Fr. S, Lekše: „Knezoškof" ali „knez in škof" ?
25
Danjkovo obliko.  Oglejmo si sedaj jezično stran rečene besede.
Kadar nimamo za kako v pojem besede v domačem jeziku, treba, da si jo izposodimo iz sorodnih slovanskih jezikov ali pa si jo napravimo sami po duhu narodovega jezika. To res ni lahko. Kar vzeti besedo iz ostalih narečij ali pa si jo skovati po nemški besedi od črke do črke, to ne gre. Pri nas se je že mnogo grešilo  soseb v sestavah.   In
takšna je sestava ali zloženka „knezoškof" po nemški besedi „Furstbischof". Po razmeri sestavljenih delov spada „knezoškof" v sestavo priredno, „dvandva" imenovano'), kjer se da zloženka razkrojiti v pojedine dele z veznico. Zadnji del ohranja slovniško samostalno obliko, prednjemu pa se doda o ali e. Slovanski jeziki imajo malo takih besedij. Zato je že davno prav pisal Levstik2): „Grdo grešimo v sostavah, zlagaje po nemški
Ribnica na Pohorju.  (Z vshodne strani.)
navadi ime (hauptwort) z imenom v ime tako, da ostajeta raz ven vezne črke o obe besedi pri starem", in prav to je pri besedi „knezo-škof", katere Levstik ne omenja, pa druge navaja, katere to pojasnjujejo. N. pr. „paro-brod", „parovoz", „parosklada", „slavohram", „psalmopevec". Bodi gotov, da vselej dereš jezik, kadarkoli sestavljaš ime z neglagolskim
prijazno pozdravili ljubljeno jim ljudstvo, rekoč (recte govoreč) navadno „Anton Martin, po milosti božji lavantinski škof, vse svoje ..."
imenom v ime..." Meni je znana le jedna taka beseda iz staroslovenščine3): „bratsestra = bratosestra". Pač ne pade nikomur v glavo, da poreče ali zapiše: I. in N. sta bratosestra nm. brat in sestra. V srbščini je nekoliko besedij, katere  spadajo v to  vrsto.   In v teh
1)   Slovenska  slovnica po  Miklošičevi  primerjalni. Spisal J. Šuman. Ljubljana, 1881, str. 256.
2)  Levstikovi zbrani spisi, IV. zvezek. Ljubljana, 1892, str. 42.
3)  Šuman Le.