OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK!
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXIL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 16, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 225
NOVI GROBOVI
JOSEPH BOBNAR
Po daljši bolezni je preminil v Lutheran bolnišnici Joseph Bobnar (Petan), -star 53 let. Stanoval je pri družini Korach na 1238 E. 74 St. Doma je bil od Novega mesta, kjer zapušča dve sestri, Francko in Micko ter Več sorodnikov. Bil je samski in tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Bil je član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ.
Pogreb se vrši v petek zjutra j iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida In nato na pokopališče Calvary.
STEPHEN FERENAC
Preminil je Stephen Ferenac, star 67 let, stanujoč na 1592 E. 33 St. Doma je bil iz Hrvatske.
Tu zapušča soprogo Mary, sinova John in Steve ter hčeri Mrs. Mildred Martich in Caroline. Pogreb se vrši iz Golubo-vega pogrebnega zavoda, Superior Ave. in E. 47 St.
Zapadne sile so odobrile nove odstopke zapadni nemški državi
BONN, 15. nov.—Nemški kancelar Konrad Adenauer je danes v teku parlamentarnih debat naznanil, da so zapadne sile odobrile nadaljne odstopke zapadni nemški državi, med ostalim da ji bodo pustile tovarne jekla, sintetičnega olja in gume.
vesti
^ekoriranje St. Clair ulice
Kot nam poroča cvetličar Louis Slapnik, načelnik odbora, ki b o >skrbbl za ukiačaiij^ •'istr Clair ulice za božične praznike, Se je šlo na delo s polno paro. Pooblaščene članice odbora bodo te dni obiskale vse trgovce v naselbini za prispevke in sode-, iovanje.
V načrtu se ima dekoriranje ®beh strani ulice od, E. 60 do 68 St. Središče božičnih programov bo St. Clair kopališče, Pfed katerim poslopjem se bo tudi postavilo veliko božično drevo.
O poteku dela in podrobnostih ter dnevnega vsporeda bo odbor poročal sproti.
bolnišnice
Mrs. Antonia Počkaj se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice na ^Voj dom, 10209 Prince Ave., kjer se sedaj nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se ysem prijateljem za obiske, vo-sčilne kartice, cvetlice in dari-ki jih je bila deležna. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo ^8' njenem domu.
^®kle potrebuje krvi
Miss Julia Zerovnik, hči po-^nane Mrs. Julije Zerovnik iz ^4919 Hale Ave., tajnice društva Slov. Sokolice št. 442 SNPJ, nahaja resno bolna v Lakeside bolnišnici. Treba ji je več transfuzij krvi in družina prosi, bi se kdo prostovoljno pri-^iasil in daroval kri. Lahko po-kiičete na dom MU 7230 ali pa zglasite v bolnišnici.
zdravila
Družina J. Sadar iz Cherokee 7^6. je izročila v našem uradu za zdravila za staro domovi-katero vsoto je darovala ^^Žina Mr. in Mrs. Joseph Cen-^ iz Addison Rd. v spomin po-°jnega Joseph Sadar.
telefonska številka
Mr. Michael Telich, zastopnik ^n Life Assurance Co. of Ca-^^a, sporoča, da je dobil na domu na 64 E. 211 J. • hovo telefonsko številko ^^dwood 1140.
Adenauer je izjavil, da so trije zunanji ministri na konferenci v Parizu sklenili, da se lahko zapadni Nemčiji dovoli izgradnjo večjih trgovinskih ladij. Za-padna Nemčija bo lahko ustanovila v inozemstvu trgovinske konzulate, pristopila k mnogim mednarodnim organizacijam, obljubljeno pa ji Je tudi, da bo umaknjeno "stanje vojne," ki še vedno obstoja, ker mirovna pogodba ni še sklenjena.
Nemški kancelar je poudaril, da zapadne sile odločno vztrajajo, da se mora razkosati nemške tovarne, ki bi lahko producirale za vojno. Te tovarne bodo razdeljene kot vojna odškodnina za-padnim zavezniškim državam.
Najprvo se bo ustavilo razkosavanje tovarn jekla in sintetičnega olja in gume. Med ostalim bo prizanešeno ogromnim tovarnam jekla v Hahbornu in Porur-ju, ki so lastnina nemškega magnata Thyssena.
V zameno za nadaljne odstopke bo Nemčija pripravljena, da pristopi kot članica Komisiji' za Porurje, ki bo nadzorovala obsežno produkcijo jekla in premoga v Porurju. Obvezala se je pa, polno sodelovanje z zapadni-mi silami, kar se tiče jamstva, da se industrijo zapadne Nemčije ne bo preuredilo, da bi lahko služila za vojne namene. Ta zagotovila je posebno odločno zahtevala Francija, ki se boji možnega in ponovljenega vojaškega napada.
Nemčija bo soglasno z izjavami Adenauerja dovolila, da tuja podjetja vlagajo kapital v nemške industrije. Franciji bo baje dovoljeno, da vloži 40 odstotkov kapitala, da bi tako kontrolirala nemške tovarne, ki bi lahko producirale tudi orožje.
Voditelj socialnih demokratov dr. Kurt Schumacher pa je v parlamentarnih debatah napadel Adenauerjevo poročilo, rekoč, da se ni smelo odobriti koncesije zapadnim silam. Izjavil je, da je že v naprej prerokoval, da bo Adenauer prišel na sejo parlamenta praznih rok.
LEWIS IN UNIJA PLAČALI GLOBO
ASHINWGTON, 15. nov.— Predsednik UMW John L. Lewis je danes plačal globo v znesku $20,000. Istočasno je tudi njegova unija uredila zadevo in soglasno s sodnijskim odlokom plačala $1,400,000.
Lewis in unija premogarjev so bili obsojeni na globo leta 1948, ker niso ubogali sodnije, ki je po predsednikovem ukazu z injunkcijo preprečila stavko.
MORILCI GANDHIJA SO BILI OBEŠENI
AMPALA, Indija, 15. nov.— Nathuram Vinayak Godse, 25 let star študent, ki je januarja meseca preteklega leta s štirimi streli umoril indijskega voditelja Mahandasa Gandhija, je bil danes skupaj s svojimi sodelo-valci obešen.
Godse in njegov sozarotnik Apte sta izjavila, da se nista strinjala z Gandhijevim načrtom, po katerem bi indijski muslimani imeli svojo lastno državo Pakistan. Pred izvršen jem smrtne obsodbe sta rekla, da se ne kesata, ker sta umorila velikega voditelja.
ČEŠKI DUHOVNIKI SO HVALEŽNI VLADI
PRAGA, 15. nov.—^Češkoslovaška časnikarska agencija je danes naznanila, da novi urad za cerkvene zadeve prejema na stotine pisem čeških in slovaških duhovnikov, s katerimi se zahvaljujejo za izredno velike plače, ki jih prejemajo od države.
Ameriška politika na Daljnem vzhodu je zelo zapletena
WASHINGTON, 15. nov.— Dobro obveščeni uradniki so danes izjavili, da Zedinjenim državam grozijo resne diplomatične težave na Daljnem vzhodu.
Na splošno se že prizna, da so ameriški napori, da bi ^e zapadne države vzdržale priznanja nove komunistične vlade Kitajske, propadli. Pričakuje se, da se bo Anglija vdala pod pritiskom S'/sj^jih trgovinskih interesov in v teku dveh mesecev gotovo priznala vlado v Peipingu. Njej bosta sledili Indija in Pakistan.
Opazovalci ne verujejo, da bodo Zedinjene države kmalu priznale novo ' ljudsko republiko Kitajsko. Prepričani so, da so kitajski komunisti namenoma spravili Zedinjene države v taksen položaj, da brez zgube svojega ugleda ne morejo priznati nove vlade. Kajti ameriško priznanje bi obenem pomenilo, da imajo kitajski komunisti pravico delati z ameriškimi uradniki, kar hočejo, kakor se je to zgodilo z ameriškim konzulom v Mukdenu, ki se sedaj nah^.ja v ječi, ker da je baje pretepel nekega kitajskega uposlenca.
Tudi ameriški načrt, da se napredovanje komunistov ustavi na mejah Kitajske, je resno ogrožen.
Velike kitajske manjšine v južno-vzhodnih azijskih državah že kažejo znake, da hočejo komunizem. V Indokitajski nacionalisti, ki jih hujskajo francoske oblasti, ne morejo ustaviti in uničiti podtalne komunistične armade. Burma se že nahaja v vrtincu revolucije, Indonezija, ki je nedavno postala neodvisna, pa ima tudi težave s komunisti in ostalimi revolucionarnimi skupinami.
Seja farmskega odbora
Redna mesečna seja odbora in zastopnikov farme SNPJ se vrši v četrtek, 17. nov. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Za stopniki so prošeni, da se seje udeležijo.
NAČIN, PO KATEREM SE JE
vodil spored koncerta pred 15 leti, je zelo ugajal takrat. Zato se bo na isti način vodil program v nedeljo. Je prav svojevrsten. Pevci so gotovi, da vam bo ugajal tudi to pot.
Trumanov program bo zvišal deficit za čez 16 milijard
Senator Taft pravi, da bo
program pahnil deželo v
stagnacijo in stroge ukrepe
WASHINGTON, 15. nov.— Ohijski republikanski senator Robert A. Taft je danes izjavil, da bo Trumanov program za prihodnje leto zvišal vladin deficit za čez 16 milijard dolarjev in pahnil deželo v zastoj in stroge ukrepe.
Taft je napadel celotni Trumanov program. Rekel je, da je vlada že itak soočena s pet in pol milijarde defidta, toda k temu bo obvezna zdravstvena služba pristavila sest milijard, Brannanov načrt šest milijard, obvezna vojaška služba štiri milijarde in nadaljne milijarde pa službe druge vrste.
"Kako moremo za 50 odstotkov zvišati naše federalne davke, ne da bi zadušili razvoj bu-sineškega razširjevanja in ne da bi povzročili veliko brezposelnost?" je vprašal Taft.
Republikanski senator je v svojem ostrem napadu na Trumanov program opozoril, da je Truman v svojem govoru v St. Paulu dal jasno vedeti, da bo ob priliki volitev leta 1950 zahteval kongers, ki bo v celoti sprejel njegov program.
Taft je rekel, da predsednik s svojim programom želi pooblastila, da lahko določa cene in mezde, da kontrolira distribucijo in s tem tudi potrebno racio-niranje in da postavi vlado v business, ki si ga sama želi. Dalje bi po Taftovem mnenju v zvezi s farmerskim programom Truman želel pooblastila, da far-merje spravi pod kontrolo, jim pove, koliko akrov žita in koruze lahko imajo, koliko glav goveda lahko hranijo in koliko kokoši lahko vzdržujejo. Kar se pa tiče vladnega zajamčenja dela vsakemu moškemu, je Taft rekel, da je to nemogoče storiti, ne da bi vlada sama povedala posameznim delavcem, kakšno delo morajo sprejeti in koliko plače lahko imajo.
Djilas pravi, da Sovjetska zveza govori o miru, izvaja pa kampanjo pritiska na miroljubno Jugoslavijo
LAUSCHETA HOČEJO ZA KANDIDATA ZA SENAT
Zadnji teden se je v Clevelan-du na okrajnem sestanku International United Auto Workers unije (AFL) začelo gibanje "Lauscheta za zvezni senat." Lester Washburn, milvvauški predsednik unije, je izjavil, da bi republikanski senator Robert Taft bil poražen, če bi Lausche kandidiral proti njemu.
Sam Lausche še ni podal nobene izjave, če bo ali pa ne sprejel kandidaturo. Naznanil je, da bo svoj sklep pojasnil do srede.
TBUMAN BO ODLIKOVAL BIVŠEGA DRŽAV. TAJNIKA
WASHINGTON, 15. nov.-Predsednik Truinan bo 25. novembra odlikoval bivšega državnega tajnika George C. Mar-shalla z bakreno plaketo. Bivši državni tajnik bo odlikovan zaradi svojega prispevka Ameriki
V FRANCIJI LAHKO SLIKAJO NAGE ŽENSKE
PARIZ, 15. nov. — Pariška sodni ja je danes odločila, da se lahko s fotografskim aparatom slika nage ženske, toda slike morajo res biti umetniške.
"Fotografski umetnik ima iste pravice, da študira oblike človeškega telesa kot jih imajo slikarji, kiparji ali pa rezbarji," se glasi odlok sodnije.
ROOSEVELTOV SIN JE KANDIDAT ZA GUVERNERJA
LOS ANGELES, 15. nov.— Najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelt a, James Roosevelt, je danes naznanil, da bo kandidiral za demokratsko nominacijo za guvernerja Cali-fornije v letu 1950.
Če bo Roosevelt nominiran, bo verjetno kandidiral proti republikanskemu kandidatu Earlu Warrenu, ki je leta 1946 bil izvoljen za guvernerja, ko sta ga podprli njegova lastna in obenem tudi demokratska stranka.
V svojem uradnem naznanilu je James Roosevelt izjavil, da bo pri kandidaturi zavrgel podporo komunistov ali pa skupin, ki sledijo komunistični liniji.
Primarne volitve bodo prvi torek meseca junija prihodnjega leta.
ŠEL V JEČO, DA PRETEPE NAPADALCA DETROIT, 15. nov. — Neki
Robert Brown se je danes dal sam zapreti, da je lahko prišel v celico, v kateri se je nahajal neki moški, ki je posilil njegovo ženo. Toda napadalca Brown ni dolgo pretepal, kajti policija je takoj posegla vmes.
Kot je rekel Brown, je takoj ko je zvedel za kriminalni napad na svojo ženo odšel v točilnico, spil več kozarčkov žganja in zahteval od nekega policaja, naj ga aretira zaradi pijanstva. Policaj je to storil in Browna zaprl v isto celico, kjer se nahaja zaradi posiljevanja aretirani moški.
RUSI RAČAJO VID SLEPCEM
MOSKVA, 15. nov.—Sovjetski specialist za očesne bolezni V. P. Filatov je danes naznanil, da so njegovi učenci vrnili vid 3,000 slepcem s tem, da so jim presadili očesne punčice.
Filatov je član sovjetske akademije znanosti.
67 MILIJONOV ZA RDEČI KRIŽ PRIHODNJE LETO
WASHINGTON, 15. nov.— Odbor guvernerjev Rdečega križa je danes naznanil, da bo Rdeči križ v svoji kampanji prihodnjega leta skušal zbrati $67,000,-000.
Vile rojenice
Jugoslovanski delegat je delno podprl načrt dvanajstih točk za jačanje miru obenem pa zavrgel sovjetske predloge
LAKE SUCCESS, 15. nov.—Jugoslovanski delegat Mi-lovan Djilas je danes na seji Političnega odbora Združenih narodov napadel Sovjetsko zvezo radi "pošastne hinavšči-ne," ker govori o miru, izvaja pa agresivni pritisk na miroljubno Jugoslavijo.
Djilas je izjave podal v zvezi s sovjetskimi predlogi za učvrstitev miru. Te predloge sta napadli tudi Kanada in Kitajska,
ki sta zahtevali, naj Moskva "razpusti komunistične pete kolone v tujih državah."
Sovjetska zveza je med ostalim predlagala, da Zedinjene države, Anglija, Francija, Kitajska in Sovjetska zveza sklenejo medsebojni mirovni pakt. Temu predlogu so se zoperstavile Zedinjene države z lastnim mirovnim programom, ki vsebuje 12 točk.
J
I
i
!
I
!
j
i
Pri družini Mr. in Mrs. Richard Evans, 18340 Marcella Rd., so se 14. novembra zglasi-le vile rojenice in pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Molly Tomarič ter je hči Mr. in Mrs. Frank Tomarič iz 886 E. 212 St., srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Evans iz Macedonia, O. Pra-stari mamici pa sta postali sedaj prvič Mrs. Mary Tomarič na E. 173 St. in Mrs. Fran ces Bajec na E. 160 St. — Čestitamo!
Jugoslavija je sprejela večino, toda ne vse ameriške predloge. Kar se pa tiče sovjetskega predloga za pakt med petimi velikimi silami, je Djilas izrazil dvom, da bi takšen pakt prispeval kaj več stvari miru kot pa že obstoječe mirovne obveze, ki jih vsebuje Carter organizacije Združenih narodov.
Djilas, ki je eden od štirih jugoslovanskih voditeljev, ki so bili omenjeni v resoluciji Komin-forme, je govoril o opetovanih poskusih Sovjetske zveze, da bi si podvrgla Jugoslavijo. Pristavil je, da je Sovjetska zveza na-hujskala ostale balkanske države proti vladi maršala Tita.
"Kako more borba voditeljev ene dežele ali pa gibanje za mir biti iskreno, če pa ti voditelji istočasno organizirajo kampanjo pritiska proti eni miroljubni državi ?
"Zares, izgledalo bi, da ta borba ni borba za mir jugoslovanskih ljudstev, pač pa borba proti njim. Nekaj pošastnega je v tej hipokrizi—pod krinko mirovne propagande se dejansko izvaja agresivni pritisk proti eni mali državi," je izjavil Djilas.
Jugoslovanski delegat je odgovoril tudi na obtožbe, da hoče Jugoslavija razdeliti Albanijo.
Te obtožbe je odločno zavrgel.
*
Kitajski delegatje ne zastopajo svoje dežele
Nova vlada ljudske demokratične Kitajske je danes zavrgla kitajske nacionalistične delegate pri organizaciji Združenih narodov, ki da nimajo nobene pravice zastopati kitajsko ljudstvo ali pa govoriti v imenu Kitajske
Sklep kitajske vlade je bil na znanjen potom radio postaje v Peipingu.
Zedinjene države so takoj po gornji izjavi naznanile, da bodo še vnaprej priznale nacionalistične kitajske delegate, ki da imajo pravico zastopati Kitajsko na sejah organizacije Združenih narodov, čeprav se njihova via da nahaja pred razsulom in nova vlada kontrolira večino kitaj skega ozemlja.
Smatra se, da je naznanilo iz
Peipinga prvi korak v kampanji, da tudi organizacija Združenih narodov prizna novo kitajsko vlado, ki se nahaja pod vplivom komunistov.
AMERIKA GRADI BAZE V ŠPANIJI, PRAVIJO V MOSKVI
MOSKVA, 14. nov.—Moskovska "Pravda" je danes objavila članek, v katerem med ostalim pravi, da Zedinjene države popravljajo in zboljšujejo letališča, mornariške baze in pristanišča v Španiji, ker namerava? jo iz celega Iberskega polotoka ustvariti ameriško vojaško bazo. Soglasno s člankom nedaven obisk v Španiji s strani ameriških Častnikov ni bil nič drugega kot pa inšpekcijska tura ameriških "vojaških bossov, ki kontrolirajo Francovo armado in strategične konstrukcije v i."
V CILEJU PREGANJAJO ' KOMUNISTIČNE VODITELJE
SANTIAGO, 14. nov. —CUe-janski preiskovalni urad je danes naznanil, de. je v severnem Cileju bilo aretiranih več komunističnih voditeljev in agitatorjev. Aretacije je policija izvršila pod pretvezo, da se prepreči 'teroristični komunistični načrt" za nekakšno "živčno vojno," ki da so jo komunisti nameravali sprožiti v Santiagu in drugih večjih mestih.
Truman bo zahteval sprejetje programa za civilne pravice
WASHINGTON, 15. nov.— Predsednik Tnmis^n je nocoj obljubil, da bo nadaljeval borbo za sprejetje programa za civilne pravice.
V govoru na 14. letni konvenciji organizacije zamorskih žena je Truman izjavil:
"Vsi, ki smo se nocoj zbrali v tej dvorani, se globoko zanimamo za veliko podvzetje—za razširjevanje svobodščine in prilike za vse naše državljane brez kakršnih koli plemenskih ali pa verskih predsodkov."
Truman je brez uspeha zahteval od kongresa vsaj delno sprejetje svojega programa za civilne pravice vseh državljanov, toda južnokratje so se temu odločno zoperstavljali.
Predsednik je govoril tudi o organizaciji Združenih narodov. Rekel je:
"Ne smemo biti nepotrpežljivi zaradi dozdevno počasnega napredovanja k cilju, ki je—svetovni mir."
Truman je izrazil zaupanje, da bo ta cilj, svetovni mir, kljub vsem težavam dosežen.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. novembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno letol
Por Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months^Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congesa of Iforcb 3, 1879.
NE GOVORICE, TEMVEČ DEJSTVA!
Svoječasno smo v zvezi z vprašanjem beguncev-izobražencev, za katere nekateri menijo, da bodo prispevali naši slovensko-ameriški kulturi, poudarili, da nikakor ne moremo imeti polno zaupanje v begunce, katerih preteklost nam ni znana, še manj pa so nam znani njihovi pravi nameni. Ker smo na to vprašanje gledali s stališča človečnosti, smo se izognili splošni obsodbi vseh beguncev.
Da se med begunci nahajajo mnogi vojni zločinci, ki imajo roke omadeževane s krvjo svojega lastnega naroda, je pač jasno. Prav tako je jasno, da se med begunci nahajajo mnogi zapeljanci, ki še danes ne vedo, zakaj so bežali iz rojstne domovine in bili ne po svoji krivdi pahnjeni v tuji svet. Za usodo slednjih bodo odgovorni ljudje, ki so jih na ta pota spravili.
Zadnji teden je sam Peter Kopriva (jiod katerim psevdonimom se, kakor to krožijo dobro osnovane govorice, skrvia nekdanji urednik E., I. Jontez) potrdil, kako prav smo imeli, ko smo svetovali previdnost pri občevanju z begunci,
V svojih "Opazkah in pripombah" pravi ta Kopriva:
"Po Šentklerju gre govorica, da je imel urednik Bost-janček učenega obiskovalca, ki ga je vzel v roke zaradi izredno pomanjkljive podlage, na kateri, zida svoje uvodnike in komentarje."	, , ' . , Na bezniška natolcevanja Koprive se ne splača odgovarjati, kajti ljudem, ki so pred leti zmerjali svoje sedanje klerikalho-domobranske gospodarje z ljudmi, ki imajo zapite možgane, s fašisti, ponesrečenimi homoristi itd., se ne splača dopovedovati, kaj je dostojnost in kultura. Ta od govor torej ne velja Koprivi, pač pa "učenemu obiskovalcu."
Da, niso samo govorice, da je urednik E. imel "učene-nega obiskovalca!" To je dejstvo. Lahko še pristavimo, da je "učeni obiskovalec" bil begunec. Kar se pa tiče teh "izredno pomanjkljivih podlag," so pač navadna natolcevanja, potvarjanje dejstev in k£^naravnost povedano laži.
Kljub temu pa smo hvaležni Koprivi za to izredno dobro informacijo, ki nam še enkrat potrjuje, da takšni "učeni obiskovalci" niso zaslužili, da jim kdo stoodstotno zaupa. Z druge strani smo mu hvaležni, ker nas je osvobodil obligacije, ki bi nam bila samo v nadlogo, kakor bomo to takoj pojasnili.
Menda niti sam Peter ne veruje, da je "učeni obiskovalec" prišel v naše uredništvo samo z namenom, da bi "urednika vzel v roke" zaradi "izredno pomanjkljive podlage, na kateri zida svoje uvodnike in komentarje?" Kaj še! Poglavitni namen tega obiska je bil, da bi mi tako zvani "naprednjaki" in "liberalci," pomagali nekemu 68 let staremu beguncu, ki se še vedno kljub 70,000 dolarjem, ki jih je zbrala neka katoliška organizacija , nahaja v taborišču v Nemčiji. Urednik E. je obljubil, da bo storil .kar je v njegovi moči, pod pogojem, da se imenovani begunec ne nahaja na kakšnem seznamu zločincev. To je posebno rad storil, ker se je dotični begunec nahajal v nacističnemu taborišču Dachau že od leta 1942, "katoliška' organizacija pa menda skrbi le za one begunce, ki so zbežali pred "komunističnim terorjem" leta 1945 in celo pozneje!
Dejstvo je, da 68 let star begunec ni ničesar zakrivil v Sloveniji, da ni z domobranci in ostalimi nacističnimi priveski pomagal moriti svoj narod. Da je to tako, imamo konkretne in zanesljive informacije.
Ker je bilo jasno, da je Kopriva dobil direktne informacije o teh pogovorih od "učenega" obiskovalca, zaradi lepšega pa jih javnosti predstavil. kot "govorice, ki krožijo po Šentklerju," menimo, da lahko "učenemu obiskovalcu" pustimo tudi zadevo s 68 let starim beguncem, naj jo rešuje skupaj s Koprivo, kakor pač najboljše zna. Kar se nas tiče, s tem nimamo več nobenih zvez, posebno ker nam je neki naš rojak, ki je bil pripravljen podpisati "afidavit," po objavi tega neumnega Petrovega komentarja odklonil sodelovanje.
Pa še nekaj. Da ne bi naša javnost mislila, da naše uredništvo obiskujejo samo "učeni" begunci, lahko tu pri-bijemo, da jih je zadnje čase vedno več takšnih, ki niso učeni. To so navadni begunci, nekateri od njih zelo obupani nad svojo žalostno usodo. Da, Peter! To niso govorice, pač pa žalostna dejstva. Lahko bi povedali marsikatero zgodbo o beguncih, ki kot zgubljeni, tavajo po tem našem Šentklerju in iščejo zaposlitve v naši metropoli, kjer je po uradnih statistikah 50,000 brezposelnih. Tega jim nihče ni povedal nekje v taboriščih, kjer so jim Ameriko predstavljali za
UREDNIKOVA POSTA
Koncert "Zarje"
Slovemka pesem mila ti, ki blaži srce in hladi, " lie zgini mi v tujini, ostani—poj v mladini.
Slovenski narod tako rad izliva svoje čute v pesmi. Opeva v njih ljubezni srečo, razočaranje, žalost itd. Kjer koli se Slovenci zbiramo, tako radi zapojemo. Da, kje je slovenska družba brez petja!
Na Zahvalni dan se pa bomo zopet zbrali v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Donele bodo lepe slovenske pesmi iz grl naših "Zarjanov." Ta dan je nekak praznik pevskega zbora "Zarje," katera priredi kot običajno svoj jesenski koncert na 24. novembra.
Začetek bo točen; zastor se dvigne ravno ob 4. uri popoldne. Program bo zelo bogat. Slišali boste ono lepo Župančičevo "Žebljarska," katero je uglasbil Vinko Vodopivec. Našo pesem "Pesem žena," ki so se osvobodile stoletnih verig suženjstva. Ono Šivicovo "Toplo utriplje srce," Straussove "Južne gartro-že," "Venček dolenjskih napit-nic" in še več drugih.
Nastopili bodo tudi naši slavni soloisti, dueti, kvarteti itd. Ti naši slavčki vam bodo zapeli ljubke, čudovito globoke pesmi. Poleg tega bo podana opereta "Kmet ali meščan." Sami izvež-bani igralci in igralke. Uživali boste nekaj ur v popolnem zadovoljstvu.
Po programu vam bodo pa svirali naši zelo privlačni fantje Sokach-Habat Tunemixers. Zar-jani in Zarjanke bodo pa postregli lačnim in žejnim. V veseli družbi, naj doni slovenska pe sem, saj je tako lepa. Vi pri jate Iji "Zarje" in ljubitelji naše slovenske kulture pa se odzovite v obilnem številu. Torej, ne pozabite datuma 24. novembra. Kraj —Slovenski narodni dom na St. Clairju.
Vstopnice dobite pri "Zarja-nih" v predproaaji 85 centov, pri blagajni pa po $1.
Na veselo svidenje ste vabljeni od blizu in daleč.
Mary L. Bozich.
Koncert zbora "Jadran"
Cleveland, Ohio. — Prihodnjo nedeljo bo imel pevski zbor "Jadran" svoj jesenski koncert. Prijazno vas vabimo, da se udeležite. Pričetek bo ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Kdor želi dobiti vstopnice v predprodaji, jih lahko dobi pri pevcih "Jadrana". Pomagajte ohraniti našo kulturo. Zbor "Jadran" rad daruje in sodeluje kjer je potrebno. Po koncertu bo ples, za katerega bo igral Johnny Vadnalov orkester. Zagotavljamo vas, da bo vse iz-borno pripravljeno. Vstopnina je $1.00.
Na svidenje v nedeljo, 20. novembra v Slov. del. domu na Waterloo Rd.!
Jadrančan.
Prisrčna zahvala
Vzradoščena nad prijetnim presenečenjem se želiva najlepše zahvaliti najini hčerki Mary, sorodnikom in mnogim prijateljem za tajno in premeteno pripravljeno praznovanje 25-letni-ce srečnega zakonskega življenja, ki se je vršilo dne 23. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Izražena naj bo prisrčna zahvala nabiralcem, darovalcem, kuharicam, točajem in strežnicam za njih delo in trud, ki so ga imeli ob času pripravljenja krasnega večera, ki nama bo ostal v trajnem spominu.
Iskrena hvala posetnikom najine prireditve, onim, ki so nama pismeno ali ustmeno izrekli čestitke, kakor tudi za krasni dar, srebrni jedilni pribor, ki nama je ljub in dragocen.
Vzhičena nad vsem, kar nama je bilo prirejenega, se končno in ponovno tisočkrat zahvaljujeva in obljubujeva, da bova poskušala vsaj delno povrniti to, kar nama je bilo v iskrenem prijateljstvu in plemenitem namenu dobrega storjenega.
Frank in Mary Znidarsic, 724 E. 157 St.
mi dobrotami in ravno tako v kleti; povabiti in oskrbeti toliko ljudi, to je veliko delo, ki ga morejo izvršiti samo "dobri" prijatelji.
Da se je vse to tako izvedlo, sta najbolj odgovorni dve osebi, in jima že kar zdaj globoka ,hvala. To sta moja sestra Frances Malovrh, rojena v Dvorski vasi, fara Velike Lašče; prišla v, Cleveland pred 30 leti, in od
moje žene brata žena Jennie Marolt, rojena v Clevelandu, a nj^ni roditelji so prišli tudi z Velike Lašče fare pred pol stoletjem.
Tudi vsem drugim sorodnikom, ki ste se udeležili te slav-nosti, najiskrenejša hvala. Verjemite mi, da bom poskusil vsaj nekoliko povrniti.
John in Mary Vir ant in družina 18702 Chickasaw Ave.
Kako padajo meteoriti na zemljo
Lepa hvala!
Ce se človeku pripeti kaj takega, kot se je nama v nedeljo, 6. novembra, ne more drugače, kakor da izrazi čute v časopisu.
Tai dan, oziroma 8. novembra, je namreč minulo 25 let, kar sva se poročila v cerkvi St. Mary na Holmes Ave. Mislil sem, da bo minul kakor drugi, ali motil sem se.
Brat moje žene. Frank Marolt naju je po prav premetenemu in dobro napravljenemu načrtu odpeljal na farme k Tonetu Miheliču v Genevo. Že tam pri Tonetu sem imel "kick", kjer sem se sestal z nekim zelo inteligentnim možem, ki mi je rekel, da je samo par niesecev v tej deželi ter da je doma s Kranja na Gorenjskem. Kar nenadoma pa zaslišim svoj lastni glas iz aparata, ki je stal na mizi. Tone je bil namreč odprl stroj za rekordiranje,, brez da bi mi vedeli, in ni čuda če sem osupnil, ko sem zaslišal svojo lastno govorico.
Ko se je zmračilo, smo se podali proti domu. Bila je že trda tema, ko smo se ustavili pred domom, tudi hiša je.bila vsa v temi iri mislil sem si, da so dekleta, to so moje hčerke, šla že kegljati, kakor vsako nedeljo. Stopimo z avta in gremo v hišo, ko pa odprem vrata se pa hiša trenutno posveti in v istem času zadoni "surprise". Ni veliko manjkalo, da nisem šel v "znak"; ko sem se nekoliko opomogel, sem pa videl polno hišo ljudi, ki ni majhna. •
Šele ko so naju zrinili za mizo in sem se dobro vsedel, sem pomislil in dognal kako ogromno delo so izvršili ti fini Ijudje-prijatelji in to v tako kratkem času petih ur. Razmakniti pohištvo, postaviti in pogrniti ter obložiti mize z najbolj mogoči-
Vse tako imenovane zvezde, ki padajo, ali meteorji, popolnoma izgarijo v višini 50 do 80 km. Največja teh teles popolnoma razpadajo in je le malo možnosti, da padejo na zemljo. Najbolj pogostoma dosežejo zemljo meteoriti, to so ona telesa, ki se gibljejo z najmanjšo brzino. Izgorevanje je odvisno od njihove prvotne brzine in mase. •
Meteoriti izgore samo na površini, kjer se vžge tenka črna skorja, ni pa nikakih znakov segrevanja v notranjosti niti nekih sprememb. Vsaki meteorit leti z veliko, tako imenovano kozmično brzino povprečno 40 km na sekundo. V višini okoli 150 km se zaradi trenja ž molekulami zraka segreva zrak naokoli na več tisoč stopinj. To deluje na površino meteorita in pri tem se površinska plast neprestano loči v nasprotni smeri gibanja. Vse to povzroča močne svetlobne pojave, ki se opažajo
zlasti ponoči. Ljudje vidijo og njene krogle, iz katerih se pokaže rep. Iz njega se sipljejo iskre in svetloba se širi na stotine kilometrov.
Ko se meteorit vse bolj približuje zemlji, se odpor zraka vedno bolj veča in meteor izgublja svojo prvotno kozmično brzino. V višini od 10 do 20 km to brzino popolnoma izgubi in pada kakor kamen. V tem področju, kjer meteorit izgubi svojo brzino se prenehajo svetlobni poja vi, ni več ognjene krogle, a raz topljene tvarine se na površini naglo strdijo ter nastane na
njej tenka skorja.
#
Zaradi slabe prevodnosti toplote in kratkegp časa gibanja s kozmično brzino se meteorit ne stali v svoji notranjosti oziroma se niti ne segreje. Ker ne nastanejo v notranjosti nobene spremembe, lahko pri meteorju točno ugotovimo njegov sestav
OB STOLETNICI SMRTI FR. CHOPINA
"obljubljeno deželo." Samo pripogniti se je treba, da bi po ulicah pobirali dolarje! No, o tem bomo nekaj več spregovorili jutri.
penili smo, da je potrebno pojasniti to zadevo. Kar se "učenega" obiskovalca tiče, mu pa ne bomo popolnoma nič zamerili, če poda natančno poročilo o obisku v uredništvu E. in pošteno pove okrog česa so se sukali pogovori. To ni toliko potrebno, da se tega brezpomembnega Koprivo prime v laži, kot pa je potrebno, da se sam "učeni" obiskovalec zavaruje pred Koprivom, ki njegove informacije očitno potvarja.
čudne navade imajo naši špvtklerski sosedje. Ivan Jontez, ponesrečena veličina v ameriški literaturi, piše romane. Te romane pa ocenjuje kot hrezprimerne mojstrovine — Peter Kopriva. To je prav tako kot pri slavni kandidaturi za čarter. Kandidat je Jaka Dehcvcc, podpira pa ga urednik A. D., Jaka Dchcvec. Znati se mora.
Zdaj, ko je poteklo (17. oktobra) sto let od smrti velikega poljskega skladatelja Friderika Chopina, spadajo njegove skladbe med najpopularnejša dela glasbene umetnosti po vsem svetu. "Ali bi zaigrali malo Chopina?"—to željo srečuješ dan za dnem pri tistih neznanih ljubiteljih glasbe, ki bržkone sploh niso slišali nikoli za Bacha in tudi Beethovena poznajo'komaj več kot le po imemi. Za njih predstavlja Chopin najlepše in najvišje v glasbi. Med množico skladateljev vseh časov bo sko-10 vsak poslušatelj začutil posebno toplino ob tistih božajo-čih zasanjanih melodijah, ob mehkem prelivanju harmonij, ne bo se zmotil tudi pri skladbah, ki jih še nikoli prej ni slišal, temveč bo z blaženim nasmehom vzdihnil: "Chopin!"
Chopinova glasba spada med tisto visoko umetnost, ki je razumljiva vsakomur. Kako tudi ne bi bila! V glasbene bisere je iztisnilo srce glasbenika-poeta svojo ter svojega naroda radost in bol, vanje je zajeta pesem in utrip ljudstva. Kakor se ob majhnih drobcih prahu zgoščajo vodni hlapi v deževne kapljice, ki rosijo rodovitnost širnim poljanam, tako se v srcii velikega umetnika ob lastnem doživljanju in ob usodi njegovega naio-da kristalizirajo umetnine, ki nosijo blagoslov in uteho vsemu človeštvu.
Tako je bilo srge Chopina. Ko ga je propad poljskega narodnega upora leta 1830 vrgel komaj dvajsetletnega obenem s številno revolucionarno inteligenco v emigracijo, daleč od domovine, tedaj so bruhala njegova pisma upor in bes proti tlačiteljem, njegove mazurke in poloneze pa so pele trpko in junaško pesem domovine. Novica o padcu Varšave je sredi tujine vžgala divje strastno in mračno melodijo slavne revolucionarne etude v c-molu. V letih bivanja v Parizu in koncertnih turnej, ki so mu prinašale slavo, je sredi pariških salonov njegovo samotno srce dalje pelo tihe speve nokturnov.
Kljub slavi vedno bolj osamljenemu so mu sredi zemeljskega paradiža na Balearih, kjer je iskal zdravja, privreli iz najgloblje notranjosti srca prekrasni spevi preludijev, najčudovitejše morda med vsem, kar je ustvaril. Deset let kasneje je, kot da bi čutil, da vene in usiha
njegova pesem, odtrgana od do movine, v pismu iz Edinburga strastno zastokal prijatelju:
"Kam je šla moja umetnost? In moje srce—čemu sem ga raz trosil? Saj komaj še vem, kako pojo doma v domovini . . ." Leto dni kasneje, 17. oktobra 1849 so utihnili zadnji utripi tega izmučenega srca.
Tudi v razvoju glasbene umetnosti stoji ime Chopina nekako osamljeno. Po svoji strastni in vendar ob najrahlejših doživetjih utripajoči liriki, ki pa kristalizira v svojevrstnih klasično (zbrušenih in zgoščenih oblikah, Chopin navidez nima niti pred nikov niti naslednikov. Zato so ga nekateri po krivici razglasili kot subjektivnega individuali-sta, njega, za čigar melodijami utripajo milijoni src! In do zadnjih let na zapadu vladajoča nemška glasbena historiografija Chopinu še daleč ni priznala tistega pomena v razvoju umetnosti, kot gre temu najoriginalnej šemu novatorju na področju harmonije med vsemi skladatelji tako zvaAe romantične dobe njemu, ki ga z zapadnjakom Berliozom in ruskim Glinko lahko postavimo v prvo vrsto napredne glasbene romantike!
V teku bodočih stoletij bo brž k one marsikatero danes priljub Ijeno ime mnetnikov romalo iz vročih človeških src v hladne grobnice zgodovinskih zapisov, med zadnjimi, ki bodo ohranile svežost in vpliv na milijone ljudi, pa bo prav gotovo večno mlada umetnost Chopina.
Dr. Valens Vodu-šek.
Primorske vesti
Pristransko ravnanje
Doslej je bilo potrebno za vstop na svobodno tržaško ozemlje (cona A) posebno dovoljenje anglo-ameriške vojaške uprave. Sedaj pa so anglo-ame-riški oblastniki karnalepem odpravili ta dovoljenja za vse državljane pomarshalljenih držav. V svojem poročilu skušajo zakriti to svoje pristransko početje s sklicevanjem na potrebo okrepitve gospodarskih stikov med anglo ameriško cono svobodnega tržaškega ozemlja in državami, ki so povezane v okviru Marshallovega načrta. Tržaške delovno, množice dobro čutijo pristranost tega ravnanja
in se vprašujejo, zakaj bo neki potrebno posebno dovoljenje še nadalje za državljane Jugoslavije, ki je za Trst in vprašanje njegovega nadaljnega razvoja prvenstvene važnosti.
Kaj l>ravijo števerjanci in kaj ostali Brici
V	Števerjanu, ki se ponosno dviga nad Gorico na drugi £(tra-ni Soče, imajo prebivalci težave zaradi pitne vode. Odposlanci Štaverjancev so šli h goriškem« prefektu in mu obrazložili svoje potrebe, zlasti glede preskrbe ljudi z zdravo pitno vodo. Goriški prefekt j e odposlancem sporočil neke obljube, ki pa so ostale neizpolnjene. Stvar je prišla v roke tudi goriškemu županu, ki pa je dejal, da bo treba potrebno vsoto 50 milijonov dinarjev šele-zbrati z davki. Tako bomo morali forej denar šele znositi v občinsko blagajno, kar pa bo lahko trajalo precej časa. Dotlej pa se bodo porajale kakšne potrebe', ki bi utegnile Števerjance razočarati. Povsem drugačna slika pa se kaže v Bridcih, ki vdihujejo svobodni zrak nove Jugoslavije. Tudi tukaj so težave zaradi pitne vode. Fašistični oblastniki niso varčevali s praznimi obljubami, ki jih pa niso nikdar skušali uresničiti. Morala je priti ljudska oblast svobodne jugoslovanske domovine, da je takoj poiskala sredstva za ureditev vodovoda. Bridci pa so dali na razpolago svojo delovno silo. Pravijo, da ne bo več dolgo, ko bodo imeli svoj vodovod, ki ga jim ni dala niti starikava Avstrija, niti fašistična Italija. In Števerjanci? Z žalostjo, brez upa zro tja čez k briškim bratom, ki spoznavajo o b vsakodnevnih razlikah glede na razmere pod tujimi oblastniki pravo, visoko vrednost svoje svobodne domovine ter njenega čutečega razumevanja za ljudske potrebe.
. i
Barbarska svojat je napadla slovenskega občinskega svetovalca
V	goriški mestni posvetovalnici na gradu je zopet nastal hrup. Šovinistični elementi so se to pot razburili zaradi treh interpelacij' občinskih svetovalcev Demokratične fronte Slovencev, k i terjajo imenovanje uradnega tolmača za slovenščino pri občinskem svetu, uvedbo dvojezičnosti v vseh občinskih listinah in obsodbo nedavnega terorističnega napada na Kore-novo trgovino. Občinski možje se niso upali razpravljati o tej stvari in So jo preložili na naslednji dan. Takoj smo vedeh zakaj. Naslednjega dne so se namreč nagnetli v tistem delu posvetovalnice, ki je namenjen občinstvu, razni sumljivi tipi-Znano je o njih, da ne morejo preboleti dejstva, da sedijo ^ goriškem občinskem svetu tudi zavedni slovenski možje, pripadniki borbenega programa Demokratične fronte Slovencev-Bili pa so razočarani v svojih temnih namerah, župan je namreč prenesel razpravo o navedenih interpelacijah na prihodnjo sejo občinskega sveta. Neučakana barbarska svojat jjrenapete-Ž9V, ki je prežala na galeriji na trenutek, ko bo lahko nastopila s hruščem in truščem, pa se mogla sprijazniti z mislijo, da ne bo imela prilike izkričati i^ sebe ploho običajnih šovinističnih psovk na slovenske svetovalce. Zato je stekla na grajsk® dvorišče in navalila na tov. Pa^'' lina. Podivjani ženščeti, ki sta bili med napadalci, sta ga opij"' vali. Pri tem nezaslišanem opravilu je priletelo par pljunkov tudi na župana Bernardisa, k' je §tal v bližini. Ta dogodek goriškem gradu nam predočuje nepoboljšljivost brezsramnih fanatikov in njihove nizkotne, ustrahovalne metode, ki pa bodo dosegle svojega namena, hkrati pa lažno baharijo o 'demokraciji" reakcionarnega de-
gasperijevskega režima.
^6. novembra 1949.
-ii^AKOPRAVNOST
STRAN 3
PIRKOVIČ:
BITKA ZA PIETERJE
(Nadaljevanje)
koralo je biti okoli desete dopoldne, ko so se prvi be-Italijani prikazali iz Bre-^viškega gozda proti domu. Ko ^ prihajali iz gozda, so jih Ita-'Jani 12 št. Jerneja zapazili in ''''^plašeni spravili na noge vso .j^stojanko. Meneč, da so par-so odprli nanje ogenj iz svojega orožja. Štirje to-
povi
so od šole in Stajetove hi-
. bruhali granate proti Tav-'^''jevi in Brezbviški hosti in Jojnice in minoraeti so jim wftiagali. Nesrečni Penzovi Ita-^*Gi so se prihulili k zemlji in
"'^fovali pol ure. Ko pa le ni bi-^%ca, so začeli odgovarjati
lo
, "'linoineti. Vnela se je silovita '"atomoma" borba, ki je tra-dve uri. Lahi v Št. Jerneju ,, čisto obupali, da bodo mo-' "sovražnika" odbiti. Razbur-p**!® je bilo vsak hip večje. ^I^cakovali so, da bodo partiza-j Vsak čas vdrli v vas. V obči ^ ki je bila vsak trenutek
podobna obupu, so ljudje
videli domačega belogardista, mesarja Martina Rangusa, ki je tekal po cesti in vpil, da to niso partizani, toda nihče od Italijanov ga ni utegnil poslušati, nihče se brigati za njegovo vnemo.
Na; cesti, ki drži proti Novemu mestu, so pri Sajetovi hiši začeli postavljati barikade. Po dvoriščih so pobirali težke vozove in jih vlačili na cesto. Skratka, položaj bi moglo dostojno ■ popisati samo Cervante-sovo pero.
Bilo je morda okoli poldne, ko se je priplazil v Št. Jernej ves povaljan in blaten italijanski vojak, ki je preplašenim rojakom dopovedal, da Št. Jerneju ne prete partizani, ampak da se hočejo vrniti le Italijani. "Bratomorne" sovražnosti so prenehale. Prav ko so se iz šole vsuli otroci, ki so ves čas brez učenja in v strahu prisluškovali sodnemu dnevu zunaj, so se Italijani vračali in vlekli s seboj štiri ranjence — toliko so jih videli otroci — in mrtvega
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE,
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK MOVER
priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba, ^brnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
. JOHN OBLAKA
^^ast 61st St	HE 2730
kurata, bradatega, redovnika kamalduzijskega reda. Ko so prihajali v vas prvi, je se dr-drala v Tavčarjevem gozdiču užaljena italijanska strojnica, ki se kar ni dala potolažiti. Vračajoči se Italijani so bili blatni in vsi divji. Preklinjali so na glas ter metali puške in kape ob tla. Bilo jim je dosti "borbe" in se 24 ur niso ganili nikamor več, čeprav so jih belogardisti v Pleterjah z raketami obupno klicali na pomoč.
Le to korist je imel kapitan Penzo od svojega pota, da je od brezoviških belogardistov izvedel nekaj o nočnem napadu partizanov in so. potem te novice sporočili iz Št. Jerneja po radiju v Novo mesto.
Toda pustimo sedaj Italijane z njihovo smolo in poglejmo spet na pravo bojišče.
Partizani so po prvi noči borbe, v petek 19. februarja, ves dan sovražnika držali le v pasti, da se ni mogel ganiti nikamor iz samostana. Iz vinogradov, ki leže na hribu na severni strani samostana, so prežali partizanski strelci, če bi se v samostanskem obzidju kaj ganilo. "Če pa se je kdo pokazal oknu", piše pater prior v svojih spominih, "so iz vinograda takoj streljali in tako ubili nekega belega (Bakšeta Franca iz Brezij pri št. Jerneju, op. I. P.), ki je bil pri oknu." Franca Po-všica iz Dobrave pri škocjanu in Karla Rebselja iz Št. Jakoba je pa po nerodnosti raztrgala nemška miha, kakršne so beli nosili privezane nai jermenih okoli pasa. Italijani so jima zapisali v spomin, da "sta takoj slavno končala". "Še danes je videti na zidu sledove eksplozije nemške mine", pravi p. prior. Ranjenih je bilo tega dneva še več, ohranjeni sta nam le imeni Valentina Lavriča iz Velikega Lipovca pri Ajdovcu in Franca Avsca z Dolža pri Novem mestu. Prvi jo je izkupil v desno ramo, drugi pa po desnem očesu.
Tudi iz Pleterij je poizkušala bela patrola prodreti že zjutraj, da bi prinesla na Brezovico in Italijanom v št. Jernej novico o težkem položaju v Pleterjah, toda so jih partizani takoj napadli in so belogardisti naglo zbežali spet v samostansko zi-dovje.
Ves dan je po malem pokalo. Popoldne je topništvo iz št. Jerneja streljalo na gozdove in kraje okoli Pleterij, v zraku pa je od tretje do pete ure krožilo sovražnikovo letalo in metalo bombe.
Ta dan podnevu so poizkušali prodreti proti Pleterjam tudi belo gardisti iz Kostanjevice. "Oddelek s Cimermanom se je podal na Slinovice", pravi poročilo, ki ga je pisal italijanski zvezni častnik pri kostanjeviški beli posadki, podporočnik Puc-ci Francesco, "toda takoj ob odhodu ga je napadel z močnim ognjem iz avtomatskega orožja sovražnik, ki je z okoliških višin oviral vsako napredovanje
oddelka. Tako je bil Cimmer man prisiljen vrniti se. Patrola pod poveljstvom Einspillerja je bila poslana na Brezovico . . . Tudi njo je sovražnik napadel z močnim ognjem in jo prisilil k umiku." Od belogardistov je bil ranjen Alojzij Župančič s Slanč-vrha pri škocjanu in so ga drug dan poslali v nemško bolnišnico v Krškem, ker je bila pot proti Novemu mestu zaprta.
Po pavlihovskih pustolovščinah, ki jih je laški bataljon doživel v Št. Jerneju, po njegovem medsebojnem bratomornem spopadu, porojenem iz golega strahu, je bilo še edino upanje komandanta Bertolaccija, da mu bo prihitel čim preje na pomoč III. bataljon Soške divizije iz Novega mesta. Belogardistom okup&tor takrat še ni zaupal velikih zalog municije in je bilo zato pričakovati, da se bodo morali pleterski belogardisti kmalu predati. Za primer pa, da se III. bataljon ne bi mogel pri Mokrem polju prebiti skozi partizanske zasede, _si je Giulio Bertolacci pri divizijskem poveljstvu po radiju izprosil, da sme potegniti iz Kronovega oba tamkajšnja voda bele garde. S kronovškimi belogardisti bo poizkusil rešiti" pletersko posadko v soboto, 20. februarja, če do takrat ne bi prišla pomoč iz Novega mesta. Razen tega je Bertolacci ukazal, naj prispe iz Kostanjevice, od tamkajšnje belo-gardistične čete, nenadoma en vod po nemški strani, skozi Za-meško, ker ni bilo nobenega upanja, da bi se mogel prebiti skozi partizanski obroč na Dobah.
T^ega dne, v petek, smo opazili že tudi v Novem mestu živahno in nervozno tekanje bele garde in italijanske vojske. Bela garda je bila na nogah že navsezgodaj. Popoldne sta se pripeljala iz Bršljina v Kandijo dva vlaka italijanskega vojaštva. Tam je čakalo 23 kamionov, ki so nato pod varstvom oklopnikov krenili skozi Žabjo vas proti Št. Jerneju. Kolono je pri njenem prodiranju podpiralo težko topništvo, ki se je od časa do časa oglašalo s severne in vzhodne strani mesta z besnim streljanjem. Po svoji navadi so Italijani brezglavo sejali uničevanje na vse strani, še ti sti dan so pripeljali v Novo mesto s Podgorja pet ali šestletnega otroka, ki ga je topovska krogla ranila menda sredi Su-hadola mater pa — tako so ljudje govorili — raztrgala.
Iz poročila, ki ga je napisal poveljnik italijanskega 24. peš-polka in komandant kolone, Manlio Berardi, -izvemo, da je italijanska kolona začela prodirati ob štirih popoldne in da so jo sestavljali: III. bataljon 24. pešpolka, bataljon bele garde, dva tanka in trije oklopni avtomobili. Pri Mokrem polju je bila nevarnost na desnem krilu, zato so dobili belogardisti nalogo kolono zavarovati od te strani. Ko bi bila kolona na Mokrem polju in bi "ščit okupatorja" opravil svojo nalogo, naj bi se belogardisti vrnili spet v Novo mesto, da ne bi bilo morda tam kaj n^ačnega.
Pod Struskim klancem je bil most porušen in se je kolona ustavila. Partizanska zaseda je
odprla ogenj. Belogardistična pobočnica je zašla pred partizanske puške in takoj so obležale štiri žrtve. Mrtvi so bili: 36 letni Jože Goršin s Potov vrha, 32 letni Franc Saje iz Zbur pri Škocjanu in 18 letni Janek Košmrlj s Pristave prt Novem mestu; smrtno pa je.bil ranjen 20 let stari Martin Stopar iz Vrbi j pri Sv. Križu in je drugi dan nato v Novem mestu umrl. O teh izgubah so se ohranili zapiski, ni pa dvoma, da jih je bilo ta dan na tem mestu še več. "Njihova žrtev je preprečila", je hvaležno zapisal Berardi, "da ni padla (italijanska) glavnina v nastavljeno past na kraju, kjer bi imelo sovražnikovo orožje smrtonosen učinek, ker bi bilo treba prekoračiti čistino nasproti gozdnatim višinam, ki so bile trdno v rokah komunističnih tolovajev."
O dogodkih v Mrzli dolini pod Struškim klancem, je italijansko poročilo zelo skopo. V resnici pa se je tam vnela med par-
tizaiii in okupatorjem ter belogardisti srdita bitka, ki je trajala nekaj ur. Z vsemi svojimi oklepniki, težkim orožjem in večkratno premočjo ni okupator proti partizanom opravil nič. Volja je premagala jeklo; saj so bili partizani takrat še slabo oboroženi. Podpolkovnik Berardi se izgovarja, da se je moral vrniti zavoljo "negotovega položaja v nočni temi in razbite ceste, po kateri ni bilo mogoče napredovati, ker je bila pod kontrolo sovražnika."
Tepena vojska črnih in belih srajc se je z mrtvimi in ranjenimi vračala ob poldeveti uri zvečer v mesto, zavita v dobrotno temo in vesela, da meščani niso videli njenega povratka.
(Dalje prihodnjič)
/AWESr/^ us. SAVM6S BOMDS
Man Rescued From "Beast of Burden" Role
Holiday Treats
W,
CHICAGO, ILL. — Materials handling machines are now helping men to move, lift and stack the heaviest loads merely by the flip of a lever. This electric worksaver relieves man from beinR a "beast of burden," for it picks up 6 kegs of nails in one grab in a fraction of the time it requires a man, straining hard, to lift one of the 110 lb. kegs, as shown above.
The worksaver is also a lifesaver because it enables a man to work and live many more years than were he to use only his muscles'and back to haul materials. The new motorized handtruck was introduced at the opening of the new Chicago materials handling headquarters of Yale & Towne that serves mid-wtst industric«^ and railroads.
American Royal Grand Champion Steer,
2 cups sifted enriched flour \'z teaspoon salt
1 cup quick rolled oats, uncooked
Future pretty and so tempting you can't resist them, that's our holiday treat. Heavenly Bars. Tkese bars are rich and delicious with that melt-in-the-mouth goodness. The recipe is versatile — you can make bars or for a more festive occasion, shape as cookies and give them a chocolate coating.
Heavenly Bars
Base :
1	cup butter or margarine V2 cup confectioners' sugar
2	teaspoons vanilla Topping:
Vž cup chopped nutmeats	1 six-ounce package chocolate chips
Cream butter, add sugar gradually. Beat in vanilla. Add flour and salt to creamed mixture. Stir in rolled oats. (Dough will be quite stiff.) Spread in a greased 7xll-inch baking pan. Bake in a slow oven (325°F.) 25 to 30 minutes. Sprinkle chocolate chips on top; return to oven until chocolate is melted, about 3 minutes. Spread chocolate evenly ; sprinkle with nutmeats. Chill and cut into bars. Makes 24 bars.
'FOR CHOCOLATE DIPPED COOKIES; After step 3, shape dough into small cones, b^ls or^ogs and place on greased baking sheet. Bake 4. _i	r.	.... .... - ounce
cup
as directed above. Cool. Prepare chocolate dip by melting two 6-0 packages of chocolate chips in the top of a double boiler. Add % of milk and beat with a rotary egg beater until combined. Using a pair of tonga or 2 forks, dip the cooled cookies into the chocolate. Roll them in chopped nutmeats or shredded coconut if desired and place on a wire rack to drain. Store in refrigerator.
KANSAS CITY, MISSOURI — This smooth, beefy Hereford steer, Mished perfectly, and a 19 year old FFA boy from Oklahoma, proved the winning combination of the 1949 American Royal Livestock Show D u	15-22. The fat steer Grand Championship wont to
5?	Oklahoma on his Hereford, Herschel's Pride
The 1190 pound winner was selected by H. Kildec of Iowa Stat« College from some 350 steers of all breeds. In addition to the regular money, Bob won $700 from a feed manufacturer and ?oOO from the American Hereford Association.
-^Herschel's Pride was purchased at the close cf the show by the Williams Meat Con^any for $1.50 per pound. In i%ddition, they pur-' chased the Grand Champion Carload of fat steers, also Htercfords. for $61 per cwt.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROM A.N
^^etoča pomlad
(Nadaljevanje)
V Katičinem in Tine-nadzorovanju je bila to je ta družinica
®I^oznala. Katica je bila "1' j® močno pazila, da se ''•'o, ^Sodilo, če se je pa zgo-^ ^se doma povedala.
^^"1, ta je bil docela druga-
S
I,	»i nikdar prišlo na
, jo g,, koga zatožil pred ma-' očetom. Ne, tu je bilo svobode. Vse so lah-h.'	kar se jim je zde-
pa so bili samo— to je bilo prijetneje.
kakor pa odgovarjati strogi materi in očetu.
Samo njemu so odgovarjali. Kakor je on rasodil, tako je obveljalo in proti temu se ni smel nihče nikjer pritožiti. Tudi ne bi bilo dobro pritoževati se nad Tinekovo razsodbo; tisti bi jih kasneje izkupil!
Ko je torej posijalo prvo sonce, se je dvignil ta vodja, in za njim je šla vsa družba.
"Skrivali ^e bomo," so predlagali nekateri.
"Ne," je dejal eden, "štorklje bi se šli." Tinek je premišljal. Stvar s štorkljami je bila sicer naivna in smešna, toda ko jo je
premislil, je spoznal, da bi se dalo iz nje kaj napraviti.
"Dobro," je pritrdil. Potlej je odločil, da morajo najprej nano-siti vejevja, da spletejo gnezdo. Ko je bilo to gotovo, je izbral sebe in Veroniko, da bosta stara. Oni trije pa naj ždijo v gnezdu in čakajo, kdaj jim stara pri-neseta hrane. Veroniki pa je rekel:
"Ti se splaziš v očetovo delavnico, kjer je kruh. Tam se boš nekaj časa igrala, počasi, počasi pa narežeš nekaj kosov kruha, razumeš? Velike kose. Potlej pa zopet tiho odideš."
"Ti bi šel," je ugovarjala.
"Ne," je odvrnil. "Mene oče dobro poznajo. Takoj bodo vedeli, počemu sem prišel. Za te se pa nihče ne bo zmenil." Ni se dalo pomagati: samo po sebi je bilo umevno, da mora Veronika storiti, kar je ukazano, ker bi sicer bila kaznovana in izključena iz družbe. Zato je molče od-
šla. Tinek je ta čas tolažil sedečo slepo družbo na vejevju, naj molčijo in ne godrnjajo preveč, če je zemlja nekoliko mrzla ali če vejevje tišči. Ko se je že hotel razsrditi, da Veronike tako dolgo ni, se je naposled le prikazala. Zapovedal je majhni družbi, naj lepo miži, kajti mladi štrki spočetka najbrže ne vidijo.
"No, si prinesla?"
"Sem," je rekla tiho. Segala je v nedrije in vlačila ven kose kruha, ki jih je narezala. Zase je v žep vtaknil največji kos, enega je dal njej, za ostalo pa je dejal:
"To bova nosila mladim." In nekaj časa sta donašala hrane mladičem,- ščipajoč od enega kosa. Ko pa je naposled zmanjkalo kruha in sta tudi svojega pospravila, si je Tinek še nekaj izmislil: nekje je našel kravje odpadke in potlej je to ščipal in nosil mlajšim in vtikal v usta. Otroci so nekaj časa mleli z zob-
mi, naposled pa izpljuvali z ogorčenjem, ko so sprevideli prevaro. On se je pa zadovoljno režal. Kajpa, pritožil se ni nobeden nikjer ker potlej ne bi smel drugič več zraven, in to bi bilo neprijetno zdaj, ko se je načela pomlad.
Tako pojde življenje dalje. Kmalu bodo ribarili, s čimer se bo življenje znatno izboljšalo. Konec pomladi pridejo na vrsto mlade ptice, kar bo tudi dobro. Marsikatera vrana ali sraka se bo ocvrla doma, čeprav si bodo potem ob njej tudi drugi oblizo-vali prste.
Takrat pa že dozoreva prvo sadje: na,jprej jagode v gozdovih, potlej murve po vrtovih, nazadnje prva jabolka in hruške, ko so že tudi češnje pobrane. Takole: če je kje na vrtu kakšna češnja, tedaj Tinek povede svojo družiničo, jo razpelje po okolici, da bi pazila. Vsakdo ima svoje naročilo: gledati, ako bi
kdo prihajal. Potlej naj vsak teče, da tako onega zmeša. In ker Tonč ni še dorasel, mora Tinek sam na češnjo. Velik predpasnik, ki ga ima vedno privezanega okoli pasu, je ob takih prilikah premajhen. Zlasti, ker člo-vek nima časa, da bi vse lepo obiral in čistil, temveč mora tako rekoč z vejevjem tresti. Nato se je treba nekam skriti in pospraviti to.
Tako pojde vse leto. O, poleti je življenje prijetno, tudi za take nepotrebne;, odvečne ljudi, kakor je ta majhna družinica. Kopanja v potoku in pri mlinu v izobilju, pohajkovanja več kot dovolj, hrane tudi dovolj. V poletju je že prvi kruh, ki ga tu in Lam kradejo doma pri hiši. Ampak tudi sadja je že dovolj. Vsega v izobilju pa je šele jeseni, ko je vsako jabolko dobro, ko j so hruške zrele, ko dozorevajo j v gozdu kopine in na brajdah ! grozdje. Tudi grozdje se da lepo
krasti. Odrežeš dolgo jelševo vejo, jo na koncu razčesneš, da ima zarezo, potlej pa s skrivnega mesta posegaš po grozdih, jih ujameš v razpoko, zaviješ nekoliko in grozd povlečeš k sebi, ne da bi te kdo opazil.
(Dalje 'prihodnjič)
Keep it up...
Dont
fst them
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3 G. novembra 1949-
MIHAIL ŠOLOHOV g
, fi
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
1:.
(Nadaljevanje)
Vroče je pripekalo sonce na zemljo. Po ulicah je velo po ostrem duhu prahu, lobode in konjskega pota. Po vrtovih, na visokih vrbah, posutih s kosma-tinastimi gnezdi, so vreščale vrane. Stepna rečica, ki so je nekje v gornjem koncu livade pojili izvirki studenčnice, je počasno tekla po vasi in jo delila na dve polovici. Od obeh strani so polzele k nji obširne kozaške domačije, vse v gostem goščav-ju sadovnjakov, s češnjami, ki so zaslanjale okna hiš, z vejna-timi jablanami, ki so odpirale soncu zeleno listje in mlade krehulje sadov.
Grigorij je z zameglenimi očmi gledal na dvorišče, zaraslo s krivenčastim trpotcem, na bajto z rumenimi naoknicami, s slamo krito, na visoko vago pri vodnjaku . . . Pri podu, na enem izmed kolov starega plotu je visela konjska čepinja, pobeljena od dežja, v kateri so se črnile luknje praznih očesnih jamic. Po istem kolu se je vibasto opletala, lezla in se stegovala v svet zelena bučna vitica. Dosegla je konico kola, se oprijela s kosmato ročico koncev čepinja, mrtvih konjskih zob, njen vršiček pa se je povesil, iskal opore in že grabil vejico v bližini stoječega grma brogovite.
Ali je Grigorij vse to videl v sanjah ali v daljnem detinstvu? Prevzel ga je nepričakovan napad bridke žalosti, da je legel vnic za plot, si pokril obraz z rokami in se dvignil šele tedaj, ko je od daleč zaslišal zategli: ' 'Sed-la-a-aj ko-nje!''
Ponoči je na pohodu za jahal iz vrste, se zaustavil, kakor da bi mislil presedlati konja, potem pa je prisluškoval počasi oddaljujočemu se, zamirajoče-mu peketu konjskih kopit, je planil v sedlo in v diru drvel v stran od ceste.
Kakih pet vrst je gnal konja, ne da bi se ustavil, potem pa ju je prevedel v korak in poslušal, ali ne drvi za njim gonja? V stepi je bilo tiho. Samo pribe so se tožno sklicevale na peščenih kozlih in nekje daleč, daleč je kmaj slišno javkal pasji lajež.
Po črnem nebu zlato obilje migljajočih zvezd. V stepi tišina in vetrc, prepojen z domačim in trpkim vonjem po pelinu . . . Grigorij se je dvignil v stremenih, olajšano zavzdihnil s polnimi prsmi ...
17
Veliko pred svitom je pridir-
Curtains Up!


The curtain is up for Iva Kitchell as the famous dance satirist beidnt a nationwide series of recitals. For the tour, Iva chose a gold and white sheer nylon voile curtain material to create an evening gown for herself (above), using F. SchuiAacher's Hawaiian Islands Group print called "Waikiki Wave" a design by Dorothy Draper, internationally famous decorator,'
jal na travnik nasproti Tatarskega. Pod vasjo, kjer je bil Don počasnejši, se je slekel do nagega, privezal konjema na gliavo obleko, škornje, orožje, prijel z zobmi torbo z naboji in se obenem s konjema pognal v vodo. Voda ga je ošinila z neznosnim hladom. Poskušal se je ugreti, zato je naglo zamahoval z desnico, z levico pa ni izpustil zvezanih povodcev in po-luglasno je spodbujal stokajoča in med plavanjem prhajoča konja.
Na bregu se je urno oblekel, pritegnil podprege, sedel in, da bi segrel konja, hitro odpeketal proti vasi. Zmočeni plašč, mokra krila sedla, vlažna srajca so mu mrazili telo. Grigoriju so šklepetali zobje, po hrbtu ga je spreletaval srh, sam je ves trepetal, ali kmalu ga je nagla ježa ugrela in ne daleč od vasi je zajahal v korak, se oziral na vse strani in ostro prisluškoval. Sklenil je pustiti konja v grapi. Po gruščnatem melu se je spustil v kotlino grape. Konjema je pod kopiti suho zaškrtalo kamenje, utrnile so se ognjene iskre, ki so jih kresale podkve.
Grigofij je privezal konja k suhemu vodnemu brestu, znanemu iz mladosti, in odšel v vas.
Vidiš jo staro Mel^hovljo hišo, temne kopice jablan, vago vodnjaka pod Velikim vozom . . Grigorij se je zasopel od razburjenja, ko se je spustil proti Donu, oprezno zlezel čez plot Astahovljega dvorišča, krenil k oknu, nezaprtemu z naoknicami. Slišal je samo goste utripe srca in zamolklo šumenje krvi v glavi. Tiho je potrkal po križu okvira, tako tiho, da skoraj sam ni slišal trkanja. Aksinja je molče prišla k oknu in se ogledala. Vi^el je, kako je pritisnila roke na prsi, in zaslišal nerazločen stok, ki se ji je utrgal iz ust. Grigorij je z znamenjem pokazal, naj odpre okno, in snel puško. Aksinja je razpahnila lo-puti.
—	Tiše! Pozdravljena! Ne odpiraj duri, skoz okno piojdem, — je šepeta je rekel Grigorij.
Stopil je na Zagreb. Aksinjine gole roke so se oklenile njegovega vratu. Tako so drgetale in se tresle na njegovih ramah, te drage roke, da se je njihovo drhtenje preselilo še na Grigorija.
—	Ksjuša . . . počakaj . . . primi puško, — je zatikovaje se komaj slišno zašepetal.
Grigorij je z roko podržal
sabljo, stopil čez podoknico in zaprl okno.
Hotel je objeti Aksinjo, a ta se je težko zgrudila pred njim na kolena, objela njegove noge, se z obrazom prižela na mokri plašč in se vsa stresala od zadr-ževanega hlipanja. Grigorij jo je dvignil in posadil na klop. Aksinja se je sklanjala k njemu, mu skrivala obraz na prsi, na gosto vztrepetavala in stiskala z zobmi zaslec plašča, da bi pridušila ihtenje in ne prebudila otrok.
Videti je bilo, da je tudi njo, tako krepko, zlomilo trpljenje. Videti je bilo, da je imela te mesece grenko življenje . . . Grigorij ji je božal lase, razpletene po hrbtu, vroče in od znoja mokro čelo. Pustil ji je, da se je do mile volje razjokala, potem pa je vprašal:
—	Sta otročka živa in zdrava?
—	Sta.
—	Dun jaška?
—	Tudi Dun jaška . . . Živa je ...in zdrava . .
—	Je Mihail doma? Ampak počakaj no! Nehaj, vso srajco imam že mokro od tvojih solz . . . Ksjuša! Ljuba moja, dosti. Ne utegneš vekati, ni dosti časa ...Je Mihail doma?
Aksinja si je obrisala obraz in z mokrimi rokami stisnila Grigoriju lica. Nasmihala se je skozi solze in tiho rekla, ne da bi odmaknila oči od ljubega:
—	Saj ne bom več . . . Sem že tiho ... Ni Mihaila, že drugi mesec je v Veškah, služi v neki edinici. Pojdi no pogledat otroka! Jo j, nismo te čakali in se te nadejali! . . .
Mišatka in Poljuška sta raz-brcana spala na postelji Grigorij se je nagnil nadnju, malo postal, odšel po prstih in molče sedel poleg Aksinje.
DELO BI RAD
dobil pred kratkim došli rojak. IzuCen tesar-piizar. Sprejme tudi kako drugo delo. Kdor ima kakšno delo, je prošen, da sporoči na
1309 E. 55 St., HE 4530
VDOVEC
se želi seznaniti s Slovenko, v starosti 50 do 60 let, brez otrok. Imam svoj dom in nekaj prihrankov. Katero zanima, naj pusti svoje ime in naslov v uradu "Enakopravnosti."
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
—	Kaj pa ti? — je z vnetim šepetom vprašala. — Kako si prišel? Kje si pa hiral? A kaj, če te ujamejo?
—	Pote sem prišel. Ne boj se, ne ujamejo me! Pojdeš?
—	Kam?
—	Z menoj. Ušel sem iz tolpe. Pri Fominu sem bil, si slišala?
—	Sem. Kam pa naj grem s teboj ?
—	Na jug. Na Kuban ali še dalje. Bova še kako živela in se prebila, a? Nobenega dela me ni sram. Moje roke morajo delati, ne pa vojskovati se. Vsa duša se mi je razbolela te mesece ... Nu, o tem pozneje.
—	Pa otroka?
—	Ju pustiva Dun jaški. Potem bova že videla. Pozneje ju vzameva. Nu? Greš.?
1— Griša . . . Grišenka ..
—	Nikar! Brez solz. Dosti je že! Potem se bova cmerila, časa bo dovolj . . . Pripravi se, moja konja čakata v grapi. Nu? Greš?
—	Kako si pa mislil ? — je na mah rekla Aksinja, prestrašeno pritisnila ro&o na usta in pogledala po otrocih. — Kako si pa mislil? — je že šepeta je vprašala. — Misliš, da mi je prijetno sami? Pojdem, Grišenka, ljubljeni moj! Peš pojdem, po vseh štirih pojdem za teboj, sama pa ne bom več ostajala! Tu mi ni ostati brez tebe . . . Rajši me ubij, samo ne puščaj me več! . .
Šiloma je prižela nase Grigorija. Poljubljal jo je in se ozrl v okno. -Poletne noči so kratke. Treba je hiteti.
—	Kaj boš malo legel? — je vprašala Aksinja.
—	Kaj pa misliš! — je prestrašeno vzkliknil. — Skoraj se zdani, treba je iti. Obleci se in
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za 1. 1949 Predsednik John Sever Podpredsednik Joe Ponikvar Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., Tel.: EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor« Frank Kuhar, Andy Campa in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank, Cesnik, Tony Krampel, Louis Erste in Matt Zaman.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
the james china co.
3370 EAST 55th STREET, pri BROADWAY Cleveland 4, Ohio — tel. VU 3-5550
Vabljeni ste, da obiščete našo razložbeno sobo; imamo popolno zalogo namizne posode ameriškega in importiranega izdelka; majhne figure, itd. Vse po zmernih cenah.
PERUTMI NA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler-Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.	ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
pojdi, pokliči Dunjaško. Pogovoriva se z njo. Še v temi morava priti do Suhega loga. Tam bova v gozdu prebila dan, ponoči pa dalje. Ali boš vzdržala na konju?
—	Moj bog, naj bi bilo karkoli, ne pa — na konju! še zmeraj mislim, ali se mi vse,skupaj ne sanja? Dostikrat te vidim v sanjah ... na vse mogoče načine. — Aksinja si je urno česala lase, držala v zobeh lasnice, in govorila nerazločno, tiho. Hitro se je oblekla in krenila k vratom.
—	Naj zbudim otroka? Ju boš vsaj videl.
—Ne, nikar, — je odločno rekel Grigorij.
Vzel je iz čapke mehur in začel zvijati cigareto, kakor hitro pa je Aksinja odšla, je naglo stopil k postelji in dolgo poljubljal otroka, potem pa se spominjal Natal je, se spominjal še mnogočesa iz svojega težavnega življenja in zajokal.
Ko je Dunjaška stopila čez prag, je rekla:
—	Nu, pozdravljen, bratec! Si jo primahal domov? Kaj pa ti je treba bloditi po stepi ... — in je začela jadikovati. — Uča-kala sta drobljančka očeta . . . Ob živem očetu sta bila sirotici.
Grigorij jo je objel in robato rekel:
—	Tiše, da otrok ne zbudiš! Kar nehaj o tem, sestra! Slišal sem že to muziko! Solz in gor-
ja pa imam sam svojega zadosti .. . Nisem te zato klical. Boš vzela otroka v rejo ?
—	Kam pa pojdeš ti?
—	Odhajam in Aksinjo jemljem s seboj. Boš vzela otroke k sebi? Ko si dobim delo, ju vzamem s seboj.
—Nu, kako pa? če pa oba gresta, ju vzamem. Menda ne bosta na sredi ceste obstala, tujim ljudem ju pa tudi menda ne boš obesil . . .
Grigorij je molče poljubil Dunjaško in rekel:
—	Veliko sem ti dolžan, sestra! Vedel sem, da ne boš odrekla.
Dunjaška je molče sedla na skrinjo in vprašala:
—	Kdaj gresta? Precej?
—	Da.
—	Kaj pa hiša? Gospodarstvo?
Aksinja je neodločno odgovorila:
—	Sama glej. Dobodi stanovalcev — ali naredi, kakor veš. Kar bo ostalo obleke, imetja, prenesi k sebi ...
V MENTOR
blizu Lakeshore Blvd. se proda novo hišo s 41/2 sobami spodaj; sobe zgoraj. Hiša je stala $10,600, vdova bo žrtvovala za $9,200 za hitro prodajo. Pokličite
Dl 2925
ZAHVALA
za pokojnim	«
JOSEPH F. TERBIZAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za obiske, kartice, pomoč in druge izraze simpatij ob času bolezni in smrti pokojnika. Ravno tako se želimo zahvaliti vsem, ki so prispevali namesto cvetlic za American Cancer Society in druge dobre ter koristne namene.
Obdržite si ga v spominu kot aktivnega moža, kakršnega ste poznali ko je £e deloval z vami za bratske in kulturne organizacije.
Soproga, sin, hči
MARIE in FRANCES, sestri v Jugoslayiji
ANGELA, sestra v Argentini
— Kaj pa bom porekla Ij^' dem? Če vprašajo,' kam je šla, kaj naj jim rečem? — je pobS" rala Dunjaška.
(Dalje prihodnjič) .
FRANK 2IBERNA
naznanja, da igra na harmonike vsak petek in soboto v gostiln' FRANCES DRAGAR na 1401 E-55 St., kamor se vabi rojake n® domačo zabavo.	___
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, pokličite
IV 7646
REALTOR __
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vW** vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Play*"
Vse delo Jamčeno
joe gornik
na 15625 HOLMES AVE-
ŠE VEDNO
dela nove in popravi]® sia'®
moške in ženske oblek®' Krajša in podaljšuje žens krila po najnovejši mod'
Se priporoča
j. gornik

t ^

Zakrajsek Funera' Home, Inc. ^
6016 ST. CLAIR AVEI^ Tel: ENdicott 3113
N
EAT THE SEED
i*sand you lose the harvest!
The money you Have today can be the seed that grows into dreams come true. ELaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean [W. I. Myers of Cornell University,
says: "A financial reserve in U.S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets these two 'requirements as well as United States Saving« Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
enakopravnost
This is an offical U. S. Treasury advertisement — "prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council