V Ljubljani, v maju 1916. POPOTNIK PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST. Letnik XXXVII. Štev. 8. Urejuje M. J. Nerat v Mariboru. Vsebina: 1. Dr. Josip Tominšek: O nazadovanju Šolskega petja. . . . ;......73 2. J. Gradnik: Kajenje pri mladini......................84 3. M. Lichtenmallner: Telesno izobrazovanje naše mladine in šolske kuhinje. . 86 4. Fr. Kranjc: Iztrgani listi o novodobni šoli. (Dalje]...........92 5. Pavel Flere: O bodoči vzgoji (Dalje).....',.'..........97 6. Fran Vajda: Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri v letu 1913/14. 103 7. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov „Orbis pictus".....,, . . . 110 8. Slovstvo: Književne novosti. Časopisni vpogled..........113—114 9. Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono. .......... . 115—120 □ Last in založba Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učitelj stva. Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za nase liste, ki so: Učiteljski Tovariš, Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! nA DAT\Tfl/ izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in lUrU 1IX liV stane na leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta :: 1 K 50 v. Posamezni zvezki stanejo 50 v. :: Za {asa vojne izhaja Popotnik vsak drugi mesec. Naročnino in reklamaciie sprejema .Zavezin; blagajnik Fr. Luznar' V _Kranju. — Rokopise je pošiljati ravnatelju M. J. Neratu v Maribor, Kaiserfeldgasse ste v. 21/11. Za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar. ZALOŽBA F. TEMPSKY, ======================= ID-u-naj. ======== Nore važne pomožne knjige za učiteljstvo: la" Iv mm mi. Darstellende Geometrie. Predelal prof. Kari Langer. 221 slik. Velika 8°. 107 strani. Cena, vezano 2 K. Arithmetik und Algebra mit einer Sammlung von Obungsbei-ssielen. Predelal dr. Gallus VVenzel. Velika 8» 466 str. Cena, vez. 6 K 50 h. Geometrie mit einer Sammlung von Obungsbei-spielen. Predelal dr. Gallus VVenzel. Velika 8°. 400 strani. Cena, vezano 5 K. Physik und Chemie. Predelal prof. dr. Theodor Konrath in direktor Franz Rathsam. Vel. 8«. 518 strani s 570 slikami. Cena, vezano 6 K. Methodik des Zeichnens an der Volksschule. Po novih učnih načrtih obdelala Kari Langer in Georg Zeitelberger. Vel. 8°. 104 str. 323 slik v tekstu in 8 barvnih ' tabel. Cena, vezano 4 K- Kari Langer in Georg Zeitelberger. Velikost 8°. 110 strani 243 slik v tekstu, 1 črna in 11 barvnih tabel. Cena, vezano 5 K. Das Freihandzeichnen, seine Technik und Zweig-wissenschaften. Obdelal Kari Langer. 224 strani s 427 slikami v tekstu. Cena, vezano 5~K. "ICnjigrama utmetnine in nanzUcallie I GORIČAR & LESKO VŠEK, CELJE I Glavna trgovina: Graška cesta št. 7. — Podružnice: v Celju, Rotovška ulica št. 2. in v Gaberju pri Celju. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Lastna zaloga vseh tiskovin za občinske in župnijske urade, odvetnike, notarje, šolska vodstva, krajne šolske svete, okrajne zastope, užitninske zakupe, obrtne zadruge, hranilnice, posojilnice, obrtnike, trgovce in privatnike. — Prodaja knjig c. kr. zalog« šolskih knjig na Dunaju in igralnih kart. Preskrbujeva tudi vse učne pripomočke ter oprave za šole po originalnih cenah, ker sva v zvezi z znanimi založniki kakor Pichler-jevo vdovo, Janski itd., ravnotako tudi nastenske zemljevide vseh založnikov. Učiteljska gospodarska in krilna zadruga v [tli r. z. z o. z. naroča in plačuje za svoje člane gospodarske potrebščine, časopise, knjige, plačuje zavarovalnino itd. proti mesečnemu odplačevanju. — Sprejema vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 4 V2I/© za učiteljstvo že za ves dotični mesec, ako dojde denar vsaj do 5. dne v mesecu, sicer pa od 1. dne prihodnjega meseca. Sprejema tudi hranilne knjižice od drugih zavodov, ne da bi se prenehalo obrestovanje. Posojila se dajo zadružnikom na osebni kredit proti primernemu poroštvu, in sicer proti mesečnemu amortizacijskemu odplačevanju ali tudi na drug način, ki se določi sporazumno med prosilcem in načelstvom. : Pet deležev se obrestuje kot hranilna vloga. - Zadružni lokal: Celje-Breg štev. 26. Za pojasnila se je obrniti na naslov: Učiteljska zadruga, Griže pri Celju. :" Za odgovor je pridjati 20 vin. v znamkah, sicer se ne odgovarja. :: DR. .IOS. TOMINŠEK. O NAZADOVANJU ŠOLSKEGA PETJA. Na praktičnem zgledu hočem v naslednjem ugotoviti tudi nekatera splošna pedagoška načela; nasproti pedagoški- vihravosti zadnjih iet se mi to zdi potrebno. V 6. številki »Novih Akordov«, 1. 1913., se je dr. Pavel Kozina v svojem članku »Kako sem poučeval petje« na str. 42. dotaknil vzrokov, zakaj na naših srednjih šol i h zanimanje za petje očitno in rapidno pada. Navedel je štiri vzroke neuspehov: 1. nedostatno disciplino učencev; 2. slabo pevsko podlago; 3. pomanjkanje dobrih pevskih učiteljev in 4. prepičlo odmerjene učne pevske ure. Zadeva je iz vzgojnih, in umetniških in tudi narodnih ozirov tako važna, da srno tudi nestrokovnjaki obvezani na podlagi lastnih izkušenj označiti napram njej svoje stališče, in to tem bolj, ker njena načela veljajo za vse, tudi za ljudske šole. Nisem poklican soditi kot pevski učitelj — petja nisem nikoli poučeval —, a tvoril sem si o predmetu tekom let odločno svoje mnenje. V svojih otroških in dijaških letih kot pevec, v dorasli dobi kot učitelj in prijatelj mladine in po možnosti pospeševatelj umetniških teženj, naposled kot vodja dveh velikih zavodov, pri1 katerih obeli sem našel pevski pouk v opastii krizi, tako da se je bilo resno zavzeti za stvar, reševati, kar še ni bilo izgubljeno, in staviti nove temelje. Ker se moje izkušnje raztezajo čez tri slovenske dežele, sem mogel pogoje in uspehe na razen način primerjati in presojati. Najprej poglejmo liste štiri ovire, ki jih je navedel g. dr. Kozina. • rrr"" | # Disciplina. Res je, da je disciplina predpogoj za vsak uspešni pouk; da imajo baš učitelji petjia neredkokrat z disciplino križe in težave. Ne moreni pa se zlagati s tem, kar piše g. Dr. P. Kozina o vzrokih te slabe discipline. Vzroka sta mu poglavitno dva; češ, prvič: l učitelj je od učencev odvisen; kajti če zahteva, kair učencem ni po volji, tedaj mu izostanejo. Drugič: dobri pevci so zelo temperamentni. Na to jaz odgovarjam: Glede discipline: Pravi učitelj ne bo nikdar prišel v odvisnost od učencev; ako svoj posel razume, to se pravi, če je dober veščak, tako da imajo učenci pred njim, (rabimo le pravi izraz) »respekt«, a ne da bi bil domišljav in vsiljiv s svojo nezmotljivostjo in ne pedant (vse to so umetniški' učitelji preobično); če je krepka osebnost, pa! brez zadirljivosti; če je živahen, a ne nervozen in siten (umetniški učitelji so prevečkrat takšni); če je naposled točen, natančen in potrpežljiv v izvrševanju svojega poklica: - pod temi pogoji mu bo disciplina prav tako lahka pri petju kakor pri kateremkoli drugem predmetu. Ako pa, nima takih lastnosti, se mu učenci ne bodo pokorili pri n obeti e m predmetu. Pribiti smemo trdno in brezobzirno: pevski učitelj, ki nima discipline, je tega v prvi vrsti sam kriv. S tem pa nikakor ne trdim, da se i pri dobrem pevskem učitelju ne bodo v časi h primerili slučaji kršenja discipline. Pa to so mu slučaji. In baš pri takih prilikah je učitelju dana prilika, da pokaže, je li kos svoji nalogi; če zdaj nastopi krepko, pa brez nepotrebnega hrupa in brez nervoznosti, a brez odlašanja, tako da paglavcu kar sapo zapre, potem pa mirno nadaljuje pouk — tedaj bo zmagal vse težkočc. Zelo greše pevski učitelji v tem, da so — kadar so dobre volje (učitelji ali učenci), preveč popustljivi; a kadar so slabe volje, (sitni in z ničimer zadovoljni. .le pa morda res med učenci kak hudobec, ki se ne mara udati iu obiskuje pevsko uro na videz le z namenom, da dela zgago. Kaj naj proti njemu stori učitelj? Ven z dečkom! Kakor nalašč je na srednjih šolah pevski pouk neobvezen. Izkušnja! pa celo uči, da nercdkokrat tak izobčenec potem pride iznova prosit za sprejem; in odslej bo reden učenec. V ljudski šoli, kjer je petje obvezen predmet, ima učitelj itak vsa disciplinarna sredstva na razpolago; pevske ure so sicer otrokom obično najbolj priljubljene. Kako se naj postopa z učenci, ki nimajo prav nič posluha, o tem si šolske oblasti niLso edine. Pomislek, ki ga izraža g. dr. Kozina, češ, učendi izostanejo, če učitelj zahteva, kar dijakom ni po volji, ta pomislek bi bil le tedaj uvaže-vanja vreden, če učitelj zahteva, kar učencem po pra vici ni po godu. Zato imajo učenci zelo fin čut in njih sodba je stvarna; nobenega pouka ne sovražijo tako. kakor tistega, pri katerem vidijo, da se učitelj lovi, hoteč ali kar na mah dvigniti se v višave, ali pa prepuščajoč, da se vse giblje, kakor se hoče, le pri tleh. Strog, stvarni pouk j i tu hupo n-u je, a dana jim mora biti možnost, da ni u sledijo. - Prav tako imajo učenci radi do b r o d i s c i p 1 i n o in nič jih ne o z I o v ol j i h olj k a k o r r a z k a 1 alš e 0 o s t in nered: le za kratek čas jim uganjatije burk ugaja, jih veseli dražiti učitelja; pa kmalu se naveličajo in baš dobri elementi bodo ozlovoljeni. bodo med seboj dognali: »Ta pouk ni za nič«, in ti se bodo, ker se jim zdi škoda časa. pri prvi priliki odjavili, ostali pa bodo zanikarneži. Tako bo pevski pouk pokopan, če ne poseže krepka roka in ne pogleda previdno oko vmes. Nadalje se trdi, da je disciplina zato otežkočena, ker so vsi dobri pevci tudi zelo temperamentni. Vzemimo najprej splošno trditev v pretres: ali so res vsi dobri pevci temperamentni? Prav močno se mi zdi, da ne! Ce se spominjam raznih slovenskih pevcev in pevk, ki so kazali odločno nadarjenost, in pevcev med prostim ljudstvom, moram reči da se povprečno ravno pri najboljših pevcih kaže baš nasprotno nekako nagnjenje k melanholiji, k tih: mirnosti, celo k flegmi; šele s petjem o ž i v e, rekel bi, brž ko zapojo prvi glas. Niso pač tisti pevci najboljši, osobito ne tiste pevke najodličneje, ki vedno žvrgo-lijo. - - Podobne izkušnje sem dobil tudi izven domovine. — Nekoliko nervozni in naj mi ne zamerijo - precej sitni pač lahko postanejo dobri pevci, v prvi vrsti dragoceni tenoristi, a le zato, ker so — razvajeni in se zavedajo svoje nenadomestljivosti. N e r v o z u o s t iti sitnost pa ni temperament! Temperament je redek božji dar, dragocen povsod kjer ga je naklonil stvarnik. Blagor mu, kdor ga ima: on doseže z manjšo nadarjenostjo več nego vrlina brez temperamenta. T e m p e r a m e n t tudi discipline n i k d a r n e o v i r a. o n j o celo o 1 a j š ti j e, k e r z a b r a n i prav t a k o m r t v o m o r o k a k o r surove iz b r u h e. Mnogoletna izkušnja v šoli uči neovržno, da največi neredneži niso vedno temperamentni; mnogokrat so celo skrajni flegmatiki, a pri gotovih prilikah, v gotovih urah, pri gotovem učitelju tak deček postane ves drugačen — v drugih urah se zopet uda popolni flegmi. Dal Bog, d a bi imeli p r a v m n o g o t e m p e r a m e n t n i h učencev, zlasti pa, da bi nas usoda osrečila le s tem-p e r a m e n t n i m i učitelji! Nikar pa ne istovetimo, kar se često dogaja, živčnega suženjstva s temperamentnostjo! II. ----- Kot drugi vzrok nazadovanja v pevskem pouku navaja g. dr. Kozina prešibko in p r e p o v r š n o t e o r e t i č n o podlag o b o d o č i h p e v c e v, češ, učitelji premalo na to delujejo, da: si učenec pridobi že v prvem letu znanja vseh intervalov; intervali mu morajo preiti v oko in uho, da mu n. pr. kvarta, če jo vidi z a p i s a n o. že tudi zveni v ušesih. Če si učenec v prvih dveh letih tega ne pridobi, potem se mora v sledečih letib vseh pesmi mu pamet učiti, kar pouk močno zadržuje, veselje pa ubija. »Melodije po posluhu priučiti je lahko, zelo težko je pa naučiti glasove, ki sestavljajo harmonijo.« Tem izvajanjem pritrdimo brez pridržka v t o 1 i k o, da je za uspešno petje res potrebno, učence uvesti v teoretično znanje, v temelje glasbe, v prvi vrsti v spoznanje in zadevanje interval o v. Brez tega znanja bi bilo učenje novih pesmi precej zamudno, osobito več-g lasnih. — Vodilni glas, če je melodiozen, se še hitro zapomni, ako pa »ne gre v uho«, prizadeva neizvežbanim pevcem precej težkoč; spremljevalne glasove bodo zadeli pač tisti, ki imajo prirojen dober posluh, pri lahkih pesmih kar sami, a manj nadarjeni in pri »težjih« pesmih bodo zavozili, brž ko ne morejo ali ne smejo enostavno peti gladkih terc. Vse to je v bistvu res, a se v svoji izvršitvi ne sme pretirati; drugače pelje v pogubo, kakor nasprotna skrajnost. Zahteva, da bi si učenec, v navadnih razmerah srednje šole torej 10- II letni dečko, pridobil že v prvem letu toliko znanje vseh intervalov, da bi mu kar prešli v uho in oko, je kratko in malo neizvedljivo. Ta: zahteva tvori pač višek uspeha, ki se vposta vi kot vzor; a zadovoljni moramo biti, kakor pri vseh viških raznih ciljev, prav zadovoljni, če se popno do tega viška vsaj nekateri izmed učencev. Za pretežno večino zadostuje, da res zadenejo najenostavnejše intervale, ostale pa da znajo tvoriti, si jih razviti iz lahkih. Učitelj p ai, k i b i s e n e hotel vdati in bi n a v s a k način hotel prisiliti u č c n c e d o z a d e v a n j a v s c h i n t e r v a I o v kot t a kili, ta učitelj bo pogorel, bo vsled neuspehov izgubil sam veselje in bo, kar je še pogubnejše, ubil v učencih veselje in razumevanje. Kajti pri tem zadevanju se ne da nič izsiliti tekom nekaj kratkih mesecev, tudi se ne da nič dokazati; ampak: kdor zadene, tai zadene, ker mu je dano; komur pa ni dano, ž njim se muči, kregaj ga, zgražaj se, da zapoje kvinto namesto kvarte, vse zaman: učenec ne bo razumel, zakaj se učitelj zgraža, čutil pa bo krivičnost očitanja, da sc ni nič naučil. Naučil? Kako? Kaj morei on zato. če ušesa ne slišijo prav! Daru posluha si ne more dobaviti s poukom, s pridnostjo, s pazljivostjo. S pretiranimi tozadevnimi zahtevami se bodo vsi učenci, morda za vselej, odvrnili od petja. Izgrcšeuo je torej načelo: do tega in tega čas ai mora j o v si učenci p r i m a v i s t a zadeti i n t e r v a le. Ne! Zadovoljimo se, če se to doseže pri večjem odstotku. Kaj pa ostali? Tisti ki imajo morda veselje do petja in kažejo dober glas? Ali jih naj silimo neprenehoma, da se vadijo skal in intervalov v vseh variacijah? To bi bilo le zamudno, bi ozlovoljevalo učitelja, ki bi se čutil oviranega v prospehu, bi dolgočasilo pevce z dobrini in izurjenim posluhom, a bi pristudilo petje neizvežbancem. Kaj naj stori učitelj, sploh kaj naj bi bil storil že od početka? On n a j ne k r m i m 1 a d i n e e d i n o I e s teoretičnimi vaja m i, a m p a k naj za p o je z nji m ii' v m e s, in to vsako uro, m e I o d i o z n e laihke pesmi; te pesmi naj ponavlja — njih se učenci ne bodo naveličali. Tudi na pravih p e s 111 i h se b odo učenci učili1 in naučili intervalov; doživel pa bo učitelj tekom let prijetno presenetenje, da s e b o na podlagi praktičnega petja odprl, nevede kdaj posluh tudi mnogim takim učencem, ki jim je v začetku zaman vtepaval intervale in drugo. Saj ve vsak učitelj. ,da s o učenci, kojim stopa um na dam šele tekom razvoja in ti polstanejo često najboljši. To se dogaja i pri petju in godbi. Da posnamemo: Kakor se človek jezika težko priuči le iz slovnice ampak potrebuje praktične k o n v e r z a-c i j e, iz katere bo spoznaval tudi slovniška pravila, tako se tudi p e v e c n a. j ti e poučuje le s t e o r e t ič n i tu i pri p o m o č k i, naj so še tako rafinirano sestavljeni, a ni p a k tudi s p r e p e v a n j e m p r a v i h p- e s m i. A z o p e t: k a k o r s e d o b r o i n z a v e d 11 o z 11 a 11 j e jezi k a i) r i d o biva le z z 11 a 11 j e 111 s I o v 11 i c e, t a k o j c t u d i p, r i p c v s k e m p o u k 11 11 e o b h o d n o p o treh 11 o, 11 č e 11-c e 111 d a t i s t e o r etični 111 z n a 11 j e 111 t r d 11 o p o d I a g o, ki pevca naposled usposablja, zapeti vsako pesem brez trudapolnega in umornegai mnogobrojnega ponavljanja. l isti se udaja iluziji, kdor misli, da bi žel trajnih uspehov le z enostranskim poukom. Posebno varljiv pa bi bil sledeči slučaj: Recimo, da je leta in leta na kakem zavodu poučeval praktik, ki se je teorije naravnost izogibal, tako da so pevci često peli, ne da. bi prav poznali sekirice (note); priučenje vsake pesmi je prizadevalo mnogo trudal, osobito pri začetnikih. Drugo leto pa nastopi dober teoretik in metodik; ta uri intervale in drugo, živahno, s potrebnimi pripomočki in metodično: jej, kako veselje imajo učenci, kako navdušeno zadevajo svoje kvarte in kvinte! Stvar je nova iti jih mika. A po preteku dveh, treh let? Zdaj ta pouk ni več novost; dasi so vendar vedno novi učenci, s katerimi se učijo tisti intervali, je ipak v zavodu že nastala tradicija in malčki že vedo, kaj jih čaka. Kaj bodo ti paglavci konstatovali? »Peti se učimo, pa zapeti nič ne znamo. Pusto je; vedno tiste vaje, in ne znamo nič.« Tako zabavljajo. Veselje gine. Prav tako pa bi se godilo načelnemu praktiku, ki bi nastopil po dobi pretiranega teoretika. Varuimo se torej enostranosti. Vdajati pa se učitelj tudi ne sme iluzij a m o trenotnih 1 a s t-n i h uspehih. Ko se z vsem ognjem poprime nove naloge, vnemlje prvič tudi učence in gleda drugič v navdušenju vse v lepši luči. Ko pa se tekom tednov in mesecev ohladi prvi ogenj in se pouk, kar je naravno, privede v mirni tok, začno stopati tudi ovire na dan in marsikdaj ne izostane razočaranje. Zdaj pokaži učitelj, da je na pravem mestu! Nc postani mi zlovoljen in ne huduj se na nedovzetnost, zabitost, nerednost učencev, ampak ostani potrpežljiv in preizkušuj nanovo metodična sredstva, so li res nezmotljiva, kakor si je onda mislil. Popravljaj, likaj, uči se iznova, a tudi nc delaj prevratnih skokov. Kar se je enkrat v pretežni večini slučajev obneslo, to ne more biti docela izgrešeno! Tako postanejo dobri, izkušeni učitelji. Pri tej priliki se je g. dr. Kozina dotaknil tudi cerkvenega p e t j a, ki ga oskrbujejo za šolsko božjo službo obično učenci. Iz te vloge sledi res včasih nemali napor za pevskega učitelja in za pevce. l'o priznavamo dr. Kozini; a le za slučaj; da je a) na zavodu sploh premalo pevskih ur, ali pa, b) kadar pevski pouk ni tako urejen, da bi se pevci cerkvenih pesmi, kolikor jih potrebujejo, kmalu naučili. —-V normalnih razmerah pa je bas cerkveno petje dobrodošlo kot zunanji pritisk, ki p e v c c p r i m o r a, da se za nastope resno pripravljajo. Tudi ni res, da bi jih cerkveno petje ne veselilo (češ. da je premalo temperamentno); seveda mora odbrati učitelj pripravne maše (posebno latinske in druge pesmi) — s:ij ju izbira krasnih skladb res neizčrpna. Vsak količkaj dobri zbor si vrh tega v razmeroma kratkem času pribori repertoire, čigar izraba pušča še dovolj časa tudi za posvetne nesmi. 111. P o ni a n j k a n j e d o b r i h pevskih učiteljev je dr. Kozini' tretji vzrok nazadovanja. To je istina: slab pevski učitelj je velika, največja ovira v napredku petja; če deluje tak učitelj več let na istem zavodu, ali si sledijo nepretrgoma slabi učitelji, tedaj bo pevski pouk, razen če mu pride kaka zunanja moč v podporo, naravnost zaspal. Slabih vplivov le z a č a sneg a zanikarnega pouka pa se otresejo pevci kmalu in zlahka, če jih je le večina sposobnih. Skeptik bi pa le vprašal, ali imamo res tako malo sposobnih pevskih učiteljev. To bi bil sila žalosten pojav, ki se ne pripeti pač pri nobenem drugem učnem predmetu: ne bomo izlepa čuli, da pada splošen napredek v kakem predmetu zato, ker zanj ni dobrih učiteljev! Ko bi se kaj takega primerilo, bi učna uprava hitro zaropotala: »Proč s takimi učitelji, pokličite novih in dobrih!« Meni se zdi, da je tožba pretirana; je p a č nekaj do b r i h. nekaj slabih, k a k o r p o vs o d; v s a k naslednik pa se smatra za boljšega nego je b i: 1 p r e d n i k. Nesrečen slučaj le toliko lahko nanese, da se pri ene m zavodu skozi več let vrstijo slabi učitelji; v tem slučaju bo težko govora o dobrih uspehih in bo res videti, kakor bi na svetu ne bilo dobrih pevskih učiteljev. Seveda, i zborni h pevskih učiteljev ni nikoli premnogo, kakor tudi ne pri drugih predmetih; mogoče, da jh je še nekaj manj. Zakaj? Zato, ker za privzgojo pevskih učiteljev (pri nas) ni šol, ki bi bile na višku in popolnoma kos svoji nalogi, hnamo izborne šole za petje in godbo, a ni šol, kjer bi se bodoči pevski učitelj učil poučevanj a petja s tako temeljitostjo, kakor se to godi pri znanstvenih predmetih in n. pr. pri telovadbi. — Pri nameščenju pevskih učiteljev se tudi postopa jaiko popustljivo: zadostuje kakršenkoli izpit. To ni v korist ugledu pevskih učiteljev in jim zato tudi kolikor toliko otežuje vzdrževanje discipline; kajpada, če je učitelj pravi mož, si bo kmalu priboril ugled in dobro disciplino. Pevski učitelji na srednjih šolah so ali možje s primeroma malo obsežnim splošnim, toda s temeljitim strokovnim znanjem, ali pa so možje obsežne in temeljite izobrazbe, dočim jim je petje in godba le postranski predmet. Učitelji obeh vrst morejo biti dobri na svojem mestu, prav tako pa oboji slabi; z resno voljo, s potrpežljivostjo in lastno kontrolo bi ::e mogla oba povzpeti do primerne popolnosti. -S kakimi sredstvi sc naj učitelja lotita svojega posla, to je odvisno od razmer, torej od starosti, sposobnosti in števila učencev, od številni ur, od namena pevkega pouka (drugače na gimnazijah in realkah, drugače na učiteljišču in na ljudskih šolah) in, kair je dozdaj važno, do gotove meje od posebnosti učiteljevih. Ta individualizacija dela pouk prav zanimiv. — ■ • IV. Kot četrti vzrok nazadovanja pevskega pouka se navaja p r e-m a I o število oblastveno urejenih tedenskih ur. O prepričeval-nosti tega vzroka ni dvomiti: vsaka stvar potrebuje gotovega časa za svoje razvijanje; če ga ni, se pač tie more prav razvijati. Brez vsakega pridržka pa bomo tudi ta razlog le tedaj sprejeli, če je dognano, da se na dotičnem zaivodu pri pičlih urah tud.ii nikoli prej ni dalo doseči dobrih uspehov. Ako pa je to bilo še v nedavnem času mogoče, se mora sedanji učitelj vendarle vprašati, rnari bi ne bilo i sedaj mogoče vsaj približno toliko doseči, kakor se je moglo v pretekli dobi. Pri tej priliki bi sigurno stopilo marsikako zanimivo dejstvo na dan: da so n. pr. predniki dosegli uspehe z neprimerno velikim naporom, z žrtvovanjem prostega časa in podobno: skratka, vobče bi očitno postalo, da je v ne- ugodnih razmerah pevski pouk prospeval le z velikimi žrtvami pri učitelju in učencih, z žrtvami, ki jih učitelj ni dolžan doprinašati in ki jih od učencev ne more zahtevati. Dandanašnji so drugi časi! —- Torej tudi po tem ovinku bi se (indirektno) potrdila resnica, da je pevskemu pouku odmerjenih premalo ur. Vsi ti štirje vzroki so torej do neke meje res veljavni, a vsebujejo le zunanje, rekel bi tehnične ovire, ki se kot take dajo prav tako lahko odpraviti v ugodnih razmerah, kakor so nastale vsled neugodnih. Ni pa z njimi razloženo neovržno dejstvo, da tudi ob najugodnejših razmer :ai h ni v e č t i s t e g a, rekel bi, elementa r-n e g a u a v duše n j a z a p e t j e, ki je n. pr. pred 25 teti prešinjalo vse dijaštvo. Da je tako, to ve vsakdo, ki je zavedno opazujoč preživel to dobo. Odkod to ohlajanje ? Poglavitna vzroka se mi zdita dva — ki sta torej implicite tudi vzroka nazadovanja v uspehih pevskega pouka,, eden leži v s p l o š u e m r a z v o j u p r o svet e, d r u g i v r a z v o j u glasbe s a m e. V. Prv.ii (ali če ga prištejemo gorenjim štirim, peti) vzrok: v narodu, ali bolje rečeno, v ljudstvu gin e v. a petje. Narodno petje izumi r a — o n a r o d n e ni p e s n i š t v n tega še ne boni trdil - kakor izginja narodna noša in druge pristne narodne svetinje; ker pa izumira narodno petje, izumira tudi n a. r o d o v o petje. To je resnica, žalostmi ali ne, resnica pa je. '/ dobro šolsko izobrazbo, z zanimanjem za javno življenje, osobito za politiko, so izginile stare domače šege (običaji), izginjal je ž njimi iz naroda smiisel za »mile popevčice«; idiličnost se je umikala načelni zavednosti, kakor se umikata ruševina in platno ševiotu in sifonu, kolovrat električni predilnici — in tako dalje. Prišel je ta prevrat kar sam ob sebi, ne čez noč, a tekom dveh treh desetletij. Naše matere so še pele, če drugače ne, vsaj zvečer, ko je vrela kaša v velikem loncu in so bili udje rodbine zbrani pri ognjišču; peli so v zboru fantje, ko so šli vasovat, pela so dekleta, zbrana na, trati, prepevali so pastirji. Danes? Danes so se matterc postarale, tare jih povečana, skrb in petje jim je prešlo. Fanti nimajo niti časa niti volje za petje: iti morajo na volitveni shod, pripravljati se za gledališko igro, ki se bo vprizorila v »Bralnem društvu«, vežbiati se za telovadni nastop... Deklicam se tudi ne ljubi peti: saj bo danes predavanje z diskuzijo, treba se je pripraviti o snovi; prihodnjič bo veselica v dobrodelne namene, deklice bodo prodajale šopke in razglednice, nastopile bodo kod telovadkinje. Potem bo zboro- vanje, bodo volitve v odbor... Kdo bi pel? Pojo naj le tisti, ki so nailaše zato; pojo naj pevke, ki drugače ne znajo: nič... Le pastirji na paši še pojo; ti še imajo čas in voljo za to. Otroci doma! pa tudi že ponehavajo; nihče jim ne daje pobude, nihče jih ne posluša rad. Tako izginevajo prilike in gine volja, da bi se petje doma še nadalje gojilo; petje je, kjer se goji, postalo v prvi vrsti paradna t o č k a r a z n i h veselic; stara mamica bi kljub skrbem še zapela, pa se boji, da bi se ji ne smejali — »otročja si« — če bi ona povzdignila glas. Nič ni več prijetno zvečer pri ognjišču; malokomu še pride kdaj na misel, da bi se oglasil in zapel znano pesem. Resni pogovori se pletejo, poskusoma pravcati govori, ali pa vse molči in tuhta! V takih od-nošajih ginevajo stare narodne pesmi, prej po sporočilu znane vsem, občno kulturni godbeni inventar. Ob širno s t, a tudi razpršenost modernih posvetnih t e ž e n j p o r i v a n a r o dno petje p o vse m v k o t. VI. Zadnji, pa najbrž najizdatnejši vzrok pojemanja pevskega zanimanja v širših krogih je p r e h i t r i p r e o k r e t v m o d e r n i g 1 a s b i; m o-d e r n a glas b a je za sicer muzikalne, a teoretično neizvežbaue kroge p r e t e ž k a, p r e u m e t n a, o b i č n o p r e m a 1 o m e I o d i o z n a. Posebno kvarno je nastopanje moderne glasbe tedaj, kadar se ona vede naravnost kot nasprotnica ali celo sovražnica prejšnje naivne, a iz srca. izvirajoče in vsem umevne godbe. Stara šara se kot šara hitro vrže v si ran, a nadomestiti jo s čim boljšim, z neovržninii dragocenostmi, to ni lahko. — Vsakdo mora brez pridržka priznati, da je slovenska glasba (in petje) v zadnjem dobrem desetletju v umetniškem oziru v skoku napredovala, kakor še nikoli prej; a prav tako se je širšemu ljudstvu bolj m bolj odtujevala. naposled čisto odtujila. Pred 2—-S desetletji se je pripetilo, da je kaka skladba jedva zagle dala beli dan in že se je je polastil vsak pevski zbor; v kratkem je postala malodane narodna, vsi so jo znali na pamet, seveda malo predru-gačeno. Pisec teli vrst je sani kot deček to doživel n. pr. pri pesmih »V mraku« in »U boj« (iz Zrinjskega) in še pozneje pri »Mladih vojakih«. V zadnjih lotili pa kaj takega ni več opazoval; pač pa je večkrat slišal razne »šlagarje« iz tujih operet; v njih torej išče ljudstvo melodij! Trezen opazovalec se kar ne more ubraniti vtisu, da m e u n a š i ni i skladatelji gine ali s m i s e 1 ali nadarjenost za m e 1 o-dioznost; njih smoter je zdaj haimonija. Vse prav! Pozabijo pa, da bo ob harmoniji užival le (godbeni) izobraženec, dočim vsak naivnik — tudi če je doktor iuris ali finančni svetnik ali profesor — koprni po melodiji. Radi priznavamo: da se je v prejšnjih časih na našem polju p r e 111 a 1 o skrbelo za visoko godbeno izobrazbo in za prav tako produkcijo, da smerno torej biti ponosni na sedanji napredek v tem oziru; in da bi nam moralo biti žal, ako bi pri nas u e bilo prišlo do tega napredka: a prav tako je res, da je množica poslušalcev napram tistim »visokim« skladbam v srcu čisto ravnodušna — občuduje le tehniko -dočitn bi se ji srce topilo ob mični, lahko umljivi pesmici. Eno se mora storiti, drugo ne opustiti. S ponosom lahko kažemo na krepak preobrat, ki ga na zunaj lahko presojamo ob nevenljivih zaslugah res reformatornih »Novih Akordov«; a bojimo se, da s m o v zadnjih časih pozabili na tiste, ki najbolj potrebujejo petja in godbe, na naše širše 1 j u d s t v o, n a velike in m a j h n e o t r o k e. Ne moremo se ubraniti vtisu, da je naših skladateljev kar sram, poslati kako lahko, pevno, v srce in uho segajočo pesem med svet, kakor bi se bali očitanja, češ, ta ne zna nič večjega! Skoraj kakor nehote uide temu in temu skladatelju kompozicjjai, ki bi lahko šinila med svet, a nihče se prav ne upa seči po njo: saj bi se tudi pevski zbor, ki bi se odločil za kako priprosto popevko, morda ne izognil očitku, da ne stoji na višku. Res je mogoče, da tisti pevski zbor, ki se mu pri taki priliki očita, da mu nedostaje višjih stremljenj, tudi v splošnem oziru ne stoji baš na višku; vendar bo vobče veljalo pravilo, da slab pevski zbor i priprostih, neumetnili pesmi ne zna gladko, kaj šele s pravim čutom zapeti; veljalo bo pai tudi to pravilo, da pevskemu zboru pojenjuje veselje do petja, ako se od njega zahtevajo le težke skladbe, kakor bi na drugi strani pevski zbor postal ohlapen, ako bi mu bilo usojeno vedno le lahko inelodiozne skladbe iu celo te le »za silo« peti. Skladatelji naj se torej poskusijo z novi m i, m e 1 o-d i o z n i m i, p r i p r o s t i m i1 s k 1 a d b ai m i, s taki m i, d a. b o d o prodrle v ljudstvo. Ni jih treba biti zato sram: saj je v poglavitnem odločilno, kako se sklada, ne pa, k a j se sklada;. Pevski zbori naj se potem potrudijo, da bodo take pesmi vzorno zapeli, s tem bodo navdušili poslušalce in odprli novo pot pevskemu zanimanju. Morda le prodre kaka pesem iznova v narod, si pribori domovinsko pravico iu iKvp-ži nfivsko Z^IO^O VII. V tem duhu bodi tudi pevski po u k zasnovan, vkolikor mu moremo v naših šolali odmeriti prostora. Ta pouk naj opremi učenca s tolikim teoretičnim znanjem, da mu postanejo skladbe jasne, a obdari ga naj tudi z bogatim zakladom lepih, pevnih melodij. Če se jih je dodobra naučil v teh letih, jih ne bo pozabil nikoli več. Zato mora pevski učitelj skrbno izbirati snov, a ne sine od začetnikov pričakovati ali celo zahtevati dovzetja za visoko, čisto glasbo; s takim postopanjem bi učence le ostrašil in jih odvrnil od petja. Učenci pa;, ki so se v šoli naučili lepih novih melodij, jih bodo presadili na svoj dom, med brate in sestre — in tako se sme upati, da se porodi nova doba zanimanja za petje. S o delovati torej morajo skladatelji, pevski zbori, učitelji i n pevci. Precejšnja moč v to svrlio morejo biti tudi narodne pesmi; narod tudi te že pozablja, a jih ima vendar neizrečeno rad in se jih ne naveliča poslušati; ker jih učenci do m a ne sli š i jo več, j e učiteljeva d o I ž o s t, d a j i h v šoli poučuje, in sicer najprej domače, pri Slovencih slovenske, pri Hrvatih hrvatske, ne pa čeških — te pridejo kvečjemu pozneje na vrsto, ko znamo že dovolj domačih. Kajti vprav narodne pesmi se ne dajo ravnim potom presajati in učitelj petja se vara, če misli, da zanima i učence vsaka pesem, katera zanima njega. Največja in najlaglja harmonija vlada, vsaj pri dijakih, v takem pevskem zboru, ki so ga organizovali in ga vodijo sami dijaki med s e h o j. V takem zboru je najti pravo zanimanje, izborilo požrtvovalnost, gladko disciplino in zato lepe uspehe. Tak zbor lahko obstoja poleg rednega pevskega pouka; zbor je osobito dobrodošel, kadar jc treba javno nastopiti (pri pogrebih, slavnosti L dr.), ko običajno pevski učitelj niti ni na razpolago, kakor bi bilo potrebno. Član takega dijaškega' pevskega zbora sem bil sam kot dijak, našel sem kot profesor t;uk zbor pred 17 leti v Kranju, kjer je izborilo prospeval, in zdaj rad podpiram kot ravnatelj prav tak gimnazijski dijaški zbor, ki se je že večkrat obnese!. 11 koncu pa zabeležim eden vesel pojav; nikakor namreč ni res, kar trdi dr. Kozina na str. 42., da pojemlje tudi zanimanje za godb o. Baš nasprotno! Kakor se manjša dovzetnost za petje, tako rase dovzetnost za godbo. Dočim je v prejšnjih letih bila skrb staršev, da se otroci nauče peti, tako gledajo dandanašnji količkaj premožni starši n-a to, da se otroci uče igrati na kakršnemkoli godalu. Tudi to prenešeno zanimanje je kolikortoliko vzrok, da propada petje. Vsaj meni se je na zavodu, ki je zdaj izročen mojemu vodstvu, na višji gimnaziji v Mariboru, laglje posrečilo, sestaviti iz samih gimnazijcev pravcat orkester, ki igra tudi komade iz oper in je že večkrat javno nastopil, nego organizovati zanesljiv pevski zbor. Doseglo pa se je seveda oboje. J. GRADNIK- KAJENJE PRI MLADINI. V višjih deškili razredih je važno vprašanje: Kako zabranimo učencem kajenje, oz. kako ga odpravimo? Osobito sedaj za vojno se je kadilska strast med šolsko mladino silno razširila ter posega celo v nižje razrede. O tem pojavu ve pripovedovati vsak učitelj. Tudi deklice se začele kaditi, d as i so takšni slučaj redkejši. Tembolj pa so značilni. Ako hočemo bolnika ozdraviti, je treba pred vsem proučiti vzroke njegove bolezni. Tako tudi tukaj. Kajenje je v prvi vrsti stvar posnemanja, potem šele okusa in užitka. Učenec vidi vsak dan, kako kade oče, starejši brat, možje na cesti — morda celo učitelj — šoli odrastli prijatelji i. t. d. Ti vsi njegovi vzori so starejši od njega in pametnejši in njemu se zdi, da je kajenje nujen atribut odrastlega človeka, moža. Približati se jim hoče čimprej in ker je sredstvo enostavno in po ceni, se ga hitro poslužuje. Zgledi vlečejo... Užitka še nima; njemu še je edino za stvar, bolje za njen videz in zato kadi brez izbire odpadke in suho listje, celo trstje. Seveda je opažati napredek tudi v tem: od odpadkov i. t. d. se dviga do »dram in »ogrskih«, dokler ne doseže »športov«, ki so ideal ljudskega kadilca. Pipa mu je tuja!, ker se mu zdi prestarinskai, često orevaška. Vzrok posnemanju pa je težnja za spoznanjem. Otrok išče, kaj bi bilo vendar tako dobrega v modrem, mirno se valečem dimu. Marsikateri. skoro vsi dožive bridko razočaranje, ki ozdravi mnoge za vselej ali za dolgo časa. Večina pa jih vendar vztraja, dokler ne spozna užitka v naviadi in končno v stralsti. Tudi zapeljevanje igra veliko vlogo. Posebno tam, kjer zabranjuje strogo nadzorstvo kajenje, išče krivec sodruga v krivdi, kar ga varuje tožb in odkritja. 1 pomanjkanje strogega nadzorstva, osobito z domače strani, se čuti zdaj vedno bolje. Mnogo očetov nosi vojaško suknjo, matere so zaposlene z raznim opravilom in nedostaje jim časa, da bi se brigale za skrivnosti svojih sinov. K temu moramo prištevati še dejstvo, da prihaja učenec sedaj, ko mora opravljati mnogo več del ko poprej, večkrat v dotiko z odrastlimi ljudmi ali šoli odrastlo mladino ter se čuti njim bližnjega v dolžnostih in torej tudi v pravicah. Odrastli morajo računiti z njegovo močjo in njegovim delom, ga nekako vpoštevajo in mu dovolijo marsikatero svobodo, če ga celo ne podpirajo v njegovem stremljenju. Poznam slučaj, da je sam oče ponudil sinu-šolar ju cigareto — ne morda v šali ter se zlobil nad učiteljem, ki je hotel sina kaznovati. Saj šc država podpira kajenje — je dejal . .. Da to store bratje, starejši tovariši, hlapci i. t. d. nerazmerno večkrat, ni treba posebej povdarjati. Torej nekakšno avtorizirano zapeljevanje. Petero sem navedel vzrokov: zgledi, zapeljevanje, slabo nadzorstvo, strpljivost in podpiranje Vzgojitelju-učitelju je dolžnost, da .zabranjuje kajenje v mladini iz vzrokov, ki jih je odveč naštevati. Napram drugim panogam vzgoje je ta nerazmerno težavnejša, ker se prestopki ne vrše toliko v šoli, kakor na cesti, na paši, doma in drugod. Neposredno vplivanje je popolnoma izključeno. Izobčiti ne more zgledov, ki: so brezštevilni; zapeljevanje ljubi skrite kotičke; nadzorstvo je mogoče le v šoli in le deloma ter slučajno na cesti, katera je naši mladini vedno bolj torišče življenja. Zoper kajenje doma. zoper strpljivost in podpiranje pa je sploh brez orožja1. Ostane mu troje dvomljivih sredstev: lastni odvračajoči zgled, pouk in kazen. Prvo je popolnoma! odvisno od učiteljeve krepke volje. Premagaj samega1 sebe, da premagaš druge! Pouk je omejen na opombe o škodljivosti nikotina za človeka iti posebno za mladino — kako redki so potrebni primeri! — in o pomenu varčnosti. Kazen je dvorezen nož. Kar je prepovedano, to je neizrečeno sladko, osobito ker je učencu neminljivo, zakaj se njemu zabratijuje užitek, ki je dovoljen leto starejšemu vajencu. Nobeno sredstvo nc učinkuje trajno, sleherno le d;) druge ugodne prilike in končno se rodi iz poizkusov nagnjenje, iz tega navada, katere vrhunec je strast. Boj s strastjo pa je zaman. Šola sama je brez moči napram vsem svojim kadilcem. Edino javnost in predvsem doni lahko delujeta z uspehom. Prva s predpisi o prodaji tobaka ter s primernimi kaznimi za prodajalce in mladinske kadilce, drugi pa kot najmočnejši činitelj s strogim nadzorstvom, nestrplji-vostjo in zabranjevanjetn kajenja v svoji nadi, mladini. Zakaj daleč smo šc od tega, da bi vzgojili v mladeniču zatajevanje škodljivih nagnjenj in težnjo za boljšimi in trajnejšimi užitki ter iz ru v ali nagon za posnemanjem vsega. Sploh pa je kajenje del naše sodobne civilizacije. Da se stoprav njega oprime mladina takt> hitro iti krepko; znači najbolje, da ni njen najboljši del. Dokler se sama država ne odreče vedno večjega dobička iz tobačnega monopola ter ne izkuša omejiti kajenja v obče, dokler se splošno ne bo kadilo manj, bo tudi mladina stremila za kadečim se znakom možkosti! I višje cene ne izpremenc ničesar: užitki, dasi domnevani, nami niso nikdar predragi. M. LICHTENWALLNER. TELESNO IZOBRAZOVANJE NAŠE MLADINE IN ŠOLSKE KUHINJE. i. ■ Težki časi, ki jih preživlja zdaj naša domovina in z njo vred tudi mi, so nam živ dokaz, da korenini vsa njena moč in odpornost v prvi vrsti v delovni sili in bramhni sposobnosti njenih mnogoštevilnih narodov. Te dragocene sile bode treba v bodoče ne samo negovati in domovini trajno ohraniti, ampak smotreno delati na to, da se čim bolj zviša in ojači telesna sposobnost naše mladine in da se že v šoli posveti posebna skrb nje telesni okrepitvi. Le tako nam bode mogoče vzgojiti rod, ki bode v časih preteče nevarnosti uspešno branil rodno grudo proti vsakemu sovražniku. In ako se vsi v to poklicani činitelji kakor tudi prijatelji mladine strnejo ter zavzamejo za to, da se bode vbodoče smotreno pospeševal telesni razvoj vse šolske mladine, vzgojili si bomo zdrav in krepak rod ter položili s tem trden temelj bodoči moči in slavi naše očetnjave. Splošno je znano, da se je že nekaj let sem pospeševalo in zahtevam časa primerno izpopolnilo telesno vežbanje šolske mladine in da se v najnovejšem času namerava telesno izobraževanje moške mladine celo razširiti in posplošiti. S tem naj bi se zvišala njena bodoča brambna sposobnost in naj bi se mladina usposobila, svoječasno lažje prenašati telesne napore, ki so spojeni z visokimi zahtevami bratnbne dolžnosti. S tem se je postavila telesna krepitev mladine na široko podlago, ki nam jamči, da se bodo vbodoče glede telesnega izobraževanja do-sezali uspehi, ki bodo skupnosti v vsakem oziru v največjo korist. Tu nameravane telesne predpriprave bode deležna moška mladina, ki izhaja iz naših ljudskih šol. Vprašati se nam je torej, ali so se naše ljudske šole do zdaj ozirale na telesni razvoj izročene jim mladine v toliki meri, da naj bi bila ta mladina po izstopu iz šole tudi telesno sposobna ne samo za vojaško predizobrazbo. ampak za prenašanje in zmagovanje telesnih naporov sploh v svojem poznejšem življenju. Na to vprašanje moramo odgovoriti, da so naše ljudske šole do zdaj le deloma po voljno reševale to važno nalogo, ker se je do zdaj gojitivi telesa posvečalo vobče premalo pozornosti. In vendar ne dela in ne pozna moderna vzgoja nobene razlike med telesom in dušo. Naše delovanje na polju vzgoje bode torej le tedaj uspešno, ako skrbimo obenem za to, da dobiva otroški duh varno in trdno zaslombo v telesu. Poudariti hočemo torej: telo in duša je eno in isto. Ali v šoli skrbimo v prvi vrsti za duševni razvoj, pri tem pa kaj radi zanemarjamo telo,*ki se mora kot organ duha cesto zadovoljiti z borno gojitvijo ter se vsled tega slabo razvija ali celo hira. V poletnem času po eno uro telovadbe, v zimskih mesecih pa nič, pri tem pa po trideset ur duševnega dela na teden, to je po naših šolah splošno običajno in dopustno. Vzajemno učinkovanje med dušo in telesom je sicer potom vede in izkustva že davno dognana stvar, toda napačne tradicije nas še vedno ovirajo hoditi po potit, ki je edino prava. Naša sveta dolžnost bodi torej, skrbeti za zdrav, cvetoč, krepak naraščaj. Nihče ni vesel telesno slabotnega ali celo zanemarjenega telesa. Zanemarjeno telo ni nič manj ostudno kot zanemarjena duša, razlika je samo v tem, da nam prvo tem bolj bije v oči. Kot prvo načelo naj torej velja, da šola ne sme nobenega otroka telesno oškodovati. Duševna izobrazba bila bi pač predraga stvar na svetu in bi izgubila vso svojo vrednost, ko bi si jo morali pridobivati na račun telesne oskrbe. V g o j a 111 o r a biti v v s a k e m o z i r u za otroka dobrota. Ni pa več dobrotni, ako se pojavlja kot telesna oškodba. Ako posamezni otroci, ki so posebno trdnega telesa, zahtevam šole zadoščajo brez občutljive telesne oškodbe, še s tem naše načelo nikakor ni ovržeuo. Šola kot prisilen zavod, ki velja torej za vse otroke, mora tudii vse otroke enakomerno podpirati' in pospeševati, ne samo duševno, kakor se tuintam misli, ampak tudi telesno, to je vso osebnost otrokovo. Toda dovolj besedi. Kdor našega načela ne odobrava, naj se spomni bolehnih otrok, njih žalostnega položaja in preranega telesnega hiranja. Kaj nam naposled koristi vse znanje, ako nam slabo razvito in bolehno telo greni vsako uro dneva ali nam celo naglo pretrga nit življenja. Najprej je treba poslopje trdno zgraditi, potem šele smerno misliti na njeno opremo. Najprej trdno in zdravo telo, da v njem lahko prebiva zdrava in vesela duša! II. Nimamo namena, razpravljati na tem mestu o raznih točkah šolske higijene, tudi se nečemo pečati tukaj s telesnimi vajami, kakor so telovadba, igre in športi, ki jih priporoča moderna pedagogika za šolsko mladino v prilog okrepitvi njenega telesa, opozoriti hočemo temveč samo na en 11 ed os t a tek, ki je v mnogih slučajih edini in glavni vzrok propadanju naše šolske mladine z ozirom na njen telesni razvoj. Splošno je znano, da ostaja večina otrok, ki obiskuje ljudske šole na kmetih, ob šolskih dneh brez toplega kosila. Košček suhega kruha mora navadno zadostovati lačnemu želodcu. To traja ves šolski čas, torej vsa tista leta, ko je otroku najbolj treba krepke hrane, da raste in se nemoteno razvija njegovo telo. Mi odrasli potrebujemo živež samo za vzdrževanje svojega telesa, dočim ga otrok potr"ebuje za rast in razvoj. In kako naj raste in se nemoteno razvije telo pri tako nezadostni hra-nitbi, ki so je deležni izvečine naši šolski otroci na kmetih? Kako se naj zlasti pozimi mladi organizem brez primerne hrane ustavlja hudemu mrazu, kako naj premaguje dan na dan težave dolge in slabe šolske poti s praznim želodcem in premrlimi udi? Da otroci, ki so obsojeni ves čas pod tako trdimi pogoji obiskovati šolo, očividno zaostajajo v telesnem razvoju in da pri tem trpe škodo tudi na svoji duševni čilosti, svežosti in prožnosti, da so torej tudi manj dovzetni za duševno hrano, ki jo nudi šolski pouk, vse to se pač ne da tajiti. Zle posledice take telesne in duševne zaostalosti se pojavljajo žali-bog le pogosto tudi v poznejši dobi pri odraslem človeku in to v veliko škodo prizadetim samim in še v večjo škodo skupnosti. Že v normalnih časih smo težko pogrešali naprav, ki bi naj nav-pravile konec temu nezdravemu stanju v našem šolskem organizmu, še bolj živo pa smo občutili ta nedostatek v dobi sedanje svetovne vojne, ki nam še zdaj nalaga sveto dolžnost, da posvečamo posebno skrb telesni okrepitvi mladine in da jo vzgajamo tako, da bode na eni strani svoje-časno p o 1 n o v r e dna i n s p o s o b n a z a b r a m b o. na drugi strani pa obenem tudi zmožna za r e s n o k u 1 t u r n o d c 1 o v mirovnih časih. ■ - In ko je sila prikipela do vrhunca', je prišla z visokega mesta nenadoma Izdatna pomoč. Začetkom tega leta je namreč c. kr. namest-ništvo na Štajerskem kot najvišje upravno mesto tia polju šolstva v naši deželi izdalo znamenit odlok, s katerim se podrejenim šolskim oblastim naroča, da se naj nemudoma na vseh ljudskih in meščanskih šolali v deželi osnujejo šolske k u h i n i e. Tendenca tega odloka — v tem smerno biti popolnoma prepričani — izvira iz najplemenitejše ljubezni do naše šolske mladine. Z njim se hoče v v seh činiteljih, ki jim je izročena skrb za blagor naše mladine, vzbuditi vest, da bi premišljevaili o tem ter končno prišli do spoznanja, česar je našim šolo obiskujočim otrokom zlasti v današnjih dneh nujno treba in kaj se je do zdaj žalibog zamudilo. Omenjeni odlok poudarja veliki pomen šolskih kuhinj za telesni razvoj šolske mladine in zahteva odločno, da naj se take kuhinje osnujejo na vseh ljudskih šolah in sicer za vse otroke, ki so od šole tako oddaljen da morajo opoldne ostajati brez toplega kosila. Ta za našo šolsko mladino prevažna odredba ie vzbudila v prizadetih krogih najprej precej pozornosti. Tuintam so se slišali celi ugovori ter izražaj i pomisleki, češ v sedanjih težkih časih, ko je treba na vseh straneh štediti z živili, pač ne bo mogoče oživotvoriti ter podpirati te akcije. Toda prišlo je drugače. V šolskih okrajih, kjer so se odločilni čini-telji, šolski prijatelji, drugi dobrotniki in ne v zadnji vrsti učitelji resno zavzeli za take kuhinje, so uspehi navzlic navidezno nepremagljivim zaprekam naravnost sijajni. To potrjujejo neovrgljivo številke, ki jih podajamo v naslednjem obrazcu o izidu te akcije v mariborskem političnem okraju, kjer je to zadevo smotreno in s spretno roko ter z največjo požrtvovalnostjo vodil okrajni šolski nadzornik, g. ravnatelj I. D r e f 1 a k. Šolski okraj Število ljudskih šol Število zdaj obstoječih Število šolskih kuhinj mest za brezplačno hrano mest, kjer se deli samo kruh še potrebnih nepotrebnih šolskih kuhinj Maribor 43 27 2 2 2 12 Slov. Bistrtca 15 10 1 — 2 Sv. Lenart v Slov. Goricah 8 6 1 — — 1 skupaj 66 43 5 3 — 15 O izidu te akcije po drugih šolskih okrajih na Spodnjem Štajerskem tukaj ne moremo poročati, ker nam v to potrebni podatki niso na razpolago. Vendar smemo upati, da se je tudi drugod vse storilo, kar utegne oživotvorjenju te plemenite ideje v kateremkoli oziru biti v korist. In če na posameznih šolah prizadevanje učiteljstva v tej zadevi zaradi nepremagljivih zaprek še do zdaj ni imelo- povoljnih uspehov, bode pač treba iznova vse sile napeti, da se pravočasno izvedejo predpriprave ter zagotovi šolska kuhinja še v tem šolskem letu. Vsa naša skrb naj se na eni strani zdaj osredotoči na to, da postanejo šolske kuhinje tam, kjer že obstojajo, stalne naprave, na drugi strani pa naj meri naše tozadevno delovanje na to, da jih čim prej osnujemo tudi v takih šolskih krajih, kjer jih do zdaj še niso imeli. S tem bomo dosegli, da se ta za našo šolsko mladino tako važna zadeva na naših ljudskih šolah za vedno v d o m a č i ter obenem tudi posploši. Pot do tega cilja ni več dolga in tudi ne pretežavna, saj lahko trdimo, da je glavna odločitev v tem vprašanju že padla v tem vojnem 2 letu. Z najboljšimi nadatni se smemo torej lotiti nadaljnega dela ter tem bolj računati z gotovimi uspehi', ker nas pri tem na eni strani izdatno podpirajo šolske oblasti, na drugi strani nam pa tudi ne odreka svoje pomoči in podpore naši šoli prijazno ljudstvo samo, ki vedno bolj uvideva potrebo in korist takih nalprav. Ako pa hočemo, da postanejo šolske kuhinje na vseh ljudskih šolah stalne naprave, je pač potrebno, da položimo ta stremljenja na širše in močnejše rame, da jim damo trdnejšo podlago. V to svrho se naj v vsakem šolskem kraju združi več vplivnih oseb, ki stoje stvari bliže in so voljne podpirati taka stremljenja. Tu mislimo v prvi vrsti na zastopnike oblasti in korporacij, nadalje na šolske prijatelje in dobrotnike ter osebe sploh, ki so se že izkazale kot vnete po-spešiteljice takih stremljenj. Ves odbor ostani prosta združitev, ki jej ne otežujejo delovanja nikakršni društveni oziri in nikake ceremonije, tako da se brez vseh ovir lahko prosto razvija. Delovanje takega odbora naj bi se raztezalo na t r i strani in sicer: 1. Najprej bi bilo treba v vseh slojih domačega ljudstva, nadalje pri raznih oblastih in korporaeijah zbuditi in zvišati zanimanje za šolarske kuhinje sploh. 2. Potem bi bila naloga tega odbora prevzeti skrb za ustanovitev in vzdrževanje šolske kuhinje v svojem šolskem kraju ter imetii v svojih rokah v o d s t v o te naprave. 3. Naposled bi imel ta odbor dolžnost, polagati o svojem poslovanju vsako leto javno račune. Vsekako bi bila glavna naloga odbora, skrbeti za to, da se čim prej pridobi potrebnih sredstev v pokritje stroškov za ustanovitev in vzdrževanje šolskih kuhinj. Že v zgoraj navedenem odloku štajerskega namestništva je temeljito obrazloženo, kako je dobiti v ta namen potrebnih sredstev. Ker »N a r e d b e n i 1 i st« za šolstvo v vojvodini Štajerski vsem čitateljem tega lista ni na razpolago, naj tukaj kratko omenimo glavne točke, ki pridejo v poštev pri zagotovitvi stroškov za šolarske kuhinje. V smislu citiranega odloka je te stroške zagotoviti na naslednji način: a) .s prostovoljnimi darovi bodisi kmečkih pridelkov bodisi denarja; b) s prispevki krajnega šolskega sveta iz prihrankov in prebitkov krajnega šolskega zaklada; izjemoma se sme med v o j n i m č a-s o m s p 1 oh, zlasti pa na takih šolah, naj katerih je že dovolj predpisanih in potrebnih učil, porabiti zneske, ki so določeni za pomnoženje zbirke učil in za knjižnico; v n o r m a 1 n i h časi/h se sme redno postavljati v letne proračune krajnih šolskih zakladov primerne zneske za šolsko kuhinjo; c) s prispevki občin, ki spadajo k šolskemu okolišu, za slučaje, da bi se v proračunu ničesar ne poskrbelo; d) s prispevki pristojnih okrajnih odborov; e) z darovi v šolskem kraju ali šolskem okraju obstoječih denarnih zavodov; f) končno z nabiranjem med prebivalci k šolskemu okolišu spa-dajočih občin. Kako goreče pospešujejo to plemenito akcijo šolske oblasti na Štajerskem, kaže nadalje najnovejši odlok c. kr. deželnega šol. sveta, ki vabi vsa šolska vodstva, dal priredijo v dneh 8. do vštetega 10. aprila t. 1. po celi deželi nabiranje prostovoljnih darov staršev šolskih otrok, šolskih prijateljev in dobrotnikov za zagotovitev stroškov v svrho ustanovitve in vzdrževanja šolskih kuhinj na ljudskih in meščanskih šolah v deželi. --- Takih uaredb smemo zares biti veseli, ker so nam brezdvomno najboljši porok, da dobi vsaka šola v deželi v doglednem času svojo stalno šolsko kuhinjo. Glede priskrbe prispevkov za šolske kuhinje v posameznih šolskih krajih pač ni mogoče podati posebnih navodil, ker so krajevne razmere prerazlične. Naloga krajevnega odbora bodi torej, da v tem oziru ubere pravo pot in daj sploh porabi vsako ugodno priliko, da svoja stremljenja v svojem šolskem okolišu vdomači in da nalši ideji pridobi vedno več prijateljev in privržencev. V to svrho naj se poslužuje zlasti tudi č a s o p i s j a ter naj v kratkih, poljudno pisanih člankih ljudstvo poučuje ter opozarja na veliki pomen šolskih kuhinj za telesni in duševni razvoj naše mladine. Prepričani smemo biti, da bode naše časopisje rado odpiralo; svoje predale v take namene, upamo pia tudi, da se prav po tem potu zanese prepričanje o nujni potrebi šolskih kuhinj v zadnjo gorsko vas. Bližnja bodočnost bode brezdvomno v največji meri zahtevala posebnih vrlin in sposobnosti v telesnem in duševnem oziru od našega ljudstva. Upravičeni smo torej tudi mi, zahtevati, da se pravočasno vse potreb™ ukrene, kar utegne pospeševati razvoj zdravega in krepkega naraščaja, ki nam naj nadomesti cvet človeštva, ki ga je kakor huda slana zamorila ves svet obsegajoča vojna. S n u j m oi, p o d p i r a j m o in v z d r ž u j m o torej povsod šolske kuhinje v prid telesni iin duševni okrepitvi naše ljube m 1 lai d i n e in v prilog bodoči slavi in moči naše ljube domovine! F. KRANJC : IZTRGANI LISTI O NOVODOBNI ŠOLI. (Dalje.) II. Za s i s t e m g r e i n n e z a g o 1 o metodo! To dejstvo smo ugotovili. Vendar pa se čujejo od mnogih strani glasovi, ki reformirajo v prvi vrsti metodo ter opravičujejo svoje dejanje s tem, da je treba doi-biti pot, ki vodi) k smotru. Geslo te vrste reforme je »S samodejalnostjo do samostojnosti!« Če bi videz ne varal, bi morali priznati upravičenost zahteve. Vendar pa naj-li določamo pot prej kakor smo ugotovili smoter? Kaj se nam ne zgodi lahkoi, da smo napravili pot zastonj? Zastonj pri mnogem trudu? Kako naj vstopi z enim korakom siamodejalnost v šolo, če ostane ta v svoji uredbi, v vsej svoji upravi v starih tradicijah? Pri prvem koraku zadene ob ovire, če pa se oživotvori vseeno s krepko voljo, pa spozna nova naredba sama kaj kmalu, da je le obliž na bolnem telesu. Bolezenske kali prežene na enem mestu, da nastopijo čim močnejša na drugem. Zadeva pa postlane polovičarska in zato še slabša, ker je budila upanja, obenem pa rodila spoznanje, da ni pomoči,, ter tirala tako lastne privržence v resignacijo. Torej: ne gre za metodo, pač pa za sistem! To mora biti maksima vsakomur, ki se hoče udeležiti reforme aktivno, in pri sistemu mora zastaviti izvod v zavesti, da mora biti pouk šele drugo, le sredstvo, zato tudi njegova preustrojitev nastopi šele za preustrojitvijo šolstva. Da povemo vulgarno: Kaj nam koristijo še tako bahave besede o reformiranju pouka, kaj še tako lepa posamezna dejanja in še tako uspeli poizkusi, če jih ne moremo uvesti v splošno rabo, ker: 1. so naši razredi prenapolnjeni, 2. nimamo onih sredstev, ne razpolagamo z materialom ugodnih razmer, 3. je omejena osebnost učenčeva z razredovanjem, z izkazovanjem kvantitativnega dela, 4. je omejena osebnost učiteljeva z ..., s ... 5. in 6. in 7. i. t. d. Nam pač ni treba naštevati vseh vtisikov, ki nam jih je prižulil sistem; otiski nas bole sami in poznamo jih. Zato je in mora biti boj za potrebno reformo vzgoje in pouka naprej boj preti sistemu! Za uspešen boj pa je treba predvsem poznati sovražnika, njegovo ranljivost, treba je poznati tudi lastno orožje. Eno poglavitnih v naši zadevi ima skupno ime: delo. In o njem, kakšno je danes, kakšno pa naj bi bilo, naj govore naslednje vrstice. Napačna in z ozirom na učitelje tudi krivična bii bila trditev, da, se do danes pri pouku ni delalo.. Delalo je učiteljstvo v potu svojega obraza in pnaivtako učenci; delali so v smislu zahtev pouka v trivialnem po-menu besede oboji celo uspešno ter so kazali — na pr. pri izpitih — lahko na lepe pridobitve. Da so bile te pridobitve nestalne, je znano. Danes so znani tudi vzroki za to dejstvo. Prvič se poučuje in se mora poučevati mnogostransko vzlie sankcionirani zahtevi »multutn, sed non multa«; vsak učni predmet v šoli ima svoj »smoter« in kolikor bolj veže šola te »smotre« med seboj, toliko večja je diferenca med njimi, kar je le naravno pri metodi, po kakršni se podaja vsa' ta učenost. V tem tiči namreč drugi vzrok: tudi pri takoimenovanih razvijalnih metodah se opira vedno le na gotova spoznanja ter se podajajo ta učencem kot gotova dejstva. To delo je enostransko in apelira le na spomin. Če je spomin po naravi dober, ostane pridobljena snov kolikor toliko učenčeva last, a vedno osamljena, ker ji nedostaje osnovna koncentracija: koncentracija z zunanjim svetem in koncentracija otrokove notranje narave. Za pridobitev take koncentracije pa ne zadostuje pouk sam, ker ne budi dovolj zanimanja in pazljivosti. Nedostaje mu ravno samohotna pazljivost, ki je poleg nadarjenosti gotovo glavni faktor intelektualne vzgoje, z njo pa tudi intenzivnost, ki je njena posledica in obenem najboljša po-speševateljica spornima,. Ne zanikavamo, da prav lahko zbudi nova ponazorovana učna snov samohotno pazljivost, trdimo piai, da more samolastno delo in samostojno spoznanje po njem storiti to še vse bolj, kajti otrokova narava je bolj prikrojena za dejanje kakor m prosto zaznavanje. Če pa je to zaznavanje v zvezi z lastnim delom in s samostojnim spoznavanjem, če je utemeljeno na otrokovi okolici in na njegovih življenskih načinih, če je v živi koncentraciji z vsem njegovim notranjim in zunanjim življenjem, potem so zaznavalne pridobitve trdne in neizbrisne. Govorimo s primerom iz šole. Učitelj obravnava prirodne zakone. Znabiti vzame znano uporabo teh zakonov že v pripravo — navadno se to zgodi šele pri »uporabi predelane snovi« — ter razvija zakone same s pomočjo učil, napravljenih v tovarni. Poizkuse dela učitelj sam, učenec gleda in apercepira misli in ideje, ki mu jih podaja učiteljevo deloi. Naravna pot, ki bi budila zanimanje in samohotno pazljivost intenzivno, bi bila: duševno spoznanje na podlagi lastnega ročnega dela, lastno prirejenih nekombiniranih aparatov, lastni poizkusi. To bi bilo delo vzgoje in pouka, ker bi dajal pouk svobodo pri razvoju lastne indi- vidualnosti in v pravi smeri intelekta. Pouk gre roko v roki z vzgojo, t. j. njegovemu smotru služi metoda, ki' edina odgovarja razvijajočemu se intelektu otrokovemu z vsemi duševnimi silami, kakor sloni ta na principu samostojnosti in samodejalnosti. Stara resnica trdi, da se nauči človek v svojem življenju največ v svojih prvih štirih letih. Vzemimo ta stavek omejeno; a gotovo je, da nam kaže razvojno pot, ki se je mora poslužiti tudi šola, kajti tudi njen otrok je še vedno razvijajoči se človek. Pouk malčkov pa v njegovi prvi dobi ne obstoja v tem, kar mu pripovedujejo in razlagajo starši, pač pa predvsem v tem, kar spozna sam. Fr. Nietzsche pravi v tem oziru, da je otrok »ein aus sich rollendes Rad«. Pouk staršev učinkuje pri njem le dopolnujoče. Kako pa se učil otrok? Z delom; z ročnim in duševnim delom. Ročno in duševno delo obenem — en in isti pojem je to nasproti tradiciji, ki je diferencirala eno in isto delo v dvai pojma, vzlic temu da je edini kriterij, bistvo dela. Ne, d a se je izvršilo kako delo, je za to rnero-dajno, pač pa, k a k o se je izvršilo. Delo in izdelek sta prvo, pa naj sie poslužuje učna metoda ročnega ali duševnega dela. Da je vršil učenec sam svoje delo, da je podal v izdelku svoje individualno najboljše, to je delovna kvalifikacija. To je vzgoja pouka! Zato pa pri kvalifikaciji izdelka učitelj in vzgojitelj tudi ne bo gledal na to, ali odgovarja izdelek zahtevi, ki jo je stavil on sam s pouče-vajnjiem, pač pai in predvsem, na to, ali je podal učenec pri rešitvi naloge svojo osebnost, svoje najboljše. Ta diferencija pri izdelkih mora voditi do spoznanja, da ni napravil nadarjeni učenec s tem, da je izvršil svojo nalogo boljše kakor manj nadarjeni, vzgojno -nič več kakor ta, če je tudi napel za izvršitev naloge vso svojo silo. Z drugo besedo: za nadarjenega ni, nikaka zasluga, če je napravil več, kajti v kvalitativnem oziru mora biti njegovo delo produktivnejše. Iz takih spoznanj izvajamo kot posledico zahtevo delovne šole glede pouka »omejitev učne snovi na minimum. Kolikor mogoče malo, pa kolikor mogoče dobro;, kolikor mogoče malo obligatnih strok, pa kolikor mogoče dosti fakultativnega pouka! ... Bistvo delovne šole je torej v principu koncentracija, omejitev na najpotrebnejše, t. j. zbranje in zopet najvišje napetje sil.«1) S tem pa je dan pravec tudi metodi;. Zlasti pri fakultativnem pouku je mogoče edino le samostojno delo, ki mu je obligatni pouk dopolnilo in poglobitev. Strah pred to zahtevo je prazen, ker predpisuje — kakor ') Iz Schaub: „Durch welche Reformen kann die heutige Lernschule zu einer Arbeitsschule ungestaltet werden." smo že omenili — tak postopek že narava sama, ki je vsadila v otroka kot naravni zakon težnjo po samodeialnosti; izpolnjevanje tega zakona torej ni drugega kakor priznanje pravic naravnih otroških zmožnosti ter njihova vzgoja. Terjatvi pa, da bi se mogla vršiti samodejalnost pri pouku le v okviru ročnega dela, odrekamo živijensko pravico; kajti — kakor smo že povdarili — zanikavamo sploh eksistenco te enostranosti pojma, drugič pa smo prepričani o kulturni moči knjige same. Specialna naloga pouka v šoli ostane vedno teoretična izobrazba in vsako razširjenje šole po-menja obenem razširjenje in poglobitev študija s knjigo, ki edino lahko poveča malemu delu lastnih spoznavanj obzorje ter veže vsakega posameznega uda človeške družbe s človeštvom samim in z zgodovino njegove kulture. Prenapetih refcrmerjev, ki so hoteli nadomeščati knjigo le z ročnim delom, so se otresli drugod že skoro docela, deloma pa jih sploh niso smatrali resnim. Pri nas se je dozdaj vedno pravilno pcvdarjalo, da bodi ročno delo le pripomoček pri pouku, kar pomenja isto kakor: zahtevamo zaradi otroške narave kvalitativno delo roke in um a. Z ugotovitvijo te zahteve pa zadenemo v temelj šolskega sistema in še prav posebno v njegovo metodo: resničnost otroškega življenja ji manjka in Lichtwark trdi docela pravilno, da obravnava otroka, kakor da »je prišel z vstopom v šolski razred nanovo na svet«. Zunaj: svet, proste igre — otroško delo; v šoli: neproduktivno in brezosebno poslušanje tuje snovi. Zunaj: odpiranje vedno novih resnic in lastnega spoznavanja; v šoli: apercepiranje tujih misli. Zunaj: živa sedanjost; v šoli: tuje razmere od bogvekod in od bogvekedaj. Zunaj: lastno zanimanje in lastna samchotna pazljivost; v šoli: prisiljenost zanimanja in pazljivosti za zadeve, ki stoje predaleč krogu zanimanja in pazljivosti. Naštevali bi lahko še več dokazujoeih primerov, kako malo je zmožna šola, da oplodi z mislimi in impulzi otroka, ki živi vendar svoje domače življenje; ki vendar nima niti najmanjše skupnosti s principom, na kakršnega postavlja šola svoje delo, ko hoče podajati otroku le snovi, ki naj bi mu bile v hasek v poznejšem življenju, pri tem pa pozablja na to, da bi snov tesno priklopila na vprašanja žive sedanjosti, v kateri dobiva otrok svojo duševno hralnoi, da bi mu podajala to snov s sarno-lastnim pridobivanjem. Tako bi dospeli pač do tega, da bi porajala tako prevzeta in taka snov v učencu lastne misli, ki bi bile vez do trajne posesti tega, kar je prevzel v svoj krog novega in tujega. Danes podaja šola svojim učencem — bodisi na katerikoli stopnji —- le tuje, in to tuje odpadai, kakor hitro začuti človeška narava, ki vsesava vase novo tuje po poti pravilne asimilacije, kot balast. »Smoter pouka,« pravi Gansberg2) tako pravilno, »ni v snoveh, pač pa v silah. Gre za to, da se shvatai, in ne za to, kaj se shvata.« Seveda po tem ni no/o Spodnje Štajersko 1292 + 7 ali 07 „ Koroško 608 — 8 ali 13. Primorsko_2452_— 30 ali 1"2 „ skupaj 6689 - 38 ali 0'56 %; realnih gimnazijcev: Koroško 524 -j- 66 ali 14'4 °/o Primorsko 1144 + 187 ali 19'5 „ skupaj 1668 + 253 ali 17 88 o/o; realcev: Kranjsko 759 -f 39 ali 5-4 u o Spodnje Štajersko 304 + 2 ali 0-7 „ Koroško 375 — 4 ali M Primorsko 2137 + 15 ali 0-7 ,. skupaj 3575 + 52 ali 1-48 o/o; dujcšolcev: Kranjsko 3096 + 32 ali 1-04 »/o Spodnje Štajersko 1596 + 9 ali 0-57 „ Koroško 1507 + 54 ali 3-72 Primorsko 5733 + 172 ali 3-09 , skupaj 11932 + 267 ali 2-29 o o: Na 10.0111) prebivalcev je prišlo; Kranjsko Spodnje Štajersko Koroške Primorsko skupaj Dalmacija1 1. 191 >./13. Hrvatska in Slavonija" I. 1912./13. Ena srednja šola pride povprečno na Kranjskem na „ Spodnjem Štajerskem „ „ Koroškem ,, „ Primorskem „ v teh deželah skupaj ,, v Dalmaciji1) 1. 1912-13 v Hrv. in Slavoniji-') 1. 1912-13 Po odstotkih je bilo med srednješolci: 58'9 srednješolcev, 33'5 380 64-1 52-0 31.S srednješolcev, 23.8 58.500 prebivalcev, 95.400 99-050 52.600 65.500 81.000 119.000 Kranjsko Spodnje Štajersko Koroško Primorsko skupaj hum. gitnn. 75'48 80-1)5 ■10-35 42-77 56-06 realnih g. 34-77 19-95 1398 realcev 24-52 19-05 24-88 37-28 29-90 J. U č ti i jezik. Učni jezik je bil nemški italijanski krvatski slovenski slovenski in nemški na 11 gimnazijah in 6 realkah, „ 5 „ ., 3 5 „ „ 1 realki statistike srednjih škola u Dalmaciji" Nastavni Vjesnik, >) (ilej : ,luraj Božičevie, knjiga XXII., sv 10., str. 762. 2) Mihajlo Ebi-ie, Statistika srednjih škola u Hrvatskoj i Slavoniji", Nastavni Vj. knj. XXII., sv 10., str. 739. Ako štejemo zavode s slovenskim in nemškim učnim jezikom za slovenske, kar tudi so po svojih dijakih in profesorjih, potem pride na eno srednjo šolo prebivalcev dotične narodnosti: Dežela Slovencev Hrvatov Nemcev Italijanov Kranjsko 81.800 — 9.300 — Spodnje Štajersko 400 000 — 17.000 — Koroško — — 76.000 — Primorsko 266.600 85.400 4.800 44.600 skupaj 155.000 85.400 25.000 44.600 Na slovesko-nemških gimnazijah na Kranjskem je bil slovenski učni jezik, prii slovenščini, verouku in matematiki v vseh razredih11, pri pri-rodopisju do 6. razreda, v Kranju in na drugi gimnaziji v Ljubljani tudi pri logiki v 7. razredu, v ostalih predmetih do 4. naizreda. Na idrijski realki je bil slovenski učni jezik pri slovenščini, matematiki, risanju in telovadbi v vseh razredih, pri verouku in prirodopisu do 6. razreda, pri francoščini, zemljepisu in fiziki do 4. razreda, pri zgodovini in geometrijskem risanju do 3. razreda. 3. D i j a k i p o n a r o d n o s t i. Slovencev im Slovenk na gimnazijah je v primeri s prejšnjim šolskim letom bilo več ( + ) ali mainj (—): absolutno relativno Kranjsko +3 + 0'35 °/o, Spodnje Štajersko +32 + 2-20 „ Koroško -f 3 — 0 24 „ Primorsko +45 + 0'26 „ Na realkah: Kranjsko + 38 + 1*50 °/o, Spodnje Štajersko + 1 + 0'4t „ Koroško +2 + 0'55 .. Primorsko +3 + 0.05 ., Hrvatov iu Hrvatic na Primorskem je bilo: na gimnazijah +6 — 0'22 ° o, ____„ realkah — 1 - 0 07 „ 3) Izvestje prve gimnazije v Ljubljani poroča, da je bil slovenski učni jezik pri verouku in matematiki samo do 7. razreda, ako ni tiskovni pogrešek. Razdelitev srednjih šol, profesorjev, srednješolcev in prebivalcev po narodnosti kaže tablica IX. Na 1(1.000 prebivalcev vsake narodnosti pride srednješolcev iste narodnosti : slovenskih hrvatskih nemških italijanskih Kranjsko 51'5 — 184-8 — Spodnje Štajersko 17-5 — 130-5 — Koroško 14-6 — 44'5 Primorsko 413 20 1 267'6 968 skupaj 35-9 — 82 3 Po vrsti srednjih šol v odstotkih: hum. gimn. realnih gimn. realcev Slovencev 80*03 1'64 18"33 Hrvatov 62'5 2690 10'60 Nemcev 4807 17\53 3440 Italijanov 3288 25 04 42'08 Iz tega se vidi, da Slovenci najbolj zanemarjamo realno smer. Ako še prištejemo slovenske srednješolce' na ostalih štajerskih zavodih v Gradcu i. t. d., dobimo 3571 humanističnih gimnazijcev, 75 realcev, skupaj 4473 srednješolcev (I. 1912.,/13. 4348, I. 1911.12. pa 4205); med temi je bilo 107 deklic in to 93 na humanističnih, 5 na realnih gimnazijah in 9 na realkah. Hrvatskih je 241 humanističnih, 99 realnih gimnazijcev in 4(> realcev, skupaj 386 srednješolcev (I. 1912./13. 377, I. 1911./12. pa 338), med temi 15 deklic na humanističnih gimnazijah in 1 na realki. 4. Dijaki post a: r o s t ii. Starost dijakov sem letos prvič statistično predelal. Podatki posameznih zavodov se ne dajo brezpogojno primerjati, ker nekatera izvestja podajejo starost dijakov* ob sklepu šolskega leta, druga pa ra-čunijo po koledarskem letu. Izračunil sem tudi povprečno starost za vsak zavod, za gimnazije in realke ter za oboje skupaj. Povprečna starost realcev je za 0.2 leta nižja. V prvem razredu gimnazij je povprečna starost 12.19 let. tia realkah pa 12.22, torej nekaj višja. V najvišjem razredu gimnazij je povprečna starost 19.64 let. na realkah pa v 7. razredu IN.44 let, torej za več ko eno leto nižja. To dokazuje, da na realkah med študijami več dijakov izstopi in se posveti drugim poklicem. Že površen pogled nam kaže, da so slovenski dijaki povprečno starejši. Slovenske gimnazije na Kranjskem imajo vse povprečno starost nad 15, nemški dve pa pod 15 let. Slovenska nižja gimnazija v Celju ima 14.18, nižji razredi nemške gimnazije pa 13.02; slovenski nižji razredi v Mariboru 14.95, nemški pa 13.88. To je v zvezi s. soeijalnimi razmerami. Slovenski dijaki' so večinoma kmečki sinovi, nemški pa meščanskega rodu. Kjer pridejo pri Nemcih kmečki sinovi v poštev kakor v Celovcu, je tudi povprečna starost višja. V pedagoškem oziru je ugodnejše, da prihajajo dečki zrelejši in resnejši v srednjo šolo. 1) i j a k i p o bivališču starše v. Zavodi, katere obiskujejo slovenski dijaki, imajo razmeroma tnalo dijakov, katerih starši stanujejo v kraju, kjer je zavod. Celjska nemška gimnazija ima v nižjih razredih s pretežno nemškimi dijaki blizu 68n/0 takih dijakov, v celem pa samo 4(>.7%. Slovenski oddelki prvih 4 razredov mariborske gimnazije nimajo niti 20%, nemški pa dve tretjini takih dijakov. Izjema je pač gimnazija v Ptuju, o kateri sem že pred leti natančno poročal, od kod ima svoje dijake. Večina slovenskih srednješolcev torej ne stanuje pri svojih starših. To je v pedagoškem oziru zelo pogubno, a tudi škodljivo za zdravje in telesni razvoj dijakov, ki so prepuščeni samim sebi in živijo ob slabi hrani v slabih stanovanjih. 6. Dijaki po ver i1. V primeri s prejšnjim šolskim letom je več ( + ) ali manj (—) srednješolcev : katolikov -j- 308, pravoslavnih — 6. protestantov -f 16, Židov -f- 14, brez konfesije -)- 4. Po vrsti srednjih šol je bilo v odstotkih: gimnazijcev realcev katolikov 68*69 31-31 pravoslavnih 53'OB 46'94 protestantov 64-35 35-65 Židov 63-82 36'18 V ostalem (razdelitev dijakov po razredih, po rojstnem kraju, učni uspehi) govorijo tablice. 7. Žen s k ii št u d i j. Ta del statistike je letos pomanjkljiv. Vsled bojnih homatij nisem mogel dobiti nekaterih licejskih izvestij. Deklice obiskujejo kot hospitantice nekatere gimnazije iu realke. V večji meri se je to začelo pri nas v šolskem letu 1908./9., tako da smo v šolskem letu 1913./14. imeli v prvih 5 razredih nekako stalno število deklic, v ostalih razredih pa le posamezne. Število slovenskih hospitantic še vedno raste. Bilo jih je; 1911-12 na gimnazijah 81, na realkah 12, 1912-13 „ „ 94, „ „ 8, 1913-14 „ „ 98. „ „ 9. Vendar se zdi, da zanimanje za ta način studiranja pojema. V prvem razredu je bilo slovenskih hospitantie: 1911-12 na gimnazijah 28, na realkah 1, 1912-13 „ „ 28. „ „ 2, 1913-14 „ „ 20, „ „ 1. Tem bolj pa se razvijajo dekliški lieeji. V ozemlju, kii pride za Slovence v poštev, imamo 1 slovenski licej v Ljubljani., 4 nemške in to v Trstu, Gorici, Celovcu in Gradcu, 3 italijanske, od teh 2 v Trstu in 1 v Pulju, ter 1 hrvatski višji ženski licej (5.—8. razred) v Sušaku pri Reki. Slovenke obiskujejo pred vsem ljubljanski licej in v precejšnjem številu nemška liceja v Trstu in Gorici. Dekliški lieeji v avstrijskih deželah so šestrazredm, le graški licej ima še dvoletni reailno-gimnazijski tečaj za licejske abiturijentke, ki hočejo licejsko maturo dopolniti v realno-gimnazijsko. Mestni dekliški licej v Ljubljani ima obligatne učne predmete: verouk, slovenščino, nemščino, francoščino ali laščino, zgodovino, zemljepis, matematiko, fiziko, prirodo-pis, risanje, lepopis, \ zgojeslovje in telovadbo. Podobno so urejeni tudi drugi lieeji v Avstriji, le da imajo angleščino mesto laščine. Lieeji na Hrvatskem so osemrazredni kakor vse srednje šole tam (tudi realke). Do zdaj sta dva ženska liceja: 1 v Zagrebu in 1 v Sušaku. V višjih 4 razredih ni dovoljeno ponavljanje razreda. Obligatni učni predmeti so: verouk, hrvaščina, nemščina, francoščina, svetovna književnost v hrvatskih prevodih, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, filozofska p r o p e d e v t i k a, risanje, ženska ročna dela, petje, telovadba in lepopis; relativno obligatni: angleščina, latinščina, pedagogika in v Sušaku tudi laščina. Učenke se lalhko vpišejo v oddelek za občno naobrazbo brez namena za nadaljni študij ali posebni poklic, v latinski oddelek, ako nameravajo nadaljevati študije na vseučilišču, ali v pedagoški oddelek, ako hočejo postati učiteljice. Obligatne predmete se učijo učenke vseh oddelkov skupno. V višji licej (5. razred) se lahko vstopi iz višjih ljudskih šol, ki odgovarjajo našim meščanskim šolam, po sprejemnem izpitu iz hrvaščine, nemščine, francoščine in matematike. (3jj=©;> <&=§] DR. IVAN LAH: PATER HIPOLIT IN NJEGOV „ORBIS PICTUS". (Dalje.) V nadaljnem podajamo iz Hipolitovega rokopisa samo slovenski prevod. Upam, da si iz navedenih odstavkov vsak lahko predstavlja, kako izgleda celotni Hipolitov rokopis. Podajamo tu prepis Hipolitovega prevoda: 1. ker iz njega vsak lahko spozna vsebino izvirnika, ki je kulturni dokument svoje dobe, 2. ker ima slovenski prevod svojo jezikovno zanimivost, kar se je opetovano priznavalo s tem, da so se navajali odstavki iz prevoda kot zgled slovenščine v oni dobi. Iz praktičnih ozirov podajamo prevod v gajici; tuintam smo spremenili ločila, v katerih Hipolit ni dosleden. V začetku stavka piše Hipolit pogosto z malo črko; mi pišemo dosledno z veliko. 13. Drevsku sadje. Sadje se doli terga od rodovitniga drevja. Jabolku je okroglu, hruška inu figa so dolgovate, češnja visi na enim dolgim peclu ali reclu, sliva inu breskva na krajšim, murve na nar krajšišim. Laški oreh, lejšnik inu ta kostajn so zavita v lubje, iziče (yshizhe) ter v lupino. Nerodovitna drevja so: hoja, jelša, brejza, cipres, buku, jesen, verba, lipa etc. Vonder vekši dejl so senčna ali seneodelna. Brinje pak inu lorbar nosio zarnje; smrejka cofle; hrast želod inu iiške. 14. Kože. Mej rožicami so nar znaniši: v začetku spumladi fiolica, hyacinth, narcissa, potem lilie bejle inu gjele1 inu plave, k' zajdnimu ta gartroža i nagelc, s' teh se pledo inu vežejo krancelni inu pušelci, bodo tudi h timu perstaulena lipudišeča zelišča kakor: ta majaron, ta amarantha. ruhtica, ta lafendel, rožmarin, aysop, špikanarda, bazilika, žalbin, metha. Mej polskimi rožami so te nar znaniši: šimarnice, plan marzličnik, žitna roža, kamilica (camilliza) etc. Mej polskimi zeliščami ta (letala, ta pellen, kissilica, kopriva, inu več družili. Tulipa je en cier lih rož, ali brez duha ali žmaha. 15. V e r l e n i n a. V' kuhenskih vertah rassejo: vertna zelišča, kakor: salata, ta voli-raut, čebul, česen, buča, korenie gjelu, bejla rejpa, redku, markvica, zelena, peteršil, kumare, dinje, kolšica, sladki janež etc. ' ffleli = rumen. Imena zelišč so povečini enaka latinskim oziroma nemškim. 16. Žitu. Nukuteru žitu rasse na bilki, ali stebli v' kolence razdelenim, kakor pšenica, arž, ječmen; na teh jima klass resse; ali je štumfast inu nossi zarnje v luskinah ali v plejvah. Nukuteru na mejstu klassa jima latovje, kateru zarnje v sebi deržij v pušelcah kakor: ovus, prossu, ayda; sočivje jima lupine ali lusčine, katere ta zarna v predalce zapro, kakor: grah, bob, grašica inu kateru je majnši, kakor: leča, čičerka inu cizara. 17. Šibje ali garmovje. Mladica, katera je vekši inu terdejši, kakor ena zel, bo jimenuvana en germ, kakor so per brejgih inu v stoječih vodah bičovje, mečičje brez knofou, rohr z baticami inu ta garčasti inu znotraj puhli terst, drugdej gartrožni germ, ardeče grozdjice, bezeg, brinje, ali brinov germ. Glihi viži ta vinska terta, katera vun požene te mladice inu taiste te rožičke ali vilice, tu vinsku perje inu grozdje: na kateriga kocenu vinske jagode vissio, katere od znotraj pičke jimajo. 18. Živali inu pervič Tyce. Ta žival živy, počuti inu se gible; se rodi (poverže ali izleže) inu vmerje; se zredy inu rasse; stoji ali sedy ali leži ali hody. Tyca, kakor morski kus, kateri per morju se gnezdi in leže, je pokrit s perjam, leti s perutmi, jima dvej perutnice inu tuliku nog, en rep inu klun; ženica v gnezdi leže jaica inu verhu sedeoča izleže mladiče; jiee je obdanu z lupino, pod katero je ta belak, v letem ta čimlak. 19. D o m a č e t y c e. Petelin (kateri zjutra poje) jima en greben inu ostroge, okopunen se imenuje en kopun inu se pita v kurniku; kokuš praska ta gnoj inu išče žarnica, kakor tudi ti golobji, kateri se gori rede v golobineku, inu ta purman iz svojo puro; ta lejpi pav se offertuje iz svojmi peruti, štorkla ali čapla gnezdi na strejhi, glihi viži lastovica, grabeč, sraka, kauka ali tola inu perih pogačica, peretničasta miš lejtajoča okoli hiš. 20. Poječe tyce. Ta slavič"ali slaviček poje nar lubezniviši mej vsejini, škerjanic po-pejva lejtajoč v tim lufti, prepelica na zemlji sedeoča; te druge na vejicah tiga drevja, kakor: ta ptuji kanar (canar), ta šinkovic, štigelc, ta cajzelc, konopličik, ta sinica, sternad, ta šimarnica, pejnica etc. ta mnogu-farbani popagal, kus, škorec, sraka inu tola sc vuče človečke bessede sponašati; vekši dejl nyh je navadnu zaperte biti vte tyčne hišice ali v' foglouže. '21. P o 1 s k e inu b o r š t n e t y c e. Štraus je nar vekši tyca, kraličik ali staržik nar mangši. Sova nar zaverženiši, dap (ali božji petelini«, tudi smardakaura) ta nar nagnusniši; zakaj ona se redy od govne: paradižna tyea ta nar redkiši inu brez nog. Phasan inu trop, ta oglušni divji petelin, podleska, jerebica, kluniak, kožica inu brinouka bodo susebnu štimane, mej drugimi so nar prešti-maniše ta čuječi žerjau, milu poječa gerlica, kokovica inu grivnik ali divji golob, detel, šoya, vrana. 22. Na rup h oje če tyce. Postojna en kraji mej tycami, gleda v tu sonce, kapra inu orel se rede s cerknenimi merhami; ta pivlik zahaja te pišeta ali mlade kure. Kregul, luyn inu jastrob love te male tyčice: jastrob lovy golobe inu te vekši tyce. 23. Vodne t y c e. Ta bejli labud, ta guss inu raca plavajo. Pomderik se pod udo po-lulme; h temu perstavi točjo guss ali lisko inu zličnoguss; ta morska postojna inu ribič tyca s viškiga doli letajoči, ta rangar pak per kraju stoječ ribe love. Musge krava vtakne klim v' udo inu muka, kakor ena krava. Pastarica megla pogostim z repom. 24. Letaj o č a z m o M a k a.1 Čibela dela med, kaleriga popaše ta čmerl. Ossa inu seršen pičio iz želom, inu zlasti lo živino marlra la brencel ali obad, nas pak ta muha inu komar; la gril poje; nietul je ena peretničasta gossenca; keber pokriva peretnice z lupinami, karstnica svejti ponoči. 25. S I i r i n o g a s t c ž i v a I i inu pervič I) o m a č e žival i. Pas s' psiekam ali scenam je varili liga pohištva; mačka (maček) sneži, trejbi hišo od miših, kateru tudi sturi mišnica; vejverca, aflenia inu merkouca ali morska mačka se doma derže za en lušt; podgana inu druge vekši miši kakor: podlasica, kuna, diluir nadležio ti hiši. 26. Če j d n a živi 11 a.2 Junic, (bik) vol, krava inu tele so z dlako pokriti, oven, koštrun ali skopic, ovca z jagnetom nossio to volno; kozel s kozo inu s kozličam jimajo kocine inu brade. Merjasic, prešič s pressico ali svinio inu s pra-scam jima ščetine, ali nikar roge: vonder tudi rezklane parkle, koker una živina. 1 Čejdna, od čeda, čreda ~ pec.us, Heerdvieli. Zmotlaka (v rokopisu pisano smotiaka) = mrfes. insecta, IJugezieier. 27. Delovna živina. Ossel inu mazg nossi težave ali tovore. Koyn, kateriga cjera ta griva, nossi nas same. Kamela nossi kupca iz svojim blagom red. Slon vlejče k sebi to kermo s tim rilcam; jima dva vun stoječa zoba inu za-more nesti tudi trideset možov. 28. Divje zverine. Gozdni vol inu bivol so divji volli; velika zvir, vekši kakor en koyn, katere koža ali ussinie je nepredereče; jima vejčaste ali vejnate roge, glih kakor tudi ta jelen; ampak serna iz sernecam nejma skorej cilu nobenih rug; divji ali kamenski kozel jima cilu velike roge; divja koza cilu majhene, s katerimi se ona na te pečine obejša. Samorog ima le en sam, ali pak cilu žlahtni rog. Divji prešič ryje iz zobmy; ta zaje je stra-šliv inu boječ. Morski zajček prekopava zeinlo kakor tudi ta kart, kateri kartine gori meče. 29. Divje z v e r j a č i n e. Zverjačine jimajo ostre krample inu zobe inu so messajedne, kakor: len, en kral tih štirinogastih, grivast z levinTo1 red. Ta pikasta rissa inu tygra zvir je nar grozovitniši mej vsemi. Ta cottasti medvid, ta dereči vouk, ta bistrogledni ris, ta dolgorepna lissica, ali lissjak ta nar pregna-niši2 mej vsemi. Ta jež je bodeč, jazbic se po luknTcah vlači. 30. Kače inu 1 a z e o č e živali. Kače lazio se zaviajajoče; velika kača ali gloš v tem gozdu, vodna kača v ti vodi, gad ali madros v skalah; polska kača ali inadros na puli; domača kača. voz ali gož v hišah, ta slejpič je slejp. Noge jimajo: zelenic, kosčer, martinec; ta mačerol, kater v ognju živy. Lintvern ena s perutmi obdana kača, vmory skuz nadulmente. Ta bazilišk z očesmi. škarjpian z strapovitnim repom. 1 levinio. Inkiitah elc. T mehča u. - pregnan - /.vit, prekanjen. SLOVSTVO. H. KNJIŽEVNE NOVOSTI. Zbirko pesmi z vojnimi motivi je izdal slovenski pesnik S i I v i n S a r d c n k o pod naslovom »Nebo žari« in z mottom: »Nebo žari — in gozd šumi skrivnosten spev, solze in kri.« Knjižica je izšla v »Kat. bukvami« v Ljubljani ter stane l.NIl K. Gramat.vka jezika ojezystega \v naszej szkole sredniej. Pod tem naslovom nam jc g. profesor dr. Jan Magiera (Krakov) poslal silno zanimiv spis, ki se nanj vrnemo v eni prihodnjih številk »Popotnikovih«. C. ČASOPISNI VPOGLED. »Zvonček« je začel objavljati v svoji 3. letni številki dr. Šorlijev spis »Bob i n T e d i, dva n e u g n a n c a«, za katerega je vzel snov po svetovno znani John Hab-bertonovi knjigi »Helenina otročička«. Z ljubkim pripovedovanjem dr. I. Šorlija bodo imeli slovenski otroci pač veliko veselje, želimo le, da bi prišla neugnanca Bob in Tedi prav mnogim v roke. — Tudi ostala vsebina te številke zvesto vrši »Zvonč-kovo« nalogo: zabavati in poučevati našo dcco. »Neue Bahnen!« — 26. letnik (1914/15). Izdala Feodor Lindenmann in R u-d o 11 S c h u 1 z e. — Zal. Piidagogische Literatur-Gesellschaft: Neue Bahnen, R. Voigtlander zal. v Leipzigu. — Cena 6 Mk. Med najstarejše nemške pedagoške revije, ki zavzamejo stališče nujnosti pri pre-ustrojitvi šolstva in vzgoje, štejejo »Neue Bahnen«. Med najstarejše in po izbrani vsebini med najboljše; kajti v teku svojega izhajanja si je pridobil list prvoborilce modernih pedagoških in metodiških struj za svoje sotrudnike. Ne le zastopnike ene sir nje! Že naslov lista sam pripoveduje, da so struje v njemu lahko različne, a skupen jim je smoter: izboljšanje vzgoje in pouka. Ce opozorimo v »Pop.« na 26. letnik iz 1. 1914/15, storimo to zato, da pokažemo slovenskemu učiteljstvu in vsem. ki se zanimajo za različna nova mnenja na vzgojnem polju, nov dober vir, kjer lahko zajemajo v nadaljnem izobraževanju v prid sebi in onim, za katere delajo. Da je posegel vojni duh tudi v N. B. v letnik, izhajajočem v vojnem letu, je razumljivo; vendar pa se v svojem poročilu splošno omejujemo le na članke, ki nimajo z vojno nič opraviti, kajti gotovo je, da so ti trajnejše vrednosti ter zaslužijo bolj ozira kakor vojni članki, četudi so ti znabiti aktuelnejši. Zato navajamo iz bogate vsebine 560 strani obsegajočega letnika le naslednje spise: a) Spisi s p I o š n o z n a n st v e n e vsebin e: dr. Moede: Richtkraft der Aufmerk-samkeit. — O. Meyrich: Blutuntersuchun-gen an Schulkindern. — Prof. Sprengel: Vom Eigen\verk unserer Kultur. b) P e d a g.-z n a n s t v e n i in p e d a-g o g i š k o-z godovi nski spisi: Prof. Budde: Gegen\vartsgedanken der Piidagogik Schleiermachers. — H. Steni: Schule und Jugendkultur. — K. Huber: Leitfadenstil und Kindersprache. — H. Steni: Mane Montessoni und ilire Piidagogik. — F. Gansberg: Grundgedanken der modernen Piidagogik. — B. Gerlach: Sii-verns Unterrichtsgesetzentwurf. — M. Schmidt: Vom padagogisehen Glauben. — H. Mark: Gemiits- und Tatpatriotismus iu der Erziehung. — H. Ranft: Berufsbera-tung. — Dr/ Niichter: Charakterziige des amerikanisehen Lebens in ihren Beziehun-gen zum amerikanisehen SchuKvesen. — R. G. Haebler: Nationale Bildung und Erzie-hung. — K. Huber: Weltvolkische Erziehung. — G. Stiehler: Rembrandt als Er-zieher. c) Didaktični in metodični spisi: Prof. dr. P. Bartli: Die Seele des ge-schichtlichen Unterrichtes. — W. Schrem-mer: Das Volkslied in der Schule. — R. Osterloh: Eine Probe aus meinem Ge-schichtsunterricht. — R. Block: Erlebnis und Dichtung. — U. Gotze: Ein Beitrag zum Miirchenerzahlen in der Volksschule. — Dr. J. Grundmann: Handels- und Verkehrs-geographie in der Schule. — M. Schiitt: Das Aquarium iu der Schule. — M. Sclimer-ler: Nachaffendes Lesen. S tem smo označili samo izbor najboljše snovi, omenili pa nismo nič mnogih aktualnih spisov in zapisnikov, tičočih se vojne iu šole in političnošolskih, ki jih jc zlasti dosti pod zaglavjem »Umschau«. Sicer pa naš namen ni bil, razkazati tega letnika N. B., pač pa le opozoriti nanj. Naročniki lista so dobili pri tem letniku brezplačno še knjigi: E. Wulffen »K r i-m i n a 1 p a d a g o g i e« in O. Hauser »Die L y r i k des A n s I a n d s s e i t 1800.« P. Flere. RAZGLED. A. KULTURA. Gospod urednik! Bi verjeli, da je zbudil vojni čas kulturno potrebo mas tako zelo, da je začelo segati občinstvo po knjigah bolj, kakor je bila navada v mirnem času? Jaz sem nekaj o tem slišal in sem se takoj odpravil v dve najobsežnejši slovenski ljudski knjižnici ter poizvedoval pri gg. knjižničarjih »Gospodarskega in izobraževalnega društva za Dvorski okraj v Ljubljani« in »Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj v Ljubljani«. Tam sem izvedel, da je dejstvo resnično. Gg. knjižničarjema za njuna prijazna pojasnila moja zahvala na tem mestu, Vam, gospod urednik, pa poročam o svojem poizvedovanju. Pregled o izposojevanju knjig je v primeri s prejšnjimi zadnjimi leti v knjižnici »Dvorskega okraja«, ki obsega 6528 ,". I. 1913.....20.217 izposojenih knjig, I. 1914.....W.307 « « 1. 1915.....39.754 « « jan. in febr. I. 1916. 9.521 « « Knjižnica »Šentjakobskega okraja«, obsegajoča nad 5700 del, je izposodila v 1. 1915. nad 50.000 knjig, s čemer se je knjižnični promet proti I. 1914. malone podvojil. Radoveden, kaj obiskovalci knjižnic pravzaprav čitajo, sem izvedel, tla jim diktira izbiro čas iu njegove razmere. Poljudno - znanstvene zemljepisne knjige so prav utko priljubljeno čtivo, kakor segajo v beletristiki predvsem po povestih iz vojne iu o vojni. Najbolj zahtevajo Sienkie\vicza. Dumasa, Sherlock Holmesa, Finžgarjev »Pod svobodnim solncem«, Bečiča »Kletev nezvestobe« in »Zaobljubo«, Deželica »V burji in viharju« ter »V službi kalifa«, Haggard: »Dekle /. biseri«. Roža sveta«, Kirchsteiger »Pod spovednim pečatom«; spise »Na devinski skali«, »Opetov praporščak«; Mayeve »\Vinneton«, »V padi-šahovej senci« (teh dveh knjig bi morali imeti po 50 izvodov, da bi zadostovali); Stojan »Za svobodo in ljubezen«, »Venec slov. povesti lil.. Zevacco: »Otroci papeža« in »Hiša Sairit Vol«, Zeyer »Jan Marija Plojhar«. Precej gre tudi Jurčič in Kersnik, Jules Verne, Majarjev »Gozdovnik, No-dierjev »Ivan Zbogar«. Golsmithov »Župnik Wakefieldski«, »Dom in Svet«, »Kres«, Grossijev »Marco Visconti«, Tavčarjev »Izza kongresa«, dočim je manj popraše-vanja po drugih Tavčarjevih spisih. Stritarja bero bolj, Levstika prav malo, Iv. Cankarja skoraj nič. Zanimal sem se tudi za vzroke obilega navala na knjižnice. Ti se' navajajo: 1. ker ie sedaj več denarja med ljudmi, osobito pa 2. ker posečajo osobe s stalnimi dohodki radi draginje niu,;go maivi javne lokale in se raJ: varčevanja dru- bolj doma in čitajo, 3. ker so vsled vojne odpadle zabave iu veselice, je čtivo gotovo najboljša zabava in najcenejše .razvedrilo. Razvedrila so pa ljudje gotovo sedaj bolj potrebni ko kedai onprej! Na moje vprašanje, če smemo upali, da ostane ljudem to veselje do čitanja in z iiiiui do poti samoizobraževanja, se mi je reklo: »Gotovo ic. da bode večina sedanjih izposojevalcev, ki nam jiii je naklonila vojna, ostala tudi po vojni zvesta knjižnici. Po vojni bo sploh nastopila zlata doba za knjižn;ce, če bomo dobili dovolj zanimivi!', knjig na razpolago.« Da ostanejo zvesti tudi, če bi bil stavljeni pogoj izpolnjen bolj pičlo, upava v narodnem interesu Vi, gospod urednik, in Vaš Frančev. B. ŠOLSTVO Šolstvo na Kranjskem. Koncem leta 1914. je bilo na Kranjskem' ljudskih šol: javnih privatnih skupaj enorazrednih 39.8% 23. 1% 38.9% dvorazrednih 28.0% 11.5% 27.1% trirazrednih 11.3% 3.8% 10.9% štirirazrednih 10.9% 19.2% 11.4% petrazrednih 5.3% 23.1% 6.3% šestražrednih 3.2% — 3.1% sedemrazrednih — 3.8% 0.2% osemrazrednih 1.4% 15.4% 2.2% Po učnem jeziku je bilo meščanskih šel: javnih privatnih skupaj slovenskih 50% 25% 33'/»% nemških 50% 25% 33'/a % dvojezičnih — 50% 331/a% Ljudskih šol je bilo: javnih privatnih skupaj slovenskih 90.5% 34.6% S7.3% nemških 7.0% 53.8% 9.6% dvojezičnih . 2.5% 11.5% 3.1% Prebivalcev bilo je leta 1910. 93.3% Slovencev in 5.3% Nemcev. Slovenska meščanska šola v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda se je odločila, svojo osemrazredno deško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu izpremeniti v petrazredno ljudsko in trirazreduo meščansko šolo in tako je ustanovljena na Primorskem prva slovenska meščanska šola. Ta šola je velika pridobitev za Primorjc, za Trst še posebej. Meščanski šoli je namen, dajati učni smoter obče ljudske šole presegajoeo i/.-omiko zlasti z ozimni na potrebe obrtnikov in kmetovalcev. Ta šola daje tudi iz-omiko, pripravljajoče na učiteljišča iu take strokovne šole, za katere ni potreba pred-izobrazbe v kaki srednji šoli. To je druga taka slov. šola, ena je v Postojni. Družba je storila s tem v svojem delovanju na tržaških tleh velik korak naprej, za kar jej gre polno priznanje, kar pa jo tudi toplo priporoči, slovenskemu občinstvu. Slovenci, podpirajmo družbo sv. Cirila iu Metoda! 1 Spominjam se, da je bilo pred 10 leti 49% ljudskih šol enorazrednih. Ne pozabimo na njo nikdar, tudi sedaj ne. v vojnem času! Vojaške igre srednješolske mladine v Ljubljani se vrše zdaj redno na vseh i srednjih šolah. Urejeno je tako. da imajo višji razredi posebej vaje. nižji pa zopet posebej. Višje razrede podučuje na gimnaziji neki gimu. profesor, ki je tudi poročnik v rezervi; nižje pa vežbajo odbrani inštruktorji izmed višješolcev. Povelja so nemška, razlaga pa je slovenska. Pri igrah se vežbajo dijaki bistveno po istem načinu, ko vojaki; često se jim razlaga o različnih vojaških napravah in stvareh. Streljanja se udeležujejo samo dijaki od VI. do VIII. razreda in pa dijaki drugih razredov, ki so rojeni leta 1898. Poleg tega je uvedena za dijake od III. do VI. razreda kot obvezen predmet tudi vojaška telovadba. Nameravana preuredba šolstva v Nemčiji. »Zvezne« vlade nemške države se prosijo, da predlože državni zbornici zakonski načrt, ki bi uredil vse šolstvo nemške države na podlagi enotnosti, brezplačnosti in posvetnosti ter v smislu sodobne znanstvene pedagogike«. Ta predlog je že sprejet na dnevni red nemške državne zbornice, kjer so uver.ieni, da prodre vzlic »posvetnosti«. Vse šolske zadeve v državi bi prevzel v ta namen ustanovljeni državni urad, ki bi mu bila naloga, da poizveduje o šolstvu v posameznih državah, da vodi primerjajočo šolsko statistiko ter da pospešuje napredek v šolstvu. Preustrojitev nižjega šolstva v Italiji. Novi učni zakon v Italiji z dne 4. jim. 1911. leta. je odredil, da preidejo do avgusta 1. 1915. vse občinske šole pod provineialno oblast (Consilio scolastico), obenem pa stopi tedaj v veljavo vežbenik za šole anal-fabetov (dopolnilne, jesenske, večerne iu nedeljske šole). Šolski sveti, občine iiPdruštva ustanove lahko za odrasle analfabete dopolnilne iu jesenske šole. Te šole podajajo začetni pouk v čitanju, pisanju in računanju vsej, že šoli odrasli mladini, ki ni dosegla odpustnice ali pa je pozabila, kar se je naučila. Za obisk teh šol so dolžni vsi oni mladeniči, ki so prišli na nabor in niso spoznani za nezmožne za šolski obisk. Pri naboru vpraša predsednik (provineialnega) šolskega sveta rek ruta, če zna citati in pisati. Kdor vprašanje zanika, ga vpišejo; v nasprotnem slučaju mora na zadnji strani osebne izkaznice napisati nekaj stavkov ter nekaj citati. Zdravnik odloča o njegovi iz obraževalni zmožnosti. V teku enega meseca naznani prefetto vsaki občini imena šoloobveznih analfabetov. Šolska oblast skrbi za to, da pridejo v šolo: ali v jesensko šolo, kjer ponavljajo v počitnicah, česar so se že poprej učili, ali pa v večerno ali nedeljsko šolo. Scuole autunnali imajo pouk dopoldne. Nadzornik določi, odgovarjajoče krajevnim razmeram, dobo in število učnih ur. Večerne šole trajajo šest mesecev z desetimi urami v petih večerih na teden, nedeljske šole po dve in pol ure. Za otvoritev večernih šol mora biti vpisanih 3U učencev, za nadaljevalno šolo najmanj 20. Šolski predstojnik in nadzornik nadzorujeta pouk. Za večerno šolo znaša piača .'(jO—250 lir. če se zglasi 10—20 učencev pri izpitu, 300 lir pa, če jih je nad 20, za nedeljske pa 100, 125—150 lir. Plača je ista. če je razdeljena šola v oddelke. Če vadi učitelj učence po večernih kurzih še v nedeljskih tečajih vse leto, dobi, če se zglasi k izpitu 10 učencev ter tega prestoje. še 50 lir, t. j. za vsakih 21/-' ur po 2 liri. Država določa za tc ponavljalne šole letno 700.000 lir. Po teh omenjenih napravah ne bodo šole za analfabete v malih občinah po dc/eli pregoste. Da so potrebne tudi v mestih, dokazuje statistika Rima, kjer še leta 1911. celili 13.1% prebivalstva ni znalo čitati in pisati, kar pa je vseeno velik napredek napram 42.05% iz 1. 1871. Ni znano, ali so se izvršile vse te nameravane reforme; bržkone je marsikatero prečrtala vojna. Tako je na pr. opuščena šoloobveziiost nad 12. leto. Izpiti so skrajšani in tečaji za izobrazbo iiciteljstva so odpadli. Za vojne sirote je otvorilo učiteljsko društvo (Unione magistrale naziouale) pomožni vir s knjižico, Numero unico, ki se prodaja vsem učencem po 15 cts. Načrt, da bi dobivali vsi učenci hrano, je odpadel. ker finančno ministrstvo ni hotelo o njem nič slišati; zahteval je namreč za proiz-vedbo 12 milijonov. Kot dobrodejna naprava pa se je izkazala oskrbninska centrala, Patronato Scolastico, ki jo je uvedel z veliko požrtvovalnostjo I. I moči otrokove, pa tako, da ne bi zaradi tega trpel šolski pouk. Zato obiskujejo otroci, ki pridejo v poštev, šolo le dopoldne, popoldne so pouka prosti ter se zberejo ob 2. uri popoldne v nalašč za to pripravljenih sobanah, kjer leže zaviti v tople odeje, dolg čas pa se jim preganja s čitanjem povesti. Ob treh se prično igre. gimnastične in dihalne vaje, ki jih vodi nalašč za to izobražen zdravnik. K temu zdravljenju se pripuščajo otroci, ki jih je določil šolski zdravnik. Določa jih na podlagi natančne zdravniške diagnoze, zmeri njih visokost, prsni obseg i. t. d. tako da zdravnik, ki vodi vaje, te lahko prilagodi vsakemu slučaju, ker ga pozna. Zračno zdravljenje, ki se je poprej obravnavalo le poleti, se je raztegnilo zdaj tudi na zimski čas. Posebni zvezki za slabovidne otroke, ki varujejo moč vida slabovidnih otrok ter jim olahkočajo pouk v pisanju. so uvedli pred kratkim v VVinterthuru. Ta-mošnji šolski zdravniki so spoznali, da je na relativno fine in blede črte v zvezkih posebno težko pisati mnogim učencem, ki imajo ali prirojen slab vid ali pa jim ie oslabel vsled kake prestane bolezni. Taki otroci navadno težko slede ljudskošolskemu pouku. Zvezku približujejo oči na deset ali še manj centimetrov, ali pa ne morejo pisati v vrste, če učitelj ne trpi takega sklo-njenja. Za take otroke so zvezki s krep-kejšo liniaturo brezpogojna zahteva. Kakor posnemamo iz švicarskega lista »Jugend-\vohlfart«. dozdaj ni bilo mogoče dobiti takih zvezkov v papirnicah, ker bi stalo napravljanje posameznih preveč in bi se jih večje število tudi ne moglo naročati, ker uporaba ni velika. Zdaj pa sc je odločila tam neka tvrdka. da prevzame napravo zvezkov s krepko liniaturo ter jih prodaja po navadnih cenah. Tako dobe poslej v Švici slabovidni otroci pripomoček, ki jim bo olahkočil bistveno pouk v pisanju. Vojni in mirovni šolski domi (Scluil-hehnstatten). Vedno več tal dobiva ideja, naj ima vsaka šola tudi šolski dom, kjer bi se zbirali čez dan otroci onih staršev, ki hodijo na delo ter ne morejo otrok nad- zorovati. Praktično je izvedena ideja v Avstriji v večjem stilu na deželi na nemškem češkem in zlasti zgledna je med drugimi ustanova iz I. 1909. v Mildeneictmu, o kateri je poročala pred kratkim »Reichenb. Zeit.«. V neposredni bližini tega šolskega doma je hrastov gozdiček, ki ga je dal na razpolago prijatelj in pospeševa-telj naprave. V njem so mize in klopi, pokrit prostor dovoljuje, da so otroci v toplejšem času lahko vedno v prosti naravi. Ta šolski dom je postal že kar skraja tako priljubljen in se je priglasilo zanj toliko otrok, da je morala Ženska organizacija mildeneichenskih sirotinskih strežnic otvoriti I. 1913. še en tak dom. Ta se je zvezal s šolo, t. j. nastanili so ga v šolskih prostorih. Društvo za mladinsko oskrb. sirotinska organizacija in občinski sirotinski svet nosijo poleg prostovoljnih darov stroške za nabavo vzgojne moči, za hrano, razsvetljavo, snaženje prostorov i. t. d. Izven šolskega časa nadzoruje otroke mati šolskega doma, jim daje delo ter jih vodi na izprehod. Naučno ministrstvo ic dalo ustanovi svoje dovoljenje. Pisec članka ustanovitelj in pospeševatelj te naprave višjesodni svetnik Janisch v Litomeri-cali, poziva na ustanovitev podobnih zavodov po vsej Avstriji, ki je zlasti zdaj in po vojni nujna potreba, ker je toliko otrok ostalo brez vsakega nadzorstva. Z.-Schr. iiir Kindsch. u. J.-Fiirsorge. Število vojnih sirot na Ogrskem. Kr. ogr. vlada je ravnokar izdala uradni izkaz vojnih sirot po stanju 31. grudna 1915. Število vseli znaša 36.379, od katerih je pri materah 94.10%, pri določenih varuhih 2.55%, pri sorodnikih 0.10%, pri dobrodelnih družinah 0.03% ,pri adoptivnih starših u.57% ,v državnih otroških asilih 0.19%, pri dobrodelnih društvih na stroške lastnega premoženja 0.02%. V gornjem številu niso obseženi otroci, katerih očetov smrt se še ne da ugotoviti, pa so bržkone tudi padli. Prepovedana pokrivala pri srednješolcih. V mnogih avstrijskih mestih — zlasti na Dunaju — so začeli nositi v zadnjem času srednješolci kape v barvah, kakor jih nosijo društveniki visokošolskih zvez. Za nošnjo takih pokrival so se ogrevali tudi razni nemški nacionalni listi ter dokazovali že tudi njihovo potrebo. Zdaj pa je naučno ministrstvo strogo prepovedalo s posebnim odlokom nositi kape v barvah, zlasti take, ki so podobne onim visokošolskih zvez. Opozorilo je v tem odloku na razne prejšnje odredbe, ki še niso razveljavljene. Kjer so bila dozdaj na srednjih šolah uvedena taka pokrivala, se poslej ne smejo nositi. Izvzeti so le srednješolci v Galiciji, za katere velja posebni predpis glede uniformiranja. Kaj si želi nemški učitelj na bojišču, o tem piše W. Kluge v »Neue Bahnen«: »Želim si, da dovoli nemški narod in nemška državna zbornica enkrat 10 milijard mark za šolske in vzgojne namene. Kaj bi napravil z njimi? Predvsem ne hi porabil bistvenega dela te svote velike znanstvene institute iu raziskavanja, pač pa izobrazbo splošnosti, za ves narod. Troje bi ustanovil, kar se mora upoštevati v prvi vrsti. Prvič: Ljudsko šolo. Drugič: Mladinsko oskrb. Tretjič: Proste izobraževalne prilike. K prvemu iu tretjemu: Ljudsko šolo v najširšem ponunu, kakor jo obsega pojem »narodna enotna šola«; proste izobraževalne prilike bi ustvaril za vse, tudi za starce: ljudske visoke šole bi morale nositi izobrazbo v najoddaljenejše, najsa-motnejše vasi...«. — Ali doživi ta učitelj kedaj uresničenje svoje želje!? V službi češke kulture. Češki listi se spominjajo v toplih besedah najpopularnejšega češkega založnika in knjigotržca Jana Otto, ki je slavil dne 26. febr. 451etnico svojega delovanja. Ottovo založništvo je znano po celem svetu, na tisoče in tisoče čeških znanstvenih in leposlovnih knjig je izšlo pri Ottu, ki si je stekel še posebne zasluge z izdajo izboniega Naiicnega slov-nika (konverzacijskega leksika) in z ustanovitvijo »Svetove knihovny«, ki je organizirana po znamenitem vzoru Reclarnove zbirke. Jan Otto, kakor pravijo »Narodni Listy«, ponos češkega kulturnega sveta in vzor delavnega neumornega moža, ki je postal iz malega knjigotržca pravi zakladnik češke knjige. Materinščina mora biti učni jezik. To načelo je z veliko doslednostjo izvedla nemška uprava v Belgiji. Kakor znano prebivale v Belgiji dve narodnosti: francoska in vlamska. Dosedaj je mnogo vlainskih otrok pohajalo šole s francoskim učnim jezikom. Okupacijske oblasti so sedaj odredile, da se morajo za vlamske otroke ustanoviti vlam-ske šole in je preskrbela tudi za pouk vlainskih otrok tudi v onih krajih, kjer so Vlaini v manjšini. Na francoskih šolah, v katerih se nahaja vsaj 20 vlamskih otrok, se morajo takoj uvesti posebne vlamske paralelke. V ljudskih šolah se sme v bodoče poučevati le v enem in sicer v materinskem jeziku otrok. »Kolnische Ztg.« pristavlja, da so nemške oblasti s temi ukrepi zadostile elementarnim zahtevam pedagogike, katere priznano načelo je, da se sme otroka poučevati v ljudski šoli le v enem in sicer materinskem jeziku.. Nemške oblasti so storile z reorganizacijo belgijskega šolstva veliko delo za bodočnost vlamskega naroda, »ki je vsled potuj-čevanja svojih otrok v francoskih šolah za-padal neizobrazbi in gospodarski ter soci-jalni bedi.« »Koln. Ztg.« poudarja, da se vlarnski otroci v šolah niso naučili niti svojega, niti francoskega jezika in da so kulturno zaostajali, ker se jim je vsiljeval v ljudski šoli drugi jezik. V interesu hu-manitete in kulure da so nemške oblasti te učne metode za vedno odpravile. Izseljevanje iz goriškega okrajnega glavarstva. V letnem izvestju dekliškega liceja revnih šolskih sester de Notre Dame v Gorici 1914 je izšla zanimiva študija ravnatelja drja. Josipa Sreberniča »Die \Van-derbewegung in der Umgebung von Oorz«. Podatki so posneti po uradnih zapiskih c. kr. okrajnega glavarstva v (iorici in se nanašajo na leta 1907 1913. Glavarstvo obsega 760 kin'-' in je imelo I. 1910.: 7.3.267 prebivalcev, v pretežni večini Slovencev: 69.799. V teh letih je iz tega okraja odpotovalo v tuzemstvo 4902 moška in 589 žensk, skupaj 5491 oseb, v inozemstvo 1714 moških in 1388 žensk, skupaj 3102 osebi. Pisatelj je sestavil 12 preglednih tablic. Moških je odšlo v inozemstvo: 210 v Nemčijo, 217 v ostalo Evropo, 1009 v Ameriko, 256 v Afriko in 22 v ostale dele sveta, žensk pa 12 v Nemčijo, 59 v ostalo Evropo, 293 v Ameriko, 1004 v Egipet (!) in 20 drugam. Po starosti je bilo moških 193 (11%) pod 20 let. 757 (44%) 21-29 let. 640 (37%) 30—50 let, 95 (6%) 50—59 let in 29 (2%) 00 in več let starih. Žensk je bilo do 15 let: 43 (3%), 10—19 let: 230 (16%). 20—24 let: 371 (27%), 25—29 let: 305 (22%), 30 in več let: 439 (31%). Posebej razpravlja pisatelj izseljevanje v Egipet, ki je res prava ženska kolonija goriške okolice. Študijo prav toplo priporočam vsem, ki se bavijo s socijalnimi razmerami goriške okolice. F. V. Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. — Odbor razglaša: Društve-nika nadučitelj Alojzij Philipp in nadučitelj v p. Franc Sernec, sta umrla, prvi 11. februarja, drugi 12. februarja t. 1. To je 138. in 139. smrtni slučaj. Znesek po 4 K naj člani vplačajo čim najprej! Jubilejska samopomoč. Letos smrt pridno žanje v vrstah »Jubilejske Samopomoči«. Danes naznanjam tein potom p. i. članom že tretji smrtni slučaj. Dne 15. apr. ie umrla učiteljeva soproga Matilda Kova-čič od sv. Trojice v Slovenskih goricah, ki je bila član društva »Jubilejska Samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu Ji 3 društvenih pravil izplačal njenemu soprogu J. Kovačiču 500 K. Vsled tega po-zivljem vse člane, da plača vsak za ta smrtni slučaj v smislu § 4. tekom enega meseca 2 kroni. Kdor je še na dolgu za Jane-žičev in Šumrov smrtni slučaj in pa letnimi za 1910, naj to poravna. Ker so vsled vojne društveniki neznauokje razkropljeni, zato se topot uc bodo razpošiljale poštne položnici (čeki), ampak plačaj vsak član 2 K 6 vin. p.; poštn; nakaznici na naslov »Hranilnica in posojilnica učiteljskega kon-vikta v Ljubljani«. — Ljubljana, 1. maja 1916. — Jakob Dimnik, podpredsednik. Priporočljiva dela za nadaljno učiteljsko izobrazbo obsega v smislu stvarjajočega dela in umetniške vzgoje: L Rust, Methodisches Hilfsbuch fur d^n Unterricht in der Natur-lehre an Volks- und Burgerschulen. (I. del) Cena: broš. K 3-20, nav. vez. K 3-60, v platno vez. K 4 — II. Berger, Erziehung zur Gemeinniitzigkeit. Cena: brcš. K 2*40, nav. vez. K 2'80, v platno vez K 3'40. III. Kollitsch, Das angewandie Rechnen in der Arbeitsschule. Fur die Unterstufe der Volksschule. (Zweites Schuljahr.) Cena: broš. K 140, nav. vez. K 170, v platno vez. 2"20. IV. Hertel, Die Arbeitsmethode im Unterrichte der Formenlehre. Cena: kart. K 280, v platno vez. K 360. V. Kollitsch, Das angewandte Rechnen in Arbeitsschule. Ffir die Mittelstufe der Volksschule. (Drittes Schuljahr.) Cena: broš. K 1*40, nav. vez. K 1 70, v platno vez. K 2*20. VI. Ebert, Schindler, Rothe, Der Stempeldruck im Schulzeichnen. Cena: broš; K 3-—, nav. vez. K 3"30, v platno vez. K 3"60. VII. Rust, Methodisches Hilfsbuch fur den Unterricht in der Natur-lehre an Volks- und Burgerschulen. (U. del) Cena: broš. K 4-—, nav. vez. K 4 40, v platno vez. K 5'—. VI ! Pfrogner, Methodik des formenkundlichen Unterrichts an Volhs- und Burgerschulen. Cena; broš. K 2 20, nav. vez K 2"50, v platno vez. K 3 —. IX. GrimmeK Efnfiihrung in das Illustrieren von Lesestucken. 66 tabel (od teh šest večbarvnih). Cena mapi K 7-50. V šestih sledečih si zvezkih po K 150. Vsak zvezek je tudi posebe naprodaj. - X Rossler, Vom Schreibunterrichte im neuen Geiste. Cena: broš. K 2-20, nav. vez. K 2-50, v platno vez K 3--. XI. Haberfellner, D2S schaffende Arbelten der Madchen in Ver-bindung mit dem Zelchnen. 44 risb v tekstu s pojasnujočim besedilom in 40 tabel s 150 deli. Cena: lepo vez. K. 6. XII. Kollitsch, Das Schuljahr ein Kriegsjahr. Cena: Broš. K 1 "40, nav. vez. K 170. XIII. Bfssiger, Schaffender Sprachunterricht im Dienste stillstischer Ausbildung. Cena: broš. K4-, nav. vez. K 440. XIV. Heywang, Zum Deutschu lerricht in der wenig gegliederten Landschule. Cena broš. K 4-—, nav. vez. K 4-40. XV. Herget, Das Betrachten kunstieriseher Bilder in der Schule. Cena : K 3 60. ^^ Poštni stroški pri vseh pošiljatvali posebe. , , Niitant-ue eenovnike v nemščini pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. :: Šolskoznanstvena založila A. Haase, Praga, Annahof. :: Akvarelne in tempera barve, umetniške akvarelne siv«"« / Giinther Wagner-jeve in najfinejše tehniške ■■■■■■■■■ barve ■■■■■■■■■ prekašajo glede čistoče, sijajnosti, me-levitosti in trpežnosti vse doslej znano izdelke. : Najprikladnejša znamka za šolsko rabo t Gunther Wagner-jevi tekoči tuši ^ prevladujejo svetovni trg! I Gospodom učiteljem risanja so na za- BBffi htevo napleski (namazi) in cenik na razpolaganje. . HU gcnther wagner, f|l§ Hannover in Dunaj X/l. Obstoja od 1838.1. —< 40 odlikovanj. ^H j Cenjenemu učiteljstvu in slavnim okrajnim Šolskim je velo m priporočamo v obilna naročila vse predpisane Šolske tiskovine po najnovejših vzorcih, najnovejSe mladinske spise lastne In druge zaloge, poStne in druge tiskovine za šolsko uporabo na ljudskih, obrtnih in meščanskih Šolah, učne načrte, razne napise na lepenki itd. • Zahtevajte cenik, ki se poSlje brezplačno in poStnine prosto. • Vsako leto izide ,Ročni zapisnik* z osebnim Statusom in imenikom vseh Sol po slov. deželah. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI registrov, se druga-z omej. zavezo Frančiškanska ulica 6.