Deloma jasno bo in bolj sveže z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem
VETER SKORAJ ZRUŠIL ZIDANO SKLADIŠČE - Vihar
********************** j Adlešiči vabijo;
5 V nedeljo tradicionalno^
* srečanje internirancev in*
$ vojnih invalidov — ★
* ADLESiCI - V nedeljo, 7.*
* avgusta, bo v Adlešičih tradi- *
* pionalno srečanje internirancev *
* in vojnih invalidov.	*
* Na slovesnosti, ki se bo začela * Job 16. uri, bodo borci in kurirji J
* iz pobratene hrvaške krajevne *
* skupnosti Prilišče - Vukova go- £
* rica (ti so med NOB vzdrževali *
* kurirsko zvezo med Slovenijo in J
* Hrvaško) odkrili pred kulturnim *
* domom kip partizanskega kuri- J J tip, delo kiparja Janeza Krajnca; ★
* kip so Adlešičanom podarili pre- J
* bivalci pobratene krajevne skup- ★
* nosti Stara Ljubljana. Še živečim *
* internirancem iz adlešiške kra- * *jevne skupnosti bodo podelili J J plakete, v kulturnem programu *
* pa bosta nastopila domači pev- £
* ski zbor in recitatorska skupina. *
* V okviru srečanja bo v kultur- J
* nem domu v Adleačih odprta* *razstava del slikarjev iz krajevnih * ♦skupnosti Stara Ijubljana in Mii- * *nše-Kolovrat iz Zagorja ob Savi, J J s katero Adlešičani že vrsto let * *uspešno sodelujejo zlasti na kul- J J turnem področju. Ob tej prilo-*
* žnosti so v Stari Ljubljani izdali J
★zbornik
,Rdeči Adlešiči”
**********************
BRIGADIRJI ČISTILI PAŠNIKE - Prav nič prijetno ni delati v tej poletni pripeki. Če pa je treba zraven še kuriti, je dvakrat vroče. In tako so se pretekli četrtek počutili tudi brigadirji iz mladinskih delovnih brigad Stane Žagar in D ar ra Kiš - obe delata na mladinski delovni akciji v Suhi krajini - ko so čistili pašnike pri Starem Logu na Ko čevskem. Kljub hudi dvojni vročini pa so uspešno zaključili udarniški dan. (Foto: J. Simčič)
Izguba ni prišla kar tako
Vzrokov za izgubo Gokovega tozda IGM Kanižarica je veliko — Obsežen sanacijski program — Kamnolom
izčrpan _________________________
KANIŽARICA - Zaradi izgub, ki izvirajo iz preteklih let in ob nepopolnih sanacijah še vedno povzročajo izgubo, so v Gokovem tozdu IGM Kanižarica, katerega glavna dejavnost zajema proizvodnjo betonskih izdelkov, stranska pa predelavo prip od}
be v preteklem letu.
Največ težav ima tozd s prodajo opažnih betonskih plošč, medtem ko ostale izdelke, predvsem iz kamnolomov, prodajajo na tržišče, ki zajema Belo krajino, Dolenjsko,
Kočevsko in del sosednje Hrvaške, brez večjih problemov.
PRIŠLI BRIGADIRJI
VETERNIK - Predstavniki krajevne skupnosti Boštanj, občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine so v ponedeljek sprejeli brigadiije zvezne delovne akcije Kozjansko. Krajanom bodo v tem mesecu pomagali pri izkopih za vodovod. Prvi dan je prišla brigada Slava Klavora iz Maribora, pričakujejo, da bosta v tem delu sevniške občine delali dve brigadi.
Neurje povzročilo milijonsko škodo
V novomeški občini je ponekod uničenih 80 odst. pridelka — Po prvih podatkih je škode za več kot 60 milijonov dinarjev — Tudi trebanjski občini ni prizaneslo, škode je predvidoma za dobrih 20 milijonov dinarjev
kamna, pripravfli sanacijski program za odpravo vzrokov izgu-
NOVO MESTO - Dan po neurju , ki se je 24. julija zvečer razbesnelo po večjem delu novomeške občine, je občinska komisija na terenu ugotavljala škodo. Najbolj so uničeni vinogradi in poljščine na Vrhu pri j*ahi, Grčevju, Herinji vasi in Stravbeiku, kjer ponekod ni ostalo niti 20 odst. pridelka.
Na več koncih novomeške občine Je neurje podiralo drevje, opore vinske trte, večjo škodo pa je povzročila tudi toča, ki je klestila zlasti v vzhodnem delu občine, v vaseh Gradišče, Mokro polje, Praproče, Polhovi ca, Loka, Gor. Stara vas, Pristava) Dol. Vrhpolje, Orehovica, Drča, Apnenik, Mali in Veliki Ban, Vrbov-c' in v predelu Češnjic okrog Grčev-ja za Trško goro.
Poškodovani so nasadi trte, sadnega drevja, koruze, krmne pese, korenja in ovsa, vrtnine in ajde. V lastni kmetijski proizvodnji zadru-^ega tozda Brazda je neurje podrlo P^ionsko hmeljsko žičnico na 11,2 "a in na 29,7 ha hmelja potrgalo ^co s trtami. Menijo, da je na Pridelku za okrog 6 milijonov dinar-lev škode, na objektu pa je škode po Prvih ocenah za 13 milijonov dinar-ipv. Razen tega je neurje vzelo še ’5.000 dolarjev, ker je bilo 70 odst. te proizvodnje namenjene izvozu.
Ista nevihta je hudo prizadela tudi zadružni sadovnjak na Brezovici, kjer je 18 hektarov nasada jabolk. Okrog tretjino pridelka je povsem uničenega, ostala jabolka so
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vzrokov za izgubo, ki je leta 1981, torej potem, ko se je IGM odcepila od Rudnika Kanižarica, znašala nad 8 milijonov, preteklo leto pa več kot 6 milijonov dinarjev, je veliko. Med drugim gre za neizkoriščene obstoječe proizvodne zmogljivosti in nedoseganje plana proizvodnje, neizkoriščene zmogljivosti napačnih investicijskih odločitev,
težave pri prodaji izdelkov in neku-rantne zaloge. Pri IGM poudarjajo kot razlog za izgubo tudi neusklajenost cen, saj razkoraka med rastočimi cenami repromateriala in energije ter odobrenimi cenami ni bilo moč pokriti z notranjimi rezervami. Veliko obremenitev za tozd je pomenila tudi povečana amortizacijska stopnja, ki je lani znašala za 90 odst. več kot leto poprej. Velike obveznosti so imeli tudi z investicijami v preteklih letih. Ne nazadnje pa ne gre prezreti visokih stroškov vzdrževanja in pogostih okvar, bolniških izostankov in nesreč pri delu ter zastojev zaradi dobave nekaterih materialov in rezervnih delov.
Izguba preteklega leta je sicer dokončno pokrita z dolgoročnimi sanacijskimi krediti, za bodoče pa sanacijski program predvideva proučitev tržišča, da bi šle opažnobe-tonske plošče bolje v prodajo. Prav tako bodo morali najti dodaten pro-
»Viza" za reformo
V skupščini SFRJ potrdili dolgoročni program gospodarske stabilizacije — Kakovostne spremembe
Minuli teden je dolgoročni program ekonomske stabilizacije doživel po široki razpravi polno podporo tudi v skupščini SFRJ. Na vrsti je njegovo ..prevajanje” v čisto konkretne ukrepe ekonomske politike.
Dolgo, skoraj predolgo je zorelo spoznanje, da so v našem delu in vedenju pa tudi v pojmovanju potrebne korenite spremembe. Za ugotovitev, da ne delamo, kot bi morali in kot bi lahko, smo porabili toliko časa, da se je že leta škripajoči jugoslovanski gospodarski voz domala ustavil. Naloge, ki nam jih zastavlja dolgoročni program ekonomske stabilizacije, so zelo zapletene in težke. Mednarodne razmere niso najugodnejše. Slabosti pri delu ne bo mogoče odpraviti čez noč, računati pa je treba tudi z nerazumevanjem in celo upiranjem. Posebej je treba poudariti, da bo uresničevanje programa terjalo ne samo nujno spremembo navad in obnašanja, ampak tudi spremembo položaja nekaterih činiteljev in sil, ki se bodo krčevito borili za dosežene pravice in položaj in se tudi zoperstavljali novim odnosom in rešitvam.
Treba je torej računati, da se bomo srečavali tudi s težavami pri spremembi družbene zavesti in zavesti vsakega posameznika, ki sta se oblikovali v obdobju na šibkih temeljih zgrajene blaginje. Ne gre namreč za nikakršne muhe enodnevnice, ampak za korenite spremembe, za to, da se bo delalo in avelo na za nas nov, vendar logičen in neizbežen način.
Naslonitev na svoje sile ne bo okrepila samo gospodarskih, ampak tudi družbene odnose so-
cialističnega samoupravljanja. Dolgoročni program ekonomske stabilizacije odpira vrata za pogoje, v katerih bodo imele ekonomske zakonitosti večji in bolj vsestranski vpliv na gospodarsko prakso. Vsako delo in opravilo bo moralo biti deležno družbene verifikacije tudi na temelju ekonomskih in tržnih meril, ki lahko edina pokažejo, ali je določeno delo vredno družbenega priznanja in podpore.
Vsekakor je treba poudariti tudi, da dolgoročni program ekonomske stabilizacije upošteva tak sistem socialističnega samoupravljanja, kot ga določajo ustava, zakon o združenem delu in dokumenti SZDL, sindikatov ter ZK. To dejstvo zapira možnosti za vse špekulacije, katerih nosilci zagovarjajo tezo, da bi bilo treba zamenjati ustavni in samoupravni položaj delavcev.
Kot rečeno, je program ekonomske stabilizacije doživel vso podporo. Toda takšno podporo so nič kolikokrat doživljali tudi drugi dokumenti, sklepi in resolucije. Kje je zagotovilo, da bo tokrat drugače, da bo dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki ga je nekdo posrečeno imenoval kar „viza za reformo”, tudi uresničen?
To zagotovilo bi moralo biti v vseh, ki mislijo, da je poleg današnjega tudi jutrišnji dan. Ali kot je slikovito povedal Vidoje Žarkovič: „Doslej smo se neštetokrat lahko prepričali, da revolucija ni dvakrat ponudila priložnosti niti eni generaciji in nobeni idejno razrednopolitični instituciji. Naša priložnost je v uresničenju tega programa. Z vsemi delovnimi ljudmi smo na izpitu, ki nima ponavljanja.”
Pripravil: M. B.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Znanje tistim, ki si ga želijo
Prevelik osip pri usposabljanju komunistov iz Posavja — Manj andragoških prijemov
BREŽICE - Za širitev idejnopolitičnega usposab^anja v osnovnih organizacijah ZK so vse bolj uspešna prizadevanja, posebno v prvem pokongresnem letu je na sestankih OO ZK več idejnoteore-tičnih razprav.
kakršnega v trebanjski občini ne pomnijo, je najbolj prizadel skladišče za krompir v Šentlovrencu. Dvignilo je pločevinasto streho in jo treščUo na tla, delno so se porušile stene požarnega zidu, udrl pa se je tudi strop. Za ilustracijo, kakšno moč je imel veter, naj povemo, da je veter nosil tudi betonsko kapo od dimnika.
Testiranje vseh udeležencev usposabljanja pred pričetkom in neposre-
JEDRSKA IN OKOLJE
LJUBLJANA - Iz rednega poročila o delu in vplivu krške jedrske elektrarne na okolje, ki ga je pred kratkim podal republiški komite za energetiko, industrijo, obrt in rudarstvo, je razbrati, da je bilo onesnaževanje Save kljub večji količini izpuščenih radionuklido ' junija pod dovoljeno mejo, koncentracija radionuklidov je bila celo manjša v primerjavi s koncentracijo, izmerjeno maja. Povečala se je temperatura Save, in sicer za pol stopinje nad dovoljeno mejo. Tako je Sava zaradi nuklearke bila toplejša za 2,5 stopinje. Kljub temu pa ni bila presežena zgornja dopuščena meja, ki je pri 28 stopinjah saj se temperatura Save ni dvignila nad 20 stopinj.
dno po končanem usposabljanju je pomembno za ugotavljanje kakovosti dela v političnih šolah in na seminarjih, zato naj bi ga nadaljevali pri spremljanju družbenopolitične dejavnosti in uspešnosti teh komunistov v družbeni praksi.
V razpravi o poročilu o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov iz Posavja v sezoni 1982/83 so v medobčinskem študijskem središču politične šole CK ZKS za Posavje 27. julija v Brežicah ugotovili, da priprave predavateljev obravnavajo preveč vsebinsko, premalo pa metodološko. Manjka andragoških prijemov in izmenjave izkušenj pri usposabljanju.
Osip slušateljev je vse prevelik in tega si ZK ne bi smela več dovoliti.
V osnovnih organizacijah ZK kaže poiskati res tiste, ki bi bili potrebni takega usposabljanja in si ga tudi želijo. Za bolj še'uspehe pa je nujno kakovostno delo v OO ZK. Od 2985 komunistov, ki so v Posavju povezani v 206 osnovnih organizacij, jih je lani uspešno končalo eno izmed desetih oblik usposabljanja le 242.
V Krškem ni bilo seminarja za novo-
sprejete člane ZK že dve leti zapored, v Sevnici pa kar tri leta. V Brežicah in Sevnici že dve leti ni bilo občinske politične šole. Vse tri srednje šole v Posavju naj bi za delo marksističnih krožkov pridobilo tudi predavatelje MŠC oz. druge družbenopolitične delavce.
P.?.
■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■■a
MARKO BULC ČASTNI OBČAN TREBANJSKE OBČINE
TREBNJE - Na zadnji seji trebanjske občinske skupščine so delegati sprejeli sklep, da naziv častni občan občine Trebnje letos podelijo Marku Bulcu, predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije. Predsedstvo občinske skupščine in občinske konference SZDL sta predlagala Marka Bulca za častnega občana trebanjske občine zato, ker je veliko prispeval k razvoju trebanjske občine v povojnem obdobju.
.
' "—-r
— :
gorenjski sejem
kranj, 5. — 15. 8. ’83
velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnosti dostava, kreditiranje, razprodaje kmetijsko gozdarska mehanizacija tradicionalni zabavnoglasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24*ure, ob sobotah do 01. ure) gostinske posebnosti: žar, morske ribe. domača vina
bančne storitve — dinarske in devizne na sejmu Beogradska banka
	
St. 31(1773) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
4.	avgusta 1583
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Neurje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
tako poškodovana od toče, da bodo le za industrijsko predelavo. V tem sadovnjaku je škode spet za 2 milijona dinaijev.
O večji škodi poročajo še iz raznih naselij okrog Šentjerneja, kjer je lomilo drevje, ruvalo drevesa, razkrivalo strehe, podiralo kozolce in druga kmečka poslopja. Toča je bila ponekod debelejša od običajnih jajc.
Komisija ocenjuje, daje v družbenem sektoiju na pridelkih in objektih za 27.925 milijona dinaijev Scode, v zasebnem sektorju pa na pridelkih za nekaj nad 30 milijonov dinarjev. Nadaljnjih 5 milijonov škod pa so ugotovili na objektih in strehah v zasebnem sektorju.
R.B.
TREBNJE - Kot smo že poročali, je neurje, ki je po naših krajih divjalo v nedeljo, 24. junija, veliko škode napravilo tudi v trebanjski občini. Po doslej znanih podatkih je škode za več kot 20 milijonov dinarjev (dve milijardi starih dinaijev), od tega 14 milijonov dinarjev na za-gradbah, skoraj 4 milijone dinaijev na kmetijskih povrSnah in za 2 milijona dinaijev je škode v gozdovih.
Neuije je najhuje prizadelo krajevne skupnosti Veliki Gaber, Šentrupert, Velika Loka, Knežja vas in Svetinje. Manjša škoda je bila tudi v ostalih skupnostih. Najhuje je veter razsajal v vaseh Cesta, Mali Gaber, Zubina, kjer je neuije poškodovalo ali podilo vse kozolce. Precej škode je tudi na pomožnih poslopjih in na stanovanjskih hišah. Najhuje pa je poškodovano skladišče krompirja Kmetijske. zadruge Trebnje v Sen-tlovrencu, kjer je odneslo pločevi-nastalo streho. Precej škode je bik) tudi na strehi prodajalne 1GK v Trebnjem in na menzi tozda IMV na Mirni ter na strehi trebanjske galerije. Skupaj je bilo porušenih 31 kozolcev, okoli 50 poškodovanih, na ostalih objektih pa je bilo razbitih tudi 200 tisoč kosov opeke.
Neuije je klestilo po poljih, kjer so precej prizadeti posevki koruze, fižola in drugih poljščin, precej škode pa je tudi v sadovnjakih. Posredno je kmetijstvo utrpelo škodo tudi zaradi podrtih kozolcev, kjer sc prav zdaj suši pšenica.
Podatki o škodi so bili sorazmerno hitro zbrani, saj so se.takoj po koncu neurja sestali štabi civilne zaščite in skupaj s patruljami milice ugotavljali posledice. Že naslednji dan so sc sestali predstavniki izvršnega sveta in civilne zaščite ter formirali komisije za ugotavljanje škode. Na srečo je tudi to pot delovala samozaščita ter solidarnost med občani, ki so drug drugemu pomagali.
J,S.
Sami, četudi bližje doma
Metliški taborniki so se letos prvič odločili za taborjenje — Šotore postavili v Adlešičih
PODRTO HMELJIŠČE - Samo to je ostalo od množice betonskih stebrov po hudem neurju 24. julija zvečer. Zadružno hmeljišče pri Šentjerneju je povsem na tleh, žice so potrgane, pridelek pa uničen. (Foto: R. Bačer)
Izguba ni...
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvod ni program za prazne proizvodne prostore ter z organizacijskimi in tehnološkimi ukrepi zagotoviti nemoteno proizvodnjo, izbopati kadrovsko strukturo, uskladiti cene ter dodatno investiepko vlagati za odpravo ozkih grl.
Večji problem, ki pesti IGM, je izčrpanost kamnoloma v N.rajcu. Širitev je le delno uresničljiva in kratkoročna ob velikih stroških premika daljnovoda, poglobitev pa zaradi talne vode ni izvedljiva. Prav bližina kamnolomov je za tozd še kako pomembna postavka, saj močno znižuje stroške, ki bi sicer nastali ob prevozu iz bolj oddaljenih kamnolomov.
M. BEZEK
PREDELAVA ODPADKOV -MANJŠI UVOZ
METLIKA — Ker morajo v Novo-teksovem tozdu Pr dilnica v Metliki uvažati vso volno, so se odločili, da bi odpadke predilnice predelovali doma ter tako prihranili marsikatero devizo. Predvidevajo, da bi to nalogo uresničili v dolgoročnem obdobju, kajti predelava odpadkov pomeni novo investicijo v predilnico, četudi kader in zidove že imajo in gre le za vlaganje v opremo. Čeprav še ne vedo, kdaj bi se lahko začela predelava, pa v Novoteksovem tozdu zadnje leto skrbno skladiščijo odpadke, ki se jih v letu dni nabere kar za 150 ton.
ADLEŠlCl - 18 medvedkov in čebelic, tabornikov in tabornic Odreda dveh krokaijev iz Metlike je preteklo soboto zaključilo enotedensko taborjenje ob Kolpi v Adlešičih. To je bil že četrti tabor metliških tabornikov, ki pomeni zaključek dela ob koncu šolskega leta, a prvi samostojni, saj so pretekla leta taborjenje združili z izolskimi taborniki.
Odziv na letošnji tabor je bil majhen, saj se je staršem cena 2.000 din zdela previsoka, zlasti zato, ker je bilo taborjenje v bližini domačega kraja. Ker pa se sami financirajo, manjša cena ne bi bila sprejemljiva. „Res je, da smo pretekla leta taborili dlje od doma, pri Kobaridu, na Pohorju in pri Cerknici, a smo se takrat lahko zanesli na bolj izkušene Izolčane,” je povedala staiešinka Maijana Smrekar. Letos pa so se odločili, da bodo preverili, če so dovolj sposobni za samostojno taborjenje, a ker v začetku o tem niso bili povsem prepričani, so si izbrali bližino Metlike, kjer bi lahko vsak čas poiskali pomoč.
Vendar so taborniki že po nekaj dneh ugotovili, da samostojno tabo-' ijenje zanje ni pretrd oreh* ?našli so se prav po taborniško: šotore so si sposodili v Novem mestu, spoprijateljili so sc z domačini, ki so jih oskrbovali z jajci, mlekom in krom-piijem, po pitno vodo so hodili k izviru onkraj Kolpe, da pa je potekalo vse po načrtih, so poleg Smrekarjeve skrbeli še taborovodja Božo Špoljar, tajnica Mateja Omerzel, ekonom Nikola Vukmanič, kuharica Pepca Kočevar ter Branka Jakljevič, ki je bdela nad izvedbo programa.
NAROBE SVET
Šentjernej - v Šentjerneju so številni krajani več let čakali novih zmogljivosti avtomatske telefonske centrale, da bi dobili telefone. Že od lani novo poslopje za ATC stoji, centrala ima 600 možnih priključkov, zdaj ni kabla, da bi lahko telefone napeljali. Proste številke so na razpolago ..,. v. 	 „
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V občinski sklad za drage medicinske instrumente sta prispevala: osnovna šola DoL Toplice 4.400 din namesto venca na grob pokojni Jožefi Bučar in Pioniijev tozd MKI Novo mesto 3.100 din namesto venca na grob pokojnemu Rudu Zupancu. Hvala!
Premalo denarja za zaklonišča
V Metliki ima primerno zaklonišče le nova Kodranka — Denarja niti za začetek gradnje — Zasilno v Vinski kleti — Bodo v 15 letih vsi zgradili zaklonišča?
METLIKA — Od jeseni 1977, ko so v metliški občini sprejeli odlok o gradnji zaklonišč, se je do konca letošnjega maja na ebnem računu za gradnjo zaklonišč zbralo 2,7 milijona dinar-Od te vsote so pred dvema letoma za načrte za dve javni zaklonišči plačali 650 tisočakov, tako da je sedaj na računu še dobra dva milijona dinarjev. S tem denatjem pa seveda drage gradnje zaklonišč ni moč niti začeti
dijo ustrezne kletne prostore. Seveda bo tudi tu največ odvisno od denarja.
A. B.
Nekateri med njimi so za taborjenje porabili celo svoj redni dopust, s seboj pa so v tabor prinesli celo sadje in zelenjavo z lastnih vrtov.
Program delaje bil izredno bogat, in ker jim je bilo vreme naklonjeno, so ga tudi uresničili. „Poleg gozdne šole in drugih taborniških veščin smo spoznavali okolico, pripravili nekaj pohodov, med njimi celodnevnega na Vinico, srečanje z domačini in starši, novogoriškimi taborniki v bližnjih Fučkovcih ter z otroki iz pobratene avstrijske Wagne in italijanskih Ronchijev, ki so na počitnicah v Metliki," je, zadovoljna nad prvim samostojnim taborom, dejala Smrekaijeva in ni pozabila omeniti, da so se sicer srečevali tudi s pomanjkljivostmi, vendar jih prihodnje leto zagotovo ne bo več.
M.BEZEK
REFERENDUM BO PONOVLJEN
NOVO MESTO - 29- julija je imel referendum 12-članski kolektiv izgubarskega tozda Hmeljnik, ki sodi k novomeški kmetijski zadrugi. Odločali so o pripojitvi k metliški Vinski kleti, vendar referendum ni uspel. Polovica članov je glasovala za, polovica pa proti. Takoj so nekateri delavci vložili ugovor na potek referenduma, češ da niso bili dovolj in pravilno obveščeni. Na zboru delavcev, ki je 1. avgusta sledil tem dogodkom, so ugotovili, da je bil referendum neveljaven in da bo ponovno izveden 17. avgusta. Vsekakor bi pri tako majhnem številu zaposlenih in glede na pomembnost odločitve politične sile v zadrugi morale poskrbeti za pravilno informacijo in ostale potrebne priprave.
Sestanki niso za molčanje
Do septembra sevniškim komunistom ne bo zmanjkalo dela
SEVNICA -jPredsedstvo komiteja občinske konference ZK je minuli četrtek povabite na posvet o ekonomskih razmerah ter aktualnih nalogah sekretaije osnovnih organizacij.
Po uvodnih obrazložitvah razprave ni in ni liotelo biti. Končno je eden od sekretaijev samokritično povzdignil glas, kako je lahko prav ta molk tudi odraz stanja. Razloge vidi v prepičlem idejnem delu v osnovnih organizacijah in tem, da se leta in leta pač le govori, naredi pa malo.
Spisek osnovnih organizacij, ki so opravile obveznosti pri evidentiranju za nova vodstva osnovnih organizacij, politično šolo in idejno usposabljanje, prekratek. Naloge - rok je bil junija - so opravili večidel eni in istL Na septembrske volilne konference in zatem programsko konferenco občinske organizacije želijo priti pripravljeni, zato bodo imeli v vrsti osnovnih oiganizacij še veliko dela.
A. Ž.
Danes stanc gradnja kvadratnega metra zaklonišča okoli 70 tisočakov, na vsakega občana naj bi prišlo 0,7 m2 zaklonišča in tako je preprosto zračunati, koliko denaija bi potrebovali v metliški občini, da bi zgladili zaklonišča, v katerih bi bilo dovolj prostora za vse občane« pa pa ne bi zbrani denar brezplodno ležal na računu in seveda hitro zgubljal vrednost, je v Metliki slišati predloge, naj bi ta dva milijona dinarjev posodili Vinski kleti, kjer bi uredili zasilno zaklonišče za ta pre-
20 OTROK IZ OBRIGHEIMA NA JADRANU
KRŠKO - Danes je odpotovalo s 135 krškimi vrstniki na 10-dnevno letovanje v Ncrczinc na Lošinju tudi 20 otrok iz pobratene zahodnonemške občine Obrighcim. Vso stroške letovanja nemških otrok bo poravnala krška občinska skupščina. Prihodnje leto pa bo letovalo v gosteh pri nemških prijateljih 20 otrok iz Krškega. Društvo prijateljev mladine Krško levi in desni breg je zbralo precej hrane, zelenjave, skratka vsega, kar je n£v lonec, da bi letošnje letovanje čim bolj pocenilo.
del Metlike, kajti z gradnjo dveh načrtovanih zaklonišč v bližini otroškega vrtca še lep čas ne bo nič, saj zbrani denar ne zadostuje niti za zemeljska dela.
Sedaj ima ustrezno zaklonišče za 250 ljudi v metliški občini samo tozd Kodranka in volna. Pred dvema letoma so Novolesovo Tovarno kopalniške opreme in sosednji Komet zavezali, da poiščeta skupno primerno lokacijo in začneta graditi zaklonišče, ki bi moralo biti nared do konca letošnjega leta, vendar s tem ne bo nič, saj v zvezi s tem niso še nič naredili. Novi odlok o zakloniščih zavezuje delovne in druge organizacije, da v 15 letih zgradijo ustrezna zaklonišča, oz. da za to prilago-
NI2JA SKUPNA PRISPEVNA STOPNJA
METLIKA - Od avgusta naprej bo v metliški občini veljala nova prispevna stopnja za občinske interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Do sedaj je skupna stopnja znašala 21,48 odst. od dohodka oz. bruto osebnega dohodka, po novem pa bo nižja - 20.23 orisi. Skupno prispevno stopnjo so /nižali zaradi višje rasli dohodka in sredstev za bruto OD.
Večji dolžniki kot upniki
Ribniško gospodarstvo dolguje okoii 900 milijonov dinarjev kratkoročnih kreditov — Največ Inles in Riko
RIBNICA - Nobena ribniška delovna organizacija ali tozd polletja ni zaključil z izgubo, zato so izjave članov izvršnega sveta in občinskih vodstev družbenopolitičnih oiganizacij, ki so v preteklih dneh obiskovali delovne kolektive, precej optimistične. Vsi pa si seveda ne upajo napovedovati, da bodo take razmere trajale še naprej.
Ribniško gospodarstvo je vse bolj zadolženo in tako za drag denar ohranja likvidnost. Čeprav v celoti gledano te vsote niti niso visoke in zato ne povzročajo skrbi, pa je le prav, da navedemo nekaj številk. Opaziti je namreč, da v zadnjem času vse bolj naraščajo kratkoročni krediti, medtem ko je dolgoročnih precej manj, zadolženost v tujini pa tudi ni visoka. S tujimi krediti so obremenjeni samo štirje delovni kolektivi.
Ribniško gospodarstvo dolguje tujini blizu 83 milijonov, domačih dolgoročnih kreditov pa je 286 mili-joiiov dinarjev. Največji delež obeh dolgov ima prav gotovo Inles, ki tujini dolguje 63 milijonov, doma pa je dolžan 77 milijonov dinarjev. Toda za tako veliko delovno organizacijo ti krediti niso veliki. Relativ-
no je najbolj zadolžen Mercatorjev tozd Jelka, ki za blagovnico dolguje še 55 milijonov dinarjev.
Obveznosti kupcev do ribniScega gospodarstva znašajo le 141 milijonov, Ribničani pa so dolžni za okoli 900 milijonov dinarjev kratkoročnih obveznosti. Tudi tu je največji dolžnik Inles, za njim pa sta velika dolžnika še Riko in Eurotrans. Kot menijo na komiteju za gospodarstvo, ta zadolženost še ni dosegla kritične točke in je v sedanjem trenutku normalna. Razmere pa se lahko precej spremenijo, če se bodo krediti še podražili.
PRED PRAZNIKOM ASFALT
ŠENTJERNEJ - Krajevna skupnost je pred 22. julijem asfaltirala okrog 3 kilometre cest na svojem območju. Tako so potegnili asfalt od Roj do posestva na Draškovcu, asfaltirali so cesto do Šentjakoba, cesto skozi Hrvaški Brod in del novega šcntjcrncjskcga naselja. Dela jo opravljalo novomeško Cestno podjetje, financirala pa krajevna skupnost s prispevki nekaterih delovnih organizacij.
NAŠA ANKETA: Novi davki
Ker smo v Jugoslaviji primorani zamrzniti lep kupček denarja, da bi tudi na ta način obrzdali zmaja inflacije, je jasno, da je bilo mogoče to izpeljati samo z uvedbo nekaterih novih davkov. In kot vedno je bilo tudi tokrat rečeno ter zapisano, naj bi bili novi davki res tista kretnica, ki bi v skupni (zamrznjen) žep odvedla predvsem denar, ki se v žepe občanov ni natekel z marljivim delom. Pobiranje nezaslužene smetane vsakdo pozdravlja, a povsem prepričani o pravičnosti davčne zajemalke občani niso. Sicer pa prisluhnimo nekaj mnenjem.
MARIJA OBRADOVIČ, trgovka iz Metlike, doma z Boldraža:
, Največja napaka je davek na pridnost. Prav je, da je obdavčen luksuz, kot so jahte, motorni čolni, razkošni vikendi ipd. Na take stvari bi lahko nabili dvojni davek.
A avto je že nekaj drugega. Jaz brez njega ne morem niti v službo.
In če obdavčijo nekoga, ki si je pritrgoval od ust, da si je postavil hišo, drugi pa je užival v družbenem stanovanju in ni obdavčen, potem to ni prav.“
PETER GUŠTIN, načelnik medobčinske geodetske uprave v Črnomlju: „Ljudje gotovo ne bodo navdušeni nad novimi davki, kot niso nikoli navdušeni, kadar jih udari po žepu. Mislim, da so ti davki odsev krize, v katero smo zašli, in ne bodo ostali za zmeraj. Vendar se sprašujem, za kaj bo šel denar, ki se bo natekel od teh davkov.”
NADA SOTOŠEK, gospodinja iz Krškega: „Mi smo si zadnjih sedem let takorekoč pritrgovali od ust. varčevali smo na vseh koncih, da smo si zgradili hišo. Zdaj bo naša pridnost in varčnost obdavčena. A denar bi lahko zapravili tako kot drugi, ki živijo v družbenih stanovanjih, z dopusti, veseljačenjem, popotovanji.”
STANE POŽUN, kovinostrugar iz Sevnice: „Upam, da novi davki ne bodo udarili počez. Da bi bilo res vse pošteno, bi morali obravnavati vsak primer posebej. Mislim, da je treba drugače obravnavati tistega obrtnika, ki dela v potu svojega obraza in ne more ustvariti kdove kaj.”
PEPCA KORŠIČ, združena kmetica iz Arnovega sela: „Mi že 30 let obnavljamo hišo in sadovnjake. Za to porabimo ves denar in izkupiček od prodanega sadja. Kako bo, ko bo sprejet novi davek, ne vem. Kmetje tako nismo nikoli' imeli besede. Davek, če bo, pridelovanju hrane ne bo koristil.”
MIHAELA SLAK, uslužbenka z Mestnih njiv v Novem mestu: „Kdor ima družbeno stanovanje in še vikend, je prav, da ga obdavčijo. Nekateri vikendi namreč niso več hišice, marveč prave vile, kar sodi v zasebni luksuz.”
ALBIN PELC, gostilničar iz Ribnice: ,,Če bo So tako naprej, tern se nam lahko dogodi tako ot ribničanovim konjem, ki so poginili, ko se je kazalo, da so se navadili na oblance. Ko se bomo navadili na vse dajatve, ki jih je veliko preveč, bomo crknili. Ce bomo brez mere obdavčevali, bo umrla vsaka spodbuda za delo.”
RAJKO ROKVIČ, referent v Trimu: „Sem proti novim davkom! Jasno je, da davki ne bodo vseh enako prizadeli. Kdor sije pridobil premoženje z nedelom .bo davke zlahka plačal, kdor pa sije pritrgoval od ust, bo dodatno prizadet. Čudim se, zakaj so davki na avtomobile: avtomobili so dragi, drag je bencin, zdaj pa še davki! Ne, ne ogrevam se zanje.”
ANTON MAJETIČ, prodajalec na bencinski črpalki v Kočevju:
, Mene novi davki ne bodo prizadeli, saj nimam takšnih stvari, za katere bi moral plačevati davke.
Bogati bodo tudi denar za davke k zlahka odšteli, mnoge pa bodo
I davki hudo prizadeli.”	 __
s	r	v	k
1
fo
i
SPOSOJENO TRNJE
— Ne bo slabo, če bomo vsi — Vse bolj prepričljivo do-vračali dolg enega; a k aj bo-	kazujemo pravilo, da se da
mo, če bo moral eden plačati	tudi od dela obogatiti. Seveda
dolgove vseh. (|z Dnevnika) od tujega.	(Iz	Svijeta)
St. 31 (1773) 4. avgusta 1983
kmetijstvo
£
Izjemen pridelek v Jurki vasi
Novomeška zadruga je pridelala še enkrat več pšenice kot lani, v Jurki vasi pa je bil hektarski pridelek kar 7.600 kil — Med žetvijo kup nevšečnosti
DRAŠKOVEC - Zadružni tozd Brazda, ki se ukvarja z lastno proizvodnjo, je pridelal in že oddal celjskemu Mentu
Poskusil je z breskvami
NAJBOLJŠA TRAKTORISTA
BREŽICE - Na sobotnem občinskem tekmovanju traktoristov, ki ga lf Pr'Pravil aktiv mladih zadružni-°v pri brežiški Agrarii, je tekmova-
0 le 14 traktoristov, kar je precej manj kot prejšnja -leta. Pri mladih zadružnikih je zmagal Slavko Petan /^eCna selaX 2. Franc Peterkovič
Lenart), 3. Zvone Černelič (Decna sela). Med člani je bil Ivan Gurhalek (Mostec) boljši kot Anton utkovič (volčje pri Sromljah), vsi omenjeni tekmovalci pa so se uvrsti-
1 na področno posavsko tekmovanje traktoristov, ki bo 7. avgusta v Sevnici.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO - Tudi v ponedeljek, 1. avgusta, je bila tržnica dobro založena s sadjem in zelenjavo. Breskve za vlaganje so bile naprodaj po 60 dinarjev, za 10 ali 20 din cenejše pa so bile malo slabše kakovosti za sprotno rabo. Solata je P° 50 din za kilo, špinačo pa prodajajo na merice po 20 ali 25 dinaijev. Jabolka imajo zelo različno ceno, od 60 din najboljše kakovosti do 20 din, kolikor veljajo drobni beličniki. Paradižnik je še vedno dokaj drag v primeri z drugimi kraji, saj ga izpod 50 din za kilogram ni dobiti. Novost v obrtniškem delu tržnice pa je bil tokrat prodajalec blazinic za stole: za 4 enake blazinice, oblečene v različne materiale, je zahteval 300 din.
O •	'	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Vročina raste, kupčija pada, bi lahko zapisali na rob dogajanjem na sejmiščih. Rejci so prignali v soboto 290 prašičkov, prodali pa so jih samo 110. Cena se je gibala okoli 280 din za kilogram žive teže.
NOVO MESTO - Vročina je posegla tudi v novomeški ponedeljkov sejmiščni vrvež. Rejci so ponujali na prodaj 230 prašičev, od tega 95 starejših živali, prodali pa so Jih vsega skupaj le 95. Cene so se vrtele za starejše prašičke med 5.000 in 7.000 din, za mlade pujske pa med 4.000 do 5.000 din.
Polja in vinograd ga ne ovirajo pri gojenju breskev
BOLDRAŽ Da kmetom Boldraža, vasice nedaleč od Metlike, ni lahko, postane kmalu jasno vsakemu, ki se po strmi poti vzpenja proti vasi. „Ker je naše področje hribovito, marsikje njiv ne bi smeli obdelovati s stroji. Zaradi kamenja po njivah pa se mnogokrat vrnemo domov s polomljenim orodjem/1 je potožil Jože Rus, čisti kmet, ki se je prav zaradi zemlje, ki je ni hotel pustiti vnemar, a zaradi kamenja ni bila primerna za obdelavo, pred dvema letoma odločil za nasad breskev.
„Za začetek sem na 13 arih manj vredne zemlje posadil 35 sadik,“ pove Rus. „Seveda sem tvegal, saj v metliški občini doslej še ni izkušenj z večjimi breskovimi nasadu Nasvete sem zato poiskal v knjigah in lahko rečem, da sem s prvimi sadeži, ki
*
Jože Rus
sem jih obral pred kratkim, prav zadovoljen.11
Če bo poskus uspel — in Rus upa, da bo, saj je prst kvalitetna in lega primerna, sončna — bo zasadil še okrog 35 sadik. „Delo v nasadu mi ne vzame toliko časa, da ga poleg obdelave 5 ha zemlje (veliko od tega je vinogradov) in opravil pri sedmih glavah živine v hlevu ne bi mogel opraviti. Sicer pa mi veliko pomagata žena in sinova, od katerih bo eden ostal doma na kmetiji.11 Ne boji se, da bi ostal brez naslednika, ni ga strah, da ne bi mogel prodati sladkih sadežev, ko bodo drevesa obilneje obrodila.
B. M.
Kmetijski
Korenita obnova ruše
Se zgodi — in ne tako redko - da trata ali travna ruša °peša celo povsem propade. Nesrečni vrtičkarji v takih primerih poslušajo nasvete, češ da jim trata goli zaradi sence in Kislosti zemlje in da je najbolje korenito ukrepati, to pa pomeni, trato obnoviti. Tudi za travniško rušo je to večkrat najbolj ša rešitev, posebno še, če so se razbohotili trdoživi pleveli in slabše vrste trav. Kako to narediti, si oglejmo v današnjem prispevku.
Neustrezno, slabo travno rušo je mogoče uničiti na dva načina, s preoravanjem in s kemičnim uničevanjem. Najprimernejši čas za preoravanje je jesen. Preorana ruša počaka jj-ez zimo, da grude razpadejo, spomladi pa jo obdelamo s krožno brano in predsetvenfltom in to tako učinkovito, da je struktura zemlje drobno mrvičasta.
Setev je najbolje opraviti z žitno sejalnico v vrste 15 do 20 cm narazen, in to v marcu ali aprilu. Najprej je treba sejati mešanico semena trav, nato pa mešanico semena detelj ■ Priporočljivo je sejati v varovalni posevek — jari ječmen ali mnogocvetno ljuljko. Preoravanje in setev sta možna tudi v avgustu, vendar uspeh ni tako zanesljiv, saj ne more nihče Predvideti zadostne vlage.
Zapleveljeno travno rušo je mogoče dodobra uničiti tudi s herbicidom, gramoxonom in reglonom. Spomladi, ko ruša želeni, škropimo s 3 1 enega in drugega herbicida, raztopljenega v 600 1 vode. To zatre vse nadzemne dele. Sledi °hvezna površinska obdelava do globine 10 cm, nato pa Nošenje gnojil.
Zadnje čase se uveljavlja uničevanje stare zapleveljene ruše s Pripravkom roundupom (5 do 10 1, raztopljenih v vsaj 500 * vode na en hektar). /Ta močni herbicid uniči vse nadzemne Pa tudi podzemne dele rastlin, tako da posebna obdelava P°tem sploh ni potrebna. Setev je dovoljeno opraviti najmanj tri tedne po škropljenju, seme pa mora priti vsaj 2 c®ntimetra globoko. Nujno je tudi izdatno dognojevanje, kar Pa tako in tako velja za vsako obnovo travne ruše.
Inž. M. L
1157 ton pšenice. Najbojje seje izkazala pšenična sorta „ma-čvanka 2“, ki je dala doslej rekorden pridelek pšenice na Dolenjskem.
Medtem ko so lani v lastni proizvodnji novomeške zadruge zasejali s pšenico 160 hektarov njiv in pridelali 600 ton pšenice, so letos na 225 hektarih posevkov pridelali 1157 ton. Poprečen pridelek v družbenem sektorju na raznih koncih občine je znašal 5160 kg na hektar, kar je tudi
dosedanji rekord. Poudarjajo pa, da so tak rezultat dosegli s pomočjo strokovnega kadra in z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov o pravem času. To pa na vzlic hudi majski suši.
Kot ugotavljajo v zadrugi, je bil rekorden pridelek 7.600 kg pšenice na hektar dosežen na poljih v Jurki vasi, to pa pomeni še enkrat večji hektarski donos, kot znaša poprečje pridelka v zasebnem sektorju, in je dokaz, da je na istih površinah možno še mnogo več pridelati kot doslej.
Med žetvijo so imeli kup nevšečnosti zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kombajne, vendar sta domača ekipa vzdrževalcev in požrtvovalnost kombajnistov pripomogli, da je bila žetev v 10 dneh končana.
Letošnja pšenica pa je tudi veliko boljše kakovosti od pridelka prejšnjih let.
R. BAČER
V pričakovanju agrokarte f
Bo izdelana do konca tega leta?—Okoli 300 občanov čaka na gradbeno dovoljenje
BREŽICE - Agrokarta je osnova za nadaljnje načrtovanje razvoja kmetijsta. Na zadnji partijski konferenci o kmetijstvu so brežiški komunisti postavili rok, da mora biti agrokarta izdelana do junija.
Kje tičijo razlogi, daje operativni dogovor ostal pri besedah? Kmetijska zemljiška skupnost opozaija na mačehovski odnos do svojih kadrovskih in organizacijskih tegob, kar naj bi bilo posledica neurejenega gmotnega položaja.
Da bi agrokarto lahko izdelali, je potrebno po določenih strokovnih merilih vsa zemljišča razvrstiti glede na možnost njihove rabe za kmetijsko pridelavo, pri tem pa upoštevati njihovo sedanjo rabo in naravne danosti. Kmetijska zemljiška skupnost je ob pomoči ljubljanske biotehniške fakultete opravila kategorizacijo na 50 sekcijah (od skupno 61). Celotna kategorizacija je v zamudi, zato sta se izvršni odbor skupnosti in občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo dogovorila, da se po izdelanih kategorizacijah določenega območja sestaneta in uskladita sporne zadeve. Tako naj bi skrajšali celoten postopek sprejemanja usklajenega prostorskega dela družbenega plana občine.
Projektivni biro Region in Občinski upravni organ sta ponudila izvršnemu odboru pomoč. Kart pa ni bilo, čeprav bi lahko na teh delali že od 1. februarja. 22 kart je bilo do začetka julija že v geodetski upravi, toda risar sam brez avtorjev ne more delati, zato niso bile stvarne napovedi tajnika kmetijske zemljiške skupnosti, da bi lahko delo končali še v juliju. Karte mora potrditi biotehniška fakulteta, potem pa še sprejeti skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v Brežicah. Če bo delo končano do konca leta, bo to po besedah
predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Vladke Kežman, že precejšen uspeh. Ljudje pa čakajo na pričetek gradnje, ker še nimajo gradbenih dovoljenj, in so se stežka sprijaznili, da jih letos ne bodo dobili.
P. PERC
Premalo raket
Protitočna obramba uspešna v večini akcij
SEVNICA - Zadnje ujme nad Dolenjsko so ponovno opozorile, da narava ne pozna šale. Letos je začela braniti sedem novih občin skupnost za boj proti toči s sedežem v Sevnici (je šele v ustanavljanju) v osrednji Sloveniji. Na območju, kamor zaa-ja naš list, je tokrat prvič branjena brežiška občina.
Strelci raket so imeli do začetka minulega tedna 14 akcij. Rakete so izstreljevali 10., 15., 22. .27., 28. junija, 1., 7. .8. .12., 13. .14,/20., 23. in 24. julija, ko je bila katastrofalna toča nad ostalim delom Do lenjske.
Kot manj uspešno ocenjujejo le akcijo 8. julija, ko je bilo pri Virštaj-nu na Kozjanskem 35 odst. škode zaradi toče, 13. julija je bila škoda na območju meje med krško in brežiško občino. Nekaj toče je bilo 20. julija v kraju Frluga v brežiški občini. Teh „neuspehov“ novi službi ne bi smeli prehudo zameriti. V tem času so v nebo izstrelili 335 raket. V sredo, 27. julija, so na vsem območju premogli le 155 raket. Po strokovnem mnenju slovenskega hidrometeorološkega zavoda so naročili 1050 raket, žal jih niso dobili.
A.Ž.
5
S
1
%
*
l
<*
s
s
s
**
s
N
I
*»
Milenko Kosanovič: BREZ BESED
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~
Ureja Tit Doberšek
Gniloba
grozdja
Nadaljujemo objavo članka dr. Stojana Vrabla (iz Sodobnega kmetijstva št. 7-8/83) iz prejšnje številke Dolenjskega lista.
Velike količinske in kakovostne izgube grozdja pa lahko nastanejo, ko pojavu žlahtne gnilobe sledi dolgotrajno deževje. Zaradi razlik v osmotskem tlaku zgoščen sok izstopa skozi porozno kožico na površino in sladkorna stopnja močno pade, velikost jagod pa se bistveno poveča. V takih primerih se žlahtna gniloba sprevrže v zelo škodljivo obliko, ki lahko zmanjša sladkorno stopnjo za polovico, močno pa se poveča nevarnost gnilobe pecljev, ki je pri nekaterih sortah že posebno nevarna. Kaže, da v naših razmerah ne gre posebno pogosto računati z žlahtno gnilobo.
Zatiranje sive J \ plesni
Velike izgube, ki jih utrpimo zaradi grozdne gnilobe, so že kmalu sprožile želje po ustreznih fungicidih, s katerimi bi lahko sivo plesen zatirali, oziroma grozdje obvarovali pred škodo. Pri takih fungicidih so zahteve seveda precej velike; od njih pričakujemo ustrezno učinkovitost, pri čemer se skoraj ni mogoče izogniti temu, da določena količina ostankov fungicidov pride v mošt, kjer pa ne sme povzročati motenj ali zavirati vrenja niti ne sme biti higiensko oporečna. Količina ostankov ne sme presegati dovoljenih količin ali tolerančnih vrednosti. Seveda fungicidi ne smejo vplivati na organoleptične lastnosti mošta in vina.
J l Mycodifol, enparen
Najprej so prišli v rabo doti-kalni površinski organski fungicidi. S pripravki na osnovi folpeta. captafola (mycodifol) in diklo-fluanida (euparen) nikoli nismo bili posebno zadovoljni, zlasti ne zaradi njihove premajhne učinkovitosti in zaradi težav, ki so jih povzročali pri vrenju moštov. Podaljšanje varnostne dobe ali karence je sicer zmanjšalo nevarnost pri zaviranju vrenja, je pa še bolj vplivalo na zmanjšanje učinkovitosti. S temi pripravki smo dosegli učinkovitost med 30 do 55 %.
Benlate, enovit M
Navdušenje nad novimi siste-mičnimi fungicidi iz skupine benzimidazol karbamatov (BCM) ni trajalo posebno dolgo. Med njimi so se tudi pri nas hitro razširili pripravki na osnovi benomila (benlate) in metil tiofanata (enovit M) ter nekateri podobni. S temi fungicidi smo dosegli učinkovitost med 40 in 80 %, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Ti fungicidi so se hitro uveljavili, kar dokazuje, da so vinogradniki brez večjih pomislekov sprejeli ponujene rešitve, še posebej, ker pri teh fungicidih ni bilo težav z vrenjem mošta.
Hitri uveljavitvi teh fungicidov je sledilo tudi dokaj hitro razočaranje, kajti kmalu se je bistveno zmanjšala učinkovitost, kar si razlagamo s pojavom odpornih ali rezistentnih ras sive plesni, čeprav za to pri nas nimamo jasnih dokazov. Rezultati poskusov zadnjih let kažejo, da je s temi fungicidi mogoče doseči le 10 do 20-odst. učinkovitost. Sodimo, da njihova na-daljna uporaba ni smiselna.
Ronilan, rovral, sumilex
Hitro so se pri nas uveljavili tudi novejši fungicidi iz skupine dikarboksimidov (vinklozolin, glikofen, diciklidin). Kljub sorazmerno visoki ceni so jih naši vinogradniki hitro sprejeli, saj so pripravki ronilan, rovral in sumilcx pri nas splošno znani. Z njimi je ob upoštevanju nekaterih pravil mogoče doseči učinkovitost med 70 in 95 %. To dosežemo, če škropimo štirikrat: prvič kmalu po cvetenju vinske trte, drugič, preden se jagode v grozdju strnejo, tretjič v začetku mehčanja jagod in četrtič ob nastopu karence. Naši večletni poskusi so pokazali, da je učinkovitost teh pripravkov zelo dobra, .seveda pa zahtevajo, prav tako kot vsi prej omenjeni, vsaj dve dodatni škropljenji po zaključku škropljenja proti pero-nospori. Ti pripravki ne kažejo nobenega učinka proti perono-spori in drugim glivičnim boleznim. Za ronilan in rovral znaša karenca 21 dni, za sumilex pa 28 dni.
Natančne analize, ki so jih opravili v Zvezni republiki Nemčiji, kažejo, da ti fungicidi nimajo prav nobenega vpliva na vrenje mošta, prav tako pa ne vplivajo na spremembo sestava naravne flore kvasovk grozdja mošta. Vpliv na vrenje in organoleptične lastnosti so spremljali tudi sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije in ugotovili, da vpliva na vrenje ni. Ob normalni uporabi količina ostankov fungicida v moštu ne presega dovoljene vrednosti (tolerance), temveč je bila daleč pod njo.
(Dalje prihodnjič)
Brazde so padle za nagrade
Najboljši traktoristi so doma iz istih družin
TEKMOVANJE NA GRABNU - Na nede$skem regijskem traktorskem tekmovanju je 30 žena, fantov in možakov preizkušalo svoje sposobnosti. Med tekmovalci obeh spolov je bilo tudi nekaj znanih traktoristov, ki so že prejšnja leta osvojili visoka republiška in zvezna priznanja. (Foto: R.pačer)
NOVO MESTO - Na Grabnu je bilo v nedeljo, 31. julija, regijsko traktorsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 30 prijavljenih s področja novomeške in trebanjske občine. Zmagovalci posameznih skupin so Marinka Medle, Franc Medle in Franc Zalokar.
V nedeljski pripeki so se žene zadružnice, mladi zadružniki in člani kooperanti zadrug pomerili v traktorskih veščinah. Tekmovali so v oranju in spretnostni vožnji.
Kot je ob uradni otvoritvi povedal Lojze Ratajc, direktor novomeške Kmetijske zadruge Krka, organizatorice tekmovanja, bo v prihodnje s področja kmetijstva kazalo prirejati še tekmovanja v drugih veščinah: v živinorejskih rezultatih, pridelavi hrane in podobnem. Vsekakor pa tudi traktorska tekmovanja postajajo vse pomembnejša za družbo.
Pri ženah zadru žnicah je prvo mesto osvojila Marinka Medle s Sela pri Ratežu, kmetijska tehnica na praksi v zadrugi. Njen brat Franc Medle je postal zmagovalec pri mladih članih. Drugo mesto pri ženskah je osvojila Slavka Zalokar iz SKŠ Grm, njen mož Franc Zalokar pa je
bil najboljši pri članih. Drugo mesto pri mladih članih je dosegel Franc Judež z Vel. Cikave, pri članih pa je bil drugi Janez Miklič s Kamene.
Prvi trije iž posameznih skupin so dobili pokale in denarne nagrade, drugo- in tretjeuVrščeni denarne nagrade, vsi sodelujoči pa še priznanja.
Prva dva iz vsake tekmovalne skupine bosta šla še na republiško tekmovanje.	R,	B.
DOVOZ VODE PO ENOTNI CENI
ČRNOMELJ — Zaradi suše je v črnomaljski občini precej težav z oskrbo z vodo, posebno na kmetijah, kjer rede veliko živine. Prav zaradi tega sta se občinski štab za civilno zaščito in izvršni svet občinske skupščine dogovorila, da gasilska društva, ki s cisternami dovažajo vodo kmetom, zaračunavajo enkraten dovoz vode po enotni ceni 700 din ne glede na oddaljenost, razliko v ceni pa bodo društva dobila povrnjeno iz drugih virov. Prednost pri dovozu vode imajo kmetije, usmerjene v živinorejo, popust pa ne velja za lastnike vikendov.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
EETRTK0V INTERVJU
Ji
Novomeška kronika
i Pretehtano v novi carski rez
Plačati delo, ne položaj
Tako velike družbene režije, kakršna je pri nas, ne prenese noben sistem — Spremembe niso mogoče čez noč
NOVO MESTO - Zmanjševanje družbene režije postaja ena od pomembnih nalog pri doseganju boljših rezultatov ekonomske stabilizacije. Gre za širšo družbeno akcijo, ki pa še ni prodrla do razprav med delovnimi ljudmi, pač pa so o tem med drugim spregovorili tudi na sestanku Marka Bulca, predsednika gospodarske zbornice Slovenije, z najodgovornejšimi Dolenjci. O sklopu te problematika smo zastavili več vprašanj dipl. inž. Avgustu Fajferju, pod-
Inž Avgust Fajfar: ,;V akcijo moramo z argumenti in prepričevanjem .nikakor pa ne s prisilo!"
predsedniku medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko.
„Ne moremo čez noč reči: ljudi iz pisarn stran, ker so sev preteklosti take akcije že večkrat slabo izkazale. Pristavljam pa, da sem že od nekdaj pristaš zmanjševanja režije, vendar na smotrn in umirjen način.“
Kakšni naj bi bili pristopi k tej družbeni akciji zdajle?
„Moje osebno mnenje je, da je treba najprej zaustaviti zaposlovanje na režijskih mestih, od delavcev, ki že delajo v režiji, pa zahtevati kvalitetnejše delo. Menim namreč, da je tako velika režija s toliko zaposlenimi nastala tudi zaradi slabe strokovnosti. Zmanjševanje režije nasploh pa bomo lahko dosegli samo s povečevanjem fizične proizvodnje, da bo strošek na proizvod manjši. Trenutno po mojem tudi ne bi kazalo v režiji nadomeščati upokojencev in odišlih, če to res ni utemeljeno."
—- Slišati je priporočila, da bi z ukinitvijo žiro računov po tozdih lahko precej zmanjšali število administrativnih in finančnih delavcev. Kaj mislite vi o tem?
„Zgolj ukinitev žiro računov ne bo prinesla zmanjšanja režije, pač pa bi bilo treba v prvi vrsti poskrbeti za enotno politiko delovnih organizacij in ne dovoliti vsakemu tozdu obnašanja po svoje, za lastno korist, ne glede na poslovno politiko firme. Prav v tem smo po mojem mnenju doslej delali največ napak, ker smo v eni poslovni firmi naredili množico majhnih tovarn, vsako s svojo politiko. Ta zaradi premalo strokovnega kadra često ni zmogla videti čez lastni plot. Napake pa smo delali tudi v kadrovski politiki in pri nagrajevanju Jz dobrih strokovnjakov, komercialistov, tehničnih vodij smo delali slabe direktorje. Dokler bomo plačevali položaj, ne pa dela vodilnih z direktorji vred, pri tej akciji ne bo dosti uspeha. Ni slučajno, da imamo tudi tako malo inovacij in tehnoloških izboljšav iz domačih logov, kajti to delo je dosti slabše plačano od direktorjevega."
- Kakšna pa je režija v delovni organizaciji Strešnik v Dobru-ški vasi, kjer ste vi direktor?
,,Pri nas je 120 zaposlenih, na režijskih mestih pa je vsega 12 ljudi z menoj vred. Velika večina režijcev pa ima najmanj srednjo ali višjo šolo in ne gre za ljudi, ki bi se v pisarnah nabrali iz proizvodnje ali drugih poklicev. Vsak naj dela to, kar zna!"
- Verjetno bo v posameznih okoljih in delovnih organizacijah težko začeti to akcijo, ker bodo gotovo vsaj prikriti odpori. Mislite, da bo vendarle šlo?
,.Prepričan sem da bo najteže prebiti miselnost, ki je posledica dosedanjega gledanja na režijce, ki smo jih šteli za neke vrste privilegirane. Vsekakor bo potrebno že jutri resno začeti zmanjševati režijo nasploh, vendar pretehtano. Poprej pa se bo treba politično opredeliti do teh vprašanj in se jih lotiti s prepričevanjem, nikakor pa ne s prisilo."
RIA BACER
Izvajalci zdravstvenih storitev in občani bodo morali prispevati vsak svoj del k zmanjševanju stroškov — Nesmotrna bi bila" ukinitev še dveh oddelkov v novomeški
bolnišnici
NOVO MESTO - Ob nepričakovano dobri udeležbi je 18. julija novomeška občinska zdravstvena skupščina obravnavala nadaljnje varčevalne ukrepe v zdravstvu, organiziranost patronažne službe in opremljenost zdravstvenih ustanov s sodobno tehniko. V novomeški bolnišnici imajo za vse oddelke in operacijske potrebe en sam monitor.
Delegati so največji del razprave namenili ukrepom predlaganim, od republiških organov, pri katerih je navržena možnost, naj bi novomeška bolnišnica izgubila še dermato-venerološki in pljučni oddelek. Oboji so menili, da bi bik) to velika škoda za bolnike iz Dolenjske in da so predlagatelji teh ukrepov imeli v mislih predvsem korist ljubljanskih ustanov, kamor bi potem morali pošiljati bolne Dolenjce. Lani je bil že ukinjen rehabilitacijski oddelek, kar je dokaz, da so Dolenjci pripravljeni sodelovati v skupnem slovenskem varčevalnem programu zdravstva, ve pa se tudi, da zato bolnikov ni manj kot prej, pošiljati pa jih morajo v dokaj dražje ustrezne ustanove po vsej Sloveniji. Kaj takega si ne kaže več privoščiti, posebno še zato ne, ker sta derma-tovenerološki in pljučni oddelek dobro zasedena in razpolagata z zelo dobrim strokovnim kadrom.
V razpravi pa so se strinjali s predlogom, da je siceršnjo organiziranost zdravstvene službe treba v celoti spraviti na raven, ki jo zmore financirati občinska zdravstvena skupnost. V ta namen bodo nekatere nove organizacijske rešitve predlagali v zdravstvenih ustanovah, hkrati pa bodo morali v delovnih organizacijah s konkretnimi ukrepi zagotoviti zmanjšanje bolniških, predvsem nege bolnih članov družine. Tudi v združenem delu je zastavljena cela vrsta varčevalnih ukrepov, o teh bodo razpravljali jeseni. Poudarjali pa so, da je novi rez potreben, mora pa biti strokovno pretehtan in ekonomsko utemeljen.
Ob poročilu patronažne službe, ki ima občutno več dela zaradi
SEPTEMBRA VIŠJE PLAČE
ČRNOMELJ - Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Črnomelj, ki je bila pretekli teden, so delegati sprejeli odlok o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje sisov družbenih dejavnosti v občini. Odlok določa znižanje občinske prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov za 1,78 odst., kar pomeni povišanje neto osebnih dohodkov za 2,52 odst. Odlok bodo začeli uporabljati 1. septembra.
Še naprej družbeno varstvo?
____Kaže,	da	za to v kočevskem Itasu ni potrebe — Boljši finančni rezultati_
KOČEVJE — Razpoloženje se je v kolektivu precej izboljšalo, kar je do neke mere posledica izboljšanih osebnih dohodkov, popravil pa se je tudi odnos do kolektiva kot celote. Kljub temu rišem zado
nisem zadovoljen z vsem, kar smo venem letu opravili, saj bi lahko dosegli še več, če nam tega ne bi onemogočale razmere v ugoslovanskem gospodarstvu,” je dejal Tone Čuk, predsednik olektivnega poslovodnega organa družbenega varstva v Itasu.
Izboljšali so se finančni rezultati, ki je začel več proizvajati za kme-
t
saj je bil v prvem polletju letos prihodek za okoli polovico večji kot v enakem obdobju lani, popravil se je tudi dohodek. Vse to je v veliki meri posledica Itasove preusmeritve,
tijstvo. V proizvodnjo za „zeleni plan” se je vpregel zlasti tozd v Pirčah, ki proizvaja silose za žito. Tudi tam bi bili proizvodni rezultati še boljši, če bi bilo na jugoslovan-
POLETJE OB KOLPI - Celo poletje so kopališča in prostrani travniki ob Kolpi polni domačih in »gostujočih” kopalcev, večina jih zatrjuje, da te dražestne reke ne bi zamenjali za morje. Ni jih težko razumeti: Kolpa je zelo čista, toplejša kot morje, primerna za plavalce in otroško kobacanje, prostora pa je tolko, da se vsak lahko na bregu vleže po dolgem ali počez. Svoj miren kotiček najdejo tudi strastni šahisti, kot tile na Nemaničevem travniku v Želebeju, ki jih tudi 33 stopinj v senci ni odvrnilo od igre. (Foto: A Bartetj)
skem trgu dovolj pocinkane pločevine. Kqr je manjka, bodo letos bržkone izdelali samo za 15 tisoč ton skladišč za žita v Brežicah namesto 30 tisoč, koliko j bilo predvideno.
Ker so letos izdelali veliko manj mešalcev kot v preteklih obdobjih, je bil tudi izpad dohodka večji v tozdu, ki je to proizvajal. Zato se zdaj pripravljajo na proizvodnjo manjših prikolic; proizvodnja naj bi se začela v prvih dneh tega meseca, do konca leta pa naj bi jih naredili skoraj 900. S proizvodnjo teh prikolic naj bi do konca leta povsem nadomestili izpad pri proizvodnji betonskih mešalcev, ki so jih proizvajali doslej.
V Itasu razmišljajo še naprej, kako bi nadomestili izpad proizvodnje mešalcev. Skupina, ki se je doslej ukvarjala s proizvodnjo mešalcev, sc bo poslej preusmerila na cisterne in pnevmatski transport umetnih gno-jiL Računajo, da sc bo proizvodnja začela v dveh ali treh mesecih, dogovori s proizvajalci umetnih gnojil pa so tudi že v teku.
Kot je dejal Tone Čuk, si v kolektivu in v občinskem vodstvu žele, da bi še naprej bilo družbeno arstvo. Toda za vse to ni potrebe. Veliko bolje bi bilo, ko bi se razmere uredile v celotnem gospodarskem sistemu.
SPOSOJENO TRNJE
— Ko je najtežje čvrsto stisniti zobe, je resnica na koncu jezika.
(Iz Politike)
krajše ležalne dobe v bolnišnici in ukinjenega rehabilitacijskega oddelka ter še vrste novih prevzetih nalog ob neizpremenjenem številu kadra, so menili, da je treba s sodelovanjem bolnišnice, kjer je pač bolnikov in dela manj, zagotoviti dodatne moči patronaži.
Tudi o opremljenosti zdravstvenih ustanov s tehniko, ki je ponekod
zastarela, večkrat v okvari in premalo za redno uporabo, so precej razpravljali. Resda s prostovoljnim zbiranjem denarja za drage medicinske instrumente občani prispevajo nekaj sredstev, ni pa jih dovolj in težave so z uvozom. Aparat za ultradiagnostiko bo novomeški zdravstveni dom sicer kmalu dobil, nikakor pa ni sprejemljivo dejstvo, da vise življenja mnogih bolnikov s hudimi okvarami na enem samem monitorju v bolnišnici.
R. BAČER
Splet srečnih okoliščin
Javna zahvala zdravstvene skupščine novomeški bolnišnici za hitro in učinkovito ukrepanje ob hudi avtobusni nesreči 17. junija, ko so naenkrat pripeljali 47 ranjenih
potnik jv
NOVO MESTO - Sreča v nesreči bi lahko rekli dogodkom, ki so se nepričakovano odvijali v novomeški bolnišnici 17. junija letos, ko se je zgodila huda nesreča Kompasovemu avtobusu, ki se je prevrnil pri Otočcu, in so že pred 7. uro zjutraj začeli dovažati na nezgodni kirurški oddelek bolnišnice ponesrečene potnike. O tem je 28. julija poročala zdravstveni skupščini dr. Meta Novak, predstojnica kirurškega oddelka.
/   —v
Huda kri zaradi 50 dinarjev
V tem znesku je všteta tudi cena za urejeno kopališče na Primostku
PR1MOSTEK - Urejena kopališča ob Kolpi bi lahko prešteli na prste. Eno med njimi je kopališče semiške Iskre na Primostku, ki lahko vsem kopalcem ponudi poleg tistega, kar je dala narava, tudi zajtrk, kosilo, večerjo, pijačo, prostor za taborjenje, dva bazena ter celo bivanje v bungalovih.
Obiskovalci so zaradi tega s kopališčem zadovoljni, do pripomb pa prihaja večkrat le takrat, ko morajo plačati prostor za parkiranje avtomobila. To najbolj občuti Ignac Hozjan, ki letos že drugo leto zatika listke za brisalce avtomobilov. „Med letom delam v šofirnici svitkov v Iskri, čez poletje pa so tnc prosili, naj bi pobiral parkirnino. Pri delu sem dosleden, kar marsikomu ni po godu. Mnogim je odveč odšteti 50 din za parkiranje, nikakor pa se jim ne zdi škoda zapraviti nekaj sto ali celo tisoč dinarjev v bifeju. Zato nekateri raje puščajo avtomobile na njivah pred kopališčem in, s tem kmetom gazijo pridelek. Objestnost nekaterih gre tako daleč,
Ignac Hozjan
da celo trgajo žice električnega pastiija," se pritožuje Hozjan.
Napak mislijo tisti, ki menijo, da ima Is ra z denarjem od parkirnin dobiček, saj gredo vsa sredstva za vzdrževanje kopališča. Poleg tega pa je Ignac, katerega naloga je, da le „kasi-ra“, končno pa lastno pobudo napravil na parkirnem prostoru tudi red. „Siccr pa opažam, daje letos avtomobilov znatno manj kot preteklo leto, čeprav to za kopalce nemorem trditi. Boni so prisilili ljudi, da se jih pripelje v enem avtu več ali pa pridejo z avtobusom ali avtostopom
B.M
„Lahko bi rekli, da je šlo tisti dan za splet srečnih okoliščin v naši bolnišnici, sicer ne bi zmogli tako hitro ukrepati ob tolikem številu ponesrečenih potnikov" je poudarila. V bolnišnici so morali naglo ukrepati. Na srečo še niso začeli za tisti dan predvidene operacije, niso se še začeli dopusti. Z oddelka so odpustili 35 bolnikov za nekaj dni, v ambulantah so začasno ustavili delo za zunanje paciente, vse ambulante, hodnike in operacijske prostore pa so hitro uredili za sprejem ponesrečencev.
Ta dan so pregledali 47 udeležencev prometne nesreče, 39 so jih sprejeli v bolnišnico na kriruški, 2 na otolaringološki oddelek, 3 pa so prepeljali v Ljubljano v klinični center. Opravili so 153 rentgenskih posnetkov, na srečo aparati niso bili v okvari, kar se večkrat dogaja.
Ob tej priložnosti pa je bilo nesporno ugotovljeno, da manjka prostora za nenaden sprejem večjega števila ponesrečenih, predvsem so tesni prostori rentgenskega oddelka neustrezni za take primere. Poudarjajo, da se je reševalna služba dobro izkazala, pogrešali pa so spremljevalca v reševalnem avtu za huje poškodovane ponesrečence.
R. B.
Za manjšo porabo energije
METLIKA - Na zadnji seji vseh občinskih zborov so med drugim sprejeli tudi odlok o ukrepih za zmanjševanje porabe vseh vrst energije v metliški občini. Eden takih ukrepov je, da stanovanj, delovnih, poslovnih ih drugih prostorov in zgradb ne smejo ogrevati na več kot 19 C, v skladiščih pa tejnperatura ne bo smela presegati 10 C. Izjema so zdravstveni dom, šole, vrtec, vendar le za bivalne prostore, medtem ko za administrativne velja omejitev.
Odlok odreja tudi, da se ogrevalna sezona v metliški občini začne po 1. oktobru, ko tri dni zapored ob devetih zvečeg zunanja temperatura ne presega 12 C, konča pa se po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura v treh zaporednih dneh po enaki uri 12 stopinj, najkasneje pa je treba nehati ogrevati poslovne prostore zadnjega aprila, stanovanja pa 3. maja.
Varčevati je treba tudi pri razsvetljavi; javno razsvetljavo morajo zmanjšati za polovico, prav tako osvetljevanje javnih lokalov in poslovalnic.
Čeprav je jasno, da bo težko nadzorovati izvrševanje tega odloka, so za kršitve zagrožene tudi kazni, in sicer od 1.000 do 5.000 dinarjev za odgovorno osebo in od 5.000 do 30.000 dinarjev za pravno osebo. Bolj kot vse kazni pa pri takih zadevah zaleže zavest, da je taka štednja dolžnost vsakega občana.
SPOSOJENO TRNJE
- Gospodarstvo je v enakem položaju kot težji bolniki. Morali bi jih ozdraviti, pa ni deviz za uvoz pravih zdravil.
(tz Večernjih novosti)
ZNIŽANJA VABIJO — Trgovine s čevlji so z lepaki že začele vabiti kupce na ceneni nakup obutve po vsakoletnem polletnem znižanju cen. Spet pa se pojavlja stara praksa: kolikor toliko uporabni modeli poidejo v prvih urah, potem ostane le obutev, ki prej nikakor ni mogla najti poti do kupca. Težava je še v tem, da nekateri niti za zelo ceneno obutev nimajo denarja ...
V POTU SVOJEGA OBRAZA -Grozna vročina, ki zmanjšuje delovno sposobnost že v običajno grajenih stavbah, je toliko hujša v več pisarnah, kjer je ogromno steklenih površin. Uradnikom kaplja pot z obraza kar na papirje. Ponekod, kjer nimajo niti rolet, navešajo na okna časopisni papir, moke krpe, seveda pa je izhodov več kot običajno. Ob službenem opravku jih večina zavije na mrzlo pivo ali sladoled. ‘
Ena gospa je rekla, da je novomeŠti izvršni svet dobil novo nalogo: poskrbeti za ustanovitev iztreznitvene postaje. Namenjena je sicer alkoholikom., vanjo pa bi sodili tudi nekateri sicer nealkoholizirani gospodarstveniki ...
Sprehod po Metliki
OTROCI IZ POBRATENIH OBČIN Wagnc iz Avstrije in Ronk iz Italije so bili na počitnicah v Metliki. Deset otrok iz Wagne in osem iz Ronk je v Metliki pri svojih vrstnikih preživelo dva tedna in si v tem času ogledalo Belo krajino po dolgem in počez, bili pa so tudi v Kočevskem Rogu in še kje. Seveda so večji del časa preživljali na Kolpi, kjer so se v teh pasjih dneh pridružili množici oddiha in osvežitve željnih domačinov, domačih in tujih, obiskovalcev.
TUDI V ŠOLSKIH POČITNICAH v nekaterih šolah ni miru. Tako poletne počitnice na Suhorju izkoriščajo za to, da bodo v tem času šolo prenovili. Zlasti bodo obnovili kuhinjo, kanalizacijo in inštalacije. Na drugem koncu občine, v Podzemlju, pa pri šoli sedaj urejajo zunanje športno igrišče, ki seveda ne bo služilo samo za potrebe šole, ampak vsega kraja in krajevne skupnosti sploh.
Črnomaljski drobir
S KOLESI V LAHINJO - Na uspelih 4. športnih igrah, ki jih je preteklo nedeljo v Butoraju pripravilo domače športno društvo, se je v vlečenju vrvi, malem nogometu, streljanju z zračno puško in metu bombe pomerilo okrog 300 športnikov iz obeh belokranjskih občin in tudi iz sosednje Hrvaške. V vlečenju vrvi so bili najuspešnejši domačini, prav tako je v streljanju zmagal Butorajčan Jože Barič. V malem nogometu so slavili Gribeljci, v metu bombe pa Milan Jakša iz črnomaljske Kmetijske zadruge. Med nastopajočimi in okrog 200 gledalci pa sta največ zanimanja vzbudili disciplini, ki zaenkrat sicer še nista bili v konkurenci: skoki v Lahinjo s kolesom in brez njega.
TRIMČKANJE V KOLPI - Kot dobri organizatorji pa so se preteklo nedeljo izkazali tudi člani staro-trškega Partizana, ki so pri Madroničevem jezu v Preletu pripravili tekmovanje v plavanju za trim značko; udeležilo se ga je okrog 30 plavalcev, v glavnem slučajnih kopalcev. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo v Prelesju pravo tekmovanje v plavanju.
Drobne iz Kočevja
GA NI JUNAKA - Nekdaj priljubljeno shajališče mladih - terasa blagovnice Name v Kočevju - je v tem casu tako razbeljena od vročine, da ni junaka, ki bi si upal na pjei posedeti. Zato pa je toliko vec gostov na vrtu kočevske kavarne, kjer je opaziti tudi obraze, ki bi se sicer morali znojiti za pisarniškimi mizami. Naj bo kakorkoli že, zaradi vročine so menda tudi takšni drobni »prestopki” oproščeni.
SLOVITA PO OSKRBI - Medtem ko je v ostalih delih Slovenije večkrat zmanjkalo strojnega olja ali filtrov, se teh stvari dobi dovolj na obeh bencinskih črpalkah v Kočevju. V zadnjem času pa so dobili celo zavoje za prvo pomoč, ki jih mora imeti vsak avtomobilist kot obvezno opremo. In vrli Kočevci, ki se prav zdaj trumoma odpravljajo na morje, si žele, da bi črpalkaiji prodajali tudi športne artikle, ki jih kljub navidezni založenosti (Nama) v Kočevju primanjkuje.
IZ NkSlH OBČIN jf|
pisma in
odmevi
Ribniški zobotrebci
v-—■   >
KRAVE v GARAŽAH - Kar težko je najti dovolj grdo besedo, s katero bi povedali vse o oskrbi z mesom. Ker pa zmerljivke ne pomagajo dosti, se bodo Ribničani sami znašli. Tako se na obrobju tega ^oraj tisoč let starega mesteca že oglaša mukanje krav in telet, ki so dobila bivališče v ravnokar zgrajeni baraki ali pa kar v garaži. Skratka, Ribničani so začeli prakticirati samooskrbo.
V JELKI1* SE VEDNO PO STAREM — Mercatorjeva restavracija v Ribnici stoji na lepems kraju, tudi njena notranja urejenost ni slaba. Zato pa se tam ne morejo in ne morejo pohvaliti s postrežbo pa tudi s kuhinjo ne. Zanje je velik problem skuhati navadne makarone. Iz tega prehrambenega artikla znajo namreč narediti jed, ki je bolj podobna močniku kot pa makaronovemu mesu. /Se sreča, da večina delavcev malica v svojih delovnih organizacijah.
Trebanjske iveri
USPEL PIKNIK PO RAZPRO-
x ^ Industriji gradbene keramike so uspešno zaklj učili razprodaji? Ploščic iz opuščenega programa. Iako bi lahko sodili po pikniku, ki 80 ga pripravili za delavce. Nekaj dni prej pa je direktor tega tozda vneto zagotavljal, da za zdaj še niso zbrani P°“ftki, koliko ploščic so prodali, koliko približno so iztržili in tako naprej. Zagotavljal je tudi, da bo o razprodaji pripravil celovito informacijo, v kateri ne bo napak, kakršne se menda dogajajo celo nevednim članom KPO Novolesa.
STATUT ŽE IMAJO, METLE PA kas ~ zadnji seji trebdnjske pbčinske skupščine so delegati sprejeli tudi statut novega komunalnega podjetja. Vendar se statut še ne Pozna kaj pride pri delovanju nove ‘irme. Na avtobusni postaji, katero odnedavna.krasi nov turistični urad, bi metla prišla veliko bolj prav kot statut. Pa dober cestar tudi.
Sevniški paberki
AVTOBUS NA VETERNIKU -Minuli petek je bil »zgodovinski** dan za Veternik. To dopoldne je namreč. do Možiča prvi pripeljal Izletnikov avtobus. Pravzaprav je bila to le poizkusna vožnja. Avtobus od ponedeljka dalje vozi na ta hrib brigadiije zvezne akcije Kozjansko. Na tej nekategorizirani cesti velja do preklica časovna zapora od 7. do
7.30	zjutraj in od 14.30. do 15. ure. Morebitno srečanje vozil je namreč oteženo.
STALNA ZVEZA Za sevniško planinsko odpravo na Durmitor ne bi smelo biti nejasnosti, kod se giblje. Prizadevni vodja Lojze Anzeljc se je namreč pred odhodom dogovoril o stalnem dnevnem javljanju sevniški postaji milice.
Krške novice
CELULOZA ZMORE VELIKO* . . - Pozimi plačuje tovarna »Djuro Salaj** za porabljeno električno energijo tudi okrog 4 stare milijarde mesečno. Številni posamezniki v Krškem in v Posavju - med njimi je veliko premožnih občanov ~ pa enostavno pozablja ali se izogiba plačevanju elektrike. Kaj bi bilo, če bj ^ tak0 kot majhni obnašali tudi veliki odjemalci električne energije.
VROČINA JE DVOREZEN MEČ ~ Kako so se v začetku brigadirji krške mladinske delovne brigade ..Matija Gubec* Veselili lepega, toplega vremena na zvezni mladinski delovni akciji „Sisak 83“, vedo po-yedati obiskovalci mladih na akcijah. Toda ker se je toplo vreme sprevrglo v pravo tropsko vročino, so se v nedeljo obiskovalci iz Krškega, ki so obiskali brigadirje z avtobusni, naposlušali tarnanja, da bi se Jim na trasi le prileglo vsaj malo svežine.
Novo v Brežicah
DEKLE UGNALO NEKAJ TRAKTORISTOV - Pa naj še kdo reče, da ženske niso za tako imenovana moška dela! Že lep čas je vse več Predstavnic nežnejšega spola pri nas opaziti na traktorju. Na zadnjem občinskem prvenstvu traktoristov v Brežicah je dekle ugnalo štiri moške traktoriste in osvojilo 10. mesto. Časi spreminjajo običaje, zato ne bi bilo presenečenje, če bi prihodnje leto opazili več žensk za krmilom težkih tovornjakov. Naposled gre tudi za službo in samopotrje-vanje...
Nadstrešek da, kaj pa
PRIHODNOST? - Delegati zbora zdrušnega dela brežiške občinske skupščine so na zadnji seji tokrat le PUzgali zeleno luč za naložbo Slovc-nijaccste-Tehnike (SCT) v najožjem mestnem jedru Brežic. Odločilo je dejstvo, da so delovni pogoji delavcev SCT zelo slabi in jih je menda moč najlažje izboljšati s predvideno naložbo v nadstrešek dvorišča in drugo. Delegati pa so posebej poudarili, da to nikakor ne more meniti dolgoročne rešitve za
0 poslovanju v luči razmer
O polletnem gospodarjenju ne le knjigovodsko — inventura" stanja in poslovanje za naprej
SEVNICA - Med kritičnimi poudaiki pogovora o gospodarskih ukrepih v državi na posvetu predsednikov osnovnih sindikalnih oiganizacij in delavskih svetov minuli teden v Sevnici so bila opozorila, da bi morali vendarle že izvedeti, kje se je slabo delalo.
Opozorili so tudi na razraščanje režije v tozdih. V delovnih kolektivih so pred obravnavami polletnih rezultatov poslovanja. Sindikati v sevniški občini v tem trenutku še posebej opozarjajo, da to ne smejo biti le sestanki zaradi sestankov. Brez nepotrebnega zavijanja v indekse in številke naj bi ugotovili
razumljivo slehernemu delavcu, kako stojijo. Pogovorijo naj se o načrtih za tekoče polletje ali bodo imeli zagotovljen material, kakšna so povezovanja in podobno.
Izvozne dosežke morajo primerjati v razmerju do celotne proizvodnje, seveda tudi v stroki s sorodnimi kolektivi. Zanimivo bi bilo videti, ali so dovolj kritični pri dvigu cen svojih izdelkov? V sedanjih gospodarskih razmerah morajo še resneje pretehtati organizacijo dela, izrabo delovnega časa in strojev. So pri prerazporejanju nalog in opravil enako dosledni tudi pri režijskih delavcih?
A. Ž.
Štipendij ne zmanjkuje
Zdi se, da so mladi v Posavju pozabili na oddajo prošenj za štipendije — Rok: 5. september — Zamudniki bodo čakali do decembra — Cenzus je 7.901 din
SEVNICA - Izplačevanje štipendij so v minulem šolskem in študijskem letu brez zatikanj opravljali pri vseh treh občinskih skupnostih za zaposlovanje v regiji. Štipendistov je bilo kar veliko: v brežiški občini 516, krški 521 in sevniški 493. Do začetka minulega tedna so v brežiški občini prejeli le 94 vlog za štipendije v novem šolskem letu, v krški 197 in sevniSci 106.
Končni rok, opozarjajo na strokovni službi za zaposlovanje v Sevnici, bo 5. september. Želijo si, da prosilci za štipendije ne bi odlašali prav do tega dne, jSlužba namreč tudi potrebuje določen čas za obdelavo, sestati se morajo organi. Zato so sprejeli sklep, da bodo morali zamudniki čakati na ponovno obravnavo do decembra, vmes seveda ne bo štipendije.
Nove štipendije bodo zaradi draginje po 1. septembru višje za 9,6 odst. Novi cenzus dohodkov na družinskega člana prosilca za štipendijo znaša 7.901 dinarjev, kar je 55 odst. lanskega povprečnega osebnega dohodka. Pri vrednotenju tega cenzusa ne bodo neživljenjsko togi. V izjemnih primerih, ko ima npr. družina bodočega dijaka ali študenta izredne izdatke ob kakšni bolezni in podobno, bodo odbori za štipendiranje to obravnavali. Kakorkoli že,
Jugotanin proizvedel več ž manj energije
ne odlašati s prošnjami. Obrazce zanje imajo v vseh treh enotah skupnosti za zaposlovanje.
A. Z.
PRIZNANJA CERKUANOM
CERKLJE OB KRKI - Ob krajevnem prazniku Cerkelj so izročili priznanja KS V. P. 6572 in Staniši Milenoviču, tajniku cerkljanskih gasilcev. Bronaste znake OF so dobili Stane Zlobko, Ivan Golob, Zvonko Dornik in Gasilsko društvo Cerklje.
• • •
ORAČI NE POČIVAJO
SEVNICA - V tem tednu je živahno na strnišču zadružnih njiv ob boštanjskih gramoznicah. Včeraj je bilo tod občinsko tekmovanje oračev, v nedeljo pa bo še posavsko. Dopoldne bodo imeli najprej teorijo, okrog poldneva pa naj bi pričeli tudi z oranjem in spretnostno vožnjo.
• ••
NEZAUPLJIVOST
KRŠKO - Na območju tozda Elektrodistribucija Krško je okrog
35.000	števcev, od tega jih je slaba tretjina starih in jih bodo odpisali. Očitno pa Avstrijci, ki imajo sicer stroge tehnične norme, bolj zaupajo novejšim Iskrinim števcem, saj jih umerjajo vsakih 16 let, pri nas pa razmetujemo z denarjem in jih umerjamo vsakih 8 let.
Mnogi odlašajo s plačilom
Vseh odjemalcev elektrike na območju krškega tozda je blizu 31.500 — V mestih več nerednih plačnikov
V uspešnem polletju nad polovico proizvodnje v izvoz — Re .erve
SEVNICA - Niso se uresničile črnoglede napovedi nekaterih, češ da bo Jugotanin takoj zabredel v izgubo, ko bo moral spet poravnavati družbene obveznosti. Polletno poslovanje je bilo ugodno.
Izlužili so 1.631.000 kg tanina, furfurala so proizvedli 448.870 kg. Nad 50 odst. proizvodnje so izvozili na zahodni trg. V polletju so ustvarili 26 milijonov čistega dohodka.
Z vrsto ukrepov lahko še izboljšajo poslovanje. Žc dosedanje skrbno delo v energetski postaji je navkljub povečanju proizvodnje zmanjšalo porabo mazuta (z ostanki lesovine po izluževanju krijejo tri četrt pora-be energije). V teku je predmontaža parnega akomulatoija. Šele-z njim bo omogočen enakomernejši odvzem pare. Zagon turbine bo prinesel prihranke pri električni energiji.
V prihodnjem letu sc želijo lotiti hladilnikov uporabljene tehnološke pare.
V tovarni imajo največ skrbi s hlodovino, ki prihaja namesto ce-panic. V najslabšem primeru se bojijo, da bodo morali pred zimo za določen čas spet ustaviti tovarno in razporediti vse zaposlene na žaganje in kalanjc lesa. V izdelavi je ponudba, da bi to zagotovo enkrat za vselej odpravili z mehaniziranjem lesnega skladišča. Najprej nameravajo skladišče okrog tovarne vsaj asfaltirati. Montirali so tudi žc del opreme za uporabo sekancev iz ostalih listavcev. /
A. ŽELEZNIK
KRŠKO - Eden izmed 24 tozdov Elektrodistribucije v Sloveniji je tudi 210-članski delovni kolektiv v Krškem,/Ta ima 31,500 odjemalcev ne le v treh posavskih občinah, marveč vse tja do Hotemeža, Mirne, Bistrice ob Sotli, Planine pri Sevnici, nekaj odjemalcev pa celo onstran Sotle v Breganskem selu na Hrvaškem.
Po vojni so se energetske naprave povečale približno za štirikrat. Delavci imajo veliko dela z vzdrževanjem teh naprav. Zgrajen je nov, 110-kilovoltni daljnovod od RTP Krško do Brežic, ki bo pripomogel h boljšemu napajanju Brežic, kjer pa morajo še zgraditi razdelilno-trans-formatorsko postajo..
V konici potrebuje krški tozd za svoje odjemalce okrog 50 megavatov električne energije. Vir je zaenkrat oddaljen 100 km (Šoštanj - Trbovlje), ko pa bo zgrajena savska veriga hidroelektrarn, bodo odpadle skrbi zaradi že zdavnaj predvidenih 110 kV savske zbiralnice, za kar ni bilo nikoli dovolj denarja. Zanimivo in hkrati nerazumljivo je, da odjemalci na tem področju ne dobijo ničesar od krške nuklearke, ker ni transformacije; 380-kilovoltna daljnovoda sta speljana do Zagreba in Maribora.
„Ni več zaselkov, ki ne bi bili elektrificirani. Ljudje zahtevajo dosti boljšo kakovost energije, z manj in krajšimi prekinitvami. Gospodinjski in kmetijski stroji so močno prodrli tudi na podeželje. Precej je takih, ki uporabljajo energijo, kot da je je v obilju. Ljudje se celo obnašajo, kot da je porabljena energija blago, ki ga ni potrebno plačati, zlasti ne takoj, ko dobijo račun. Največkrat še celo opomin ni dovolj resno opozorilo, saj jih vsak mesec pošljemo okrog 2.000. Do izterjave pride v približno 200 primerih, na mesec je tudi okrog 30 odklopov. Svojevrsten primer neodgovornega
obnašanja je obrtnik iz okolice Bo-štanja, ki je bil dolžan čez 30 starih milijonov in si je po našem odklopu samovoljno znova priključil električno energijo. Nasploh je med tistimi, ki pozabljajo na plačevanje elektrike, več meščanov, premožnejših ljudi, kot pa podeželanov,“ pravi pomočnik vodje oddelka za prevzem in prodajo električne energije Vili Zorko.
P. PERC
Po poti junakov
Sevniški planinci na Durmitor — Poti za vajo
SEVNICA - Jugoslavija premore mnogo lepili gora, vrednih vzpona. V soboto ponoči se je iz Sevnice odpeljal poln avtobus članov PD Lisca na enotedenski izlet na Durmitor.
Prizadevni Lojze Anzeljc vodi 37 članov matičnega društva, trojico iz Rimskih Toplic in dva Mirenčana. Spotoma si bodo ogledali terene na Jahorini, prizorišča zimske olimpi-ade. Na Romuniji bodo prvič prespali. Sledil bo ogled slikovitega kanjona Tare (nekateri ga uvrščajo kot četrtega na svetu). Iz Žabjaka bodo vso pot čez Durmitor opravili peš. Avtobus jih bo pričakal šele v Vrtatinju. Tu se vrstijo številni kraji, znani iz NOB: Foča, Tjentište, Ma-glič itd. Ob povratku se bodo ustavili v Jajcu, na Kozari in Jesenovcu.
Čeprav so v tej številni skupini večinoma dobro utrjeni planinci, v pripravah niso poznali šale. Prehodili so Pohorje, Triglav in eno kraško jamo. Preostali člani in prijatelji sevniških planincev si lahko obetajo zanimiva predavanja in diapozitive s te dolge poti.
A. %•
Upali so na večji dohodek
Industrijska proizvodnja je ob polletju manjša tudi v trebanjski občini — Izvoz zaostaja za načrti
TREBNJE — Kot kažejo prvi podatki o proizvodnji in poslovanju trebanjskega gospodarstva, ki jih je še pred analizami SDK na seji občinske skupščine prebral predsednik izvršnega sveta trebanjske občine, je proizvodnja v drugem trimesečju padla za štiri odstotke, posebej razveseljivi pa niso niti podatki o izvozu. Skratka, podoba trebanjskega gospodarstva jc zdaj nekoliko manj rožnata, zato pa gospodarstveniki vsaj vedo, kaj morajo še narediti.
Industrijska proizvodnja jc v prvem polletju narasla za štiri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani, prihodek in dohodek sta porasla za okoli 40 odst., precej večji pa je tudi izvoz na konvertibilne trge. Čeprav so rezultati trebanjskega gospodarstva več ali manj pričakovani,
' so v Trebnjem na tihem le upali, da bodo prihodek še povečali, prav tako pa tudi dohodek.
Najbolj negotova je usoda trebanjskega izvoza, ki je v veliki meri odvisen od Trima. Ta je imel lani okoli 70 odst. izvoza iz trebanjske občine. Če letos ne bo uspel uresničiti svojih načrtov, potem bo tudi trebanjski izvoz v celoti slabši od načrtov. Rezultati že jedaj niso spodbudni. Resda se je izvoz v celoti precej povečal, toda še zdaleč ne dosega načrtov. V prvem polletju so namreč iz trebanjske občine izvozili le okoli tretjino za izvoz predvidenih izdelkov. *
Na srečo so precej povečali tudi konvertibilni izvoz, ki je letos za 23 odst. večji kot v enakem obdobju lani.
Odgovor Komunale o pozabljeni  Pugljevi uBci__________________
Pravi naslov je: Cestno podjetje Novo mesto
Stanovalcem Pugljeve ulice bi lahko odgovorili prav tako pikro, kot postavljajo pikro javno vprašanje, vendar tega ne nameravamo.
Presenečeni smo namreč nad njihovo nevednostjo, da Komunala ni več vzdrževalec cest in ulic v Novem mestu, čeprav je o tem pisal tudi Dolenjski list. Prav tako v Komunali nimamo evidentirane nobene urgence od teh stanovalcev, saj bi jih prav gotovo napotili na pravi naslov.
Pošteno bi bilo, da se pisec javnega vprašanja vsaj predstavi, ne pa pod imenom „stanovalci Pugljeve ujjce" piše neutemeljeno kritiko. Kljub neupravičeni kritiki pa dajemo stanovalcem napotilo, kam naj se obrnejo.
1. januarja 1983 je bila v občini Novo mesto ustanovljena skupnost za ceste. Odgovornost za vzdrževanje in gospodarjenje z cestami in ulicami je tako prenesena na Cestno podjetje Novo mesto. Torej Komunala Novo mesto za vzdrževanje in ' posodobitev Pugljeve ulice ni pravi naslov.
Komunala Novo mesto (Brez podpisa, op. ur.)
Kdo zavira Drago?
Malce zapoznelo pojasnilo glede aprilskega članka o žagi v Podpreski — Bodo zdravstveno postajo ukini-li?_____________________________
Članek pod naslovom »Bolje gospodarimo z lesom” (izšel je 14. aprila letos ni povedal vsega. Iz'članka je mogoče razumeti, da se v Podpreski gradi nova žaga, do sedaj pa da ni obstajala. V resnici je prestavitev nove žagalnice nadomestna gradnja, kajti žga v Podpreski je bila zgrajena že leta 1920. Vsa leta po vojni obratuje v sklopu SLP s planskimi zadolžitvami, v zadnjih letih je tozd Lika iz Kočevja, že vrsto let je kanjon spotike, čeprav dosega pozitivne finančne rezultate in proizvode oddaja bazenski in drugi lesni industriji. Čudno, zakaj se občinska konferenca ZK občine Ribnica ni na svoji seji raje dotaknila nekontroliranega odtekanja lesa iz svojega območja.
Dalje: kot krajan KS Draga in udeleženec gradnje zdravstvene postaje v Dragi se čutim prizadetega, ker je minilo komaj nekaj mesecev, odkar je začel zdravnik iz Loškega potoka enkrat na teden ordinirati v novi zdravstveni postaji v Dragi, iz članka „Tudi v zdravstvu so še rezerve** (21. julija) pa je razvidno,-da so v Ribnici razpravljali o ukinitvi postaje v Dragi. Menim, da ni lepo in prav, da se tako odmaknjen kraj, kot je naš, zavira. Razumljivo je, da zdravstvena postaja v Dragi ni in ne bo dobičkonosna. A krajani čutijo potrebo po zdravniku, to so žc dvakrat dokazali z zbiranjem finančnih sredstev; prvič za nakup zobozdravstvenih pripomočkov, ko je bila ordinacija še v stanovanjski hiši v Srednji vasi, in drugih za gradnjo nove zdravstvene postaje v Drs«i.
Število pacientov, ki obiskujejo zdravnika v Dragi, je delno odvisno tudi od tega, koliko dobijo tu potrebnih zdravil, ki so sicer na razpolago po drugih zdravstvenih postajah.
VESELO OB ZAKLJUČKU
Učenci slovenske dopolnilne šole v Reutlingenu smo letos veselo zaključili šolsko leto. Zbrali smo se v prostorih našega društva, kjer smo si najprej ogledali slovenski film »Sreča na vrvici**, potem pa smo prejeli Prešernove bralne značke in diplome Vesele šole. Za starše smo pripravili razstavo o našem šolskem in izvenšolskem delu. Dan smo zaključili s plesom v »našem** disku.
Učenci slov. dop. šole REUTLINGEN
V TUJEM VRTCU
Ko sem prišel v Nemčijo, sem bil star tri leta. KeT so moji starši delali ves dan, so me dali v vrtec, kjer so govorili samo nemško. Nič nisem razumel in otroci se niso igrali z menoj. Potem sem se spomnil dedka in pesmi, ki me jo je naučil. Zlezel sem na mizo in zapel Na planincah sončece sije. Vsi so me poslušali. Tega dne sem dobil nove prijatelje.
SERGEJ JELENC Slov. dop. šola Reutlingen
Preveč je neodgovornosti
Podražitve in gospodarski položaj, v kakršnem smo, so logična posledica našega odnosa do dela in medsebojnih odnosov. Res je, da je izhod iz težav v povečanju proizvodnje, dohodka in deviznega priliva. Toda to so le deklarativne parole in fraze, ki jih poslušam že desetletja. Nihče pa ne razmišlja in še manj pove, kaj storiti, da bodo delavci spet začeli delati, kako jih ponovno mobilizirati, jim vcepiti zavest in ljubezen do dela, kako ustaviti širjenje administracije, kako ustaviti gospodarski kriminal, zlorabo' položajev, podkupovanja, bogatenje brez dela itd.
Prav tako še nismo dali prave veljave nadzornim inštitucijam in še vedno smo (pa ne vem, zakaj) preplašeni, ko je potrebno s prstom pokazati na odgovorne posameznike. Živimo v času, ko se ne smemo več sprenevedati, skrivati, bežati od resničnih razmer ali kako drugače drug drugega »blefirati”. Je prav, da je bila resnica o našem gospodarskem položaju tako dolgo skrita? Zakaj javnost ni vedela za pogoje, ki so nam jih postavljale zahodne bančne inštitucije? Je prav, da smo najeli nove kredite in tako našo zadolženost še povečali? Mislim, da so to grobe napake, ki se jih sicer zavedamo, vendar nič konkretnega ne storimo (beri: ne storijo odgovorni).
K reševanju težav še vedno pristopamo birokratsko: obračamo številke in delegatska gradiva, ugotavljamo indekse, ocenjujemo, prognoziramo ter si dopovedujemo, da moramo to in ono. Nezadovoljstvo, nezaupanje in celo strah med ljudmi pa narašča. In prav to nezadovoljstvo bi moralo biti močan opomin našim vodilnim, da je potrebno nekaj ukreniti ali pa spremeniti. Zavedati se moramo, daje naša skupna skleda vsak dan bolj prazna in, kot je rekel Franc Šetinc, je za tisto, kar je še preostalo v njej, vse preveč prisklednikov.
Predsedstvo SFRJ in predsednik predsedstva SFRJ sta samo od začetka letošnjega leta pa do konca marca dobila 1675 vlog in pritožb, v katerih delovni ljudje, občani, delovne in drrge organizacije opozarjajo na az-lične probleme in nepravilnosti. Je predsedstvo ukrepalo? Kolikor vem, ni.
Bojim se, da smo si naprtili nekakšen »sistemski tabu”, ki ne pozna sprememb oziroma dialektičnega razvoja. In kaj sedaj?
Posameznik ne more stanja spremeniti; prizadevni in sposobni bi morali biti vsi in ker nismo, moramo poslušno čakati na take in drugačne ukrepe »od zgoraj” in morda pozneje »od zunaj”.
IVE STANIČ
ZAHVALA ZA POMOČ
1.	julija letos je strela udarila v moj skedenj, kije povsem pogorel, z njim pa še 20 ton sena. V nesreči mi je takoj priskočila na pomoč krajevna organizacija Rdečega križa; za prispevek, ki so*ga krajani zbrali, se jim lepo zahvaljujem, posebno Mihi Lončariču.
ANTON KUNIČ Pusti gradeč 4 Dragatuš
MOJE POČITNICE
Počitnice sem prve dni preživela pri starših, nato na morju. Tam sem spoznala veliko novih prijateljev. Ko smo se vrnili v Teharje, sem tudi jaz pomagala pri gradnji naše hiše, Ponta sem tudi praznovala rojstni dan. Zdaj sem v šoli, na počitnice pa so mi ostali lepi spomini.
KORNELIJA BAUMGARTNER Slov. dop. šola Reutlingen
EKUtUJtiivuie
MESA
foto slišal: Milan Markelj
. DAJ, NE BO TE MENDA KA-JRCA PREHITELA!
%
dolenjski list pred 20 leti
Katastrofalen potres
Mnogo žrtev v Skopju- Velika oddaja krvi - Govorice o obdavčenju gumi vozov — Novomeški vodnjak poplavlja
GLAVNO MESTO socialistične republike Makedonije je 26. julija ob 5.17 prizadejal katastrofalen potres, ki je povzročil mnogo človeških žrtev in ogromno opustošenje. Doslej so izkopali iz ruševin 630 mrtvih, ranjenih pa je več kot 2000 ljudi, izmed katerih jih je 1000 hudo. Žrtev je mnogo več, vendar še ni možno ugotoviti točno, ker še zmeraj razkopavajo ruševine. Med preminulimi je tudi več tujih državljanov ,
ŽE V PETEK dopoldne, ko se je razvedelo za nesrečo v Skopju, so se posamezniki in kolektivi iz Novega mesta in drugih krajev javljali za oddajo krvi.
OBČANI SE prav pogosto pritožujejo, da ne morejo zlahka uresničiti raznih svojih zamisli za gradnje. Nedvomno so želje občanov pogostokrat tudi v nasprotju z ustreznimi načeli o gospodarni uporabi zemljišč, ki smo jih uveljavili v novejšem .času. Res pa je tudi to, da prav na področju urbanizma oziroma stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva naši uradi poslujejo še vedno zelo počasi.
ZADNJE ČASE so se po Beli krajini precej raznesle govorice, da bo na gumi vozove in na kosilnice predpisana precejšnja taksa, ki naj bi znašala od 10.000 do 30.000 din. Ta „raca“ je povzročila precej nejevolje med kmetijci, kar je povsem razumljivo. Ljudje si na vse načine prizdevajo, da obdrže gospodarstva in da obdelajo njive in travnike, davki pa so zanje že tako prehudi.
V NEDELJO DOPOLDNE je neka ženska samo v spodnji obleki hodila od hiše do hiše na desnem bregu Krke v Novem mestu in prosila za obleko, češ da je begunka iz Skopja. Ker je bilo videti, daje res potrebna pomoči, ji je neka gospodinja dala precej obleke.
NAŠ LJUBI stari vodnjak sredi novomeškega Glavnega trga še vedno kljub mnogim opozorilom noče brizgati vode, kakor bi moral, tako da voda škropi preko roba in je okrog vodnjaka prava poplava.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. avgusta 1963)
SVETU OKOLI
ŽENSKA Z ROGOVI - Če
gre veijeti kitajski novinarski agenciji in našemu Tanjugu oziroma njegovemu Durbinu, potem je svet bogatejši za novo nenavadnost. Neki Kitajki naj bi menda zrasli na glavi pravi rogovi. Nesrečnici so kirurgi odstranili nenavadni okras, o vsem skupaj pa se zdaj vneto krešejo polemični meči najrazličnejših mnenj. Glede na običajno č\e-kanje in besedičenje bi človek pričakoval, da se bodo rogovi prej pojavili na kakšni moški glavi. No, morda pa drži tale sprevrnjen pregovor:	,,Kdor
drugemu roge natika, jih sam dobi."
PUANE DUŠE - Svet s presenečenjem odkriva, da na Japonskem odlično uspeva p radarja viskija White horse. Da ima ta znamka znane angleške pijače tak uspeh, ne gre zasluga njeni izvrstnosti (ki je nihče ne zanikuje), marveč navezanosti japonskega prebivalstva na mit o belem konju, ki naj bi menda prenašal duše na drugi svet. Okrepljene z viskijem so te duše kar v rožicah, bi lahko dejali na rob podatkom, da se z viskijem naliva vse več marljivih Japon-
cev.
ZDRAVILO — Vest je čudovita, a kot vsaka čudovita stvar ne prinaša nič oprijemljivega za nas, tu bivajoče. Britanski zdravniki so odkrili, da je strup neke amazonske strupenjače odlično zdravilo zoper ljubosumnost. Ne, ta strup ne uniči ljubosumnosti hkrati z žensko, kar sicer zmore strup tudi naših skromnih kač, amazonski strup je menda zelo selektiven. V pravih količinah zamori le grdo ljubosumnost. Opozorilo: količin ne mešaj sam!
URA LJUBEZNI - Zaho-dnonemški izumitelj je izdelal uro, ki ženski pove, kdaj je njen najboljši čas za ljubljenje. Ura stori to na osnovi meritev pritiska in temperaturnih sprememb kože. Katera sama tega ne ve, si naj kar kupi uro. Morda bodo domiselni trgovci z njo vred prodajali še kaj drugega.
Naš kmet je prav malo idealen
Premijo spravijo v žep, telice pa k mesarju - Zaradi nerednosti iz službe - Hrvaški ban je jako ošaben mož — 33 let s kovancem v nogi
(Znan) je pregovor: vzgledi vlečejo -besede le mičejo, ki še prav posebno velja, če hočemo kaj s kmetom doseči, ker znano je vsakemu rodoljubu, kako je naš kmet malo idealen. Kmetu manjka vzglednih gospodarstev. Kako jih doseči? Kmetijska družba razpiše vsako leto premije na bike, konje, krave, telice itd. To se meni zdi neumestno, proč vržen denar. Lepo vas prosim, kak uspeh, kak napredek ima živinoreja, če si kak bolje situiran posestnik privošči ta šport, da vzgoji in prav dobro zredi telico, češ, dobim premijo. Premijo spravi, telico pa da mesaiju.
(Svarilo.) Neki Ivan Mramor klati se po novomeški okolici kot agent neke mažarsko-ži dovske zavarovalnice in grdi pri ljudstvi: našo domačo „Vzajemno zavarovalnico11 v Ljubljani Kar govori,#je laž. Opozarjamo, da je naša domača zavarovalnica tega človeka odslovila radi mnogih nerednostij iz službe in so te laži le izbruhi jeze, ker se mu je prepovedalo delovati za „Vzajemno“.
Svet se je letos srečal z zelo čudnim vremenom: poplave sledijo sušam. Na sliki: kanuista po ulicah Koelna letošnjo pomlad, desno nevihta, ki se je razbesnela v naših krajih. (Foto: MiM)
Zmešnjave v vremenski kuhinji
Topli morski tok z nedolžnim imenom je eden od krivcev za noro vreme po svetu — Nekje hude poplave, drugje suše — K' m je odletelo več milijonov ptic?
Vreme se letos prav čudno suka. Dovolj je, da človek odpre radio ali televizor ali da odpre časopise, in. že ga zasuje kopica poročil o vremenskih neurjih in ujmah, ki divjajo po našem planetu, o silni vročini in poplavah. Sicer pa ni treba kaj dosti gledati po svetu, saj imamo doma dovolj videti: vročina nas zdeluje, kot že dolgo ne, nevihtni oblaki prinašajo v svojih nedrih t^ko debelo točo, da je niti starejši ne pomnijo, del domovine pesti pomanjkanje vode, del se bori proti poplavam. „Kaj je vendar z vremenom? “ se sprašujejo ljudje.
Svet se je zares znašel v neobičajnih razmerah. Podsaharski predel Afrike je zajela katastrofalna suša, najhujša v zgodovini dežel pod Saharo. Na tisoče domačih, živali je že poginilo, na tisoče ljudem grozi najhujša lakota in celo smrt. Podobno je v Indiji, kjer v nekaterih pokrajinah trpi zaradi suše 260 milijonov ljudi in vodo prodajajo kot dragoceno pijačo. Avstralci so se srečali s sušo, kakršne niso imeli že več kot 200 let. S sušo so se seznanili tudi prebivalci nekaterih predelov na Javi in na Filipinih, kjer je sicer dežja vedno prej preveč kot premalo.
Prav kot v posmeh tej silni svetovni žeji pa se nekatere dežele dobesedno utapljajo v preobilnih padavinah. Del ZDA so letos zajele katastrofalne poplave, Srednja Amerika je doživela nalive, ki so povzročili strahotna opustošenja, na Japonskem in Kitajskem so nastale neobičajno obsežne poplave. Skratka, vse je nekako zmešano in vrženo s tira v svetovni vremenski kuhinji.
(Novi) hrvaški ban je jako ošaben mož, ki ne drži svojih obljub. Zato rase nezaupanje do njega čim dalje bolj med narodom. One dni je po Zagrebu pokal dinamit in povzročil precej škode. Storilce so dobili, a to kaže, da še vedno tli.
(Denar) v nogi. Leta 1870 je bil neki gozdni čuvaj v Ardenih zadet od krogle. Kroglo so mu izvlekli, a vkljub temu se je rana vedno gnojila ter je sedaj po 33. letih bil mož v nevarnosti za življenje. Dr. Coulon je možu v svojem zavodu nogo preiskal ter izvlekel iz nje bakren novec za 10 centimov. Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter mu zanesla premoženje v nogo.
(Iz Starega) trga pri Kočevju se poroča o grozni nesreči, katera je zajela vas Predgrad. Vnelo se je iz neznanega vzroka v nekem skednju in prej kot v pol ure je bilo 88 hiš v ognju. Pri tej suši in pomanjkanju vode ljudje niso mogli rešiti ničesar.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1.903)
Daje kruh, a tudi ubija
Najcenejši in najbolj učinkovit herbicid — Smrti
Je najboljši in najcenejši herbicid, kar so jih doslej izdelali. Njivo, polno plevela, lahko očisti in pripravi za setev v enem dnevu. V velikem delu sveta je postal najboljši kmetov prijatelj, ki ponekod premošča tisto tanko črto med preživetjem in lakoto, toda hkrati je tudi sovražnik in smrtna nevarnost. Na tisoče ljudi vsako leto hudo zboli in umre zaradi zastrupitve s tem herbicidom.
Gre za rjavkast strup, ki ga kemiki označujejo z zapleteno formulo, na kratko mu pravijo paraquat, po svetu pa kroži kot uničevalec plevela pod raznimi imeni, kot so gramoxon, paraxol ipd. Še posebno razširjena je njegova uporaba v tretjem svetu.
Za razliko od drugih pesticidov paraquat nima neželenih stranskih učipkov na okolje in nc ogroža človekovega zdravja posredno, kot na primer DDT. Je pa v neposrednem stiku za ljudi zelo strupen. Nekaj kapljic že ubije človeka. Zato je treba s herbicidi, ki jih izdelujejo na osnovi paraquata, ravnati toliko previdneje. Tovarne sicer svoje pošiljke opremljajo z opozorili in nasveti, kako ravnati, vendar pa so kmetje premalo pazljivi in smrtni davek je iz leta v leto večji. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je bilo lani okoli 100.000 smrtnih zastrupitev s paraqutom. ,
Ker je paraquat sicer izjemno učinkovit in že po nekaj dnevih ne pomeni nikakršne nevarnosti več za rastline, živaliin ljudi, ker se v zemlji zelo hjtro pretvarja v neškodljive sestavine, bo ostal v uporabi. A da bo več ust 'nahranil, kot jih zdaj zapre s smrtnim pečatom, bodo morali v svetu še veliko narediti za izobraževanje zaostalih kmetov. Znanje v tem primeru zares pomeni življenje.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
Strokovnjaki za vreme pa na vse skupaj gledajo z večjim razumevanjem, saj zanje dogodki niso čisto presenetljivi. Vedo, da je vse te spremembe v običajnih vremenskih vzorcih povzročil splet pojavov zračnih tokov in protitokov, potovanj „žepov“ visokega in nizkega zračnega pritiska pa tja do vplivov vulkanskih izbruhov.
Vzorec svetovnega vremenskega dogajanja je zelo zapleten. Meteorologi se spopadajo z njim s pomočjo najsodobnejših računalnikov in s pomočjo številnih meteoroloških satelitov. Zdaj dogajanje že toliko poznajo, da si upajo pokazati tudi na nekatere posamične pojave, ki odločilno vpiivajo na vremenske razmere.
Med temi je zanimiv predvsem Tihi ocean s toplimi gmotami, ki jim nedolžno pravijo El Nino. Pojav opazujejo in raziskujejo že več kot trideset let. Ugotovili so, da se pojavljajo velike gmote tople vode približno vsakih pet let, ko pade zračni pritisk na območju jugovzhodnega Tihega oceana in prenehajo pasatni vetrovi. Perujski ribiči so temu toplemu toku dali ime El Nino, ker se običajno pojavi okoli Božiča, po božjem detetu. Vendar je to dete lahko hudo nevarno. Včasih se dogodi, da preseže svoje običajne meje, in takrat povzroči obilne padavine in poplave po ameriškem kontinentu, spremlja pa jih huda suša v podekvatorialni Afriki, Indiji in Astraliji ter Indoneziji.
Prva znamenja, da se pripravlja v letošnjem letu nevaren El Nino, so zabeležili že lanskega maja, ko so sateliti in raziskovalne ladje sporočili, da je tropski pas Indijskega in Tihega oceana za nekaj stopinj toplejši kot običajno. To ogrevanje je bilo nekaj mesecev prezgodnje. In prav tako je vremenoslovce presenetilo upadanje zračnega pritiska inf pasatnih vetrov v zahodnem delu .Tihega oceana. Vse to je kazalo na nastanek El Nina, vendar ni bilo še nekaterih drugih zelo značilnih pojavov, zato so zgodnja znamenja prezrli.
Septembra lani pa se je začelo. Obalne perujske vode so se začele
nenormalno ogrevati in se širiti,proti severu in jugu. Vse skupaj' se'je dogajalo „prehitro in prezgodaj" po mnenju vremenoslovcev. Tako je čez nekaj mesecev topli tok segel že do Alaske, se pravi tako visoko na sever, kot ni El Nino še nikoli.
Letos se je ElsNino razširil čez tretjino Pacifika, in ker je njegova razširitev tesno povezana z neljubimi vremenskimi spremembami, je tudi seznam teh letos veliko boljši. Za več stopinj toplejša oceanska voda je ogrela ozračje in zaradi tega so vetrovi nad Tihim oceanom v velikih višinah mnogo močnejši. Piloti potniških letal poročajo, da rabijo zaradi okrepljenih vetrov celo uro manj časa za prelet od Havajev do Kalifornije.
Pregret Pacifik je spremenil običajno pot vetrov, kije pomaknjena proti jugu in se nato močno obrne proti severu nad ozemljem ZDA. Tako premaknjena pot povzroča vremenske spremembe po celem svetu.
Kako letošnja vremenska zmeda vpliva na ljudi in gospodarstvo, je razvidno. Jasno je tudi, da bo škoda povsod precejšna. Vendar pa danes nihče ne more povedati, kakšna bo resnična škoda v svetu, saj biologi zaskrbljeno premišljajo o učinkih spremenjenih vremenskih razmer na širše okolje. Med ribami, kot so tune, sardine,, sardele, pa tudi med lignji, raki in drugimi morskimi živalmi vlada prava zmeda; odhajajo na druge poti in na druga območja Pacifika, kot so sicer vajene. Z ribami so se začele seliti tudi ptice. Z Velikonočnih otokov je odletelo preko 16 milijonov ptic kot po nekakšnem čudežu; naenkrat je bilo otočje, v tem času tako polno ptic, čudno prazno in tiho. Za njimi so ostala le gnezda nebogljenega zaroda. Kam so odšle in ali se bodo kdaj vrnile, je za vse skrivnost.
Seveda pa za razmere pri nas nista kriva le oddaljeni Tihi ocean in njegov veliki sosed Indijski ocean. Tudi Atlantik je, tako kot vsa svetovna morja, soudeležen v vremenski kuhinji.
MiM
(Vir: Discover)
Dimniki so za štorklje nevarni. A vstrijske imajo umetna gnezda, naše, kot je tale iz Prekmurja, pa na organizirano akcijo še čakajo. (Foto: MiM)
Umetna gnezda za štorklje
Ptice so kovinske nastavke za gnezda lepo sprejele Letošnji zarod	štorkelj	številnejši	od	popre«
Življenje se je za evropske štorklje nagnilo na hudo žilo-stno stran, saj jim rastoča urba-
nizacija m izginjanje močvirij ‘ ‘ ' biv
močno zožt jeta bivanjsko okolje. Pri nas so štorklje v Prekmurju vse redkejše, nič boljše pa ni kazalo tudi štorkljam, ki gnezdijo v avstrijskem Burgenlan-du
Stoletja so štorklje gnezdile na dimnikih burgelandskih kmetij, v zadnjih letih pa so kmetje prezidali stare dimnike tako, da so izboljšali dimno vleko, žal pa je prezidava povzročila, da se gnezda štorkelj pogosto vžigajo in uničujejo. Pregnane ptice so si zato začele iskati druga gnezdišča, a z malo sreče. Izbrale so si drogove električne napeljave. Prenekatera
štorklja je tako sedla na „ele-ktrični stoP‘ in vse več jih je ! poginilo zaradi električnega toka.
Ker so štorklje turistična krajevna znamenitost, so burgelan-dski občani in njihovo elektroenergetsko podjetje v sodelovanju s ptičeslovci izdelali umetne nastavke za štorkljina gnezda. Na drogove so postavili kovinska ogrodja v obliki kolesa in vanje nametali nekaj vejic ter vse skupaj pobarvali z barvami, ki spominjajo na štorkljin drek.
Uspeh je presenetil vse po vrsti. Štorklje so napolnile umetna gnezda in letošnji zarod je številnejši kot običajno. V gnezdih se je zvalilo po tri do štiri mladičev; to je več, kot imajo štorklje sicer naraščaja.
SIS za komunalno in cestno dejavnost
ENOTA ZA UPRAVLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
BREŽICE, Cesta prvih borcev 11 razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnega prostora — gostilno v obrtni zoni Brežice — Črne in gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v stanovanjski soseski Dobova sever.
Na javnem natečaju, ki bo v sredo, 17. avgusta, ob 8. uri na sedežu Enote za upravljanje stavbnih zemljišč v Brežicah, se oddajo stavbna zemljišča:
a) za gradnjo poslovnega objekta gostilna v obrtni zoni Brežice — Črne lokacija 53 (1728 m2), cena zemljišča je
87,25 din za 1 m2. Stroški komunalne opreme znašajo 156.093,00 din in obsegajo gradnjo cestišč, sorazdelni stroški izgradnje vodovoda Regulator, geodetsko delitev zemljišča, sofinansiranje primarnih vodnih naprav in kanalizacije kot akontacija;
b) za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v soseski Dobova sever, lokacija 68, 996'm2. Cena zemljišča je 80,55 din za 1 m2. Stroški komunalne opreme pa so zajeti v znesku 125.170,00 din kot koristni gradbeni stroški prejšnjega lastnika uporabe zemljišča. Uporabnik zemljišča trpi še naslednje stroške komunalne opreme: priključek na vodovod, kanalizacijo, prispevek za električno omrežje in spremembo namembnosti zemljišča, objavo natečaja v Dolenjskem listu ter administrativno—tehnične stroške enote.
Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na predpisanem obrazcu, ki se vloži do 7. ure na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah.
Ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini 10.000,00 din.
Enota za urejanje stavbnih zemljišč si pridržuje pravico do brezplačne posesti zemljišča iz tega razpisa za gradnjo potrebnih komunalnih naprav. Ostali pogoji so razvidni v sklepu o razpisu javnega natečaja.
s 498/31-83
J
mati
egeasi
DELAVSKI SVET VODNOGOSPODARSKEGA
PODJETJA
NOVO MESTO
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za štiri leta:
- VODJA SEKTORJA
GOSPODARSKO-RACUNSKEGA
Kandidati morajo poteg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— ustrezne moralno—politične vrline.
Pismene prijave z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Vodnogospodarsko podjetje. Novo mesto, Trdinova 23 — „Za razpisno komisijo".
505/31-83
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM, Novo mesto
Zaradi razširitve svoje dejavnosti in selitve pod Trško goro razpisuje svet šole naslednja dela in naloge:
1. učitelj sadjarstva in vinogradništva,
2. vodja kuhinje,
3. kurjač centralnega ogrevanja in vzdrževalec,
4. snažilka (2 mesti).
Pogoji:
- pod 1: visoka izobrazba ustrezne smeri
- pod 2: kvalificirani kuhar, po možnosti s končano poslovodsko šolo
- pod 3: poklicna šola kovinarske smeri in izpit za kurjača
- pod 4: končana osemletka.
Vsa dejovna mesta razpisujemo za nedoločen čas in s trimesečno poskusno dobo.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela s 15. septembrom 1983 (učitelj pod 1. pa s 1. septembrom 1983).
503/31-83
^_____________________________
" ''
Industrija pletenin INPLET V USTANAVLJANJU SEVNICA, Dolnje Brezovo
Komisija za delovna razmerja pri svetu DO v ustanavljanju ponovno objavlja naslednja prosta dela oz. naloge
IZMENOVODJA OPLEMENITILNICE - 1 delavec
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- inženir tekstilne tehnologije, tekstilni tehnik kemijske smeri ali kemijski tehnik, eno leto delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas, v dveh izmenah in s trimesečnim poskusnim delom,.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev je treba poslati splošno—kadrovski službi v 10 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku objave.
   	507/31-83
"\
a
„NOVOLES" Jesni kombinat Novo mesto - Straža, n. sol. o.
TOZD BOR, Krško
Komisija za delovna razmerja TOZD BOR Krško objavlja prosta dela in naloge
VZDRŽEVALCA
pod naslednjimi pogoji:
— delovodska šola elektro ali kovinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 45—dnevnim poskusnim delom.
Kandidati naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave v splošnem oddelku TOZD BOR ali v kadrovsko-socialni službi Novoles- 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izbiranju vlog.
_____________________________ 506/31-83
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v usta na v-Ijanju
68270 KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
DVEH PRIPRAVNIKOV
z opravljeno 4-letno ekonomsko šolo za določen čas 6 mesecev
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
501/31-83
IMV NOVO MESTO — TOZD Tovarna opreme Mirna na podlagi sklepa DS razpisuje v soboto, dne 13. 8.1983, s pričetkom ob 9. uri v prostorih TOZD na Mirni
JAVNO USTNO LICITACIJO
:a prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
- Kompresor, zračni, 150 L okvarjen inv. št. 6453
- Kompresor, zračni, 150 L okvarjen inv. št. 2493
- Kompresor, zračni, 150 L okvarjen inv. št. nima
- Lakirna kabina 3500 III. v tazst. st. inv. št. 6479
- Stebelni namiz. vrt. stroj (brez el. mot.) inv. št. 6353
- Polirni stroj z el. motorjem inv. št. nima
- Reduktor obdel. str. „STEUR", nekompleten inv. št. nima
- Stroj za izvlačenje, nekompleten inv. št. nima
- Varilne mize VENTILATOR brez el. mot. inv. št. 6467
- Varilne mize VENTILATOR brez el. mot. inv. št 6460
- Šivalni stroji Singer, nekompletni inv.št. 714
- Šivalni stroji Singer, nekompletni inv. št. 715
- Šivalni stroji Singer, nekompletni inv št 6297
- Šivalni stroji Textima. nekompletni inv. št. 2083
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 2084
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 2089
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv št. 2090
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 27,64
- Šivalni stroji Toctima, nekompletni inv. št. 2928
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 2945
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 2081
- Šivalni stroji Textima, nekompletni inv. št. 2765
- Pisalni stroj EMONA, okvarjen inv. št. 6429
- Ciklograf aparat 012714 okvarjen inv. št.,6403
- Električni rač. stroj FACIT CA—2—16 inv. št. 6441
- Hladilnik 145 L inv. št. 126
izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkL cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena izkl. cena
5.600.00
3.700.00
1.900.00 10.000,00
1.000,00
15.000,00
1.500.00
500.00
500.00
500.00
5.000.00
5.000.00
5.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
4.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
3.000.00
900.00
1.000.00 2.000,00
500.00
Ogled možen na dan licitacije od 7. ure dalje.
Vsi interesenti morajo eno uro pred začetkom licitacije položiti 10-odst. varščino. Družbeni in zasebni sektor sta enakopravna.
Kupec plača prometni davek, kolikor ne predloži izjave.
502/31 -83
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
ANTONA
BRULCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, pokojniku pa darovali vence in cvetje ter ga spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala za podaijene vence Splošni bolnišnici Novo mesto, tovarni Novoteks Novo mesto in ŽTP Novo mesto.
Žalujoči: žena Ana, sin Branko z družino, sin Marjan z družino, hčeika Ana in Tatjana ter ostalo sorodstvo
Že dve leti je zdaj minilo, ko življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni, ker tebe od nikoder ni!
V SPOMIN
26. julija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in babica
OLGA
BELENTIN
Selo 18 pri Mimi
Draga mama, ostala boš vedno naša in nepozabljena. Hvala vsem, ki ti prižigajo svečke in prinašajo cvetje na tvoj grob!
VSI TVOJI
4*
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
RETELJ
iz Cegelnice 54 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivoma IMV TOZD Tovarna avtomobilov in Roletarstvu Medle ter župnikoma za lepo opravljeni obred. Posebna zahvala zdravstvenemu in 'strežnemu osebju nevropsihiatrične bolnišnice Ljubljana—Polje.
Žalujoči: žena Marija, sinova Ivan in Rudi z družinama ter ostalo sorodstvo
m n®
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, sestre, 47-letne
MARIJE SELJAK
iz Radeža 2 pri Loki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sekciji za vleko vlakov Zidani Most, DO TKS Sevnica, DO Stilles Sevnica, PGD Loka, OO ZSMS Loka ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni podarili vence in cvetje. Posebna hvala govornikoma Francu Klopčiču in Jožetu Staniču za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti, iskrena hvala!
Žalujoči: mož Vinko, sinova Franjo in Miran, mama Angela, sestra Silva z družino
ter ostalo sorodstvo
13
št. 31 (1773) 4. avgusta 1983
DOLENJSKI LIST
2. februarja lani je dr. Ante Lončar, zobozdravnik v trebanjskem zdravstvenem domu, prejel odločbo disciplinske komisije, s katero mu je prenehalo delovno razmerje v tem tozdu Dolenjskega zdravstvenega centra. Ukrep je potrdil tudi delavski svet, vendar je družbeni pravobranilec samoupravljanja Lojze Šterk zadržal veljavnost sklepa Novomeško sodišče združenega dela je nato 6. aprila na javni obravnavi zaradi nepravilnosti v disciplinskem postopku sklep razveljavilo. Postopek se je potem nadaljeval na sodišču združenega dela SRS, ki je ugodilo pritožbi zdravstvenega doma, s čimer je Anteju Lončarju prenehalo delovno razmerje.
V prvi polovici letošnjega februarja je Ante Lončar vložil zahtevo za obnovo postopka, ki jo je argumentiral z dejstvom, da zunanji član disciplinske komisije ni bil pravilno izvoljen. Čeprav so v sodni praksi redki primeri, da sodišče ugodi takšni zahtevi, so bili v Ljubljani mnenja, da je predlog upravičen, in so zato zadevo spet vrnili prvostopenjskemu sodišču v Novem mestu. To je 13. junija odločilo, da se sklepa disciplinske komisije in delavskega sveta trebanjskega zdravstvenega doma razveljavita in se Ante Lončar spet sprejme na delo. Seveda je po sklepu sodišča tozd dolžan Lončarju izplačilo osebnih dohodkov za ves čas, ko je bil brez službe. Spor še ni končan in trebanjski zdravstveni dom se je zoper odločitev novomeškega sodišča združenega dela vnovič pritožil
Vse pa kaže, da s tem še ne bo kmalu konec sporov v trebanjskem zdravstvenem domu; „zadeva“ ima namreč široko in zapleteno ozadje ter dolgo zgodovino katere akterji pa niso bili samo v zdravstvenem domu, marveč tudi v DZC in občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij.
DIREKTORJEVO PISMO 'ZAKUHALO’ ODNOSE
Da bi malobolj podrobno pojasnili ozadje spora, moramo poseči v leto 1977, ko v trebanjskem zdravstvenem domu še niso imeli svoje osnovne organizacije ZK (bilo je premalo članov). Ze decembra, po prihodu Anteja in Brune Lončar, pa se je število članov povečalo na pet, talko da je osnovna organizacija končno zaživela. Za sekretarja je bil izvoljen Ante
po tihem tlelo, dokler ni leta 1980 prišlo do odkritega spopada. Direktor zdravstvenega doma dr. Jernej Kranjc je podal izvršnemu svetu, občinski skupščini Trebnje, OK SZDL, zdravstveni skupnosti, krajevni skupnosti Mirna in Zdravstvenemu centru Dolenjske pismo, v katerem leti največ obtožb na Anteja Lončarja, ki je bil tedaj še vedno sekretar osnovne organizacije.
V dopisu' med drugim piše: ,JPod masko, da se bori (dr. Ante Lončar, op. p )/za pravice in koristi zdravstvenega doma, kar pa ni res, ustvarja konfliktne situacije, kije privedlo do tega. da so pričeli delavci odpovedovati delovna razmerja. Z vsiljevanjem svojega mnenja želi za vsako ceno doseči svojo veijavo, ne glede na to, da bi kot sekretar 00 ZK moral pozitivno vplivati na dobre odnose v kolektivu. Prišlo je celo tako daleč, da skuša onemogočiti vse odločitve, ki jih sprejme direktor. Tudi kar zadeva stabilizacijske ukrepe, jim Lončar daje vso podporo, obnaša pa se povsem drugače. Osebno ocenjujem, da v kolektivu nima podpore, vendar pa njegovo obnašanje vnaša nemir in nezadovoljstvo, ruši ugled zdravstvenega doma in osnovne organizacije. “
ANTE LONČAR - Njegov spor z direktorjem je pokazal na vse slabosti v trebanjskem zdravstvenem domu.
Lončar, ki je ta čas delal kot zdravnik v Mokronogu. V začetku delovanja osnovne organizacije ni prihajalo do konfliktnih situacij med osnovno organizacijo in poslovodnim organom, tudi odnosi med partijskem sekretarjem ter direktorjem so bili še prijateljski.
Ze kmalu po ustanovitvi osnovne organizacije je prišlo med komunisti in vodstvom tozda do manjših zapletov. Enega je povzročila zahteva osnovne organizacije, naj vodje zdravstvenih postaj ukinejo, ali pa naj bodo plačani po opravljenem delu, ne pa po položaju. V precejšnjem kupu zapisnikov s sej osnovne organizacije je sicer težko najti konkretnejše primere, ki bi kazali na spore. Bržkone pa je ves čas
ODGOVOR 00 ZK RAZKRIL VELIKO TEGA
Cudi ob vsem tem, da je doktor Kranjc, ki ni komunist, skrbel za ugled osnovne organizacije, malo pa so mu bila mar njena stališča in sklepi. Vse kaže, da je pripombe osnovne organizacije, ki so bile praviloma upra-ižene, označil kot oseben napad Anteja Lončarja na direktorski položaj in ugled. Mimogrede pa mu je prilepil še etiketo kalilca dobrih odnosov v partiji in kolektivu.
Osnovna organizacija na vse to ni ostala nema in je istim naslovnikom precej bolj argumentirano pojasnila razmere v zdravstvenem domu. Začela je z dejstvom, da so v trebanjskem zdravstvenem domu prenehali z delom trije odbori samoupravne delavske kontrole že pred iztekom mandata.
TREBANJSKI „BOLNIK” OSTAL BREZ ZDRAVIL?
Prvi je dal »odpoved", ko je ugotovil, da je dr. Kranjc kljub sklepu delavskega sveta, naj se za hišne obiske uporablja službeni avto, uporabljal za to -svoje vozilo. Očitek je direktor odbil z izjavo, da je delo odbora neresno in nekonkretno. Drugi odbor je z delom prenehal, ko je direktor preprečil, da bi vodje zdravstvenih postaj podali zahtevana poročila o svojem delu, ki ni bilo opredeljeno ne v statutu ne v kateremkoli drugem samoupravnem aktu. Naslednji odbor je imel težave pri ugotavljanju nepravilnosti ob sprejemanju delavca za zdravstveno postajo na Mimi. Čeprav je bil direktor opozorjen, da gre za nepravilnost, ni hotel zadržati sklepa odbora za medsebojna razmeija in delavskega sveta, pač pa je člane odbora delavske kontrole poučeval, kaj ta sme in česa ne sme delatL Kdo je imel prav, najbolje pokaže izjava družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki govori, daje šlo v konkretnem primeru za kršitev določil zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih in samoupravnega splošnega akta zdravstvenega doma Trebnje.
ZAKAJ DIREKTOR NOČE V PARTIJO?
V sklepnem delu svojega pisma je osnovna organizacija postavila nekaj zanimivih vprašanj. Ali je prav, da splošni zdravnik, ki dela namesto specialista, sprejema njegov osebni dohodek? Ali je pravilno, da je zdravstveni dom zdravnikom, ki so bili v pripravljenosti, plačeval stroške za telefon. Zakaj so dežurni zdravniki splošne prakse plačani dvakrat za eno delo? Plačane so dobili nadure in še vsak hišni obisk posebej. Zakaj so zdravniki med strokovnim usposabljanjem prejemali osebne dohodke, kot da bi že bili specialisti? Tako se je dogajalo, da je zdravnik splošne prakse z dežurstvi v letu dni prejel dvakrat večje osebne dohodke od zobozdravnika, čeprav je bila osnova za oba enaka. Na vse to je direktor odvrnil, da njega sklepi osnovne organizacije ne zavezujejo, ker ni član ZK. Zakaj ni hotel v vrste ZK, 00 ni dobila odgovora, čeprav je Kranjca za članstvo že evidentirala.
Do motenj ni prihajalo samo v odnosih med osnovno organizacijo in direktorjem. Vse to je vplivalo na medsebojne odnose v kolektivu, ki so bili vse prej kot zdravi.
POMOČI OD ZUNAJ NI BILO
Do razprtij je prihajalo že znotraj osnovne organizacije pa med komunisti in nekomunisti, nazadnje celo med delavci v zobozdravstvenem in splošnem delu. Ob vsem tem je bržkone trpela tudi kvaliteta dela, a upravni organi na občini in občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so lepo stali ob strani. To kažejo tudi ugotovitve z obiska delovne skupine CK ZKS v trebanjski občini.
»Delovna skupina ocenjuje, da so konfliktne razmere v trebanjskem zdravstvenem domu poglobili še cehovska delitev na zobozdravstvo in splošno zdravstvo, bistveno neenak položaj delavcev, ki opravljajo naloge in opravila različne zahtevnosti, ne
nazadnje pa tudi oportunistično obnašanje številnih komunistov zdravstvenega doma (občinski upravni organi), ki bi morali že zdavnaj temeljito analizirati razmere, opredeliti bistvene vzroke ter predlagati, organizirati ter izvajati ukrepe za njihovo reševanje. Razgovor s komunisti v zdravstvenem domu je pokazal, da je pomemben vzrok za zaostrovanje razmer tudi dejstvo, da komunistom navzlic načenjanju aktualnih vprašanj, problemov in nepravilnosti, ni uspelo zagotoviti resnične idejne in akcijske enotnosti. Reševanja problemov so se skušali lotiti na način, ki je ustvaijal konflikte med delavci, ob nizki stopnji idejne in akcijske enotnosti pa so prizadevanja vseh za ureditev teh vprašanj preraščala v konflikt med sekretarjem osnovne organizacije in direktoijem.“
Pb oceni delovne skupine nosijo levji delež za tako stanje komunisti v občinski upravi in v občinskem komiteju. Ta se je sicer sestal z osnovno organizacijo, vendar jim nikoli ni uspelo opredeliti osnovnega vzroka sporov, kaj šele najti izhod iz njih. Sicer je res, da so pošiljali na sestanke osnovne organizacije svoje predstavnike, a ti že zaradi preslabe idejne usposobljenosti niso mogli bistveneje poseči v dogajanje, kaj šele da bi ga preusmerili.
Za enotnost članov osnovne organizacije prav gotovo ni bilo dobro prisilno poenotenje stališč in sklepov, onemogočanje svobodnega dialoga. Vsi komunisti, ki se niso strinjali s sklepi, ki jih je sprejela osnovna organizacija, so bili namreč ostro kaznova-
zdravstvenem domu,“ da opozorila na nepravilnosti, slabosti niso zalegla, da od vodilnih delavcev ni pričakovati sodelovanja, da tudi delavski svet ni opravil vloge, ki bi jo moral, sem posegel po odločnejših ukrepih. To"še toliko bolj, ker je prihajalo do grupa-šenja v kolektivu in demogoškega zapeljevanja delavcev. Na to jasno kaže ocena samoupravljanja in samoupravnih odnosov, sprejeta na DS, ki je enostransko prikazala razmere in vzroke in v bistvu predstavljala obračun z maloštevilno organizacijo ZK. Ta je namreč edina odločno izpostavljala hibe delovanja organov in posameznikov, čeprav metode dela niso bile zmeraj najbolj učinkovite. Žal so posamezniki vse to izkoristili za odkrit napad nanjo. Po dogovoru s predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij sredi lanskega leta se je sicer nekaj obrnilo na boljše, vendar vodilni delavci tozda še zmeraj niso občutili potrebe po urejanju razmer, pač pa so hoteli le izključitev Lončarja kot, vodjo opozicije, in to za vsako ceno."
SLABA IZKAZNICA ZA DOLENJSKO ZDRAVSTVO
Izigravanja, enostranske ocene, zapeljevanja, intrige, demagoški nastopi, familiarnost, skratka vse, kar je pripeljalo odnose na rezilo noža, je v trebanjskem zdravstvenem domu še danes prisotno. Kako bi sicer laliko pojasnili okoliščino, da se prav nihče ni hotel prijaviti na razpis za direktorja in so bili prisiljeni postaviti vršilko dolžnosti, ki je bila doslej predsednica
ni, nekateri celo izključeni iz vrst komunistov. Čeprav je častno razsodišče pri občinskem komiteju večino teh kazni razveljavilo, so bile reakcije tudi take, da so nekateri ilani izstopili iz ZK, čeprav so imeli že dolgoleten staž. Skratka, tudi znotraj ZK je zazijala globoka razpoka, kije vse prej kot pozitivno vplivala na razpoloženje.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC ZADEL V CRNO
Da ne bi ostajali samo pri opozorilih, ki jih je osnovna organizacija naslavljala na vodstvo tozda, in pri skaljenem razpoloženju, naj dodamo še podrobno pojasnilo družbenega
§ravobranilca samoupravljanja Lojzeta terka, ki je podrobno naštel vse primere, kjer je bilo ravnanje v nasprotju z zakoni.
»Potem, ko sem videl," piše Lojze Šterk v obširnem pojasnilu na očitke, češ da se ni ukvarjal s problemi v
* * « j ;
s* S? * * j
delavskega sveta. Prav gotovo ga bodo tudi težko našli, saj se o zadevi v Trebnjem veliko šušlja, prav na ta način pa je bila razkrita tudi marsikatera nečednost. Za ilustracijo naj navedemo, da so »ostali" nekomunisti že zbirali podatke o delavcih - komunistih, ki, naj bi slabo opravljali delo, da so bili nekateri komunisti, ki so se samoiniciativno oglašali na sejah občinskega komiteja, klicani na odgovor, itd.
Marsičemu bi se v Trebnjem lahko izognili, če bi bile razmere v zdravstvo nasploh in tudi v Dolenjskem zdravstvenem centru urejene. Tako pa se sistemskim nedorečenostim pridružila še slaba povezava med skupnimi službami tega centra, med komunisti itd. Obljub o začetku urejanja vseh problemov okoli nagrajevanja, odpravljanju nadurnega dela in sploh manjšanju stroškov je bilo že veliko , opravljenega pa malo. Na vrsti so dejanja.
BOJAN BUDJA JOŽE SIMČIČ
NAGRADA V KRŠKO
Kaže, da je naš žreb naklonjen posavskemu koncu. Za zadnjo rešeno križanko je iz kupčka poslanih rešitev izvlekel pismo VERE KOVAČIČ iz Krškega. Nji gre torej lepa knjižna nagrada za zadnjo nagradno križanko. V teh dneh bo po pošti prejela knjigo „Gostišče Hibjscus", ki stajo skupaj napisala francoska pisatelja Peirre Boileau in Thomas Narsejac. Gre za napeto kriminalko, ki iz poplave tovrstne literature izstopa tudi z drugimi kvalitetami, ne samo z napeto in privlačno zgodbo. Prijetno poletno Pranje! Za vse ostale naše bralce selja: rešite križanko in rešitev Pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Spodoben umetnik mora biti y življenju nesrečen.
H. HESSE
Vsak trenutek, vsaka sekunda življenja mora biti človeku v blaženost.
F. M, DOSTOJEVSKI
Pisanje je podobno velikim strastem.
M. SAILHAN
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
				dl	jopravek “m	slabo sadje	ar marksist	navdušfr noodth- bravanje	dl	!	 kanon	zdravil. rastlina	podoba z mor jen	južni sad
t:	imšk		hi d	roleta					pretirana vztrajnost				
	iS 3*9			>					A				
fi				pevka turner					plinasta S®	e			
				Ba				....		ML romun. mesi n			
				>							natni_ luka v zrn		
dl	vodja	snežni zamet	m zvrst				košara splošna smer						
dostja					ples	moilgol “org- spcfjma		*				vrsta peciva	breda
filipin. vulkan				W. socvetje				izvedeni v_cem. kinq colf	c				
državni zbor										nevojno stanje Makone			
zapusti-							4		eno?ana					
dl	kradlji- vec				strup z? insekte				rudar				
Našli kitovega prednika
Pomembni vmesni člen v evoluciji kita — Fosilne kosti našli na območju nekdanjega Tetijskega morja
Ni vprašanje, ali so davni Predniki današnjih kitov nekdaj res živeli na kopnem. To zna-nost zanesljivo ve, vendar pa znanstveniki doslej niso znali odgovoriti, na nekaj vprašanj: kakšni so bili ti kitovi predniki zakaj so si kot toplokrvne živali izbrali za preživljanje no-'r° in njim tuje okolje. Milijone fet je trajala selitev kitov v 0ceane in v tem času je evolucija odlično opravila svoje delo. Kit je postal izjemno prilagojena žival, ki v zadnjem času ne žanima ljudi le zaradi lova, mar-več se znanost zanima za ta največja bitja tudi iz drugih razlogov, saj nam kit lahko pomaga odgovoriti na številna za nas pomembna vprašanja.
Zgodovina razvoja kitov je °d pred kratkim malce jasnejša. Skupina paleontologov je v Pakistanu odkrila približno 50 milijonov let stare fosile, ki predstavljajo živali na odločilni stopnji razvoja od kopenskih do vodnih sesalcev.
Fosilnih kosti sicer ni veliko, le nekaj zob in del lobanje, vendar je za strokovnjake to dovolj, da so v njih prepoznali °kamenele ostanke prakita. Ži-y®l so imenovali pakicetus, kar Je v latinščini okrajšava za pakistanskega kita. Fosile so odkrili
Pakicetus je živel življenje dvoživke; z obmorskih skal se je spuščal po hrano v moije in se po lovu vračal nazaj na kopno. Imel je zobe, ki so podobni vosom sedanjih kitov. Se daleč ni bil tako odličen potapljač kot je danes, denimo, kit glavač, ki se potopi več kot 1000 metrov globoko. Pakicetus seje zmogel potopiti kakih deset metrov globoko, o čemer izvedence prepričujejo koščice srednjega ušesa. Davni kitov prednik je bil tudi sicer precej nebogljen pod površjem. V ostankih niso našli nobenega najrahlejšega namiga, da bi pakicetus imel čudovito sposobnost podvodnega orientiranja s pomočjo zvoka, ki odlično služi kitom in kitovcem.
Tudi po velikosti se pakicetus ne more primerjati z današnjimi velikani. Dolg je bil le dobra dva metra, težak pa okoli 150 kilogramov. Imel je tudi kot vse takratne živali majhne in slabo razvite možgane.
Mini cigara
Modni krik v kajenju je 6 cm dolga cigarica
Mladina v Franciji sc vse bolj navdušuje za novo modo mini cigaro. Kot vsaka moda je tudi ta tiranska in vsakogar-, ki ni pripravljen vleči „bidi“, kot pravijo mini cigari, označi za zaostalega, da ni v koraku s časom -Doslej je bila mini cigara v Franciji prepovedana, poslej pa bo legalno v prodaji, saj je dobila vsa carinska in zdravstvena dovoljenja za prodajo.
Tako prodajalci bidijev računajo, da bodo letos v Franciji prodali preko 2 milijona kosov novih cigaric. Zadeva je hudo modna in poraba se silovito širi.
Mini cigara je narejena iz zvitih tobačnih listov, kot so narejene cigare, vendar je precej tanjša in krajša. V dolžino meri samo 6 cm
Izdelujejo jih v Indiji. So plod predvsem dela pridnih ženskih rok. V Indiji tradicionalni predsodki zavirajo delo Indijk v tovarnah, medtem ko doma veliko naredijo. In tako so bidiji izrazito domače delo. Poprečno jih naredi indijska delavka 1.000 za 4 rupije (4.800 din), trgovec pa zanje iztrži nekajkrat več.
Lažje iskanje
Samotni' pustolovci bolj varni v gorah in drugje
Iskanje pogrešanih planincev in turnih smučarjev je zelo zahtevno in seveda tudi drago. Ker se tako alpinizem, kot tudi turno smučanje krepita, je precej več nesreč in reševalci dostikrat izgubijo največ časa za iskanje ponesrečencev; celo tako je. da iskanje vzame tisti najbolj dragocen čas, ko bi ponesrečencu še lahko pomagali. Tem težavam naj bi bil kos izum švedskih strokovnjakov, ki so izdelali preprosto in domiselno opozorilno napravico.
Gre za samolepilen trak, ki ga je mogoče všiti v hlače ali vtakniti v čevlje smučarja ali alpinista. V njem je drobcena elektroda, ki odbija mikrovalovne ž arke, ki jih oddaja posebna prenosna naprava iz helikopterja ali drugega prevoznega sredstva ali tudi, če jo kdo od reševalcev nosi v nahrbtniku. Odbiti signal sprejme detektor in ta določi ž natančnostjo nekaj decimetrov, kje se nahaja poškodovani planince ali smučar. Pri odkrivanju ni ovira niti deset metrov debel snežni plaz.
Sistem so to zimo preskusili na Norveškem in v Švici. Odlično deluje. Torej je treba samo še nabaviti detektorske naprave in smučarje ter planince prepričati, da je dobro nositi diodni trak, ki bo na prostem tržišču stai ie 7 dolatjev.
DO ,,KOMUNALA" Novo mesto, p. o. Mala Cikava 28
ponovno razpisuje
po sklepu delavskega sveta prosta dela oz. naloge:
1. VODENJE FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
in objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
2. ZAHTEVNA MONTAŽA VODOVODOV (več izvajalcev)
3. NADZOROVANJE OMREŽJA IN JEMANJE VZORCEV (1 izvajalec)
4. ZAHTEVNO POBIRANJE ODPADKOV (več izvajalcev)
5. VEČ NK DELAVCEV za usposobitev za montažo in vzdrževanje vodovodov
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
— visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 2, 3, oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah.
Pod 2:
— poklicna šola vodovodnoinstalaterske ali ključavničarske usmeritve
— vozniško dovoljenje B kategorije
— 1 leto delovnih izkušenj.
Pod 3:
— srednja šola sanitarne usmeritve
— vozniško dovoljenje B kategorije
— 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 4:
— popolna ali nepopolna osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj.
Pod 5:
— končanih vsaj 7 razredov osnovne šole; delavci se bodo po programu internega izobraževanja usposabljali za interno kvalifikacijo.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO „KOMUNALA' Novo mesto, p. o. Mala Cikat/a 28, p. p. 2. Na ovojnico naj -pripišejo oznako: „Za razpisno komisijo".
Kandidati za objavljena dela in naloge od 2 do 5 naj pošljejo svoje vloge.splošnemu sektorju DO.
Dela in naloge pod 1 razpisujemo za 4 leta.
Dela in naloge od 2 do 5 objavljamo za nedoločen čas.
Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
V_________________________________________________________________________
f Delavski svet
DO PREVOZ BREŽICE razpisuje dela in naloge
VODJE FINANČNO KNJIGOVODSKEGA SEKTORJA
Za navdena dela in naloge lahko kandidirajo delavci, ki izpolnjujejo poleg splošnih še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
— da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralnopolitične kvalitete. *
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za čas 4 let s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:	*
DO PREVOZ Brežice, Milavčeva 42.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
96
/an/ z Irdiria
V
Črtice in povesti iz n
DVA ZAKONA
Kisba davnega kitovega prednica pakicetusa, ki je v morju >skal hrano in se zaradi obilja za stalno preselil v vodo.
*Sa zanimivem območju, za katerega strokovnjaki domnevajo, tia je nekdaj bilo pokrito s Mitvirn morjem, ki je ločilo ^zijo od Indije.
Tratnik se ni bahal in lagal; imel je res preljubeznivo ženo in preskrbno gospodinjo. Kakor se ovija okrog drevesa in drži njegove skorje šibki bršlin, se je Marica oklenila svojega ljubčka in moža z vso vdanostjo in gorečnostjo, ki jo more čutiti žensko srce. Trudila se je noč in dan, da mu postreže in ustreže, da ga razveseli, da mu zgladi zamišljeno čelo in privabi na usta prijazen smehljaj.
Francoza Šarveta ne bi bil mogel Bošte sam nikoli posnemati brez njene piipomoči. Ona je redila hišo in pohištvo, ona je snažila znotraj in zunaj; njeno bistro oko je najprej zagledalo vsako napako, vsak kvar in z eno besedo vsako potrebo, in njene noge in roke so jirve prihitele, da se nered odpravi in popravi. Kmečke ženske navadno skrivajo ljudem svojo ljubezen. Marica jia ni zatajevala svojih občutkov pred nikomer. Za vrtom je Bošte napravil ličen šotor, kjer je družina poleti obedovala in se hladila. Poiroldne ob nedeljah in praznikih ji je gospodar bral kake zabavne bukve. Na desni | mu je sedela desetletna hčerka Micka, zraven nje se je ■ namestila zala rejenka Jerica, z leve strani mu je včasi slonela na rami, včasi na prsih žena Marica in -,e božala in gladila kodrasto glavico štiriletnega Jožka, ki je ležal na pol na klopi, na pol v njenem naročja. Tako so sedeli in poslušali po dve, tri ure, dokler ni bilo treba skrbeti za večerjo.
Če je šel Bošte v mesto ali drugam, se je Marica pogovarjala z otroki najrajši o dobrem očetu; opominjala jih je, kako naj ga spoštujejo in se mu skušajo .prikupiti, in je uqibala z njimi, kak dar jim bo trač jrrinesel s trga ali od drugod, ker se brez darila ni vračal nikoli. Kadar ga ni bito ob tistem času, ki jim ga je pred odhodom naznanil, precej domov, je Marica izgubila dobro voljo; polastil se je je nemir, vsak hip je pogledovala skozi okno ali vrata in velevala tudi otrokom, da pogledajo, če oče gredo. Če ni prišel dalj časa, se ji ni ljubilo ne govoriti ne delati: s skrbnim obrazom je stala pri oknu in zdihovala.
Enkrat mi je rekla. ,,Bošte je imel priti že ob šestih, zdaj je odbilo že sedem, j>a ga še zmerom ni. Oh, da bi se mu le ne jiripetila kaka nesreča! Nesel je s sabo jjrecej denarja, hudobnih ljudi jia se ne manjka. Kolikokrat se sliši, da so koga nap-Ji jn potolk vT.Cfo tdfi ^esedah #e„zgjok^ na ve s <jla&ia se
** r	m mr *	* smr *	r Mm*/ *	jr .
ne umiri prej, dokler ne zavpije Jožek: ,,Atej gredo, atej neso polno torbo zame." — Marica si obriše oči, vzame sinčka za roko in gre možu naproti. Prisrčno mu poda desnico, ga objame in poljubi in mu zre vsa zamaknjena v obraz; njena zadovoljnost in sreča se je vrnila z Boštetom.
Brez njega ni šla nikamor; spremljala ga je v cerkev, če je utegnila, tudi na trg in veselice; najljubše pa ji je bilo, da ga je imela doma pri sebi. kjer ga je ljubila lahko iz cele duše, brez nadležnih prič in drugih zmotnjav.
Ta ljubezen je po soseščini dobro znana. Kmetje se ji muzajo, ali ne zabavljajo in sfe ne rogajo za to ne Boštetu ne Marici.Pravijo: „Bošte zna delati za gospodo, pa se je tudi sam pogosirodil. Kakor si je napravil v hiši vse bolj po tjosjiosko, se imata z ženo tudi rada bolj po gosposko. Nikoli se ne prepirata, prijemljeta se za roke, poljubujeta se; pa naj se, kaj je komu mar za to? Bošte je |>ostaven in pošten možak, da ne najdemo zlei>o takega, Marica pa tudi jirebrisana babina, da ji ni kmalu para. Če jima je všeč, naj se lijeta,-kolikor hočeta!"
• Sosede bi morebiti kaj jezikljale, ali se ne drznejo, ker Marico preveč potrebujejo. Kadar jim zmanjka v hiši kruha, olja, soli in drugih takih reči, jim vselej rada posodi jirijazna Tratnica, niti se nikoli ne jezi, če dobi nekoliko slabša povračilo. Tudi vedo, da ne pripoveduje tega dalje,
Maričinemu poštenju so delali zlobni jeziki veliko škodo. Ta skušnja jo je izmodrila, da ni pikoli prehitro sodila, da ni nikogar obrekovala in raznašala. Radi te lastnosti se je jirikupila vsem ženam in možem, da so ji laglje odpustili vročo ljubezen do moža. Nekateri in nekatere jia so jima skrivaj tudi zavidali to srečo.
V krčmi se je tovarišija pogovarjala o zakonu; zapomnil sem se besede. ..Gospodje nas prav lepo uče: Možje in žene, ljubite se, prizanašajte si, potrjrite drug z drugim, ne pohujšujte otrok s trrejnrom in preklinjanjem. Ali kaj to pomaga? Babam je nabrusil jezik hudič, pa nas pikajo, naj smo trezni ali pijani. Pol prejrira dohaja od babjega jezika, druga polovica jra od tod, da niso z riami prav priljudne niti takrat, ko ne vjrijejo. Drže se pusto in kislo, da smo veseli, če jih ne vidimo. Taka je i>ri meni, pri tebi in pri vseh vaščanih razen pri Tratnikovih. Tratnica, o, to je pa žena, ki bo omečila kamen, da jo ljubi; pr* njej se človek udobrovolji, da jo le pogleda. , f^oij)e je zadgl jetno!"
Drugikrat sem slišal pomenek, ki so ga imele Maričine sosede na potu iz vinograda. Žene so bile precej vinjene in so govorile tedaj na vsa usta. Eni jrride na misel, da blekne: ,,Kaj pravite, ko bi nam dedci pomrli in bi vzela lahko vsaka tistega, s katerim bi po svoji misli najbolje izhajala, za katerega bi prijele ve? Kar se tiče mene, jaz bi si izvolila Tratnika, razen njega tako noben ne mara za svojo ženo." — Sosede se zakrohočejo: „Oho! Bošteta bi ne dobila ti tako zlahkoma — zanj bi bil pretep, jaz bi ga že privoščila bolj sebi kakor tebi..." „Jaz tudi, jaz tudi!" se oglasijo zaporedoma vse sosede in začno druga čez drugo slaviti in poviševai Tratnika nad vse druge može svoje in vseh bližnjih vasi.
• Najbolj je človeka ganila nežna brižljivost, s katero je stregla Marica svojemu možu, kadar je kaj obolel. Rana na nogi se mu je bila sicer že zdavnaj zacelila, ali ob vsaki spremembi vremena ga je v njej hudo trgalo. Kadar se je od bolečine stresel, je zatrepetala tudi ona in mu je tekla gret robce, kuhat zeli in pokladat jih na nogo in ga je neprenehoma popraševala, če mu ni še odleglo. Dokler je trpel, ni mogla ne jesti in ne spati.
Včasi, dasiravno ne dostikrat, je bilo treba iti po zdravnika. Marica je hitela, kar so jo mogle noge nositi. Doma so se menili: ,,No, zdaj so mati že v mestu, čez dobre pol ure bodo tukaj." Tisti hip pa se odpro vrata, in Tratnica stopi z zdravnikom v hišo.
Ko sem Marico spoznal, je imela kakih petintrideset let. Nekdanje nadloge so spričevale gube na čelu in neka resnost v obrazu, sosebno okoli ust; ali dolga zadovoljnost jo je tako iropravila in pomladila, da ji nisem prisodil več ko trideset let. Postave je bila ravne in visoke, vsi udje so kazali moč in zdravje. Lice ji je pobledila morda nesreča, morda jra, kakor mnogim drugim Dolenjkam, že narava sama. Ta bledost pa je ni čisto nič kazila; še zmerom se je moglo reči, da je prav čedna ženska. Sploh so jo hvalili, da se nosi zmerom snažno in spodobno. Ni se umivala samo zjutraj, ampak po vsakem delu, ki jo je uznojilo ali.oblatilo.
Noben človek je ni nikoli videl razmršene ali raztrgane. Kmetice govore navadno: „Mora se delati, delaven človek pa se ne more lišpati; me smo umazane in razdrapane, ker drugače ni mogoče." Manca je dokazala svojim nemarnim sosedam da človek lahko dela, obenem jra se tudi lahko čedi. .Veliki razloček med njimi in njo je zapazil marsikateri.
r/jrzjr/jr/«/jr/«/zv/v/#r/«/er/zr/4
kultura
izobra-
ževanje
Kako napreduje „Jakčev dom”?
Odbor za ureditev „Jakčevega doma" predlaga, naj bi po novomeškem rojaku Jakcu poimenovali tudi ulico Breg v Jakčev breg — Preselitev gostinske šole do 1. septembra?
Nepraznovano mimo?
NOVO MESTO - Odbor za ureditev .Jakčevega doma“ je na nedavni seji sprejel sklep, da bo izvršnemu svetu novomeške občinske skupščine predlagal, naj začne postopek za preimenovanje ulice Breg v Jakčev breg. Hišno številko te ulice bi poslej nosil tudi .Jakčev dom“, nova novomeška kulturna ustanova v prostorih, kijih trenutno še zaseda šolski center za gostinstvo.
Jeseni ie ena likovna zbirka
V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac poslej tudi dela Franceta Kralja
KOSTANJEVICA - Večletni napori Galeije Božidar Jakac, da bi dosedanjim zbirkam vodilnih slovenskih ekspresionistov pridružila še eno z* deli Franceta Kralja ter tako zaokrožila prikaz pomembnega obdobja naše likovne umetnosti, niso bili zaman. Iz Kostanjevice je prišla razveseljiva vest, da bodo zbirko Franceta Kralja slovesno odprli že to jesen, se pravi čez nekaj tednov /Tako bodo poslej pod eno streho in eden poleg drugega Jože • Gorjup, brata Tone in France Kralj ter Božidar Jakac, po katerem se galerija v kostanjeviškem gradu tudi imenuje. Prejšnji teden je bila Francetu Kralju posvečena posebna oddaja ljubljanske televizije. Gledalci so lahko videli posnetke nekaterih pomembnejših Kraljevih lesenih skulptur s kmečko motiviko.
BOREC 6 IN 7
LJUBLJANA — Osrednje strani dvojne fiunijsko-julijske) številke Borca (6/7), ki je izšla pred kratkim, so posvečene slovenskemu narodnoosvobodilnemu pesništvu.
Objavljenih je nekaj nad 40 pesmi, ki so jih danes znani in neznani avtorji napisali v letih 1941 do 1945, jih objavili v partizanskih glasilih in taboriščnih listih ali pa so ostale v rokopisu in jih hranijo v posebnem arhivu SAZU. Od drugih, zapisov naj omenimo vrsto člankov, ki govore o zgodovini partizanskega zdravstva. Med takimi je zapis dr.
Milana Dolenca ..Veterinarska služba med NOB na Dolenjskem” in še katerega bi lahko omenili.
Odbor.je bil na omenjeni seji seznanjen s pripravami na preselitev
SPOMIN NA ,J)ANO BESEDO" - Prizadevanje za ureditev Jakčevega doma teče od leta 1980, ko so odgovorni iz novomeške občine z Jakcem podpisali ustrezen dogovor. Posnetek, na katerem je poleg Božidarja Jakca predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular, je narejen ob tem dogodku.
gostinske šole v bivšo vajensko šolo ob Ulici talcev. Kot kaže, bodo preselitev lahko opravili do 1. septembra in bo večji del stavbe, namenjene za dejavnost ..Jakčevega doma“ nared za preureditev. V njej bodo še vedno ostale tako imenovane delavnice šolskega centra za gostinstvo, vendar le dotlej, dokler pri vajenski šoli ne bo zgrajen prizidek. Nekateri menijo, da bi prizidek, kjer bodo nove delavnice za gostinsko šolo, lahko zgradili do konca letošnjega leta, če bi se dovolj potrudili. Odbor bo o sredstvih zanj ponovno razpravljal, ko bo izdelana dokumentacija.
Septembra bodo ponovno vzeli v roke program osnovne dejavnosti .Jakčevega doma", ki je bil narejen oktobra 1980, in ga dopolnili. Z dopolnitvami bodo še določneje opisali dejavnost .Jakčevega doma“ ter vnesli tudi naloge delavcev Dolenjskega muzeja pri tem.
Omenimo naj še, daje sredi julija obiskal Novo mesto Božidar Jakac
„0pre, Roma!” v Pulju
Film novomeškega režiserja Filipa Robarja prikazan v okviru prireditev jubilejnega filmskega festivala
PUU — V veliki puljski areni se je prejšnji teden končal jubilejni, tndeseti festival jugoslovanskega filma. Na njem so prikazali nad trideset novih celovečernih igranih filmov, nastalih v posameznih republikah. Slovenski delež ni bil neopazen, čeprav se naša kinematografija ne more pohvaliti z kdove kakšnimi dosežki in tudi ne s številom novosti.
Prek režiserja Filipa Robarja je bilo na letošnjem festivalu zastopano tudi Novo mesto. V okviru festivalskih prireditev so namreč zavrteli tudi film „Pamet v.roke, ko boš v drugo ustvarjal svet" (oz. ,.Opre, Roma!" - „Na noge, Romi!") ka-
terega precejšnji del je Robar, novomeški rojak, posnel v same n] Novem mestu in njegovi okolici.
Tako je Robarjev celovečerni barvni dokumentarec po lokalni premieri v Novem mestu, republiški v Cankarjevem domu v Ljubljani in seveda beograjski, po kateri je bil (namreč na festivalu jugoslovanskega kratkega in dokumentarnega filma) tudi nagrajen, dočakal tudi premiero v osrednjem jugoslovanskem filmskem ..vrelišču" -puljski areni.
Kako je bil film sprejet, ta trenutek še ne vemo, vsekakor pa je moč reči, da je bil Pulj priložnost več, da se razširi krog tistih, ki jim je Robarjeva filmska interpretacija neposredno iz življenja zajete problematike všeč /
in tu praznoval rojstni dan. Ob tej priložnosti so na akademikovo željo izpraznili učilnice v enem nadstropju šolskega centra za gostinstvo. Tako se je Jakac lahko sam prepričal o ustreznosti prostorov, ki jih bodo kasneje „zasedla“ njegova dela.
Ohranjen čas
Razstava starih fotografij v Dolenjski galeriji
Številni obiskovalci so v petek, 29. julija, prišli v Dolenjsko galerijo
v Novem mestu, da sl ob otvoritvi ogledajo po naslovu vabečo in zanimivo razstavo „Stare fotografije Novega mesta in njegovi ljudje", vendar razstava pričakovanj ni izpolnila. Ni se ponora zanimiva poteza, ko je Dolenjski muzej zbudil precej zanimanja z „domačo“'razstavo o novomeških gostilnah in gostilničarjih.
Ne samo da razstavljeno gradivo ni opremljeno s potrebnimi podatki, tudi sicer ni čutiti dovolj močnega vodila, ki bi osmišljevalo razstavljene stare fotografije (od leta 1865 do začetka vojne) dolenjske metropole, posamičnih in skupinskih portretov, interierov in dogodkov. Tako razstave razen časovne opredeljenosti in nedoslednega estetskega kriterija ne povezuje v celoto nič drugega.
Pripravljalec razstave Bojan Radovič omenja v katalogu, naj bi razstava pokazala „širši slovenski javnosti ustvarjanje na področju fotografije v Novem mestu" in tako popravila krivico, da so bili novomeški fotografi v glavnem prezrti v zgodovin-, skih obravnavah slovenske fotografije. Namen je torej dober, le izpeljavi precej manjka, predvsem pa raziskovalno delo', ki bi ta doslej zanemarjeni del kulturne dediščine in domače zgodovine osvetlilo. Upajmo, da je sedanja razstava prvi korak k tej nalogi.
,,Osnovno vodilo mi je bila esteti-čnost fotografije," je dejal Bojan Radovič na otvoritvi in poudaril neposrednost in nepristranost v ustvarjalnosti novomeških fotografov, predvsem Hinka in Gvida Dolenca ter Tičarja, kar jim odreja posebno mesto v slovenski fotografiji, če je seveda mogoče njihovo delo razumeti tudi kot umetniško in ne zgolj kot odlično opravljeno pokli-
M. MARKELJ
NOVO MESTO - Vrsto let so novomeški slikarji bodisi kot posamezniki, bodisi kot likovna skupina, imenovana po Vladi-miru Lamutu, opozarjali nase z delovno in organizacijsko pronicljivostjo, in če temu dodamo še izobraževanje, kije v zadnjem obdobju postalo celo njihovo glavno vodilo, uspehi res niso mogli izostati. Širši javnosti so se ti uspehi kazali skoz osebne in skupinske razstave ter skozi sodelovanje na najrazličnejših prireditvah, tako rekoč vse do udeležbe na slikarskih kolonijah in ekstemporih. Pri tem nikakor ne gre prezreti nagrad in priznanj, ki so jih v skupino združeni posamezniki prinesli s takih ustvarjalnih srečanj.
Seveda bi lahko še naštevali dejstva, ki kažejo lamutovce kot tvorno in upoštevanja vredno skupino ustvarjalcev oziroma kulturnih delavcev, mimo* katerih si je težko zamisliti celovito podobo kulturnega življenja v samem Novem mestu pa tudi kulturno ponudbo širše Dolenjske, še posebej tistega dela, ki ga nekateri imenujejo amaterizem. Povsem razumljivo je, da je šel glas o uspehih, še posebej o svežini, ki je bila ves čas tako značilna za dejavnost novomeških likovnikov, kmalu prek meja novomeške občine.
Način in kakovost dela lamu-tovcev sta postala marsikateri skupini v Sloveniji že kar model, če že ne vsaj zgled, kako ljubiteljsko likovno tvornost dvigniti na višjo umetniško raven in ji tako še bolj utrditi ugled. Slednjič tudi ni nikakršno naključje, da so hoteli imeti tudi na
republiški ravni organizatorje in spodbujevalce novomeškega kova in da je prav nekdanji predsednik novomeške likovne skupine na čelu republiške organizacije za to področje. Kot priznanje novomeškim sposobnostim in izkušnjam pa je treba jemati tudi dejstvo, da republiške izobraževalne kolonije (začetne in nadaljevalne) potekajo zadnja leta v Novem mestu.
Do tu je vse lepo in prav, kar zadeva dejavnost lamutovcev do nedavnega, kajti od letošnje pomladi ali kaj se zdi, kot da je skupina nenadoma odmrla. Slišati je, da ni ne sestankov ne kakšnih drugih znamenj aktivnega dela. Je skupino zajel vrtine? krize ali je vmes kaj drugega? -Naj bo razlog za zastoj karkoli, pa se bodo morali v skupini le vprašati, qoklej mrtvilo. Že zato, ker je skupina pred desetletnico. Se spomladi se je precej govorilo o tem, naj bi jubilej praznovali, kot se za tak dogodek spodobL Načrtovali so skupinsko jubilejno razstavo v Dolenjski galeriji, ob njej pa naj bi izšel tudi katalog z vsemi pomembnimi podatki o rasti novomeške likovne skupine od njenih začetkov. Razstavo naj bi odprli jeseni. Toda v času, ko bi moral biti že opravljen izbor del, nihče ne ve, ali razstava bo ali ne.
Bo šla desetletnica potemtakem nepraznovano mimo? Te vrstice nikakor nimajo namena razreševati problematike, pač pa le opozoriti, da skupini ne bi bilo v čast, če bi pred jubilejem omagala.
I.	ZORAN
eno delo.
fbm
PRECEJ ZANIMANJA - Razstava v Dolenjski galeriji je ob otvoritvi privabila precej obiskovalcev. (Pripravil jo je Bojan »Radovič (povsem desno na fotografiji).
(TELEVIZIJSKI SPORED1
5.	VID.
petek
1
18.15 POROČILA
18.20	JAZZ NA EKRANU: DUO BLANKE-DAŠEK, 2. del glasbene oddaje
18.50 TARZAN, ameriška risanka
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ROCKFORDOV1 DOSJEJI, oddaja iz ameriške nanizanke
20.50 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.10	NOČNI KINO: CHARLES BUBBLES, angleški film
Znameniti pisatelj je ločen, žena skrbi za njunega osemletnega sina, on pa živi v prostrani londonski hiši, v vseh sobah ima vgrajene prisluškovalne in opazovalne naprave ... Film, ki ga je posnel Albert Finney, govori o praznini takšnega življenja, ki meji že na nesmiselnost. Režiser je odigral tudi vlogo glavnega juna-
ka, njegovo ženo pa je upodobila Liza Minnelli.
22.45	DNEVNIK
17.45 Test — 18.00 Dnevnik -
18.15	Plavica (otroška oddaja) -
18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert violončelista Danila Šafrana na Dubrovniških poletnih prireditvah - 20.45 Poročila - 20.50 Naših tisoč obrazov (dokumentarna oddaja) - 21.40 Mojster in Margareta (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
15 J0 Video strani — 16.00 Nacionalni park Kornati - 16.30 Koncert Olivera Dragojevia — 17.05 Avtomobili in ljudje (dokumentarna oddaja) - 18.00 Poročila — 18.05 Koledar - 18.15 Plavica — 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Rockfordovi dosjeji (oddaja iz ameriške nanizanke) - 21.00 Festival zabavne glasbe Ljubljana 83: Večer tujih pevcev - 2135 Dnevnik - 22.10 Kulutrni mozaik - 23.40 Poročila
6.	VID
sobota
16.30 POROČILA
16.35	TARZAN, ameriška risanka
17.00 NEKO POLETJE, oddaja iz skopske nanizanke za otroke
19.30 MOGOČNO MORJE: OBPLUTI SVET, angleška dokumentarna oddaja
1830 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 ZLATA VRTNICA PORTOROŽA, zabavnoglasbena oddaja
21.45	REVOLVERASEVA SMRT, ameriški film
23.25	POROČILA
16.50	Test - 17.05 Bhoomika (ansambel sodobnega plesa iz New Delhija na Festivalu otroka v Šibeniku) - 18.00 Bajka o carju in pastirju (posnetek predstave pionirskega gledališča Titovi mornarji iz Splita) -
19.00	Narodna glasba - 1930 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder —
20,30	Poezija - 21.00 Poročila -
21.10	Feljton - 2135 Športna sobota - 22.15 Gledano z avstralskimi očmi (dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
15.20	Sedem dni TV - 15.50 Poročila - 15.55 Koledar - 16 0/5 Od Učke do Savudrije - 16.35 V razpoloženju (glasbena oddaja) - 17.30
Avtomobili in ljudje (dokumentarna oddaja) - 18.30
18.45	Neobvezno (dokumfffitarna
Operna glasba -
oddaja) - 19.30 D evnik — 20.00 Cena preživetja (namško-ameriški film) - 21.45 Dnevnik - 22.00 Za konec tedna - 23.30 Poročila
7.	VIII.
nedelja
9.15	POROČILA
9.20 ŽrVŽAV, otroška matineja
10.05	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke
11.20 625, oddaja za stik z gledalci
11.35	ČEZ TRI GORE: OKTET LOUIS BRAILLE
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA Glavna tema današnje oddaje bo razvoj kmečkega turizma na Slovenskem Poseda bo tekla še o vinogradništvu na območju konjiške kmetijske zadruge, o šmarski farmi kur nesnic pa o prizadevanjih, da bi bile Slovenske gorice oskrbljene z vodo.
15.45	POROČILA
15.50	SAMSON IN DALI LA, ameriški film
Svetopisemska zgodba o Samsonu in Dalili je ko nalašč za takega režiserja, kot je Oecil B.de Mille, Ki ima izjemen posluh za množične
prizore in živopisno scenografijo. Ustvaril je več t. i. psevdozgodovin-skih filmov, za tega, ki ga bomo gledali to nedeljsko popoldne, je prejel Oskarja za režijo, enako nagrado pa je dobil tudi oblikovalec kostumov. Igrajo Victor Mature, Hedy Lamarr, George Sanders, Angela Lansbury in drugi
17.50 Spor i na poročila
18.05	ZDRAVNICA V NEW VORKU, dokumentarna oddaja
18.25	ALPE-JADRAN, informativna oddaja
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	DANES V NEKI HIŠI, odaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.30 ULIČNI PEVCI, zagrebška zabavnoglasbena oddaja
22.20	ŠPORTNI PREGLED
22.50 POROČILA
14.15	Avtomobilske dirke formule 1 (prenos iz Hockenheima) — 15.25 Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Helsinkev) - 20.40 G. Bizet: Carmen (operna predstava) — 23.40 Poročila
8.	VIII.
ponedeljek
18.10	POROČILA
18.15	NEKO POLETJE, oddaja iz
skopske nanizanke za otroke
18.45	MLADI ZA MLADE
19-15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. P. Čehov: ZGODBE O LJUBEZNI, sovjetska drama
Maja smo gledali izvrstno televizijsko dramo, ki so jo sovjetski televizijci posneli po motivih kratkih zgodb Čehova. Drevi bo na sporedu še ena podobna drama, režiser A. Vojtecki jo je posnel po Čehova novelah Na pot, V jeseni in V izgnanstvu. V ospredju je srečanje dveh junakov, njuna romanca traja le kratek čas, sicer pa je za delo značilno čehovljansko razpoloženje.
Igrajo Ana Kamenkova, Armen Dji-karkanjan, Gedeminas Girvajmis in Valerij Nosik.
21.25	G. Auric: FEDRA, balet v izvedbi Pariškega baleta
22.10	DNEVNIK
15.55	Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Helsinkev) - 19.10 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik —
20.00	Po poteh spoznanj - 20.45 Poročila - 20.50 Zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Strogovi (oddaja iz sovjetske nadaljevanke)
9.	VIII.
torek
18.00 POROČILA
18.05	V ZNAMENJU DVOJČKOV: KUŽKOV PRAZNIK
18.25 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: DIVAČA
19.00 KNJIGA, kulturna oddaja
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	F. Boyer: BERLIOZOVO ŽIVLJENJE, oddaja iz francoske nadaljevanke
22.55	SKUPNO, aktualna oddaja jugoslovanskih studiev 21.40 DNEVNIK
15.25	Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Helsinkev) - 20.00 Hit parada (oddaja narodne glasbe) —
20.45	Dokumentarna oddaja -
21.35	Poročila - 21.40 Odprta knjiga - 22.10 Skrivnosti sveta (poljudnoznanstvena oddaja)
10.	VIII.
sreda 1
18.10	POROČILA
18.15	S. Mokranjac: ROKOVETI,
glasbena oddaja
18.45	MOZAIK KRATKEGA FILMA: SMISEL ZA ODKRIVANJE, ameriški film
Film, ki ga bomo gledali, je iz lanske bere kranjskega festivala športnih in turističnih filmov Posnel gaje K. Scott Williams.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA, oddaja o filmu
22.00 DNEVNIK
1535 Svetovno prvenstvo v atletiki (prenos iz Helsinkev) 20.00 Zlata vrtnica Portoroža (zabavnoglasbena oddaja) - 21.50 Koncert pianista Iva Pogoreliča - 22-35 Poročila
li. vin.
četrtek
18.15 POROČILA
18.20	TRADICIONALNI SVET ISLAMSKEGA IZROČILA: ČLOVEK IN NARAVA, angleška dokumentarna oddaja
18.45	TELEVIZIJSKA KASETA: KEMAL MONTENO, skopska glasbena oddaja
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	DICK, TOM IN HARRIET, angleška humoristična oddaja
20.50	MOGOČNI M1KRO: NASA PRIHODNOST
V zadnji oddaji angleške dokumentarne nanizanke bodo štirje zna nstveniki, katerih dejavnost je tesne prepletena z računalništvom, razmi šljali o velikanskem vplivu mikrora čunalništva na svet.
21.15	URA X, dokumentarna oddaja
22.35	DNEVNIK
18.00	Dnevnik - 18.15 Rumena
facka - 18.45 YU rock skozi čas-
9.30	Dnevnik - 20.00 Svet Jamesa Joycea (2. del dokumentarnega filma) - 20.40 Poezija - 21.15 Kulturne diagonale - 21.55 Poročila
POTA IN STO?
3A
parom
*
IZTOČIL BENCIN - V noči na julij je nekdo vlomil v osebni *vto Franca Jereba iz Domžal. Jereb ie vozilo pustil pred hotelom v “toarjeških Toplicah, neznanecpa je a njega izstočil 10 litrov goriva. Ža storilcem še poizvedujejo.
. OB MOTORNO KOLO - 23. Julija je nekdo ukradel kolo z moto-Uem znamke APN, last Ivana Kolen-
z Mirne. Kolenc je oškodovan za ■tokih 12 tisočakov.
, MOTORNO KOLO NAŠEL POŠKODOVANO - 31. julija je Matjaž Malenšek iz Dolenjskih Toplic prijavil tatvino kolesa z motorjem. Kolo J« bilo parkirano pred restavracijo Rog v Dolenjskih Toplicah. Na sre-oo je lastnik dobil svoje prevozno sredstvo nazaj. Vozilo - resda je bilo karambolirano - so namreč na3i v Meniški vasi. Miličniki so ugotovili, da ga je odpeljal 18-letni Rudi Senica iz Meniške vasi, zoper katerega bo podana ovadba javnemu tožilcu.
Razgrajala in razbijala
~ Metliški miličniki so imeli v noči ua 1. avgust veliko opravka z 28-le-toim Ivanom Kaušinom iz Metlike 'n 4 leta starejšim Žarkom Simoni-■tom iz Svržakov. Mladeniča sta namreč razgrajala in razbijala inventar po gostinskih lokalih na Veselici tor v hotelu Bela krajina. Poleg k sodniku za prekrške bo prijava ro-toala tudi k javnemu tožilcu.
Družinska vas: devet ranjenih in 850.000 din škode
Utrujenost zakrivila hudo prometno nezgodo
DRUŽINSKA VAS - Devet telesno poškodovanih in 850 tisočakov materialne škode, takšne so posledice prometne nezgode, ki se je 26. julija ob 5.15 Uri zgodila na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Družinski vasi.
Tisto jutro seje nemški državljan Berndt Godecke peljal z osebnim avtom proti Ljubljani, vendar je zaradi utrujenosti zadremal in zapeljal na levo stran ceste. Na nesrečo pa je v tistem trenutku pripeljal nasproti Turek Ismet Yi!maz in prišlo je do silovitega čelnega trčenja. Za Vilmazom je vozil Ante Šimunič ■z Fojnice, na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, ki svojega avtomobila ni mogel ustaviti. Trojica vozil je tako ostala vklešče-»ih eno v drugo, nezgoda pa seveda ni minila brez posledic.
Hudo poškodovana sta bila voznik Godccke in njegov sopotnik Stefan Colff, laže poškodovani Pa voznik Šimunič in šest sopotnikov v vozilih.
Promet na magistralki je bil zaradi nezgode dalj časa oviran.
GASILCI PREPREČILI KATASTROFO - Posnetek je star že 10 dni, vendar vseeno zasluži, da ga objavimo. Novomeški poklicni gasilci so namreč z urnostjo presenetili ne le stanovalce, pač pa tudi požar, kije izbruhnil na stanovanjskem bloku na Zagrebški 4 v Novem mestu in o katerem smo pisali že v prejšnji številki. (Foto: B. Budja)
Ropar prijet v nekaj urah
Storilec četrtkovega roparskega napada na novomeškem Novem trgu že za zapahi — Osumljen še za druge „grehe"
NOVO MESTO - Prejšnji teden, točneje v četrtek, 28, julija zvečer, je prišlo na novomeškem Novem trgu do roparskega napada, ki pa se je na srečo končal brez hujših posledic.
Omenjenega dne zvečer se je na parkirnem prostoru na Novem trgu zadrževal Alojz Pbvše iz Lamutove ulice, ko je k njemu nenadoma pristopil neznanec. Ne da bi kaj dosti ogovarjal, ga je večkrat udaril in pričel spraševati po denarju. Na srečo je Povše še imel toliko moči, da je prišel do avtomobila in pobegnil. Takoj ko so o dogodku prejeli obvestilo, so miličniki pričeli temeljito iskati storilca. To je kmalu obrodilo sadove. Možje postave so
TRIBUČE: VOZNIK OBLEŽAL MRTEV
TRIBUČE - V ponedeljek nekaj pred deseto uro zvečer je prišlo na cesti med Črnomljem in Adlešiči kaka dva kiloineti- pred vasjo Tribuče do hude prometne nezgode. 24-letni Jože Rom iz B istrice pri Črnomlju se je peljal z osebnim avtom in na omenjenem kraju z vozilom zdrsnil na asfaltirano bankino, vozil nekaj časa po njej, se vrnil na cesto, zapeljal nato v kamniti usek in končno trčil v smreko. Voznik je obležal mrtev med prednjim in zadnjim sedežem, materialno škodo pa so ocenili na 120 tisočakov.
ZAPELJAL V KAMNITO ŠKARPO
NOVO MESTO - Zadnjega julija je na Šmihelski cesti v Novem mestu prišlo do hujše prometne nezgode. 53-letni Matija Kren iz Lebanove ulice v Novem mestu se je okoli 21.30 peljal po Šmihelski cesti, med vožnjo pa pri zgradbi GG zavozil na desno in trčil v kamnito škarpo. Kren se je telesno poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
BREZGLAVO NA PREDNOSTNO CESTO
METLIKA - 22-letni Metličan Jože Gršič se je 31. julija ob l. uri peljal z osebnim avtom iz Črnomlja proti Metliki. Na križišču magistral-' ne in regionalne ceste v Metliki pri samopostrežni trgovini pa je, ne da bi se prepričal, ali je prosta, zapeljal na prednostno cesto. Po njej je v tistem trenutku pripeljal Ljubljančan Ale Beganovič. Prišlo je do hudega trčenja, v katerem jo je najbolj skupil Gršičev sopotnik Mirko Dokl iz Metlike, da je moral na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na vozilih je za 150 tisočakov škode.
Žkffičtfia
. Z MOTORJEM V AVTO - 26. hilija ob 13.30 seje 23-letni Drago “amide peljal z osebnim avtom sko-Mokronog, pred križiščem za tokro pa je iz leve strani po prednostni cesti pripeljal kok) z motorjem Kobert Kocjan iz Gornjega Mokronoga. Kocjan, ki ni imel potrdila o Poznavanj*1 prometnih predpisov, je ^ oplazenju padel in se poškodo-
NEPREVIDNA PEŠAKINJA -.*2-letna Saša J. s Podgrada je 28. Mija dopoldne hodila skupaj s prijateljicama sem ter tja po cesti. Za njo je pripeljal voznik kolesa z motorjem Bojan Grujčič, jo zadel in
zbil po tleh, pri tem pa je tudi sam padeL Obema šo nudili pomoč v novomeški bolnišnici.
TRČIL V KOLESARKO - 29. julija ob 12.15 seje 53-lctni Anton Rostan s Suhorja peljal v osebnem avtu po cesti proti Črnomlju. Pri Gradcu je v desnem nepreglednem ovinku srečal tovornjak, istočasno pa dohitel še kolesarko, 15-letno Martino Švajger iz Vranovičev. Švajgerjeva je vozila ob desnem robu ceste, vendar jo je Rostan zadel, pri čemer je kolesarka padla in se poškodovala. Na srečo je šlo le za lažje poškodbe.
namreč prijeli 43-letnega Josipa Lipovca, ki so ga utemeljeno osumili opisanega dejanja, poleg tega pa ima, kot kaže, na vesti še nekaj drugih „podvigov“. Konec koncev govori o njegovi preteklosti tudi dejstvo, da je bil zaradi takih dejanj že zaprt in da je bil v času-, ko je zagrešil roparski napad v Novem mestu, pogojno izpuščen s prestajanja kazni.
Kot je pokazala preiskava, je Lipovec skušal na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu podtakniti v kletnih prostorih ogenj, saj je na vratih drvarnice zažgal kartonski papir, vendar se mu je poskus na srečo izjalovil.
Preiskovalni sodnik je za Lipovca odredil pripor.
Prijeta vlomilca večjega »kalibra”
Smitran in Mihac iskana že po vsej državi
ČATEŽ - Posavski miličniki so 26. julija popoldne okoli 14. ure pri poskusu vloma v osebni avtomobil, ki je stal parkiran v Čatcških Toplicah, prijeli mladeniča, za katera se je izkazalo, da imata na vesti še veliko več grehov.
30-ietni Svetozar Smitran iz Nove Topole 134 in pet let mlajši Tito Mihac iz Lamnice sta imela namreč ob prijetju v prtljažniku svojega avtomobila veliko dokaznega gradiva za kriminalce. Med drugim tudi dve registrski tablici ukradenih avtomobilov, golfa, kije izginil 18. maja v Šibeniku, in bemveja, ukradenega 2. maja v Pakracu. Vse okoliščine pa kažejo, da imata fanta na vesti še veliko kaznivih dejanj arom po državi, tako da je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča za Šmitrana in Mihaca odredil pripor. Raziskava je v teku.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Zadnje julijske dni je nepridiprav ukradel motomo kok), parkirano pred trebanjsko pošto. Pravzaprav nič nenavadnega, če kok) ne bi bilo last poštarjev. Tako pa je več kot upravičena bojazen, da bo zamuda s telegrami dosegla rekord.
• Črnomalec Pavle Kastelic je zadnjega julija prijavil novomeškim miličnikom, da mu je nekdo iz tovornega avtomobila, parkiranega ob nedograjeni stanovanjski hiši v Črpiošnjicah, odnesel diplomatski kovček z dokumenti Čeprav dejstva temu ne gredo ravno na roko, pa je vendarle še najbolj verjetno, da je v kovčku resnično bil kakšen „dipk>matski“ material. Kovček so namreč našli nedaleč od avtomobila - nedotaknjen.
a Med 24. in 25. julijem je bilo vlomljeno v hlev Ignaca Karina iz Vinice. Storilci so odpeljali „le“ gumi voz in dva konjska komata, vredna 70 tisočakov. Vendarle je čudno, da je v hlevu ostalo vse ’mcso’. Očitno ga storilcu ne primanjkuje.
o Vodovodar ali pa dober poznavalec razmer na trgu je med 20. in 22. julijem obiskal hišo Frančiške Popit v Mokronogu. Odnesel je kar 51 vodovodnih cevi, uradno cenjenih na 5 tisočakov, sicer pa je njihova vrednost neprecenljiva.
Papežu rekord proge
Papežev novi absolutni rekord in 3 medalje na DP v Zagrebu — Strokovnjake presenetil tudi v nedeljo v Kranju
l
ZAGREB, KRANJ - Tri medalje Sandija Papeža, še včeraj mladinca, na državnem prvenstvu članov v vožnji na dirkališču, ki je bilo minuli teden v Zagrebu, so presenetile celo strokovnjake. Mladi novomeški kolesar je svoje velike sposobnosti potrdil tudi v nedeljo na mednarodni dirki za pokal Kranja, ko je kar pred 15 tisoč gledalci v članski razvrstitvi dosegel izredno 3. mesto.
Sandi Papež je bil v Zagrebu na državnem prvenstvu največje presenečenje. Ne«: amo da je skupaj z Novakom in Smoletom dosegel med člani imenitno 3. mesto v skupni razvrstitvi, pač pa je bil poleg tega še 2. na
4.000 metrov zasledovalne vožnje (Novak je bil tretji) in 3. v vožnji tisoč metrov na čas (Smole je zasedel 8. mesto). Najbolj pa so bili vsi poznavalci kolesarskega športa presenečeni, ko je Papež v predtekmovanju na
4.000 metrov dosegel nov absolutni rekord proge pri nas s 5:05,01 in pustil za seboj mnogo bolj znanega in izkušenega Bojana Ropreta. Sicer pa so novomeško slavje v Zagrebu dopolnili še ostali. Mlajši mladinci so ekipno postali drživni prvaki, na 2 tisoč metrov zasledovalne vožnje je bil Glivar 4., Lavrič pa 5., medtem ko je bil v 500 metrih sprinta Božič 6. ih Glivar 9. Dobro seje odrezal tudi Darko Papež med starejšimi mladinci: v zasledovalni vožnji na 3000 metrov je bil 9„ v sprintu na 1.000 metrov pa 8.
Nič manj uspešno ni bilo novomeško zastopstvo v nedeljo. Za naj večje presenečenje ie vnovič poskrbel Sandi Papež, ki je v hudi mednarodni konkurenci dosegel v članski vožnji 3. mesto za zmagovalcem Ropretom in Avstrijcem Haubeijem, za seboj pa je pustil Borovičanina, klubskega kolega Novaka, ki je s petim mestom prav tako dosegel lep uspeh, Buliča, Čubriča, da vseh ne naštevamo. Ža Papeža je to gotovo največji uspeh, po
„teži“ celo pred vsemi doslej osvojenimi medaljami, tudi tistimi iz Zagreba. Strokovnjaki na čelu z zveznim trenerjem Hvastijem kar niso mogli verjeti temu dosežku, z malo več sreče pa bi lahko celo zagrenil slavje množici Kranjčanov, ki so navdušeno pozdravili zmago domačina Ropreta.
Izredno uspešno je bilo v Kranju tudi ostalo novomeško zastopstvo. Pri pionirjih B je zmagal Fink, Pavlič pa je bil 6.. med pionirji A je bil Zaletel 2., brata Judež 4., oziroma 6» Gregorčič 8. in Turk 9. V kategoriji mlajših mladincev je Glivar zasedel 2. mesto, Stangelj je bil 4., Pavlič 11 in Božič 12, medtem ko je Sandijev brat Darko osvojil med Starejšimi mladinci 15. mesto.
Nedvomno bo ostal minuli konec tedna zapisan kot eden največjih uspehov novomeškega
PRESENETIL STROKOVNJAKE — Sandi Papež je v soboto in nedeljo dosegel svoja doslej verjetno največja uspeha.
kolesarskega športa, za Sand j a Papeža pa pomeni pomembno prelomnico, saj je spoznal, da lahko iz najboljšega mladinca v državi kmalu postane naš prvi kolesar.
B.B.
! J m m
Nogometni klub naših zdomcev na obisku
Srečanje v Brežicah, Krškem in Kostanjevici
KRŠKO - V Sindelfingenu so pred desetimi leti ustanovili nogometni klub Radnik. Klub so ustanovili naši zdomci, zaposleni v tovarni Mercedes, ki finančno pomaga klubu. Cilj kluba ni samo igranje nogometa, ampak tudi ohranjanje jezika, kulture in tradicije jugoslovanskih narodov in prenašanje tega na mlajše rodove, ki so ogroženi od asimilacijske politike Nemčije.
CM 16» /do 19. junija je klub i drugič gostoval v Jugoslaviji pod pokroviteljstvom revije SN. Obiskali so NK Radnik iz Velike Gorice pri Zagrebu, Varaždin, Plitvička jezera, Postojnsko jamo, Brežice, Krško in Kostanjevico na Krki Največje razočaranje je bila tekma z NK Brežice, saj je bik) srečanje vse prej kot prijateljsko.
Pri obisku Krškega je tovariš Branko Pirc pričakal in pozdravil nogometaše. Ti so obiskali tovarno celuloze in papaja D uro Salaj, potem pa še kostanjeviško Formo vivo. Prisrčno je bilo srečanje z nekdanjimi igralci in aktivisti NK Celuloza v hotelu Sremič. Osebje hotela se je močno potrudilo, posebno vodja Danica Strnad, frav tako so bili gostoljubni v restavraciji Pod Gorjanci v Kostanjevici na Krki Tovariš Vence j Strajnar pa je prizadevno in strokovno vodil nogometaše skozi galerijo in razstavo Forme vive. Najbolj se je potrudil, da je srečanje lepo uspelo, tovariš Rajko Germek, nekdanji igralci NK foško pa so športno in korektno odigrali z zdomci mali nogomet.
BOGO JUREČIČ
BUKAREŠTA - V tem romunskem mestu je bilo v soboto in nedeljo balkansko atletsko prvenstvo za mladince in mladinke. V dresu z državnim gibom je nastopala tudi četverica Novo meščanov: Sikonja v teku na 800 metrov, Lapanje v skoku v višino, Primc v metu diska in Gabrijel v teku na 400 metrov z ovirami Prvi dan prvenstva sta nastopila Gabrijel in Primc. Slednji je v metu diska dosegel zanj poprečni rezultat: orodje je zalučal na 49,64 metra, s čemer je pristal na petem mestu. V ilustracijo le, da je zmagal Romun Turba z daljino, ki tudi za
POPREČEN NASTOP
LJUBLJANA - Nekaj novomeških atletov se je minuli vikend udeležilo atletskega mitinga Olimpije v Ljubljani. Doseženi so bili poprečni rezultati. Ivičič je 400 metrov pretekel v 52,8 sekunde, med mladinci na 1.500 metrov je bil Fabjan s časom 4:23,2 tretji, medtem ko je Jožef v mladinski konkurenci skoka v višino preskočil 195 centimetrov in bil drugi. Poln zadetek za Novomeščane je bil met kladiva, kjer je pri članih zmagal S.
Malnar z metom 47,58, njegov brat, kije trenutno na služenju vojaškega roka, pa je bil drugi s 43,56. V isti kategoriji je med mladinci slavil Ercegovič s 43,46. Nastopile so tudi mladinke. Hrovatičeva je bila v teku na 400 m druga z 62,1, Peršolja je na 800 m dosegla čas 2:37,1 in tretje mesto, Hrastaijeva in Matjaši-čeva sta bili s 160 cm druga, oziroma tretja v skoku v višino, mladinka Detgančeva pa je zmaala v metu kopja z 28,52.
USPEŠEN NASTOP
LESCE - Člani kluba rejcev konjev iz Šentjerneja so se v nedeljo udeležili tradicionalnih konjskih dirk na hipodromu pod Lescami.
Lepo se je odrezala Izidora z Jernejem Naratom, ki je v obeh vožnjah časovnega handicapa za 3- do 12-le-tne kasače na 1.600 metrov dolgi progi s temeljem 1,27 dosegla četrto mesto. Četrta je bila tudi Antončičeva Valentina v tekmi 3- do 12-le-tnih kasačev na 2.100 metrov dolgi progi s temeljem 1,35. Edino zmago šentjernejskemu zastopstvu pa je priborila Peli z Mencinom v dirki dveletnih kasačev na 1.400 metrov dolgi progi
Rokomet ostaja prvi šport
Ekipe v Kočevsko-ribniški dolini pričele s pripravami
RIBNICA - Najuspešnejši šport minule tekmovalne sezone v Kočevsko-ribniški dolini je bil nedvomno rokomet in prav nič čudno ni zategadelj, da navijači od ribniškega Itasa in kočevskih rokometašic pričakujejo v prihodnosti še večjih uspehov.
Najzanimivejše vprašanje, ki je tc dni burilo duhove v Ribnici jc bik) vezano na odhod lnlesovcga trenerja Jožeta Šilca. Kdo bo prihodnjo sezono vodil ekipo v I. B ligi? Pb nekaj neuspelih poskusih uprava ni do Igo oklevala. Odločila se je za najstarejšega domačega igralca Zdenka Mikulina, še aktivnega igralca, (»leg tega pa bi se ustanovil še strokovni štab, katerega bi vodil Nikola Radič. Kot okrepitve Ribničanov omenjajo zaenkrat Vesela,
Križnana in Putreta, ki prihajajo iz kočevskega Itasa, poleg njih pa sc iz
Štirje v državnem dresu
Na balkanskem atletskem mladinskem prvenstvu v Bukarešti nastopili tudi Novomeščani Primc, Lapanje, Sikonja
in Gabrijel
JLA vrača tudi Troha. Priprave novega ribniškega prvoligaša so se pričele v ponedeljek, medtem ko se prvenstvo pričenja 24. septembra.
Zanimivo, da so pred prvoligašem pričele s pripravami nove drugoliga-šice, ekipa Itasa. Moštvo, ki ga vodi Ivan Žerjav, ni utrpelo nikakršnih sprememb, saj so dekleta v minuli tekmovalni sezoni dokazala, da znajo igrati rokomet in da tudi v višjem tekmovalnem razredu niso brez možnosti
Sc pogled v Ponikve in Sodražico! Moštvo Ponikev še nadalje vodi Janez Bolha, ki je zbral vse igralce s preteklega prvenstva. Fantje obljubljajo, da bodo igrali eno vidnejših vlog v 1. slovenski ligi. Velike pa so tudi ambicije sodraškega Donita. Trener in igralec Dušan Andoljšek obljublja dobre dosežke v 11. republiški ligi, prav nobeno presenečenje pa ne bi bilo, če bi fantje odigrali eno vidnejših vlog na prvenstvu.
M. GLAVONJIČ
Primca ni nedosegljiva - 53,30 metra. Uspešnejši je bil Gorazd Gabrijel ki je tek na 400 metrov z ovirami resda končal „šele“ na 6. mestu, vendar je rezultat 55,18 njegov najbopi dosežek. Zmagal je Grk Kaliguri z za mladinca izrednim izidom, saj je progo pretekel v 51,67 sek. Sicer pa je že prvi dan pokazal da imajo daleč najboljše atlete na Balkanu Bolgari, Jugoslovani pa so dosegli bolj ali manj pričakovane rezultate.
Drugega dne sta nastopila še Robert Šikonja in Andrej Lapanje. Oba sicer nista pokazala vsega, kar zmoreta, vendar bi bilo tudi to kmalu dovolj za medalji. Šikonja je bil v teku na 800 metrov četrti z rezultatom 1:52,09, medtem ko je zmagovalec tekel 1:51,39, čas, ki ga je tudi Novonie čan sposoben doseči. Četrto mesto je pripadlo tudi La-panjetu, preskočil je zelo dobrih 212 centimetrov, za zmagovalcem pa je zaostal za 6 centimetrov.
/- 11 1 > Pokal v Sevnici
SEVNICA - Razočaranje, vsaj v tem posavskem mestu, ob končni objavi lestvice tekmovanja vi. slovenski moški rokometni članski ligi ima svojevrsten obliž: na seji odbora lige v Ljubljani so Sevničanom izročili pokal za prvo mesto. V „mali“ lestvici, kjer so Sevničanom odštete točke za zmago s cepkim Aerom, pa so prvi Krčani, ki tudi nadagujejo tekmovanje v zvezni ligi.
Oči rokometašev so seveda uprte že v novo prvenstvo. Slovenski odbor lige je za novo tekmovanje Celjane tokrat uvrstil v konkurenco tako, da ne bi smelo biti več odštevanja ali prištevanja točk za mizo.
Če kdo še vedno ne veijame, da je pokal za minule borbe v slovenski ligi res v Sevnici, naj pride na tokrat že 12. Lovrekov memorial Tam ga bodo Sevničanom javno izročili. Lovrekov memorial nekakšno prijateljsko otipavanje sil pred ligaškimi tekmovanji, bo tokrat potekal dva dni. 19. avgusta se nameravajo Sevničani predstaviti z vsemi selekcijami, od pionirskih do veteranov. Naslednji dan bodo imeli v gosteh najuglednejše slovenske klube. Prijatelji rokometa lahko pričakujejo zanimiva srečanja.
A, Ž.
a*”™**"
■četrtek, 4. avgusta - Janez ?etek, 5. avgusta - Snežana Sobota, 6. avgusta - Vlasta Nedelja, 7. avgusta - Kajetan Ponedeljek, 8. avgusta - Dominik Torek, 9. avgusta - Roman Sreda, 10. avgusta — Lovrenc Četrtek, 11. avgusta — Klara
LUNINE MENE
!>. avgusta ob 20.18 - mlaj
•=KniKfi
NOVO MESTO - KRKIN ‘<LUB: 10. 8. jugoslovanska drama
Posebna v vzgoja. 17. 8. italijanska drama Jaz sem bog oče. Obakrat ob 20. uri.
BREŽICE: 5. in 6. 8. ameriški film Pogojna prostost. 7. in 8. 8. ameriški film Visoka tarča. 9. in 10. 8. francoski film Gadje na počitnicah.
KRŠKO: 4. 8. ameriški film Poslednji valček. 7. 8. angleški film Bagdadski lopov. 10. 8. hongkonški film Kartonski kung-fu. 11.8. ameriški film FDm na žaru ali kakor šiite.
SEVNICA: 4. 8. avstralski film Harlekin. Od 5. do 7. 8. ameriški film Izučena, da ubije. 10. in 11.8. angleški film Razbito steklo.
MG)
SLUŽBO DOBI
>SCEM PRODAJALKO za prodajo sadja in zelenjave. TeL 24- 709 ali na Partizanski 3, Novo mesto (popoldne).
STANOVANJA
TEKLE išče sobo v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista.
TARSONJERO ali ogrevano sobo v Novem mestu nujno potrebuje diplomirana ekonomistka. Tel. 61-003, po 17. uri.
IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko neopremljeno, v Novem mestu ali okolici. Ponudbe na tel* 21-817, od 16. do 17. ure. \
IŠČEM NEOPREMLJENO SOBO v Novem mestujali okolici. Naslov v upravi lista.
(Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do februarja 1984. Marija Smrekar, Semič 58, nova hiša.
'RODAM 126 P, letnik 1980. Vel. ^ Bučna vas 39 c, Brumat.
'kODAM tovorni avto Mercedes 508, letnik 1980. Tel. (068) 71-462.
kODAM P 126, letnik 1979. ERPE, Uršna sela 88.
'RODAM FIAT 750, letnik 1977, in šotor za 2 osebi. Košak, Kolarjeva 7, Novo mesto. vft.ODAM avto FORD 12 v voznem stanju, teL 25 -050.
LiRADl bolezni ugodno prodam tovorni avto TAM 125, letnik 1978 (8 ton), malo rabljen, prevoženih 75.000 km. JožeKavčič, Orehovec 37c, Kostanjevica. 'ODAM vrstni red za ZASTAVO 750 LE. Dobava v 30 dneh. Poznič, Brezje 10, Senovo.
(ODAM 126. P, letnik 1979 in 1976. Koklič, Sukljetova 21, Novo mesto.
'•tODAM RENAULT 4, letnik 1979. Kpstrevc, Jablan 32, Mirna peč.
PRODAM LADO KARAVAN, letnik 1979, prevoženih 57.000 km, Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM malo rabljeno samona-kladalno prikolico. Štepec, Veliki Gaber 7.
PRODAM Z 101 MEDITERAN, letnik 1979, Jože Simčič, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODAM FIAT 620 B, nosilnost 2 t, registriran do aprila 1984. Pe-sčaver, Cesta herojev 66/7, Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1977, Črmo-šnjice 55 pri Stopičah.
UGODNO prodam Z 750, letnik 80, Mencin, Šentjernej 4.
PRODAM LADO 1600, letnik 1980, registrirano junija, 38.000 km, brezhibno. Tel. 20-423. Popoldne.
PRODAM ZASTAVO 101 GTL/3, novo, po nabavni ceni. Tel.
20-529.
PRODAM KIPER PRIKOLICO 3 T in diesel motor Aran 11 KM, vse letnik 1980. Jože Božičnik, Križe 19, 68282 Koprivnica pri Brestanici.
PRODAM R 18, letnik 1979. Tel. (068) 69-533.
PR OD AMi ZASTAVO 101 lux, letnik 1978. Tel. (068) 68-348 (od 15. ure dalje).
PRODAM Z 750, letnik 1977, registrirano do novembra. Drago Tomše, Raka 37, 68274 Raka.
PRODAM Z 101 dobro ohranjeno, garažirano, letnik julij 1977, prevoženih 35.000 km. Alojzija Bobič, Orehovec 27, Kostanjevica. Informacije od 7. do 15. ure na tel. 69-709.
PRODAM Z 101, letnik 1976 in motor Tomos elektronik 90. Motor tudi zamenjam za težjega. Tel. (068) 82-174. Marjan Vinter, Log 13, Boštanj.
PRODAM R 4 TLS v dobrem stanju. Marija Kodrič, C. 4. julija 60, Krško.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1979. Rudi Bogovič, Anže 49, Brestanica.
PRODAM GOLI' DIEZEL, letnik 1979. Tel. 23-814.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Tel. (068) 22-111.
PRODAM CROSS MOTOR HUS-' QVARNA 250 ccm pripravljen za sezono. Henigsman Anton, Vapča vas 47, 683.33 Semič.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din - Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170—32000-009-8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericnlne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 - Naslov skupnih služb DITC: Germova 3. p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
jj Kmetijski stroji I!
FREZO GOLDONI 108 L, letnik 1982, s prikolico ugodno prodam. Ivan Bogovič, Sela 101 a, Dobova, tel. 67-289.
PRODAM TRAKTOR MASSEY FERGUSON 28 KM s koso. Jože Župevc, Dolenja vas 6, Krško.
PRODAM malo rabljeno traktorsko kosilnico OLT Standard. Možen priklop na vsak traktor. Anton Škarja, Ravnik 11, Šentrupert, tel. (068) 40-151.
PRODAM KOMBAJN „HAGE-DORN” za pobiranje krompirja in plug IMT (12 col). Ivan Vu-čajnk, Dobova 11, 68257 Dobova.
PRODAM traktor ZETOR 4712, Prečna 20.
PRODAM
PRODAM NOVE ORGLE TIGER z 12 ritmi za 5,2 M. Prodam tudi ojačevalec 50 W ter motor cross Kreidler 50, skoraj nov, za 6 M. Dušan Žbogar, Semič 1.
VINO, domače, belo in črno, prodam po 30 din liter. Vinko Stegne, Vinica 45, 68344 Vinica pri Črnomlju.
RABLJENO ostrešje (grušt) 8 x 12 m prodam. Peterle Franc, R°je 11, p. Trebelno.
PRODAM stiskalnico za grozdje na kamen, ohranjeno, po ugodni ceni. Škrbina Anton, Veliko Mraše-vo, Podbočje.
PRODAM leto dni star italijanski športni voziček za dvojčke. Zvone Jelenc, Mokronog 21.
PRODAM kavč, 2 fotelja in trajno žarečo peč po ugodni ceni. Dobro ohranjeno. Stipanovič, Cesta herojev 4, Novo mesto.
PRODAM belo otroško posteljico. Popadič, Nad mlini 23, Novo mesto.
UGODNO prodam jogi, velikost 190 x 140 cm. Interesenti naj se javijo na tel. 24-625 ali na naslov: Danila Bučarja 8, Novo mesto.
PRODAM klavirsko harmoniko VVeltmeister, 80 basov, propeler za izvenkrmni motor CHRYS-LER (20 KM) in komplet tesnil za motor. Informacije na tel. (068) 81-996.
PRODAM lesno stružnico s kopirno napravo, lahko tudi samo kopirno napravo. Jože Kadivnik, Bohor-ska 6, Senovo.
PRODAM kompletno opremo (baterije) za kokoši nesnice (za 600 kosov). Tej. 24-596.
PRODAM rabljen pralni stroj Gorenje, motor za Z 750 in globok otroški voziček ./Vojko Novak, Črešnjice 58, Cbrklje ob Krki.
JARČKE pasme Hisex dva in tri mesece stare, odlične nesnice, in piščance za cvrtje dobite v Medvodah ob avtocesti Ljubljana Kranj (200 m niže od restavracije na klancu). Tel. (061) 443-247.
PRODAM zadnje luči za R 12 in svinčene cevi. Inf. na teL 21-990.
COLN MAESTRAL 18 S in motor Tomos 4 S, rabljen 20 dni, prodam ali zamenjam za moped z doplačilom. Jo® Kruljac, Vrhov-čeva 10, Novo mesto, tel. 24-870.
PRODAM KONJA, starega 9 let, in dobro konjsko opremo. Naslov v upravi lista.
ŠOTOR za 4 osebe, nov (spalnica, predprostor), prodam. Tel. 22-111.
PRODAM dve sezoni rabljeno etažno peč za centralno kuijavo (20.000 ccal), za 1,6 M. TeL 44-278.
PRODAM 800 1 dobrega rdečega vina po 40 din. Vilko Dernelič, Zdole 52 pri Krškem.
PRODAM smrekov ladijski pod po ugodni ceni. Ratcž 10, tel. 85-921.
PRODAM otroško posteljico z jogijem. Informacije po tel. (068) 24 - 450, po 15. uri.
PRODAM gradbeni material: vo-galnike, opeko, nekaj lesa, punte, betonsko mrežo. Jože Šimčič, Jerebova 8, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo, Ločna 19, Novo mesto.
PRODAM nov stereo prenosni radio s kasetofonom. Tel. (068) 23-355.
PRODAM brejo kravo, staro 4 leta. Franc Kristan, Češča vas 24.
PRODAM MELOTRON CRUMAR MULTIMAN - S, cena 75.000 din. Informacije od 13. - 15. in od 20. - 22. ure. Tel. (068) 71-844. Drago Gradišek, Cesta 4. julija, Krško.
PRODAM 400 1 rdečega vina in 500 1 šmarnice. Slavko Bakše, Šentjernej 48.
PRODAM rdeče vino po nizki ceni. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto.
PRODAM sobna vrata in tridelno okno, zastekleno. Henigman, Dolenjske Toplice 66.
PRODAM hladilnik Gorenje (230 1), brezhiben. Kotnik, Nad mlini 36, Novo mesto, te. 21 -007.
PRODAM športno kolo Favorit. Mohorčič, Zagrebška 16, Novo mesto. Petek popoldne.
POSEST
PRODAM GRADBENO PARCELO 835 m2 vključno z gradbenim dovoljenjem v naselju Narpelj v Krškem. Tel. (061) 852-176 (od 20. do 21. ure). ,
PRODAM HIŠO v Podturnu 48 pri Dolenjskih Toplicah. Hiša je zgrajena do četrte faze, vseljiva. Voda in elektrika v hiši. Ogled je možen v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista (3182/83).
PRODAM 4-Q00 m2 zemljišča s staro hišo in gospodarskim poslopjem na Ižanski cesti v Ljubljani. Informacije po tel. (061) 327-741.
PRODAM stanovanjsko hišo, nekdanjo gostilno, na Velikem Kamnu št. 11, p. Koprivnica pri Brestanici. Hiša stoji ob glavni cesti v bližini avtobusne postaje in trgovine. Ogled je možen vsak dan dopoldan in popoldan. Zdomci imajo prednost. Naslov v uredništvu.
VINOGRAD (15 a) v Ljubnu s podrto zidanico (možnost adaptacije) prodam ali zamenjam za FIAT 750 ali 126 P.jTeL (068) 23-355.
PRODAM vinograd v Straški gori, Črmošnjice 55, Stopiče.
JREKUCt^
Milan HARALOVIČ, Globočice 10 pri Kostanjevici, prepovedujem vsako vožnjo ali hojo po parceli ŠL 155 zraven hiše. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Marija UDOVIČ, Lobetova 27, in Anica Sluha, Straža 69, prepovedujeva prehod z raznimi vozili preko najine parcele št. 967 v Gotni vasi in vsakršno drugo povzročanje škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjali.
DRAGI hčerki, ženi in mami SILVI V1ŠČEK iz Šmaijete 14 pri Šmar-jeških Toplicah želijo vse najboljše za 25. rojstni dan vsi njeni, kijo imajo radi.
DOBRI stari mami Rozaliji Kraševec iz Jelš pri Otočcu iskreno čestitajo za rojstni dan Mirjana, Ernest, Matej in Erik.
^OBVESTILA ■
TAKOJ ZAPOSLIM dva delavca za opravila pri izdelavi cementnin. Informacije na telefon (068) 69-837 ali osebno pri Kerin Karel, Podbočje 10.
HIŠNO GOSPODINJO išče obrtniška družina. Plača odlična, ostalo po dogovoru. Informacije na telefon (068) 69—837 ali osebna pri Kerin Karel, Podbočje 10.
VODOVODNE INSTALACIJE NAPELJUJEM in popravljam kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Material na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. DRAGO VIRC, Tomšičeva 11,68210 Trebnje, teL 44-594.
NOVO! NOVO!
Obveščam vse stranke, da je v Šentjerneju odprta nova de-1 a v n i c a s področja sitotiska. Izdelujem vse vrste sitotiska na papir, tekstil, kovino, les, • steklo in plastiko. Posebno se priporočam za izdelavo vizitk, etiket, startnih številk in tekstovnih filmov za sitotisk. Priporoča se za obisk: SITOTISK, Janez Kavšek, 68310 Šentjernej. Športna društva imajo 10-odst. popust!
KUPIM gumijast čoln Maestral 9 SD ali ŠPORT za 4 do 6 oseb. Ponudbe na tel. (068) 81-996.
»Dolenjski list« v vsako družino
DEVET SLIKARJEV V KOLONIJI
METLIKA Tretje slikarske kolonije Alojz Gangl, ki bo od 22. do 28. avgusta v Metliki, se bo udeležilo devet slikaijev: Bogdan Čobal, Karin Gzad, Leopold Hočevar- Ho-či, Zoran Hočevar, Marjan Jelenc, Rado Jerič, Janez Kovačič, Kamilo Legat, Vojko Pogačar. Vsak slikar bo eno delo, nastalo v tej koloniji, podaril organizatorici občinski kulturni skupnosti, razstavo slik pa bodo pripravili za praznik metliške občine 26. novembra. 25. avgusta pa bo drugi pionirski ckstempore, ki se ga bodo udeležili učenci iz osnovnih šol Metlika, Črnomelj, Podzemelj, Semič, Dragatuš in Milka Šobar—Nataša iz Črnomlja, svoje izdelke pa bodo razstavili ob zaključku slikarske kolonije Alojz Gangl 28. avgusta.
ZAHVALA
V 76. Jetu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
ALOJZ VIDMAR
iz Sp. Mladetič 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, delovnim organizacijam Kolinska' Mirna, KPD Dob, Integral Trbovlje in Titan Kamnik ter šoferjem na,progi Šentjanž -Mokronog za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Krmelju.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Darko in Miro, hčerki/ Pavla in Slavka z družinami, sedem vnukov in štirje pravnuki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
BARBARE STARIHA
iz Metlike (roj. v Vidošičih)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala sosedom Ptzdirčevim, Simoničevim in Mariji Mavrin za pomoč. Zahvaljuje-, mo se tudi vsem zdravnikom, sestram in šoferjem zdravstvenega doma v Metliki, posebno pa sestri Malči Gazvodovi iz Novega mesta za nesebično pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred, pevkam za pesem ob grobu ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci Mimi, Tone, Stanka in Jože z družinami zet Marino in vnuk David, sestra Marija, brat Martin ter ostalo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj grob prišla in vprašala, kje si ti; bo sedla na cvetoča tla in zajokala, ker te ni...
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, deda
RADETA DUKIČA
kapetana I. raz. v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli pismeno in ustno sožtlje, poskrbeli za pogreb, mu izrekli poslovilne besede, mu darovali vence in cvetje, ga spremili na zadnji poti in mi stali ob strani v najtežjih trenutkih mojega življenja.
Žalujoči: žena Tončka, sin Božo z Nino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ’
JOŽEFE ŠEGA
z Vesele gore
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje, nam izrekli so&lje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, Petru Kurentu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Janko in Darko z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi in dolgotrajni bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat in stric
FRANC POTOČAR — ČAMPA
NOSILEC spomenice 1941 iz Velike Bučne vasi 35 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili toliko vencev in cvetja ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem družbeno-političnim organizacijam: ŽK, ZB, SZDL, krajevni skupnosti, vsem, ki so držali častno stražo, UJV, gasilcem, godbenikom, pevcem, pogrebnikom, osebju hemodialize in internega oddelka za lajšanje bolečin ter sosedi Nadujevi :.a pomoč. Posebna hvala govornikom, JLA za spremstvo, zahvala organizatorjem, kolektivom PIONIR Krka, Cestno podjetje ter VVZ Novo mesto za podarjene vence.
Žalujoči: žena Anica, otroci: Maijeta, Franc, Sonja in Tomaž z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA V 56. letuje dotrpel naš dragi mož oče in stari oče
ANTON GORNIK
iz Grabrovca, n. h.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Za podarjene vence se posebej zahvaljujemo delovnim organizacijam Pionir, Metlika, obratu družbene prehrane BETI Metlika, in KOMET Metlika. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Metlika za lajšanje bolečin, govornikom Jožetu Jakljeviču, Stanku Nemaniču in Antonu Črnuglju za poslovilne besede, gasilcem gasilskega društva Grabrovec za spremstvo ter godbi na pihala.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Darinka in Martina z družinama
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama in babica
MARIJA ŠKOF
iz Gor. Lokvice 47 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Lokvice in Črnomlja, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in darovane vence in cvetje. Hvala družinama Plut in Klemenčič, Anici in Tonetu Šukljctu za pomoč v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni teti Micki Govednikovi in Ivanu Mucu za dolgoletno nesebično pomoč v času mamine bolezni. Zahvala gre tudi govornici Mariji Nemanič, ZB Lokvi ca, bivšim sodelavkam in sodelavcem Novoteksa iz Metlike, župnikoma iz Metlike in Suhorja za opravljeni obred in poslovilne besede, dr. Kvarantiniju za hiter obisk in nudenje pomoči, kolektivu pošte Črnomelj, podjetju za PTT promet Novo mesto ter vsem, ki ste imeli našo mamo radi, ki ste nam kakorkoli pomagali in čutili z nami ter pospremili našo drago mamo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Kristina, Rezka in Micka z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož, ate, stari ate, brat in stric
STANKO STRUGAR
iz Gradca št. 18
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, D PO, gasilskemu društvu, posebno pa sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Micka, hčeiki Maijanca in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo
1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANE GORENC
iz Cerovega loga 33, Šentjernej
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojno na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku in oddelku intenzivne nege splošne bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečin, ZZB Orehovica in TOZD ISKRA HIPOT Šentjernej za podarjena venca ter kaplanu za tolažilne besede in obred.
Vsi njeni
Ugasnilo je tvoje življenje, dolgo let je bilo tvoje trpljenje, vzeli smo od tebe žalostno slovo; sinovi, hčere, žena tvoja, kličemo te vsi naztg domov.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 81, letu zapustil mož, ate, stari ate in prastari
ate
JANEZ HRIBAR
iz Družinske vasi 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahv " ’--------  '	'	*	‘	'	   -	-	•
opravi, kolektivom
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE BUTALA
iz Gornje Pake 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in sodelavcem tozda 4, Iskra Semič, ki so nam pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedu Stanetu, LD Črnomelj, ZB Petrova vas, GD Petrova vas za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sin Ivan in hčerka Ton čka z družinama, sestra Ana z družino in ostalo sorodstvo Gornja Paka, Kot pri Semiču in Lokve pri Črnomlju
ZAHVALA
V 63. letu nas je po težki in zahrbtni bolezni zapustila naša draga ženax mama in stara mama
MARIJA PAPEŽ
iz Ratja 37 pri Hinjah
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom iz Ratja, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, in vsem znancem, prijateljem, sorodnikom in ostalim, ki so obiskali pokojnico, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice v Novem mestu, posebno še dr. Kotarju in dr. Janežu za nesebično pomoč. Zahvala velja tudi kipniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Stanko, sinova Slavko in Lojze z družinama ter hčerke Marija, Albina, Anica
in Pavla z družinami
k
POKOPALIŠČE PRED ZELENO HIŠO
, TREBNJE - Pred trebanjsko „ze-ho hišo” so že dlje časa parkirane J^omobilske razbitine. Vsem tre-Ntjskim občanom, ki so doslej .“toževali trebanjske funkcionarje, da s temi razbitinami prikrivajo /bje dozdevno bogastvo, sporočajo, da ne gre za nič takega. Gre za
edino trebanjsko pokopališče starih avtomobilov. Nekaj Trebanjcev je dobilo nove renaultove osemnajsti-ce, znabiti da bodo stare postavili na avtomobilski „britof”.
SLABA UDELEŽBA, MANJ RAZPRAV
NOVO MESTO - Pred kratkim je bia za delegate novomeške ob-
činske skupščine izdelana analiza prisotnosti, ki kaže, da udeležba delegatov letos znatno upada, posebno v zboru krajevnih skupnosti* Letos 16. maja se je zgodilo prvič, da je bil ta zbor nesklepčen, padec udeležbe delegatov pa beležijo tudi v zboru združenega dela. V skupščini poleg tega ugotavljajo, da je vse manj razprav delegatov in delegacij. Vse več sklepov in
ugotovitev sprejemajo zbori brez razprav ali konfrontacij različnih mnenj. Utihnile so celo tiste delegacije, ki so bile do nedavnega še najbolj aktivne. Na prvi prihodnji seji občinske skupščine bodo skušali oceniti vzroke in razloge za tako stanje.
• • •
I
PROBLEMSKA KONFERENCA O ALKOHOLIZMU
NOVO MESTO - Novomeška zdravstvena skupščina je 28. julija ob obravnavi poročila o uresničevanju sklepov in priporočil občinske skupščine, ki zadevajo socialno varnost in alkoholizem ter invalidne
osebe, sklenila jeseni organizirati problemsko konferenco. Na njej naj bi s posebnim poudarkom obravnavali preveč strpen odnos do alkoholikov v delovnih organizacijah, kar ima hude zdravstvene posledice za posameznike in njihove svojce, povzroča pa tudi veliko družbeno škodo in zahteva ogromna sredstva.
• • •
S LUDVIK
Dolgoletni vodja Motela Čatež Ludvik Hren je gotovo eden tistih članov kolektiva, ki imajo največ zaslug za. sloves dolenjskih Trojan širom po Jugoslaviji in zunaj meja.
,,Ko smo 1960 odpirali prvi, za današnje razmere mali obrat, nas je skrbelo, kako bo s prometom, " se spominja Hren, „toda imeli smo srečo, da smo našli stik s slavnim kuharjem Mirkom Benkovičem, ki se je prav tedaj vrnil iz ZDA. Dobro je poznal ameriške motele. Svetoval nam je, kaj naj ponudimo gostom, ki želijo predvsem dobro jedačo in urno postrežbo. Potrudili smo se, da smo se uveljavili z okusno, že pripravljeno hrano, prilagojeno našim razmeram- jDo dobrega glasu so motelu pomagali izredno požrtvovalni delavci, delali so po štirinajst in šestnajst ur na dan brez letnih dopustov in brez prostih dni “
S
s s *
S *
I
s
*
S
s * s
K % * % %
I
* s * * *
N * % S
s
v ** s
N * *
Z gostinstvom se je Ludvik Hren srečal že kot otrok. Doma v Celju so imeli gostilno in to ga je pozneje navdušilo za poklicno odločitev. Za natakarja se je izučil med vojno po končani meščanski šoli Vsako dopoldne je imel prakso v celjski Evropi, popoldne pa je prebil pri teoretičnih predmetih v šolskih klopeh. Po vojni je obiskoval srednjo šolo za turizem in gostinstvo v Ljubljani
O današnjem izobraževanju gostincev direktor Petrolovega tozda Gostinstvo na Čatežu nima najboljšega mnenja: „Iz kuharjev in natakarjev bi najraje naredili doktorje znanosti, pozabljajo pa na osebnostne lastnosti, ki so odločujoče za poklic. Če bi na to mislili že pri usmerjanju, bi bilo manj nezadovoljnih gostov in razočaranih gostincev. “
Hren je po končani srednji šoli v Ljubljani dobil štipendijo za Švico, kjer je -obiskoval mednarodno hotelsko šolo v Luzernu, nato pa je opravil še dve leti prakse v LausannL V Luzernu se je navdušil za psihologijo. Predaval jim jo je profesor iz Berna in od takrat naprej se ji o prostem času veliko posveča. Če zahtevamo vljudnost in prilagodljivost od človeka, ki mu to ni prirojeno, je po Hrenovem mnenju rezultat enak, kot če se učenec brez posluha uči igrati na violino. Zaradi tega mu kot izkušenemu gostincu ni prav, da bistrim učencem odsvetujejo gostinski poklic, češ da je za kuharja ali natakarja vsakdo dober. To ni res, saj nas življenje uči drugače.
Pravemu gostincu ni vseeno, če ga gost spravi v zadrego, zato v motelu ob vsakem času postrežejo tudi s francoskim konjakom. „Nekoč si ga je zaželel tov. Tito, pa ga nismo imeli, “ je pripovedoval Hren. „Takrat mu je postregel z njim Baka-rič; prinesel ga je iz avta. Mi smo ga takoj nabavili, da se nam kaj takega ne bi ponovilo. Tito se je sedemkrat oglasil pri nas Enkrat si je zaželel tudi cviček. Postregel sem mu s Slovinovim, pa je v šali dejal, da je steklenica res originalna, vino v njej pa ne. Titovih obiskov se zelo rad spominjam, saj sem imel vselej čast biti zraven in ga tudi osebno postreči “
JOŽICA TEPPEY
JUNAK IZ KRKE - Poldrugi meter dolgi in 20 kilogramov težki som iz Krke v naročju ribiča Ivana Praha. (Foto: MiM)
Brkati »junak” iz Krke
Ivan Prah je na trnek ujel dvajset kilogramov težkega soma — Boj z velikanom je trajal 10 minut
MARŠIČJA VAS - Dolenjska lepotica Krka je polna rib in marsikateri ribič ve za to javno skrivnost čisto oprijemljivo, saj je iz njenih bogatih voda potegnil že prenekateri kos, s katerim se je lahko pobahal pred prijatelji brez prevelikega ribiškega pretiravanja. Med takšne srečne lovce lahko prištejemo tudi upokojenega krojača Ivana Praha iz Gaberja pri Soteski, ki je 29. julija ob pol enajstih zvečer potegnil na dan dvajset kilogramov težkega soma, ki so mu od glave do repa namerili kar poldrugi meter.
ŠE PROSTA MESTA : V KOLONDI
NOVO MESTO - Za letova- j nje predšolskih otrok od 4. do 7. ; leta starosti v počitniški koloniji i RK, ki bo na morju od 3. do 13. i septembra, je še nekaj prostih j mest. Starši naj čimprej prijavijo ; otroke, hkrati bodo dobili vse ; ! potrebne dodatne informacije. 5
• Prijave sprejemajo v pisarni ob- : ; činskega odbora RK v Novem ; S mestu, na Cesti komandanta Sta- • j neta.
VAŠČANI PA |	NIC
j KLEČE - Pred kratkim so na J | vseh deloviščih letošnje zvezne • j mladinske delovne akcije organi- j ; zirali skupne udarniške akcije z I j domačini. Skupina brigadirjev je :
• delala tudi v vasi Kleče, kjer že : 5 tri leta ostaja nezasutih okrog 50 : S metrov vodovodnega jaška sredi • ; vasi. Vaščani, ki to že tri leta • ; gledajo, tudi ta dan niso prisko-:
• čili na pomoč brigadirjem.
• •
:
V Prilogi Dolenjskega lista je bil 8. junija letos objavljen članek prof. Janka Jarca „Roma doma", v katerem avtor govori, o usodi kamna s tem napisom in rimskega nagrobnika v Črnomlju. Ker pa je ta nagrobnik še ohranjen v lapi-dariju Belokranjskega mužeja v Metliki, objavljamo na avtorjevo željo tale dodatek:
Kamen z vklesanim napisom ROMA DOMA (Rim kroti, oziroma pokori), ki so ga bili izklesali in postavili italijanski okupatorji, so Črnomaljci takoj po kapitulaciji Italije v septembru 1943 razbili, medtem ko so drugemu kamnu, rimskemu nagrobniku, prizanesli. Zanimivo je, da so meščani kljub vojnemu času dobro ločili, kaj so ostanki njihove kulturne dediščine in kaj je vsiljena fašistična kultura. Ta kamen je bil nekoč vzidan v mlinski vodni žleb nekdanjega Flekovega mlina na Lahinji pod
m
RIMSKI NAGROBNIK - Hranijo ga v Iapidariju Belokranjskega muzeja v Metliki.
črnomaljskim gradom. Od tod so ga Italijani kot dokaz »dvatisočle-tne rimske kulture v Beli krajini" prenesli na črnomaljski glavni trg in zraven postavili kamnit stebrič z Mussolinijevim geslom „Roma doma".
Rimski nagrobnik, ki poteka iz 3. stoletja n. št., so Črnomaljci morda našli v mestu samem, še verjetneje pa v Loki, na drugi strani Dobličice, kjer je bila v septembru 1970 na posestvu Antona Weissa odkopana tudi poznoanti-čna grobnica. Sestavljalo jo je več rimskih nagrobnikov in drugih kamnov, ki stoje danes v veži in na hodniku črnomaljskega gradu oziroma gostišča.
Zgoraj omenjeni rimski nagrobnik (grobna stela), izklesan iz apnenca, je dokaj okorno rustikalno delo rimskih priseljencev oziroma potujočih kamnosekov in je reliefno obdelan. V spodnjem delu je pravokotno obrobljen napis. Nad njim je daritvena miza s tremi posodami, levo in desno pa
„NA VALOVIH KRKE“
Te dni se obeta še ena veleve-selica na Dolenjskem. Gasilsko društvo Dvor pri Žužemberku priredi v soboto, 6. avgusta, tradicionalni piknik „Na valovih Krke". Prireditelj je pripravil pester in zanimiv program, ki ga bo povezoval in vodil Mirko Bogataj, za glasbo in ples pa bo poskrbel narodnozabavni ansambel Maksa Kumra. Ob bogatem srečelovu in izbranimi specialitetami na žaru ter dobri pijači ne bo prilike za kislo voljo.
Pri vinski kleti na Malkovcu pa isti dan prirejajo veselico tudi gasilci iz Tržišča. Igral bo ansambel Dobri prijatelji.
Prah je že prej vedel, da se v globinah Krke pri Maršičji vasi skriva krepak som, saj končno takih krepkih rib pri nas res ni malo, težje-pa jim je priti do konca le s trnkom in laksom. Prah seje ribjega velikana lotil z vrvico debeline 0,40 mm in z vabo, za katero so mu služila kuija jetrca. Tisto noč je trnek namočil v Krko in že po nekaj minutah čakanja je plen prijel. Še sreča, da sta bila z njim dva ribiška kolega, saj so bili edino tako kos močnemu junaku iz Krkinih voda. Po pravici povedano, je Prah moral imeti dve priči, saj brez njiju niti ne bi smel ob taki pozni uri na lov na soma.
Bitka je trajala samo deset minut. Zdaj bo Ivanu in njegovim potomcem nagatena somja glava še mnogo let pripovedovala o velikih lepotcih, ki žive v naši čudoviti reki. Za enkrat res še.
SMETI ŠE PO DESETIH LETIH
SEMIČ - Že skoraj 10 let je od tega, kar se je semiška ambulanta preselila v nove prostore v središču kraja, ostalo pa je smetišče, saj se nihče ni pobrigal za odvoz smeti. Staro smetišče so sicer zarasle koprive in ga tako delno zakrile, postalo pa je prijetno zavetišče za kače, ki jih je bilo tam okrog že od nekdaj dovolj.
Rimski nagrobnik je v muzeju
Italijani so kamen razbili, nagrobniku pa so prizanesli — Poteka iz 3. stoletja n. št. — Bil je prelomljen in poškodovan, ohranjen je v Belokranjskem muzeju v Metliki
stojita služabnika, ki sodelujeta pri daritvi. Na levi strani je kos vitice. Nad to daritvijo je v dveh vrstah upodobljenih osem umrlih odraslih oseb in trije otroci. Vse podobe so doprsne, spodanja leva oseba pa je prikazana v celoti in je oblečena v togo. V zatrepu (zaključku) nagrobnika je jezdec na konju desno od njega je kozel (gazela), na levi pa še neka žival.
Napis, ki je le deloma ohranjen, govori, da so bili tu pokopani Petronij Pavlijan, Petronij Verijan in Apuleja Rufina. Spodnji del napisa manjka. (Objavila Viktor Hof-filler in Balduin Saria v Antike Insehriften aus Jugoslavien, zv. 1, 1938, št. 490.)
Ta nagrobnik, ki je bil že prej poškodovan in prelomljen, je po zadnji vojni več let stal v spodnjem hodniku črnomaljske gimnazije (prejšnje meščanske šole) pod Sadežem. Od tod ga je uprava Belokranjskega muzeja spomladi 1952 prepeljala v Metliko v novo osnovani arheološki oddelek, ki je bil 25. maja istega leta odprt v nekdanji M rtinavi cerkvi. Tu je nagrobnik shranjen še danes.
JOŽE DULAR
VLAK GA JE POVOZIL DO SMRTI
BRESTANICA — 27. julija nekaj po 17. uri je prišlo na nezavarovanem železniškem prehodu rudarske proge med Brestanico in Sevnico do hude nezgode. 50-letni Pavle Prc-skar se je namreč to popoldne peljal na kolesu z motorjem do prehoda in očitno spregledal utripajoče rdeče luči. Preskar, ki je doma iz Arme-škega 24 pri Krškem, ja zapeljal na progo v trenutku, ko je po njej pripeljal vlak, ki ga je upravljal 29-letni Jože Radej iz Senovega. Ob nezgodi je dobil motorist hude poškodbe, podlegel je že med prevozom v bolnišnico.
Pogin rib
v Kočevju
Ribiči so pravočasno ukrepali - Atrakcija pa taka!
KOČEVJE - Minuli teden, ko se je živo srebro v Kočevju dvignilo na 35 stopinj v senci, so začele poginjati ribe pod zapornico. Ribiči so pogin pravočasno opazili in pričeli ukrepati.
Ribe so začeli prevažati v globljo vodo in v rudniško jezero, kjer so si še žive ribe opomogle. Tako so s pravočasnimi ukrepi preprečili škodo.
Za svojevrstno „turistično atrakcijo" pa so poskrbeli kme-tijci, ki so vroče dneve izrabili za razvažanje gnojnice. Tako so mesto ob Rinži v torek in sredo, 26. in 27. julija, napolnili s smradom, ki je vsiljivo vdirav stanovanja in javne lokale. Razvažati gnojnico v takšni vročini ni najbolj pametna poteza.
F. BRUS
V ribniku utonilo dekle
ŠTRIT - Huda vročina je tudi letos pri kopanju željnih občanih že našla svoje žrtve. Pisali smo o tragični utopitvi v Dolenjski Toplicah, do podobnega primera pa je prišlo v soboto, ko se je v ribniku Štrit pri Raki utopila 14-letna Joaca Tomažin iz Zabukovja 15.
Jožica je šla v soboto popoldne skupaj s prijateljico Milko Dvojak iz Zabukovja 32 proti , ribniku, da se okopa. Tam pa sta dekleti srečali Franca Žiberta iz Štrita 6, ki je s čolnom, last sevniške ribiške družine, veslal po ribniku. Vzel ju je na čoln, poleg njiju pa še štiri druge osebe, in odveslali so proti sredini ribnika, kjer je globina vode prek 15 metrov. Da bi bila nesreča še večja, se je med potjo za čoln obesilo še troje oseb, tako da leseno in že dokaj dotrajano plovilo ni preneslo tolikšne obtežitve. Voda je pričela vdirati v čoln in vsi so, da bi se rešili, poskakali v ribnik. Nihče od deveterice ni bil posebej dober plavalec, še najmanj pa Jožica Tbmažin. Pomoč je bila brezuspešna, navzlic prizadevanjem ostalih je dekle utonilo.
V času, ko to poročamo, trupla dekleta še niso našli, čeprav so to poskušali tudi potapljači iz Trbovelj. Upamo, da je bilo več sreče včeraj, ko je na pomoč priskočila ekipa republiške UNZ.
METLIŠKO KULTURNO POLETJE
V okviru kulturnih prireditev pod skupnim imenom „Metliško kulturno poletje", katerega organizator je metliška Zveza kulturnih organizacij, so doslej pripravili prireditvi „V vinu so resnica, ljubezen in ženske" ter predstavitev pesniške zbirke »Čisto vsakdanja pesem" črnomaljskega pesnika Tomaža Skrbinška; v metliški cerkvi pa je bil koncert Slovenskega okteta in orgelskega mojstra Huberta Berganta. Pripravljajo pa še nastop Zlatka Šugmana »Direktni prenos" ter Fornezzijevega »Občinskega svetnika Švejka 11“ v izvedbi Janeza Hočevarja—Rifleta. Za metliško kulturno poletje pripravljajo tudi delo domačina Tonija Gašperiča »Metlika je Šparta".
SO-
NARAVNA REDKOST - Nad vhodom v zidanico Matjana Borštnaija v Selah pri Pavlovi vasi se bohoti nenavadno velika drevesna goba, ki so jo domačini našli v bližnjem gozdu. Tajc-šna velikanka ne zraste vsak dan in ne na vsaki bukvi, zato jo je njen sedanji lastnik s ponosom vzel v roke in razkazal. (Foto: MiM)
NARAVNE MOČI - Poletje se obrača v svoj plodni del in znanilci dobre letine so že tu. Tale paradižnik v rokah Jožeta Klevišarja iz Lutrškega sela pri Otočcu tehta 8S dag in ima na vrtu po zatijevanju lastnika Klevišarja še več le malo manjših bratov. Navdušenemu zelenjadarju se obeta edinstvena bera paradižnikov. (Foto: MiM)
OBVESTILO
NOVO MESTO - 26. julija 1983 so se ob 22.50 uri v Novem mestu aktivirale sirene za alarmiranje občanov.. Do neljube 'pomote je prišlo zaradi napake na napravi za elektronsko vodenje siren, zato prosimo občane za razumevanje in se opravičuje-mo-	Sekretariat	za	i
ljudsko obrambo i ■
M
LETA GA DAJEJO - Vodnjak na novomeškem Glavnem trgu je muhaste narave ah pa ima premalo skrbne varuhe. Odkar stoji v slavo in čast dolenjske metropole, se obnaša svojevoljno. Že pred 20 leti so novinarji potarnali, da škropi vse naokoli, potem je bil nekaj časa ves sušen pa posvinjan in je le na redke čase videl spodobne dni. Tokrat je vodnjak takšen, da se ga bo moral nekdo usmiliti. Začelje puščati na več koncih in v teh vročih dneh nudil dodatne osvežilne curke, ki so jih pred dnevi zamašili. (Foto: MiM)
i: Gate le s potrdilom
— Dober dan.
— Dober dan, gospa.
v- Kilogram praška, prosim.
— Nimamo.
— Lahko dobim kavo?
— Ne, ne morete, ker je nimamo.
— Tudi prav. Pol kilograma sira bi vas prosila.
— S sirom ne bo nič, ga nimamo.
— Pa zavojček masla?
— Ga tudi nimamo.
— Kaj pa margarine?
— Zadnjo pošiljko smo dobili prejšnji mesec.
— Dve steklenici olja bosta, kajne? Prazne steklenice
{l imam s seboj.
— Z oljem ne bo nič.
Prejšnji teden so ga dobesedno razgrabili.
- Da ne pozabim: kvas.
- Nimamo ga niti za vzorec. Pošiljajo nam ga skoraj na recept. To je hkrati trapasto in nevzdržno.
— Mož mi je naročil, naj mu kup-m plin za vžigalnik.
- Nič ne bo. Plina nismo videli že tri mesce.
- Kaj pa britvice za britje?
— Mogoče jih dobimo čez kakšnih dvajset dni.
— Do takrat bo lahko shajal z električnim brivnikom. Mrežice...
— Ne bodite smešni! Trgovski zastopnik trdi, da mrežic ne bo dobiti niti le-
tos niti naslednje leto.
— Pa nič. Vzela bom torej umetno hrano za dojen--ke. Soseda ima ...
— Ne boste vzeli, ne. Prvič zato ne, ker je ne na- J ► ročamo, drugič pa zato ne, ker je ni.
— Dude pa imate, kajne?
— Žal tudi teh ne. Spet \ J bo treba namakati krpice.
— Dajte mi torej pet spodnjih hlač
— Imate srečo. Gate pa ! I imamo še vedno na zalogi, < ► vendar jih lahko dobite le s potrdilom.
— S potrdilom? S kakšnim potrdilom neki?
— Draga gospa, gate lahko dobite le s potrdilom, da delate. več kot polovico delovnega časa na — lestvi.
TONI GAŠPERIČ