PoŠtnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, va inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. K «J K O s) f "I — HoTaSfoba Cena 1 Din Redakcija in aprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopi« se sprcjemajo ob poncdeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. - Predpisi glede prostora iu dneva objave cglasov sc uvažnjejo le po možnosti. i^—¦ Štev. 1. Celje, nedelja 1. januarja 1933. Leto XV. SREČNO IN VESELO NOVO LETO zeÄita vsem čitateljem, inserentom in dopisnikom ledakcija in uprava »Nove Dobe«. DANAŠNJA ŠTEVILKA obsug» 8 strani in stane I Din. Priložeu ji je KOLEDAR za leto 1933. PRIHODNJA ŠTEVILKA bo izšla v ponedeljek 2. januarja popoldne kakor običajno. Iz celjske krajevne organizacije JRKD Zadnji letošnji članski sestanek krajevne organizacije JRKD /a me- sto Celje, ki se je vršil v sredo X'8. decembra zveCer v klubovi sobi v Celjskem domu, jo bil zopet clobro obiskan. Narodni poslanee g. Ivan Prekor- äek je v zanimivem poročilu ocrtal razne aktualne gospodarsko in poli- tične zade.ve. Hazpravljal je najprej o letošnjem in o novem državnem proračunu, o trošarini na vino in o d.'ivkih. Avtonomne doklado v lirav- ski banovini so se poveCale oil 3G na .110 milijonov dinarjev. DavCne upra- ve naj bi sprejemale vložnc knjižice za plaeila davkov. Polrebna je opro- stitev zgradarine za hiše maiili obrt- nikov na deežli. Plačevanje šol nine naj se uredi praviöno. Regulirati je treba tudi vprašanje davCne opro- stitve gospodarjev, ki imajo dcvet otrok. Nckatere sreze, v katcrih sc je pomanjkanje živil povečalo, bo tre- ba oskrbeti s ceneno koruzo s ?5-od- stotnim popustom prevoznega tarisa. Da se bodo mogli zaposliti brezposel- ria in prispevkov za vzdrževa- ;ije poslopia sreskega načelstva. Ob /aključku zanimivega sestanka jo že- IH predsednik g. dr. Kalan vsem čla- noin in njihovim »rodbinam veselo Novo leto. Odvetniško uradništvo in novoletne nagrade lz krogov odvetniškega uradništva smo prejeli: Že desetletja se odvetiiiškemu in notarskemu uradništvu izplačuje 13. placa v obliki novoletne uagrade, uodisi vsled službene pogodbe, bodi- si vsled staa-ega običaja. Advokatska komora v Ljubljani pa je izdala na gg. odvetnike dve okrožnici lneseca dccembra 1931 in -.eplenibra 1932, v katerih je govura iudi o novoletnih nagiadah in ki iz- zveni proti koncu tako, kakoi- da bi lotos novoletne nagrade sploh od- pa.dle. Vsled tega jo organizirano in iie- ocganizirano odvetniško uradništv» v dravski banovini po svojili stsmov- skib organizacijali Društvu odvet- niških in notarskih uradnikov v Ce- Iju iii v Mariboru ter Zvezi društev privatnih na.mcščencev v Ljubljani vložilo odločen protest pri Advokat- vki komori v Ljubljani in na drugih inerodajnih niestih zoper navedeni okrožnici tei' je naprosilo za itiler- vencijo tudi Delavsko zbornico kct /akonito zastopnico nameščencev. Po informacijah, clobljenih na nie- rodajnih mestih, je navedena okrož- nica Advokatskc koniore uradno za odvetnike neobvezna ter jim je slej ko prej prcpuščena; ureditev novo- etnih nagrad s svojim uradništvom. Pričakujemo torej, da ono malo število gg. odvetnikov, ki je lansko leto navedeno okrožnico menda sma- ti-alo kot uradno in obvezno ter je svoje uradništvo za novo leto na tej podlagi neopravičeno prikrajšalo. svoje stališče revidira ter pokaže rie- kaj socialnega čuta in pravičnosti tudi s tem, da spoštuje stare običaje glede novoletnih nagrad in tozadev- no ne dela nikakili zmed in ij'jcm mod tovariši. O navedenih okrožnicah in vlože- nili protestih bo Advokatska ko- mora v Ljubljani vnovič sklepala. Odvetniško in notarsko uradnistvo po vsej dravski banovini ima vs'ed toga trdno zaupanje, da glede novo- lotnih nagrad letos ne bo ^rcsone- f-cnj in prav nikakib r-azlik po pisar- nali, ker m*>i vso uradnistvo brez iz- jc«ie ta zasluženi in cela desetletja obiCajni pridatek v sedanji težki kri- /i bolj, kakor kedaj prej. Pravilnik za ogledo- vanje klavnih živali in mesa v Celju Mestno naCelstvo v Celju razglaša: Po čl. 2., 3. in 4G. pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa, izdanega od ministrstva za kmetij- stvo due 8. septembra 1925, pod V. T. bi'. 8749, ki je bil objavljen v Službe- nih Novinah kraljevine Srba, Hrva- ta i Slovenaca due 28. oktobra 1925, stev. 247 (LXII-1925), (Ur. 1. z dne 16. nov. 1925, i^tev. 104) je meso vseh konzumnih živali in so vsi izdelki hrane živalskega izvora, ki prihaja- lo iz encga kraja v drug kraj in so namenjeni javni potrošnji, bodisi s prodajo na debelo ali na drobno, pod- vrženi kontroli kompetentne obCin- ske oblasti oz. občinskih kontrolnih organov na mestu izvoi*a (obratova- lišča) in v name.inbnem kraju (kon- zvimnem kraju). Do se bodo določila tega pravilni- ka tudi v mestu Celju predpisno iz- vajala, se odreja na podlagi sklepa tuk. obfinskega sveta z dne 28. no- veJlbra 1932: Vsi obrtniki in ligovci, ki se bavi- jo, četudi le postransko, s prodajo mesa in mesnih izdelkov (Živežne ro- be živalskega izvora), to je mesarji, gostilnicarji, prekajevalci, lastniki špccerijskih in delikatesnih trgovin ter skladišč za prodajo na debelo, za- jutrkovalnk'c, trgovine z mešanim biagoni, branjevci itd., smeja ni(;sno robo uvaža.ti v mesto Celje le pod pogojem, da so take pošiljatve oprem- I.ene s certifikatom (uverenjem1*, s katerim preglednik mesa potriuje neoporečnost blaga v zdravstvenem oziru, vrsto in težo v kg, in je iz cer- tiiikata razvidno tudi mesto oddaje, namernbe in dan pregleda, ime od- dajnika in naslovnika. Po vloločilih pravilnika in z ozirom na krajevne jirilike je smatrati kot mesno hrano: Sveže meso vseh klavnih živali, to jc goved, telet, ovac, koz in praši- Jev in vse užitne organske dele teh živali, prekajeno ali nasoljeno (kon- servirano) meso navedenih vrst ži- vali (to je šunke, rebra, kareja, gla- ve itd.), klobase, sveže ali prekajene, mesne, jetrne ali krvave; salame; vse vi'ste špecerijskih klobas, hrenovke, sasalade, jetrni sir, mesne pastete, slanino, svežo, prekajeno ali nasolje- no; raztopljeno svinjsko mast, vso divjačino, to je srne, zajce, jerebice, )ivje gosi itd., ribe, sveže in kon^er- viranc in zaklano perutnino. Vse navedene vrste živil se mora- \q, ko dospejo v mesto, po zato po- oblaščenui občinskih organih iznova pregledati. V ta namen se mora v?a- ka taka pošiljatev, ki prispe v mesto po žcleznici, kot poštna pošiljka, z avtomobilom, vozom ali na drug na- . ?:in, najkasneje 6 ur po prispetju pri- javiti v poslovnem času v mestnem klavničnem uradu in v istem fasu tjakaj prinesti. Prijavi se mora pri- ložiti certifikat o izvoru ter vozni list, ako je blago prišlo po železni- ci Predno se blago ne pregle.la in ni ugotovljena neoporečnost, se pošilj- l;i ne sine nič odvzeti. Pregledna taksa znaša za 1 kg 0.50 Din. O izvršenem prcgledu in pfaiiiJu pregledne takse i-Mla. ogiednik vsaki stranki potrc\i\°- PoznjKe nail 50 kg- se na zoljo shank po jzvrseni predpisani prijavi pregledajo brez posebne pristojbine Iii'ii v obratovališču odn. skladiaču stianke. Delne izjeme veljajo za divjafino vse vrste, ki prihajä iz celjskega ali .h'ugih sosednih srezov, v toliko, da mi divjacino ob prijavi ni treba ])i'ed- ložiti certifikata o izvoru in za kon- seivirane ribe in mesne konserve v pločevinastih plonxbiraiuh Skatlah, zapečatcnih steklenicah all v lesenih posodah (sodih), na katerih je razvi- (•en Žig ali napis tovarne, iz kateie i'/.hajajo. Ta živila se pi'egledujejo ab priliki drugih revizij. Oglednikom je zaukazauo, da vsa- ko pokvarjeno sumljivo blago, ki bi moglo škodovati floveškemu zNovu Doha« 1. I. 1933. Štev. t d Trdovraino zapeko, katar debele- ga črevesa, napetosti, želodčne mct- nje, zastajanje krvi, nedelavnost je- ter, zlato žilo, boleCine V kolkih od- pravimo v. uporabo naravne »franc Joieiove« grenčice, če jo izpijete r'jutraj in zvečer nlalo čašico. Zdrav- nis'ke strokovnc veličine izpričujejo, da učinkuje »Franc Jožefova« gren- čica vo\i) pri zdražljivem erevesu brcz bolcčin. Dobi sc v vseli lekar nah, drogerijah in vseh spec.erijskih trgovinah. d Važno za vse, ki iščejo delol Opo zrujamo na današnji oglas tvrdke J. Kalis, Maribor, Trubarjeva 2. (1 Dunajska vremcnska napoved za soboto 31. decembra: Severne Al- pe: Po večini oblačno, najbrž Iahen sneg. Južne Alpc: Oblačno, snog. Naznanilo Svojo trgovino s specerij- skim in koionijalnim blagom na Kralja Petra cestl 39 sem preselil na Kralja Petra c 24 (hiša g. dr. Negrija) Za obilen obisk se priporoča Slavko Šafar, Celje Celje in okolica c Mestni odbor Aerokluba v Celju \e imel v četrtek 29. decembra r.ve- čer v klubovi sobi v Coljskcm domu svoj redni letni občni zbor, ki $c ga je udeležilo mnogo članov, zlasti ofi- cirjev. Predsednik polkovnik g Go- lubovič je pozdravil navzoče in j.o- ročal, da je bilo letošnje delo Aero- kluba zelo skromno. Klub se lotos iii niogel spuščati v organizacijo prire- ditev, kcr so bile že prejšnje njegove piireditve deficilnc; čuval je samo svoje imetje. Tajnik g. Veble .10 omo- riil, da je Aeroklub letos sam» živo- taril in se ni mogel povzpeti do več- jiii akcij. Družabni večeri se niso ab- nesli. Klub iina zaniinivo knjižnico. Prvi pogoj za uspešno delovanjo khi- ba je urcditev lastnega aerodroma. Tudi letos ni bilo .inogoče dobiti pri- mernoga prostora za vaje s klubovim brezmotornim letalom. Blagajniško poročilo gosp. Wagnerj a izkazuje 11.145.42 Din dohodkov, 2.047.50 Din izdatkov in saldo v znesku 9.097.i.»2 Din. Klub letos ni pobiral elanarine. To se bo nadoknadilo. Na prcillog flana nadzornega odbora je foil bla- gajniku in osialemu odboru podcljen absolutorij. V navi upravni odbor so bili izvoljeni gg. Mag. pharni. Posa- vec, polkovnk Golubovic, podpolkov. Bojič, Borlak, I. Cater, dr. Ceiin, Pe- likan, Veble in Wagner, v nad/.orni odbor pa gg. polkovnik Gavrilovič, Uapetan Mitič, Cetina, Kandušer in Srhmiedichen. c Na Süvestrovo vsi v Celjski clom na Silvestrov večer Sokolskega dru- Slva v Celju! Začetek ob 20.30 Spo- re ei bo zelo pester in zanimiv. Poseti- te ta tradicijonalni družabni voter narodnega Celja, da pričakate v pri- jütni družbi novo leto! c Smučarski tečaj Savinjske po- družnice 8PD v Celju in celjsko sokolske župe se bo vršil od 2 do 8. 'Januarja na Mozirski plani- ni. Prijave v pisarni SPD v Gelju ali pa v Mozirski koči. Skupen odhod teCajnikov pod vodstvom g. Branka Diehla v ponedeljek 2. Januar ja ob 3,48. zjutraj s savinjskim vlakoni i/. C.clja. c Strelska družina v Celju J.10 ime- la po Novcm lotu vsak teden strel- ske vaje z malokalibrskimi puškami v klubovi. sobi hotela »Ilubertusa«. Prvi in tretji petek ob 20. v mosecu bodo strelske vaje za člane, v:-ak drugi in Cetrti petek ob 20. pa za pod- osicirje-članc Strelske družine. Prva strelska vaja bo v petek (3. t. m. ob 20. c Božičnica na obeh mestnib os- novnih šolab se je vršila 23. decem- bra. Obdarovanili je bilo 15O.deklic in deCkov z najraznovTstnejaimi praktienimi darili: s čevlji, tcplo obleko, perilom, nogavicami, roka- vicami itd. Drž. krajevna zaščita de- co in mladine v Celju se je na vt:o moC potrudila, da je zbrala v teku iota potrebno vsoto denarja, s katero je mogla pi'ipraviti ubogi šolski niladini pravo božično veselje. Kuko šo sc vsak emu otroku posebej zais- krile oči, ko je dobil svoj zavitek! Nie voč mokrole, nič več mraza re bo ti'pel, v solo bo labko redno pri- liajal! »Zasčito« pa so pri njenem de- !u požrtvovalno ])odj)irali celjski tr- govi'i in tovarnarji ter za obdaritev daiovali kar največ so mogü. Tudi oü pomožne akeije je društvo preje- lo za obdaritev mnogo čevljev in obloko. Bodi na tem mestu izreöena vse in doforolnikom najprisrčnejša zahvala. — Uprava obeh Sol. c Premestitev. Naš ožji rojak gosp. ilinko Sainec, uradnik jugosloven- skega konzulata v Parizu, je po službeni potrebi premešSen k naše- inu konzulatu v Düsseldorfu. ( Obiščite slikarsko razstavo ICide Piščančeve in Rajka Slapernika v dvoiani Obrtnega doma. Zanimiva umetniška razstava je odprta še Jo sobote 31. decembra opoldnc. c üradni dan Zbornicc za TOI v I.jubljani za. Celje in celjsko okolico bo v torek 3. januarja 1933. od 8. do \Z. dopoldne v posvetovalnici Zdru- žcnja ti'govcev za mesto Celje v Ce- l.!ii, Razlagova ul. 8, pritličje, lcvo. c ülancm sreskega zruzenja iryov- cev v opozorilo glede poostreneef'1 lz" terjevanja davenih zaostankov. — Uprava združenja je razposlala vsom /aupnikom v l-aznih krajih področ- |a združenja navodila, kako se naj ravnajo spiičo izvršb za davene za- ostanke, ki jih ne morejo plačati. Na- dalje je poslala uprava zaupnikom Sc posebno okrožnico, v kateri se po- zivajo davkoplačevalci, naj nam i-pu- ro&ijo konkretne primei-e o eventu- al 11cm preostrem postopanju pri iz- vržbah. Svetujemo vsem Clanom, da so v ta namen zglasijo pri zaupni- kii), ki so postavljeni v vsaki nbeini,' kjer prejmejo navodila. Tako tudi pozivamo zaupnikc, da se pravočas- iio zanimajo za težnje svojih tovari- 5ov. Zadeva je nujna. — Uprava,. Damske plašče, kostume in vsa moSka oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celjc, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. ( Redni občni zbor Sokolskegn drušlva v Celju bo v sredo 11. ianu- arja ob 20. v mali dvorani Celjske^a doma. c Smrtna kosa. V celjski bolnici je umi'la v četrtck 29. decembra 03-let- na prevžitkarica Ana Vcteruikova iz Lokrovca pri Celju. V Gaberju pri Celju (DečkoVa cesta 3) je umrl 80- Jei.ni bivši pekovski pomoCnik Franc C.rnko. V petek 30. derombra je umrl v celjski bolnici v starosti 48 let zna- iü špediter g. Franc Schwarz iz Ce- .'ja (Pred grofijo 5). Pokojnim bodi ohranjon blag spomin, preostalim na- š'> iskreno sožalje! c Žrtve napadov in nesreč. V ?ctr- tek 29. decembra zjutraj je neki pe- kovski vajenec v Šoštanju v prepi- 111 napadel 19-letnega pekovskoga p-jmočnika Konrada Lebna z nožem ter ga zabodel v desno stran vratu in labet. Vajenca so aretirali in pre- peljali v zapore okrožnega sodišča v Celju. — Dne 28. decembra je neznan moški napadel 31-letnega vinißarja öjefana Lajha s Sladke gore pri Smarju ter ga z udarci z nokiin to- pim predmetom poškodoval po glavi in mu zlomil desno golenico. - - ?G- i-?tnega rudarja Alojza Ferlinca iz IJj-ezna pri Zidanem mostu je 27. de- cembra podsulo pri delu v rudniku in mu zlomilo desno nogo pod kole- nom. — 2(5-1 etni dninar Jakob Zavšek iz Tremerja pri Celju je padel 27. decembra na zamrzli poti in si na- lomil levo nogo pod kolenom. — 27- letni dninar Alhei-t Žvižaj iz '1 rno- velj pri Celju je padel 27. decembra ¦pri sekanju suhih vej z drevesa pet metrov globoko na gl^vo ter se tež- je poskodoval po glavi in si moCno pretresel možgane. — 79-letni sükar Franc Merlak iz Celja si je pri pad011 s klopi zlomil desno nadlehtnico -- Cl-letni dninar Adolf Doberšek i/ Loke pri Zusmu si je na boz'c pri sekanju mesa odsekal konico levega kazalca. — 41-lctnega delavca bvez stalnega, bivališča Štefana Jelovška je 28. decembra v Laškem brenil konj in mu zlomil desno golenico — Devetletna Matilda Goleševa, hčerka steklarskega pomočnika iz Col ja si ii1 28. decembra pri padeu zlomila lo\o podlehtnico. — 71-letno dninari- os ugriznil v levo roko in jo inocno poskodoval. — 55-letna žena naduCi- telja Irena Kernova iz Celja si ie 29. d'jcembra pri padeu zlomila levo ko- /elnico. — 28-letna dninarjeva žena Marija Kakrova z Ljubnega si je 29. decembra pri padeu na hodniku y\o- mila levo roko v zapestju. — Vsi po- skodovanci se zdravijo v celjski bol- nici. ( Velika poneverba. Na podlagi l)r- /ojavke polieije v Splitu je bil 29. decembra v Celju aretiran trgovski Votnik Ludvik P., ki je obtožen, da je skupno s trgovskim potnikom 0. poneveril blago v vrednosti 31.000 di- n.orjev. P. je bil izročen okrožnemu sodišču, trgovskega potnika O. pa še niso izsledili. 0 Družabni klub v Celju priredi Silvestrov v e č e r ob po! 9. v prostorih Ljudske posojilnice. Poleg suiospevov, ki jih pojeta g. Koren in g. prof. MoCan, je na sporedu i/bo- ren kvintet. Za veselje in prijetno lazpoloženjc jo preskrbljeno z naj- novejšimi in iaredno zabavniini bur- kami. Igra prvovrsten Jazz-orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. PIII 1933 Crepe da Chine v vseh barvah v izborni kvaliteti pr» Din 39'— meter dobite pri tv. Vegi & Bei'C, Celje, Glavni trg c SÜvestrcv večer »Svobode« bo v soboto v Narodnem doniu. c Prijava vozU. V smislu Cl. 47 (iz- premenjeni čl. 10G.) taksnega in.pri- stöjbinskoga pravilnika oziroma § 28., pripombe c zalkona o taksah (Si. list 32 - 1932) morajo prijaviti histniki do 31. januarja 1931. naslod- U.1 a vozila, ki se nahajajo v območ- ju predstojništva mestne i>olic-ijo v Ceiju: 1. vsa .motoruä vozila (prijav- na taksa za avtomabile • Din 100.—, za motocikle Din 50.—); 2. fijakerske (polüjakerske) vozove (prijavna tak- sa Din 25.—; 3. bicikle (prijavna tak- sa Din 5.—). Izvzeta so odjavljena vo/ila (čl. 47., toßka 37. cit. zakoua). Ncuporabna vozila je prijaviti v 15 dneh od dneva popravila. Prijavne tifakovine se dobijo pri predstojni- štvu mestne polieije. c Kclinc v restnvraciji Lisce. Na Silvestrovo in Novo leto nudimo cenj. gestom izvrstne klobase itd. in ymst- no krofe. c Dražba gnoja v niestni kiavnici. Mestno naCelstvo v Celju razglaša: Mestna obsiina celjska bo 5. januarja 1933 ob 9. dopoldne v pisarni mestne klavnice v Klavniški ulici št. 3 j>ro- d».iala potom javne ustne dražbe najboljšemu ponudniku ves v kiav- nici v lotu 1932. pridclani gnoj proti takojšnjcmu plačilu ponujenoga zrieska. Intercsenti se vabijo, 'Ja se dražbe udeležijo, ter se obvešr:ajo, da daje podrobnejše informacije gle- de množine gnoja, odvoza i. dr. upra- va klavnice med običajnimi uradni- mi urami. r. V soboto in na Novo leto bodo v JTiani gostilni Superger na Lopati prvovrstne koline. c Za boziönico na okoliški deSki narodni soli so darovali: DrX. kra- jevna zaščita dcc.o in mladine v Ce- iju 3.500 Din, Društvo revnih otrck v Gaberju blaga za 800 Din, Šolski oder 527.25 Din, g. Feigl Pavel, pe- korna v Gaberju 200 Din. Po 100 Din: A. Westen, tovarnar in Ljudska po- sojilnica V Celju. Po 50 Din: Celjska posojilnica d. d., Fr. Strupi, Apnenik v Celju, Aurea d. d. v Celju, kavarna Mei-kur, Brauns Viljem, tovarna. Po \0 Din: Kukovec Vinko, župan in Rebeuschegg Fr., hotelir. Po 30 Din: Golob Karel, miz. mojstor, Pacchiaf- f<\ Knez & Comp., Gologränc Marica, Za Novo leto si nabavite v upravi .NOVE.DOBE' v Celju naslednje izvrstne romane: CONAN DOYLE- BOJV MEtill (Bdskervillskt pes) Cena samo Din 18 — ¦ J- O C U R W O O D: PODARJENI OBRAZ Cena samo Din 18 — ¦ MAMIN SlBIRJAK: BRATA GORDEJEVA Cena samo Din 12 — Po požti stanejo knjige 1 Din več ga. Kunej-Majdič. Po 25 Din: Gabr- Sek Jože, uradnik okoliSke občine. Pa 20 Din: Unger-Ulmann, opekarna, Gobec Terczija, Gaberje, Baldasin A. M., Gaberje, Strencan Marija, Jielaj, gostilna, Ravnikar Ivan, vele- ti-govec, Salmič IV, Knietska posojil- nica v Celju, dr. Rajap, dr. llakun, Jagodič Jos., trgovec, Marine Mara, trgovina z lesom, Jurak Peter, opat, Hofbauer Anton, trgovec, Mestna pli- naina, Deutsch, posestnik, Jekarna >;Pri Mariji pomagaj«, Zamparutti Ro- 7.A, Granfola Ivo, katehet. Po 15 Din: Zamparutti Dominika in Krajec .Ter- noj. Po 10 Din: Cvenk Eliza, gostil- na, BrcnkoviC- M., zastopnik viavar. >'!)unav«, Mikuletič llana, Zidanšek Josip, trgovec, Teppey K., les.. trgo- vina, Jozernik Karel, sta.vbenik. Ga- beršek Nežka, Slokan Mici, ßremee Marija, Karlovšek Marija, Sčhimmal &. Co., tovarna, Urabič in drug, Met- ka, Martinčič Jul., Pfeifer P., Farč- nik Marija, Kvaternik, Koroschetz I,, Lapornik Marija, Esih Matija, llos- ner Jakob, Žekar Miha, ReberSck L, Lemaic, Naprudnik, Gradt, P.eio.h, Diehl Robert, König F., Gabore Si- mon, Locfflcr Friderik, Krautber- ger A., Cimprič, KrančiS, Kmetijska di'uzba, Lešnik Minka, Vouk Ivan, SJlič M., nota.r dr. Stojan, notar Bur- ger, dr. Zangger, ing. Rakusch. Se več manjših zneskov je bilo izpod 10 Din. — V blagu so darovali: Stor- mocki, Dobovičnik, Illadin, Pšonič- nik, Chiba, Golmajer, Orcbovc, Kra- mer & Mislej, K. GoriCar nasl., l.es- kovšek Fr., Rode & Martinčič, Le- nart Nina, Cater Ivo, Kancijan, Mo- herjeva tiskarna, Plavc Jos., Zang- ger, VoSnjak, Janic, Achleitner in tkalnica v St. Pavlu pri Preboldu. c Nabava brezovih metel. Mestna olH-ina celjska l)0 nabavila 000 bre- zovih motel za čiščenje uili: v 1. 1933. Pismene, s 5 Din kolkovane ponudbo je Ireba oddati do 14. januarja v vlo- žišču mestncga načeistva, soba št 9.' c Nočjio lekarniško službo ima cd sabote 31. t. m. do vštetega petka 0. januarja lekarna »Pri orlu« na Gl.av- nem ti'gu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo iina cd nedelje 1. do vštete soboto 7. ja- nuarja I. vod pod poveljslvom go^p. E. Berne, reševalno službo pa III. skupina. Inspekcijsko službo ima v j.'inuarju nacelnik g. Ivan Jellenz. Švicarske ure, zlato, sreforo, razna da« rila opfika, originalna ZtJflSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4 »Franc Jožefova« grenCica omogo- 5a lahko stolico brez naporov. Spomniite se pri igrah, stavah in ob svečanih pri- likah z darili ali legati Prostovoljncga gasilncga in rcšcvalncga druStva v Celju Štev. 1. »Nova Doba« 1. I. 193:3. Stran 3. Mimogrede ... bi kaj povedal za novo leto. Pa kaj? Najprej bi pač izrekel voščilo, da bi svet že vendar srečala paiuet. Res je, da ne veš, kaj bi začel s pametjo, ker ta predmet danes slabo gre, in ga še na obroke, ki jih večina še za bolj poirebne reči. dolžna ostaja, :ie ma- rajc. A čc ni pameti, je tudi hucio. To tako lepo vidimo, če se ozromo iiaokoli ali pa ošinemo s pogledom po raamerah biizu. Sveta še ni izuči- lo. Vse žalostne iskušnje, ki so si jih zaslepljeni veličniki in oblastaiki v teku vekcv s svojimi nedoumljivi- jtni ukrepi, iyrazajccimi pohlon j:o blagu in užiick trenutka, zagrešili, niso zalegle. Nic ne kaže, da bi prišla v letu 1933. pamet do in,©či in Casti. Saraa po sebi ne gre niti najlažja sfvar. Vedno in povsod je treba za vr.ako malenkest zagcna in pcganjaaja. In če še ne gre, pa sunka v rebra. Evrcpa je kudo čuden krajj. Ne vein, je 11 bil to Talleyrand, Mazaiin ali Richelieu (leksikcn sem iiamreč prcdal — no. obroke, seveda — pa dosed»] še pare nisem videl!), ki je ozuačil mednarcdno palitiko z izra« zcin »equilibre des soUises« (ravno- vesje nenmncsli). Bckaz, da že tcda- nji p&litiki in diplcniati in fino.nčni- ki in. kapiialistj. nis3 bill nič slabši ncgo so današnji. To pa vem za gotovc, da je bil Sved Axel Oxenstjerna tisti, ki je slovesao vzkliknil: »Quam pauca sapientin regitur mundus!« (S kako malo mo- drcsti se vlada svet!) Ksior še turej hrepeniš po dvigu in poletu, gololaži se. Kajti paracti in modrosli za uspeb, napredek in cast po starih dognanjib ni treba nikomur. To teši lu«li nieiie. In zato stopam kornjžno v leto 1933. Pojdi in stori tudi ti ta- ko I Glasovi iz ohčinstva Tujci, penzijomsii, žene in drugi škodljivci Skoro vsak dan Cujemo in Citarno, koliko tujcev je pri nas po ra/.nih, in 4o samo boljših službah. Vso zahte- xv, da bi jih spravili preko meje, da l)i bilo za domačine mesta, ne zale- /ejo. No, sedaj smo pa vendar brali v iistih, da rudarska oblast ni dovo- iiia Trboveljski premogokopni dru- y.bi, da bi zaposlila v Trbovljali tuj- ca-inženjerja. Oblast kratkomalo ne pusti, da bi sIužU lujcc pri nas. On niora oditi. Dosegli so pa to tovari- ši. ki so buino protestirali proti luj- r.u in so znali vse Trbovlje spraviti na, noge. To jo clokaz, da bi se tudi -a: dva kultunia t'ilma in šato- iüia. — Novo leto 1., ponodeljok 2. in torek 3. januarjn: »Beli demon«. firaiKiiozni Ufin zvočni veletilin V glavnih ulogah Hans Albers. Gerda Maurus in Trude v. Molo. Ha/c.u tc- ga poje koniorni pever Rihartl Tau- fcer tii krasne pesmi, a Ufin zvoCni žurnal piinaša najnovejše dogodko z v-iega sveta. Za smeh je poskvbljcni) ¦a izvrstno šaloigro. Pi'edstavo: no Novo leto ob 4., Wl. in lA9., ob delav- iiikih vsak dan ob pol 5. in pol 0. Smešnice >>Ti si pa l-es zelo zrasel! Saj si vcö- ji kakoi- Tvoj osiel1« — »Da, sedaj no- si on moje stare obleke.« * * »'No luorein živeti brez Vase hčer- ko.« — »Dobro, pripravljen sein jila- rati Vaše pogrebne stroške.« * * »Ančka, včeraj sem videla vojaka pj'i Vas v kuhinji.« — »To je bii moj brat, miloslljiva.'« — »To je rekla tn- di prejšnja služkinja.« -- »Poi.em je gotovo moj a sestra.« ' Piofesor v lekarni: »Prosim, dajte mi sto kubienih centimetrov ienoli- sutiocianata:« — »Vi mislite pač goi1- rirno olje?« — »Da, prav imate, jaz so nisem. mogcl spomniti tega vraž- jega imena!« >-Kako pa kaj gre tvojemu bratu/« — »Menda slabo. Kadarkoli pridem k :ijemu, se njegovi otroci igraja ekse- k\:lorja.« Stražnik. (pijancu): »Ali Vam lah- ko ])oinagam do domaV« — Pijanec: »>Hvala! Pomoč bom potrebovai šeie, kd bom d')';i;<':« V Aineriki |>o pi edscdniškib volit- \ah: »Ne razumem, kako je moge! Tvoj mož glasovati za prohibicijo!« — »lU'vez ni vedel, kaj dela. Vi 11 je >)i.;an kakoi- zrinlja.« * * V maiem mestu vpraša tujec st.rož- nika: »Prosim, ali veste, kje stanuje gospod Požiralnik?« — »Da., v Dalgi ulici.\< »llišna številka?« — »Te ne vem, a je nabita na hiši.« Dva skota se srečata v Benetkah. »Kaj dciaš tu?« vpi'asa prvi. — »Sem na poročneni potovanju.« -- >Kjo i;a j(* Tvoja žena?\< — »Ostala je .loma, si of1! a je žo Benetke.« * * škotski i>ar je na poročneni poto- vanju. Mož kupi tablico čokolade, od- lomi košček in ga da ženi. Zjutraj ga poprosi žena: »Prosim Te, daj mi še ko.Šček čokoladc.« Mož pa odvrne: »Ne morem. To morain shraniti '/si i}?ijine otroke.« Zamašenje stola, lenivost črcves jo izhodišCe neštetih bolezni in Jali- ko postane nevarno zlasti pri Ijudeh, ki imajo kilo, hemoroide in poapne- ,ije žil. Tu je Saxlehnerjeva naravna grcnčica HUNYADI JANOS nepre- i'cnljiv- priponioT-ek. Sigurno, milo in cdvajajoCo učinkujoča poživlja ves fii'ganizem. Dobiva se v vseh lekar- nab, clrogerijah in boljših trgo-vinali. Pazite r.a rtiketo z rdečim srednjim );oljom. Srečno in oeselo nouo leto zeli svojim cenjenim odjemalcem r Mestna elektrarna in plinarna o Celju Dopisi Konjice Sreska pomožna akclja za brezpo- selne je pričela svoje delo. Akcijskemu odboru načeljuje g. Franc Gologranc. Ob strani mu stojiio požrtvovalne da- me in gospodje, ki bodo izvršili po- drobno delo v najkrajšem času. Gularjtvo komedijo »Dve nevestl«r je uprizorilo Sokolsko druStvo v Ko* njicah v soboto in nedeljo 17. in 18. t. m. v telovadnici. Obe predstavi sta bili dobro obiskani. Igralci so svoje vloge rešili dobro. Za začetek januarja se pripravlja lulkovna igra, pozimi pa bodo nastopili 5e dvakrat diletanti. Književnost Conan Doyle: Boj v luegli (B a s- kervillski p e s). Roman. Zalo- žil konzorcij »Nove Dobe* v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 160. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izdal kot tretjo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljšib del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detcktivskih romanov. V tern romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- uik, zalirbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z velikimi napori in z izredno bi- strouinnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam .more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo j)riporočamo. Knjiga je iz- §la v okusni opremi in se naroča v apravi »Novc Dobv« v Celju. Smnovanfe soba, kuhinja, 2 prazni sobi, meblovana soba se odda s 1. januarjem 1933. Cesta na grad št. 51. Uradnik išče službo v pisarni, skladišču ali slično. Prevzame tudi tlužbo, če dobi samo stano- vanje in hrano. Naslov v upravi lista. ZVEZNfl IN KNJIQOVEZNIC/q V CELJU lzvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela hitro, solidno in poceni 8tran 4. »Nova Doba« 1. I. 1933. Štev. 1. Ljubl janska kreditna banka podružnica Celje, Aleksandrova ulica Cenirala v Ljubljani Ustanovljena 1900 listanovljena 1900 Delniška giavnica Din 50,000.000'— Skupne reserve nad Din 11,000.000 — Brzoiavt: Ljubljawska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice. Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyie, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle Dvosobno stanovanje lepo v vili. v Celju, Jurčičeva 5 se odda s 1. f^bruarjem starejšemu so- Hdnemu paru. Prav lepo stanovanje s 3 sobatni, kuhinjo in pritiklinami se odda. Naslov v upravi lista Dvosobno stanovanje se takoj poa-ni odda. N.islov v upravi lista. 3 sobno stanovanje v centru mesta ali v bhžnji okolici se išče za 1. februar 1933. Naslov v upravi lista. Ät#§ UčenRa >:a Celje s perfckinim znanjem sloven- skega in nemškega jezika se sprejme takoj v trRovsko pisarno. Ponudbe pod š.fro »UČenka« na upravo lista. Lepo opremljenfl sobs s hrano ali brez se odda 1. j. pri Tomcu, Slomškov trg l/l. Učenec pošten h starSev se sprejme v spece- ri;sko tr^ovino s 1 januarjem 1933. Vi'.jem Dofek, Celje, Kralja Petra c. 4. Lepe opremljene sobe event z oskrbo se odd a jo po ceni. Parkhof, Miklavški hrib 6. Smučarji kupujte samo la. jugoslovenski vosek za smuči znamke ,,Poto**. Se dobi v vseh sportnih trgovinah. Trgovci zahtevajte en gros cene od zastopnika: Celje, poštni predal 83 Stanovanjai dvc obstoječi iz 4 sob, kuhinie, ko- palnice in pritiklin, eno obstoječe \i 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin, se oddajo takoj. Istotam se odda boliši lokal. Naslov v upravi lista. Vinfeo Mmt, obi, ^ofices.mestiil tssars^l mnistep na Lavi HHJ rpljll izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UtvlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. c$Ä™n Kupim šivalni stroj Brenkovič, Celje, Sp. Hudinja Proda se poceni dobro ohranjena peč (gašparček) Celje, Miklavški hrib 11. PLETENINE PULOVERJI VESTJE SPORTNE MAJE NOGAVICE ROKAVICE ŠALI, ČEPICE ZIMSKO BENGERJEVO PERILO TRIKOTAŽA IN VSE VRSTE VOLN L. PUTAN • CELJE PIERRE BENOIT: 44 KONIGSMARK Zgodovinski roman Posiovenil Boris Rihteršič Na otoivmni je bilo nametanih nekaj knjig. lino izmed »ijih j3 pobrala in mi jo dala. »To je .Revue du Caucase', ki izhaja v Tiflisu. Na teh robatih straneh, v teh naivnih popisih nesmrt- iiih krajev jo vcC lepote kakor pri vcčini vaših &o- dobnih pesnikov. To je globok vodnjak, odkoder bodo črpali jutrišaji pesniki.« In poteni je še dodala: "Shakesf'Oare je že tri stoletja mrtev in pustinje. kjci' je videl Macbetha, so izginile. Tovarne stojo .idaj tain. Pustolovci so nadomestili Dona Qiiicholta. V Italiji je Cai'^I)rag si mi in zelo rada te imam, mali brat.« Obraila -;e je k Meluzini in ji ponovila včerajSnje ruske besede ^>\fo:ula so mi ni treba bati, da bi me zato zaprli v Kirchhaus.« Pottm j(-* nadaljevala s svojo vsakdanjo živah- nosLjo: »Glejte, pi-ijatelj, zdi se mi, da sem vas tikala. Po maieui mešaa\ vsa narečja, pri nas pa vsakomu J'e- foiiio ,ti', ubogi, zvesti živali in carju.1« Vsi smo umolknili in tišino so trgali samo mrz- ličiii napevi čudno pesmi, ki jo je Meluzina prebirala tut kitari. Iz case na mizici so se kadile dišave. öc\ sem lislati po neki knjigi, ki je ležala zraven iiu/iio na inajhni polici. «Ali vam je vžeč?« me je vprašala Aurora. Bile so »Ueisebilder«. Ko .sem ;'. rckel, da sem navdušen nad Heiuejem, jc odvrnila. >^Pii vsal'din pesniku hočem pred vscm duhovne kvalilcte. Zato mi je drag Shelley in tudi Lamartine, Heine pa se mi je zdel zmeraj odvraten. O, vem, rekli bostt: »Nordsee in drugo . . .« Vem bolj kakor kdo drugi, kaj scm nm dolžna. Toda on je kakor tisti Deutz, ki je prodal vašo vojvodko de Berry, in vselej ins obido želja, da bi vzela klešče in mu vtisni'.a žig svojega občuuovanja.« Vzela mi ,ie knjigo iz rok in začela po njej listati Ne vem, koliko je mogla biti ura. Nenadoma je puhnil skozi odprto okno val mrzlega vetra, glasnik /ore. Dins di.šav se je razbežal kakor steber, ki se podira. Vclika vcjvotlka je bila takrat zatopljena v »Hei- sobiidoiv in me ni videla. Meluzina je dala z nasmoš- kom prst na ustnice in me odvedla, ne da bi bila Auroia opaziia najin odhod. Jutro je bilo hladno. Jasna sinjina noči jc na vyhouu žarola in postajala rahlo vijoličasta, por^m /olona in rumena. Sedel sem na klop pri vratih, pod oKiiom voliko vvjvodke in užival neko žalostno ra- dost na kraju, kamor sem tolikrat prihajnl, samo tla b< .?i bil bližo. Nenadonin jo zapel glas, ki je bil utrujen in sko- ra.i monoton, toda čist kakor ledena voda gorske roke. ßil je gl*i>' velike vojvodke, ki jo pel a ob >prem- Ijanju Meiuzinine kitare. V njenem bitju ni bilo ne- skladnosti. Glas je imela tak, kakor sem si ga v sa- il j ah zamišljal Pela je roiuanco »Ilse« najlepšo v zbirki »Reise- bilcicr«. Ker smo malo prej o njej govorili, so mi je /delo, kakor bi liil šc zdaj v njeni sobi. lch bi.i die Prinzessin Ilse, Und wol\no im llsenstein; Komm mit nach meinem Schlosse, Wir wollen selig sein. Dein Haupt will ich benetzen Mit meiner klaren Well', Du sollst deine Schmerzen vergessen, Du sorg(:nkranker Gesoll'! In meinen weissen Annen, An meiner weissen Bimst, Da sollst du liegen und träumen Von aiter Märchenlust. Ich will dich küssen und herzen, Wie ich geherzt und geküsst i Den lieben Kaiser Heinrich, | Der nui gestorben ist. • ! Es bleiben tot die Toten, ; Und nur dor Lebendige lebt, Und ich bin schön und blühend, Mein lachendes Herze lebt. Und leb« mein Herz dort unten, : Sa klingt mein kristallenes Schloss, Es tanzen die Fräulein und Ritter, Es jubelt der Knappentross. Es rauschen clio seidenen Schleppen, E., küren die Eisenspor'n, Die Zwerge trompeten und pauken, Und nadeln und blasen das Horn. Doch dich soll mein Arm umschlingen, Wie er Kaiser Heinrich umschlang; Ich hielt ihm zu die Ohren, Wenn cüe Trompet' erklang. Vse se je uLopilo v globok molk. Vstal je dan. * * # štcv. 1. »Nova Doba« 1. I. 1933. Stran 5. R P 1933 V moßocncin valovanju bede, trpljenja vstaja novo, mlado icio. Oči milijonov so izpite in misli grizejo srdite. Kako bo dolg še križev pot — Kedaj pokopljemo te grenke dni? Vprašanje, kje ti je odgovor? Je novo leto, ki nas prerötir? V. GABEKSKI: Tovariši (Iz zbirke »Brez slave«) lino je gotovo: Cut tovarištva je bil včasi močno razvit. Bilo je meko iako prijateljstvo, ki je vezalo ljudi, pa bilo da so so srečavali še io prvi- krat. Rekel bi, da so si skoro vsi po- Žrtvovalno pomagali in se podpirali v hudih ti-enutkih življenja. So že bilc tinii izjeme, ko so scbični Ijud- je mislili samo nase in so pozabljaü na poclporo in dobroto, ki so jo bili morda ravno kar užili. A to so iz- jeme. Sicer je velikansko večino vo- jakov in borcev prepletal jak cut lo- vnHSke vzajemnosti. Tako je bilo, da sta se dva člove- ka že po zunanjih znakih svojega Ci- ivi takoj sporazuniela in se bre/, po- Jusnil mcni nič tcb nič tikala, 0e sta liiia v isti vrsti. Višji je nižjega, ako razlika v činu ali dostojanstvu lo ni bjia prevelika, vedno tikal, in ob raa- li-i razlikali si je tudi viäji izprosil, da bi ga nižji zaupno in tovariško ogovarjal. Službeno seveda uli colo v jezi se je zadeva nekolrko obrnila. l'fdaj se je mehki »ti« moral i/og- niti lezkemu »vi«, in je Čakal, da bi M' ta umaknil dobri volji in lnirnc- ii.u raziuišljanju, ter bi zopet sam |)>i.šc] na iijegovo mesto. Dijaki-vojaki vseh činov so so med soboj bre/. izjeme tikali; le ob pogle- du mi sijaj nanovo imenovanega cfi- (iija je zastala ta prijazna besoda. Dovolili so si jo napram njeniu t-.nie- li le najožji znanci in tovariši, ki so /. njim vojakovali, ko še ni imd to časti. O moštvu brez Cina se samo razu- me, da.ni ga narednika s posebnim ogovo- rom. Oni najvišji, ki so bili v svojom ozkem krogu, so se ravnali po svoje. Bili so razred zase. To je bilo izbra- no klasje; kleno ali snetivo, vsetrno. Zrno zrnu slično. Prave razlike ni bilo incd njiini, pač pa jo v njih bilo innogo dostojanstva. Tovarištvo se je včasi tako si/ilo in poglabljalo, da je bilo kar nerod- uo. Bilo je pravcata bolezeu, ki se ;o kakor kuga lotila vseh povprek. Zlasti je bilo hudo, kadar so listi prav visoki začutili biti svojo tova- riško žilo, ker je reč pas; bila prisi- Jjcna in neiskrena. Seveda so je ob taki priložnosti ^nalo kaj obrniti z resne na smešno stran. Tako so pripovedovali, da je na Dunaju neki nadvojvoda po svoji jilazbi in dolžnosti obiskoval bolnice, kjer je bodril in tolažil ranjene in bolne vojake. Da bi priCarala prijet- no ozračje zaupnosti, je bila cesarska visokost zelcv tovariška in domača. Od postelje do postelje je hodil ee- sarski gospod general v spromstvu *vojih oficirjev, zdravnikov, sestor in strežnikov, ter je ljudomilo poi/- vodoval, kako in kaj. Ker je bil viso- ki obisk napovedan, so bili poučili vojaätvo, kako se mora obnaSati: Vsak, kdor le more, mora ležati v svoji postelji ravno in tako spoŠtlji- vo, da bi lega nekako ustrezala dr- žaiiju »mirno!« v vrsti na vežbališču. In ko bi gospod kaj vprašal, naj se mu nikakoi- ne refie »general <, am- pak odgovori so prav na kratko in pri sta vi »cesarska visokost«. Vse je bilo tako lepo napcljano in izdelano, da je razumel zadevo vsak tapec. Pa je nastopila njegova visokost s trabanti. Vprašala je sedaj tega, se- da.j onega, kaj mu je, in ranjenci. in bolniki so z besedo in kretnjo na- xnanjali svoje težave. Pokazalo sc pa je, da mu naslov »cesarska visoko^t« ne gre v slast, in je zahteval. da bi ga imeli za »tovariša«. Ko je s tern zadnjim» opominom op.i'a.vil nokega ranjenca, se je obrnil k drugemu, ki je bolj po strani ležal, in ga je vpra- šal: »Kjc je pa tebe dobilo, tovariš?* > 1 :>i-i r . . . , tovariš« se mu je odre/.al možak, nadomestivši vse tri pike razločno s primcrnimi črkami . . . Docim se je najbližje spremstvo ilr- /.aio silno modro, so se zacoii lain v/adi hihitati. Niso namreč ve-leli, hoče li mož s svojo kratko izjavo sa- mo krajevno določiti svojo nadlogo, ali pa tudi primerno oznaeiti tova- rištvo nadvojvode. A nadvojvoda sam je kaj srečno rešil sicer nekoli- ko mučno zadevo. Odgovoril je nam- reC ranjencu: »Samo, da je še gobec ooi. tovariš.« Ob tisti priložnosti je baje ludi bi- lo, da je nadvojvoda naletel na or- jaskega vojaka, ki ni kazal prav no- bonega znaka bolezni. »Kaj je pa s U'bojV« ga vpraša. »Visokost, jaz scm pa bacilonosec«. Nadvojvoda t-e začudi, obrne k svojemu spremstvu, ter očitajoče veli: »Za božjo vo.'jo, za kaj takega pa vendar ni treba toke- ga hrusta!« Tako se je inspekcija končala Tarn na oni strani Pijave je 17. ju- iiija 1918 ves popoldne nalabno rosil dez. Sicer smo pa imeli v odseku proti zaselku Ca,sa Basso prav vrcč cian. Nered popoln; nismo vedeii, si- iimo li naprej, ali lezemo nazaj IJi! sjin do vrh glave zakopan ob ;a- kio.nu in sem pušil one najslabše og)'ske cigarete »bölgy«, čakajoc svo- je usode. Popušil sem jih rnenda tisto večerko trideset, in ker drugace sploli nisem nikoli pušil, se me je lotila. v( lika slabost. Ko se je prav zveče- t'üo in stemnilo, sem — še dancs ne vein kako in zakaj — zlezel iz svt.je j-upe, ter sem mahnil z nasipa po iazdrtem polju med murvami in trs- jem nazaj. Pred glavnim nasipDin tik ob Pijav; sein že v temi zariel ob hivše italijansko zaklonišče, kjer ±c je krilo nekaj mož avsti'ijske arti'3- rije. Tarn sem jih lačen, blaten in liiwker zaprosil za kavo. Ognjičav — skoro bi trdil po govoru, da je bil Slovenec — mi je dal veliko vojaško salico temne močne tekočine, da ne vom, je li tisto bilo kava z rumyin a'i j'lim s kavo. Ko sem izpil, so mi na. pod razgj-nili ])lašč in jaz sem za- snal ko polh. Ko sem se v jutro ?bu- dil pri tern (tobi'em tovarišu, sc &i- mi soinCni žarki v zaklon. Dobil sem zopet kave; in ugotovil sem, c-a imam od vročice tako spišenc ust- nice, da je bilo vse vrsta mehurjov. Samo toliko sem spraševal, da so iai povedali, da se naše postojanke tam spredi majejo, in da se je bati ii'iiika. Dovolj mi je bilo; šel sem nazaj prek Pijave in sem krenil k skupini razstreijenih his, nad kate- rimi se je vila bela zastava z rdečim križem. Tam sem našel poročnika- zdravnika. »Kaj je, tovariš?« me vpraša. »Eh, slabost«, mu pravim. »\'ročica, buda vročica«. In sva me- rila; bila je je res zvrhana mera. »Zapiši mi to, tovarišh< Pa je zapi- sal. Jaz pa sem krenil z vroPico in listkom še nekaj korakov naprej, ter sem se ustavil pri neki drugi bate- ii.fi. Tam mi je zopet Clovek, ki je bil tovariš, potrdil, da sem se tak in tak javil, in da sem zgreši! svoj oddelek. Povedali so mi zopet, da se roč spredi že podira. Kaj sem hotel? K pogrebu nienda vendar ne bom hodil! Sel sem t.ia ne- kam za San Dona in sem našel zgo- daj popoldne divizijsko komando v nek em zbetoniranem poslopju ob ve- liki cesti. Vsi so bili hudo poparjeni. Moj kapetan me je vprašal, kako je in kaki so uspehi. Pohvaliti :se seve- da nisem mogcl. Poslal me je zopet, odkoder sem bil prišel. A prek Pija- ve nisem mogel. Prehodi so bili za- trpani. Množice so se že umikale Splošno valovanje. Strašno i)oparjenost kapitanovo so ii.i pozneje pojasnili. Ker uspehcv le ni bilo, je šef glavnega štaba pri di- viziji, podpolkovnik Gerbert. eden pi'oslulih Wurmovih oficirjev. zahte- val od našega poveljnika, naj so za- stavi primerno število mož v ofenzi- vo. Ker jih je pa bilo od približno tristo že nad dvesto v ospredju, in je bilo mrtvih in ranjcnih že okoli sto, kapetan zavoljo rednega vzdrževa- nja službe ni mogel še več ljudi za- stonj žrtvovati. Skromno je izrazil svoje pomisleke; a tu ni našel tava- il skill uses. Podpolkovnik ga je namreč neznansko nahrulil in ga je imenoval »Feuerscheues Individu- um« (človeka, ki se boji ognja). Ce kDin.u tako podkurijo, bi se moral ./otovo razgreti. Kapitän pa, O.eh iz Prage, je molčal in se niti ustrelii ni. Ne, on je šel po polomu v svojo Ce- Skoslovaško domovino, ter še inorda .lanes misli na dobre in slabs; tova- riše. Midva z gospodom Gerbertom si tudi nisva bila prijatelja. Ne vem, kako da me ni mogel in ni. Je pač tako, da se za simpatije ne da bo- riti. Še ko sem v prevratnih dneh šel po Šelengburgovi ulici v Ljubljani liiimo Kazine, kjer je on z nekateri- mi neznanimi oficirji sedel v kavar- ni. se mi je zdelo, da me je pogledal kakor vrag iz majolike pijanca. In ko esm skoro potem stopil v vežo de- zelnega dvorca, kjer so vsi Wurmov- ri čakali na generala Maistra. da bi jim zasigural prost prehod, je gledal tudi. njega strašno grdo. Pomisiite, da bi si upal Jkdo, ki ni tovariš, njim, l.ovarišem, »ielati kake zapreko! Am- pak udat se je treba, bodi tovariž ali ne. I. M.: Polemika o Krajinčanih in njih domovini (Poizkusi za sestavo izvirnega naro- dopisnega proučevanja) Z zadoščenjem lahko danes opa/.u- je vsak, da so, kar se tiče domoznan- stva, v obče naši znanstveniki zelo napredovali in jih baš na tern polju čaka še dokaj plodonosnega dela Z o/irom na ugotovitev, da še niso vsi vii'i izčrpani, je umestno, da tudi jaz pripomorcm s s'kromnimi drobtini- cami in tako pomagarn izravnati praznino. Kako in v katerem obegu oživlja- ja deblo naSega slovenskega jt/ika večje in manjše veje podnarečij, ^e nicd seboj ne bomo prerekali, češ, ce- lo poetika jih loči v: Korošce, ZÜja- ne, Goričane, Tomince, Rezjane, Br- kiric, Vipavce, Krašovce, Pohorc.e ltd. Skiatka, o vsakem poedinem razro- du in njih rodni zemlji se je že do- kaj pisalo in govorilo, le o Krajinča- nih oziroma Celjski marki vlada ne- ka trdovratnai molčečnost in tvwu Liu je pripisovati, da so zabredli v tako pozabljenost, da izgleda, kakor da jih sploh ni na svetu. Ni čuda, da to v/trajno preziranje leži kakor mo- ra na njih prirojeni raliločutnosti. Vsi znaki novejšega ča-sa pa kaže- jo, da se v tern oziru bliža Celjski marki boljša bodočnost. Na obzorju so pojavljajoči obrisi svetlobnih žar- kov iz daljnega Kaira obetajo razpr- šit obtežujoCo pozabljenost. Danes ni nikakšna tajnost, da utegHe okoli slovenske inuze vzplamteli peresni dvoboj dr. Novačan - Kreft celo iz 500 lot. trajajočega spanja zbuditi vroč>- krvnega grofa Hermana Celjskega, da na forumu teharskih plemičev opiaviči svoje mikavne nočne poho- de k brhkim Teharčankam. Nihče ne more oporekati, da je na- ša Krajina starejša od vseh bivših kronovin, ker se dokazano imenuje že pred tisoč leti, in prav ta zgodo- vinski pomen me jo vzpodbudil, da jo v naslednjih vrsticah orišem in predočim skozi dobro nastavljeno pcispektivo. Na tisoče zdravih, veselih in bol- nih hiti vsako leto v Rogaško Slati- no in se divi naravnim lepotam tega zemeljskega raja: eni prihajajo sem PASAR, ZLATAR (N OPTIK KONHAD EAGER CELJE, QOSPOSKA ULICA 10 DELAVNICA ZA CERKVENO UMETNOST USTANOVLJENO LET A 1820 PONIKLANJE POBAKRENJE POZLAČENJE POSREBRENJE v zabavo, drugi na oddih, tretji, (ia osvežijo razpadajoče živce. Neopo- večna je trditev, da se niti tretjina vseh teh posetnikov ne zaveda, da dominira zdravilišče, rekel bi, na skrajnem robu dveh dežel. Na lugo- vzhodu Sotla že od pamtiveka loči Slovence od Zagorcev in vriva svojo včasih zelo blatno mejo prav do pod- kapnikov slatinskih hiš, dočim se neka druga historična meja vleče doli od Vitanja čez Konjiško goro in po slemenih Lipoglavskega hribovja proti Sotli v takem pravcu, da osta- ne mogočni Boč zunaj, torej na pa- nonski strani, do5im tiči »trg l.em- berg« že v notranjosti Krajine. Ker že govorim o mejah, naj še na kratko\ razodenem, kako sem si v otroških Jetih predstavljal dezeine in državne ineje. Nekoč, to je bilo pri- bližno takrat ko sem v abecedni aka- demiji raztrgal prve hlače dopetače, so se domači odločili za romanie na Bi'ezje. Z ozirom na okolnost, da bi se med tem lahko doma zgodilo kaj nepričakovanega, ker bi obrnil hišo naiobe, so iz previdnosti v potovalni načrt pritegnili tudi mojo maien- kost. V trdnem prepričanju, da bo- mo malo jedli in veliko molili, se ob oebi umevno za ta izlet nisem posob- iio ogreval, pač pa je odtehtala te neugodnosti ugodna prilika, da med vožnjo vendar enkrat z last.nimi ocmi občudujem pri Trbovljah tisti le?eni plot, ki dela deželno mejo med ^tajersko in Kranjsko. Veselje bi bi- lo iem večjc, ako bi si mogel ogle- dati tudi oni zid ob Sotli in Kolpj, ki lcči Slovenes od| Hrvatov, toda ta vroča želja s'ß mi za sedaj ni izpol- niia. Ni dvoma, da se je državnopravno osnovala naša Krajina kmalu potem, kc» so naöi pradedi pregnali svoje piedhodnike iz dežele in si ustvarili Pomace ognjišče na sedanji zemlji. V početku 9. stoletja po Kr. osnova- ua Savinjska maiJka (Krajina), je na severu mejila na Ptujsko ali Žito- mislavsko marko. Na vzhodu so spa- dala v to marko selišča Pilštanj, Kozje, Kunšperk, Cetrtek (danes Pod- četrtek), Bizelj, Sreda (danes Pod- sreda), Planina itd., ter je segala vse do Sotle, ki je bila že takrat infsja proti Hrvaški. Na severozapadu so zapirale mejo Savinjski mai'ki Alpe. Na jugu je pripadal Savinjski mar- ki tudi del na desnem bregu Save med Mirao in Krko. Tu je tekla me- ja med Savinjsko in Kranjsko mar- ko od Litije na Savi proti Zatični ter ob Temenici do Trebnjega in oa tu- kaj na Krko pri današnjem Novem mostu in potem ob levem bregu Krke do izliva v Savo. Ravnokar navedena meja pre.ko Lipoglava ni nikakäna domišljija, kajti ljudstvo okoli Poljčan, Slovon- ske Bistrice, Pragerskega itd. ima še dandanes one, ki bivajo južno Lipo- glava, za Krajnčane. Celo Nemci sa- niajo o tej meji, toda si jo tolniačijo z drugega vidika. Tako po mnenju Bibliogiafskega zavoda na Dunaju igra Lipoglav važno ulogo narod- nostne meje. »Maiers Reisehand- bücher, herausgegeben vom lijblio- grafischen Institut Wien 1910« nam na strani 221 pojasnujejo, da se pri postaji Ponikvi začenja slovenska govorica (. . . . bei Station Ponig! be- ginnt das slovenische Sprachgebiet) Znani profesor na graškem vseuči- lisču dr. Luschin-Ebengreuth je po prevratu s propagandno knjižico :>Oie Zerreissung der Steiermark, G}-az 1921« vsiljeval potek meje med Avstrijo in Jugoslavijo od Kaiavank po vitanjskem gorovju čez BoS in Oonačko goro; tu jadikuje, da so Strait 6. »Nova Doha« 1. I. 1933. Štev. 1. Nemci s sedanjo mejo izgubili 54.000 Ncmcev in 220.000 »deutschfrour.d- lichc Sloveneiw. S trmoglavo obsti- iittcijo pogreva Luschin v tej knjigi, kakor radgonski župan Kamnikar v soomenicah na mirovno konierenco, razliko inert »Windische« in Sloveri- ci. Na strain 7 piše, da so se Sloven- ci nasclili po Kranjskem in po poz- nejši Savinjski marki, Severno od njih pa so do Drave živeli »Winden«, ki so se potem razširili tudi po Six-d- :\ji in Gornji Štajerski, potem pa na isti strani udari sam sebe po zoboh, ko pravi, da so ob času Saniovem piebivali med Savo in Dravo pa non- ski Slovenci Na strani 43 in it zopet pravi, da prebivalee ,med Dravo in Bočem, Donačko goro itd. Nemci hnenujejo »Windische«, sami pa se irnenujejo Slovence za razliko od »Krajneanov« onstran Boča. Po Pircheggerju (Geschichte der Steiermark, Jena 1920. str. 72-73) so m> Slovenci v ranem srednjein veku i'iienovali ne samo alpski Slovani, inarveč sploh zapadni Slovani, Goli in za njimi Nemci so pa imenovali ^voje ullovanske me.jaše na vzho.iu »Winidh<, a Slovenci sami se niso nikdar tako imenovali. Madžari so zopet našli »Vendee onstran Mure. Objektivni ant.ant.ii vcščaki so iz tega lahko spoznali, (!a so eni kakor di'ugi — lagali. In čo že res prebivajo od Boča gori do Babe t,i zagonetni »Vindi« ali »Vendi«, spadajo po načelu narodne saniood- ločbe s'kupaj! Tako se je tudi /vn- dilo. Po Safafiku, Surawieckemu i dr. so v pradobi segala slovanska pie- nicna nepretrgoma od Adrije do Bal- tiškcga morja. Nestor govori o hudi vojski ob Donavi (400 let pr. Kr.) med Slovani in Vlahi in iz tega spo- paaa nam je ohranjena narodaa pravljica, ki nam pripoveduje, da je 'prihitel Krak iz Karantanije, iz Kra- pine so pa prihiteli na pomoč bratje Geh, Leh in Men. Tudi štajerski /go- dnvinar Muhar (njcgov očo je bii v Gradcu cevljar, doma iz Hrvaško) ;e; Ml nekaj časa toliko pravičen, da je nušel v Noriku vse drugo ncgo Kel- ;te; čim so pa slovenski zgodovmarji začeli dokazovati, da so bili prvi pr?1- bivalci Norika Slovani, jo zavrgol svoje nekdanje prepričanje in vse povprek pokeltil (Steiermäikische Zeitschrift I. Heft str. 21). Naš priznani zgodovinar Davorin Trstenjak se je med svojim vecJot- nim župnikovanjem v srcu «.ležele KrajnCanov (St. Jiiriju in Ponikvi) mnogo pečal z raziskovanjem staro- slovenske zgodovine. Ceprav .ie na tern polju spravil mnogo gradiva iia dan, vendar je »grobo falil«, ko o raz- itrkovanju plomena. KrajnCanov ne omenja nič. Homer hvali pri Veuotih lepo re jo konj in pripoveduje, da je tarn zive- jO obilo mill. S konjerejo so se Slo- vani od nekdaj marljivo pecaii. öe ilandanes se prebivalstvo okoU Gro- beinega in Št. Vida v šmarskem sre- zu z uspchom bavi s konjerejo in šentviški prefrigani konjski proku- povalci so dobro znani tudi preko nicjc Savinjske marke. S tern še r.i receno, da tečc v njihovih zilah ve- nv:tska kri, ni pa izključeno, la ima- ino tu opraviti z ostan'ki poslovenje- idh Skordijcev, ki so 1. 370. pridrveli iz Galije v Panonijo, od korier jih je tstmoSnje prebivalstvo s silo potisni- lo nazaj v Istro. V vsakem oziru zasluži Saviujska marka večjo pozornost. Zlasti rijeni severni obronki nudijo obilo hvalc- vrednega literarnega gradiva. V tern pngledu na.j se upoštevajo nasiednji migljaji. Na Olfievi izkopavajo bogato /alo- go okam.enelih kosti 50.000 let starih jamskih modvedov, slonov itd.; v dobro okovani Konjiški gori preži pi'edpotopni »lintvei-« (zmaj) na ugo- l^n trenutek, da se z enim skokom znebi večtisočletnega prisiljenega '.apora. Strah in trepet ljuilstva in bojazljivo na goro obiučajaei >-e po- gledi opravičujejo grozne slutnje, ko se je zver izmuznila iz propuščajo- Čega okova. In pri tern kolebanju od l^b:^ krasne Crepe de Chine v različnih barvah meter Din Sy ----- nudi tvrdka Fl?ano Dobovičnik, Celje / manufaktura in industrija prešitih odej in pcrila zanimivosti. Prvi se ponaša ?. ostan- ki bajeslovnega gradu in razbite po- sode sv. Grala, dočim njegov gorski tovariš Donati (Mont Donatis) v sna- kovrednosti ne zaostaja, ko(i' jo že z-.tavnaj uvrščen med ugašcne ognje- nike. Pa ne sanio to, Donati se pona- ša tudi z rcdko floro iz tercijarne a skoro v vsch mestih in trgih na Spodnjcm štajerskem. Še dunes spominjajo na njih tradicijo: iezik Tiivalov in osebna imena ka- kor: Löschnigg, Wesscnschegg, I)o- ütschegg, Schescherko, Kusch! an, Suppanz, Koschicr, Ogrissegg itd. V vclik greh zagazi vsak, ki se ne spomni na naš »}>ragozd«, ki tiči pj'av tako v naši Marki ali bolje re- (";(Mio, v deželi KrajnCanov, kakor vsi ostali komitati. Nedavno sem se mu- dil v Portsredi, kjer se zaradi sramo- tilnega stebra vleče med Podsredča- ni in Svetimpeterčani večstoletna piavda. Ni pa nikakSnega upanja na skorajšnjo rešitev, ker se se ve.lno držijo k. k. Rcgierungsinstructiona, i/(iancga za vladanja cesarja Leopol- da I. (1558—1705) in veljavnega od 10. luarca 107(J. Niseni utegnil hika- li na izid razpravc, ki se bo najbrž vlekla Še leto dni, temveč