Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču Slovarja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja Majda Merše IZVLEČEK: Primerjava z zgodovinskimi slovarji slovanskih narodov je pokazala, da bo načrtovani slovenski zgodovinski slovar, namenjen predstavitvi knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, specifičen tako glede zajetega obdobja kot glede zbranega gradiva. V sestavku bo razvojno prikazano oblikovanje koncepta oblikoslovnega zaglavja. Pri načrtovanju njegove obvestilnostije bilo poleg možnosti, kijih nudi s popolnim izpisom zbrano gradivo, treba upoštevati tudi možnosti izvedbe in potrebe potencialnih uporabnikov. ABSTRACT: A comparison of Slavic historical dictionaries had shown that the future Slovenian historical dictionary, intended to present the standard language of the 16lh century Slovenian Protestant writers, will be rather specific - because of the period covered and the collected material. The article brings an overview of the development in the presentation concept of morphological data within entries. The corpus was acquired from complete excerption and offers various options for providing information on morphological features. Besides that actual possibilities for performance and needs of potential users should be taken into consideration. 0 Primerjalno razgledovanje po tujih, zlasti slovanskih zgodovinskih slovarjih, ki so večinoma začeli izhajati že pred desetletji,1 je pokazalo, da bo načrtovani slovenski zgodovinski slovar, namenjen predstavitvi knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, poseben tako glede obdobja, ki ga bo obsegel, glede števila in zvrstnosti del, kijih bo zajel, predvsem pa glede metode, po kateri je bilo zanj zbrano gradivo. 1 Zgodovinski slovarji, kijih izdajajo slovanski narodi, večinoma zaobsegajo daljša in razvojno ne vedno enovita obdobja. Čehi izdajajo slovar, ki bo prikazal 1 Obvestilo o slovanskem zgodovinskem slovaropisju v času, ko je steklo zbiranje gradiva za Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, prinaša razprava F. Premk, Dictionnaire de la langue slovène au 16e siècle, Proceedings of The Second International Round Table Conference on Historical Lexicography, Dordrecht - Holand, Cinnaminson, N. J. -U.S.A., 1980,91-116. Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču.. razvoj češkega jezika od pismenih začetkov do konca 15. stoletja {Starocesky ^ slovnik).1 Slovaki se že bližajo koncu izdajanja slovarja, namenjenega prikazu ^ slovaškega jezika od 11. do konca 18. stoletja {Historicky slovnik slovenského jazyka)? Rusi pripravljajo slovar, ki bo predstavil razvoj jezika od 11. do 17. stoletja ^ {Slovar ' russkogo jazyka XI-XVII vv.). Z namenom, da bi zaobsegli vse razvojne O faze ruskega jezika, so po treh desetletjih priprav leta 1988 začeli izdajati desetdelno c/5 zasnovani Slovar ' drevnerusskogo jazyka (XI-XIV vv.), že pred tem pa j e začel izhaj ati slovar ruskega jezika 18. stoletja. Belorusi v gostem zaporedju izdajajo zvezke O slovarja, namenjenega obdobju od konca 14. do konca 18. stoletja {Gistarycny sloünik ^ belaruskaj movy). Na Hrvaškem je v polnem teku izhajanje Rječnika hrvatskoga 2j kajkavskoga književnog jezika, ki zajema obdobje od 16. do srede 19. stoletja. ^ Primerj alno zanimiv j e tudi slovar zgodnj e visoke nemščine {Frühneuhochdeutsches Wörterbuch), ki predstavlja nemški jezik od srede 14. do začetka 17. stoletja, to je N v času, ko je ta preko prevodnih zgledov vplival tudi na jezik slovenskih > protestantskih piscev. Slovar, kije začel izhajati leta 1989, je hkrati vzorec modernega >V zgodovinskega slovarja, saj upošteva dosežke sodobnega nemškega in mednarodnega i-f jezikoslovja, zlasti besedoslovja in slovaropisja. & 1.1 Glede na obravnavano stoletje je načrtovanemu slovenskemu slovarju p\ najbližji Slownikpolszczyzny XVI wieku, ki je že drugi v nizu poljskih zgodovin-^ skih slovarjev. S prikazom besednega razvoja pričenja na meji, do katere sega skoraj že končani staropoljski slovar {Slownikstaropolski), namenjen prikazu poljskega ga jezika v 14. in 15. stoletju. Čeprav se tako slovenski kot poljski slovar omejujeta „ na jezik tiskanih del 16. stoletja, je pričakovanje podobne zasnovanosti in uporabe podobnih predstavitvenih vzorcev neupravičeno, saj je bila razvojna stopnja obeh knjižnih jezikov v 16. stoletju različna. Poljščina seje kot knjižni jezik uresničila že ^ nekaj desetletij prej,4 pa tudi njena pisna tradicija je bogatejša od slovenske. Posle-"° dica obojega je večje število tiskanih del in večja zvrstna razgibanost le-teh. Ker je w ohranjenih samo dvainpetdeset del slovenskih protestantov, je bilo za načrtovani slovar možno zbrati popolno gradivo. V poljskem jeziku je bilo v istem stoletju natisnjenih toliko del, daje bilo treba narediti izbor, pa tudi vsa izbrana dela niso bila v celoti izpisana popolno.5 Slovarja se razlikujeta tudi glede osnovne obvestil-ne naravnanosti. Medtem ko bo slovenski slovar skušal čim popolneje predstaviti polstoletno »življenje« besed, to je njihovo pomensko razsežnost, ob njej pa (pravopisno, glasovno in oblikovno spremenljivost, je eden osnovnih namenov poljskega slovarja 16. stoletja izbrati in ponuditi gradivsko osnovo za zgodovinsko 2 Cehi so z namenom, da bi čim prej sestavili začasno celoto, z redakcijo začeli pri črki N, do koder je segel nedokončani Gebauerjev slovar. 3 Besedila, napisana v bernolakovski književni slovaščini, niso bila zajeta v gradivsko osnovo slovarja (//5371991, 16). 4 Prva poljska knjiga je bila natisnjena leta 1514. 5 Na seznam virov, izbranih za slovar, so Poljaki uvrstili okrog 200 del. Z metodo popolnega izpisa so zbrali osemmilijonsko kartoteko. V gradivsko osnovo slovarja so v celoti vključena vsa manjša dela, trinajst daljših pa samo z delom besedila (daljša besedila polovično, najdaljša pa s petino obsega; Biblia Radziwillowska je bila npr. zajeta 22%, kar 20 predstavlja 218.700 izpisov). O tem v SP 1966, V-XV. Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... 6 V uvodu Slovarja ruskega jezika XI-XVIL stoletja je posebej poudarjeno spoznanje, da je stopnja popolnosti slovarja ter globina pomenske obdelave v katerem koli slovarju, še zlasti pa v zgodovinskem, odvisna predvsem od gradivske osnove slovarja oz. od bogastva kartoteke (SRJ XI-XVII 1975, 5). Avtorji Slovarja poljščine 16. stoletja ocenjujejo, daje gradivo, zbrano za njihov slovar, daleč od ideala popolnosti. Menijo celo, daje nepopolnost gradiva usojena slehernemu zgodovinskemu slovarju (SP 1966, IX). Glede neposredne odvisnosti slovarja (zlasti zgodovinskega) od gradiva prim. F. Novak, Vprašanje gradiva za zgodovinski slovar, Rječnik i društvo, Zagreb, 1993, 275-282. 7 Statistični izračun je pokazal, da bi npr. za slovar zgodnje visoke nemščine s popolnim izpisom vseh ohranjenih del zbrali kar sedemdesetmilijonsko kartoteko (FW 1989, 62). 8 O načinih izpisovanja, o njihovi primernosti za zgodovinski slovar in o pomenu popolnega izpisa prim. F. Novak, O delu za slovenski zgodovinski slovar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Jezik in slovstvo XXVII (1981/82), 32-37. 9 Na oba načina so npr. za zgodovinski slovar zbirali gradivo Slovaki (SHS 1973, 26-33). 10 Na problem neenotno izpisanega gradiva je posebej opozorjeno v uvodu k staropoljskemu stilistiko. Taka zasnova slovarja je posredno določala tudi izbor besedil in vplivala na način izpisovanja. Slovar skuša z gradivom kazati na odvisnost stila od vrste in zgradbe besedil. V uvodu je opredeljen kot »tezavrus literarnega jezika« (.SP 1966, VIII-IX). Primerjavo s slovenskim slovarjem omogočajo tudi vsa tista slovanska slovarska dela, pri katerih prikazovano obdobje vključuje tudi začetek knjižnojezikov-nega razvoja. Češki knjižni jezik se je npr. razvil že v 14. stoletju, ustalil pa do konca 15. stoletja (StČS 1968, 7). 1.2 V uvodih omenjenih slovarjev je tako ali drugače poudarjeno dejstvo, da je kakovost slovarja v veliki meri odvisna od popolnosti gradiva.6 Čehi so začetek redakcije večkrat preložili prav zaradi nujnosti širjenja, dopolnjevanja in izboljševanja kartotek (StČS 1968, 10-13). Podobno so za zgodovinski slovar od 11. do 17. stoletja tudi Rusi postopoma dopolnjevali kartoteko (SRJXI-XVII1975, 6-7). Čeprav je popolno gradivo splošno priznano kot najbolj zanesljiva slovarska osnova, vsi omenjeni slovarji iz objektivnih razlogov temeljijo na delnem gradivu: večinoma zato, ker jih je veliko število virov sililo k izboru,7 deloma pa zato, ker je bilo zbiranje gradiva z ročnim izpisovanjem težavno in počasno. Navadno so se odločali za kombinacijo popolnega in izbirnega izpisa8 ali celo samo za izbirni izpis.9 Za staročeški slovar je bilo gradivo zbrano na dva načina: s t. i. popolnim izpisom (»excerpce uplna«), kije imel za cilj zagotoviti vsaj po en zgled za vsako besedo v vsakem pomenu, in z izbirnim izpisom (»excerpce vyberova«), kije bil osredinjen na izbrano problematiko oz. na posebne lastnosti besednega zaklada (StČS 1968, 12). Pri slovarju zgodnje visoke nemščine so se odvečnemu gradivu skušali izogniti tako, da so z izpisovanjem prenehali, če so imeli na voljo več izpisov besede (npr. pet) v stereotipnem sobesedilu (FW 1989, 48). Sestavljalci staropoljskega slovarja so se trudili, da bi tako za pomene kot za slovnične oblike besed v zbranem gradivu našli vsaj po eno potrditev in jo vključili v slovar (SStP 1953-1955, IV). Uporabnost ročno zbranega gradiva je zmanjševala nezanesljivost, ob premajhnem sobesedilu pa tudi dvoumnost izpisov. Nekateri izmed omenjenih slovarjev temeljijo na neenotnem gradivu, zbranem na različne načine, z različnimi nameni in ob uporabi različnih izpisovalnih načel.10 Na razlike v zasnovi slovarjev je Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... poleg količine in vrste zajetega gradiva vplivalo tudi naslanjanje na jezikovno različne prevodne zglede: na latinske npr. pri Čehih in Poljakih, na grške pri starih ruskih besedilih,11 na nemške pa pri Slovencih. 1.3 Zaradi drugačne zasnovanosti primerjalno pregledani tuji slovarji pri pripravi poskusnega snopiča oz. pri izdelavi teoretične osnove za slovar slovenskih protestantskih piscev niso mogli služiti kot vir posnemljivih vzorcev. Najustreznejši način predstavitve problematike in posredovanja podatkov je bilo večinoma treba odkrivati neodvisno od njih. 2 Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev bo temeljil na popolnih izpisih 49 protestanskih del (edino izjemo predstavlja primerjalni izpis12 Trubarjevega Matevževega evangelija iz leta 1555, ki je kot del novega testamenta kasneje izšel še dvakrat).13 Vsaka beseda je izpisana tolikokrat, kolikorkrat seje v besedilih pojavila. V celoti zbrano in dokončno urejeno gradivo nudi možnosti za celovito predstavitev knjižnega jezika 16. stoletja. Jezikovna dejstva je treba le prepoznati in jih jezikoslovno ustrezno, čimbolj popolno in razvidno predstaviti. Tako gradivo za načrtovani slovar kot kasneje slovar sam bosta zanesljivo izhodišče za primerjalno ugotavljanje jezikovnorazvojnih sprememb v predprotestantskem in kasnejšem obdobju. 2.1 Kasnejši začetek pripravljalnih del za slovar kot pri drugih slovanskih narodih seje obrestoval vsaj tako, daje bilo pri zbiranju gradiva že mogoče uporabiti metodo fotokopiranja. Ta je precej pospešila in olajšala delo, hkrati pa je veliko prispevala tudi k zanesljivosti gradiva. Primerjanje z izvirnikom ni bilo več potrebno, saj pogojev za klasične napake, kakršne so nastajale pri ročnem izpisovanju, ni bilo več, zadostno sobesedilo izpisovanih enot pa je izključevalo dvoumnosti. Možne so bile le še napake pri geslarjenju, to je pri opremljanju listkov z izhodiščno obliko izpisovane besede. Delavcem enote, ki se danes imenuje Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, je ob pomoči zunanjih sodelavcev uspelo v dveh desetletjih zbrati slovarju, kjer je bila neenotnost posledica dolgotrajnega zbiranje gradiva, sodelovanja različnih izpisovalcev in uporabe različnih izpisovalnih načel (SStP 1953-1955, IV-VI). 11 V staropoljskem slovarju poljskemu navedku neredko sledi še latinski, če je bilo besedilo prevedeno iz latinščine (o tem SStP 1953-1955, IV), v slovarju stare ruščine pa so za razlago besed in besednih zvez neredko uporabljene grške ustreznice (SDRJ 1988, 15). 12 Pri Trubarjevem prevodu Matevže vega evangelija, kije izšel leta 1555, so bile na osnovi primerjave s popolnim izpisom ustreznih poglavij v delu TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1557, zajete le razlike. Ker poskusni primerjalni izpis ni dosegel pričakovanega časovnega prihranka, so bile druge jezikovno bolj ali manj spremenjene ponovne izdaje istih besedil izpisane popolno. 13 V skupno kartoteko so bili vključeni tudi popolni izpisi slovenskega besedja iz Bohoričeve slovnice in iz obeh Megiserjevih slovarjev. Kartoteke za vsa tri dela je z ročnim izpisom izdelal Jože Stabej. Namenjene so bile pripravi obrnjenih slovarjev vseh treh del. Dve deli nista bili izpisani: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE, ki jih je leta 1595 izdal Felicijan Trubar, in (iz Dalmatinove Biblije 1584 vzeti) slovenski prevod peteroknjižja iz BIB LIE SACRE, ki jo je leta 1599 izdal Elia Hutter. V obeh primerih gre za ponovni, jezikovno neredigirani izdaji besedil. Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... 14 V Komisijo so bili na ustanovitvenem sestanku imenovani strokovnjaki iz Filozofske fakultete in SAZU: F. Bezlaj, J. Koruza, F. Novak, M. Orožen. B. Pogorelec, J. Stabej in S. Suhadolnik. Kasneje soji bili pridruženi še F. Jakopin, M. Merše, V. Novak, J. Orešnik, F. Premk in A. Šivic-Dular. Od začetka dalje ji je predsedoval F. Bezlaj. 15 Oba vzorca sta oblikovno izpopolnjena z dodanimi pomišljaji, uporabljene pa so tudi kasneje dogovorjene oznake del. in povečini tudi urediti trimilijonsko kartoteko. Izpisovanje protestantskih besedil je teklo strnjeno. Način so določala dogovorno izoblikovana in praktično preizkušena pravila, popisana v pravilniku, odstopanje od njih pa je preprečevalo sprotno pregledovanje izpisov in opozarjanje izpisovalk na napake. Vse to je zagotovilo enotnost izpisa. 2.2 Zaradi osredinjenosti slovarja na kratko, samo petdesetletno obdobje, v katerem je nastalo toliko del, da jih je bilo še mogoče popolno izpisati, bodo sestav-ljalcem slovenskega slovarja prihranjene težave, ki jih je tujim zgodovinskim slo-varopiscem povzročala neenakomerna gradivska zastopanost obdobij, besedilnih zvrsti in piscev. Primerjalno pregledani slovanski zgodovinski slovarji, ki predstavljajo daljša obdobja, se od načrtovanega slovenskega razlikujejo po večji zvrstni in tematski razgibanosti zajetih del: poleg verskih besedil, ki predstavljajo jedro slovenske protestantske knjižne produkcije, so na tujem nastajala tudi posvetna, pri Čehih in Slovakih npr. pravna in administrativna besedila. 3 Pri izdelavi koncepta slovarske predstavitve knjižnega jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je bilo veliko razmišljanja namenjenega obliko-slovnemu zaglavju iztočnic, to je delu, ki v slovarskem sestavku sledi prvemu nizu podatkov o iztočnici (njeni prvi in edini obliki oz. prvi in nakazani drugi obliki, besednovrstni opredelitvi, pri nekaterih tipih tvorjenk opozorilu na razmerje do druge besede, podatku o prvi pojavitvi in o številu vseh njenih pojavitev v protestantskih delih) in se razteza do pomensko-ponazarjalnega dela. Njegovo obvestilnost in oblikovanost je bilo treba načrtovati v skladu z gradivom in z možnostmi izvedbe. S popolnim izpisom so bili po gradivski oz. podatkovni plati zagotovljeni pogoji za najvišjo stopnjo njegove obvestilnosti. Osnovni namen razdelka je bil strnjeno prikazati vse oblike pregibnih iztočnic, ki jih je mogoče zaslediti v gradivu, drugotni pa razbremeniti pomensko-ponazarjalni del slovarskega sestavka tovrstnih obvestil. 3.1 Komisija, kije pod imenom Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik od ustanovitve leta 197314 do ukinitve 1994. leta strokovno usmerjala delo sekcije, je načrtovala zaglavje, ki bi prinašalo toliko podatkov, kolikor jih popolno gradivo omogoča. Na seji, kije bila 18. 6. 1987, je bil sprejet naslednji sklep: »V zaglavju naj bodo s podatki o frekvenci naštete vse oblike in vse pisne različice geselske besede pri vseh avtorjih in v vseh besedilih, kjer nastopajo.« Po sprejetih napotkih so bili izdelani vzorci prikaza podatkov in predstavljeni na gradivu iztočnic bojovati, bojovati se in jezik. Člani komisije so se na seji 17. 12. 1987 s predloženo varianto zaglavja strinjali. Tedanji vzorec samostal-niškega in glagolskega oblikoslovnega zaglavja naj ponazorita naslednja zgleda:15 Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... jezik -am - ed. im.: jesik DB 1584 (43), BH 1584 (1), MD 1592 (2); iejik *P 1563 (1), TPs 1566 (8), TtPrc 1588 (1); iesikKPo 1567(1), DJ 1575 (6); jejlk MD 1592 (2), MTh 1603 (2); jesik MD 1592 (1); Iejik TT 1557 (3), TR 1558 (2), *P 1563 (1), TPs 1566 (9), TA 1566 (1), TL 1567 (1), TC 1575 (1), TT 1577 (5),TfC 1595 (1); Iesik DJ 1575 (1), JPo 1578 (7), DB 1578 (3), DB 1584 (21), DM 1584 (1), TfC 1595 (2); Iejig TA 1550 (1), TE 1555 (1); - rod.: jesika DB 1584 (10), od jesika DB 1584 (1), is .. jesika DM 1584 (1); iesika KB 1566 (1), KPo 1567 (2), JPo 1578 (1), DB 1578 (1), is .. iesika DJ 1575 (2); ieJikaTT 1577 (1), TtPre 1588 (1); iesiga KB 1566 (1); IejikaTT 1557 (4), TC 1575 (1), TT 1577 (2), is .. IejikaTE 1555 (1), TR 1558 (2), TO 1564 (1), TC 1575 (1), TtPrc 1588 (1); Iesika TE 1555 (1), JPo 1578 (7), DB 1584 (3), is, od .. Iesika JPo 1578 (1), DB 1584 (2); Iejiga TA 1550 (1), TC 1555 (1), TE 1555 (2); Is.. Iejyka TAr 1562 (1); IS .. IESIKA DB 1584 (1)/.../; bojovati -ujem nedov. - nedol.: bojovati DB 1584 (44); boyouati TPs 1566 (2); boiouati DJ 1575 (1); - nam.: bojovat DB 1584 (5); - sed. 1. ed.: bojujem DB 1584; - 2. ed.: bojujejh DB 1584 (1); - 3. ed.: bojuje DB 1584 (14); boyuie TT 1577 (1); - 2. mn.: bojujete DB 1584 (1); nebojujete DB 1584 (2); bojujete DB 1584 (1); - 3. mn.: bojujo DB 1584 (5); - prih. 2. ed. m.: bojh bojoval DB 1584 (1); - 3. ed. m.: bo bojoval DB 1584 (6); - 2. mn. m.: bote bojovali DB 1584 (2); - 3. mn. m.: bodo bojovali DB 1584 (3);-prêt. 1. ed. m.: SimbojOValDB 1584 (2);-2. ed. m.: Ji bojoval DB 1584(1);- l.mn. m.: Jmo bojovali DB 1584 (2);-3. mn. m.: Jo bojovali DB 1584 (20), néjo bojovali DB 1584 1584(2);- pog. ed.m.:bi bojoval DB 1584 (5), bi nebojoval DB 1584 1584 (1); bi bil bojoval DB 1584 (2); - mn. m.: bi bojovali DB 1584 (5); - vel. 2. ed.: bojuj DB 1584 (2);- l.mn.ibojUJmoDB 1584 (3); - 2. mn.: bojujte DB 1584(1), nebojujte DB 1584 (1). Samostalniški vzorec je nakazan le z imenovalniškimi in rodilniškimi oblikami ednine, preostali del paradigme, v katerem so izkazane različice oblik za druge štiri sklone ednine in za vseh šest sklonov množine (skupaj še 91 enot, opremljenih s številom pojavitev v vseh delih, kjer so izpričane), pa je izpuščen. Zdelo seje, daje primeren predstavitveni vzorec že odkrit, v resnici pa seje razmišljanje o njem šele začelo. Kako težavno in časovno zahtevno nalogo lahko predstavlja uresničevanje koncepta, seje pokazalo že pri iztočnicah z večjim številom pisno neustaljenih glasov, še bolj izrazito pa pri pregibnih iztočnicah z velikim številom pojavitev. Pri iztočnicah, ki so izkazovale več pisno, glasovno in oblikovno neustaljenih slovničnih oblik, je bil seznam različic navadno zelo dolg, pri pogosto pojavljajočih se oblikah pa je bil dolg tudi seznam del, v katerih so bile izpričane. Zaradi dolgih nizov raznovrstnih podatkov so postali oblikoslovni razdelki pri številnih iztočnicah izrazito nepregledni. Tolikšna podatkovna gostota bi potencialnega uporabnika nedvomno prej odbijala kot pritegovala. Za končne podatke (npr. o načinu zapisovanja določene oblike pri posameznem piscu) bi moral kljub času in trudu, ki gaje že vložil redaktor, sam opraviti nove sinteze. Zaradi velikega števila pogostnostno označevanih enot je bilo treba pričakovati tudi napake pri štetju, pretila pa je tudi nevarnost zapisa številk na napačnem mestu. Enemu in drugemu se skorajda ne bi bilo mogoče izogniti, saj kontrolni pregled, ki bi ga opravil drug redaktor, zaradi maloštevilnosti skupine in zamudnosti postopka ni bil predviden. Ker izdelavi zaglavja sledi faza pomenskega razčlenjevanja besede, je tudi razpore- Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... ditev listkov po oblikah le začasna, možnost preverjanja pravilnosti podatkov pa kratkotrajna. Ob nepreglednosti zaglavij in ob spoznanju, da zaradi verjetnosti pomot povsem zanesljivih podatkov, ki bi predstavljali pravo vrednost zaglavja, ne bo mogoče zagotoviti, seje sprememba prvotne zasnove pokazala kot nujnost. 3.2 Iskanje ustreznejšega predstavitvenega načina, ki bi bil prostorsko in časovno varčnejši, preglednejši in ki bi obvestilnost zaglavja s pomočjo manjšega števila dogovorjenih, širše veljavnih pogostnostnih označevalnikov celo stopnjeval, seje nadaljevalo predvsem v okviru glagolskih in samostalniških redakcij. Pokazalo seje, da seje izdelave vzorca treba lotiti pri gradivsko obsežnejši pregibni iztočnici. Izmed besed, določenih za obravnavo v poskusnem snopiču, je največ pojavitev (18.000) izkazoval osebni zaimek mi. Ni naključje, daje več zaporednih predlogov za preoblikovanje oblikoslovnega zaglavja nastalo prav v povezavi z njegovo redakcijo. 3.2.1 Podatkovni preobremenjenosti in z njo nepreglednosti zaglavja se je bilo mogoče izogniti na več načinov, najbolj učinkovito pa s problemsko omejitvijo in s sintetičnimi opredelitvami. Kot najbolj logična in najlažje uresničljiva se je pokazala možnost ločenega prikaza zapisovanja glasov v posameznem protestantskem delu, saj so deleži slovenskih protestantskih piscev pri oblikovanju bohoriči-ce dobro raziskani in znani.16 Popoln prikaz naj bi bil vključen v uvod slovarja, delen pa v uvod poskusnega snopiča. Obvestilna celovitost zaglavja bi kljub prenehanju pogostnostnega označevanja pisnih in pravopisnih različic posameznih oblik ne bila bistveno prizadeta, saj bi bile te v posebnem nizu (ločene s stično pisanimi poševnicami) zaporedno naštete. Npr.: jezik:-ed. or.: iefikom/iesikom/jesikom; bojovati: - sed. 3. ed.: boyuie/boiuie/bojuje. 3.2.1.1 Ker naj bi v oblikoslovnem zaglavju ob neupoštevanju pisnih in pravopisnih različic kot pogostnostno označevane enote ostale vse glasovne (npr. pri nedoločniku glagola trpeti: terpeti, terpeiti/terpejti, tirpéti) in oblikovne (npr. pri nedoločniku glagola trpeti: terpeti, terpit) različice iztočnice ali njenih oblik, je bilo treba od (pravo)pisnih zadržati tudi vse tiste, pri katerih je s črkovnim zapisom opozarjeno na poseben izgovor oz. na posebno lastnost glasu. Kot pisno-glasovne različice so bili upoštevani vsi zapisi z naglasi (npr. terpeti, terpeti, terpèti), zapisi s podvojenimi soglasniki (// npr. pogosto označuje mehčani /') in samogasniki ter zapisi z v, ker je z njim pogosto zaznamovan naglašeni dolgi i (npr. kupilo: - ed. rod.: kupila, kupyla, kupylla). 3.2.2 Če bi med pisne različice prištevali tudi zapise z velikimi črkami, bi samo pri imenovalniški obliki zaimka mi poleg treh osnovnih pisnih variant - če ne 16 Najširši (kritični) pregled del, ki so se ukvarjala z razvojem bohoričice v 16. stoletju, prinaša razprava J. Toporišiča, Bohoričica 16. stoletja, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6, Ljubljana, 1986, 271-305. Prim, tudi M. Merše, F. Jakopin, F. Novak, Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov, Slavistična revija 40/4 (1992), 321-340. Načini zapisovanja posameznih glasov in glasovnih skupin so natančno popisani tudi v dvajsetih alfabetarijih, ki so jih na osnovi izpisov protestantskih del izdelali delavci Sekcije za zgodovino slovenskega jezika (prej Komisije za historične slovarje slovenskega jezika). Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... upoštevamo še dveh očitnih tiskovnih napak imy in — dobili še nadaljnje štiri: my, mi, mij + My, MI, MY, Mij. Če bi kot prikazovalno obvezne zares upoštevali vse pisne različice besede: poleg zapisov z malimi tudi zapise z velikimi črkami, stično pisavo z nezložnimi predlogi, ki bi jo po logiki nasprotja moral spremljati še ločen zapis sestavin predložnih zvez, bi bilo vseh različic kar 132. Ker zaimek sodi med pogosteje uporabljane besede v protestantskih delih, seje ob njem moralo zastaviti tudi vprašanje smiselnosti štetja pogosto se pojavljajočih oblik, saj je povsem logično sklepanje, da se bodo ob tolikšni pojavitveni gostoti besede v obsežnejših besedilih tudi posamezne različice oblik pogosto pojavljale. Razmišljanje je pripeljalo do uvedbe matematičnega znaka > za več kot petdeset pojavitev določene oblike, kar je bila hkrati tudi ena izmed prvih delovnih olajšav. Čeprav je že neupoštevanje zapisov z velikimi črkami prepolovilo število različic, je bila pri pogosto rabljenih oblikah podatkovna natrpanost še vedno zelo velika. Ponazori naj jo podatkovni niz, ki sledi najpogostejši imenovalniški različici zaimka mi: mi naju m ž s /.../ mi TC 1550 (9), TA 1555 (6), TC 1555 (>), TE 1555 (14), TM 1555 (ll),TKo 1557 (1), TT 1557 (>), TR 1558 (>), TT 1560 (>), TL 1561 (>), TAr 1562 (>), *P 1563 (>), TO 1564 (>), TPs 1566 (>), TA 1566 (2), KB 1566 (10), TC 1567 (13), TP 1567 (16), TPs 1567 (1), KPo 1567 (>), TL 1567 (>), TC 1574 (34), TP 1575 (7), TC 1575 (>), DJ 1575 (5), DPa 1576 (>), TT 1577 (>), JPo 1578 (9), DC 1584 (4), DB 1584 (7), DM 1584 (4), BH 1584 (4), MS 1593 (1), TfC (12), ZK 1595 (38), TPo 1595 (1). Tudi poenostavitev zaglavja, do katere vodi enoten zapis različic z malimi črkami - izjema so citatno prepisane oblike - ne pomeni obvestilne osiromašenosti slovarskega sestavka, saj je podatek o tem, s kakšno začetnico je bila beseda navadno pisana, naveden posebej (npr. vsi zapisi z malo začetnico ali prevladujejo zapisi z malo začetnico). Z njim je predstavljena pisna navada v nestandardnih pravopisnih položajih, kar pomeni, da pogostnostna ocena ne vključuje položaja na začetku povedi in na začetku verzov. 3.2.3 Precejšnje zmanjšanje enot, ki jih je bilo treba osvetliti glede števila pojavitev v posameznem delu, je povzročila odločitev, da se upošteva le iztočnica ali njena pojavna oblika sama oz. da se med različice ne prištevajo njene sobesedil-ne povezave: pri samostalniških iztočnicah so po tem načelu iz oblikoslovnega zaglavja izpadle vse različice, ki so nastale zaradi različnega zapisa nezložnih predlogov v predložnih zvezah samostalnika. Pri jeziku so npr. v orodniku ednine namesto prvotnih petnajstih enot (s .. jesikom, sjesikom, Sjesikom, S .. iejikom, fiefikom, Siejikom, sh .. iejykom, /.. iesikon, siesikom, sh .. Iejykom, /.. Iejikom, /.. Iesikom, sTesikom, s .. Iesikan, sh .. Iesykom) ostale samo še štiri (iejikom/iesikom/jesikom, iejykom, iesikon, iesikan), k čemur je pripomogla tudi hkratna zanemaritev zapisov z veliko začetnico. 3.2.4 K večji obvestilnosti in preglednosti oblikoslovnih zaglavij je največ prispevala uvedba pogostnostnih označevalnikov, ki so nadomestili natančne podatke o številu pojavitev določene oblike. Njihova prednost je v primerjalni zasno-vanosti, saj hkrati obveščajo o pogostnostnem razmerju med dvema ali več različicami in so že nasledek sinteze. Ker je število pojavitev določene oblike pogosto odvisno tudi od dolžine besedila in od ubesedene vsebine, je številčni podatek manj Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču.., poveden. Začetni predlog, zasnovan na gradivu izbranih glagolskih iztočnic in osebnega zaimka mi, je obsegal naslednje označevalnike: edino - označuje obliko, ki v posameznem protestantskem delu nastopa sama, brez različic, prevladujoče - označuje obliko, kije v posameznem protestantskem delu rabljena pogosteje od različic, redko - označuje različice, ki se v posameznem delu pojavljajo manjkrat od prevladujoče in več kot enkrat, posamično - označuje enkratno pojavitev različice, enkratno - opozarja na obliko, kije v celotni protestantiki izpričana samo enkrat. Ob preizkušanju predlaganih označevalnikov na večjem številu gesel, med katerimi so prevladovala glagolska in samostalniška, seje pokazala potreba po razširitvi sestava z označevalnikom poleg, ki naj bi se uporabljal v kombinaciji z drugimi, označeval pa različici, ki sta po številu pojavitev izenačeni. Označevalnik redko je bil zamenjan z ustreznejšim redkeje, označevalnik enkratno pa je bil tudi zaradi nevarnosti mešanja s posamično izključen iz sestava. Njegovo vlogo je prevzel s stranjo dopolnjen podatek o delu, v katerem se označevana oblika nahaja. Ker je v celotni protestantiki izpričana samo enkrat, je prepisana nespremenjeno in navedena citatno. 3.2.4.1 Našteti pogostnostni označevalniki so uporabni tudi za prikazovanje količinskih razmerij med dvema besedotvorno povezanima sopomenskima iztočnicama (npr. med bojovati in bojovati se). 3.2.5 Na skrčitev prvotne dolžine glagolskih zaglavij je vplivala tudi odločitev, da se med prikazovane oblike glagola uvrsti samo deležnik na -/, zložene glagolske oblike, namenjene izražanju preteklega, predpreteklega, prihodnjega časa in pogojnosti, pa ne, saj je pogostost njihovega pojavljanja odvisna od ubesedene vsebine in obsega dela. 3.2.6 Možnost skrajšave oblikoslovnih zaglavij seje pokazala tudi pri tistih oblikah iztočnic, ki so se pojavljale v številnih delih. Dolge naštevalne nize je bilo mOgOČe nadomestiti S pOVZemalnimi Obvestili tipa Trubarjeva dela, Dalmatinova dela ali Trubarjeva in Dalmatinova dela. Tovrstna zamenjava je seveda možna samo takrat, kadar raba oblik ni vezana na določeno vrsto besedila, na katero bi bilo treba opozarjati z naštevanjem posameznih del. 3.2.7 Prizadevanje za krajše in obvestilno preglednejše oblikoslovno zaglavje ni oviralo vključevanja novih obvestil, kakršna so npr. opozorila na manj navadne oblike, na napake ali na posebne okoliščine rabe (npr. pripis v pesmih ob nedoločniški obliki terpit pri glagolu trpeti). 3.2.8 Oblikovno spreminjanje in ustaljevanje zaglavja je vključevalo tudi spremembo razvrstitvenih pravil. Različice so bile prvotno razvrščene po pogost-nostnem zaporedju, če je to odpovedalo, pa po dokaj subjektivnem ključu pojemajoče navadnosti (zanikane oblike so bile npr. uvrščene za nezanikanimi, oblike z enim naglasnim znamenjem pred oblikami z dvema ipd.), kasneje pa je kot osnovno razvrščevalno merilo obveljala časovnost. Pogostnostno merilo ji je podrejeno. 3.3 Okvirno razčlenjenost zaglavja je pri pregibnih iztočnicah določala njihova besedno vrstna pripadnost. Pri iztočnicah, ki se pregibajo po spolu, se osnovna delitev ravna po spolski različnosti: oblikam moškega spola sledijo oblike ženskega, tem pa oblike srednjega spola. Delitvi po spolu je podrejena delitev po številih. Pri vsakem izmed števil so upoštevani izpričani skloni. Sklonsko razčlenjeni ednini sledi dvojina, tej pa množina. Pri pridevnikih je število razdelkov večinoma odvi- Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... sno od izpričanosti nedoločne in določne oblike ter osnovnika, primernika in pre-sežnika, v posebnih primerih pa še od sklonljivosti in nesklonljivosti. 3.4 S preizkušanjem na večjem številu problemsko različno zahtevnih iztočnic se je postopno izoblikoval vzorec, ki bo omogočal splošno rabo. Kot predlog tovrstne obravnave bo predstavljen v poskusnem snopiču slovarja. Npr.: bojovati, bojevati -ujem nedov. [bojo'va:ti, boje'va:ti bo'ju:jem]; P 203,17 prva pojavitev v TPs 1566; -nedol.: boyouati/boiouati/bojovati edino TPs 1566, DJ 1575, db 1578, db 1584, TPo 1595, MTh 1603;-nam.: bojovat edino db 1584;- sed. 1. ed.: bojujemdb 1584,1,250b;- 2. ed.: bojujejh db 1584,1,170b; - 3. ed.: boyuie/boiuie/bojuje edino TT 1577, db 1578, db 1584; - 2. mn.: boiuie-te/bojujete edino ali prevladujoče db 1578, db 1584, bojujete db 1584, III, 107b; - 3. mn.: boiuio/ bojujo edino db 1578, db 1584; - vel. 2. ed.: boiui/bojuj edino db 1578, db 1584; - 1. mn.: bojuj-mo edino db 1584; - 2. mn.: bojujte edino db 1584; - del. -1 m. ed.: Boyeual JPo 1578,11,74, boio-ual/bojoval edino db 1578, db 1584; - mn.: boiouali/bojovali edino db 1578, db 1584; prevladujejo zapisi z malo začetnico; razmerje med bojovati in bojovati se: bojovati prevladujoče DB 1578, DB 1584, poleg bojovati se MTh 1603, redkejše TT 1577; razmerje med bojevati in bojevati se: bojevati poleg bojevati se JPo 1578. jezik -am/.../ - ed. im.: iejig edino ta 1550, te 1555, iejik/iesik/jejik/jesik edino večina Trubarjevih del, Dalmatinova dela, *P 1563, KPo 1567, JPo 1578, BH 1584, MTh 1603, prevladujoče MD 1592, jesik MD 1592, 07b; - rod.: iejiga/iesika edino ta 1550, TC 1555, KB 1566, prevladujoče te 1555, iejlka/iesika redkejše te 1555/.../. 3.5 Prikaz oblik pregibnih besed, ki ga omogoča in hkrati tudi terja popolni izpis, je med primerljivimi slovanskimi slovarji v posebnem razdelku zaglavja uresničen samo v obeh poljskih zgodovinskih slovarjih. V staropoljskem slovarju je »katalog oblik« posredovan v poknjiženi obliki, v poljskem slovarju 16. stoletja pa so oblike opremljene tudi s številom pojavitev. Podatek nima absolutne vrednosti, saj kaže le na zastopanost oblike znotraj necelovitega gradiva.18 Vzorec številčno ovrednotenega prikaza oblik in njihovih različic, ki ga ponuja slovar poljščine 16. stoletja, je blizu opuščenemu slovenskemu. Pri glagolskih oblikah so poleg nedoločnika in sedanjika upoštevani tudi preteklik, predpreteklik, prihodnjik in pogojnik. Podatek o številu pojavitev posamezne iztočnice v gradivu, zbranem s popolnim izpisom, prinaša tudi slovar starodavnega ruskega jezika od 11. do 14. stoletja.19 Avtorji slovarja zgodnje visoke nemščine so si pri oceni pogostnosti pomagali s pogostnostnimi označevalniki, vendar so jih pri tem vodili nasprotni razlogi kot avtorje Poskusnega snopiča Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. 17 Ker je bilo v redakciji za poskusni snopič upoštevano tudi gradivo, ki je z abecedno ureditvijo postalo dostopno šele kasneje, se številčni podatki ne morejo ujemati. 18 Iztočnice so opremljene tudi s podatkom o številu vseh pojavitev besede v nepopolnem gradivu. Na neprimerljivost s slovenskim stanjem kljub prikazu istega stoletja posredno kažejo tudi naslednja številčna razmerja: čakati pribl. 600 - czekač (1226) (SP 1969, 117), čakanje 22 - czekanie (20) (SP 1969, 123), mi pribl. 18.000 - my 25.899 (SP 1984, 227). 19 Slovar temelji na popolnih izpisih izbranih rokopisnih spomenikov. Težave je povzročal njihov izbor, saj jih je bilo na spodnji časovni meji težko ločiti od južnoslovanskih, na zgornji pa od staroruskih, starobeloruskih in staroukrajinskih (SDRJ 1988,7-8). Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču... stoletja. Ker je bila ocena zaradi nepopolnega gradiva lahko samo približna, je niso želeli številčno izražati. Oznake pogostnosti, bodisi eksplicitne (npr. häufig, meist, vereinzelt) ali implicitne, veljajo le za tisti del korpusa, ki ga predstavljajo listkov-no zajete pojavitve besed (FW 1989, 149-151). Drugi slovanski zgodovinski slovarji posebnih oblikoslovnih zaglavij pri posameznih iztočnicah ne odpiraj o. Večina oblik je uporabnikom ponujena posredno - z zgledi, ki pa so namenjeni dokazovanju in osvetljevanju pomenov, zato tudi izbora, ki bi hkrati zrcalil paradigmatske razsežnosti iztočnice in spremenljivost oblik, ni mogoče pričakovati. Literatura Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. Herausgegeben von Robert R. Anderson, Ulrich Goebel, Oskar Reichmann. Band 1. Lieferung 1. Einleitung, Quellenverzeichnis, Literaturverzeichnis, A-Abfal bearbeitet von Oskar Reichmann. Walter de Gruyter. Berlin-New York, 1986. Gistarycny sloünik belaruskaj movy. Vypusk I, A-Bien'e. Akademija navuk belaru-skaj S SR, Instytut movaznajstva imja Jakuba Kolasa. Minsk, »Navuka i tehnika«, 1982. Historicky slovnik slovenského jazyka. Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied. Bratislava, 1991. MERŠE, Majda, JAKOPIN, Franc, NOVAK, France, Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. Slavistična revija 40/4 (1992). 321-340. NOVAK, France, O delu za slovenski zgodovinski slovar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Jezik in slovstvo XXVII (1981/82). 32-37. NOVAK, France, Vprašanje gradiva za zgodovinski slovar. Rječnik i društvo. Zbornik rado va sa znanstvenog skupa o leksikografîji i leksikologiji održanog 11-13. 1989. u Zagrebu. Zagreb, 1993. 275-282. PREMK, Francka, Dictionnaire de la langue slovène au 16e siècle. Proceedings of The Second International Round Table Conference on Historical Lexicography. Dordrecht - Holand, Cinnaminson, N. J. - U.S.A, 1980. 91-116. Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. Knjiga prva, A - cenina. Jugo-slavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za jezik IFF. Zagreb, 1984. Slovar' drevnerusskogo jazyka (XI-XIVvv.). Tom I (a - v"zakonjatisja). Russkij jazyk, Moskva, 1988. Slovar' russkogo jazykaXI-XVI1vv. Vypusk 1 (A-B). Akademija nauk SSSR, Institut russkogo jazyka. Izdatel'stvo Nauka. Moskva,1975. Slovar ' russkogo jazyka XVIII veka. Vypusk 3 (Vek-Vozduvat'). Izdatel'stvo Nauka. Moskva, 1987. Slovensky historicky slovnik z prespisovného obdobia. Ukâzkovy zošit. Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied. Bratislava, 1973. Slownik po Iszczyzny XVIwieku. Tom I, A-Bany. Instytut badan literackich polskiej akademii nauk, Zaklad narodowy imienia ossolinskich, Wydawnictwo Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču.. polskiej akademii nauk. Wroclaw - Warszawa - Krakow, 1966. Tom IV, cz-de_ž. 1969. Tom XV, mor-narysion. 1984. Slownikstaropolski. Tom I, A-Č. Polska akademia nauk. Warszawa, 1953-1955. Starocesky slovnik. Uvodni stati, soupis pramenu a zkratek. Československa aka-demie ved. Üstav pro jazyk cesky. Praha, 1968. TOPORIŠIČ, Jože, Bohoričica 16. stoletja. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6. Ljubljana, 1986. 271-305. Krajšave -, FW 1989 N HSSJ1991 > SDÄ/1988 ^ SHS1973 x SP & SRJXI-XVII1915 SStP 1953-1955 StČS 1968 Frühneuhochdeutsches Wörterbuch. Band 1. Berlin-New York, 1986. Historicky slovnik slovenského jazyka. Bratislava, 1991. Slovar ' drevnerusskogo jazyka (XI-XIVvv.). Moskva, 1988. Slovensky historicky slovnik z prespisovného obdobia. Ukâzkovy zošit. Bratislava, 1973. Slownikpolszczyzny XVI wieku. Krakov, 1966 -. Slovar'russkogojazykaXI-XVIIvv. Vypusk 1 (A-B). Moskva, 1975. Slownik staropolski. Tom I, A-Č. Warszawa, 1953-1955. Starocesky slovnik. Uvodni stati, soupis pramenu a zkratek. Praha, 1968. Problems of Including Morphological Data in the Entries of the Pilot Fascicle of the Dictionary of the 16th Century Protestant Writers Summary A lexicographic presentation of the standard language of the 16th century Protestant writers will be given in a pilot fascicle. During the preparation of the dictionary concept the compilers thoroughly considered the scope of morphological data to be included in the entries. The headword section is immediately followed by the section with morphological data (the first or the second form, word class affiliation, stress reconstruction, possible cross-references to other derivationally related main entries, the date of the first occurrence and the total number of occurrences in Protestant works), extending over to the meaning and illustrative sections. A comparison of existing Slavic historical dictionaries had shown that different concepts were used and therefore they cannot be used as samples for compilation. The most suitable way to present the issues and information had to be found independently. The consulted dictionaries usually comprise longer periods while the Slovenian historical dictionary will focus on a short, but very productive period, Majda Merše: Problematika oblikoslovnega zaglavja v Poskusnem snopiču. i.e. the period when the development of Slovenian written language had begun. Because of the relatively small corpus ofpreserved Protestant works and relatively recent beginning of compilation complete excerption and photocopying were possible. The use of both procedures will result in dictionary that will be specific and easily distinguished from foreign dictionaries of the same kind. The primary plan was to show all morphological, phonological and spelling variants of main entries, listed in chronological order together with frequency in special morphological sections, but it had to be abandoned. For words without fixed spelling the samples of morphological sections to be included after the main entry contained lengthy strings of variant spellings. New syntheses would still be necessary to present summarized data (e.g. the spelling of an individual form by the given author), regardless of the compiler s efforts and time dedicated to writing the morphological section. The attempts to find a more suitable way of presentation continued. The aim was to save space and time on the one hand and to provide more information by a more transparent andfunctional arrangement of data on the other. Overburdened and unintelligible sections can be improved in several ways: by adequate topical limitation, i.e. the exclusion of mere spelling variants, by a more reasonable presentation of grammatical forms (e.g. only the -1 participle instead of composite temporal forms), with introduction of typified summary information (e.g. Trubarjeva dela - Trubar's works or vsi zapisi z malo začetnico - all instances with a small initial letters, and above all with the use of limited number offixed frequency labels (e.g. edino - one single occurrence, prevladujoče - prevailing, redkejše - rare, posamično - individual occurrences). Test application on several main entries of varying complexity gradually led to the pattern which will be presented in the pilot fascicle of the dictionary.