Tečaj II.
V	GORICI, dn6 18. oktobra 1894.
Številka 20.
Podučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
, Vse za vero, dom, cesarja !“
„Primorski list“
izhaja vsaki prvi in tretji četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 gold., za pol leia 50 nvč. — Posamezne številke dobivajo se pri npravništvu.
Uredništvo in upravništvo
mn je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi.
Shod „zaupnili mož“ ni potreben!
Sklepi prvega slovenskega katoliškega shotlrtf nam kažejo kaj moramo storiti, (la bomo narodno /n gospodarsko dobro stali, pa tudi kako moremo rse posvetno delo vravnati, da nam bo tudi v večnr*tH onkraj groba koristilo.	\
Da, sklepi prvega slov. kat. shoda so tudi na*** rodui in so nam vže v kratkem času v narodnem o-ziru mnogo koristili.
Po katoliškem shodu imamo Slovenci več časopisov, in ti več pisateljev in več čitateljev. To velja
o	»Rimskem Katoliku,“ o „Slovencu," o „Primorskem listu", o „Dom in Svetu1' itd. Vsi ti listi pa so slovenski pisani. Toraj katoliški program nam koristi v narodnem oziru.
Od kar imamo katoliški program smo se Goriški, Kranjski, Teržaški, Štajerski Slovenci /ltli/ali, edni pridejo k drugim kot domov. Toraj katoliški program je res naroden.
Od kar imamo katoliški program, vrše se nepretrgoma ljudski kmetski shodi, kamor ptihaja do šest tisoč ljudij! Ljudstvo podučujejo katoliški, vešči možje v narodnih, gospodarskih rečeh. Popred so se k večemu shajali gospodiči in gospodičine k banketom, sumljivim predstavam in plesom. Toraj katoliški program je res naroden, ker on nam veleva sklicevati tudi narod.
Katoliški program nam ukazuje snovati tudi delavska društva, da se delavcem pribori, kar jim po postavi gre, da se jih reši narodu, da se ne zavežejo z brezdomovinsko - mejnarodnimi delavci. Delavska društva se po Kranjskem tudi snovajo. Vprašajte le velč. g- dr. Kreka v Ljubljani! Toraj katoliški program je res naroden.
Odkar imamo katoliški program osnovalo se je sila katoliških političnih društev, da bo slovenski narod pripravljen, če bruhne kaka nevihta. Popred takih političnih društev ni bilo. Toraj program prvega slov. kat. shoda je res naroden.
Odkar imamo katoliški program, se je osnovala »Leonova družba," »Društvo za cerkveno vmet-nost“, osnovala se je BI)anica.“ Slovenski misleci iu flovenski dijaki so se združili, da bodo z večim ognjem m bolj vspešno se učili in narodu slovenskemu kazali pot do časne in večne sreče. Toraj katoliški program je res tudi naroden.
Od kar imamo katoliški program — odprli so
I	Slovenci svojo žepe, in marsikatera desetica in krona, ki bi sicer plesnela, roma za „katoliški sklad,“ za »dom katoliški,0 za „mlade pisatelje" »slovensko Aloj-zijevišče" itd. itd., Vse to pa bo koristilo ljudstvu samemu. Toraj katoliški program je res naroden.
Od kar smo Slovenci slavili katoliški shod in sedaj izvršujemo njegov program, naši nemški sosedje. in laški spoznavajo, da nismo pravzaprav, „škiafš,“ ampak da smo i mi svobodeželjen narod, ki kaj more, če le hoče! Toraj naš katoliški program je res naroden.
Bodi razlogov in dokazov zadosti! Jles je, sklepi prvega slovenskega shoda so res narodni. —
Sedaj pa čujemo, da nekoji Slovenci hočejo sklicati nov siiod, shod zaupnih mož, ki bi sestavili nov program, kako naj bi našo narodnost branili in hranili. Iz zgoraj rečenega pa je razvidno, da mi takega novega narodnega programa ne potrebujemo — saj ga vže imamo.
Jasno je, da „zaupni možje" ne nameravajo pravzaprav sestaviti „narodni program" ampak vse drugo. Dokaz za to trditev je pa ta le: Za shod zaupnih mož so le liberalci. Ti pa so sovražniki, zagrizeni sovražniki katoliškega programa. Tudi se liberalcem za bližnje volitve slaba piše posebno na Kranjskem, kjer je duhovščina edina in so se mnogi nevstrašeni, učeni la-jiki z njimi združili. Tukaj je glaven vzrok zakaj se ' -rilci za shod zaupnih mož tako ogrevajo: Prvič, .učejo z novim programom ljudij zbegati, da bi jih \.iidar volili v deželni in državni zbor. Drugič, obrnili bi radij&Slovence proč od kat. programa, pokopali bi ga radi. To, in nič druzega, ne namerujejo „zaupni možje" se s/oj im novim »narodnim" programom!
Shoda zaupnih mož treba ni, da, tak shod je naravnost škodljiv.
Vendar, ako se vam „zaupni možje" potrebno zdi -- nam se ne zdi — kak shod sklicati in so vaši nameni pošteni, obrnite se na izvrševalni odbor prvega slovenskega shoda v Ljubljani, in pomenite se, naj bi se sklical drugi slovenski katoliški shod, kjer ne bodo imeli odločiv-ne besede liberalci, ampak katoliški možje in naši škofje. Sicer pa sedaj v parlamentih niso le mali narodi brez obrambe, ampak tudi Kristus in njegova cerkev. Potreba nam je torej poslancev ne le narodnih, ampak narodnjakov, ki so ob jednem tudi katoliški. Ti dve lastnosti pa ima le — katoliški mož! Shod zaupnih liberalcev, Slovencem potreben ni !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Delegaciji ste si zaključili ilne 7. in 8. t. meseca, potem ko so dognali soglasje sklepov obeh deligacij. Drž. zbor se je sešel 16. t. m. Razpravljal bo v tem zasedanju o načrtu kazenskega zakona; o raznih gospodarskih predlogih, kaker n. pr. o obrtni postavi, * o postavi za lokalne železnice ; o davčni reformi itd.
—	V davčnem> odseku dognali so že mnogo §§. te postave. Zanimivo za naše razmere je določba, da novega dohodninskega davka ne bodo plačevale družbe, katere slone na vzajemnosti in ni njih namen napravljati dobiček, toraj družbe, ki imajo namen skrbeti za delavce za čas njih bolezni, za slučaj ponesrečenja ali onemoglosti, za preskrbovanje vdov in sirot, za pogrebe itd. Tudi poštne hranilne vloge bodo proste davka, potem gospodarske zadruge, katere svojih zadružnikov pridelke skupno pridelavajo in prodajajo. Od čistega dobička (/a določitev davka) se imajo odšteti darila, ki jih družbe (n. pr. hraniluice) dele dobrodelnim namenom in zavodom, ali kateri tovarnar ali družba podeli delavcem za bolniški zaklad itd.
Tržaško prizivno sodišče je odredilo, da si morata okrajna sodišča v Piranu in v Kopru tekom jed-nega meseca dobaviti poleg že obstoječih italijansko-nemških napisov, pečatov in tiskovin tudi slovenske. C. kr. namestništvo je ustavilo sklep mestnega zbora zastran italijanskih zemljevidov v slovenskih ljudskih šolah. Zato velik krik in ropotanje v lahonskem Izraelu. — Volilci I. okraja tržaške okolice imeli so 0. t. m. volilski shod v Skednju. Posl. vit. Nabergoj je po-ločal o svojem delovanju v državnem in mestnem zboru, voJilci so mu izrekli zahvalo in neomenjeno zaupanje. —
Na Spodnjem Štajerskem se je 6. t. m. vršil vo-
v
Čudne navade.
Iz zapuščine r. Štefana Kocijančiča.
1. Kadar zamorski kralj kihne, koj vsi pričujoči „B o g pomagaj!4 zavpijejo, da se po celem kraljevskem dvoru sliši, ter vsi dvorjani, služabniki, služabnice ravno tako na vse gerlo „B o g pom a-gaj'/ ponavljajo. Kedar to slišijo bližnji sosedje, in tisti, ki so na teržišči, tudi oni „Bog pamagaj!* zavpijejo.	In	tako	se zgodi, da na vsako	kraljevo
kihnjenje,	bi	djal,	v enem trenutku celo	mesto z
„B o g po m a g a j !* odzdravlja.
2. Ako je pri zamorcih kralj na eno oko slep, mislijo, da morajo vsi v njegovi rodovini, in vsi njegovi služabniki tudi na eno oko slepi biti, tedaj jim eno oko izderejo. Čudna navada, kaj ne ? Na Francoskem se je nekadaj kaj temu enakega prigodilo. Nosili so po starem vsi možki dolge brade. Ko pa je prav mlad, še golobrad kralj na prestol prišel, mislili so si njegovi dvorjani, da se ne spodobi, da oni dolge brade nosijo,	med tem, ko njih gospodar brade nima.
Začeli so	se	tedaj	briti, in se vkratkem so	vsi fran-
cozi, in za njimi Nemci, in Italijani itd. začeli se briti. Še le v naših časih so se dolge brade zopet nositi začele.
3. V Beoeiji so dolžnike, ki niso imeli s čim svojih dolgov poplačati, očitno na terg pripeljali, kjer so se morali usesti ter so jim preveznjen škaf
lilni shod v Slovenski Bistrici, na katerem se je skle* nila ojstra resolucija proti koalicijski vladi, ker ni izpolnila pogojev, vsled katerih so se slov. poslanci pridružili koaliciji. Poslanec Robič je obljubil, da izstopi iz Hohemvartovega kluba, če ne bodo v poštev vzete v proračunu slovenske paralelke na Celjski gimnaziji ali pa če se bo dotična točka odklonila v odseku ali v zboru.
Kranjski socijalisti so poskusili prodajati svojo modrost v Ljubljani, kjer so sklicali ljudski shod. Tega shoda pa se je udeležilo toliko udov katoliškega delavskega društva, da so bili ti v večini; zato so socijalisti začeli razsajati in kričati, da je vladni zastopnik shod zaključil. Na Kranjski gori so imeli na cesarjev godovni dan dva znamenita shoda, namreč ustanovitev posojiluice in zbor Ciril-Metodove poddru-žnice. Bil je tisti dan tudi kontrolni shod tam in je na prosto ljudstvo prav dobro vplivalo, da sta poslujoča častnika in vsi drugi uradniki šli v cerkev in bili pri sv. opravilu. —
Dolenje avstrijski katoličani so sklenili, da skličejo katoliški shod, ki se ima vršiti 12. in 13. novembra t. 1.
Češka. Generalni avditor Hochsmann je naprosil poslanca Pacak-a naj mn dopošlje ves material, kol iker ga ima o slabem ravnanju z vojaki in o nespoštovanju narodnih pravic. —•
Ogrska magnatska zbornica je zavrgla načrt o svobodnem izvrševanju vere, oziroma o dovoljenju brezverstva in o recepciji judov. Katoliškim in pravoslavnim cerkvenim dostojanstvenikom pridružili so se tudi protestantje, ki so glasovali za civilni zakon. Ustrašili so se posledic, katere bi bile neizogibne za nravnost, ako bi se postavno določilo, da sme kdo iz krščanstva pristopiti k judovski veri ali pa tudi k nobeni. —
ali pa brento na glavo postavili, in je tako pred vsim ljudstvom osramotili. Ako bi bila ta navada pri nas, kaj menite, koliko njih bi sedelo na Travniku z brento ali s škafom na glavi?
4. Kadar Perzijanski kralj koga obsodi, da ima biti tepen, obsojenec vselej kralja visoko hvali, češ, da je bila to zanj velika čast, da se je kralj nanj spomnil.
5. Tatarji ne ostanejo nikoli dolgo na enem mestu, ker menijo, da na enem mestu dolgo ostati, nesrečo kaže. Kadar tedaj hočejo komu kaj slabega želeti, rečejo : Boc/ U daj vedno na enem mestu čepeti!
(i. V Kalekuti kralj, vsa njegova rodovina, in vsi polemiči nikdar ne jedo ne mesa, ne rib, in sploh ničesar, kar pride od živeče živali stvari.
7. Med drugimi čudnimi verami je na Perzijan-skem in v izhodni InJiji tudi ta le: Krava jim je njih bog. Kravji častivci vsako jutro naj poprej pred kravo pokleknejo in jo molijo. Dokaj so srečni, ako zamorejo umirajoči kravo zraven sebe imeti. Umirajoči derži kravo za rep. S kravjekom se mažejo po obrazu in po družili udih svojega života; boije se
| jim zdi to, kakor da bi se z najdražimi dišavami mazilili
8. Pri nas v Evropi je sploh navada, da se odkrivamo, kadar ali v cerkev gremo, ali pa hočemo koga pozdraviti, in mu svoje spoštovanje »kazati. Na Kitajskem pa je nasprotna navada. Kdor se pred drugim odkrije, zasramuje ga. Oni se v belo oblačijo, kadar žalujejo za rajnkim, pri nas pa se ljudje v čer no oblačijo.
„P R I M O E S K I L I S T“
Str. 169
Vuauje države.
Za italijanske kolonije v Afriki so sv. Oče imenovali apostolskega prefekta kapucinskega patra Carbonara. — Za anarhiste ustanovi italijanska vlada posebno kolonijo v Afriki. Dosedaj je že 3000 anarhistov obsojenih na prisilno bivanje. — Sv. Oče papež obrnili so se do vseh cerkvenih dostojanstvenikov, kjer žive ukupno katoliška in vztočna veroizpoveda-nja, da bi vplivali kolikor moči na visoko svečenštvo vztočne vere za združenje obeh cerkva v zmislu papeževe enciklike. Nadškof« Stadlerju v Serajevu so pisali še posebno pismo. —
Zarad Kitajsko-Japonske vojske sporazumeli so se liusija, Angleška, Francoska in Italija, da bodo postopale skupno v varstvo evropskih podanikov na Kitajskem. Avstrija je bojda svoje podanike izročila v varstvo Nemški oblasti. — V vojski so Kitajci zmeraj na slabšem ; na Mongolskem je bruhnila listaja in je ljudstvo izgnalo vse kitajske davkarje in uradnike. Japonsko vojno brodovje gospodari v Pečilskem zalivu, Koreja je vsa v Japonskih rokah, v Pekingu je zarad strahu pred Japonci vse zmešano. Ane/lija poskuša pregovoriti evropske vlado, da bi naredile konec japonsko-kitajski vojski. —
lluski car boleha in se v kratkem preseli na Krf zavoljo milejšega podnebja. — Carja spremi na Krf carjevič, ki potem gre v Darmstadt po svojo nevesto princesinjo Aliče. Dokler bo car odsoten, bo vladarsko oblast izvrševalo regentstvo, kateremu bo predsednik knez Mihajlo. —
Dopisi.
Sv. Lucija ob Soči, 12. Oktobia. v štev. 18.
tega našega ljubčka priobčil sem bil dopisič o zidanji našega novega kaplauišča. Vsa ta reč je takrat še
9. Egipčanski kralj Amasis je postavo dal, da mora vsako leto vsakdo pri gosposki dokazati, s čim se živi; kdor tega izkazati ni mogel ali ni hotel, je bil v smrt obsojen.
10. Pri Brahmanih v Indiji so se otroci, ki niso hotli učiti se ali sicer kaj koristnega delati, tisti dan brez kosila puščali.
11. V izhodni Indiji so prešestvavca k staršem pripeljali, in starši So njega in njo umorili. Pri Sak-soncih se je morala prešestvavka sama zadaviti, potem so jo sežgali, in nad germado prešestvavca obesili. Pri Egipčanih je dobil prešestvavec tisoč palic prešestvavki pa so odrezali nos. Kuunini so presest-vavko ven na terg postavili, da so jo vsi videli; potem so	jo na osla posadili,	in	po	mestu	okoli kazat vozili.	Pri starih Nemcih	je	mož svoji nezvesti
ženi lase	odstrigel, in pred	seboj	gnal	in tepel,
dokler ni	duše pustila.
12. Turki papir visoko spoštujejo, ker se nanj piše ime Božje, zato pa tudi nobenega papirčeka na tleh ne puste ležati. Ako zagledajo kje na tleh kak papirček, koj, ga vzamejo, pa v kako špranjo ali luknjo vtaknejo, da ga nobeden z nogami ne potepta.
13. Babitačanje so vse zlato v zemljo zakopavali, da ne bi kterega oslepilo, in od poti pravice ne zapeljalo. Kje najdemo v naših dneh še kaj takih ljudi?
(Dalje prih.)
nekako v zraku visela: kupec in prodajalec — dr.i-gače najbolja prijatelja — sta si hudo nasprotovala in nagajala, kazala sta oba, da — znata. Slednjič sta se nasprotovanja vendar naveličala, začela sta si od daleč nekako zaljubljeno pomežikoVat, na smeh se držat, drug drugemu se približevat, nazadnje sta se čisto zbližala, in — plosk v roko ! — kupčija je bila sklenjena v veliko veselje obeh. Ali je tudi poljub miru zapečatil kupčijo, ne vem povedat, kar me ni bilo zraven.
Reci ti, kar hočeš jaz rečem, da se ni vže davno v naši župniji tako važna kupčija sklenila, pomenljiva za župnijo za vse bodoče čase, res doboznamivna.
Vsi pametni farani so zadovoljni in veseli, da bo stalo novo kaplanišče na tak6 primernem kraji. Na pomlad začnemo zidanje z božjo pomočjo čilo in prožno. Kar sem rekel, rečem še: Ni potrebuj drugega. kakor, da se nekoliko v jezimo, in zaželjeno kaplanišče bo do prihodnje jeseni gotovo.
Vseh faranov zahvalo zaslužil si je pa naš župan Jožef Munih, kteri si je v dosego tega namena največ prizadel in kteri je prečvrst, da bi prej počival, kakor da bo po dovršenem delu veselo vzkliknil: hvala Bogu! —
Božje Srce Jezusovo, ktero se je mej nami majhnimi in nevrednimi vže davno mogočno vtaborilo, je združilo zdaj naše različne	misli v eno samo	—	pravo misel, Ono nam bo	tudi	zanaprej pomagalo.	Zau-
pajmo !
Iz Trsta. Z veseljem smo prečitali vvodui članek 19 št. „Prim. lista,“ da si mislite tam pri vas v Gorici ustanoviti katoliško družbo za Slovence. Če je potrebna v Gorici, ali ni še bolj potrebno v Trstu in okolici ?
Večkrat sami sebe tolažimo in pravimo: Naš narod je dober, je še versko-nravno nepopačen, tedaj nima še toliko potrebe da se v vedejo katoliške družbe; kajti kaj bi še klicali:	„v<>lk gre, volk gre,1*	ko ga
nikjer ni. Da bi bilo	vse	to res kako bi	bil	člo-
vek vesel; ali to je le deloma res. Kajti ako primerjamo naš narod pri Trstu z italijanskim narodom ravno tam smemo reči, da naš narod zlasti v ver-sko-nravnem oziru je nekoliko boljši od italijanskega. Vendar ako opazujemo naše ljudstvo od bliže ne glede na drugo narodnost se kmalu lahko prepričamo, da med tem narodom zmiraj bolj peša versko prepričanje in pa nravno življenje. Cerkve so vsako nedeljo bolj prazne; posebno moškega spola zlasti mlajših je prav malo videti pri maši, še manj pri pridigi, še manj pri sv. zakramentih. Tudi za koristne družbe, za podučne knjige in časopisa je pri nas premalo zanimanja. N. pr. družbe sv. Mohora se naša mladina ne poprijema, kakor bi se imelo pričakovati od nkaželjue mladine. Nekoliko zanimanja se pokaže vselej pri vstanovitvi kakega bralnega in in pevskega društva ali to navdušenje navadno prehitro poneha. A če naš mlajši rod ne najde svojega veselja v cerkvi, v koristni družbi, pri knjigi, najde ga pa žalibog po krčmah, kjer pije in vpije najde veselje pii onih veselicah, ki so združene s plesom. Slovenskega petja se prav malo sliši, a sliši se tuljenje fa-lotskih italijanskih pesrnij; sliši se kako mnogi mešajo v milo slovenščino strašne bogokletne italijanske izraze, s katerimi se Bogu velika krivica dela.
Verh tega naj se pomisli, da se vsi stariši ne brigajo za svojo mladino, kakor bi se morali. Nadalje
V	mestu in v spodnji okolici radi velicega števila
♦
vernikov duhovniki nimajo tistega vpliva kakor na deželi, Nazadnje tudi dejstvo, da Slovenci v Trstu prebivajo mešani z drugimi narodi in verami, daje povod da zgubijo lahko sramoto, da se jim kar naravno zdi, ako živijo lahkoverno in nenravno.
Glede na vse to se ne moremo, in se rie smemo zibati v mirnem spanju. Bilo je nekdaj boljše, a sedaj ni več tako. Skrajni čas je torej, da začnemo staviti jez navalu versko nravne popačenosti, ki preti zmiraj bolj poplaviti Tržaške Slovence. Ker duhovnik ne more storiti vsega v cerkvi, mora učiti tudi zunaj cerkve. Prav veliko bi koristila taka družba, ki bi imela namen širiti mej našim narodom versko prepričanje in katoliško življenje. Taka družba bi gotovo ne manjšala vpliva vseh drugih slovenskih društev, ki blago-nosno delujejo med Tržaškimi Slovenci, ampak bi cel6 pospeševala njihovo delovanje. Kajti s katoliško zavestjo bi taka družba izvestno utrjevala tudi narodno zavest ; ker brezdvomno je, da še le tedaj dobimo obilo značajnih narodnjakov, kadar se bo o kri in meso našega ljudstva vrinila zavest, da svoj narod ljubiti je stroga dolžnost, katero nalaga Bog.
Res je sicer, da kakor v Gorici tudi v Trstu obstoji že taka katoliška družba. Vendar tudi v Trstu smemo ponavljati kar ste pisali v 19 št.: kar je po naravi razdeljeno, se nikakor lepo združiti ne more. In gotovo bi bilo zelo koristno, ako se moči razdelš v narodnem oziru za isto katojiško delovanje. In to tem bolj, ako pomislimo, da dobromisleči Italijani v Trstu imajo dosti pometati pred svojim pragom, tako da jim res ne dostaje časa, da bi vsaj sedaj mogli se zanimati za nas Slovence toliko kolikor zahtevajo naše potrebe in razmere, katere so vendar le nekoliko različne od njihovih. To ločitev vendar ne bi branila, da ne bi se združili v bratovsko zvezo kadar bi to zahtevale splošne mejsebojne potrebe.
Misel po kat. družbi za tržaške Slovence se ni rodila v glavi pisatelja teh vrstic ampak je tudi misel nekaterih družili s katerimi se je imel priliko raz-govarjati. Upanje je torej, da se bode ta misel čedalje bolj razvijala in da ne bode preteklo ravno veliko let, da se ta misel v dejanju, vresniči...
Podbrdo 3 Oktobra 1894. V teku onega tedna zadele so nas dve nesreči. Danes tedem pobrala je v vasi Bači gosta toča jesenske pridelke: danes pa ob eni uri popoldne naznanil je žalosten glas zvona da nilcje v fari gori. Kmalo raznese se vest da so v vasi „Grapa" dve hiši v ognju.
Ko bi dregnil v mravljišče bilo je ljudstvo po koncu: vse je letelo skupaj, ženske s škafi, možki z primernim orodjem za raztrganje gorečih streh. Ne le iz bližnjih vasi temveč tudi oddaljeni Porezenkarji in Bačarji bili so kmalo na pogorišču (videl sem na lastne oči žensko iz hiše ki je 2. uri oddaljena) in lotili so se dela.
Cele tri ure nosile so krepke ženske iz bližnjega potoka vodo, možki pa nosili jo po lestvah na goreči hiši : žal! da bilo je odveč netila v poslopjih; bili so pod streho že skoraj vsi jesenski pridelki. Slama, seno in večina žita zgorelo je obema pogorelcema ; pohištvo in druge priprave so deloma pa vendar le pridni ljudje rešili.
Ena teh hiš bila je še le predlanskim sezidana.
A se hvale vredna je požrtovalnost dobrih ljudi, ki so storili kar je človeku mogoče, da redijo nesrečneže še večje škode,
Po končanem delu segel je marsikak poštenjak pogorelcema v roko ter obljubil mu soznih oči: Bom že še prišel; bom prišel pomagat pri delu. Drug zopet : Bom poslal nekaj živeža; tretji: Bom prinesel kako butaro klaje za živino i. t. d.
In res ! to niso bile prazne obljube. Ostali bodo mož beseda. Ima namreč ljudstvo y teh krajih prelepo navado: da takim nesrečnim sosedom z blagom in delom v pomoč prihiti, brez da bi moral moledvati in prositi. Tako se potrudijo prav po krščansko zaceliti rane, ktere je Bog v «voji modrosti komu vsekal.	A.	Z.
Iz mestnega sveta tržaškega. — Pri proračun	sta vrla okoličanska	svetovalca, vitez J.	Nabergoj	in Dolenc, povedala marsikaj, kar ni ugajalo	me-
stnim očetom. Svetovalec Nabergoj je razkril, kako malo skrbi magistrat za blagostanje okoličanov: Na mnogih krajih je pomanjkanje pitne vode, kakor: v Bazovici, Padriču, Gropadi, Trebčah, Sv. Križu in pri sv. Ivanu; polovica 30)0 slovenskih otrok nima svojih šol; slabo je okraj, redarstvo in poljsko varstvo; slabo izvršuje svoj zdravniški posel dr. Sussa na Proseku; zastonj prosijo za poti: Trsteničani in Piščanci, Kontovelci, Lonjerci in Rocolci; nezdrava so tudi župnišča: na Opčinah, Proseku, Sv. Križu.
Predlagal je potem,	naj se voli komisijo	7	članov	(med temi 2 olcolič.),	ki bi se prepričala	o	po-
trebah okolice. Predlog je večina ovrgla; podpirali so ga le 4 okoličanski poslanci, ker Mauroneija ne moremo k njim prištevati.
Tudi svetovalec Dolenc potegoval se je za mnogotere koristne stvarii: naj bi se bolj razsvetlile ne-ktere ceste in ulice ; napravili potrebni vodotoki; potoki pokrili v Barkovljah in Rojauu; ribičem v Bar-kovljah odkazal prostor, kjer bi mreže sušili; obnovila cerkev v Rojanu i. t. d
Nekoliko so jih mestni očetje že poslušali, ker ugodili so nekterim njunim zahtevam. Moraličnega uspeha sta pa žela toliko, da še njuni nasprotniki so ga nehote priznavali.
Dr. Spadoui spravil se je pa na slovenske zemljevide, kteri se rabijo v okoličanskih slov. šolah ter predlagal: naj se odpravijo zemljevidi Primorske, ktere je magistrat upeljal v slov. okoličanskih šolah, nasprotni nomenklaturi mestnega statuta in se nadomestijo z laškimi, dokler se ne vdobi slov. zemljevidov, ki morajo imeli laška imena mesta in okoličan-skih vasij. — Po tem predlogu bi ne smeli več imeti na slov. zemljevidih: Trst, ampak: Trieste; ne več : Rojan, pač pa: Roiano i. t. d. — in to prav radi, tega, ker je večina odobrila v mest. svetil Spadoni jev predlog. Svetovalec Luzzatto je pa še tako neumen da misli, da so taka imena (originalna) pristna: Santa Croce, San Giovanni, Barcola i. t. d.
Ta sklep se ni izvršil. Ustavilo ga je začasno c. kr. namestništvo, ker je nasprotoval ministerski na-redbi, ki je odobrila te slov. zemljevide za slov. okol. šole, kar je dr. Spadani slišal iz ust svetovalca Slo-covicha, a on se za to ne zmeni, ker oni morajo čuvati italijaustvo dežele.
Ministerska naredba, da naj se napravijo tudi slovenski pečati in tiskovine pri sodiščih v Piranu in Kopru, so tako razgreli dr. Spadonija, da je nadalje predlagal, kar je mislil že opustiti, naj se odpravijo hrvatski zemljevidi iz okoličanskih slov. šol, ki so do sedaj rabili, ker slovenskih ni še ydo bili. Predlog je sprejela neznatna večina. —»
Samo v poljedeljski odsek voljena sta okoličanska poslanca Dolenc in Vatovec ; Nabergoj in Gorjup sta odklonila vsako izvolitev v odsek.
Iz Trsta. Prizivno sodišče v Trstu je baje na mi-glej od ministerstva zaukazalo sodišču v Piranu i Kopra, naj napravi poleg ital. menških i slovenske napise, pečate in tiskovine, v Motovonu pa hrvatske. Kar je popolnoma prav, ker tam živ6 v veliki večini Slovani. Še omeniti ni mi treba, da so po navadi naši neprija-telji klicali vse mogoče in ne mogoče sile na pomoč. Mestni svet v Piranu sešel se je kar tekoma, da se posvetuje o tej stvari, v tržaški delegaciji pa je posl. Venezian predlagal, naj se v tej stvari odpošlje spomenica na prav ministerstvo, poslanca Burgstaller in Luzzatto pa naj bi jo osobno podpirala. Kaj pa liberal. časopisje ? Ono prinaša piškave, zdravi pameti nasprotujoče argumentacije, proti slovenizaciji Istre. Čemur se ne čudimo ! Čudno pa zdi se nam, da dopisnik lista „11 Popolo“ iž isterskega obrežja 13. t. m. piše, da je bilo to nekako neumestno in „morda“ prenagleno. Neumestno ! morda ker tam ni Slovanov ? Prenagleno! — po 25 letih ustavnega življenja! Bog vas razumi! Gospoda, bodite pravični in ne širiti mnenja, da nam je vsaka mala mrvica naših opravičenih zahtev prezgodaj vržena raz niinisterske mize.
Novice iz raznih krajev.
Pod predsedstvom papeževim bode -- kakor poroča včerajšni „Sloveneca — posvetovanje o sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče vzhodne cerkve zje-diniti z katoliško cerkvijo. Oi petih armenskih lcato liških patrijarhov se teh posvetovanj vdeležita mel-hitski patrijarh Jussuf in sirsko-katoliški patrijarh Behman. Prvo posvetovanje bode že drugi teden.
Po dogovoril Našega Prevzvišenega knezonad-škofa Alojzija z visokim ministerstvom so sledeči vi-karijati povzdignjeni v kuraoije se vsemi pravicami in dolžnostimi župnijskimi : V goričkemu dekanatu Št. Andrež, Pevnia, Grgar, Bale in Gorenja Tribuša. V Kanalskem: liočinj,vMarijacelje, Levpa, Banjšice, Kal, Lom, Lokovec. V Sempeterskem : Bilje. V Tolminskem : Libušnja in Drežnica. V Cerkljanskem: Otalež in Novake. V Bolškem : Lop; in Serpenica. V Kobaritslcem: Livek. V Černiškem: Trnovo. V Komenskem: Štanjel, Gorjansko, Koblaglava, Štjak, Branica in Gabrije.
V Devinskem : Opačjeselo, Nabrežina, Gabrije pri Mirnem, Št. Martin na Krasu. V Tržiškem (Monfalcone) Turjak, Foljan. V Gradiščanskem: Bruma in Zagrad.
V Ločniškem : Št. Lorene pri Moši, Podgora, Štverjan in Medana. V Krminskcm: Mernik in Dolenje.
Prijatelje svoje na deželi srčno prosimo, da nas podpirajo z novicami, s kratkimi, jedernatimi dopisi. Časopisje je dandanes sila važno! Vspeh vašega truda bo obil, kajti naš list se je nepričakovano hitro in široko razširil. V kolo bratje !
„Rimski Katolik44. Četrti zvezek petega letnika bode kmalu dotiskan. Obetajo se nam sila zanimivi in času primerni članki. Priporočamo ta odločni list vsem bolj
razumnim Slovencem prav toplo. Na leto stane le dva forinta.
Doliovske vesti. č. g. Andrej Leban, vikar prgarski je imenovan za podvodjo na sv. Gori, č. g. Jožef Godnič, vikar kronberški gre za vikarja v Grgar ; č. g. Anton Pahoj’, vikar na Goreujempolju je dobil vikarijat Kronberg; sicer pa dekretov nimajo Se, Cč, gg. Ignacij Valuutiučič, župnijski upravitelj na
Št. Viškigori, Jakob Rejec, župnijski upravitelj v Če-povanu, Edvard Suppanzig, kapelan v Fari so delali župnijski izpit.
Duhovske zadeve v tržaški škofiji. Dosedanji kaplan na Opčini. č. g. Fran Kramberger je šel za kaplana v Ricmanje; na njegovo mesto pa je prišel č. g. novomašnik Anton Germek. . . V Rodiku je nastavljen kot župni upravitelj č. g. _ France Sve-tišič, dosedaj v istej službi v Movražu Č. g. Josip Pe-trak kaplan v Kastni gre na kaplanijo v Zvoneče ; na njegovo mesto pa č. g. novomašnik Venceslav Šileny.
Bogoslovcev je letos vseh skupaj 90. Novih se je oglasilo 22. Za goriško škofijo je v vseh štirih tečajih 40, novih se je oglasilo deset.
Malo semenišče. Ta zavod ima morda kaj nasprotnikov pa tudi prijateljev. Vsi prijatelji pa vedo, da malo semenišče v Gorici ni še tako. da bi zadostovalo zahtevani Tridentinskega zbora. Mladina je bodočnost naroda! Ali bi ne bilo dobro resnejše se baviti, kako spopclniti malo semenišče ? Upamo, da nas častiti bravei razumejo!
Na goriški gimnaziji Je mej profesorji: 4 Italijani, G Slovencev, jeden Čeli, a 12 (reci dvanajst) Nemcev. Na Dunaji mislijo, da morejo le Nemci avstrijsko vzgajati. Pa ni tako. Bojimo se, da vlada doseže ravno nasprotno. Iz zgodovine ogrske in Lombardije bi se vladni možje morali več učiti.
Veseleč se nakupa nove hiše darovali so za slov. Alozijevišče : č g. Andr. Pavlica, 10 tl.; Gergolet Jož., 100 11 ; Plem. gospa iz Gorice, 20 11.; Kosec Jož , vik. 13.50 11.; Sima Fr., kap. 4.50 tl ; Rezpet Fr., vik. 4.50 H. ; Kokošar Iv., žup. 9 fl ; Murovec Iv., dek. 9 A.; We-ster Jan., vik. 10 fl ; Božič Peter, kurat 10 11.; Pirih Jakob, vik 15 fl.; Leben Fr., kap. 9.50 11.; M an-zini v Staremielu 9 50 11. ; Budiu Jož., kap. 13.50 fl.; Poljšak Jož, žup. 9 11 ; Berlot Ant žup. 9 fl. ; Pavletič Jož., žup. 13.50 11.; Jug Ant., vik. 9 fl. ; Hvalica Ant., dek. 9 fl.; Gregorčič Ant, sen. vik. 18 fl ; Pahor Ant., vik. 5 fl.; Kodre Fr, žup. 14 fl.; Kranjec Fr., žup. 9 fl.; v Drežnici o priliki občinske volitve se je nabralo 4 krone; pri Sv. Luciji je Peter Ko« vačič, čevljar v zahvalo za zadobljeno zdravlje daroval dve kroni.
Družbi sv. Cirila in Metoda za slovenske šole v Gorici so dalje darovali: Monsignor Fr. Kofol 10 11.. Č. g. Jakob Rejec, župnik 1 11., č. g. J. Jarec, vikar 3 fl.; č. g. Dermastia kaplan 2 11.; bi. g. J. Gosar l fl ; v Drežnici ob priliki občinskih volitev se je nabrolo 4 krone.
Za tržaške šole je daroval: Č. g. A. F. 1 fl.
Ljudska knjižnica. Vsem p. n. gospodom, ki so že ponudili slovenskih knjig v obilnem številu za „ljudsko knjižuico‘“ izrekamo prisrčno zahvalo I Ob enem znova opozarjamo vse slovensko rodoljube, naj preiščejo svoje knjige in odberejo kaj za nameravano „ljudsko knjižnico.14 Knjige naj se začasno pošiljajo uredništvu „Rimskega Katolika14 v Gorici.
Sv. misijon vodita ta teden čč. oo. Doljak in Tomazetič v Šnanjah pri Ajdovščini Bog blagoslovi njun trud!
Tržaška kat. družba bode obhajala prihodnjo nedeljo 21 t. m. 25letnico svojega obstoja se slovfsno sv. mašo zjutraj; popoldne pa priložnostnim govorom in slovesnim blagoslovom. Družba dobi v kratkem prenovljena pravila. Želimo ji obilo blagoslova i nebes I
Bratovščina sv. Cirila in Metoda v Trstu bo imela baje 28. t. m. svoj redni občni zbor.
Vizitacija tretjega reda vršila se je v Kobarida
13.	oktobra. Vizitiral je tretji red preč. pater gvar. frančiškanski iz Gorice. Najprej bila je spoved in sv. obhajilo tretjerednikov, potem bila je peta sv. maša z asistenco, potem imel je preč. pater govor, v katerem vspodbujal tretjerednike k spolnovanju dolžnosti in posebno priporočal, naj bi tudi več mož pristopilo k temu serafinskemu redu. Bog vsliši in izpolni to njegovo priporočilo, kajti potem bo v marsičem boljše. Nazadnje podelil je preč. pater gvard. tretjereduikom papežev blagoslov in vsprejel nekaj novih udov. Drugi dan bila je vizitacija na Libušinji, kjer je preč. pater tudi blagoslovil novo sliko sv. Frančiška, katero je prav krasno izdelal goriški akad. slikar g. J. Gosar. In v ponedeljek bila je vizitacija v Dreženci.
C. kr. pripravljalnica v Kobaridu pričela je novo šolsko leto 15. oktobra.
Društvo „Edinost“ je sklicalo 7. t. m. shod volilcev v Skednju pri Trstu. Shod obnesel se je sijajno. Navdušeno so odobravali vsi zbrani poročilo poslanca viteza I. Nabergoja; posebno se mu pa izrekli zaupno, ker je brcnil od sebe šepavo koalicijo in se brati s hrvatskimi poslanci. A tudi ko je bil v Hohenvvartovem klubu glasoval je, kakor sam zagotavlja ; po svojem prepričanju v korist volilcem: proti vojaški postavi, preosnovi valute, od ktere imajo dobiček le židovski Rotšildi, in proti trgovinski pogodbi z Italijo, ktera je v ceni občutljivo oškodovala naša primorska vina; v skrbi so mu bile tudi vedno gospodarske, politične in narodne razmere volilcev in je tudi marsikaj dosegel v mest. svetu tržaškem in na Dunaju.
Sprejelo se je tudi soglasno na tem shodu, naj se naprosi vlado, da ne dovoli več tržaški občini pobirati še nadaljna tri leta sedanjega užitninskega davka, ki je za 3 fl. na hi. povišan.
V	Gorico odšlemu dr. Sancinu izreklo se je tudi polno priznanje za njegov trud in požrtvovalnost.
„Circolo San Giusto“ vrlo napreduje. Skoraj bo , upisanih 100 udov. V četrtek 18 t m. je sklican občni zbor, ki voli predsedništvo ter določi, kedaj se slovesno otvori društveno delovanje.
Velč. g. Simon Gregorčič, duhovnik in sloveč slovenski pesnik, je pretekli pondeljek obhajil petde setletnico svojega rojstva.
BI. g. tir. Andr. Lisjak je slovenski ljudski knjižnici, ki se v Gorici snova, daroval sto knjig. Tudi g. Gosar, akadennčni slikar, jih je nekaj poklonil. Presrčna jima hvala ! I)a bi jih mnogi posnemali!
J. Kopač, svečar od sedaj naprej nima le na Solkanski cesti svoje prodajaluice, ampak tudi v Gorici v Gosposki ulici tik uraija lliekeja. Priporočamo tega vrlega moža vsem poštenjakom.
Na Kostanjevici v Gorici imajo letos zopet bo-goslovske šole. Drugo leto se prvemu tečaju pridruži tudi drugi.
Pri zadnjem občnem zboru „Sloge“ due 11. oktobra je bil za predsednika zopet izbran veleč. g. dr. Anton Gregorčič. Drugi odborniki so ti le: podpredsednik Blazij Grča, župnik; blagajnik Val. Kancler; tajnik Andr. Gabršček; odborniki: grof Alfred Coronim, dr. Aleksij Rojec, trgovec Anton Fon, dr. Franc Žigon, vikarij J, Mašera in župnik J. Poljšak. Namestniki so ti gospodje; Štrokelj Alojzij, posestnik I
v Komnu; Mozetič Anton, župan v Solkanu; Klanjšček Jožef, posestnik v Št. Ferjanu; Rojec J., vikarij v Biljah; Berlot Anton, župnik na Vogerskem.
Iz odborovega poročila je razvidno, da se odbor resno trudi, da bi se v Gorici vstanovila obrtna nadaljevalna Sola za Slovence; kakeršno imajo vže Lahi. Da se ta šola vresniči treh i le še vladinega dovoljenja.
Tudi strokovno Solo za vmetno mizarstvo in rez-barstvo, kakor jo Lahi vže imajo v Marijanu, se je odbor trudil Slovencem pridobiti. Odbor obeta ne odnehati, dokler ne doseže tudi te šole.
Ker Slovenci v obstoječih volilnih razmerah nimajo upati, da bi bili zadostno zastopani v kupcijski in obrtnijski zbornici, če tudi je ta sila važna, nasve-tava odbor peticijo do visoke vlade: da se razširi volilna pravica v kupčijsko zbornico goriško na vse o-brtnike in trgovce, ki plačujejo od svoje obrtnije ali trgovine kak davek.
/a slovenske Sole v Gorici je društvo „Sloga“ dobilo in izdalo v preteklem letu nad pet tisoč goldinarjev. Sedaj je v Gorici štirirazredna slov. šola se sedmimi razredi. Otrok je blizo 400. Podučujejo jih g. Hrovatin, vodja in šest učiteljic. Razven tega sta še dva otroška vrta. Tretji se kmalu odpre pod Kostanjevico. Da bi se Slovenci znebili toliko stroškov, je društvo terjalo, da mesto samo vstanovi štiriraz-roduo slovensko šolo. Mesto proti. A deželni šolski svet je prošnji vgodil. Mesto je ygovarjalo pri miui-sterstvu samem. Slovenci tudi. Tudi slovenski župani so v tem oziru spomenico poslali uaučnemu mini-sterstvu.
Po odborovem poročilu se je oglasil g. Miklavž Kocijančič. Govoril jo o edinosti, o slogi, sicer pa pravi, da s poslanci v deželnem zboru ni zadovoljen ! Treba več somišljenikov dr. Gregorčičevih noter spraviti ....
Mi smo tega mnenja : če rešujemo otroke slovenstvu, ne vničujmo, ne pehajmo v kot. mož slovenskih, ker jih nimamo preveč, naj manj e pa v Gorici 1 Sicer pa pripuščamo vse modrosti prečastitega predsednika.
PSloga“ je imela preteklo leto kot politiško društvo 178 gld. 54 kr. dohodkov in ravno toliko stroškov.
Za slovenske šole v Gorici je „Sloga“ dobila preteklo leto skupaj 5411 gld 29 kr, od teh je dala družba sv. Cirila in Metoda 1700 gl. Stroškov je bilo sč šolami 5009 gld. 19 kr.
Za tekoče šolsko leto se bo potrebovalo 5500 gld. Preostanka od lanskega leta je le 402 gld. 10 kr.
—	Rodoljubi, sezite in sezimo v žepe pa prav globoko!
V	Lonjoru pri Trstu je dr. Protner govoril pred vsem o važnosti in koristi kmetijskih družeb; potem pa obširneje o postavah, ki olajšujejo kmetu nasaje-vanje amerikanskih trt. — Kaj vljuden govor o narodnem gospodarstvu pa je imel č. g. France Kosec, župnik na Katinari. Zelo živo je načrtal pravila, po katerih se morajo ravnati kmetovalci, ako hočejo priti do pravega blagostanja. — Govor so vsi navzoči poslušali z vidnim zanimanjem, kar je pričalo konečno odobravanje. Vspeli shodu je bil, da se je lepo števil-ce domačinov vpisalo v družbo.
Slovensko planinsko društvo iz Ljubi jftne>
zaznamovalo je že pred kakim mesecem pot 'črez Dre-ženco na Krn. Nad Kobaridom pri soškem mostu je tudi na skalo napisalo daljavo do vrha Krna, namreč 7 ur Te dni pa je v Kobaridu na Anton Gruntarjev© hišo (vulgo pri Spehoniju) nabilo deščico, ki vsakem« hribolazcu jasno pove, tla rtuleče črte zaznamujejo pot
„primorski list«
Str. 178
na Krn. Tudi je naznanjena na deščici visočina Krna, namreč 224G m. To je hvalevreden čin in koristno bodisi za hribolazce, bodisi za kateregakoli tujca. Dobro bi bilo, da bi slavno S. P. D. zaznamovalo pota še na druge vrhove goričkega hribovja, da jih v tem ne prehiti morebiti kako nemško hribolazko društvo.
V Dreženci bila je 10. t. m. volitev novega županstva. Županom je izvoljen Anton Kanalec, posestnik v Drežnici hšt. 16; podžupani so: France Gomi-šček, trgovec, Jakop Skubin, Anton Volarič in Andrej Ivančič, posestniki — vsi verni možje in vrli poštenjaki. Bog z njimi in celim starešinstvom, kt.ero je istega duha!
V Barkovljali se je na Rožnivenčno nedeljo kaj sijajno vršila slavnost na čast kraljici sv. rožniga Venca. Jutranje opravilo je imel z obiluo asistercijo preč. g kanonik Peter Flego. Pri obhodu z podobo M. Božje je svirala godba.' — Vsa čast v tem oziru gre za slavo božjo vnetemu župniku č. g. Ivanu Čar-ne-tu.
Na Opčinah so se težko ločili od svojega dosedanjega g. kaplana Franceta Krambergerja. Sč svojo ljubeznjivostjo si je bil pridobil srca vseh župljanov.
Iz Istre: V Plavijah (v koperskem okraju) bodo zidali novo šolo na. občinske stroške. Načrt je napravil cerkovnik pri sv. Ivanu g Anton Trobec dobro znan tudi na Goriškem .■ kajti med drugim jo napravil načrt in tudi sezidal novo cerkev v Kalu; in sedaj prenavlja cerkev po svojem načrtu sv. Martina v Kviškem.
V Logu bodo blagoslovili prihodnjo nedeljo t. j. 21. t. m. nov križev pot.
Tatvina. Dne 13. septembra je neki lapov razbil in izpraznil pisalno mizo preč. g. J. Lileka v Mon-trilju (Istrija), vzetih mu je bilo 80 gl. v novcih in zlata ura vredna 100 gl., tatova sta dva soseda Fik in Paljuh, katera dva premišljujeta v zaporu v Ma-tovnnu!
Toča je padala dne 15. t. m. popoludue v Kobaridu in okolici, pobelila je hrib „Matajur“.
Pri sv. Ivanu in na Kat nari vsakdanji poduk na šolali ni še začel; le nedeljska ali ponavljavna šola se prične ta teden. — Novo vino je privabilo pretekli nedelji obilo meščanov v okolico. Ni nevarnosti torej, da se okoličansko vino skisa v Lletih. Se premilo ga imajo. Prodaja se navadno be'o po 32, črno pa po 30 kr. . .
Sv. korst jo prejela 6. t. m. pri starem sv. Antonu 24 letna Židinja g. Regina roj. Luzzato. Takt) dala je slovo obrezanim in zatekla se v naročje sv. matere katol. cerkve.
ž radostjo bilježimo, da taki slučaji niso redki v Trstu. Nad vse žalostno pa je, da na neki tuk. meščanski šoli poučuje 7 (reci: sedem) židovskih učiteljic. Te seveda niso prišle v šolo podučevat, ko so Judje obhajali 10. t. m. praznik Kipur. Je li to mej-verska šola ali judovska sinagoga! V
Dnvica (Difteritis) širi se močno med otroci v Trstu Za to je namestništvo dalo 15. t. m. zapreti na nedoločen čas vse ljudske šole.
Požari. Pod Kostanjevico v Gorici je zgorel senik vreden 700 gld. V Brginju hlev se senom v vrednosti 1000 gld.
V Svetem pri Komnu so blagoslovili šolo.
V Podgori blagoslovil je preč. o, Bazilij, gvar-
dijan na Kostanjevici, na kvatrno nedeljo v prisotnosti 12. čč. gg. duhovnikov in mnogoštevilnih vernikov nov križev pot. Slike hvalijo vsi, ki so si je ogle* dali.
V	Lokovcu je umrl dveletni otrok za opeklinami.
Lokovškej cerkvi je vlil ljubljanski zvonar nov
zvon.
Nove zvonove dobili so pretečeni četrtek na Livku. Pokanje topičev naznanjalo je veselje prebivalcev, da so dobili toliko zaželjene zvonove. Vlil jih je zvonar A. Samassa v Ljubljani.
Poljedeljsko ministerstvo je odkazalo 4000 tl. „Istrski vinarski zadrugi«, akoravno je gospodarski svet v Poreču odsvetoval. Kar je storil nekaj za to, ker ni narodu naklonjen, nekaj pa, ker je večina lastnega dobička v nevarnosti, če bo zadruga dobro plačevala kmetom vinski pridelek in ne bodo ti prisiljeni oddajati ga stiskavcem po slepi ceni.
Gorko so dobili. V neki gosposki gostilni na Nemškem so gostje ravno sedali h kosilu. Mej gosti sta bila tudi dva duhovnika, zdelo se je, da katoliška svetna duhovna. Oba se prekrižata in molita molitev pred jedjo. Zavoljo tega so nekateri mladiči na drugem koncu mize začeli posmehovati, kihati in se delati norca. Duhovnika sta molitev dokončala. Tedaj eden izmej duhovnikov potrka na kozarec in prosi prav vljudno za besedo. „Jaz sem, tako je nadaljeval govornik, katoliški duhovnik in kardinal knezo-nadšlcof dunajski, moj sosed je kanonik J. Naša mati nas je pred jedjo učila moliti, in po zapovedih matere naše svete cerkve sva navajena pred jedjo prekrižati se. Zapazil sem pa, da to nekaterim te častite druščine ne dopade. Ako večina druščine misli, da molitev in znamenje sv. križa ni primerno za to druščino, tedaj sva pripravljena, koj k drugi mizi se vsesti.“ Vendar skoro vsi pričujoči so glasno obsojali surovo vedenje onih mladičev. „ Ven z j udi !“ glasila se je splošna obsodba. — To se je zgodilo lansko poletje v Blanken-bergn.
Župani slovenski, kaj ko bi vi ne sprejemljali nobenih dopisov in vlog v laškem jeziku od (joriškecja matjistrata, ker tudi župan goriški Venuti ne sprejem-Ije slovenskih! Venuti je začel gospodariti, kakor, da bi bil na samo laški in ne tudi na slovenski zemlji. 1'okužimo mu kaj mora župan v mestu, ki je tudi slovensko.
Poslano. *)
Ker je naredila gorska .Soča" javno mnenje, da sem bil izgnan (inč la. jul. t. 1. izmed bovških volivcev, prosim lepo, do bi so sprejel rounci na čast Bledoči popravek, katoroga ni lio-tolo priobčiti sočino vredniStvo:
Potem ko so je bilo zaključilo zborovanje s trikratnim . ž:vio!“ na cesarja, Sol sem iz volivni dvorano. Ko me jo videl odhajati nek volivec s Žago, zakriči: ,.Yon ž njim!" Memo njega grodč mu rečem, naj dokaže, da nisem govoril resnice.
Na to pride za mano g. komisar Cumnr tor pokaže proti vratom. Odgovorim mu, da nima pravico poditi mo proč, ker z bore vanjo jo bilo že končano, in da pojdem, kader bom hotel. Po teh besedah postal sem še nekoliko časa tam med volivci in potem sem šel sam iz dvorane.
Postaviti mi jo, da je ono poročilo o bovškem shodu v ,Soči“ od il. avgusti pomanjkljivo. Oni „porO('ovalec“ gospod Gabršček jo preslišul ali kali? mojo nezaupnico gospod dr. vit. Tonkliju radi znane kipitulaciio ia vprašanje, v čem so jo noki popravilo, kar so je prodbacivalo in očitova'o prejšnjemu g. drž poslancu naših kmečkih občin. Tudi se ni mogel več spominjati mojih bosud o goriški gimnaziji in šo več, o verski šoli, katero želi naše verno ljudstvo. Slednjič so uteklo znanemu „po-
mmm lmKoczv
lokar zraven rotovža
V " l> 1J n " i
I'	'	i	pnporočn:
flBT S5A ZKLODEC : -^BQ
W'il	Marijaeelske	kapljice	za
želodec. — Steklenica 20 *cl’’’ l! stoklonio 1 gld. 3
Odvajalne ali čistilno, krcgljice čistijo žolodoo pri zabasnnji, skaženem želodci. — Skatulju 21 In-., jeden zavojček s 6 škatuljami volja 1 gld. 5 kr.
FlaninskJ tch&čini ali prsni siriip za cdrašče-no in otroke ; raztvarja uliz in lajša bolečino, n, pr. pri kaš'ju. — S:ekloniea 50 kr, (i steki’ nie 2 gld. 50 kr.
HP8P Za trganje :
Protinskl cvet (Gichtgeiot') lajfa in preganja bolečine v križu, noguh in rokah, — Steklenica 50 kr., (i sloMonie 2 gld. 25 kr.
V-a ta naštota in vsa druga zdravilna sredstva so obivajo v lekarni
v Ljubljani zraven rotovža
in so vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
ročevalcu“ te moje besede: „Gledč na to, da izhaja v Gorici list „8oča“ po imenu, kateri je toliko Škode naredil v vorskoni in narodnem obziru, in kateri list jo So glasilo g. drž. poslanca slov. kmečkih občin na Goriškem, lepo prosim tukaj pričujočega g. poslanca, naj že enkrat odstopi od imenovanega lista, če hoče vživali popolno zaupanje svojih volivcev.11
Kaj si jo dovolil g. Gabršček proli meni med zborovanjem in posebno še po zborovanju, vč on najlepšo.
V Soči dnč 1&. oktobra 1894.
Karol Perinčič
kurat.
*) Za dopise s tem naslovom vredništvo ne sprejme odgovornost*.
Zeleznični urnik.
Nabrežina-Gorica.
'Nabrežina odhod 9-10 dop. — Gorica			prihod 10-03 dop.		
rt	n	8*37 zv. — „	n	9-35	zv.
Gorica	n	7* 15 zj. — Nabrežina	w	8-15 zj.	
n	n	7*05 zv. — „	n	8-07	zv.
'Nabrežina	n	10'00 dop. — Gorica	n	11*18 dop.	
71	n	4*55 pop. — „	n	6-03	zv.
Gorica	•»	9*21 dop. — Nabrežina	v	10*38 dop.	
n	n	5-15 pop. — „	n	6*41	zv.
Nabrežina	n	9*56 zv. — Gorica	n	11*40	zv.
Gorica	n	4'53 zj. — Nabrežina	n	6*32	zj.
Naznanilo.
Udano podpisani si dovoljuje uljudno naznaniti čč. gg. odjemnikom in drugim, da odpre v Gosposki ulici št. 9, dne 8. t. ni. prodnjalnico voščenih sveč, medenega in drugega peciva, vse lastnega izdelka.
Tam bode imel zalogo medu, voska in drugega v to stroko spadajočega blaga. Od istega dne bode tudi sprejemal, kakor tudi izvrševal naročila v svoji prodajalnici v „Gosposki ulici.“
Tovarna ostane še \elno na „Solkanski cesti št. 9.“
Srčno zahvaljevaje se vsem čč. gg. odjemni-kom za dosedanje zaupanje in naklonjenost, priporoča se za nadaljno naiočbo. Prizadeval si bode na vso moč ludi nadalje povoljno vstreči.
'A velespoštovanem .J. K O I* A O
s v e č a r
Med v satju in rumeni vosek kupuje v vsaki množini po tekočih cenah.
EDVARD PAULIN
v Nunski ulici št. 1 O.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtyaške obleke, ra-kve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižih cenah.
O. LIKAR
v Gorici, v Semeniški ulici št. 10 prodaja
raznovrstne pisarske in šolske potrebščine, mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za duhovni je in županije; priskrbuje posetnice (vizitke) in zvršuje vsakovrstna naročila solidno in točno.
Priporoča se najuljudnejše !
čevljar v Gledališki Tilici št. 15
priporoča se in zagotovlja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tovorniškim blagom, ki je za malenkost' ceneje, a več kot polovico slabeje.
\ II t O 11 P O 11
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici	ima	bogato
zalogo raznovrstnih klobukov in toči	v	svoji	krčmi
pristna domača vina ter postreže tudi	z jako	ukusni-
mi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Novic Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Odgovorni urednik jn izdajatelj J. Marušič.
Tinka Hilarijauslia tiskarna.