{’«samem* številka stane 1 dinar. Poltiii)« piagane v gotorhL Jlaroftmna listu: Celo leto 80 din., poi let* 46 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. bnren Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insertiti ali oznanila s« zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, fjpravmštvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 0(p&dpiseß m Mičen list %o »tooensko Ijndsfno »Naša Straža« izhaja v poadeljek. srede in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mavi« boru, Koroška cesta št. 3. Z uredništvom M more govoriti vsaki dan samo od 11. d® 12. «re. Rokopisi se se vračaj*. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban sl. 113. 9. številka. MARIBOR. dne 25. januarja 1926. jlvsfrlja in Nemčija. Podpredsednik avstr, -državnega zbora, dt. Ding--Jmfer, voditelji velenemiške stranke, je bil v četrtek, 21, januarja» v Berlinu. Ni šel gledat na uro. Namen njegovega obiska je bil političen. Tri stvari so mu bile pri srcu in te je razkril! novi nemški vladi v Berlinu. prvo vprašanje, ki ga je stavil ministru predsedniku dr. Luthru in zunan jemu ministru dr. Stresemaninu, je bilo: »Ali se je v Locarmi raztovarjalo o Avstriji in o njeni državni avstrijski meji proti Italiji na Brenner-ju? Ali je Mussolini v tem1 oziru stavil kakšne zahteve in dobil kakšne obljube?« Dr. Stresemann je odgovoril: »Ne.« Drugo vprašanje: »Ali odgovarja istimi poročilo, da bo Nemčija po svojem- vstopu v Zvezo narodov obračala posebno pažnjo obrambi nemških manjšin v drugih državah?« Dr. Stresemann: »Da.« Tretje vprašanje: Ali jie nemška vlada voljna, da bi se med' Nemčijo in Avstrijo -ustanovil poseben gospodarski odbor 15 mož, sestavljen iz uradnih zastopnikov obeh vlad in predstavnikov najvažnejših gospodarskih krogov, ki bi imel nalogo, pripraviti igiospodiarsko zbližanje mied obema državama, poravnati vse nastale gospodarske spore, ter omogočiti skupen nastop obeh držav proti drugim?« Or. Luther v imenu vlade: »Predlog je vreden upoštevanja ter se bo ozbiljno pretresel.« Ko je dobil te od-govOre, se je d!r. Dinghof er v četrtek zvečer iz Berlina vrnil na Dunaj. Dr. Dinghioft-rju ho sledil na potu v Nemčijo predsednik avstrijske vlade dr. Ramek, ki bo po poročilih,, ki prihajajo iz Dunaja, napravil berlinsko romanje početkom spomladi. Ako bo to šlo tako naprej, bo Berlin za avstrijske politike postal nekaka Mekka, kamor bodo hodili romati, se klanjat ter prejemat opomine in direktive. Kakišne bodo te direktive, dokazuje izjava in obljuba nemške vlade dir. Dingboferju, db bo namreč meniška vlada podpirala ne samo gospodarsko, marveč tudi kulturno in pravno zbližanje mied Avstrijo in Nemčijo. V obeh središčih: v Berlinu in na Dunaju, se torej sporazumno pripravlja teren za zbližanje obeh nemških držav ter se za to ustvarjajo potrebni predpogoji. Kaj pa je z z e d i n j. e n jem? Problem priključitve- Avstrije Nemčiji je predvsem problem zunanje politike, ker mirovne pogodbe tako zedinjen j|e zabran ju je j o. Je pa to tudi notranjepolitični problem kak-or za Avstrijo, tako za Nemčijo. Kar se Avstrije tiče, je avstrijski narodni zbor 12. novembra 1918 storili sklep, da smatra svojo domovino kot del nemške republike. Ljudsko glasovanje v Avstriji bi predlogu za priključitev Nemčiji prineslo veliko, gotovo dvetretjinsko večino. Malo drugačne pa so v tem- oziru prilike v Nemčiji. Tukaj so močne struje, ki pridružen ju Avstrije niso prijazne, -marveč mu nasprotuj(ejo. To je predvsem eksiklusivn-o protestantovska struja. Verska razlika je že večkrat povzročila zle sadove za Nemčijo. Tridesetletna vojne, ki je Nemčijo politično in gospodarsko upropastila, je nastala iz verske rivalitete in konfesionalnega sovraštva. Ker je na Nemškem jug po večini katoliški, sever pa protestanlovski, se nasprotovanje proti zedinjenju z Avstrijo javlja zlasti na severu. Nestrpni protestantizem se protivi zedinjenju, ker se boji prirastka 6 in pol milijonov katoličanov, ki bi — o groza za zagrizene protestantovske kroge — povečali politično m-oč katoliškega centra. Da se ta furor protestanticus močno javlja tudi v politiki, za to so dokaz volitve predsednika nemške republike lansko leto, pri kojih veliko število protestantovskih voIiLcev iz verskega, fanatizma ni hotelo glasovati za katoličana dr. Marxa. Na katoliški strani tega fanatizma ni, !kar spričuje dejistvo, da je katoliška bavarska ljudska stranka glasovala za protestanta Hindenburga. Druga struja, ki se protivi zedinjenj,«, so veliki pru-saki. Ti ljudje ne poznajo nič -drugega, nego samo Prusijo in njeno prvenstvo v Nemčiji. Ker bi s priključitvijo Avstrije se pojaeili nemški jug ter bi tako bila ustvarjena jaka protiutež proti pruskemu severu, se bojijo, da bi absolutna pruska nadvlada prišla v nevarnost. Tako nastopa veleprusaštvo kot nasprotnik vele-nemlštva, Velika Prusija proti Veliki Nemčiji. Tretjo pr-otivniško strujo pa tvorijo gospodarski krogi, boji se bojijo, da bi povzdigja narodnega gospodarstva v Avstriji šla na račun nemškega narodnega gospodarstva. Pri mošnjičku se neha nacionalna ljubezen. Osobito nemška ind-uistrija ima največje pomisleke z ozirom na zedinjenje, ker pričakuje od njega samo škodo za sebe. Zalo svojih- pomislekov nikakor ne zakrivajo, četudi jih pristaši Velike Nemčije psujejo s sramolilko: patrijotje denarnega mošnjička. Gospodarski razlogi so tudi merodajni za protivnost, ki se,v Berlinu pojavlja proti Dunaju, koji zavzema kot starodavna vrata napram Orientu velevažno gospodarsko-po--litično pozicijo. Kako tehtni so ti gospodarski pomisleki, se vidi iz tega, ker se je dr. Dinghofer v prvi vrsti po- trudil za ustanovitev skupnega gospodarskega -odbora, ki bi naj vse gospodarske spore med- Nemčijo in. Avstrijo poravnal ter dovedel do zbližanja med o-bema državama predvsem na gospodarskem polju. Kakor dokazujejo raztolmač-ene prilike v Nemčiji, bo tamkaj! treba premagati še dosti ovir in nasprotslev, predno bo razpoloženje ljudstva v toliki meri in v tolikem obsegu za zedinjenje, kakor v Avstriji. Medtem pa j(e vsenemška agitacija pridno na delu, da se trdovratnost protestantovskih za-grizencev in pruskih p re na pet-nežev ublaži in sebičnost gospodarskih krogov ukloni. Pojačena akcija Avstrije za priključitev Nemčiji, ki se sedaj vrši pod krinko večjega zbližanja, pomenja v sedanjem času presi jo na. Evropo, zlasti na sosedne države, da bi ji prišle na pomoč pri sedaj nameravani obnovi avstrijskega gospodarstva. Avstrija se bo kmalu popolnoma iznebila mednarodne kontrole ter bo morala, stopiti na lastne noge. Ker pa so te noge slabe, želi in j zahteva Avstrija, da jo sosedne države krepko primejo ! pod pazduho. Svoji zahtevi hoče po stari, dobro preizkušeni praksi dati večji poudarek z grožnjo zedinjenj* ; z Nemčijo. Avstrijski politiki so zopet začeli igrati nevarno igro z ognjem. V tem oziru je pariški list »Temps« te dni na njih naslov zapisal ta-Ie opomin: »Avstrijski ; državniki naj ne delajo te napake, da bi vzbudili gibanje za priključitev, ker bi tako gibanje moralo dospeti v zagato ali pa povzročiti težko evropsko krizo, ki. bi . za Avstrijo prinesla nevarnost popolnega propada.« < K poglavju: Katolicizem in politika. Liberalizem je pravcati mixpickles (mešanica raznega zelenega sadja, prirejenega s kisom in- dišavami), pravcata mešanica nazorov. Ti nazori se razmikajo drug od drugega, nasprotujejo si v bistvenih stvareh, sinteza (sklad) v pozitivnem smislu je med njimi nemogoča. Eno jih -drži med seboj, eno njihove pristaše spaja v skladno skupino: odpor proti krščanskemu moralnemu zakonu. Krščanska moralna načela so brez veljave za javno življenje, politika nima z moralo ničesar opraviti. Vi tem so edini med seboj. V gnezdo teh raznolikih liberalnih sršenov je dregnil poslanec dr. Hohn j ec, ki je pred nekaj dnevi objavil v nekaterih katoliških listih programatičen članek o katolicizmu in politiki. Na novo je poudaril in v svetlejšo luč pomaknil ona verska in moralna načela, kojih se je naša stranka vedno držala ter se tudi bo v hodče držala, ker so ta načela skupna last vseh kršč. ljudskih strank med katoliškimi narodi. Mi nismo krivi, ako ta načela našimi liberalcem niso po godu. Perditio tua ex te, Israel (pogibelj je iz tebe, Izrael). Slovenski liberalni Izrael je sam kriv, ako so krščanska načela za njega strahota in groza. On ne more postati deležen blagodati svetopisemske obljube: »Resnica vas bo osvobodila«, kef se krščanski resnici trdovratno ustavlja. Ni svoboda, marveč grda in predrzna zloraba svobode, ako se nasprotuje resnici ter se zasmehujejo moralni principi, brez kojih je socialno sožitje ljudi nemogoče. In kakšna morala naj vlada katoličanom in vsem oblikam njihovega javnega, življenja, ako ne katoliška morala, ki je naj višja, najpopolnejša in najbolj razvita, in to po svojem izviru, po svojem cilju, po svoji vsebini in tudi po svojih sadovih? Mi se ne borno trudili, našim liberalcem to dokazati. Bilo bi brezuspešno. Liberalec je takšen kakor pijanec: spreobrne se, ko se v jamo zvrne. Niti dr. Hohnjec ni svojega članka spisal s tega namena niti mi ne pišemo teh vrstic. Nam je samo do tega, da konstatiramo, kako globoko brezdno loči -naše katoliško ljudstvo odi onega dela slovenske inteligence, ki se je odtujil katoliškemu mišljenju ljudstva. Mi pa ne bomo nikdar dovolili, da bi liberalci to brezdno zasuli ter naše ljudstvo pritegnili v svoj proti krščanski tabor. Naj se naši Liberalci ne varajo, misleč, da jim bo pod krinko državnega in narodnega edinstva uspelo to, kar se jim prej ni posrečilo. Razkatoličenje slovenskega naroda-se vam ne bo posrečilo nikdar, če se toliko zabavljate čez katoliško Cerkev in rimskega papeža. In čim bolj boste zabavljali, tem manjši bodo vaši uspehi. Naše 1'ujdstvo ve, kaj ima v katoliški veri, in naši liberalci se jako motijo, ako mislijo, da bodo z besedičenjem o klerikalizmu in s psovanjem klerikalcev ljudstvo prevarili za katoliško Vero in katoliška načela. Drzno in naravnost zločinsko je od slovenskih, liberalnih »Jutrovcev«, ako v svoji od: lastne sebičnosti inspirirani borbi zoper katolicizem, ali kakor se oni izražajo, zoper klerika ližem zlorabljajo državno idejo. Katoliški etični (nravstveni) principi ne prijajo vam, gospodje liberalci, ker mešajo vaše sebične štrene irr grdo izrabljanje države, državi sami pa so v prid, ke< so trdni stebri za njen obstoj. Ako je naša država mogoča samo taka, kakor hočete in komandirate liberalci, slabo za njo. Proti državi ste vi, ki jo hočete spraviti v nasprotje z ogromno večino naroda, ne pa mi, ki ji. hočemo zgraditi trdne moralne stebre za njen obstoj m razvoj. Da je protiklerikalizem indentičen s pretikalo-lištvom, dokazuje nastop »Narodnega Dnevnika« v broju dne 22. januarja proti papeževi okrožnici o uvedbi in smislu novega praznika v čast Kristusu Kralju. Vsebina papeževe okrožnice temu mixpicklesu raznih svobodoumnih strank ni popolnoma znana, niti naslova ne pozna. Kljub temu pa apodiktično izjavlja, da je stališče, ki ga zavzema papeževa okrožnica, »zgrešeno«. Talk je torej liberalizem: ne samo Cerkvi, marveč Bogu samemu, Kristusu Bogu-eloveku odreka vso pravico nad javnim življenjem. Ker papež te Gospodove pravice ugotavlja in tolmači, imenuje liberalizem to stališče zgrešeno. Ni to stališče novo. Stališče, ki ga zavzemajo naši liberalci, je stališče kralja Heroda, ki je naslov na svet porojenega Sina božjega kot novorojenega »kralja« Judov smatral ne samo kot zgrešen, marveč kot sebi sovražen. In kakor je kralj Herod' podlvzel represalije, tako tudi »Narodni Dnevnik« preti s kulturnim bojem. Ako bi ne bilo drugega dokaza za proti-katoliški duh, ki prešinja naš liberalizem., ta dokaz bi zadostoval. Obenem, pa je v tem tudi najboljše opravičilo za politiko, ki jo vodi naša stranka. Ta politika? brani ne samo tiste temelje, na kojih sloni država, marveč tudi obstoj in pravo katoliške vere med našim narodom. Ugibanja in pričakovanja. Zadnja beograjska politična senzacija je bil prihod radikalskega veterana in reševalca vladnih in strankinih kriz Ace Stanojeviča. j j Radikalski mag Aea Stonojevič je prišel iz Knjaževca zopet v Beograd gotovo radi dvojnih težav — v radikalstem klubu in v vladi. Njegova magija pa ne bo dosti zalegla, ker so spori pregloboki zlasti v klubu, kar močno upliva na vlado. Dobro informirani in vplivni »Politički Glasnik« je zadnjič, ko je razlagal1, zakaj, se je Pašič umaknil v inozemstvo, napadel tudi —Ljubo Jovanoviča, češ, da je napravil veliko napako, ko se je zbližal z Lazo Mar-» 'Lovičem. Če držijo, domnevanja tega lista, da bo Pašič ostal samo šef stranke, dočimi bi vladno predsedništvo prevzel kdo drugi, bi se dalo sklepati, da je prišel Stanojevič zato v Beogradi, da poišče tega »drugega«, ni pa upanja, da bi se mu to posrečilo. j O novih spremembah v vladi v se mnogo govori. Mogoče bo moral odstopiti finančni minister. To se sklepa iz izjave njegovega zastopnika, ministra Uzumoviča, ki je v finančnem odboru povdar-jal, da se 'bodo na vsak način popravile netaktnosti in napake, zagrešene v Parizu povodom razprave o dolgovih. : ' v i Tudi notranji minister Maksimovič baje ne sedi več trdno. Spor z Radičem ga sicer ne bo zrušil, ker sta se oba že sporazumela in se je Radič baje opravičil in izgovarjal na svoj temperament, znano je pa, da je Pašič mladega Maksimoviča vzeli v vlado za poskušajo in za posebne politične eksperimente ter bi ga iz istih razlogov prav lahko nenadoma zopet odstavil. Za slučaj kake vladne spremembe se pričakuje z gotòvostjo, da pride dosedanji predsednik kluba Ljuba Živkovič v vlado. Pripravnega moža za klubovo predsedstvo pa očividno ne najde niti Aca Stanojevič. Mnogo razmišlja o povodu in namenu številnih aretacij v Beogradu. Teden dni že zapirajo znane osebe nekdanje komunistične stranke, policija pa z vlado vred ne da nobenega pojasnila, kaj je na stvari. Pribičevičeva »Reč« je takoj prišla z vestjo, da so pri komunistih našli dokumente, ki obremenjujejo Radiča. Drugi menijo, da je prišlo do afere in aretaciji, v svriio preprečenja že napovedanega kongresa neodvisnih dtelavskih organizacij v Beogradu, katerega so se hoteli udeležiti tudi mednarodni zastopniki. Končno se še sklepa, da služi komunistična afera proti struji, ki se trudi za zbližanje z Rusijo in ki bo prišla tudi povodom konference Male antante do izraza. — tgr Politične beležke. O krili je začel pisati tudi »Jutarnji list.« Pravi, da Pasic lahko krizo otvoriš, Radič jo mora pa naznaniti Po mnenju (»Jutarnjega lista« ho nastopila ikriiza iz sledečih razlogov: Finančni minister se slabo obnaša v inozemstvu. Ta proračun ej odločil «njegovo usodo. Notranji minister Mak slmovič že dolgo izrablja Radičevo »obovo potrpežljivost iter nalašč favorizira Peroviča v Splitu in Pirkmajerja v Mariboru. Marsikaj nalašč noče präagodM politiki spora-izuma, Nazadnje je prišk> še do pretepanja kmetov in tu: se neha vsaka potrpežljivost in itu se ne sme več molčati. Kriza je tudi v. najbližji' Pašičevi okolici. —itgr. Kedaj se vrne Pasic? Po eni verziji se vrne Pašič že jutri v Beograd, po drugi bo jutri še le odpotoval iz Monte Carla, po tretji se bo pa vrni! danes teden. — Aca Stanojevič je po daljši avdijenci na dvoru še ostal V Beogradu. Najbrž čaka tPašiča. —■ Igr. Ali bomo obnovili diplomatske stike z Rusijo? Vprašanje obnovitve diplomatskih odnošajev z Rusijo stopa v 'Beogradu zopet v ospredje. Sprožil ga je poset turškega zunanjega ministra Ruiždi-baja; inozemsko časopisje je prvo naglasilo, da ima sestanek našega in turškega zunanjega ministra pred vsem namen, sondirati teren za stike z Rusijo. Vlada pa o tem vprašanju do sedaj še ni dosti razpravljala, ker je vezana rta sporazum z ostalima članicama Male antante. Ena od teh — Romunija — je zelo Bknbipolna, kako se bo naša država zadržala v pogledu na ureditev odnošajev z Rusijo. Romunsko časopisje že dolgo časa naglasa, da je Cičerinovo potovanje po Evropi pred vsem imelo namen, sondirati teren za ureditev odnošajev Rusije do balkanskih držav, zlasti do države SHS. Rusija se je za imenovano 'državo poslužila turškega zunanjega ministra RuždHbeja. V Rumiunijii so mnema» da je ta misija v Beogradu imela uspeh ter je naletela na zelo prijazen odmev na Čehoslovaškeim. Moskovska vlada ima na men, overiti balkanske slovanske države, da jim sporazum v Locarno in nameravani balkanski pakt ne prineseta nobenih -koristi, ampak je njihova edina rešitev močna Ro sija. Vznemirjenost v rumunskih vladnih krogih zelo narašča, Isto je opaziti v držanju nekaterih evropskih držav, kojih predstavniki v Beogradu so že storili potrebne korake, da se informirajo. Naše zunanje ministrstvo je v svrho informacije objavila sledeče: Vprašanje obnove odnošajev s sovjetsko Rusijo se dosedaj pri nas ni stavljalo na dnevni -red. V tem smislu je obveščena tudi Bukarešta. To baje pomeni, da se ne bi dosedanji položaj fepremenil. Na sestankih Male antante se je o tem' problemu že česio razpravljalo in prišlo je do sklepa, da ima vsaka država proste roke v vprašan'u obnove odnošajev s, sovjetsko Rusijo. To je poznano tudi v Pragi in Bukureštu. — Kljub prostim rokam posameznih držav bo vseeno prihodnje posvetovanje Male antante v glavnem namenjeno ureditvi ruskega vpra sanja. (Pričetek konference je nastavljen na 20. februarja, ter bo trajala tri cini. Radi ruskega vprašanja vlada za to konferenco neobičajno zanimanje tudi v zapadnih državah. Upati je, da se bodo koočnoveljavno na konferenci uredili odnošaji z Rusijo, kar Ibi bilo zlasti za nas Slovane jalko velikega pomena. ^ Vladno gospodarstvo Pašič-Pribičevičeva vlada je, mesto da bi prej skrbela za odobritev proračuna, razpustila narodno skupščino. Cebo slovaška je pred! volitvami predložila v odobrenje proračun — in razpisala nove volitve. Posledica tega je bila, da je morala vlada takoj po volitvah predložiti zakoni o dvanajstinah, ž njim vred naknadne in izredne kredite, ker ni bil budižel za 1. 1924-§5 realen in ker so se za časa volitev izvršili razni izdatki, za katere ni bilo kreditov v proračunu. Ob priliki znatnega povišanja kreditov v dvanajstinah, katere je vlada predložila tr ikrat za dobo štirih mesecev, v celem torej za celo leto, smo povdarjali, da ni kritja za povišane kredite, da né bodo drž. dohodki zadostovali .tea pokritje zvišanih izdatkov, ki znašajo za celo leto nad 1800 milijonov dinarjev. Smehljajo je pobijal fin. minister naše trditve in zagotavljal, da je zasigurano popolno pokritje povišanih izdatkov. Dolgo nismo mogli dobiti podatkov, kako se vrši gospodarstvo na podlagi dvanajstin, četudi bi bilo potrebno, da se vsak mesec predloži v svrho kontrole financ, odboru v pretres pregled! izdatkov in dohodkov za pretekli mesec. Na nage večkratne urgence smo pred par dnevi dobili v roke preglede izdatkov in dohodkov za mesece april, maj, junij 191®. Naj govore številke: T. V mesecu aprilu 1925 znašajo vsi izdatki 924.14 *nil. dinarjev, vsi dohodki 874.87 mil. dinarjev; deficit «naša 49.27 mil. dinarjev. Zanimivo je, da je večina drž. dohodkov bila manjša, kakor bi pričakovali po proračunu, le davek za poslovni promet je dal' za 2 in pol mil. dinarjev več kot je določal proračun. Izdatki večine ministrstev so bili manjši, kakor določa proračun, le izdatki ministrstva notranjih zadev so bili večji za 1.3 mil. dinarjev, za obveze iz prejšnjih let «e je izdalo za 35 mil. dinarjev več, izdatki ministrstva prosvete so bili večji za 4.8 mil. dinarjev. 2. V maju 19® znašajo vsi izdatki 2058.961 mil. dinarjev, vsi dohodki 1849.65 mili dinarjev; deficit zna-8a 209i3 mil. dinarjev. Posvetu. Znani belgijski kardinal Merrier umri. Dne 25. t. m. §e umrl v Briisselu izza svetovne vojne dobro znani kardinal Merrier. Blagopokojni si je pridobil svetovni sloves v letih 1914—1918, ko je z vso neustrašenostjo nastopil proti nemškemu nasilju in brani v pastirskih pismih pred1 celim svetom pravice svoje domovine. Rajni je bil rojen leta 1851. Dalje časa- je vršit službo bogoslovnega prole- . Borja in 1. 1906 je postal 'belgijski primas. L. 1907 je Mi ! Imenovan kardinalom. Ravno radi neustrašenosti za časa > zasedbe Belgije po Nemcih si je pridobil priznanje ne sa-' *no doma, ampak pri celi antanti. Kot bogoslovec je delo- j val iz besedo in peresom za idejo zedinjenja vseh Icrščan-ftkih cerkev. Ostani mu ohranjen časten spomin! Italijanski dolg Angli ji. V Londonu se je vrše pogajanja med italijansko finančno delegacijo, katero vodi grof Volpi in angleškimi zastopstvom pod vodstvom ministra Churchilla. Pogajanja se vrše le dalje časa, vendar do sporazuma še ni došlo. Anglija je naračunala dolga 590 milijonov funtov ter zahteva letno t odplačilo 9 milijonov funtov, Italijani pa trdijo, da, dolgujejo samo 381 milijonov in ponujajo pa leto tri milijone funtov kot odplačilo. Italija ima v Londonu še zastavljeno zlato v vrednosti 20 milijonov funtov, ka- > Jere je v početku vojne deponirala kot zalog ža posojilo. To svoto sedaj ponuja kot prvi obrok odplačila, «ločim Anglija zahteva, da ostane omenjeni znesek še nadalje kot zalog za točno odplačevanje. Angleški minister je dobil pooblastilo, da lahko pogoje po lastni uvidevnosti izpranem, vendar Anglija najbrž ne bo mnogo popustila. Sovjeti in mandžurska železnica. Kitajski vlastodržec Cang-Tso-Lin je iz sovraštva do sovjetov, ki; podpirajo njegove številne nasprotnike, ukazal1 zapreti upravitelje na podla ji dvanajstin. Večina dohodkov je bila manjša, kakor določa proračun, povečani so dohodki, in sicer vozne takse za 5.4 mil. dinarjev, davek na poslovni promet za 6.3 mil. dinarjev, trošarine za 7.9 mil. dinarjev, carine za 9.5 mil, dinarjev, neposrednih davkov za 26.7 mil. dinarjev. Izdatki večine ministrstev so manjši, kakor dolaca proračun, le izdatki ministrstva pravde so večji za 4.3 mil. dinarjev, obveze iz prejšnjih let za 7 mil. dinarjev, ministrstva prosvete za 12.8 mil. dinarjev. 3. V juniju 1925 znašajo vsi izdatki 2926.48 mil. dinarjev, vsi dohodki 2498.47 mil. dinarjev; deficit znaša 428 mil. dinarjev. Več ko polovica dohodkov je dala manj, ko določa proračun, večji so dohodki kapitalov za 1.6 mil. dinarjev, davka na poslov, promet za 4.3 mil. dinarjev, razni za 5.6 mil. dinarjev, monopola za 5.9 mil. dinarjev, voznih taks za 8.4 mil. dinarjev, trošarine za 10.2 mil. dinarjev, neposrednih davkov za 15.3 mil. dinarjev. Izdatki večine ministrstev so manjši kakor določa proračun, večji so bili le izdatki ministrstva pravde za 8.2 mil. dinarjev, za razne obveze iz prejš. let 10.5 mil. dinarjev, ministrstva prosvete za 26.3 mik dinarjev. Iz teh podatkov izhaja, da raste deficit od meseca do meseca, da znaša koncem tretjega meseca 428 mil. dinarjev in to kljub temu, da večina ministrstev ni izčrpala vseh kreditov, katere je imela na razpolago. Neizplačani so ostali krediti v znesku 1036 mil. dinarjev. Do, teh deficitov je moralo priti, ker se ni v času, ko so se predlagali povišani krediti, skrbelo za dovoljno pokritje in ker so izostali dohodki, kateri so se na podlagi proračuna pričakovali, iz enostavnega razloga, ker z davki in drugimi državnimi dajatvami preobremenjeno ljudstvo ni v stanu plačati pretiranih davkov. Deficit in to naraščajoči deficit od meseca do meseca je glasen in jasen opomin vladi, da je skrajni čas, da napravi red V državnih financah, da postavi drž. gospodarstvo na zdravo podlago. — Vlad. (Pušenjak. mandžurske železnice, ki preko kitajskega ozemlja veže Sibirijo z Vladivostokom. Uprava te proge je bila v ruskih rokah. Kitajske čete so zasedle celo progo. Spor je nastal radi prevoza kitajskih čet po omenjeni progi. (Sovjetska vlada je poslala kitajski ostro noto, v kateri zahteva takoj-šnjb rešitev spora In Izpustitev ruskih uradnikov, v protiv-nem slučaju bo intervenirala z oboroženo močjo. Radi ruskih, pretenj je zavladalo na Kitajskem, posebno pa še na Japonskem, veliko razburjenje. Iz Rusije. Drugo obletnico Leninove smrti so praznovali v Moskvi 22. januarja. Ob tem času odprejo Leninovo grobnico;, katero obiskujejo ruske mase. Leninov grob je obiskalo v enem1 in pol letu nad en milijon oseb. — V Piskovui se je zagovarjal pred vojaškim sodiščem 19. januarja zbor 179 oficirjev od 19 sovjetske garde. Obtoženi so bili vsi, ker so se zoperstavili povelju kornega poveljnika Ukrovskega. Od obtoženih je bilo obsojenih 16 na smrt in po potrditvi obsodbe so ustrelili vseh 16. Osamosvojitev Irske. Irska država je sklenila» da izda svoj poseben denar, ki bo popolnoma različen od angleškega; kovani denar bo niklast, srebrn in 'bronast. Srebrni denar bo vseboval še dvakrat toliko srebra, kot angleški. Ko bo novi denar izdan v promet, bo prenehala vrednost angleške valute;, kafete se je dosedaj Irska posluževala. Z uvedbo novega denarja j,e Irska še povečala svojo neodvisnost od Anglije. Vladno varčevanje. Vlada j|e izdala slledeče poročilo dosedanjih redukcij in varčevanji: V ministrstvu za soc. politiko jte reduciranih 276 oseb), 9 čemer se je prihranilo 8 mil. 916 tisoč 859 D. V ministrstvu za jjavnia dela so reducirana irgovsKi posli povzrocujejo mnogo skrbi in mnogokrat me je glava tako močno bolela, da sem mislil, razpočila se bo. Soproga pa mi je nasvetovala zdravilo Aspirin- tablete in hvala njim, da so te mučne bolečine izginile. Pristnost teh tablet se pozna po modro-belo-rudeči varstveni znamki 203 mesila, prihrankov 5,573.236 dinarjev; v ministrstvi» za narodno zdravje jje reduciranih 661 mest, prihrankov 13,896.218 dinarjiev; v ministrstvu za piošte 382 mest reduciranih, prihrankov 50,714.907 dinarjev; v notranjem ministrstvu reduciranih 561 mest, prihrankov 33,600.025 dinarjev; v poljedelskem ministrstvu prihrankov samo nja materijelnih izdatkih 4,090.000 D. V ministrstvu za agrarno reformo prihrankov na materijelnih izdatkih 1,000.000 D. V fin. ministrstvu je reduciranih 2.077 mest prihrankov 252,361.501 dinarjev. V ministrstvu za gozdove lin rudnike reduciranih 167 mest, priurankov 49,105.146 dinarjev. V pravlosodtuem ministrstvu reduciranih 91 mesiti, prihrankov 3,342.568 dinarjev. V zunanjem ministrstvu reduciranih 52 mest, prihrankov 2,852.499 dinarjiev. V vojnem ministrstvu, na niaterijel-nih izdatkih 30,000.000 dinarjev. Skupno jje torej) dosedaj reduciranih 4570 mest. Vsi prihranki skupaj, znašajo 444,553.169 dinar jev. Te številke se servirajo domačinom in tujcem, ki nie razumejo dovolj našega varčevanja ali »štednje«. Kako to v resnici izgleda, pa naj sledi iz sledečega: Pravico na 'uporabo brezplačnih potnih avtomobilov imajk) sedaj po »redlukciiji« in »varčevanju«; predsednik ministrskega sveta, Vsi ministri, predsednik, skupščine, upravnik gradii Beograda (šef beograjske policije), veliki župani in šef zagrebške policije! Od tebi ima predsednik ministrskega, sveta ali vlade tri, predsednik skupščine dva, drugi pa po en avtomobil. Predsedniku vladte in zunanjlemu ministru še dodeli po novih pravilih »varčevanja« tretji avtomobil za neomejeno uporabo radi tujih »delegacij«, ki prihajajo v BteOgrad, Posebej, se iše pa (avtomobili, ki vozijo pod imenom sanitetske službe in pa oni, ki jih rabi vojno ministrstvo razven avtomobila, ki ga ima na razpolaga sam minister. Za vsak avtomobil se predvideva dnevno 15 litrov bencina. Vsemi, ki so po novi odredbi »varčevanja« dobili avtomobile, so pa priznani še posebni stroški za »potrebe«, ki so zvezane z avtomobili brez plačila za bencin, — in tako dobivata predsednik vlade in zunanji minister mesečno brez polaganja kakih računov še po 20.000, druga pa po 15.000 dinarjiev. To vidno varčevanja glede avtomobilov bo stalo letno državo okroglo 4 milijone dinarjev. Avtomobili vojnega ministra so pa poleg tega še neomejeni glede uporabe in stroškov. Ministri pa imajo poleg tega še salonske železniške vagone in če potreba cele vlake ter brezplačne cigarete. Koliko Vse to stane, je sploh1 nerazvidno. Dolgo časa so Stale brezplačne ministrske cigarete letno okroglih 12 milijonov, potem so pa v nemi »varčevanja« znižali ali obljubili to na polovico, proračun finančnega ministra pa sedaj v tem pogledu ni govorili o šestih, ampak j:e beležil 6 in pol milijona kljub vsem'zagotovilom, da j,e brezplačno kadlenjie z najmanj 50.000 D mesečno plačanih ministrov na prvem mestu »redukcije« in »varčevanja«. Reduciralo in varčevalo, se je pa tako, da večin» onega, kar je sedaj komaj, živelo, (izgubi vsako živ-(jensko možnost. Vojno ministrstvo izkazuje na primer prihrankov od 30 milijonov, a to se tiče nabave prehrane za vojake in živali ter nato ve oblek. To se pravi» da bo še slabša hrana in druga oskrba v kasarnah, a da bodo še vedno hodile mnogoštevilne komisije po svetu ogledovati in kupovati razne vojne potrebščine. Kako je »seljaška« vlada štedi la pri ministrstvu m poljedelstvo, je že znano, naj1 sledi še primer varčevanja pri ministrstvu za narodno zdravje. Na plačah in honorarjih jte prihranjeno 800.000 D» nameravali so se nabaviti neki desinfekcijislki aparat)» pa se je to črtalo in tako prihranilo 400.000 D. Črtanj* tudi kredit od 90.000 dinarjev za nakup posebnih očes- »ih zdravil.. Kredit za higij«nsko-epidemološki zavod v Beogradu je .znižan od 1 milijona na 800.000, za zavod v Zagrebu pa od 1 milijona na 500.000 D. Za institut za ' ifiropične bolezni v -Skopiju je bil' prvotno določen fcre- • «lit od' 800.000 IV potem pa znižan na 600.000 D. Za 300.000 I> je bil! znižan tudi kredit za malar iòni institut V Trogiru. Tako sc varčuje pri proračunu od 13 milijard! Pri • staj potrebne j šem se odskrne kakih stotisoc. \eč kot •zdravila za očesne bolezni stane na primer bencin, za ®n sam ministrski avtomobil1, a 'kredit za zdravila se èrta, avtomobil pa ostane. - Igr Iz Slovenije. Duhovniške rtovicc. S 1. svečanom it. 1. nastopi g. Urh Hafner, župnik na Ojstrici nad Dravogradom, župnijo Tinje, odkoder -odide dosedanji g. pro vizor Janez Ogulin kot kapelan v ‘Loče. Na, Ojstrico pride za provizorija g. Rudolf Kociper, tačasni kapelan na Ponikvi ob -južni žel., kjer ano sledi iz Loč g. kapelan Franc Cari. Istočasno so prestavljeni gg. kapelani: Matija Neudauer iz Rajhenburga k Sv. Lavrenciju v Slov. gon, od tam pa g. Jakolb Zidanšek ■v Rajheniburg, Anton Oblak iz Mozirja v Makole-, ! Feliks Vršič pa v Mozirje. Shod Slovenske ljudske stranke v D. M. v Brezju pri Mariboru je dne 24. t, m. zelo dobro uspel. Srpanova go-Bitilna je bila napolnjena zborovalcev iz vseh okoliških občin. Zborovanje je otvor il domačin g. Miki. Za predsedniška je bil' izvoljen g. Fr. Maher. Poslanec Franjo Zebot je govoril, -o nesrečni politiki in o državnem gospodarstvu, ki ga vodita. Pasic in Radič. Govorili so še gg. Sagaj, Polže, -Milki, Florjančič, Maher in Kabale. Poslednji, dasirav-«o pristaš Radičeve stranke, je javno izjavi, da odobrava govor našega poslanca in -obsoja brezglavo politiko sedar nje vlade, Samo- -eno željo ije- izrazil: SLS bi marala v vlado! Dobi je odgovor, dia se naša stranka ne- da kupiti -in »ato ostane raje v borbi proti krivici. Zborovalci so z vsemi proti enemu- glasu- -izrekli popolno zaupanje Jug oslov, klubu. Le vstrajajte, so klical zborovalci od vseh strani. Socialist, ki je bil na zborovanju, p-a si sploh ni upri naprej. Umrt je dne 24. t. m. v Melavi pri št. Petru pri Mari-horu mlad gospodar Janez Krajnc, star komaj 34 let. Bil •fe naš zvest somišljenik. Svetila mu večna luč! Elektrifikacija Murskega polja. Iiz Križevcev n-a Murskem polju poročajo: Mnogo se dandanes govori -o elektrifikaciji raznih krajev, podjetij itd. Saj je razpeljana eleik-teiična mreža po Slovenskem- Štajerju iz Fale. Počelo se ; §e delati že tudi na Dravskem polju, da ne bo dolgo, in Stn-eli bodri tam lepo in strino razsvetljavo. Kaj pa Mur-• HÉ!o polje? Tudi tukaj je udomačena ta misel. Saj -imamo - dve elektrarni1, v Ljutomeru in pri opekarni v Križevcih. Toda tukaj je velik razloček; dočim ljutomerska deluje vedno -in razsvetljuje Ljutomer, stoji križevska že cele tri leta. Ko imamo vendar tukaj opekarno, mlin in žago. Lahko bi si prisluži po leti roarsikak delavec potreben denar, -.-a po rimi celo, (ko mlini1 na vodah izamrzujejo, bi -lahko bil v pogonu mlin in žaga in obenem bi imeli tako potrebno «ilektri-čno razsvetljavo. Se pozna, da g. L-umirja ni! Zadnji ' teas se že sliši-, da dobimo v doglednem času elektriko iz Fale. Treba bo -stopiti na noge, posebno vodilni in podjetju» možje; ali bi ne bilo pametno, da bi se izačeli potegovati za- to -potrebno in koristno stvar tudi v gornjih krajih (Murskega polja, da se to delo čimpTej pospeši od Ormo-'&P, ko bo do- tja igotovri? Ljutomer o tem že pridno razpravlja, trico da se bo najbrž pričelo .«ii »CI.#:ii»\iiiCii»;;i> #Cii »«Tli #«T;i#:ii »Cii *Cif/Tii5» u«CA »tiiC.ii i*f«ii-,: Riasniejle 24 ur pred začetkom zhoanovanjla pismeno vložiti poveljstvu, ker bi sle jfih v na sprotne m slučaju ne mtogllo obravnavati.) K temiu zborovanju se vlj|uid!no va-W;jo vsi izvinŠujjoči, častni in podporni člani, reditelji, kakor tudi vsi prijatelji ter debrohotniki našega društva. Kapetani: J. Voller. Pasji zapor. Ker se že dalje časa ni v mestu nikjer pojavil nov slučaj pasje stekline, se po nalogu velikega župana ukinja strogi pasji zapor, ostane pa v veljavi še omiljeni pasji zapor pod navadnimi pogoji, to jie, psi •morajo imeti na cesti nagobčnik, ali pa se voditi na vrvici. Prolituberkulozna liga v Mariboru. V zadnjem času ■so došla ligi sledeča denarna naklonila: Zbirka mariborskih strojevodij po g. Bibiču 425 D,, občina Studenci pri Mariboru 200 D, Ant. Hrovat, poštni uradnik v Mariboru iOO D, Tereza Pavlič, gostilničarka 50 D, Pavla Ora n ič iz Loke pri Zidi. mostu 50 D, Okr. glavarstvo v Mariboru, iz nabiralne pušice .50 D. Vsem darovalcem iskrena hvala. Planinski ples. Opozarjamo, da se letos vrši pia- ! ninski ples dne 1. februarja 1926, ob osmi uri zvečer j pri Götzu. Ta ples je najbolj priljubljen radi neprisiljene zabave in izbornih krepčil ter je vsako leto prav dobro obiskan. Dobiček gre za vzdrževanje planinskih ’koč, potov, markacij, zlasti na severni državni meji. Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odprta. Točijo se najboljša ljutomerska vina kakor: rulandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo,, žganje in likerji najboljše vrste. Za obilen poset se priporoča vodstvo kavarne. LISTEK. Mili jvet ftftših očetov Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 99 Nadaljeval je pot. Sedaj je bilo potrebno, da je obrnil vso svojo pozornost na stezo, da je ni zgrešil, da ni strmoglavil navzdol. Mala polja Gandrie so se kmalu končala. Nato so se začele goste žive meje, ki so visele nad jezeromi, razdejane, z drevjem pokrite dolinice, ki so padale naravnost navzdol. V teh prehodih je bil Franco prisiljen, da je na slepo tipal z roko, da je zgrabil vejo, potem drugo, potegnil obraz iz listja, ki je vsaj: vonjalo po Valsoldi. Plaziti se je moral od drevesa do drevesa, z nogami otipavati tla v strahu, da ne izdršne v globočino, in tako iskati sled steze. Njegova -culica je bila majhna, a ga je vendar ovirala. Razburjalo ga je šumenje listja, ko je stopal. Zdelo se mu je, ida se mora slišati v tej, sveti nočni tišini daleč po gorah in po jezeru. Tedaj je obstal in poslušal. Slišalo ■se je samo oddaljeno bučanje slapa v Reseli, kako zategnjeno skovikanje sove v gozdih tam onstran jezera, in včasih tam spodaj na vodi suh udarec. Bog zna, odkod.’ Ni rabil nič manj kot eno uro, da je dospel do mejè, Tam, med Mejno dolino in dolino Malghera, je bil gcizd pred kratkim posekan. Kamenito pobočje je bilo golo, zato tem večja nevarnost, da strmoglavi navzdol, tem večja nevarnost, da ga bo kdo videl, Tu čez je šel jprav počasi, večkrat se je ustavil ter se vrgel na vse štiri. Preden je dospel do Orige, je zaslišal tam doli rahle 'udarce z vesli. Vedel je, da pluje včasih ponoči čoln .straže ob obrežju doline Malghera. Gotovo je bila to straža. Pod kostanji Orige se je oddahnil. Tuje bil krit in je stopal brez šuma po travi. Šel je navzdol po zapadnem pobočju doline Malghere in dospel na drugi strani brez zaprek navzgor. Ko se je približal; Roochu, mu je .srce silno bilo. Rooch je nekaka predstraža Orie. Tu se začne mala pot, po kateri sta šla tolikokrat z Luizo ob toplih zimskih popoldnevih, trgala vijolice in Javorjev« liste ter se razguvarjala o prihodnjosti. Spomnil se je, da sta imela zadnji pot majhen prepirček radi tega, kakšnega moža bi si želela za Marijo, kakšne vrline naj bi imel. Franco bi dal prednost poljedelcu, Luiza pa kakemu strojnemu inženjerju. Rooch je planinska koča, ki je postavljena lik poleg majhnega polja, ki se razprostira pò hribu navzgor ter tvori svetlo majhno točko med temnim gozdovi. Zgoraj, je soba, spodaj hlev, majhen hodnik spređaji, pred njim kapnica, ini drugega ni nič. Hodnik je obrnjen proti kameniti poti, ki pelje dva ali tri metre bolj doli. (M vrha prepada doline Malghera do Roodha je nekaj korakov. Ko je Franco dospel na vrh, je cul v koči pritajeno govorjenje. Ustavil se je, umaknil v stran, se vlegel, na trebuh od steze v strah, ob kostanjevem grmičju. Ni več slišal govorjenja, začul je pa nagel moški korak. Nepremično je ležal in zadrževal sapo. Mož se je ustavil skoraj tik njega, trenutek počakal, nato se-je počasi vrnil in glasno rekel s tujim naglasom; »Nič ni. Kaka lisica je bila.« Stražniki. Sledil je diolig molk1. Franco se ni upal premakniti. Stražniki so se začeli zopet razgovarjati. Franco je sklenil, da se bo brez šuma umaknil nazaj, ter se zopet skril v dòlini Malghcri ter šel nato za kočo navzgor. Prav počasi si je sezul čevlje. Baš se je hotel premakniti, ko je slišal, da so prišli tri ali štirje stražniki iz koče. Razgovarjali so se in šli proti njemu. Nekdo je rekel: »Ali ne bo ostal nihče tu?« in. drugi je odgovoril: »Saj ni potrebno.« Štirje stražniki so šli mimo njega, drug za drugim, ne da hi ga kdo videl. Ničesar niso sumili, zakaj! pogovarjali so še o brezbrižnih stvareh. Nekdo je rekel, da je lahko kdo deset minut pod vodo. ne da bi utonil, drugi je trdil, tla čez pet minut, nastopi smrti. Četrti je šel molče; toda ko je bil mimo njega, se je ustavil. Franca je obšla groza, ko jè slišal, da je podrgnil vžigalico. Prižgal si je pipo, triprat ali štirikrat potegnil dim ter vprašal na to tovariše precej; glasno, ker so se že oddaljili ter stopali navzdol po pobočju deline Malghere: »Koliko je bila stara?« Nekdo izmed onih je tudi glasno odgovoril: »Tri leta in en mesec.« Nato je četrti stražnik še dvakrat potegnil dim ter šel nato naprej, Franco, ki je še ležal na tleh, se je dvignil z rokami in krčevito zgrabil za travo, ko je slišal »tri leta in en mesec«, Marijino starost. Koraki so se počasi izgubili doli v dolini Malghere. »Bog, Bog, Bog, Bog!« je kriknil. Dvignil se je na kolena ter počasi ponovil sam pri sebi, kakor blazen, grozni besedi »je bila«. Vil je roke in zopet1 stokal: »Bog, Bog, Bog, Bog!« (Dalje prihodnjič.) Če skrb in žalost nas navdaja, Napor prehud živce razkraja, bpijmo čašo »BUDD1 IA«~čaja, Radost na novo nas preraja! Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, trg, računstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci, slov. in nemškem jeziku. Začetek dnevno. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. M. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 34 3—-1 Vino prodaste staro ek noro, rito pošljete takoj v*orec hi sadnjo ceno postavno kolodvor n« aktedššče ljuto-merskih rm, Zagreb, Prites 35, 607 Stambiljke vseh vrst izdeljdje Zinauerja naslednik S. Petain v Mariboru, Aleksandrova eesta 43, dvorišče. S81 Staro umetno zobovje » kupuje v hotelu »Črni orel«, «oba Štev. 12, dine 25* 26. m 37. januarta t L od 9. db 19. m. od 15. da 18. uns. Priporoča m Tiskarna si. Cirila ? Mari dora. Za poljske križe ARGUS te nel najbolj« dom»a obvelčev*!»« asvdd ARGUS kn* v vseh mestih zaaiesijhre poverjen»» ARGUS daje obves^k1 o vsem» posebno p* o atanjs denomäi »svodov, pođvset jih In zasebnih oseb ARGU5-ove infonstsslje so vsdno točn«, Izčrpa* hitra ARGUS se nahaja v Vid» KaradBča td.11» is«®«*« ARGUS-ov telefon: 6-5®, brzojavni itsstov: Ajtgoe Premog iz svojega premogokcpa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenske premogokopna družba z o. z v Ljubljani» Wolf ova ulica št. 1 L Širite „Našo Stražo“ i iCAMA ROČKA zlata ■ visoko plemenita in nojfineßa \ zdmoiliščna mésamca o najdooršenejšl popolnosti I edina obstoječa čajno mešanica I naj finejših coetooin neper-\fa$fjtw o izdatnosti, v porabi ne dračja kot srednje erste. Inserirajte I Edino najboljši Telefon 913 iivalnl stroll in kolesa Josip Petelinčka ;:#v Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Gritzner, Phönix ■■ Adler za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied.« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. Tiskar: Tiskarna sv. Osila B Maribora, predstavnik: Leo Boole, poslovodja v Maribora. — Urednik: Janni Gelee, novinar v Maribora. izdajatelj: Kansasa^ »Mala Strain, fldara*- Janni Boiaa ■ Maribora