MANDRAC
IL mandrXcchio
[Mìoi'S.m KS1Z0U*
«*?•
Hbirografika
BORI
POSLOVALNICA IZOLA FILIALE 01 ISOLA
Levstikova 1 P.R 79 Tel. 066/63 025
tiskanje fotokopiral tipografia fot
V MANDRACU SE VSE VE !
Prave vesti so vedno prišl s tistega konca testa.Kot da'i ta« dovoljeno tisto, kar je drugod le prijetna razvada. V Nandrašu niso nikoli preverjali ali povedano res drii. Preprosto so pustili, da si vsaka resnica izbori svoj prostor pod sonceo. Zato je bilo v Nandradu vedno po ved resnic, das pa je pokazal, katera usta govorijo pravo. Tako je bilo in tako je danes.
ifandrad, ainiatura dasopisa, ki ga iiate pravkar v rokah, naj bi postal pisana vest pravega llandrada. Je »ini dasopis Izolanov za Izolane. Seveda je najprej natenjen na«, ki iivi«o v stare«, lepšet delu testa, nid pa niiaio proti, de ga preberejo tudi tisti od drugod. Saj s«o vendar tako aajh-no «esto in najtanjša slovenska obdina in krajevna skupnost, da pri nas nid ne ostane skritega. Pisali boto o,za Izolo, najpotetbnejših stvareh, pa tudi o tistih, drobnih vsakdanjih napakah in nepravilnostih, ki sio jii pride vsak dan. Danes opozarjalo na nekatere v zvezi z urejanje« našega okolja, dodali pa sto še nekaj tisli tistih, ki tako ali drugade lahko potetbno vplivajo na urejanje nekaterih stvari v krajevni skupnosti in obdini. le v naslednji številki pa bota natrosili kup intonacij o stvareh, ki vas gotovo zanitajo: o gradnji tarine, o obnavljanju palade Hanzziolli, o težavah s parkirišdi, o socialnih probletih in še o det. Seveda pa vsega ne boto vedeli in ne boto «ogli napisati, de nat ne boste potagali. Lahko nat pišete, de pa vat to ne gre od rok bo dovolj, da nas opozorite na nekatere stvari. Naš telefon je 61-483, lahko pa kaj prišepnete kateretu od dlan-ov uredniškega odbora, ki so zapisani v okvirju na zadnji strani.
Ne boto vas izdali, kajti lažje je izdati dasopis kot prijatelja!
a ISOLA * CITTA VECCHIA
ANCHE QUESTO SI SA...
vr r/ ’ "7 ,
•T—i':- La cotunita’ locale Isola-cittì" vechia conprende l'area del centro storico della nostra cittadina, situato sulla penisola, che va dal viale Cankar fino alla Piazza 29. novetbre. La sua superficie e’di 10 ettari ed e'la più" piccola cotunita1 locale della Slovenia. Nel centro storico vivono 3.800 persone in 1.114 nuclei faaigliari.
Dopo la seconda guerra eondiale la struttura nazionale di Isola e' catbiata natevoltente: l'esodo degli Italiani, l'arrivo di nuovi abitanti dall interno della Slovenia e più"tardi, con lo sviluppo industriale, anche da altre zone della Jugoslavia. Cossi*oggi non possiato non tener conto di questi fatti. Inoltre, con il passare degli anni si e' potuto osservare un lento ta inesorabile spopolatento del centro storico a favore dei nuovi insediatenti. Per anni le case della citta'vechia sono state lasciate al degrado anche perche*in diversi casi popolate da fatiglie arrivate da lontano con il chiaro intento di ritornare nel lungi di provinienza o catbiare quanto prita appartatente. Soltanto negli ultiii anni il centro storico sta rinascendo, la gente che ha cotperato le case le sta «ettendo a posto, alcuni edifici vengono anche abattuti e riconstruitti ( nello stesso stile di prita ). Inoltre di giorno in giorno crescono nuovi negozi e officine artigianali i cui gestori ditostrando un notevole grado di estetica contribuiscono al abbellitento della propria citta! Ce* speranza dunque che da setpre li distingueva tanto da coloro che non si curavano della
propria citta!
D
12999/111/1990
MANDRAC
H. (V
199607582
1
1
•.r-vtiir
fo'1 JH "*'$»•**
ZA UREJENO OKOLJE..ZA UREJENO OKOUE..ZA UREJENO OKOUE...ZA UREJENO OKOLJE..
ZVONKO GRAHEK - predsednik OS
Urejenost sodi ned glavne ideale modernega čioveka:urejeno-st njega samega, urejenost v njen samem, urejenost njegovih
odnosov do soljudi, urejenost okolice v kateri živi, njegovega stanovanja, ulice v kateri živi in urejenost celega mesta. Fo tej urejenosti floveka sodino in v nasprotni s,ser; obsojano,
Ta urejenost pa je še važnejša v mestu,kot je naše,kjer so ulice ozke, stavbe na tesne»	in	ulice tlakovane	na	star
način. V »estu, kjer ljudje	stanujejo takorekoč	eden ob
drugem.
Ce suo lahko kar zadovoljni, da smo v našem nestu dosegli kar lep nivo medsebojnih odnosov pa se ne »oremo kdovekako pohvaliti z urejenostjo našega okolja, zlasti ne s čistočo naših ulic in drugih javnih sest. Na žalost so naše ulice preveč seetne, posejane s papirčki raznih vrst,ostanki gradbenega materiala,cigaretni«! ogorki in ostanki razne embalaže. V tem pogledu na žalost zelo	zaostajamo za drugimi	sesti
in na* ta neurejenost nikakor	ni	v ponos.
Da te razeere izboljšamo, se boso morali v naši krajevni skupnosti ( in občini ) lotiti nekaterih širših akcij, da z njimi izboljšamo naše navade.
Začeli bomo z akcijo za včlanitev čim širšega kroga občanov v turistično olepševalno društvo z namenom, da bomo v njegove® okrilju izvajali akcije za olepšanje našega okolja.Društvo namerava organizirati vrsto predavanj in posvetovanj o urejanju naselij, gojenju zelenja in rož, da boso na tak način vzbudili med krajani interes za urejanje in olepševanje, ne le stanovanj in hiš, temveč tudi ulic in javnih nasadov. Ljubezen do okolja in čut za urejenost soramo vzgajati že pri naši «ladini. Za to so najbolj odgovorni starši in šola.
K sreči na® vzorov za takšno obnašanje ne manjka, Skoraj v vsaki ulici isaiso žene-gospodinje, ki vsak dan vzdržujejo red in čistočo pred svojo hišo, ki vsak dan pometejo pred svoji® prago«, da se že zunaj vidi, da onstran praga stanujeta toplina in kultura.
Pridružimo se jim v skrbi za naše okoljel
ZVONKO GRAHEK
POSLANCI SE
MARIJA SOSIČ
Glavni motiv aojega delovanja v občinske» parlamentu je v bistvu nadaljevanje zastavljenih nalog sveta naše Krajevne skupnosti. Gre v prvi vrsti za ureditev področja komunalnega urejanja, proaeta in odprtje lokalov za izboljšanje ponudbe.
Mislim, da je posebej na komunalnem področju problematika tako pereča, da je že skrajni čas za izrek nezaupnice določeni® služba». Na zadnji seji občinske skupščine se» opozorila na onesnaževanje okolja s strani Delamarisa in Ladjedelnice. čimprej pa se bomo »orali lotiti tudi področja urbanizma in in sprejemanja ustreznih aktov.
EMIL BIZJAK
V teh nekaj vrsticah,ki so mi na raz pol ago,bi rad opozori! predvsem na dve stvari, ki se si zdita še posebej pomembni in sicer:
-Misli®, da je odnos Splošnega komunalnega podjetja, kot organizacije, ki naj skrbi za čisto okolje do le-teoa skrajno malomaren. Predvsea je neodgovoren odnos do zbiranja odpadkov in ravnanja s smetnjaki, zato se bo® zavzemal za drugačne oblike zbiranja odpadkov.
-Zaskrbljujoče je stanje v zdravstvu, še posebej zaradi prevelike fluktuacije zdravnikov ter zaradi dolge čakalne
J'
dobe na usluge zobozdravnikov. Zavzemal se bo® za zasebno prakso na tem področju.
!
ZA UREJENO OKOLJK..ZA UREJENO OKOLJK..ZA UREJENO OKOLTE..ZA UREJENO OKOLJE...
ORI JO ZA.. ARMEN PAUSCA
[
Cose parlamentare della Comunità locale -isola, parte ! chi a della città, quale artigiana e libera esercente ■sidererei vengono quanto prima risolti i seguenti ) ablemi :
VAccelerata la vendita di locali d'affari e abitazioni ai cittadini per attività ecconoisiche e sociali.
'Agevolazioni fiscali a tutti coloro che intendono {iniziare attività' economiche e sociali.
Sveltire e razionalizzare i lavori di rinnovo delle case, delle vie e degli iitpianti che constituiscono patrimonio storico della citta.
Continuo e sistesatico miglioramento della vita ambientale con speciale riferimento a! mantenimento della salute dei cittadini, la pulizia, l'ordine e la conservazione delle zone verdi della citta.
•).
IpéLÓPOBWO
NATAKAR«^
JliATflKARJ',
iZArojuvwil
IZJEVA ZAJC-novinarka
Prva stvar, ki mi ob tem naslovu pade na peset je snaga. Morda zato, ker je naslov podoben značilni» spomladanskim pozivom na očidčevalne akcije. Ne.jbrže tudi zato, ker je nade siesto vse prej kot vzorno disto in, ker za vsa nesnago, za vsak papir, olupek in drugo drobnarijo, ki jo vidimo vse drugje kot v kodih za smeti in smetnjakih, res ni vedno kriva komunala. Stopite na ulico ali poglejte skozi okno na katero od bolj prometnih ulic in opazujte misoidode med nakupovanje* ali sprehodom. Ne bo vam treba bakati dolgo, da bi videli, kako kdo od simoidodih elegantno in nondalantno odvrže na tla ovitek sladoleda ali kaj podobnega.
Problem, na katerega bi rada opozorila,je predvsem to, da se v mestu ( nadeni, kakopak !!, na ulici, v lastnih in drugih soseskah obnadaao, kot bi ne bile nade, kot bi ne bile sestavni del bivalnega okolja. Zdi se, kot bi bila med pragom moje hide in ulico irta, ki določa mejo med tistim, kar je moje in tistim, kar ni moje in «e torej nič ne briga. Zato se tudi metla ustavi natanko na tej nevidni mejni irti, čeznjo pa si lahko privodčia poslati tudi kakdno odvečno navlako s svojega hodnika.
Spominja* se mesta pred mnogimi leti,ko sem kot otrok odkrivala njegov mediteranski duh: ženske vseh starosti so posedale pred hidaisi, kar tako, na ulici, so se poleti hladile, spomladi grele na soncu, kvačkale, pletle in se pomenkovale. Videla sem jih, kako so v vedrih nosile vodo s "pipe" na zdaj ènj i tržnici, ob tedenskem čidčenju pa jis ni bilo škoda vedro vode zliti na ulico, posesti in zdrgniti tudi prostor	pred hido. O,	ja, earsi-
kaj je manjkalo takrat, a*pak tega, kako so	ljudje	živeli	na
ulici in kako so	zanjo skrbeli, ne more* in	ne	more® pozabiti.
In žal mi je, da	smo opustili dobre navade,	jezi» se na	turiste,
ki lepe manire pozabljajo do*a, na avtomobile, ki so se polastili najlepdih prostorov sesta in na vse,	ki ne	storijo	nič, da	bi
bilo v mestu poleg snage tudi malo več	reda.	Toda,	to je	že
druga tema.
Se to: imenitna se mi zdi pobuda delavcev ljubljanske Snage, ki skrbijo za čisto in urejeno sesto, ki so skupaj z drugimi prebivalci mesta pripravljeni žrtvovati eno prostih jesenskih sobot, da teaeljito očistijo svoj kraj. Bi zsogli kaj podobnega tudi mi? Povpradala bo* na kosunali, v prihodnji štev i 1 k i pa va* pove», kaj menijo o te«.
te imate dober,boljdi,najboljdi predlog ali, te vas kaj tako jezi, da bi to radi povedali drugi«, znani*	in	neznani«	somedča-
nos, zapiši te to	in pod 1 j i te na urednidtvo.
!
GIANFRANCO SILJAN
Il presidente della Comunità degli italiani di Isola
K D 0 SMO ?
MANDRAČ J« g 1 «■1lo ljudi Krtjivn« «Kupno«ti
1 iaU-«t«ro ■atto. UREDN1OTVOi Anton Juri iavič Danila MarkodlC Nava Zajc AndraJ ttuaanjak Ladislav Vidrih Marija Sosič Drago MialaJ NASLOV UREDNIŠTVA» Ob »tara« »idovju 17, 66310 Izola tala fon 61-483
Nel cuore di Isola , nel più rappresentativo dei suoi palazzi, il Besenghi, da oltre un trentennio ha la sua sede la Comunità Italiana. Una instituzione questa che, oltre a salvaguardare le peculiarità culturali della nazionalità Italiana, si propone pure di dare il suo contributo allo sviluppa generale della più ampia comunità isolana, impegnandosi per la civile convivenza e per una non paludata democrazia, partendo dal presupposto che nella diferenza etnica sta la ricchezza culturale.
Perciò è sempre stata, è lo e oggi più che mai,aperta ad ogni iniziativa volta alla miglior vita e alla creazione di un ambiente a misura d'uomo, cioè non destinato al degrado per causa dell'incapacità o della noncuranza di quella o quell altra amministrazione publica, contro la qual cosa questo periodica della Comunità locale Isola-città vechia questa ammirevole iniziativa, dovrebe assurgere a strumento di lotta. Siccome la speranza, come detto dal Foscolo ne " I Sepolcri", e l’ultima Dea ad abbandonare l' uomo, è carico di questa che -faccio a nome mio personale e in quella della Comunità che sono chiamato a presiedere a Voi della redazione i più sentiti auguri di un lungo cammino costellato di successi.
ANTON JURISEYIC predsednik KS
Spoštovani krajani !
Pred vani je prva številka časopisa Mandrač, glasila krajevne skupnosti staro »esto. 2 nji» želiao približati naše poti in naloge, saj bo Mandrač prinašal tudi vesti o delu skupščine, sveta in drugih organov krajevne skupnosti. Mandrač bo tudi prizorišče za poročila naših novoizvoljenih delegatov o ten, kako aktivni so v občinski skupščini, za kaj se zavzenajo in kakšne sklepe sprejenajo.
Vsi, ki živino v ten delu naše občine poznano naše težave, ki so skupne pa tudi posanične, osebne. Veliko lažje jih bono reševali, če bono o njih obveščeni, zato vas vabino, da izkoristite naš Mandrač za predstavitev vaših in naših skup-
nih težav. Mandrač ni in ne želi biti časopis vodstva krajevne skupnosti. Naša želja je, da bi z nji* ponagali reševati tiste stvari, ki v našen fornalističnea svetu velikokrat ostanejo skrite. Zato brez strahu, pridite k nas ali do članov uredništva in povejte o čeo bi radi brali v Mandraču. Nanesto vas bona poiskali odgovore in v vašen inenu zadolžili naše delegate za predstavitev le teh v občinski skupščini.
Mandrač je tu pred vani. Vzenite ga v roke, priraste pa naj van k srcu.
Prodajalna obutve
*
Gregorčičeva SO 66310 IZOLA Tel. 066/62-309