Zgodooinsftzapisi je ta oddel, ga je zamenjal dr. JoZe Neudauer. Dr. Francka Praprotnik je pri5la naslednja, dez nekaj dasa jo je zamenjal dr. Antonije Trop. V kratkem dasu delovanja dr. Tropa je priSel v Sredi5de dr. France Nose, njega je zamenjal mladi zdravnik dr. Boris Vouk. Med tistim dasom, ko je zdravnik zapustil SrediSde, so zdravstveno sluZbo opravljali zdravniki iz OrmoZa. Dr. Vouk je bil najdlje v Sredi5du od vseh povojnih zdravnikov, seveda, de od5tejemo sedanjega dr. Me5ka, ki je ostal 5e izpred slovenske osamosvoj itvene vojne. Viri: - Svet med Muro in Dravo, 1968. Uredil prof. Viktor Vrbnjak. Franc Krnjak hiSo, je spredaj letnica iz 1894. leta, na zadnji strani pa je letnica 1151 , ki naj bi naj blla iz leta postavitve, spomin na prenehanje morilskega pohoda dlove5ke kuge ali dme smrti (Yersinia pestis). Ta kip je bil najprej postavljen nekoliko niie na umetnem gridku, ki je obenem sluZil za sramotilni steber2. Pozneje so kip prestavili na trg pred obdinsko hiSo, okoli pa so pozneje nasadili drevesa divjega kostanja. Kip je kljuboval vse do 1941. leta, ko ga je nacistidna okupatorska drhal na silo odstranila in razbila3. Kip je dudeZno, razbit, pa vendar ostal nedotaknjen. Po vojni, leta 1946, so trZani postavili na njegovo mesto granitni spomenik irtvam vojne ali spomenik talcem, kot so ga na splo5no imenovali. Kip "Ecce homo"a je nato povsod iskal zatodi5de. Ob velikem osebnem prizadevanju in finandni pomodi druZine Stamberger, Janka in Zene Sabine, so kip sestavili in postavili na sedanje mesto. Po dolgem prigovarjanju in pro5njah je lastnik zemlji5da Franc Zerjav le privolil in dovolil v odstop deldek zemlji5da, 2 Fr. Kovadid, Trg SrediSde, Maribor, str. 32. 3 Po nalogu nacistidne oblasti sta morala kip podreti nekdanja srediSka obdinska delavca - ustni vir D. Klobudar. Nekaj let po osvoboditvi sta oba umrla nenaravne smrti, menda zaradi tega opravila - ijudski glas v Sredi5du. ' "Gt"j, dlovek", tak5no je ime plastike. Prebivalci SrediSda sojo nekdaj imenovali kar skraj5ano - Bog. Fran Kovadid, Trg Sredi5de, 1910. "Zgodovinskilistl" Zg. drultva Ljutomer, 5t. 2, str. 38- 46, leto 1993, avtor Fr. Ferencek. Doc. dr. Zvonka Zupanid-Slavec, dr. med. ,Zgodovina medicine, referat na simpoziju o dr. Stefanu Kodevarju, 2005. Status animarum sredi5ke Zupnrje. DrZavljanska knjiga iz matidnega urada Sredi5de. Ivan NajZer, Trg Sredi5de, zgodovinski podatki za das od 1. 1910 do konca 2. svet. vojne. Hrani ZAP Ptuj. Zupnijska kronika sv. Duha Sredi5de ob Dravi. Ivanka Trstenjak, SrediSde. JoZe RakuSa, OrmoZ. Stanko Toplak. Radenci. Anton Jurjalevid st. , Draga, SrediSde. KIP "MAJKE BOZJE" IN KIP TRPEEEGA ZVEHEARJA. ECCE- HOMO, V SREDISCU *izg. ekce Prispevek, ki je pred vami, govori o ruienju in ponovni postavitvi dveh srediikih kipov - pLastik med 2. svet. vojno, in ponovni obnovini kipa "Majke boZjel" leta 1995, ob stoletnici obnovitvenih del. Uvod Na kriZi5de drlavne ceste, ki pelje proti hrva5kemu Medmurju in ulice Ob Trnavi na juZni strani ter ulice severno, brez imena, ki povezuje Trg talcev in Tr5ko ulico, stoii kip "Majke BoZje" ali Matere BoZje brezmadeLnega spodetja. Kip je bil postavljen neznanega leta. Domneva se, da so kip postavili trZani v zahvalo Mariji ob prenehanju kuge, ki je tukaj morila v 17. stoletju. Prav v tem dasu so postavili pred sredi5ko kapelo kip trpedega Zveli(,arja, ki je s svojo usodo in z veliko kulturno-zgodovinsko vrednostjo, skupaj s kapelo Zalostne Matere BoLje, velik biser srediSkega trga. Gotovo je, da so oba kipa, trpedega Zvell(arja in "Majko BoZjo", prebivalci SrediSda davnega 1894. in 1895. leta na novo restavrirali in olepKali. Na kipu trpedega Zvehd,arja, ki stoji danes na Slovenski cesti med Zerjavovo in nekdaj Kocenovo I Sredi5dani tako imenujejo ta kip Ze od pamtiveka. Danes se to ime z novimi rodovi in priseljenci izgublja. Kip je posveden Materi BoZji, brezmadeZnega spodetja. --36- Zgodozinsft zapisi da se kip postavi. S pomodjo mecenstva druZine Stamberger je spomenik restavriral slikar in kipar Trstenjak. Svedano odkrit in blagoslovljen, pri demer sta sodelovala tudi srediSka godba in pevski zbor, je bil kip trpedega Zvelid,arja 15. junija 7947 . leta'. Kip je bil med tem dasom le enkrat nestrokovno obnovljen - prepleskan, sedaj pa zopet daka na dobrega mecena, Obnovljeni kip MB leta 1995. Svetano ga je blagoslovil mariborski ikof dr. Franc Kramberger, ob asistenci domaiega i.upnika Joi.efa Horvata. (Fotogrffio hrani i,(l Srediiie) Enako usodo je dodakala "Majka BoZja". S pretvezo nemlkih lokalnih oblasti, da spomenik moti promet, je bil tudi ta kip nasilno odstranjen. Kip so domadini skrili v farni cerkvi, steber pa na Zupnijskem skednju. Decembra leta 1945 je o postavitvi kipa razpravljal takratni Krajevni narodnoosvobodilni odbor ali skrajSano - Krajevni narodni odbor (obdinski odbor), ki ga je vodil takratni ugledni sredi5ki gospodarstvenik Karl Vargazon6. Odbor je idejo podprl in sklenil, da proti temu ni nobenega zadrLka, de tako hodejo volivci, vendar brez vsakr5ne finandne pomodi KNOO Sredi5de (obdine)7. Verniki so kmalu po novem letu izvedli akcijo 5 Zupnrlska kronika Zupnije Sv. Duha, Sredi5de zalelo 1941. 6 Karel Vargazonje bil po tem takem prvi povojni srediSki Zupan ali predsednik srediSke obdine. ' 7. todka zapisnika 8. seje KNO Sredi5de, z dne 26. 12. 1945. zbiranja prispevkov za obnovitev in postavitev spomenika. Sredi5kemu Zupniku p. Leonu BoZidu je bil pri tem v veliko moralno in materialno podporo predsednik Krajevnega ljudskega odboraS Karel Vargazon. Dela za postavitev kipa so se pridela 1. maja 1946 in Le (,ez pet dni je Marijin spomenik sral in bil blagoslovljen. Bila je velika in lepa slovesnost, popestrena s pevskim zborom in z godbo. Ta dan so se prebivalci zbrali v Zupni cerkvi na Grabah, od koder so 5li v procesiji ob zvokih sredi5ke godbe na kraj odkritja in blagoslovitve. Bila je velika svedanost, na kateri je spregovoril domadi duhovnik p. Leon BoZid, ki je tudi doZivel grenko Zivljenje itiriletnega pregnanstva. Govor ob blagoslovitvi poruSenega in na novo postavljenega kipa Bl. Device na kriZi5du v Srediidu (Majka BoZja). Govornik je bil p. Leon BoZid, domadi duhcvnik, ki je kip tudi blagoslovil. V teh vseh pred enint letom so Tmagovite iete nove Jugoslavije preganjale z.aclnje ostonke nasilne tuje osvajalne vojske iz naie razm,rcvariene in pregal,ene ntile nam domovine. Se nekoliko clni je poteklo in nasmehnila se nanT je zlata svobodcL. Potlaiena naio clomaia gruda je ob svoji sladki materinski besecli arcva zadihala svoje novodobno livljenje. Pregnanci iz. domovirte so se z vseh vetrov iinte Evrope zaieli vraiati no svoje oplenjene in opttstoiene dontove. Zaiela se je sploino obnova na vselt poljih, pa tudi na kultttrno zgodovinskem in umetniikem podroiju. Geslo je bilo in je ie danes: Ker.je nasiLna tujieva roka uniiila ali poikodovalo, to iimprej zgraditi, kar se da iim hitreje spraviti v pre.iinji stan. S tem gesloru v srcLt so se tudi hvalevreclni Srediiiani lotili v ysakem pogledu potrebnega deLa, da ta z,godovinsko-umetniiki kip MB zopet na novo postavijo, ki gcr je okupatorska oblast pod pretvezo, da ovirq prontet, nasilno dala odstraniti, zopet postavijo na tisto mesto, ki ga je zavzel od l. 1895 do druge sobote v nTesecu avgLtstLt leta t941. Cast in hvalaysem, ki so zaieli, soclelovali ali na kakrienkoli naiin pripomogli, da danes furc 5. maja 1946 ta priljubljeni kip zopet stoji tukaj. Za vsakega vernega kristjana, iastiti navzoii, pa ni ta Marijin spontenik samo Lunetnina, ampak po iloveikih sposobnostih ustvarjena medla podoba yerne Device, bolje porodnice naie odreiiteljice, zveste nanT priproinjice zemlje in nebes kraljice. Zato s svoiirui molitvanti in bogoslu:animi dejanji ne iastimo kamnct, temvei njo, ki jo ta kip predstavlja, naio clobro nebeiko mater Marijo. E Po osvoboditvi l. 1945 so upravno oblast pre