Fostnlnn plačana y aottnlnl. XV. lojtnlk. 1937. september 20. 10. numera. Mesečne verske novine. Vu Imenl prikmurske evang. Sinjorije reditel I v&davnlk t FLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokoplsi se morajo v Puconce poSflati. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni Hst" Puconci. Cejna na ceLlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., v Attieriko 1 Dol., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mčsec. Naprejplačilo gorlvzeme vskki ev. duhovnik i vučitcl. Naša deca. HARI LIPOT ev. ciohovrrk. Jezuš z ednim malim detetotn stoji pred svojimi vučeniki. Kakša krasna slika je to, eden poleg driigoga, te najvčkši, ki je Gospod vsega i vsakoga i poleg njega pa tč najmenši, edno malo dete, I erče Jezuš svojim vučenikom : ,,Kikoli goriprime edno takše dete vu imčni mojem, menč prime i kikoli mene prime, prime onoga, ki je menč poslao. Ar ki je najmčnši med vsemi vami, tč bode veliki." V tej rečaj nam Jezuš to glasi i na-zveščava, da tisti, ki k njemi ščč priti, ki njegov vučenik ščč postanoti, ki njega šče naslediivati, tisti naj bode mali, tisti naj bode ponizen. Samo edino ponizni ludj^ postdnejo Jezušovi najverneši i najintimneši prijštelje. Bojdimo vsi takši, kak mala de-ca, ki ešče ne pozna gizdosti, nevošče-nosti, eden driigoga ne gleda doli, zavolo zemelske dike se ne svajuje, nego eden driigoga lubi, eden z drifigim se rad igra, či je glih eden siromak, drugi pa bogatoga pokolenja. Bojdimo zato takši, kak mala deca, ar ki je najmčnši med vsemi vami, ki nešče samo kraluvati i vladati obri driigi, nego ki sliižiti žele driigim, ki sebč nešče zvi-siti, nego se zna pri vsakoj priliki poniziti, te bode veliki, te pride blfizi k Kristuši, toga spozna i prime Jezuš za svojega vu-čenika, za svojega prijatela. Vidite, tak, na takši način nas vzgaja Jezuš na poniznost. Vsaki stariš bi svoje dete rad vido za velikoga, v dobroj sliižbi, znamenitoga, mogoče bogdtoga. Jezuš nam pa etak veli: bojdite maii. Mi se tomi ve-selimo, či naši otroci rastejo, se povekša-vajo i na etom sveti ednok znameniti liid-jč postanejo, Jezuš se pa tomi veseli, či se tiidi mi stareši ponizimo. Jezuš je na zemli hodeči blagoslovo malo deco, te svoj blagoslov je pa od-poslao v držinske domove zato, naj se veliki od mali i mali od veliki včijo, naj se najprvo navčijo to najv^kšo lekcijo: naj bode naše srcč ponizno, krotko, kakše je biio Jezušovo srce. Oh dragi Jezuš, daj nam vsem to otroško duhovitost, Ar ki je najmčnši med vsemi vami, tč bode veliki. Vsaki otroški obrdz, vsako malo dete naj tiidi nas ve-like vči na to plemenitost. Oh dragi Jezuš, ti daj v začeiki etoga novoga šolskoga leta roditelom, deci, vučitelom ponizno srce, krotkost, ltibčzen, naj šola i roditelska hiža z te gingavi rožic čisti sad prinaša-joče stebre vzgoji, ki bodo svojo dužnost verno spunjdvali v držini, v gmajni, v človečoj driižbi i v državi. T6 se pa do-sčgne edino z pomočjov ponižnosti i lii-beznosti od strdni vučitelstva i starišov. ,,Kakše sreče i blajženstva naprave So modri šol i navuka ndstave! V nji se seja za vsej stotin plemen Najlepšega blagoslova semen. Stran 110. DUŠEVNI LIST september 20. V nji se pamet i razum presvetšava, Srce bogša i vola posvetšava; Eti vgaja vere i svejstva cvet, Tu se kaže steza na dike svet." Šoštarec Franc ev. duhovnlk v Subotlcl Trnok dosta {fidnoga Uko itčvo vu novi-naj od Španjolskc bojne, Prsveč je karakterisiičoo, kak se oponašsjo španjolska deca, štero so dob-roga srca >adje v AngHjo odne$H, n%\ njira men-ffijejo žitek i n».j deca nt bodo vidll ?se tiste grczote, štere bojna stvarja, Ednok so \Q od-skočila dcca, i vidii so na cesii Ifi-istvo, štero je cesto popr5'?l8li). Deca so kstnenje ndbrali, na-padnoli so d&avce, smolo \ drfigo, ka je gorelo, so vužgali, delavcl so komaj vujšii. Po tistom so šteli eiče gori ^uzgat) bližnja mests, Gda je prilla orožena sila proti deci, barikade so na-praviH i so se začnoH prčti pos(a?latl. Gas \o čf^š, dragj moj brat, si žna biti trnok lagoje tnisliš od te grešne $panjo!skedecč. A!i mislf si na svojo njko. Či krplive posejaš, bodo krplive zrasie, II trnje pcsKdiš, trfije se raziiri vu zeoill, Ka so deca vidli, to sc njim v srca vcepilo. Kakšl dfih je bio okolik njih, takli so oni gratali. Dtc-5. so vidli, ka stareit, gori-zraščeni liidje eden diflgcga kclejo, palače ?u žfgajo, tfobijo, preklinjajo ! to peldo so deca ponLy!ai;. Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo Flisar J an oš, vp. vučitel. (Nadaljšvanje.) II. Trdoga srdcd deklina. 1. Ešče je saiao petnajšet let blia stara, ka se je v s'ulbo podab. i z desftimi stareša^ gda jc naveke odstdpila ž nj6. Kak modriš, Sepi sivi 6Či, mleka belcga giagavoga obršza i ščapindtoga zrdsa je bila. K materi se nagnovša i (ak nje je šošajajoč vu vflha šepetala svoje namenja>anje: te druge de kline tudi s!už?jo, ona de tiidi ila, zska bi nebi J!a?... Tudi je odišla. — Ostani ešče doraa; či moja, Katfca, ti si ešče preslaba na tfihinski krfih, tak majo šego praviti, ka je presoleni i trdi on krtih ! Te besen, zvirinski duh, šteri je zavladao nej samo v Španjolskoj i v Rusiji, \€ spotere i pokopa blaženstvo, srečo svefi Te šfetanski duh samo tam Ieko napreduje, gde so Judjč ne po-znali svetoga pisma, gde ]e Bog i Krfstuš samo reč bila i na papčri ostao, ali vu sici so ne meli nlkaj od Kristuiove iDb^znosti. Semen za efe grczote so že divno Č6a sejali. Kakši sad prineič naše vremen naiim vnu kom, lo nas je že napre leko sram. Gospodin Bog je tak lepo, zvišeno stvdro ete svet. Ali gde človeča noga hod«, tak da bi kače šle zanjim, gde čiovck vusta odpre, tak da bi nečistočo i greh razlevao po svStl. Mala deca se že bijejo po cesfdj; dcca so s^etiost, radost žitka i najvžkii d^r na svetl. A!i rnoret se veseliti dec), štera tak srdlto, besno psuje Bože sv^toinrž, štera so pokvsrjena cd glave do pete. Človek tak dabi se že bojao decč, ar je tak pokvarjena, grehšna. Od koga so se deca navčili greh, ito njira je ria>ao hude celde? Što drfigi, kak cča, raati, brat, sestra; dom, štero so mesta, gde raste detc gori. Vu doro, vu varaš, vu vesnico pripšdaš i Ti. Jeli si mislo že na t6, ka si t! tadl vellki zrok, ka \t svet tak pokvarjeni? Samo idi k ed-noj hiži, gde jeste dober vdren pes. Či bi šteo kaj vkradnoti, aJi kvžr včJniti, pes bi te rastrgao A!i človeka vornost je nikaj ne! Gda si bfo fi na obrambi božega dela, gda so njega grdili i psuvali? Ldzara so psi prišli lfzat vu veliki — Draga mama, šla bcm! — Zastay!gti te neiče«, či je tak od tebe osodjcno, teda tak moreš idti, kak ti je odišso mi!l nai oča> ki nam je jedfni podpornik bio... AU či ga je dober Bog, ki je vse nšs mili pod pcrnik, že ednok ksebi pozvao, — on se ne-spozabi z nis-. Ali Katšca, Si je bdr jako pobož-na b:la i vu Bugi se viipala, donok je tak misIiSa, ks nebode višešnje delo, či de ona tiidl z kem na pomoč sirotnoj, slaboj materi, štero zda že jediao vse težkočc i bremen teži. či bi ba"r kon-čiri?a*rhižičke i ogradčeka dačo mogoča bila pJa-čatl! I edno-edno capo geanta ktipiti sfrotnoj ronarcl sestric?, štera tak netna vu žitki nikše difige radosti, samo či vugoden gvant dobi. T6 sirotšco vu vesi tak imeniijejo: lepa, mala iskra". I (la je ravno nateliko It-pa bila, kak fsVra, bi nišče ncbi znao povedati, zakoj je dobila to imč? Ali n\č nevole zrok vsaki človek dobro zna. september 20. DUŠEVNI LIST Stran 111. tnokaj i ranaj. Ti pa nemai nikše liibeznosti i plamena duievnoga, ka bi šo porragat \em 6l\ Ševnim lazarom, šteri neye]o drfigo, kak gieh, srditost i preklinjanje, odiirnost. Jeli se smilfijei Ti nad tvojov diiševno betežnov decov, jeii si ti v tvojem domi kak goreča sveča, kak Boži blagoslov, ali si kak duševni peitiš? Svet grozno ide naprej k ednoj velikoj ka-Ustrofi. Vu Rusiji, v Španlji deca kolejo očo, raater, brata i sestro. Kak so odgojeni, tak de-lajo. Što znd, či Bog tebe s tvojov decov, stvo jim bratom ne poksštiga i tebč y grob sklači i nad tvojim grobom bode bcže zamerkanje ne vidlivo, ali itak razmeto kričalo: Za veliki gre-hov volo ga je Boža srd;test vu prah včesnola, Nesrečen svet! Leko bi čiovek živo na zemli, kak v nebčsaj. Ali greh, nevošfenost, hfi doba je ete lepi blajženi svet sivorila za pekeo. Tii je samo edno vrastvo: povrni se k Bogi 1 Nega g?Lve, nioči, pameti na sveti, štera bl raogla eti rčd i zadovoljstvo stvoriii. Jedino Bo ža milošča nas more vopoiegnoti z ete grozne močvarnosti greha. To nas vči hlstorija, ka tisti človek, vžrai, orsžg so močni i blajženi bili, ki so se naslonjali na Božo miloščo. Ovak pa n&~ rodje i orsdcke, močni bogati so v prah zrUšeni, ta podfudnjeni. Bog zda eiče dava tebi priliko, naj se povrrčl, naj si zgledneš na nebčsa. On ma ]Qbeznost za (ebe. Njemi je žao, ka si ti kak zaletena itica, ksk suha veka. Zakaj IU§ biti, kak tihinec, kak rob v tvojoj hiži, na tvojem Pripelilo se je pa td tak, ka je soied ravno jako razdraičeni bio; niki kJantivajOči pes je z beiic V6;gdar doii ttirao z gnezda kokvačo i ešče je k koncovi belice spojo. Na to je Janoš gazda zadomeščavanje sopo vu sebi, itero namenja-vanje se je ravno te dozorilo, gda je tatn prek ta Mlžpa mila iskra", po pravom im^ni Pavel Eržika vu sebi tžk skončala, ka de čuvaln to čarno kokoi i či gder skrivoma nese, jo opazi. Ta erdeči ndg čarna kokoš prvle krškriva, po-tom se ? prahi speoeli, malo se okoli zglčdne i tak se napelava, ka edno oko doli zapre, glavo na stran nagne i z odpretim okom gori vu zraic gleda i tak zvezd zbrodjavanje dokončavia, gole prsi ešče ednok v.prah potisne, gori stLne, z perotami splahoče, prah doli sebe stepe i na kraje nastregajoč proti ogradčeki staple. Eržiks polOijeno za njOv šuta, kokoš se ednžlco na pr-veie pasike mesti, gde so goste kroplivc vo/da-rile, skoz potdgne vu soscdov ogradček, gde |e grtinti, či Boža vola Teb^ šce za slobodnoga i blajžcnoga stvoritu Či očo, ali m&ti teb^ osiž/i, Bog te gofivzcrae, Gda bndeš na smrtnoni lesi, tak da bi se hajov pGgražjao, Misli si na io, ka boš tak, kak sirn;žcke naš?, kl so šli vu Ame« rlko. Gda se geno hajov, gda so zemfo ostavilf, gda so samo morie i zvezde vidlf, gda so na zeralo stopili v N€wyorks, kak so žaiostnii, os-tavleni bili, kak njim je teško bilo na srci. Gda Ti protl s več skuz pretoči. Što bi žnao i€ skuze goripo-sOšiti! Že bi se splačalo posfišiti ednoga člove-ka skuze. Jezui je eti, ki zna žalost na radost obrnoti. Edna dovica stoji pred njira, štere jedi-noga sinanesčjo na cintor. Poglčd na to žalostno mater njemi prehodi celo dfišo. Smrti, žitek i blLjženst?o poničfivsjoča cela oblšst stoji njemi pred očmi. Aii tii stoji cn, šteri je tnočneši, kak smrt, kj je zmožen vo7trgnoti žnjčni rok te po-rob. ,,Ne joči se!" TA reč je te pr?i vsekšj, šte-roga on pioti srr.rti pošle i istočasno te prvi balžatn, s šterim vtiša bolečine srdčnl ran te tužne materč, Njegova lubčzen i smilenost k liidstvi so one ztnožneie moči, kak smrt, greh i vse nevole toga sveta. Jeste trplčnje, štero bi on ne vtiiati ztiao i skuzet itere bi on ne goripo suiiti zmogo ? »Tfi je on mož, ki pomočti znž!" Či te teške poti tvojga žitka Tak nezarazmeto vodijo, Ka pred tebom, kak edna tnegla, Se drčvi negvttšno groz'jo; Či se dvojiš stopit vu iitro, Tš, gde se nevole protijo: Te se močno drži za Bože roke, I li močno veri to; ,Samo tiho i merno !¦ Ar što zna to pregriintati, ka Bog š(€? či te Tžlovje vnogi trplenj Na žitka morji vtopit' ičejo, či steze tvoji vnogi želenj Te vu negvušnost nesejo, či vdžrjajo viheri bolenj' Naj ti viipanje raztepejo : Te se močno drži za Bože rokč, I Ji močno veri to: wSamo tiho i mčrno!* Ar što zna to pregrOntati, ka Bog 5če? Samo edno malo potrpi I bojdi s sebom zadovolen. Vse za bože ravnanje drži, Ar On je vsega dela zmožen. Te pride čas, gda boš vu srdci DiČo Njega z hvaloda^anjem, I se močnej držo za Bože roke. Te boi močno vervo to : »Samo tiho i merno! Ar zda že znam prerazmiti, ka Bog ščč!" — 5/v. - Rim v boji proti bibliji. V drža>ni kn^garni v Pariži (fol. B. it. 1088 vol. str. 641-650) je shržjijen dokument z na-pisom : »Predlog nšjbogših sredjtev za podpira-nje rimske cerkve." T^ stivi dokument izvira h 1. 1553 i je bio ponatilnjen v »Poročiii aogleike i zvoaeSnje sv^topisemske drOžbe* v decembrl 1. 1910 št. 96. Papa Julij III je oktobra 1. 1553 pozvao v Bologno tri svoje najbole vučene pušpeke k ta-nafuvanji. Po dugom i vnogom lanaČGvanji so tej odličnjaki da~li papi te predlog : Od vsej predlogov, štere, smo predlagali Vaioj S čtosti, smo n\i\l nšjvažnejši i najpotreb-nejii prcdlog na zadnje. Naj se skrbno g'Lda na to, — da sc omeji čtenje evangelijoraov, po-sebno pa čtenje v materskom jeziki. Nšj njim zadostiije to, ka se ČtL pri meši, a več naj se njitn nedovoli, pa na"j bo itošteč. Dokeč so Ifidjč osUli pri tom malom, je bio interes Vaše S;etosti ohržnjen. Kak hitro sejepa začnoloveS čteti, se je zočnolo zlo. To je sploj kniga, štera je izzvdla zmote i nemere, skorom bi nam pri-nesla propšd. Či itoj pazlivo l\€ navuke Svčto-ga pistna i potom primerja s tem, ka njim prednašamo v naii cerkvaj, tak lehko i hitro spozna protislovje. Kak hitro pa ladjč to spoz-najo, bodo zahtevali zm^rom več, dokeč ne bo cela bibhja v njihovi rokaj. Či bi priilo do tcga, poslanemo sredstvo posmehuvanja i protivništva. Zato pa je potrebno odvzeti iudskomi pogl^di j tO celo pazlivo, da ne postšne kakšni nemir. (Priglih: Mat. 26, 3 - 5). V Bologni 20. oktobra 1553. Podpisani: Vincentinus De Durantbius Epise. Termulorum Bn'xiensis ; Egidius Falceta Epise, Cabrulenus ; Gherardus Bundragus, Episc. Thessal." Po tom recepti so zažigali biblije, od koj svedoči cela protireformšcijska doba, posebnc prinas (na Češkom). Pregžnjani so bili našt očevje za volo svčtoga pisma. Mogli so v tem-lice i v pregnanstvo samo zato, ix se je najilo septetnber 20. DUSEVNI LIST Stran 115. s?čto pismo pod njihovov strehov. Eiče za časa bivše austrijske ob'asti so bili preganjani kol-porterji; svetopisemska driižba je bila nazvana od pape z ,kugo". Ali svčto pismo je vendar ostalo, kak blagoslovlena lOdska kniga. (Iz ,Naše Vitezstvi« št. 6 1937.) Ravno nasprdtno. Cerkveni očs Krizostora (rojen 347 v Anti-johiji) je pa včio etak: »Čtenjč svetoga pisma je občuvanje z Bogom. Zato je pGstila boža milost pisati to knfgo po prosti ribiči i po ne-vučeni lajiki, da bi jo vsak iehko čteo i zarazmo," Ešče nikaj od svetoga pisma. Nekši krščanski delavec se je pripršvlao na pot. Polagao je svoje reči v kuferček. »Zdaj šče:n eiče pridati voditela, mapo, svetilkc, gle-dalo, dalnogled, nikelko živlenjepisov, zvezek stari pisem, pesmarico, oster meč i malo kniž-nico", je erkao svojemi prijateli, ki je stao pri njem. WT6 ne mogoče", odgovorio njerai je tL, »vem ma*š že kuferček pun." wAli to bo lehko š!o", erčč tnisijonar, ,,v svčtom pistni je vse to obseženo". Da, to je prečudna kniga. Ali nšjbole čiidovito pri nje je to, da nšs očisti grehov i obrani pred zbužnim, či ]o poslušamo. Zakoj naj čtčmo, šitudiramo i si zipom-nimo reč sv^toga pisma : 1. Ar je reč živoga Boga. 2. V nje najderao Zveličitela. 3. Obsega glasi za celi svet. 4. Siti mojo dušo i nas priprdvJa k službi. 5. Nas obvarje pred grehom, 6. Zagotavla nam lepšo, dičneio bodočnost. NJeli ma(e sv^to pismo ?" je nekak pitao edno starico. MNe vem ka bi začčla brez nj6*, je bio njeni odgovor. nSem sirmaika vdovica. Sveto pismo mi je bilo v raladosti za voditelico, zdaj v starosti mi je v oporo. Ranilo me je i pali ozdravilo; pokazalo tni je, da sem grešnica i me pripelalo k Zveličiteli raojemi. Bilo je moje troitanje v živlenji i bode moje viipanje v smrti." (Iz češčine : Vek. J. Koroiec.) Vodridnie. V ednoj davnoj legendi najdemo nasleda-joČo zgodbo: Rim vu plamni stoji, za kr^tek čas pusten kep opuščavanja kaže te nigdainji cveteči všraš. Peter v etom časi se v Rimi zdržšva. Lepo pozvanje, velko delo Č4ka na njega i ovo nje- gove prelepe načrte so tiidi vničili ti vmoritelski plameni — liki vtreti perot ftiček — v zaman-skom svojem mantranji tak čuti, višeinji bi bio že ves njegov trud, nčma že ciia. Viipazen zgQ-bivši, z globokov boleznostjov vu svojoj duši. ostžvi tak te mrtev varai. Kak etak vu svoje misli vtonjen idc, z da-leča opazi edno človečo postavo. Peter negleda na toga proti Njemi se približšvajočega, samo fč se zgledne gori, gda je Ov že pri njem i Kristuia spozna vu Njem, od koga čfidiivajoč pita, ka vu kakiem posli je. I Gospod govori: v RiiH idem, naj gorivzemcin cn križ, šteroga si ti tšp fisto. I Peter osramoteni se nazLjobrne, z novim vupanjem začne svoje delo, štero neostžne brezi blagoslova. Moj brat, tnoja sestra) Jeli čutiš, ka tebi ka veli eta zgodba? G^daj na svoj žitek! Keli-kokrat $i v dvojnost spadno, kelikokrat si vido za brez cilni tisti boj, na iteroga si pozvani i žteroga z krepkov verov bi tudi znao skoz pri-nesti? Kelikokrat si vcagao, gda so se tvoji 10-pi načrti zrušili i — liki Peter — v dvojnost spšdnjeni si odbežao z prestora opGstšenja ? Ke-likokr&t si pusto z rok vu tvojoj nemcčnosti on križ, šteroga ti je Gospod položo na plčča i šteroga si samo zato štimao za neznosnoga, ar si ga nej noso z verov? Moj brat, moja sestra! Glčdaj na Krfstuia! Navči se od Njega, ka la prava vera nigdšr ne-vcaga, nigdšr ne spa~dne v dvojnost, nigdar ne-hšnja se boriti za plemeniti cio; ali navči se tQdi to, ka eta vera stanovito čude čini, eta ve-ra moč dž na znšianje tvojega križa. Ar: ,,V$a tnorem vu potrdjžvajučem menč KristuSi." (Fil. 4, 13.) Rdiloina vorska sprdviSia i evangeliianski ilovek. Z cerkvene hiitorije mora znati vsaki evan-geličanski krstšenik, ka kak so nastanole vu razločni časaj razločna vfirska spravišča. Nadale liidi verje tu, ka je spisano vu Apoilolskoga Djanja knigi (10, 34—35): »Bog je nej osob prebiranec, nego vu vsakom narodi, ki se ga boji i čini pravico, prižten njemi je." Poleg na-iega vadluv&nja je vsakomi njegove lastivne diiinevetti dugovanje, ka k šteromi vdrskotni spravišči sliši. Bog nas vari zato, ka bi koga-koli za volo njegovoga vadliivanja špotarili, a!i Stran 116. DUSEVNI LIST september 20. odiirjivali. Sto cto Cini, tisti je nevreden, ka nosi ime slobodščino dušnevesti predgajoče evangeli-čanske cerkve. Ali što vu potrplivosti do drfigi iak daleč ide, ka nevOpa batrivno, trčmo sve-dOstvo činiti od istine naše vere, tisti je pa ne-vreden herba verovadliivajočega herosa, Luther Martona. Ml nebantfijemo drugo, ali svoje tQdi ne pOstimo. Misli od trplenia. Nišče netnore idti s siihim okom vu nebesa. * Človek tak potrebuje trplenje, kak grOdnata zeicla raraz Vu betčžnoj posteli človek muči, B6g guSi. Kak prljčten je sunčni tiik, ali či prcved-jso sfja sunce — posene pole. * Z kakšim želenjem gfčda dete z tisti Šol-ski klopi, itere disciplino zahtevajo i lekcijo včijo, v5 na oblok, gde se njerni zdi sloboden EVtt blaženoga ipilanja. Sledi z gorizrastšenov glavov vidi i zahvšlno pripozna, ka nakeliko je potrebna bila disciplina i lekcija! Najlepie korine se vu višinaj plamin naj-dejo i za najdragšioii kinči je vsfgdar potrebno v globočine doliidti. Poniznost, potrplivost i podiožnost pred Bogom vsigdar vu globočinaj i visinaj trpleoja raste. * Jesto, kateri pod križotn trplenja preklin-jajo, jesto, kateri v dvojnost spždnejo, jesto, ka-teri juniško vkOpstisnejo svoje zobe. Krstianski človek pa z Bože roke vzeme trplenje, ietuje njcgov razutn i cio najdti. Ne -nrmra pod kri žom, nego na dobro svoje duše ga obrn6. Od ednoga indašnjega pobožnoga živlenja Č!oveka pravi legenda, ka edno mrzlo, snežnatno noč je notrisklonckao na njegovom obloki Gos pon Jezui i gori ga je pozvao, naj ga naileduje. On je to tudi včino. Eden čas sta potom šla kre enovoga, ali ednok sarao se začne te človek fožiti, ka ga ztb€ vnogo. Gospod je krotko etak odgovoro: ,,Stopi li prevedno v raoj stopajl" I te vučenik je čfito, ka po stopaji toga bosoga Jezuša toplota zhaja na snežnatnoj poti. I zda ga je že ne zčblo. Med tvojim trplenjom mesto tož-be stopi vu Jezušov stopaj. * Kristui je pred nami hodo todi vu trplenji. Nema takie globočlne zemelska raoka, kama ne-bi dolistopo. Pred našimi trplenji je On pčida, med našimi trplenji je On moč, na konci naii trplenj je On nžjem. * Gospodne, bojdi z menom, či sija sunce obri trčne, Gospodne, bojdi zmenotn, či se za-oblači moja nčba 1 Rdzloini mdli Radosti glas: ,G!edajte na ftice nebeske: one ne sejajo, ni ne ženjajo, niti ne spršvlajo vu škegnje i donok Oča vaš nebeski nje hi&nl." (Mat. 6, 26.) Selo. Aug. 15 ga smo selansk! evangeli-čanci Božo ilužbo meli i po Božoj slfižbi je biia blagoslovlena žalna zžstava, itero so naši vrli ogengasilci spravili z pomočjov dobroga src^ bližnji svoji. Boža služba se je ob pol 11. vori začnola. Priliko smo meli poslušati genlivo pred-ganje dva dDhovnika, to Lendavskoga, g. Skaliča i Sobotškoga kaplana, ml. g. Darvaša. Predge so nži opominale, da je žalna zšstava edno zna-nienje, itero nas opomina, da nemamo etl na lemli stšlnoga mesta, zato tnolimo i delajmo tak, da mo račun znali dati od svojega iafarstva, gdakoli natn vdari skradnja \6ra. Posebno nas je veselilo, da smo piiliko raeli čati lepi g)as Hodoikoga kantonučitela, našega biviega Fo-kovskoga vučitela, g. Verteš Aladžra, kcga so sin, Dežd z lastivnim autom pripelali z Hodošd, za šenkano foringo se njim tu zahvalmo. Skoda, ka je za gojdna slabo vrejmen bilo, Lr bi ešče več vernikov priilo hfiper, kak jih je. Duhov-nike je domača četa z pczdršvom sprejela i agilen voditel Selanski evangeličšnov, Vaš Karol pa z lepim govorom, on je meo po blagoslo-vitvi govor, v iterom se je z prebr&nitni rečami spomeno z gasilcov dužnosti, z bratske lubezni, zahvalo se je gg. diihovnikom, vučiteli i ostalim gostom i kumicam, hči g. blagajnika Križevske gmajne, g. Čarnija i .mlinska" Gizela, ki sta pri toj svečanosti vnogo aldova prinesle. G. Vai je poz?o občinstvo, da se zakriči trikratna slava blagopokojnomi vitčikomi krali Alcksandri prvo-tni i trikratni živio mladomi kržli Petri llm\t september 20. DUSEVNl LIST Stran 117. ka je z navdiišenostjov bilo storjeno. Po sve-čanosti je blo pri Foldvžriji skupen obed i zač-nola se je gasilska vesellca. Prišle so gasilske čete z več vesnic, posebno pa le je vOskAzala Vučogomilanska gasilska četa, štero je njenivo-diteo g. Antalič ne samo k veselici, ncgo i k Božoj slfižbi pripelo, Dugo nam nepozablena ostane ti Ičpa svečžnost. — Selančar. Visika starost. V Kobilji je mrd Ktanjcc Janoš, ki se je 1. 1842 narodo v Lončarovci, tak je 95 let živc. Lendavski diihovnik so toga svo-jega ndjstarešega farnika sept. 8 ga sprevodili v tnlra ograd. PoSta. »Težko je etl za mene, da nega eti okoli naše cerkvi. Bug njim p!ačaj ttude, da redno dobivam Duševni List. Kak žeJno priča-kiijem vsaki raesec Njuv list Sern ga ztnirom čtela, gda sem eiče domš bi!a, tti pa ešče bole. Dtiievni Hst je človeki ja*ko potreben vu tihlni..." Flisir Irena z Franc!je. — BPriložujeai eden cik za Diiševni List. Molo bodem, naj Gospod svoj blagoslov darUje na ete cik, na Diiševni List i na naie ltidstvo." N N. Z srca* h.alimo ete pri-poznajoče reči i li to želemo, da bi vnogi drOgi tlidi nateliko nosili dugovdnje naši časopiso? na svojoj mol^čoj dfiši! Z toplitrs pozdravom. Ta tiajvčkš« evangeličanska cčrkev. Ndjvžkša evangeličanska c^rkev sveta je v Uimi. Široka je 62 raetra, duga 150 metrov. Nšjvlšiši njeni špfc je 165 metrov, skoron z 50 metrov vi-šiši, kak ritnska Peirova cerkev. 28 000 Ifidi ma rcesto vu njej. Ztiameniti datutni v september tnčseci. 1859 septembra meseca je bio voddni časarski patenš. — V 1619 septembra meseci se je vzeo na pot z svojim šeregom Bethlen Gabor proti II. Ferdinandl. — V 70 septembri je bio podz&-jeni Jeružšlem. — V 1842 septembra se je nas-tavilo Oustav Adoifa driištvo. — V 1522 sep-tembra je včzdrukani po Lutheri doliobrnjeni N6vi Zškon. — V 1862 septembra jc odpravo Lincoln robslližbenst^o vu Zjedinanl Drž^laj. — V 1855 septembra so sklenili augsburgski vad luvžnjski m^r. Samovolni dari. Na goridržanje Dušev-noga Lista: Kalmar Terezija z Amerike 30 din, M6rec Jožef Tešanovci 5 din. — Na Dijački Dom: Marič Štcfan Puconci 15 din, Gaiperšič Marica Puconci 20 din, Pretnar Franc železničdr v Murski Soboti 10 din. V puconskoj fari ob piiliki dače pob^ranja so darQvali: Brezovci 10 din, 1 1. pienice, 1 1. žita, Oolina 11 1. pi, 12 1. ž., Lemerje 8 1. pš., 14 1. ž., Moičanci 3 dln, Pečarovei 23 I. ž, Predanovci 13 pš., 18 1. ž., Puconci 12 I. pš., 44 1. ž., Sebeborci 30 1. ž., ŠalamencS 3 1. pi., 15 ). ž., fara 150 1. žita. Vkup 13 dfn. penez, 48 1. pšenice i 307 1. žita. Topla hvšla vsem za vsel Zidanja vu Puconskoj fari. V pretečeni mesecaj je pa*U nžzhajno delanje bilo v Pucon-skoj fari. Pred dvema letoma je ikončalo iimo sprLvišče, ka se pri farcfi naj razdere s»dra\^r-stvinska hramba i brez viakcga podigavanja džinoga kluča zozida nova. Popre^idni, skrblivi predpravkaj se je v sprotoletje začnclo zidanje i je že popolnoma zgotovlena nova hramba, šte-ra je edno tretjino menša od stare, ali itak po-polnoraa zadosffije potrebam. CSla hramba je ja*ko praktično i moderno napržvlena. Vsakomi jo je vrčdno pog'^dnoti. Tiidi je prekriti z novim c'glom farcf i renovirana gospodarska hramba kantorja. Podugšana je železobetonska ograja pred cerkvenim piacorn i (a na stroškaj fdrncga ženskcga druitva. ObČina pa POconski brQtiv z čednira delora i znovov cgrajov v prijetneši i^d postavla. Bogi bojdi hvšla za vso Njegovo dobruto, vernost i potnoč, itero nam od dnado dna pcdelj&va, naj vu težkotn časl ttidi znamo vodržati i edendriigoga bremen nositi. Ka novoga ? 14. t. m. je v 88. leti starosti auo Dr. Masaiyk Tomaž, prvi president česko-slovaške republike. Pokojni, ki je bio sin navad-noga kočiša, je prestopo iz rimskokatoiičanske vere v našo cerkev, štere veren branitel je gr&tao. B!o je eden najdemokratičnejši državni poglavar v denčšnjoj dobl. Na pogrebi, šteri bo 20. t. m. bo našo držšvo zastopao predsednik vlade Dr. Stojadinov'č. — Mussolini prvič zapOsti R m kak vodja fašistične Italije i $e odpelja v Nemčijo v Niirnberg, gde ta s Hltlerom gučala več milijon lOdem. V Nurnberg bo vozilo 1500 poiebnih vldkov. — Na dalekom vzhodi pri Sanghajitečč ostra bojna med Kitajci i Japonci na 130 km dugom fronti. Proti Japoncom, ki so tehnično bogši, se bori 300.000 kitajcov. Na fronti se je raziirila koleri. — Mala antanta i Madjarska so se sporazumili. — Edno madjarsko letalo je ponoči prisiljeno bilo se dojsptistiti pri Nor-šincih, v rojstnorn kižji našega nepozžbno-ga pfsatela Kardoš Janoia. — Trockija so iz Mehike stirali v južnoameriiko državo Colum-bijo. — Naša privilegirana Agr. banka do 1. 118. DUSEVNI LIST september 20. okt. t. 1. voda" obligžci|e — obvčznice vsem de-narnim zžvodora i zadrugam za delno kritjezni-žanoga duga. Imenska vrednost teh obvezn'c bo 100 Din, a na trgi de se jim sukala cena 40— 50 din. S temi obveznicami se lejko plača za ostanjeni ddvek do 1. jan. 1933 i zaostanjeni de-seti penez (prenosna taksa) do 1. jan. 1936. — Vse države prirejajo velke vojaike tnanevre z velkimi parAdijami. Tiidi naši sirmaSki kttietje majo lepe manevre na premočeni njivaj i trav-nikaj, gde se kola do naredi pogražajo. Dnes i vtttro. Na oceanskoj ladjS se veselijo ludjč. Mužika igra, se jpajs dčla i se smehejo, aii odzgora, gde je kapitan hajova s svojimi oflclri, je velka raz burjenost. Toplomer je v zadnji rainutaj nagio spadno. Nedvojno znamenje je, ka so vu bllžino edncga plavajočega ledenoga brega" ziili. Či vu njega zaletijo, je smrt i pogiibel. Gosta raegla je, skoz itere se nikaj ne vidi, znd se za nevarnost, ali viditi jo nemre. Vsakio tninuto se lehko vku-pervdarijo i te so nerešeno zgubleni. Moitvo je vse okOli rešilni čunov, tiho čžka vsakii na svo-jem mesti i se tere.vu kmično noč videti. Naj tned potfivajdčimi ne postene pšnik, se pred nji-mi zakriva ta smrtna nevarnosL Vu saluni mu-žika neprestanoma igra i pari se veselo vrtijo med plesom. Naedndk se samo, vu koiari sedččega mat-roza oster glas čuje: MLedeni breg pred nami!" »Vu 300 metrov dalini." Kotnanda se čuje pri tnaiinaj: ,Z cfclov močjov nazdj!" Mašini s!a-nejo i začnejo eiče z v^kiov tnočjdv na novo delati, da bi ladjo zastavili i nazaj pognali, ali laplava vedno eiče napre. 200 metrov. — 150 metrov. Ti potuvajočira se niti ne somni, da vu par sekunda] ladja de vu falate spotreta. wŽe samo 50 metrovl* I ladja ešče vedno napre ide. Oficiri i matrozi k rešilnim čunam bežijo i doli je piiščavajo na vodo. wSamo 20 met-rov že.M Mašini z peklenskov močjov delajo, med njihov ropot se kriččče komande čfljejo, kapetan z bledimi očmi glčda na komaj 10 metrov od-daljeni kmičen strašni ledeni brtg. Vsakši zna, ka je 2000 Ittdstvi vdarila smrtna vOra. I vu sa-lonj se radujejo potniki, smehejo, plešejo i se ?e8elijo na utrLšnji d6n . . . Takše je ttidi naše potOvanje. Lfidjč pleie-jo, pijejo i se posmeh&vajo, ^r nevfjo, ka zna utra, ali prišestna vora prinesti. I ka bode te? Kama ide tvoja vožnja ? Mogoče je smrt že v6-vtčgnola svoje roke za Ižbe? Med dnes i med iitrov je zakrito, kak z čarnim prtom, skoz šte-roga ne vidiž, ali či se tu odkrije, Si ta iitra pride, ka de se te godilo ? Pitaj samo one, ki so se rešili, kak pra?Jjo oni ? wŠto bi na t6 mislo !K Veselili so se i plesali. Ne je ni eden mislo tia to, ka zna prinesti ta priiestna vdra. čiovek namenjava, Bog pa skončava. Ali gda \k utra pride, i& i€ je zamanski ves triid, to zamudjeno notri prinesti. Kakkoli so komande ostre bile, i kakkoli je cela moč na to obrnjena bila, naj se Jadja slavi, šorža se je ne mogla ognoti. Ali sf ti že mislo na to, ka zna ta iitra za tebe prinesti? Si že raislo na to, ka smrt te pride po tčbe, gda jo ti najbole neboi čako ? Ka bo \6 ? Ka de z tvojimi grehi, iteri ti na dflii ležijo i za itere boš odgovornost tnogo dati ? Si je že v račun vzeo, ali pa ti tiidi p!č-iei, radiiješ i smeheš se, za srartno nevarnost pa ne?e*, ali neičeš znati? Pazi, ka či ta iitra pri-de, de ti kesno, neboš se mogo z nikšov moč-jov rešiti! Eden si je po nepra?ičnoj poti lepi falat zemlč spravo. Ednok k njemi pride te moder i edno čudno prošnjo sfavi pred njega : či njemi z \L zemle za eden žakel nebi dao. Te je rad spuno to čfidno proinjo. V&ideta v ogradček i gda sta žakel napunila, ga prosi te moder, naj njemi ga gori poniore na pleča. Zaman se je mantrao, nej ga je mogo zdignoti. MNetf, erče wto nišče ne zdigne, tak je žmetno". Te moder njemi pa odgovori: »Vidiš, ete eden žakel zemle je tebi žmetno, ali kak bode z tebom (e, gda de eta cela zemla na tvojoj dušnojvesti ležala?" T6 je težina greha. Ali gda se ta iitra od-krije, ti vkuperspšdneš pod tov težinov, či bar se ti poedini bini samo, kak horčičovo zrno zdijo. Kak za malo računaš ti edno laž, edno hado reč, edno ogrtzavanje, eden htidi pogled, ali edno krajo. Z kaplami se lagev ttidi napuni! . dosta, dosta mali binov je velka težina. Či do se ednok knige odpčrale, (e tvoji grehi liidi z mrtvi sfžnejo, kakite si je zakopo. Zaman si misliš, ka si se jih rešo, oni se obiidijo, okoli te vzemejo i do prosili tvoj dug. Jaj bode tebi či je te grčha dug tvoj ne plačani! (S.) september 20. DOSEVNI LIST Strdn 119. Evangelium v It&liii Naprejdava: SILVANUS. Vu 37 let starosti je Savonarola v Florenc bio premeščeni, gde je vu dcrninikanskom kloš-tcri te nanovo vstoplene bardte, takzvane nno-v'ce* mogo včiti. T6 sčenjd je vOnej vu kloštra ogradčeki začno pod drevjom, ali gda so se k tomi tfidi svetski ludje pridružili, so je premes-tiii vu kloitra cerkev, štera se je za malo ttidi prercala skazala za one vnožine, ki so poželeli njega posluhiati. Ka je Savonarola včio, 16 je bilo fLd globokoga premišlenja, diige borbe i iastivnoga doživlenja. On je pravico vu Sv. Pismi i mčr za duio vu oddanosti k razpetjenomi Zve-ličiteli najšo, i njegovo lastno doživlenje njcmi je dalo os?edočenje, ka tfidi zveličanjc celoga tiaroda samo po istoj poti se Iehko zadobi. Či se stava naroda pobdgiati šče, i€ ze sam narod more pobogšati, k Kristuši prfdti i odvderjajuči hadob se k svetomi pismi povrnoti. Zšto je Sa-vonarola tak predgo, kak I?an krstitel, na poko-ro i z gršhov povrnenje. Z starcga zikona pro-rokov je spozno Savonarola cden božanski rčd, šteroga Bcg kak z pojedinimi, tak z narodi čini i po etom rčdi močne sodbe idejo pred zveli-čanjom. T6 je spozno tud! za svojo liibleno do-movino Italijo i zdaj je ešče z ?čkšov lubezno-sljov goro za Kristuša cerke?. Ali cdrkvi je fa-lila vera, brezi štere itak nika ne zmore. Kris-tui je diiš Zveličitel, ki ne zapOsti s?oje dugo-vaoje, nfgo to spadnjeno c^fkev nazžjgoripostivi i to preci hitro. Poraoč samo od Boga ichko pride. I vu rcsnfci, celo 15 stoletje prehodi eden nšgib na reformiranje cerkve. Na vsej trej cer-kveni žinataj etoga stoletja, v KonŠtanci, Bazeli i Pizi se je obodilo eto mišlenje, ali oni, kčm je cerkvi pokvarjenost hasek prlnžiala i ki so z toga želi, so te nagib poničili. Pri Savonaroli je to nači biI6. Vu srdci je goro za reformiranje ceikvi, žtere tdeje slednji prorok je postano. Z ostrimi rečmi je odkrio sramote cčrkvi i pokvarjenost duhovništva i to odkrito i vu goioj resnici. Dobro je pozno svo ječasno vretnen i človeče srdce i od toga je tak gučo, ka so posliihšavci pravico mogli dssti nje-mi. Vnogi so se natelko najili odkriti od njega, tak da bi njemi li Štoj njihovt skrivne grehe ovado. Od vsakše sižve ludstva je znao Savo-narola eden ptisti kep dati. Glavni zrok tej kri-vic je duhovništva bin, ki so džne obltibe i pri- sege vu skrivni razbojniški nžsladaj nameščavali, odškodlivali. Vu cerkvi je vse gnilo postanolo. MNaši prelAti so Šatani svetke notrivpelali. Oni ne verjejo vu Bogi, norčžrijo se z skrovnosti ni-iega vadluvanja. Gospodne, obiidi se! Ne spo-zabi se z tvoje cdrkvi! Vzdigni se, oslobodi jo z rok vragčv, tlranov i hudi prelštov", erčč Sa-vonarola vu ednoj predgi, Tildi na navuk gledoč je Savonarola ,no-trivido vu zorjo mišlenja, z steroga je sledi re-forrašcija naprepriila." MAx je včio, ka Sv. Pisrao k Krisiuši pela i nej k svetcom i nej k Mariji. wČi ti Kristui ne odpusti, ka ti pomagajo vse drugl odpGstki ?K Zveličanje se ne dosčgoe z del, kak to c^rkev vči po njdni židovski tadankaj i po pobogianom poganstvi, nego po oddnosti srdca Zveličiteli, po veri " Vu ednoj predgi od vnebohoda sleddče erče Savonarola: »Znaj, oh človek, ka lehko pridei vu paradižom, či samo ščeš, ar Kristui je pred nami \k odiio, naj nas za sebom potegne. Gde je gla?a, tam so njego-ve kotrlge. Ali to tudi znLj: Nej po tvojoj naturi, ni z zlatom, ni z srebrom, ni po tvojoj j&kosti ne moreš ta pridti. Obrni se k tomi razpčtomi Kristuii i glšdaj na njegovo lUbezen, s iterov je gotov bio mreti, naj se ti rešiš. Vfipaj se Vu Njera, On ti okrepi tvoje vkupspotreto srdce. On ti pomore, či si bar jezerokrdt pregrešo. On ti odpfisti, kak tomi razbojniki na križi; samo \6ri i ne vcagaj! ObčOti tvoji grehov celo te-žino, oblubi, ka se k njira nazaj več nigdar ne povrnei, pokreptij se po Kristuša sv. vcčžrjil" Baratsva odredbe, kakti post, gladtivanje itd. je Savonarola na dale obdržo, ali njih vsak-šo zasltiženost pred Bogom je odvrgo. BlAjženi samo po milošči jedinoga Sredbenika Jezui Kristuša bodemo." — nLehko pridejo vsi pra-vični, ki so na zžmli i vu nebi; mi mo ]e pitali, či so po svoji lastivni jakostaj postanoli blajžcni ? Gviišno do z ednimglasom vadlCvali: NNej nam. Oh Gospodne, tvojetni imčai daj dlko i poštenje za tvojo miloščo i tvojo pravico* — wNej nji-hova roka jih oslobodila, to je Njegova roka bila. Nej po njihovi zasltiženosti, nej po njihovi delaj so zveličani, naj se nišče netna hvaliti. Oni so vsi greiniki bili, kak rai. Ali eden Sredbcnik jeste med Bogom i človekom: Jezui Kristui, ki ostaae na vekiveke." Savonarolove predge, itere so na pokdro-činenje zvald, so pos^bno čtldne bil^. Ci je od-krio Slovečega srdca ktnične skrivnosti, vkraj- Stnin 120. DUŠEVNI LIST september 20. spadnjeno stLvo od Boga\ cd blajženstva njego-vc lubčzni i njegovoga občinstva, nepobožno stivo vernikov, so liidjč od groze i str&ha vu britki joč spadnoli. MNjegovo ostro opominanje je popadnolo liidstva dflinovest, njegovi kepi fantšzije i njegovo protivlenjč občutke ri&roda. On mož, ki je Savonarola proste, z srdca pri-doče predge nam dolinapiso, erčč, ka njih konec je nej tncgo dolinapisati, dr je ali vu ogen prižo, ali vu joč spadno." — KloJtra cdrkev se je pre-ci za rcalo osvedoSila i k vclkomi Domi so mogli tribiine delati, naj to vnogo iudstvo mčsto na]de. VnOgi z bregov so že po noči prišli, naj priliko majo čCti žitka reč. AH nej je moglo nači bidti, ka Savonarole omurna delavnost je prvle, ali sledka v konflikt mogla pridti z onitni oblastvatni, itera so vla-darila obri javnoga živlenja Florencske drzive. FJorenc v&mš je oncga časa republika bio. D6« nok famiiia Mcdici, je proti vsakšeroi zakoni držčle, vladarila obri njega. Cosimo de Midfcl je trgovec bio, ki je od ofe herbano vrednost strašno povekšo, na telko, ka njemi so pa\?a i vlad&ri dužniki bili, od njega peneze vlekli, za štero so založili državne dohodke, rudnike itd Njegove tedje so strašne vrednosti prinesle z krajin sunčenoga zhoda, celo vnožino nameŠ-čencov je meo i ki ie kakšo vekšo pozicijo spuno, tomi je njegova gasa vedno odpreta slala. Či bšr ka so drždve demokratske forme ostanole, dftaok vu vsetn so Medxi — i kak vladari \k dal/. FJorenc je zmožen Tdraš bio že od nlgda. Ineniten po svojem trgovstvi, umetflištvi i mo drosti, herašen po svojem domi, iteroga fo-cni kak edna Čada se je zdigo vu visino. Po Dan-tcja »Bož^askoj kom^diji" jc centrum Ilalije po-stano. V glšvnom \k\\ je pa njega her Medicijo-va familija naprepomogla, ki so podperali vso modrost J zevčenost, lepe p*lačc zazidaJi za jav-ne cile z svoji privštni penez i posredii^ali med drGgimi italjanskimi državami. Ali tudi Med cijov dvor je bio on, s šteroga je vnogo poganske nevernosti vozišlo i moršlna pokvarjenost na daleč raziirili. Vu Medicijaj, kak vu vsakiem velkom pencznom bogastvi je bilo nikaj, itero je občiitnost na nisiko potežilo i moralno doH-poklačilo, štero nazdjvzdignoti ni modrost, ni zevčenost ne more. Vu eto saraozadovolno bivost je Savona-rola notriprineso čOtnost piistine i nisikosti. Pro- tivnost tcga ostroga asketa k vsoj toj bolvanu-vanoj svetskoj diki je fudi preveč velka bila. Brezi obzira na osebo je Savonarola ostro bi-čQvo greh pri vJsiko i nis-ko stoječem, ni Rim ni Medicije je nej miliivao. Naj ga na iru^anje, ali na vtišanje nagnejo, so njerni visike česti ponfijali. Lorenzo, Cosimosa vniik, ki je onoga časa Medfc^jov familije g!šva bio, je z šenki pcskiiso, ednc velko šumo z'ata je daruvo na benediktinski klošter, šteroga prior je Savona-rola postano, on je pa \€ zlžt raztdlo med va-raškimi siromaki. PLpa ga je za kardinšla iteo imenuvati. Ali Savonarola je odgOvoro: ,B6g je več, kak pa ka bi k njegovim zapovedam neve-ren postano; jas si ne želira drligoga crdeSega kardiralskoga kršfaka, kak mantrništva, šteri de z raojov lastivnov kr?j6v pofšrbani." Z tem so tiidi ncj zmogli nikaj, ka so se njcmi protili. Pravli so njerai, ka ga Lorenzo vo dž spluditi z drža?e. Savonarola je na to odgo?oro: MZat6 m! je tnala briga, ar vaša država je proti celoj zemii kak Jččovo zrno. Ali to lehko znš Lorenzo: on je prvi vu državi, i jas (fihinec, eden barLt, ali on de mogo idti, jas pa os^nem." To se je preci hitro zgodilo. Edna rasiajenost je skončala žnjim. Gda je svoj konec občiito, njemi je že nej bilo več za bogastvo, umetništvo i modrost. Eta zsmorejo oleplati žfvlenje na zemli, tlidi ve-liko poštenje lehko sprL?ijo i pokažejo moč člo-večega dOha i občOtkov, ali pri dveraj vekiveč-nosti že potroštati nikoga ne zmorejo. Tak tiidi Lorenzo, gda je na smrtnoj posteli iežo, je dao Savonarolo k sebi prizvati i ga je pito, ka naj čini, nsj se zveliča. Ete njemi je povedo, ka predvsem more raočno, ži^o vero meti, da njemi Bog naj lehko odpusti grehe i vse po nepravič-noj poti spravleno io &nje more nazajdati. Lo-renzo je ta prva ešče nikak zarazmo, aii to sled-nje, da se naj loči od bogLstva, njemi je že ne šlo v glavo. Na drligo stran se je obrno i Sa-vonarola ga je ostavo. Preci na to je Lorenzo mro, brezi tcga, ka bi se ta dva mozi več najila. Njega je nasleduvo na oblastvi Pietro Me-dici. Ali ka je Savonarola že naprej prorokuvo, se je vu čudnoj meri spunilo. Ka Gospodna meč pokžšfga grehe nž;odov i držav, ka od severne stižni, prek bregov eden kral pride, ki pokaitiga Ilalije tirane i je zvUzda i ka pri tom Medicijov oblast na nikoj pride. 1494 je francuski kral VIII. Karol z velkira ieregom prišo prek Alp i to je bio zač^tek razpiiičenja Italije držžvni razmer. Obprvira se je VIII. Karol proti napolakomi kra~ lej obrno, od šteroga je herb zadobiti mfslo. Ali da je Pietro Medici z Napolom v prijatelski zvdzi bio, tak se je francuski šereg proti Toskani obrno, štercga glavni varai je FJorenc bio. (Dale) Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.