i	MM • •• •
	
.imsko ligo
Stran 2
VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI VIDEM OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI VIDE M
(Z ENOTAMA SELA IN LESKOVEC) ZA ŠOLSKO LETO 2023/24. VPIS BO POTEKA L
od 6. 3. 2023 do 31. 3. 2023.
Vlogo za vpis otroka v vrtec starši najdete na spletni ¡strani Vrtca Videm pri OŠ Videm pod zavihkom OBRAZCI (https://vrtec.solavidem.si/obrazci).
Izpolnjeno vlogo pošljite:
•	na naslov Vrtec pri OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju
•	na e-naslov info@vrtecvidem.si
•	ali jo oddajte osebno v tajništvu šole vsak dan med 9.00 in 14.00.
Starše, ki std vlogo že oddali, prosimo, da jo potrdite na telefonski številki 02/761-94-25 v razpisnem roku.
Glede na določila 51. a-člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih botez nih fUr. t. RS, št. 142/2S0) mora biti otrok pred vključitvijo v vrtec cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, razen, če za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja.
Dodatne ¡rformacije dobite pri pomolici ravnatelja za vrtec na tel. št. 02/761 -94-20 vsak dan od 10. do 13. ure.
Vabljeni k vpisu.
Ravnatelj: mag. Robert Murko
VABILO NA ČISTILNO AKCIJO
Občina Videm organizira skupaj z Osnovno šolo Videm spomladansko čistilno akcijo, ki bo v soboto, 1. aprila 2023.
S skupnimi močmi poskrbimo za čisto in urejeno okolje v naši občini, zato vas vljudno vabim k sodelovanju v čistilni akciji.
Brane Kolednik,
župan
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tadej Podvršek (odgovorni urednik), mag. Ivan Božičko, Petra Krajnc (lektorica), Friderik Likavec, Marjan Nahberger, Alen Orlač, Rado Škrjanec, Mateja Topolovec, Manja Vinko in Marta Vrhovec. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90- 541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Naklada 2150 kosov. Naslovnica: Pomlad v Sturmovcu, foto: Rado Škrjanec
--NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023	-
'f
	 Stran 3
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pred nami je prva letošnja izdaja občinskega glasila. Spremenljivo marčevsko vreme in vse daljši dnevi nam naznanjajo, da se zima poslavlja in vanje prihaja v vsej svoji barvitosti in raznolikosti pomlad. To je čas, ko se začnejo na vseh področjih pospešeno odvijati aktivnosti, in kot pravi ljudski pregovor: »Kar seješ, to žanješ«. Podobno je tudi z delom v občini. Za mano je prvih sto dni vodenja Občine Videm. V tem času so za nami različne aktivnosti, ogledi, sestanki, pogovori. Podrobno sem se seznanil s projekti, ki so v teku, o njihovih aktivnostih in problematiki. Želim si, da ste občani čim bolje seznanjeni s potekom nalog in projektov v občini, saj lahko le tako skupaj uspešno peljemo razvoj občine naprej. Vse se začne pri denarju. Na dan primopredaje, ki je potekala v decembru 2022, je bilo na transakcijskem računu občine okrog 1.600.000 EUR. V navedenem znesku je bila zajeta tudi prodaja stavbnih zemljišč s površino 74.835 m2, k. o. Lancova vas (nekdanje farme Draženci), v višini 878.582 EUR. Gre za veliko površino stavbnih zemljišč, za kar bi občina morala prejeti večji prihodek, oziroma menim, da bi bilo treba s prodajo počakati. Prav tako so se z ostankom sredstev pokrili računi za blago in storitve v višini 876.057,18 EUR, ki so bili naročeni pod prejšnjim vodstvom in so zapadli v letu 2022. Po navedenem sem občino prevzel s pozitivno nulo. Kanalizacijski sistem Lancova vas, Sela, Barislovci in Trnovec teče po terminskem načrtu. Pri projektu se je ugotovilo, da v projektno dokumentacijo niso vključeni hišni priključki, ampak samo nastavki. Pri izgradnji se hišni priključki izvajajo, vendar bo navedeno projekt podražilo. Prav tako smo se pri pregledu vodov na trasi kanalizacije seznanili, da so na nekaterih odsekih še vodovodne azbestne cevi. Želja občine je, da se jih vzporedno s projektom kanalizacije zamenjajo z novimi, prijaznejšimi za zdravje občanov.
Projekt »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave - Dravinja s Polskavo«, ki vključuje del celovitih ukrepov za zagotavljanje varnosti v porečju rek Dravinje in Polskave se v Občini Videm počasi končuje. Projekt bo celovito končan, ko bo izgrajena in dograjena vodna infrastruktura na območju AK Medvedce. Takrat bodo tudi sproščene omejitve na poplavnih območjih stavbnih zemljišč v naši občini. V zadnjih letih se je na območju občine gradil daljnovod DV 2x400 kV Cirkovce—Pince. Občina Videm ni imela z izvajalcem sklenjenih nobenih posebnih pismenih dogovorov glede višine odškodnin za povzročeno škodo na cestnih odsekih, ki jih je izvajalec uporabljal v času gradnje, ampak ima sklenjen
Foto: Rado Škrjanec
podoben sporazum z aneksom kot preostale občine na trasi omenjenega daljnovoda. Skupaj z izvajalcem in cenilcem se je opravil ponovni pregled cest in izvedlo več pogajanj glede višine odškodnine. Z začetne cenilne ponudbe (slabih 30.000 EUR) nam je s pogajanji uspelo na koncu pridobiti odškodnino v višini 562.285 EUR.
Občina je v letu 2022 dala soglasje k projektu »Drava — Natura 2000, reka za prihodnost; izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave za Dravo«, s katerim pa niso bili seznanjeni občani in člani občinskega sveta. Na območju občine se dela nanašajo na izboljšanje pretočnosti šturmovskega rokava, ki je na varovanem območju Natura 2000, naravnih vrednot in ekološko pomembnem območju. V omenjeni rokav bi se omogočil pretok vode iz drenažnega potoka, v katerem se pretaka odpadna voda iz čistilne naprave Ptuj, Taluma Kidričevo in drugih neznanih virov. Vsekakor podpiram izboljšanje stanja v omenjenem rokavu, ampak ker gre za izredno občutljivo območje in je bilo podanih premalo podatkov, predvsem pa je sporna kakovost vode v drenažnem kanalu, iz katerega je nameravano napajanje, sem projekt ustavil pred vgradnjo kanalov, ki bi omogočali pretok vode iz potoka v rokav. S predstavnikom Mariborske razvojne agencije, ki je prijavitelj projekta, in predstavnico Direkcije za vode se je opravil ogled na terenu. Dogovorilo se je, da za dokončanje projekta poiščejo rešitev, ki bo sprejemljiva za naše občane.
Izdelana je projektna dokumentacija za prizidavo in predelavo obstoječega štirioddelčnega vrtca v Vidmu pri Ptuju. Ocenjena vrednost projektantskega popisa je bila 1.952.694,57 EUR. V maju 2022 sta na javni razpis prispeli dve ponudbi, najnižja za slabih 3 milijone evrov (oziroma okrog 3,6 z energetsko sanacijo vrtca). Pri pregledu projekta se je ugotovilo, da v projektni dokumentaciji ni zajete nove kuhinje, saj obstoječa, ob večjem številu otrok, ne bo več zadostovala za oskrbo otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in vrtec. V projekt je zajeto izredno malo notranje in zunanje opreme. S prizidkom k obstoječemu vrtcu bi porušili malo asfaltno igrišče, igrišče za košarko in stezo za tek, tako da bi osnovna šola ostala brez športnih igrišč in občani brez igrišč za rekreacijo. Doda-
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
_ Stran 4
tni stroški bi nastali tudi zaradi premestitve otrok na druge lokacije, za obdobje gradnje. Treba je razmišljati, da gredo ti otroci potem v šolo in je zanje potrebno zagotoviti tudi mesto v njej. Z izvedbo projekta je širitev šole s telovadnico na sedanji lokaciji domala nemogoča. Zato smo pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru naročili analizo projekta, ki je pokazala prednosti in slabosti omenjenega projekta. Glede na analizo se je začelo razmišljati o novi lokaciji za izgradnjo 10-oddelčnega vrtca z ustreznimi zelenimi in igralnimi površinami ter parkirnimi mesti. Sedanja lokacija vrtca bi se preuredila za šolske prostore in s tem rešila prostorsko stisko osnovne šole. Pripravljena je tudi projektna dokumentacija za energetsko sanacijo občinske stavbe, stavbe Osnovne šole Sela in Osnovne šole Leskovec in stavbe starega vrtca v Vidmu pri Ptuju, za katere se je z Ministrstvom za infrastrukturo sklenila v februarju 2022 pogodba o sofinanciranju v višini 512.675,18 EUR. Ocenjena vrednost vseh štirih projektov skupaj je 1.473.221,38 EUR. V letu 2022 izvajalci niso bili izbrani, zato se energetske sanacije niso začele izvajati. Omenjeni projekt bi morala občina dokončati v celoti do 30. 9. 2023, kar pa bo skoraj nemogoče glede na velikost projekta, izbrane materiale in storitve ter visoke cene, ki vladajo na trgu. S strani DRI upravljanje investicij, d. o. o., Sektor za tehnično urejanje prometa, smo prejeli odgovore za projekte na regionalni cesti R3-690 Majšperk—Zg. Leskovec na območju občine.
— Ureditev počivališča in avtobusnega postajališča Soviče je tik pred zaključkom recenzije. Po zaključku recenzije se bodo na podlagi končnega katastrskega elaborata začeli odkupi zemljišč. Nadaljnje aktivnosti bodo odvisne od pridobljenih zemljišč in zagotovljenih finančnih sredstev v državnem
proračunu. Gradnjo bo v celoti krila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
—	V projekt Ukrepi za povečanje prometne varnosti 2022— 2027 je vključena izgradnja pločnika v naselju Vareja. Pri tem projektu se čaka še na eno overitev pogodbe. Priprava in objava javnega razpisa za izbiro izvajalca sta predvideni do aprila 2023, uvedba izvajalca v delo pa v juniju 2023.
-	Za ureditev pločnika od km 11+300 do km 11 + 830 Zg. Leskovec je odprt proračunski projekt št. 21-0081 - Ureditev ceste Zgornji Leskovec. Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje (PZI) je izdelana in recenzirana, v zaključni fazi so tudi odkupi potrebnih zemljišč. Ker je odsek znotraj naselja, bo projekt morala sofinancirati tudi občina. Po podpisu sporazuma bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo pristopila k pripravi javnega razpisa za gradnjo. Začetek gradnje je predviden še v letu 2023.
To so le nekateri projekti in naloge, s katerimi se ukvarjamo v občinski upravi. Občinska uprava je pokazala svoje znanje in strokovnost pri izvajanju nalog, ki so naložene na občino. Aktivni so tudi člani občinskega sveta in sveti krajevnih skupnosti, s katerimi dobro sodelujemo in skupaj stremimo k razvoju občine.
Spoštovani!
Ob koncu iskreno čestitam vsem ženskam ob minulem mednarodnem prazniku žensk — 8. marcu — in vam želim vse dobro. Ob materinskem dnevu, 25. marcu, praznujejo tudi naše mame. Spomnimo se Pavčkovih verzov: »Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.« Mama.
Brane Kolednik,
župan Občine Videm
Pozdravne besede iz uredništva
Spoštovani!
Veseli nas, da lahko spet vzamete v roko novo številko Našega glasu, ki ga je za vas pripravila nova ekipa uredniškega odbora.
Sporočamo vam, da se bomo še naprej trudili za vas, spoštovani občanke in občani, dragi bralke in bralci. Skozi vsa leta delovanja smo si po najboljših močeh prizadevali za dobro lokalno obveščenost in pokritje različnih področij, od kulture, družabnega življenja do športa, novitet na občini in še kaj bi se našlo. Tudi z vašo pomočjo, dragi občanke in občani, smo postali časopis, ki je že zdavnaj prerasel okvire suhoparnih klasičnih novičk. Veseli smo tako kritike kot pohvale. Še naprej bomo poskušali biti »servis občanov«, razširjena ekipa uredniškega odbora bo
poskušala kredibilno in ažurno na papir prenesti vse, kar se zanimivega dogaja v naši Občini Videm. Tako kot do sedaj lahko aktivno pri oblikovanju vašega in našega glasila še naprej sodelujete tudi vi.
Narava se prebuja, zato vam želimo, da vam sončni pomladni žarki polepšajo dneve. V uredniškem odboru Našega glasu pa si želimo, da bi nas z veseljem in nasmehom na ustih prebirali še naprej, kajti zavedamo se, da je Naš glas glas vseh občanov videmske občine.
Tadej Podvršek,
odgovorni urednik
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 5
Člani Občinskega sveta Občine Videm so se sestali na 2.
redni seji 17. januarja 2023. Na seji so obravnavali:
—	Obvestilo o začasnem financiranju Občine Videm v obdobju januar—marec 2023. Ker občina do 31. 12. 2022 ni imela sprejetega proračuna občine za leto 2023, je župan sprejel Sklep o začasnem financiranju, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 58/22. Člani občinskega sveta so bili obveščeni o začasnem financiranju občine, ki je pripravljeno na podlagi Zakona o javnih financah in po navodilih Ministrstva za finance.
—	Predlog Sklepa o potrditvi DllP-a za »Posodobitev športnega igrišča Videm«. Občina se je konec leta 2022 z investicijo »Posodobitev športnega igrišča Videm« prijavila na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin v naravi v letih 2023 in 2024. Predmet investicije je ureditev motoričnega parka, fitnesa na prostem in zamenjava poškodovanih panelov ter golov na obstoječem igrišču z umetno travo. Po pridobljenih predračunih je bila investicija ocenjena na 43.798 EUR. Občinski svet je predlog soglasno sprejel.
—	Poročilo o izidu volitev članov svetov Krajevne skupnosti Leskovec v volilni enoti 8 v Občini Videm. V omenjeni volilni enoti je bilo treba v skladu z zakonodajo razpisati naknadne volitve, saj na rednih lokalnih volitvah novembra 2022 ni bilo kandidata. Naknadne volitve so potekale 18. 12. 2022, kjer je bil izvoljen edini kandidat Jernej Brec.
—	Izplačilo članom ObVK za naknadne volitve. Občinska volilna komisija je na svoji seji sprejela Sklep o izplačilu nadomestila za naknadne volitve v KS Leskovec. Predlog je obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani občinskega sveta so soglasno sprejeli, da se za naknadne volitve izplača nadomestilo ObVK v višini 30 % od nadomestila za redne volitve.
Na 3. redni seji 28. februarja 2023 so svetniki obravnavali:
—	Predlog Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 540/1, 541/1 in 541/3, vse k. o. Spodnji Leskovec.
Investitor je na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) vložil pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na območju Občine Videm, z namenom, da se zagotovijo prostorske možnosti za gradnjo stanovanjske stavbe. V postopku so bila pridobljena vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora s področij poselitve, kmetijskih zemljišč in oskrbe z vodo, oskrbe z električno energijo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in upravljanja cest. Med 9. 12. 2022 in 23. 12. 2022 je potekala 15-dnevna javna razgrnitev elaborata lokacijske preveritve, na kateri ni bilo podanih pripomb javnosti. Sklep je bil soglasno potrjen.
—	Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na obmo-
Utrinek s 3. redne seje, ki je potekala 28. februarja. Foto: Mojca Vtič
čju Občine Videm za leto 2023. Direktor Čistega mesta Ptuj Kristijan Lovrenčič je predstavil Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Videm za leto 2023, ki je bil soglasno potrjen. Letni program je ostal enak kot v letu 2022. Omenjenemu podjetju je bila v letu 2016 podeljena koncesija za dobo 15 let za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje odpadkov, ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
—	Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Prav tako je bil na seji predstavljen elaborat o povišanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Cena storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Predlog za dvig cene se je predlagal zaradi dviga stroškov predelave in obdelave odpadkov, stroška dela (plače zaposlenih), povišanja cen goriva in drugih stroškov (nabava posod, pošiljanje položnic idr.). Člani občinskega sveta so po daljši razpravi elaborat potrdili s 14 glasovi za, dvema glasoma proti, en član pa o predlogu ni glasoval.
—	Imenovanje predsednikov delovnih teles Občinskega sveta Občine Videm. Na seji so potrdili predsednike delovnih teles:
•	Odbor za negospodarske dejavnosti: mag. Robert Murko,
•	Odbor za gospodarske dejavnosti: Dejan Tramšek,
•	Odbor za okolje in prostor: Peter Jagarinec,
•	Odbor za javne finance in premoženje: mag. Robert Murko,
•	Statutarnopravna komisija: Urška Hercog,
•	Komisija za priznanja: Urška Hercog.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 6
—	Predlog Proračuna Občine Videm za leto 2023 — javna razprava. Člani občinskega sveta so soglasno potrdili, da se predlog Proračuna Občine Videm za leto 2023 da v javno razpravo, ki bo trajala od 1. 3. 2023 do 18. 3. 2023. V času javne razprave je zainteresiranim zagotovljen vpogled v predlog proračuna na spletni strani občine ali osebno v času uradnih ur v prostorih občinske uprave. Pripombe in predlogi k proračunu se lahko oddajo na elektronski naslov občine info@videm.si ali pisno na župana.
—	Predlog sprememb sistemizacije delovnih mest v vrtcih Jav-no-vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Videm za šolsko leto 2022/2023. V sistemizaciji je prišlo do manjših sprememb, in sicer v nazivih dveh delovnih mest. Sprememba sistemizacije je bila soglasno potrjena in se začne uporabljati s 1. 3. 2023.
—	Predlog Sklepa o cenah programov predšolske vzgoje v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ Videm. Javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Videm je pripravil nov izračun ekonomske cene programov vrtca v zavodu. Gre predvsem za povečanje stroškov dela, ki se obračunavajo za število zaposlenih, potrebnih za izvajanje programa v skladu s predpisanimi normativi. Strošek dela se je povečal na podlagi Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 136/22) in Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 136/22). Nova cena na mesec za prvo starostno obdobje znaša 593,26 EUR, za drugo starostno obdobje 432,14 EUR in za kombinirani oddelek 466,23 EUR. Stroški živil na otroka na dan znašajo 1,84 EUR. Člani občinskega sveta so se odločili, da se povišanje cene subvencionira iz proračuna, in sicer vsem staršem otrok, ki jim je Občina Videm po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo
otroka vključenega v dnevni program JVIZ Videm, v višini 50 % povišanja cene. Nove cene se začnejo uporabljati s 1. 3. 2023. Predlog sklepa in subvencioniranja je bil soglasno sprejet.
—	Predlog soglasja k ceni storitve pomoči družini na domu. Izvajalec pomoči družini na domu (Center za socialno delo Spodnje Podravje) je predlagal povišanje cene. Nova ekonomska cena storitve pomoči na domu znaša ob delovnikih 23,88 EUR/uro, v nedeljo 30,44 EUR/uro in na praznik 32,08 EUR/uro. Cena storitev za uporabnika socialne oskrbe na domu ob delovnik ostane nespremenjena in je v višini 5,91 EUR/uro. Razliko do polne cene storitve bo občina kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 75,24 %. Predlog soglasja je bil potrjen s 16 glasovi za in enim glasom proti.
—	Predlog Sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023. Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm mora občinski svet na predlog župana sprejeti Sklep o višini vrednostne točke za izračun nadomestila za leto 2023. Predlagana višina točke je bila enaka kot v letu 2022, in sicer v višini 0,0014 EUR, kar je občinski svet tudi soglasno potrdil.
—	Predlog Sklepa o potrditvi in seznanitvi s projektno nalogo »Pločnik Videm do krožišča«. Na predlog občine se je izdelala projektna naloga za gradnjo enostranskega pločnika ob regionalni cesti R3-690/1235 Tržec—Leskovec v Vidmu pri Ptuju v skupni dolžini 160 m. Projektna naloga je bila potrjena s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Za nadaljevanje projekta mora občina pristopiti k izdelavi projektne dokumentacije. Predlog sklepa je bil soglasno potrjen.
Občinska uprava
Delovna telesa občinskega sveta v novem mandatu
Občinski svet Občine Videm je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na 2. redni seji občinskega sveta 17. januarja 2023 obravnaval in potrdil Nadzorni odbor, stalna in začasna delovna telesa občinskega sveta, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane Uredniškega odbora za glasilo Naš glas.
Nadzorni odbor Občine Videm, najvišji organ nadzora javne porabe v občini, v sestavi:
—	Dušan Pernek,
-	Franc Kirbiš ml.,
—	Darko Jeza,
—	Martin Vidovič,
—	Danica Cebek.
Stalna in začasna delovna telesa občinskega sveta, ki so ustanovljena s Statutom Občine Videm — UPB-2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16), v okviru svojega področja v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 in 6/18) in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Odbor za negospodarske dejavnosti:
—	mag. Robert Murko,
—	Peter Jagarinec,
—	Andrej Rožman,
—	Andreja Marinič Kozel,
—	Srečko Zavec,
—	Urška Hercog.
Odbor za gospodarske dejavnosti:
—	Dejan Tramšek,
—	Anita Turk,
—	Ivan Krajnc,
—	Zvonko Korpič,
—	mag. Darinka Ratajc.
	 Stran 7
Odbor za okolje in prostor:
-	Peter Jagarinec,
-	Dušan Serdinšek,
-	Ivan Krajnc,
-	Andrej Rožman,
-	Bojan Merc.
Odbor za javne finance in premoženje:
-	mag. Robert Murko,
-	Dejan Tramšek,
-	Žiga Škrabl,
-	Matjaž Klasinc,
-	mag. Darinka Ratajc.
Statutarnopravna komisija:
-	Urška Hercog,
-	Anita Turk,
-	Friderik Likavec,
-	Andreja Marinič Kozel,
-	Srečko Zavec.
Komisija za priznanja:
-	Urška Hercog,
-	Anita Turk,
-	Zvonko Korpič.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je ustanovljen na podlagi Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 - uradno prečiščeno besedilo in 153/22) in je strokovno posvetovalno telo za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni samoupravne lokalne skupnosti, v sestavi:
-	Anita Turk,
-	Žiga Škrabl,
-	Friderik Likavec,
-	Miha Emeršič (SOU SP),
-	Stanko Vinko (PP),
-	Vesna Sodec Grula (OŠ Videm).
Uredniški odbor, ki je ustanovljen na podlagi Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Naš glas (Uradni list RS, št. 28/01), v sestavi:
-	Alen Orlač,
-	Manja Vinko,
-	mag. Ivan Božičko,
-	Friderik Likavec,
-	Petra Krajnc,
-	Marjan Nahberger,
-	Mateja Topolovec.
Za odgovornega urednika glasila je bil imenovan Tadej Podvršek, ki je odgovoren za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo.
Občinska uprava
Nadaljevanje del
na področju kanalizacijskega omrežja v Občini Videm
Občina Videm v naselju Šturmovci še nima dokončanega kanalizacijskega sistema. Zato je v letu 2022 pristopila k projektu izgradnje fekalne kanalizacije skupaj s črpališčem in tlačnim vodom v skupni dolžini 1,65 km.
Nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema v Lancovi vasi Foto: PK
Fekalna kanalizacija se bo prek črpališča in tlačnega voda povezala na že obstoječi javni fekalni vod. V sklopu projekta se je izvedlo tudi sopolaganje elektroenergetskega kabla za potrebe napajanja novega fekalnega črpališča. V letu 2022 so bila izvedena vsa gradbena in elektro dela, v letu 2023 pa nas čakata še izvedba asfalta in pridobitev uporabnega dovoljenja, da se lahko začnejo gospodinjstva priključevati na kanalizacijsko omrežje.
Prav tako nadaljujemo dela v sklopu projekta izgradnje kanalizacijskega sistema v naseljih Lancova vas, Sela, Barislovci in Trnovec, za katerega znaša vrednost pogodbenih del več kot 4.000.000 EUR. Dolžina predvidenega kanalizacijskega sistema znaša 7554 m. Sestavni del predvidenega kanalizacijskega sistema je pet tipskih črpališč v podzemni izvedbi. Izvedba predvidenega kanalizacijskega sistema bo omogočala celostno odvodnjo komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega dela občine Videm s končno dispozicijo komunalnih odpadnih voda na obstoječi čistilni napravi ČN Videm 3500 PE. Gre za večletni projekt, ki se bo predvidoma končal v letu 2026. Izvajalec del je Komunalno podjetje Ptuj.
Občinska uprava
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 8
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovani občanke in občani Občine Videm!
Za nami je, žal le za naše okolje dobro poznan, peti letni čas — fašenk, ki je po nekaj letih spet bil takšen, kot smo ga vajeni, s številnimi prireditvami in številnimi maškarami. Verjamem, da so koranti odgnali zimo, saj smo vzporedno z vedno daljšimi dnevi deležni vedno lepših sončnih dni. Spomladansko sonce nas tako kar vabi k prvim letnim opravilom, naj vas ob tem napolni s pozitivno energijo. Pred vami je prvi prispevek v Poslanskem kotičku v letu 2023. V nadaljevanju vam podrobneje predstavljam nekaj najodmevnejših aktualnih tematik. O spremenjenem sitemu točkovanja za plačila za kmetije, ki delujejo na območjih z omejitvami (OMD) na način, da več točk pridobijo kmetije na nadmorski višini nad 500 m, strmina, ki bi morala bili ključna pri tem, pa je postala zanemarjena, sem vam že pisala v zadnjem prispevku. Po (na mojo pobudo) sklicani nujni seji odbora za kmetijstvo na to temo in kasnejšem ogledu haloških kmetij s strani ministrice nam je uspelo doseči, da se bo pripravljen sistem popravil. Pred nekaj dnevi sva na to temo ponovno govorili z ministrico za kmetijstvo, ki je povedala, da je popravek sistema točkovanja sicer še vedno v pripravi, ampak da bodo vsem tistim, ki imajo naklon več kot 25 % in so pod 500 m nadmorske višine, spremenili merila in jim namenili več sredstev, saj dejansko delujejo na zahtevnih območjih. Premik v pozitivno smer na tem področju smo tako dosegli. Za blažitev posledic energetske krize je bila sprejeta novela Zakona o pomoči gospodarstvu. Osnovni zakon o pomoči
gospodarstvu je sicer bil sprejet decembra lani, a je ta tako za velika kot tudi za mala in srednja podjetja določil zelo kompleksen in zapleten sistem pomoči v obliki transferjev države. Ze takrat so s strani gospodarstva prihajala opozorila, da bi se morala vsaj za mala in srednja podjetja določiti enostavnejša pomoč v obliki regulacije cene, kar je možno znotraj okvira, ki ga je predpisala Evropska komisija. Ob sprejemu zakona s strani vlade posluha za to še ni bilo, a je vlada kasneje konec leta z uredbo to napako popravila. Ker pa bodo mala in srednja podjetja imela na razpolago regulirano ceno do konca junija 2023, za navedeno obdobje ne bodo upravičena do pomoči za ohranitev delovnih mest. V SDS smo želeli to z amandmaji popraviti, vendar pri tem nismo bili uspešni. Po izglasovanem vetu Državnega sveta v decembru so poslanci Svobode in Levice na januarski seji ponovno podprli novelo Zakona o finančni upravi, ki vsebuje določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora. Po sprejemu novele je bil zakon s strani Varuha človekovih pravic posredovan v ustavno presojo, so pa na sporne zakonske določbe sicer že vseskozi opozarjali tudi številni pravniki. Dejstvo namreč je, da se z novelo finančni upravi omogoča sledenje brez sodne odločbe, s čimer ima ta posledično celo več pooblastil kot tožilstvo. V januarju je bilo na redni seji potrjenih tudi devet novih ministrov 15. slovenske vlade. Ta ima po novem kar 20 ministrstev. Vsaj nekje smo tako v samem vrhu. A ne glede na zatrjevanje vladnih predstavnikov v času referendumske kampanje, da povišanje števila ministrstev ne bo prineslo nikakršnih finančnih posledic, je zdaj že jasno, da nova ministrstva na novo zaposlujejo, kar bo seveda imelo finančne posledice v državnem proračunu.
Z obžalovanjem tudi ugotavljam, da je trenutna vlada kar za polovico znižala
sredstva za južno mejo. Gre za sredstva, ki jih je država namenila občinam kot nadomestilo zaradi povečanega nadzora državne meje. Občine lahko ta sredstva namenijo za vzdrževanje in obnovo občinskih cest ob meji, razsvetljavo in druge stroške, ki nastanejo zaradi povečanja varnosti občanom in so posledica povečanega nadzora državne meje. Tako Občina Videm kot sosednje obmejne občine so ta državna sredstva, odkar so na razpolago, z veseljem porabila, zato njihovo zmanjšanje obžalujem. Na februarski redni seji je bil potrjen zakon o davčnem potrjevanju računov, ki ponovno uvaja obvezen prevzem računov s strani potrošnika in njegovo kaznovanje, če ob kontroli finančnega inšpektorja pri sebi po opravljenem nakupu ali storitvi ne bo imel računa. Po moji oceni gre za popolnoma nesmiseln ukrep, ki ne bo zmanjšal sive ekonomije. Glede na sprejeti zakon vas vseeno pozivam, da po 15. marcu spet jemljete račune, četudi jih ne potrebujete, saj vas sicer lahko doleti globa v višini 40 evrov. Pri pokojnini za februar boste upokojenci zaradi redne uskladitve pokojnin prejeli višjo pokojnino v višini 5,2 %. Je pa dejstvo, da je ta dvig prenizek, sploh glede na trenutno visoko inflacijo, okoli 10 %, in dejstvo, da izredne uskladitve v jesenskem času, čeprav so bili zanjo izpolnjeni pogoji in bi morala biti, ni bilo. Glede na to, da se bodo tudi socialni transferji dvignili glede na indeks rasti cen, bi bilo prav, da se tudi pokojnine dvignejo v tej višini.
V prihodnjih tednih ali mesecih naj bi v obravnavo v Državni zbor prejeli predloge več reform — od pokojninske, šolske do zdravstvene in davčne. Za vse napovedane spremembe bo v proračunu treba zagotoviti več denarja in posledično seveda napovedujejo višje davke. V kakšni obliki, še ni znano. Slišimo lahko, da bo dodaten odstotek od plač vzet za gradnjo socialnih stanovanj (največ seveda v Ljubljani), napovedujejo se tudi dodatne obdavčitve premoženja — zlasti
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 9
nepremičnin. Bojim se, da bodo spet najbolj kaznovati tisti pridni, delavni, ki so se marsičemu odpovedali, da so si lahko nekaj ustvarili in ob tem že plačali številne davke. Po drugi strani pa bodo pridobili le tisti, ki že danes bistveno več prejmejo od države kot državi skozi davke in prispevke dajejo ... S tem bo postala Slovenija vedno bolj nepravična
in država, v kateri zlasti mlajši in podjetni ne bodo razvijali svojih potencialov. Spoštovani!
Življenje nas postavlja pred različne izzive in pred nas postavlja številne priložnosti. Na nas pa je, da si upamo in da priložnosti opazimo. Prav je, da vseskozi sledimo ciljem, ki si jih postavljamo. Ob tem naj bodo naša dejanja takšna, da bomo nase
ponosni in da bodo na nas ponosni naši najdražji, naša družina. Lepe spomladanske dni vam želim in dovolite si živeti svoje sanje. Eleanor Roosevelt je nekoč zapisala: »Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.« Vse le dobro!
Suzana Lep Šimenko,
poslanka DZ RS
Krajevne skupnosti
Za zagotavljanje posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij v občini so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini. Članice in člani svetov krajevnih skupnosti so bili izvoljeni na lokalnih volitvah 20. novembra 2022, razen sveta Krajevne skupnosti Leskovec za volilno enoto št. 8, ki so potekale po razpisu naknadnih volitev 18. decembra 2022. V januarju 2023 je župan sklical prve seje svetov krajevnih skupnosti, na katerih so člani izmed sebe izvolili predsednika.
PREDSEDNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
— Krajevna skupnost Videm pri Ptuju: Rudi Potrč,
Ljubstava 30c, 2284 Videm pri Ptuju
—	Krajevna skupnost Tržec: Dušan Serdinšek, Tržec 37, 2284 Videm pri Ptuju
—	Krajevna skupnost Soviče - Dravci - Vareja: Bojan Merc, Soviče 12, 2284 Videm pri Ptuju
—	Krajevna skupnost Lancova vas: Miran Podgoršek, Lancova vas 38a, 2284 Videm pri Ptuju
—	Krajevna skupnost Pobrežje: Damijan Vidovič, Pobrežje l46b, 2284 Videm pri Ptuju
—	Krajevna skupnost Dolena: Dušan Hebar, Zg. Pristava 35, 2323 Ptujska Gora
—	Krajevna skupnost Sela: Dejan Tramšek, Barislovci 16, 2324 Lovrenc na Dr. polju
—	Krajevna skupnost Leskovec: Peter Jagarinec, Mala Varnica llb, 2285 Zg. Leskovec
Občinska uprava
KS Pobrežje ima novo vodstvo in člane krajevne skupnosti
Decembrske volitve so tudi v krajevne skupnosti prinesle svež veter in nova imena. Krajani upajo, da bodo zavihali rokave in delo vzeli resno glede na zmožnosti financ.
Novi predsednik KS Pobrežje je postal Damjan Vidovič, ki je sicer aktiven tudi v društvenem življenju, podpredsednica KS je Martina Rogina, zapisnikarica pa Andrejka Vidovič. Poleg vodilnih v KS Pobrežje so se na 1. seji zbrali še člani Nada Kolednik, Franc Lah, Andreja Marinič Kozel, Andrej Forstnerič in Ksenija Kolednik. Na to sejo so bili povabljeni tudi predsedniki društev v KS, tako da so bili vsi seznanjeni z dogodki, ki naj bi se v prihodnje odvijali in v katerih naj bi društva tudi sodelovala. Ker pa je bil čas pred pustom, so poudarek dali pustnim dogodkom.
Damjan Vidovič je bil o tem, kakšni so cilji in želje glede razvoja KS Pobrežje, obširen. Čim prej bi želeli do konca urediti dvorano, kar pomeni na novo obdelati strop, urediti klimatizacijo še pred poletjem, nabaviti manjkajočo posodo
in pribor, saj je dvorana veliko v uporabi za različne dogodke krajanov ob raznih slovesnostih. Urediti nameravajo tudi okolico s parkirnimi mesti in otroška igrala prestaviti na primernejše mesto. Glede KS pa so v načrtu ureditev dveh mostov, sanacija poškodovanih cest v času gradnje daljnovoda (cenitev še poteka), nadaljevanje izgradnje kanalizacije in obnova cest čez polja (prečjekov) na cesti Videm—Tržec. Kot je razvidno, je želja veliko, zato upajo, da se bo za vse našteto našel tudi denar. Novemu vodstvu KS Pobrežje in članom KS želimo vso srečo in veliko uspehov na novi poti.
MN
Damjan Vidovič, novi predsednik KS Pobrežje Foto: Andrejka Vidovič
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 10
Krajevna skupnost Dolena
VKS Dolena stopamo v novo leto in tudi v novo mandatno obdobje. Na dveh rednih sestankih smo na podlagi potreb in predstavljenih realnih možnosti pridobitve sredstev iz občinskega proračuna s strani župana Braneta Kolednika pripravili načrt aktivnosti za izboljšanje cestne infrastrukture, avtobusnih postajališč in javne razsvetljave v zaselkih naših vasi.
Kandidirali smo tudi za sredstva za nemoteno delovanje KS in finalno ureditev vaškega doma. A predlog občinskega proračuna, ki je objavljen na občinski spletni strani za leto 2023 in naj bi bil sprejet v marcu, za nas ne namenja sredstev za obnovitev cestne infrastrukture. Zgolj upamo lahko, da v poglavju, ki govori o avtobusnih postajališčih in javni razsvetljavi, vsaj nekaj teh sredstev pripada tudi naši KS. Zaradi tega predsednik KS sklicuje izredno sejo Sveta KS, da pripravimo zahtevo za popravke proračunskih postavk. V času odprte javne razprave bodo člani spremljali dogajanja o dopolnitvah in spremembah predloga proračuna in prek predsednika KS Dušana Hebarja in občinskega svetnika Friderika Likavca zahtevali enakovredno obravnavanje naše skupnosti. V KS sprejemamo tudi terminsko zagotovilo o vlaganjih na podlagi občinskega načrta izgradnje in obnove cestne infrastrukture v obdobju 2022—2026. Potrebe so velike in zavedamo se, da vsega naenkrat ne moremo dobiti. Je pa nujno, da dobimo vsaj sredstva za najbolj kritično in s plazenjem ogrožena območja, ki smo si jih ogledali, občini predstavili in tudi slikovno dokumentirali.
Svet KS v zadnjem obdobju kot odlično ocenjuje sodelovanje društev v skupnem cilju zagotavljanja čim boljših pogojev za delovanje s ciljem razvoja in ustvarjanja dostopnega, učinkovitega in prijetnega bivanjskega okolja za slehernega krajana.
Razglednica dvorca Dobiahof iz Dobrave, danes del vasi Dolena. Vir: Gradovi Slovenije (splet)
Tudi v tem mandatnem obdobju bomo še naprej iskali primeren motiv ali oblikovno rešitev za grb in zastavo naše KS. V zgodovinskih virih je razvidno, da je na Dobravi (del vasi Dolena) že leta 1419 stal pomemben dvorec Dobiahof — Neustift, ki ga je ptujski vitez Ulrik iz Dolene podaril cerkvi na Ptujski Gori (vir: Gradovi Slovenije). V stoletjih se je lastništvo večkrat zamenjalo. Zadnji lastnik od leta 1907 je bila Posojilnica s Ptuja. V 2. svetovni vojni je bil gradič deloma požgan, v povojnem času porušen, kletni prostori pa presipa-ni z zemljo. Kot lastnik je Kmetijski kombinat Ptuj nad nasi-panimi ruševinami in pripadajočim posestvom zasadil sadovnjak z višnjami, danes pa je na celotnem območju vinograd v zasebni lasti.
Kaj vse se je v novejši zgodovini z gradičem dogajalo, vedo naši najstarejši krajani, a pri poizvedovanju skomignejo z rameni in v glavnem molčijo. Krajani, raziskujte z nami v Svetu KS, da oživimo zgodovino naše skupnosti.
FL
Decembrsko druženje vaščanov na Majskem Vrhu
Visoke temperature že napovedujejo pomlad, spomin na veselo decembrsko druženje vaščanov Ljubstave pa je še zelo svež.
Da smo ljudje vedno bolj željni druženja, dokazuje tudi lanskoletni Božičkov večer v vaškem domu na Majskem Vrhu, kjer smo se zbrali predvsem krajani iz Ljubstave in nekaj gostov iz sosednjih krajev. Nič namreč ne more stkati močnejših vezi med vaščani, kot druženje ob pogovorih, slastni domači hrani, domači godbi in rujni haloški kapljici. Tudi tokrat je za organizacijo Božičkovega druženja poskrbela Danica Trafela, sicer strastna pohodnica in kolesarka po bližnjih haloških gričih in okolici ter odlična poznavalka tukajšnjih običajev in kulinarike. Druženje so ji pomagali izpelja-
Harmonika in doma ustvarjena glasbila. Foto: Vinko Hvalec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 11
ti bližnji sosedje, mnogo domačih dobrot pa se je na mizah znašlo tudi izpod spretnih pekovskih rok navzočih gospodinj. Za dobro haloško kapljico je poskrbel zdajšnji ključar vaškega doma Vlado Trafela.
Poleg vseh kulinaričnih dobrot na mizi niso manjkali niti tradicionalna haloška girpa in karamelizirani domači orehi. Danica nam je za slednji posladek zaupala svoj recept, ki vam ga toplo priporočamo.
Obiskovalce je sredi druženja presenetil tudi Božiček, ki je tokrat prispel iz bližnje Ljubstave in na humoren način poskrbel za obdarovanje vseh navzočih. Domača glasba na harmoniko in doma ustvarjena glasbila so popestrili prijetno vzdušje, tako da je vaški dom dobesedno utripal od smeha in dobre volje.
Veseli nas, da nam je po dveletni odsotnosti tovrstnih druženj spet uspel Božičkov večer s sovaščani, sosedi in prijatelji. Želimo si, da se prijazne vaške vezi tkejo na podobnih druženjih tudi v prihodnje.
RECEPT ZA SLASTNE KARAMELIZIRANE OREHE
1 kg orehovih jedrc, 1 kg sladkorja stresete v večjo posodo za kuhanje in zalijete z vodo do roba vsebine. Kuhate dve uri na zmernem ognju. Odcedite. Potem jih 3—4 minute cvrete v ponvi v pol litra vročega olja, da zlato porumenijo. Nato jih s penovko poberete in jih na pladnju razprostrete na peki papirju. Pa dober tek!
Marta Vrhovec
Fašenk po pobreško po treh letih spet uspel
T
udi letos so si zadnji dan pustnih norčij nekateri Pobrežani rezervirali za sprehod skozi domačo vas.
Da je čas od leta 2019, ko so bili nekateri zadnjič našemljeni pred epidemijo, zelo dolga, je bil najboljši dokaz letošnji pustni torek, ko so se nekateri Pobrežani našemili in se podali skozi domačo vas. Priprave v Pobrežju so se začele že 14. in 15. januarja, ko je TD Koranti pripravilo tradicionalni sejem korantove opreme. Tudi letos je sejem dobro uspel, vendar je bila ponudba letos manjša od povpraševanja. Pobreška povorka je tudi letos krenila na pot od Sveče do vaškega doma in potekala v prijetnem vzdušju. Pobreški cigani, pokači, koranti, kletarji in pobreške dive so navdušili Pobrežane, ki so na nekaterih mestih poskrbeli za hrano in pijačo, tako da udeleženci povorke niso bili ne lačni ne žejni. Nekateri so se v pustnem času udeležili tudi drugih prireditev v naši okolici. Na koncu so se vsi skupaj vrnili v vaško gostil-
Utrinek s pobreškega fašenka (Disco dive) Foto: Andrejka Vidovič
no, kjer se je nadaljevalo veselo pustno rajanje in kjer so končali letošnje pustne aktivnosti.
MN
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 12
Lancovski koranti za letos »zružili« svoje
Po dveh letih omejitev je letošnji fašenk končno spet pokazal svojo lepšo plat. Vsem maskam je šlo na roko tudi vreme, saj v času fašenka ni padla niti snežinka, kaj šele kaplja dežja, sonce pa je postajalo iz dneva v dan vse močnejše. Naključje? Če vprašate korante iz Lancove vasi, prav gotovo ne, saj smo tudi letos svoje poslanstvo opravili brezhibno.
Po kar nekaj letih premora se je začelo že konec januarja, ko je 29 članov korantov obiskalo Pernik na največjem »etnofe-stu« v jugovzhodni Evropi. Odličen nastop, veliko intervjujev, da o številu fotografij željnih gledalcev niti ne govorimo, so lestvico za fašenk pri nas postavili precej visoko. Po tradicionalnem »skoku« pri »Zokiju« smo že prvi februarski vikend začeli obhod po domači vasi, kjer so nas domačini pričakali odprtih rok. Po Lancovi vasi smo obiskali tudi preostale vasi, od koder prihajamo — Jurovce, Tržec, Sela in tudi Strnišče oz. Staro postajo. Da smo največja etnografska skupina na našem območju, smo dokazali na ptujski »etno« povorki, ko se nas je zbralo okrog 80. Ni pa bil to naš zadnji obisk Ptuja, saj smo
Foto: Rado Škrjanec
aktivno pomagali pri odprtju Kurentove hiše, obiskali Noč korantov in kurentov ter osrednjo karnevalsko povorko. Vmes smo po tradiciji skočili še v Slovenske Konjice, Ribnico, Maj-šperk, Markovce in Cirkovce ter letos prvič tudi v Črnomelj. Velja omeniti še snemanje filma Tipično slovensko: kurent, ki je potekalo praktično ves čas fašenka. Film govori o liku lan-covskega koranta in bo na RTV Slovenija predvajan predvidoma oktobra letos.
Nedvomno je bil za nas vrhunec organizacija videmskega fašenka, ki smo ga skupaj z videmsko občino izpeljali po dveh letih. Letošnji je bil naravnost vrhunski, saj se je povorke udeležilo ogromno skupin, vreme je bilo malodane že kičasto, svoje pa je dodala tudi videmska občina z županom Branetom Kolednikom na čelu, ki je zagotovila šotor, kjer so se nastopajoči lahko okrepčali in nato ob zvokih DJ-ja in Domna Kumra tudi zaplesali. Ker hrane in pijače ni zmanjkalo in je bila zabava res dobra, si je lahko dobro utečena ekipa na koncu malo oddahnila in nazdravila uspešnemu fašenku 2023, ki nas je spet vrnil v normalnost.
Črta pod fašenk je potegnjena, niso pa končane aktivnosti članov Folklornega društva Lancova vas, sekcije koranti. Člani namreč nismo dejavni le februarja, ko nastopi naš primarni čas, ampak tudi med letom. Tako so že stekle priprave na tradicionalno postavljanje »majpona«, pohoda in tudi izleta.
Tadej Podvršek
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 13
Po dveh letih premora so pustno izročilo oračev brez omejitev letos predstavljali tudi člani Kulturno-etno-grafskega društva Orači Lancova vas. Med svečnico in pepelnico smo jih lahko srečali na obhodu po domačih vaseh, udeležili so se nekaterih pustnih karnevalov in gostovanja v tujini.
Ivan Emeršič, predsednik društva, nam je povedal, da priprave na fašenk ponavadi začnejo s tradicionalnimi januarskimi kolinami, nato pa se ob večerih zbirajo v društvenih prostorih in začnejo pripravljati opremo. Vsako leto znova ročno izdelajo povoščene rožice iz krep papirja, s katerimi okrasijo kape kojičev. Trudijo se, da kar najbolje opremijo vse like, ki sestavljajo skupino oračev.
Vsako leto se odpravijo na kakšno gostovanje v tujino, po štirih letih so letos ponovno obiskali Benečijo, kjer so se 11. in 12. februarja mudili na dvodnevnem gostovanju. »Udeležili smo se mednarodnega pustnega karnevala v kraju San Pietro al Natisone (Špeter Slovenov) in bili tudi letos lepo sprejeti,« na kratko strne vtise I. Emeršič.
Lancovski orači so se predstavili na pustnem karnevalu v zamejskem naselju Špeter Slovenov v Beneški Sloveniji. Foto: arhiv društva
Svoje poslanstvo so kot vedno tudi letos opravljali po Lanco-vi vasi in sosednjih vaseh. Predstavili so se tudi na večernem nastopu v sklopu ptujskega Kurentovanja, na pustno nedeljo so se udeležili povorke v Črnomlju, dan kasneje pa so zaorali za debelo repo še na videmskem fašenku.
OPRAVILI LETNI PREGLED DELA
Člani so se 4. marca sestali na rednem letnem občnem zboru. Opravili so pregled dela in si zadali načrte za letošnje leto, čeprav je »glavnina« že za njimi. Poročilo o delovanju društva je podal predsednik Ivan Emeršič in med drugim spomnil na
V začetku marca so se sestali na rednem letnem občnem zboru.
Letošnji prejemniki društvene zahvale za dolgoletno predano delo Foto: PK
dogodke in druženja v preteklem letu, ki ga je še vedno krojila epidemija. V skladu z omejitvami so vendarle izpeljali svoje načrte, se v maju srečali na društvenem pikniku, med 17. in 19. junijem pa so se mudili na Kosovu, kjer so nastopili na tradicionalnem mednarodnem karnevalu Golden Eagle (»Zlati orel«) v Suvi Reki. Ob koncu delovnega srečanja so najbolj zaslužnim članom podelili zahvale (unikatne mini kape koji-čev), prejeli so jih: Peter Lozinšek, Joži Kojc, Aleš Sitar in Silvo Letič.
Zbranim so za opravljeno delo čestitali tudi gostje, med njim videmski svetnik Žiga Škrabl, tudi sam član društva, predsednik KS Lancova vas Miran Podgoršek in predstavniki društev iz domače krajevne skupnosti.
Petra Krajnc
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 14
Fašenkv Leskovcu
Čeprav je v decembru in začetku januarja kazalo, da bo tudi letošnja zima bolj mila, je mati narava po nekaj letih le poslala večjo pošiljko snega in nekajkrat močno pritisnila pod ničlo. Po starem ljudskem izročilu je poslanstvo korantov, da odganjajo zimo in ti so imeli v slabih treh tednih fašenka kar precej dela, da to tudi dosežejo.
V ponedeljek, 20. februarja, je po dveh letih krajšega covid premora v Leskovcu spet potekala pustna povorka. Pustne maske so se zbrale pri turističnem društvu, se nato sprehodile skozi Leskovec in končale povorko pred gasilskim domom.
Rusa Leskovec
Mühaste mühe iz Leskovca
Predstavili so se učenci OŠ Leskovec, od tradicionalnih etnografskih likov pa rusa Leskovec, koranti Velika Varnica, cigani iz Leskovca, orači Okič in orači Leskovec. Dogajanje so dodatno popestrile karnevalske skupine — Mühaste mühe iz Leskovca in iz sosednje Hrvaške Pingo Cestica in Pikapolonice iz Cvetlina. Povorko sta povezovala Janko Kozel in Mateja Topolovec, ki je ob koncu povorke tudi zapela dve pesmi. Povorke se je udeležilo lepo število krajanov in krajank, člani Krajevne skupnosti Leskovec pa so poskrbeli, da so se pustne maske in gledalci po povorki odžejali in okrepčali s krofi.
Besedilo in foto: Alen Orlač
Tudi letos veselo na karnevalu v Sračincu na Hrvaškem
Lepa, čeprav vetrovna prva februarska sobota je v Sra-činec na Hrvaškem, ki je iz Vidma oddaljen nekaj manj kot 40 km, privabila ob hrvaških tudi karnevalske skupine in tudi gledalce iz Slovenije.
Tako so se mnogi, tudi iz naše občine, odzvali na povabilo organizatorjev in se udeležili tradicionalnega karnevala, ki je potekal po glavni magistrali, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško v smeri Varaždi-na. Na karnevalu je bilo poleg pobreških korantov in pokačev iz naše občine opaziti še skupino iz Dolene (Jurek in Rabolj) ter korante Demone pa haloške koše (baba deda nosi) in pokače iz Tržca.
ni vi. i v.	Karneval je dober
Pobreski pokaci	'
Pobreški koranti v Sračincu
razlog tudi za prijateljske vezi na eni in drugi strani meje kot tudi za tradicijo in spoznavanje etnografskega izročila. Ob koncu so organizatorji kot dobri gostitelji, poskrbeli za vse udeležence karnevala in jih v šotoru tudi pogostili, kot se ob takšnih dogodkih tudi spodobi.
Besedilo in foto: MN
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 15
V vaškem domu Pobrežje papirnato cvetoča sobota
Predpustni čas je tudi čas, ko se člani različnih društev zberejo in skupaj ustvarjajo. Folklorno društvo Pobrežje, katerega predsednik je Andrej Forstnerič, je 4. februarja organiziralo tečaj izdelovanja pustnih rož iz papirja. Udeležile so se ga tudi članice Društva žensk Pobrežje in nastalo je veliko zanimivega cvetja.
Na vprašanje, kaj vse potrebujemo za lep cvet, je nasmejana Vesna odgovorila, da žico, papir, škarje, lepilo in dobro voljo. Sicer pa je v času pusta videti pobreške plesače tudi na vasi, saj vsako leto opravijo obhod od hiše do hiše, in na otvoritveni etnografski povorki na Ptuju.
MN
Umetnine iz rož. Foto: arhiv društva
Mentorica je bila Vesna Sodec Grula, ki izhaja iz družine, v kateri so že od nekdaj izdelovali cvetje za pustni čas in druge priložnosti in to znanje tudi z veseljem prenašali na vse, ki jih je to zanimalo. Tako zdaj to počne simpatična Vesna, ki želi, da to ne bi odšlo v pozabo. Nastajale so vrtnice, marjetice in nageljni. To cvetje pa v času pusta krasi različne kape oračev, klobuke pokačev, tudi korantov in plesalcev. Lahko pa je takšno cvetje tudi zelo lepa dekoracija v stanovanju, še posebej v času pusta. Včasih cvetje tudi povoskajo, da vzdrži v različnih vremenskih razmerah.
Izdelovanja rož se je udeležilo veliko ljudi.
Pokači na obisku pri donatorjih
Tudi v tem letu so pokači iz Etnografskega društva Tržec na pustni torek obiskali donatorje, ki jim stojijo ob strani pri izgradnji preužitkarske hiše. Poslanstvo pokačev je, da odženejo zle duhove z dvorišč in iz pisarn ter ob tem zaželijo veliko poslovnih uspehov in zdravja njim in njihovim sodelavcem.
Donatorji so se zahvalili za dobre želje in pokače iz Tržca povabili, da jih obiščejo tudi v naslednjem letu.
IB
Pokači iz Tržca na obisku v občini Videm Foto: A. Tkalec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 16
Nova generacija »pokačev« v Ljubstavi
Vsem znan pregovor »Na mladih svet stoji« drži tudi za nadobudna sestrico in bratca Nejo in Nika iz Ljubsta-ve. V času fašenka odložita mobilne naprave in se na svežem haloškem zraku raje lotita vadbe pokanja z bičem.
Medtem ko je Neja šele lani prvič poskusila vihteti bič, je njen bratec Nik, ki je pokati začel pri petih letih, v zamahih že pravi mojster. Za pokanje, s katerim naj bi po stari ljudski šegi preganjali zimo in klicali pomlad in z njo dobro letino, ju je navdušil sosed Vlado.
Prvi poki so jima predstavljali velik izziv, saj je bič mnogo daljši od njune višine. Med vadbo je bilo mnogo smeha, sem ter tja pa je po licu pripolzela tudi kakšna solza. Z vztrajnostjo in voljo, da iz biča le izvabita zvok, katerega poki bodo odmevali daleč naokoli, sta bila zanju izjemna motivacija za vsakodnevno vadbo.
Nik, ki ima zdaj osem let, se je letos s sosedom Vladom že drugič pridružil društvu pokačev iz Pobrežja. Pri pokanju ga najbolj veseli vrtenje biča, čeprav vedno znova tvega, da ga bo bič oplazil po licu. Nik pove, da so pokači v skupini zelo previdni, da si niso preblizu in da so ljudje navdušeni, ko jih s skupino obiščejo. Ponavadi jih postrežejo s krofi, klobasami in pijačo.
Nik je zdaj že pravi mojster v preganjanju zime iz naših krajev
Nik z bičem
in ne dvomimo, da bo letošnja letina tudi po njegovem vztrajnem pokanju obilna.
Za družbo kot celoto je izjemnega pomena, da se tradicionalna dediščina ohranja v čim širšem obsegu, in dobrodošlo je, da znajo starejši mlajše generacije navdušiti za stare ljudske običaje in jim to znanje potrpežljivo predajati.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
»Rožmarinovci« nadvse aktivni
V poznih jesenskih mesecih, ko dnevi postajajo vse krajši in ko sonce zaide dokaj hitro, se v Folklornem društvu Rožmarin Dolena začne čas prazničnih koncertov in priložnostnih nastopov pri sorodnih društvih.
Rožmarinovci smo se v novembru udeležili in s svojimi nasto-
Jurek in Rabolj na letošnjem ptujskem Kurentovanju Foto: arhiv FD Rožmarin Dolena
pi popestrili program v Cirkulanah na 15-letnici FS KD Cir-kulane, odrske deske smo zamajali v Veržeju na povabilo FS Leščeček, zavrteli pa smo se tudi na Destrniku, kjer so obeležili 120-letnico kulture. Člani FD Rožmarin Dolena smo si že po tradiciji v decembru ogledali eno izmed najlepše praznično okrašenih mest, tokrat nas je pot ponesla v Zagreb in v vas Čazma, ki je bila okrašena z neskončnim številom svetlikajo-čih se lučk. Da pa smo v božični čas vstopili v stilu, so članice aktiva žena FD Rožmarin Dolena ročno izdelale unikatne voščilnice in spletle prelepe adventne venčke. Eden izmed njih je krasil tudi notranjost cerkve na Selih. Preden se je zares začel božično-novoletni čas, pa smo folklorniki še zaplesali na celovečernem koncertu FS KD Sveta Ana v Slovenskih goricah.
AKTIVNI V ČASU PUSTA
Januar je že po tradiciji kar nekaj desetletij namenjen pripravi na pustne prireditve. Tako so pridni člani in članice ponovno sešili čudovitega Jureka, ki je tradicionalna rastlinska maska iz Haloz. Postopek je naslednji: najprej je treba nabrati bršljan, ga skrbno porezati in nato šopke vejic ročno prišiti na obleko. Člani so to naredili z veliko mero ljubezni do ohranjanja naše kulturne dediščine in pustnih običajev. Tako sta Jurek in
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 17
Rabolj preganjala zimo skupaj z godci in plesalci ter s starim dedom in staro babo po Sračincu na sosednjem Hrvaškem, na etno povorki na Ptuju, na predstavitvah po šolah in vrtcih v širši okolici Ptuja, obiskala sta občino Videm in MO Ptuj, ptujski grad, knjižnico, muzej, Motel Majolka, mednarodno povorko na Ptuju, v Vidmu, na Hajdini in v Cirkovcah, zimo pa sta preganjala tudi v sosednji Avstriji. Etnografska lika Jurek in Rabolj sta še kako pomembna v našem društvu, saj sta v slovenskem prostoru edinstvena. Zimo sta dodobra pregnala v Haloze ter v širšo okolico prinesla pomlad in z njo vse dobro.
Članice aktiva žena FD Rožmarin Dolena se redno srečujejo
na srečanjih oziroma delavnicah, na katerih izdelujejo različne ročno izdelane izdelke za prihajajoče razstave, na katerih bodo svoj trud pridnih rok tudi pokazale. V januarju smo izvedli tudi redni letni občni zbor.
Pred nami so toplejši pomladanski meseci, ko bomo kulturniki svoje jesensko-zimsko delo predstavili na srečanjih folklornih skupin, razstavah in nastopih tako doma kot tudi v tujini. Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele takrat, ko ju izgubi. Ker predstavljata zakladnico idej in doživetij, lahko ponudita le najboljše.
FD Rožmarin Dolena
Vstopili v jubilejno, 40. leto delovanja
Člani in članice Folklornega društva Lancova vas so za redni letni občni zbor izbrali zadnjo februarsko soboto. Na delovnem srečanju so opravili pregled opravljenega dela v minulem letu in podali številne načrte za jubilejno leto, saj bodo letos obeležili 40 let delovanja. V svoji družbi so ta večer gostili tudi goste, med njimi župana Občine Videm Braneta Kolednika, občinskega svetnika Žiga Škrabla, predsednika KS Lanco-va vas Mirana Podgorška in predstavnike društev iz domače vasi.
Uvodni pozdrav je pripadel predsednici Barbari Sitar, v nadaljevanju pa smo lahko prisluhnili poročilom posameznih sekcij o delu v preteklem letu, ki ga je zelo zaznamovala prezgodnja izguba njihovega ustanovnega člana društva in strokovnega mentorja Janka Jerenka. Iz poročil je bilo razbrati, da so prav vse
Utrinek s 40. rednega letnega občnega zbora FD Lancova vas
sekcije (odrasla FS, otroška FS, koranti, mlade pevke, starejše pevke in muzikan-ti) aktivno predstavljale kulturno izročilo domače vasi in okolice na številnih domačih in tujih odrih, posebej odmevna pa sta bila tudi lansko gostovanje v Litvi in letošnje snemanje dokumentarne oddaje o pustnem liku koranta za RTV Slovenija.
Sitarjeva je med drugim spomnila, da so bili lani uspešni na dveh javnih razpisih, sredstva pa so namenili za obnovo prostorov v vaškem domu ter raziskavi in izdelavi novih kostumov, ki jih bodo predstavili v letošnjem jubilejnem letu.
BOGATO DOGAJANJE OB JUBILEJU
Predsednica B. Sitar je nato predstavila še pester program dela za letošnje jubilejno leto, ko bo v ospredju praznovanje obletnice (osrednje dogajanje bo med 16. in 18. junijem). Ze lani so začeli zbirati gradivo za novo knjigo, to bo že četrta po vrsti, aprila bo luč sveta zagledala nova zgoščenka, na kateri se bodo predstavili ljudski godci in obe pevski skupini, pripravljajo pa še okroglo mizo, priložnostno razstavo, predstavitev nove knjige in zgoščen-
Tople besede zahvale in šopek cvetja so namenili Mateji Verhovšek, ki je dolga leta v društvu predano opravljala nalogo bla-gajničarke.
ke ter slavnostno akademijo. Ob vsem tem pa bodo pridno brusili pete, se udeleževali revij JSKD in drugih prireditev, se izobraževali na seminarjih in izpeljali vsakoletne dogodke, kot sta npr. koran-tov pohod in miklavževanje. Ob koncu so izvedli še volitve — dolgoletna blagajničarka Mateja Verhovšek se je namreč poslovila s te funkcije, nadomestila jo bo Liljana Širovnik, strokovna sodelavka Nežka Lubej in župan Brane Kolednik pa sta podelila članske izkaznice novim članom. Pred lancovskimi folklorniki je torej pestro leto z veliko načrti. Verjamemo, da jim bo z dobro voljo in ustvarjalno energijo, ki ju premorejo, uspelo vse izpeljati tako, kot so si zastavili.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 18
Prva »vincekova rez« tudi v Ljubstavi in na sosednjih gričih
Star pregovor pravi »Če na Vincenca sonce sije, se sladko vince v čaše vlije«, vinogradniki pa naj bi po starih običajih na dan, ko goduje sv. Vincencij, to je 22. januarja, opravili prvo zimsko rez v svojih vinogradih. Tako je bilo tudi v Ljubstavi in vseh vinorodnih okoliših.
Vinogradniki morajo prvo zimsko rez začeti prej, saj bi bili zaradi obilice dela šele na dan sv. Vincencija precej pozni, je povedal eden izmed delavcev, ki so spretno obrezovali trte lastnika Toneta Kramerja. Vinogradniki, ki imajo veliko vinogradniških površin, prvo rez tako začnejo že konec novembra. Dobre volje med spretnimi rezači tudi tokrat ni manjkalo, po odlično opravljenem delu pa je sledila okusna domača malica. Večina vinogradnikov še vedno sledi tradiciji vincekove rezi, ko vsak gospodar obreže vsaj tri šibe trte. Te naj bi po rezi dal v vodo in postavil na toplo, ozelenele šibe pa naj bi najbolje pokazale, kako bodo trte prezimile in kakšno letino lahko vinogradnik pričakuje.
Običajno dajo te šibe na cvetno nedeljo med drugo zelenje v presmec. Nekateri pa še vedno zalijejo trte z vinom in nanje obesijo klobase, saj naj bi to zagotovilo dobro rodnost trt. Znano je, da ima vinogradništvo v Halozah dolgotrajno tradicijo. Večina trt se razprostira po strmih gričevjih, kar zahteva posebno ljubezen lastnikov do ukvarjanja s to zahtevno dejavnostjo.
Haloška tla spadajo med ena najboljših območij za pridelavo vin v svetovnem merilu. Idealna struktura tal je sestavljena iz lapornate rodovitne prsti, ki jo prekrivata glina in prod. Subpanonsko podnebje, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletja, pa daje haloškim vinom izjemno aromatičen okus.
Mnogo potrpežljivih ur zahtevajo vinogradniška opravila, toda vsaka rujna kapljica je nagrada za vztrajnost pridelovalcev vin na teh, na videz pravljičnih strminah.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Društvena dejavnost v KS Dolena - aktiv žena Dolena
v
Članice aktiva žena so aktivno vstopile v novo leto že 1. januarja ob 13. uri, ko so skupaj s predstavniki KS v domu krajanov pripravile dvorano za novoletno srečanje krajanov KS Dolena. Zbrani so poskrbeli za dobrote, žene pa so prevzele pripravo toplega napitka za vse generacije.
Veliko dela in znanja o tradicionalni pripravi kmečkih kolin so članice pokazale pri pripravi malice za mesarje in nato večerje za krajane na tradicionalni prireditvi »Vaške koline« v organizaciji ŠD Zgornja Pristava. Priprava kolin, jedi in pijače je trajala vse od zgodnjega jutra do noči. »Mesarji« in pomočniki iz ŠD so klali pujsa, napravili klobase, krvavice, obarili mast in razdelali meso. Večerja za več kot sto udeležencev prireditve je bila velik zalogaj. Juhe z domačimi rezanci, krvavice, klobase, pečenke in »hrtišovina«, solate (zelene, zeljne) in hrena je bilo na pretek. Ves čas je bilo na voljo tudi veliko slaščic, gibanica in na koncu še kava. Vse je bilo odlično in domače! Na zaključku večera se je predsednik ŠD Miran Marinič posebej zahvalil aktivu žena za pomoč v imenu društva in udeležencev prireditve.
Župan je obiskal ekipo kuharic.
Občni zbor FD Rožmarin, v katerem kot sekcija deluje tudi aktiv žena Dolena, je potekal 27. januarja. Ker kljub večle-
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 19
i nur i i
Aktiv žena Dolena pri snovanju novega društva
tnemu usklajevanju ne morejo izpolniti svojih programskih zahtev, so se članice aktiva žena odločile, da ob članstvu v FD Rožmarin Dolena ustanovijo še novo društvo z razširjeno dejavnostjo. Krajanke in krajani v novem društvu bodo ob kulinariki in ročnih spretnostih žena in mož skrbeli tudi za tradicionalna rokodelska dela in vaške običaje. Ime društva se še izbira. Potekal je že tudi sestanek iniciativnega odbora, na katerem je Slavica Petrovič v imenu pobudnikov ustanovitve novega društva predstavila izhodišča društvenih pravil. Ustanovni zbor je bil 27. februarja 2023 ob 18. uri, zato več o programu v naslednji številki našega glasila. Krajanke in krajani, vešči domače obrti in ročnih spretnosti, vljudno vabljeni v članstvo!
Besedilo in foto: FL
Mokrišča za naravo in ljudi
Območja, ki so stalno ali občasno pod vodo, v svoji okolici najpogosteje poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune, poplavne ravnice rek idr. Letošnji svetovni dan mokrišč je posvečen njihovemu boljšemu poznavanju v naši okolici, saj lahko le tako razumemo njihovo pomembno vlogo za naravo in ljudi.
FUNKCIJE MOKRIŠČ
Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. So tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi.
Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jih imenujemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke, plazilce in ptice, ki si tukaj najdejo svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge ende-mične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.
Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja. Znana mokrišča so: Naravni rezervat Zelenci, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Ljubljansko barje, Ormoške lagune, mokrišča ob reki Dravi in njenih pritokih ter Muri s pritoki, Sečoveljske soline in druga.
Gozdno mokrišče v Halozah Foto: Ivan Božičko
KAKO JE Z MOKRIŠČI PRI NAS
Pred dobrimi 30 leti smo posegli v porečje Dravinje in Pol-skave z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti, kljub velikim finančnim vložkom in degradaciji okolja pa nismo dosegli zastavljenega cilja, razen da smo odstranili naravne meandre, izsušili in/ali zasuli naravna mokrišča in znižali kakovost talnih voda.
ZAKLJUČNA MISEL
Zdaj je čas za obnovo mokrišč. Upam in želim, da so načrtovalci renaturacije reke Polskave upoštevali strokovna spoznanja s področja trajnostnega upravljanja vodotokov. Cas ni naš zaveznik, toda kljub temu ohranimo mokrišča za naravo in ljudi.
Mag. Ivan Božičko
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 20
NASI LJUDJE
»Haloženka«, ki je v otroštvu igrala nogomet
Spoštovani bralci, s tokratno številko začenjamo v našem občinskem časopisu novo rubriko, ki smo jo preprosto poimenovali »Naši ljudje«. Verjamemo namreč, da imamo v naši občini veliko zanimivih posameznikov, posameznic, torej »naših ljudi«, z različnih področij delovanja, ki tako ali drugače zaznamujejo našo ožjo ali širšo skupnost. Potrudili se bomo, da vam bomo v vsaki številki predstavili kakšnega zanimivega sogovornika ali sogovornico in vam razkrili del njihovega življenja.
Marec bo potekal v znamenju dneva žena in materinskega dne. Ob tej priložnosti smo se oglasili pri Ančki Duh. Gospa Ančka je soseda z veliko začetnico. Je ženska iz Ljubstave, s haloških gričev nad občino Videm, kjer živi od rojstva, tako kot njena brata. Življenje jo je prekalilo v mnogih težkih preizkušnjah. Ni izgubila volje, raje se je soočila z izzivi in v tem pogovoru vam razkrivamo nekaj odtenkov njenega življenja.
Ančka, si Haložanka, v Halozah ženskam pravijo kar »Haloženke«. Menda rada pečeš »pecivo lenih gospodinj«? Ančka Duh: »Res je, sem iz Ljubstave in tu v Halozah ženske v hecu kličejo "Haloženke". Rada spečem "haloško zlivanko" — pecivo s skuto, ki se je je prijelo ime "pecivo lenih gospodinj". To pa zato, ker ni narejeno s kvašenim testom, ampak vse sestavine zmiksaš in vliješ v pekač ter dobro zapečeš, tako da je hitreje na krožniku.«
Življenje te je večkrat preizkusilo do samega dna, a si vseeno videti optimistična in polna življenja. Predlani si se upokojila. Kako gledaš na dosedanje preizkušnje in odnose s svojo družino?
Ančka Duh: »Ko sem šla v penzijo, mi je ravno umrl drugi mož, tako da sem imela kar precej hudih preizkušenj v zadnjih dveh letih. Prav tako tudi, ko mi je umrl prvi mož in sta bila sinova še majhna. Vedela sem, da nimam druge izbire, kot da še bolj poprimem za delo, tako tudi v penziji vseskozi nekaj počnem. Sicer poskušam optimistično gledati na vse, kar se mi zgodi. Po poklicu sem gostinka in v tem poklicu sem se mnogokrat srečala s težkimi zgodbami ljudi. Vedno verjamem, da je nekje izhod, upanje. Sinova sem vzgojila v delavna, samostojna moška, in na to sem ponosna. Imamo dobre odnose. Starejši živi v drugem kraju, je poročen. Imam super snaho in dva vnuka, ki me rada obiščeta. Mlajši, ki živi pod domačo streho, ima službo v Avstriji, tako da sem veliko sama. Družbo mi delata psička Pika in 20 let stara muca. Včasih, ko si naglas prepevam narodnozabavne popevke, pa se raje skrijeta v skedenj.« (smeh)
Nasmejana Ančka Duh
Otroštvo je posebno obdobje v življenju vsakega izmed nas. Kako se spominjaš teh dni s sovrstniki? Menda si igrala tudi nogomet za ekipo Majskega Vrha? Ančka Duh: »Ja, že kot otrok sem rada igrala nogomet, tako da sem se kot dekle priključila mešani nogometni ekipi Majski Vrh, kjer sem bila več kot deset let v poziciji napadalca. Igrali smo z ekipami okoliških krajevnih skupnosti. Drugače pa smo se veliko igrali "gnilo jajce", skakali gumitvist, izdelovali piščalke iz brezovih stebel in veliko časa preživeli v naravi. Pozimi smo si otroci izdelali sanke iz polivinilastih vreč, ki smo jih napolnili s slamo, in se sankali po zasneženih gričih. Velikokrat smo prirejali piknike, kjer smo se družili občani Majskega Vrha in Ljubstave. Za piknik sta zadostovala kostanj in jabolčnik. Iz doline ni bilo speljanih ustreznih poti do nas v Haloze in sem z drugimi otroki eno uro peš hodila do Vidma v osnovno in srednjo šolo, kasneje pa še nekaj let v službo. Tu so bile nekdaj res hude zime z več kot meter snega, a mi še na misel ni prišlo, da bi "špricala" šolo ali da ne bi šla v službo. Smo pa do mojega šestega leta živeli v hiši brez vode in elektrike, nismo odraščali z mobilnimi napravami, a smo se prav tako vse zmenili.«
Življenje v strmih predelih Haloz ni tako preprosto kot v dolini. Zato je še toliko bolj pomembno, da se med vašča-ni vzdržujejo dobri medsosedski odnosi. Si ena vzornejših občank, ko je treba pomagati sosedom. Ančka Duh: »Nikoli mi ni bilo težko pomagati sosedom. To se mi zdi samoumevno. Rada grem na trgatev, včasih peljem kako sosedo po opravkih, nakupih ali k zdravniku. Smo dobre prijateljice in kdaj tudi malo "potračkamo", ampak zmeraj samo dobre stvari, slabih se že tako preveč nabere skozi življenje.«
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 21
Razmere v Halozah pred 30 leti in zdaj so se gotovo v veliko pogledih zelo spremenile?
Ančka Duh: »Ja, res je. Zdaj imamo asfaltirane ceste in laže pridemo do doline, je pa treba znati šofirati po Halozah, saj so ceste zelo ozke. (smeh). Leta 1991 smo dobili javni vodovod, 1992 stacionarni telefon, pred približno 10 leti pa zabojnike za smeti. Žal se pa še najdejo ljudje, ki mečejo odpadke v naravo. Ponekod smo dobili javno razsvetljavo, urejenih je več pohodniških postajališč s klopcami. Tudi vse več domačinov je pohodnikov. Sama grem na krajše sprehode s psičko, izkoristim pa vsak lep dan za delo na vrtu in košnjo okoli hiše ali obiranje sadja. Veliko vinogradov je žal zapuščenih, jih pa vedno več tudi obnavljajo.«
Ančka, kakšno je tvoje sporočilo mladim? Ančka Duh: »Moje sporočilo mladim je, naj se čim več družijo in naj čim manj uporabljajo mobilne naprave. Z napredkom ni nič narobe, če ga uporabljate za koristne stvari. Pomembno pa je tudi, da imate v življenju nekoga, ki mu lahko zaupate svoje težave. Vedno se najde rešitev za večino stvari.« Ančki se zahvalim za dragocen čas in »haloško zlivanko«. Prve tri črke besede sosed (SOSed) so še kako na mestu, ko potrebujemo pomoč ali zgolj prijazno besedo. Ančka je gotovo ena izmed najboljših SOSed in teh pri nas v Halozah ne manjka. Kjer koli jo boste srečali, vas bo prijazno ogovorila in vam ob tem podarila mnogo srčnih nasmehov.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Mlademu Pobrežanu nagrada Avsenikove hiše
Tim Lah, učenec 8. razreda Osnovne šole Videm, že šest let pridno vadi igranje na diatonično harmoniko in je vsak dan bolj uspešen. Pravi, da je igranje na diatonično harmoniko njegova ljubezen. Lani smo o njem lahko prebrali, da je z dedkom Lojzom nastopil na Zlati harmoniki Ljubečne in osvojil srebrno priznanje, letos pa je svoje znanje nadgradil z zlatim.
V soboto in nedeljo, 21. in 22. januarja, je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 16. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2023. Tekmovanje je mednarodnega značaja, za naslov pa se je potegovalo 120 prijavljenih: z
Foto: Marjetka Murkovič Lah
Tim Lah v Begunjah s svojo najboljšo prijateljico - frajt onarico
diatonično harmoniko je tekmovalo 98 harmonikarjev, s klavirsko pa 22. Zaigrali so dve tekmovalni skladbi — eno Avseni-kovo po lastni izbiri in eno obvezno.
Tega tekmovanja se je udeležil tudi Tim Lah, ki je na diatonič-no harmoniko zaigral obvezno skladbo Židan parazol, skladba po izbiri pa je nosila naslov Martinova polka. Žirija v sestavi Slavko Avsenik ml. (predsednik), Igor Podpečan in Lorenz Pichler je imela težko nalogo. Tim Lah, ki sedaj obiskuje glasbeno šolo Klemna Rošerja, njegov mentor pa je Marko Belšak, je v svoji kategoriji zbral 96,13 točke in prejel zlato priznanje, kar mlademu muzikantu zagotovo veliko pomeni in daje voljo za še več vaje in igranja ter druženja s svojo harmoniko. Čestitamo!
MN
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 22
Filmska pravljica Marije Kolednik Črnila navdušila
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, je v videmski občinski dvorani potekal prav poseben večer - za Prešernov praznik smo bili povabljeni na »pravljično poezijo in filmski večer« s premierno predstavitvijo posnete pravljice z gradu Tranek avtorice Marije Kolednik Črnila, vsem dobro poznane videmske literarne ustvarjalke. Veselje ob še enem uspešno izpeljanem projektu je ta večer s celotno snemalno ekipo delilo številno občinstvo.
večer, prepleten tudi z izbranimi verzi poezije. V kulturnem programu so se najprej poklonili spominu na našega rojaka, literata Franceta Forstneriča, ki bi konec januarja praznoval 90 let. Obudili so spomin na življenje in delo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, prisluhnili smo lahko tudi »pesnikovanjem« in pesmim o zdravilnih rastlinah Marije Kolednik Črnila, občinstvo pa je s svojimi verzi, opravo in sladkimi figami navdušil tudi sam France Prešeren, ki ga je doživeto upodobil Janko Gabrovec.
Naša domačinka, vsestransko aktivna ustvarjalka Marija Kolednik Črnila, je jeseni leta 2019 izdala knjigo pravljic z naslovom Kaj skriva haloški veter. »Njene pravljice niso običajne, saj so to zdravljice iz Haloz, poučne zgodbe iz narave, v katerih avtorica ohranja tudi bogato ljudsko izročilo s pravljičnimi elementi,« so besede, s katerimi so takrat pospremili na pot posebno knjigo pravljic. Zgodba o pravljicah pa je po nekaj letih dobila nadaljevanje — pravljica z gradu Tranek se je iz knjige letos preselila tudi na filmsko platno. Premierna predstavitev posnete pravljice je potekala na predvečer kulturnega praznika, ko je avtorica z ekipo igralcev in članov KD Franceta Forstneriča Videm poskrbela za doživet
DOŽIVETJA S SNEMANJA
Po ogledu pravljice na filmskem platnu, ki si je prislužila velik aplavz občinstva, so člani filmske ekipe z veseljem delili tudi svoje izkušnje in prigode s snemanja. Vsem je bilo skupno to, da je za njimi nepozabna izkušnja, tako za otroke kot za starejše, ki so upodobili posamezne like, in da bi kaj podobnega še kdaj ponovili.
Avtorici je za idejo in izvedbo med drugimi iskreno čestital tudi videmski župan Brane Kolednik in dodal, da je izjemno ponosen, da imamo v naši občini tako ustvarjalne posameznike, ki s svojim delovanjem bogatijo kulturno področje. Gospe Mariji še enkrat vse čestitke!
Besedilo in foto: Petra Krajnc
EKIPA PRAVLJICE Z GRADU TRANEK
Avtorica besedila: Marija Kolednik Črnila. Pripoveduje: Biserka Selak. Igralci KD Franceta Forstneriča Videm: baron — Stanko Vegan, baronica — Štefka Vegan, babica — Milena Gabrovec, gostačica — Metka Ostroško. Baronovi otroci iz OŠ Videm in OŠ Breg: Katarina - Ema Krajnc, Ana — Iza Šarc, Jakob — Anže Šilak, Zofija — Eva Vamber-ger. Vojščaki iz OŠ Videm: Vid Krajnc, Tim Lah, Miha Belšak, Enej Bevc. Kočijaž — Boris Jakovic, pomočnica kočijaža — Tjaša Jakovic. Statisti iz Društva kmetic Občine Videm: Ana Hrga, Ajda Hrga, Danica Spevan, Tai Spevan, Mimica Kirbiš, Milena Gabrovec. Produkcija: SIP TV.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 23
Nadaljevanka Na brazdah ljubezni
v
Ze od 8. januarja ob nedeljah zvečer na TV Maribor spremljamo domačo nadaljevanko Na brazdah ljubezni. Nastala je po knjigi Jožeta Ekarta Spomin na gostijo.
Knjiga in kasneje scenarij za nadaljevanko sta nastala v želji, da se ohrani bogata kulturna dediščina. Ljubezenska zgodba med Nežko in Tončkom je namreč obogatena s šegami, navadami, pregovori, obredjem, petjem in plesom, kar se je nekoč prenašalo iz roda v rod le z ustnim izročilom.
Poskrbeli so tudi za predstavitev prleškega in polanskega narečja, saj Nežka prihaja z Dravskega polja, Tonček pa s Ptujskega polja. Dogajanje zajema čas od jeseni 1929 do konca druge svetovne vojne. Okvir celotnemu dogajanju pa predstavlja babica z vnučkoma, ki jima v sedanjem času pripoveduje o življenju prednikov.
Pri snemanju so sodelovali ljubiteljski igralci iz občin Starše, Markovci, Hajdina, Miklavž na Dravskem polju, Kidričevo in Videm. Imenovane občine so pomagale tudi s finančnimi sredstvi.
Prve kadre so posneli 29. oktobra 2021, zadnje pa v novembru 2022. Snemali so v Prepoljah, Župečji vasi, na Hajdini in Ptuju, na Ptujski Gori, v Zgornji Pristavi, na Janškem Vrhu, pri Lovrencu, največ pa v Kočarjevi domačiji v Pobrežju, na Petrovi domačiji v Šturmovcih, na Djočanovi domačiji v Tržcu in v Vidovi kleti.
Za kostume so poskrbeli igralci sami, nekaj pa so si jih izposodili v mariborskem gledališču, pri FS Rožmarin iz Dolene in pri otroški folklori v Staršah. Nekaj rekvizitov so kupili, večino pa so jih igralci poiskali in pripravili sami. Za snemanje so si izposodili tudi konje s kočijami in pri kmetu iz okolice Vidma celo majhno ovčko. Za vsakega od 11 delov nadaljevanke je bilo potrebnih od 10 do 12 ur za montažo. Iz Vidma so v nadaljevanki nastopili: Metka Ostroško, Mirko Rihtarič, Manja Vinko, Srečko Bedrač, Andrej Forstne-rič, Boris Vegan, Katja Bedrač, Aleš Gabrovec, Uroš Šimen-ko, Karolina Horvat, Ivan Gabrovec, Ivan Lukačič, Jasmina Hauptman, Bojan Trafela, Tanja Trafela, Tilen Bedrač in Lucas Šimenko. Večina naštetih so člani Kulturnega društva Videm.
IZKUŠNJE IGRALCEV S SNEMANJA
Nekaj sodelujočih je opisalo svoje izkušnje s snemanjem. Metka Ostroško je igrala Nežkino mater: »S snemanjem sem se srečala prvič, povabil pa me je Jože Ekart, s katerim že leta sodelujem kot igralka v predstavah in muzikalih. Bilo je zelo naporno, saj je treba včasih tudi po desetkrat ponoviti prizor, ker se je nekdo zmotil ali pa je mimo prihrumel avtomobil, vsakič znova pa pokazati enako močna čustva in biti povsem v igri, kar je za ljubiteljske igralce še posebej zahtevno. Sebe na televiziji sicer težko gledam, ker sem preveč samokritična. Rada pa gledam soigralce in se ob tem spominjam vseh preštevilnih ur, ki smo jih preživeli na snemanju. Vesela sem dobrih odzivov in velike gledanosti. Vsekakor si želim še več takih priložnosti.«
Mirko Rihtarič je igral Štefana, Nežkinega strica: »Kot amater-
Foto: Blaž Ekart
skemu igralcu mi je sodelovanje pri snemanju predstavljalo novo izkušnjo, posebej zanimivo je bilo snemanje dialogov. Zahtevno je postalo, ko je snemanje večkrat potekalo ves dan in je začela popuščati koncentracija. Ko se gledam po TV, sem posebej pozoren na napake, ki so se pojavile, a vem, da so gledalcem v večine neopazne. Sedaj bolje razumem, kako nastajajo filmi in nadaljevanke. Z veseljem bi še stopil pred kamere.«
Manja Vinko je igrala natakarico Mimiko: »Z Jožetom Ekartom sodelujem vse od pomladi 2012, ko smo snemali oddajo v Vidovi kleti. S snemanjem imam nekaj izkušenj, saj sem z Jožetom posnela že nekaj TV-oddaj in skečev. Igra pred kamero ima svoj čar, saj te ujame čisto od blizu, zato se je treba dobro vživeti v vlogo, pokazati pristna čustva, hkrati pa delovati čim bolj naravno. Tudi celotna ekipa mora delovati uigrano, da je ponavljanj čim manj. S soigralci sem se dobro ujela, na snemanju smo uživali. Nadaljevanko redno spremljam na TV, a sem precej samokritična, čeprav se tako učim, kaj bi lahko izboljšala ob naslednji priložnosti, če se bo seveda pokazala. Vesela sem, da so ljudje delo ljubiteljskih igralcev tako dobro sprejeli in spoznali, da smo na ta način želeli ohraniti kulturno dediščino.«
Boris Vegan je odigral svata: »Za sodelovanje sem se odločil, ker sem hotel izkusiti razliko med igro na odru in igro pred kamerami. Ugotovil sem, da je igranje pred kamerami sicer lažje, ker lahko prizor večkrat ponoviš, je pa tudi zahtevno. Prizore smo večkrat ponavljali, da je kamera ujela dogajanje z različnih zornih kotov, pa tudi zaradi kakšnih napak, motenj.
Ko gledam sebe na televiziji, imam malce nenavaden občutek, sem pa vesel, ker me ljudje ustavljajo in mi čestitajo za dobro igro. Izkušnjo pred kamerami bi vsekakor še ponovil in si zaželel več vloge, ker to rad počnem in me veseli.«
Srečko Bedrač je zaigral Jaka, Tončkovega botra: »Za sodelovanje sem se odločil zaradi novih izkušenj, malo pa iz radovednosti, kako poteka takšno snemanje. Vsekakor je to bil pravi izziv. Pri snemanju je bilo veliko dobre energije, celotna ekipa je bila super, še posebej pa potrpežljivi snemalci. Pri gledanju samega sebe na TV sem precej kritičen, ker sedaj vem, kaj bi lahko še izboljšal. Vsekakor si še želim sodelovati pri podobnem projektu.«
Manja Vinko
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
_ Stran 24
Recital Kajuhovih pesmi
Ta veseli dan kulture, ki je bil 3. decembra, so člani Kulturnega društva Franceta Forstneriča Videm posvetili 100. obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
Kajuhove pesmi so na recitalu, naslovljenem Počiva jezero v tihoti po eni izmed njegovih najbolj poznanih pesmi, tankočutno predstavili Janko Gabrovec, Metka Ostroško, Milena Gabrovec, Karmen Ivančič, Biserka Selak in Manja Vinko. Za še pristnejše doživetje Kajuhovih časov sta s petjem in spremljavo na harmoniki poskrbeli Karmen Ivančič in Nina Ose-njak.
Čeprav kar nekaj časa ni bil znan Kajuhov natančni rojstni datum, so kasneje ugotovili, da se je rodil 13. decembra 1922. Ze kot enajstletni učenec se je začel kulturno udejstvovati, pri šestnajstih pa je že pisal pesmi in jih objavljal v različnih glasilih. Kljub rosno mladim letom je napisal veliko pesmi, ki so odražale predvojni čas s slutnjo bližajoče se druge svetovne vojne. Med vojno je napisal le dve ali tri pesmi. Umrl je 22. februarja 1944.
Pesnik je torej umrl pri komaj enaindvajsetih letih, a je za seboj pustil bogato zapuščino. Njegovo pesništvo se mnogokrat identificira s partizanstvom, ki ga ni mogoče ločiti tesno od zgodovinskega prostora in časa, v katerem je nastalo, premore tudi globljo dimenzijo, ki prostor in čas presega ter se dotika univerzalno človeškega.
Kajuh je sicer bil pesnik revolucije, a v svojem srcu ni mogel zatreti nežnih čustev. Ljubezenske pesmi je pisal in pel že v najstniških letih, ko je še bival v Šoštanju. Njegova prva ljubezen je bilo dekle iz domačega kraja, s katero ju je družilo
Videmski kulturniki so z recitalom in petjem počastili spomin na 100. obletnico Kajuhovega rojstva. Foto: Jernej Flis
kulturno udejstvovanje. Svojo veliko ljubezen pa je spoznal v Ljubljani na silvestrovanju pred novim letom 1942. Morda največkrat izvajane Kajuhove pesmi pa so tiste, posvečene materi — njegovi in vsem drugim partizanskim materam, kot so Pesem matere treh partizanov, Materi padlega partizana, Kje si, mati in Ne joči, mati.
Kajuhova pesem, ki je nastala precej pred vojno, ko je bilo pesniku šele 16 let, pa nas spodbuja k razmišljanju še danes. Pesnik je v njej namreč slutil, da se bliža vojna, in razmišljal, kako lahko človeštvo, ki se ima za kulturno, sploh pomisli na vojno.
Manja Vinko
Pevsko srečanje kot uvod v praznično leto
Po dveh letih premora so v Folklornem društvu Lanco-va vas letos spet pripravili tradicionalno srečanje pevk in pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž, ki ga organizirajo že od leta 2011. Lep glasbeni dogodek, 11. po vrsti, je potekal v soboto, 7. januarja, v vaškem domu v Lancovi vasi.
Uvodne pozdravne besede je vsem nastopajočim in obiskovalcem namenila predsednica FD Lancova vas Barbara Sitar in med drugim dejala: »Veseli me, da smo po dveletnem premoru spet postavili na noge to našo tradicionalno prireditev. Današnje srečanje je uvod v naše praznično leto, saj naše društvo letos obeležuje 40-letnico delovanja.« Zbrane je v uvodu nagovoril tudi župan Občine Videm Brane Kolednik, ki se je s soprogo udeležil glasbenega večera. Društvu se je zahvalil za ohranjanje kulturne dediščine, vsem pa zaželel obilo glasbenih užitkov.
Zaigrali so tudi ljudski godci iz Vidma.
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Občinstvo je lahko letos prisluhnilo pesmim in vižam, ki so jih zapeli in zaigrali: mladi muzikant FD Lancova vas David Vajda na harmoniki, mlade pevke FD Lancova vas, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, muzikanti FD Lancova vas, ljudski pevci iz Cirkulan, ljudski godci iz Vidma, Fan-
PEVKE PEVCI IN
GODCI
Za ohranjanje ljudske pesmi skrbijo tudi mlade pevke FD Lancova vas.
	 Stran 25
Ob koncu je zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih in obiskovalcev.
tje iz Jurovc, pevke Kreativke Prosvetnega društva Cirkovce, instrumentalno-vokalna skupina Potepuhi in starejše pevke FD Lancova vas. Poslovili so se skupno pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto in z željo, da se prihodnje leto spet snidejo v Lancovi vasi.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
LITERARNI KOTIČEK
Mednarodni dan materinščine
Od leta 1999 obeležujemo 21. februar kot mednarodni dan maternega jezika, ko ga je svetovna organizacija Unesco za le-tega tudi razglasila. Namen dneva je opomniti ljudi, da je treba spoštovati jezik, ki nam je bil položen v zibelko. Poudarek je predvsem na opozarjanju na problematiko ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.
Govorimo, pišemo in pojemo slovensko. Bo tako tudi čez sto let? Ravno zato moramo slovensko besedo spoštovati, negovati in jo nositi v srcu. Le tako jo bomo predajali iz generacije v generacijo in bo živela večno. Ponosni smo, da smo Slovenci in da imamo svoj jezik. Tako mladi kot stari se vedno bolj zavedamo, kaj pomeni narodna pripadnost. Svoje običaje in kulturo, v sklop katere spadajo tudi narečja, ki jih po ozemlju Slovenije sploh ni malo, moramo prenašati iz roda v rod. Kako boš ponosen Slovenec, če ne poznaš svojih korenin? Kako boš ljubil slovensko besedo, če si pozabil, kdo si? Kako boš vedel, kam pripadaš, če ne boš poznal svojega jezika? Johann Heinrich Lambert je rekel: »Ni višje pripadnosti narodu kot pisati v njegovem jeziku.« Obdobje protestantizma nam je prineslo prvi dve slovenski knjigi, Abecednik in Katekizem, s čimer je Primož Trubar utemeljil slovenski knjižni jezik. Razvoj slovenščine se je nadaljeval s prvo slovnico in s prvim časnikom, imenovanim Lublanske novice, ter najbolj znano pesniško zbirko Franceta Prešerna, Poezije. Napisana je v pisavi, kot jo uporabljamo še danes, kar pomeni, da smo že dav-
Delo Ivana Cankarja predstavlja pomemben del slovenske besede.
nega leta 1847 dokazali, da je slovenščina samozadostna. Pot, ki so jo prehodili naši predniki, ni bila lahka, zato moramo naš jezik še toliko bolj spoštovati in ceniti. Ravno zato moramo spodbujati vse ljudi, predvsem pa mlade, da pišejo pisano slovensko besedo. Dandanes nas prevzemajo družabna omrežja in s tem tudi angleški jezik. Vzemimo raje v roko prazen list papirja in zapišimo svoje misli skozi oči Slovenca. Pobrskajmo po knjižnici starega dedka in preberimo kakšno dobro slovensko knjigo. Če nimamo navade tega početi čez leto, se vsaj potrudimo, da se na mednarodni dan materinščine poklonimo tistim, ki so nam omogočili slovenščino, jezik, ki nas združuje v eno - v Slovence.
Besedilo in foto: Mateja Topolovec
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 26
V aprilu prva izmenjava rabljenih oblačil v Vidmu
90. obletnica rojstva Franceta Forstneriča
Letos obeležujemo 90. obletnico rojstva domačina Franceta Forstneriča, pesnika, pisatelja, učitelja, novinarja, kulturnika, z eno besedo intelektualca, čigar ime nosi tudi Kulturno društvo Videm pri Ptuju.
Letos mineva 90 let od rojstva Franceta Forstneriča, rojenega v Pobrežju 29. januarja leta 1933. Svoj kraj je opisoval kot »vas, ki je tako dolga, da ji nikjer v Sloveniji ni enake, in kjer babica okopava neskončno dolge njive«. V svojih leposlovnih delih je izjemno slikovito pisal tako o ljudeh kot o pokrajini ob Dravi, o Halozah, kjer je preživljal prosti čas na svojem vikendu na Majskem Vrhu, o kurentih, naravi, ki jo je z besedami tako nazorno orisoval, da iz pesmi začutite, kako je dihal z njo. Njegov književni opus ni tako obsežen, kot je bogat po svoji vsebini. Za svoja dela je prejel Levstikovo in Glazerjevo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada.
V	vseh njegovih delih je zaznati izjemno pripadnost krajem, v katerih je preživljal otroštvo in del kasnejšega obdobja. Čeprav je v mladosti hrepenel po boljšem življenju daleč stran od rojstnega kraja, se je v zrelejši dobi rad vračal tja. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu in šolanje nadaljeval na Ptuju. Poučeval je v Leskovcu, v Središču ob Dravi in Zavrču, od koder je leta 1954 odšel v
Ljubljano na Višjo pedagoško šolo. Leta 1958 je postal novinar Večera, od leta 1974 do upokojitve pa je delal kot dopisnik za kulturo pri Delu.
Čudovita Srakačeva pot, ki poteka od Ptuja do krajinskega parka Šturmovci, skozi Pobrežje, Turniški park in nazaj na Ptuj, nosi ime po Forstneričevem avtobiografskem mladinskem romanu Srakač iz leta 1970.
V	njegovi zadnji in najžlahtnejši pesniški zbirki Ljubstava iz leta 1981 nazorno opisuje, kako je Ljubstava daleč in v bla-
Zelena ječa
Oblaki odhajajo na daljne ceste slovesni od daljav in beli od neizrečenih misli, zaupanih oblakom.
Daleč pod oblaki sedim v zeleni travi in bilke so se mi nagnile
Za drobnimi križi so moje oči vdan ujetnik v zeleni ječi.
V zeleni ječi so oči pozabile, kako daljne so ceste oblakov.
tu. Nekaj let kasneje pa je v tej, za tiste čase odročni vasici kot častni občan odprl prvi asfaltni odsek. V marsikaterem ljubitelju poezije in njegovih drugih del je prebudil željo, da bi te kraje, ljudi in običaje pobliže spoznal, saj mnogo njegovih »haloških« pesmi zveni nekako oddaljeno, skoraj mistično, čeprav je v svojem izrazoslovju na trenutke precej surovo prvinski in bralca dobesedno potopi v svoje verze.
V letih 1961-1993 je izdal še pesniške zbirke Zelena ječa, Dolgo poletje, Pijani kurent, Pesniški list 32, Izbor pesmi in Drava življenja.
Po že omenjenem Srakaču je v letih 1976-1987 napisal še mladinsko pesniško zbirko Bela murva, prozno delo Jabolko in zbirko novel Brlog. Leta 1997 je izšla še knjiga z njegovimi publicističnimi zapisi v delu Kaj smo sanjali in kaj se je dogajalo. Bil je ustanovitelj »mariborske peterice«, nerazdružljivih prijateljev, ki so ji pripadali še Drago Jančar, Tone Partljič, Andrej Brvar in Marijan Kramberger. Četverica je v njegov spomin leta 2013 pri Beletrini izdala hommage z naslovom Vem, da sem bil v Ljubstavi. Leta 2021 pa je pri založbi Litera izšla knjiga z vso njegovo literarno zapuščino z naslovom Kaj je ostalo. Franc Forstnerič je s svojimi pesniškimi in proznimi deli pomembno prispeval, da so kraji videmske občine prepoznavnejši na slovenskem literarnem zemljevidu. Slikovita tematika For-stneričevih del je dobro poznana Haložanom, prav tako pa jo rade na novo odkrivajo tudi mlajše generacije. Leta 2007 se je njegova zanimiva življenjska pot končala. Pokopan je v Vidmu, kjer ga bodo večno obdajali njemu ljubi haloški griči z njegovo Ljubstavo.
Marta Vrhovec
So vaše omare polne oblačil, za katera ne veste, ali bi jih še oblekli? Če je vaš odgovor da, potem je pomlad pravi čas za selekcijo vaše garderobe, saj boste svoja oblačila lahko prinesli na prvo izmenjavo rabljenih oblačil v občinsko dvorano v Vidmu. Izmenjava bo potekala 15. aprila od 9. do 15. ure, udeležite pa se jo lahko vsi, tako ženske kot moški in otroci.
Se kdaj vprašate, kako zelena je vaša zavest, ko gre za nakup tekstilnih izdelkov? Vsak od nas ima svoje nakupovalne navade, tako glede finančnih zmožnosti kot glede življenjskega sloga. Tudi izmenjava rabljenih oblačil postaja vedno bolj priljubljena med ljudmi.
Čemu namenite več pozornosti — nakupovanju vedno novih zalog oblačil ali ustreznejši kombinaciji med različnimi kosi
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 27
ško bolj spornih industrij na svetu, naša oblačila pa se vse prehitro znajdejo med kupi tekstilnih odpadkov. Za eno majico s kratkimi rokavi se na primer porabi 2700 litrov vode! Zato smo se prostovoljci iz občine Videm odločili, da v aprilu organiziramo prvo izmenjavo oblačil za občane krajevnih skupnosti Videm.
Z izmenjavo bomo tako podaljšali življenjsko dobo rabljenih oblačil, lahko pa jim bomo dodali novo podobo s predelavo v povsem druge kose garderobe in tako pomembno prispevali k zmanjšanju tekstilnih odpadkov.
Vabljeni torej na prvo izmenjavo oblačil v dvorano občine Videm, kjer si boste lahko nabrali ali izmenjali oblačila in osvežili svojo garderobo. Na izmenjavo prinesite čista oblačila, le-teh v stilu »manj je več«? Se vam v omarah nabira vedno ki so v dobrem ali solidnem stanju. Dobrodošle so vse vrste večja zaloga oblačil, ki jih že več let niste uporabili?	oblačil, tako ženska, moška in otroška ter starejša oblačila in
V zadnjih letih se zavest potrošnikov vedno bolj nagiba k obutev, lahko pa tudi modni dodatki. Dogodka se lahko ude-nakupu že rabljenih stvari v tako imenovanih trgovinah ležite, tudi če ne prinesete oblačil. Tekstilne izdelke, ki se ne »second hand«, zelo veliko ponudbo teh pa najdete tudi bodo izmenjali ali našli novih uporabnikov, bomo obdržali za v raznih »centrih ponovne uporabe«. Vedno bolj zanimivi naslednje izmenjave ali jih odpeljali v centre ponovne upora-postajajo tudi organizirani dogodki izmenjave tekstilnih in be ali na Karitas. Dogodek bo interaktivne narave, saj bodo drugih izdelkov.	potekale prave stilske preobrazbe.
Včasih je bilo običajno, da smo v večjih družinah mlajši nosi- Če želite sodelovati kot prostovoljec ali svoja oblačila le oddati li oblačila starejših sorojencev ali sorodnikov, veseli smo bili in na dan izmenjave nimate časa, lahko pokličete na tel. št. novih čevljev, kakšen kos oblačil pa nam je za posebne pri- 051 804 045 in se dogovorimo za prevzem oblačil. Veselimo ložnosti sešila šivilja. Zdaj, ko so tekstilni izdelki, obutev se druženja z vami na naši »prvi izmenjavi rabljenih oblačil« v in modni dodatki dostopni tudi po zelo ugodnih cenah, je soboto, 15. aprila. S seboj lahko prinesete zgolj dobro voljo, potrošnja za tovrstne nakupe v precejšnjem porastu.	staremu kosu oblačila pa podarite novega lastnika.
Ni odveč spomniti, da je tekstilna industrija ena izmed ekolo-	Besedilo in foto: Marta Vrhovec
Svetopisemski maraton pri sv. Vidu
V Sloveniji je med 21. in 26. januarjem potekal t. i. Svetopisemski maraton, 24-urno branje Svetega pisma. Projekt se je začel leta 2007, ob letu Svetega pisma, zadnji dve leti pa se je zaradi epidemije preselil na splet. K sodelovanju se je tudi letos priključila biblična skupina sv. Vida.
Osrednji dogodek je neprekinjeno, 24-urno branje Svetega pisma, ki je pred epidemijo potekalo v živo v kapeli Antonovega doma na Viču v Ljubljani. Zaradi odličnih in pozitivnih izkušenj pa so se organizatorji odločili, da je celotno branje tudi letos potekalo prek spleta. V tem času se je zvrstilo več kot tisoč bralcev, maraton pa je spremljal tudi pester spremljevalni program z zanimivimi gosti.
K projektu, ki je nastal na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije, so se z veseljem priključili tudi člani biblične skupine sv. Vida in k sodelovanju povabili še druge vernike iz domače župnije. Mini Svetopisemski maraton so organizirali v nedeljo, 22. januarja, ko so v samostanski kapeli brali božjo besedo med 15. in 19. uro.
Pred leti so si člani biblične skupine zadali cilj, da bo ta dogo--NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Utrinek s Svetopisemskega maratona v samostanski kapeli sv. Vida, ki je letos potekal pod geslom »Le pogum, vstani (Mr 10, 49)«.
dek postal stalnica v koledarju naše župnije. Po petih letih lahko z veseljem rečemo, da jim je to tudi uspelo. Največ zaslug za to pa ima prizadevni faran Tonček Horvat.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
	 Stran 28
Praznovali družinsko nedeljo
Pri sv. Družini na Selih je v nedeljo, 8. januarja, potekalo tradicionalno žegnanje - slovesno so namreč obhajali praznik Sv. družine, glavne zavetnice selske podružnične cerkve. Praznično sveto mašo je daroval p. Slavko Sterm-šek ob somaševanju provinciala slovenske minoritske province p. Milana Kosa in p. Klemna Slapšaka iz domače župnije.
Pater Slavko je v pridigi med drugim spregovoril o zgodovini in pomenu tega praznika, ki se ponavadi praznuje prvo nedeljo po božiču. Praznovanje se je pojavilo šele v 17. stoletju, obeležuje pa se v spomin na nazareško družino, ki so jo sestavljali Jezus, Jožef in Marija in v kateri imamo najlepši zgled družinskega življenja. Poudaril je tudi, da so številne družine danes v krizi in je treba tej »osnovni celici družbe« posvečati posebno pozornost.
Slavje se je po maši letos nadaljevalo s koncertom, ki so ga pripravili pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Družine ob 10-letnici svojega delovanja, za kar jim je čestital tudi videmski župan Brane Kolednik in jim na slovesnosti podelil tudi priznanje občine. Vsi pevci pa so v imenu župnije sv.
Praznično sv. mašo je letos daroval p. Slavko Stermšek ob somaševanju provincialnega ministra p. Milana Kosa in p. Klemna Slapšaka iz domače župnije.
Vida iz rok p. Klemna Slapšaka prejeli tudi spominske zahvale. Prijetno praznovanje se je sklenilo s krajšim druženjem pred cerkvijo ob domačih dobrotah.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Jubilej Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Družine
Pri sv. Družini na Selih je 8. januarja, ko so na podružnici slovesno obhajali družinsko nedeljo, po maši potekal koncert Mešanega cerkvenega pevskega zbora (MeCPZ) Sv. Družine, s katerim so počastili 10-letnico svojega delovanja.
MeCPZ Sv. Družine, ki ga vse od začetka vodi umetniški
Čestitko ob jubileju je pevcem namenil tudi videmski župan Brane Kolednik in zboru ob tej priložnosti podelil priznanje Občine Videm za deset let uspešnega delovanja. Sprejela ga je Irena Sitar, predsednica zbora. Foto: PK
Ob koncu je nastal še skupinski posnetek v spomin na lep dogodek. Foto: arhiv župnije
vodja Sandi Potočnik, je bil ustanovljen leta 2012 na pobudo p. Jožeta Petka, takratnega dušnega pastirja pri sv. Družini na Selih. Dolga leta so si namreč prizadevali, da bi se tudi na Selih s kora slišalo ubrano petje cerkvenih pevcev. Želja se jim je uresničila pred desetimi leti, ko so skupaj prvič zapeli ob polnočnici. Pevci in pevke ohranjajo lepo slovensko cerkveno pevsko izročilo. Redno prepevajo ob nedeljah in praznikih pri sv. Družini na Selih ter s svojo pesmijo bogatijo bogoslužje.
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 29
Sodelujejo na prireditvah, ki jih organizirata naša župnija in KS Sela, z veseljem pa se odzovejo tudi povabilu na gostovanja v okoliških krajih in občinah. Vaje imajo vsak teden, vsako leto pa se odpravijo tudi na intenzivne pevske vaje na otok Vir; poleg veselja do petja jih namreč družijo tudi prijateljske vezi. Lani so se v podružnični cerkvi sv. Družine razveselili tudi novega cerkvenega kora, tako da imajo sedaj še boljše pogoje za delo.
Ob okroglem jubileju so tako v nedeljo, 8. januarja, v cerkvi sv. Družine po maši organizirali koncert, na katerem so se predstavili z božičnimi pesmimi. Za uvod je na violončelo zaigrala mlada glasbenica Julija Golub, pri zadnji skladbi, brez katere ni božičnih koncertov, tj. Sveta noč, pa so se pev-
cem pridružili mladi muzikanti iz družine Potočnik — Andrej, David in Tadej, sinovi umetniškega vodje zbora.
PRIZNANJE OBČINE IN ZAHVALA ŽUPNIJE
Župnik p. Klemen Slapšak je vsem pevcem v imenu župnije sv. Vida ob tej priložnosti podelil spominske zahvale, zboru pa je za deset uspešnih let prepevanja čestital tudi videmski župan Brane Kolednik in jim ob tej priložnosti podelil priznanje občine, ki ga je v imenu zbora sprejela Irena Sitar, predsednica zbora. Ob koncu so zbrani vsem nastopajočim namenili velik aplavz — v zahvalo in tudi spodbudo, da bi jih še dolgo razveseljevali s svojim petjem.
Petra Krajnc
Zakaj so le izbrani vojni veterani prejeli spominske medalje?
Odziv na podelitev spominske medalje vojnim veteranom v Vidmu, 21. 10. 2022
Ko govorimo o domoljubju ali narodovi zavesti, se v meni vzbujajo prijetna čustva: ljubezen do domovine, sokrajanov, sovaščanov, očetnjave, družine in tudi do prečudovite narave, ki nas obdaja.
A vedno znova sem zmeden in žalosten, ko se v biti kršijo vsa naša osnovna in napisana pravila, kot so preprosti statut društva, celo odloki in zakoni na državni ravni. Prav takšna kršitev Odloka o spominski medalji »30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije« se je pripetila prej zavestno kot podzavestno na ravni Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Pojasnim: Spominske medalje so prejeli le člani društev Združenj veteranov vojne za Slovenijo. Priznanja (medalje) torej niso prejeli vsi z uradno odločbo in izdano knjižico vojnega veterana.
Navajam: »Odlok o spominski medalji "30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije" (Uradni list RS, št. 81/21, 197/21 in 49/22) (pišem predvsem o 2., 3. in 5. členu!).
Priznanje so ob veteranih zaslužili tudi državljanke in državljani, ki niso bili vpoklicani, a so opravljali najzahtevnejše družbene naloge za osamosvojitev in suverenost Republike Slovenije. Skratka vsi, ki so skrbeli za nemoten potek obveščanja in delovanja družbe. V odloku je tudi jasno zapisano, da na lokalnem nivoju podeljujejo medalje tisti, ki »združujejo« veterane na svojem območju, torej tudi župani. Vsiljivci v tem procesu so »Združenja veteranov vojne za Slovenijo«, ki so odlok razumela povsem napak. Ne le, da so podelitve opravljali sami, ampak tudi le za svoje člane. Izgovor je bil, da nimajo evidence vojnih veteranov zaradi Zakona o varstvu podatkov. Prav je tako, saj niso pristojni ne za podelitve in ne za zbiranje podatkov. Te imajo na upravnih enotah ali pa v arhivu RS. Tam jih lahko pristojni za podelitev na podlagi odloka tudi dobijo.
Medalja in listina, ki pripadata vsem vojnim veteranom za Slovenijo.
S takšno ignoranco do svobodne volje državljana (beri veterana), ki se ni društveno povezal, so posegli ne le v osebno svoboščino slehernika, ampak s tem tudi kršili ustavne norme o svobodi združevanja. To je le pravica, ne pa obveza. Župana občine prosim, da na njemu pristojnih mestih odločno protestira. Sam osebno in tudi moji tovariši, veterani vojne za Slovenijo, smo že protestirali in kolesje poprave krivice se že premika.
Kot sklepno misel zapišem le besede: »Ne prepuščajmo odločanja vsiljivcem in interesnim skupinam, vse skupno družbeno potrebno vedno določajo sprejeta pravila in družbene norme. Spoštujmo jih!«
S spoštovanjem do vseh veterank/-ov vojne za Slovenijo, do domovine in rodoljubov!
Besedilo in foto: Friderik Likavec,
veteran vojne za Slovenijo
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 30
Zlata poroka zakoncev Muršek
Na pustno soboto, 18. februarja, sta praznovala zlato poroko zakonca Ema in Jože Muršek iz Jurov-cev. Civilni obred je potekal v prostorih videmske občine. Vodil ga je župan Brane Kolednik in zlatoporo-čencema ob koncu izročil tudi darilo občine.
Sledil je obisk Vidove kleti, nato pa še cerkveni obred v župnijski cerkvi sv. Vida. Slavje s svati se je nato preselilo v Kidričevo, kjer sta zakonca v družbi treh otrok, vnukov in drugih svatov dočakala številna presenečanja, ki se jih bosta v naslednjih letih skupnega življenja prav gotovo z radostjo spominjala. Zlatoporočencema ob jubileju čestitamo tudi iz uredništva Naš glas!
TP
Zlatoporočenca v družbi svatov in župana Braneta Kolednika pri Vidovi kleti Foto: Stanko Šel
Valentinovo ali gregorjevo?
Februarja niso zaznamovala le pustna rajanja, dogajalo se je tudi na valentinovo. Ste ga morda zgrešili? Nič ni zamujenega, saj imate v marcu znova priložnost izkazati svojo naklonjenost ljubi osebi - in to 12. marca, ko se ptički ženijo.
Slovenci smo v preteklosti v nekaterih krajih, predvsem pa na Štajerskem in Primorskem, svojo naklonjenost do ljubih oseb izkazovali tako na dan sv. Valentina kot tudi na gregorjevo. Pregovora pa pravita: »Valentin nosi ključ od korenin.« in »Na gregorjevo se ptički ženijo.«
Imate rajši valentinovo ali gregorjevo?
Na dan sv. Valentina, ki je tudi zavetnik čebelarjev, romarjev, mladih in slabovidnih, so v preteklosti otroci hodili od hiše do hiše ter voščili dobro letino in zdravje, v zameno pa so jim gospodinje na grmičevje obesile testene ptičke, ki so jih otroci z veseljem iskali med vejevjem. Praznik zaljubljencev, valentinovo, smo v Sloveniji začeli praznovati pred približno 30 leti, na kar sta vplivala predvsem globalni ameriški trg in njegov komercialni pristop.
Medtem ko ima narava svoj ritem in se ptički ne menijo za ljudske navade, smo ljudje vedno bolj vpeti v svet medijske popularizacije in marketinških vsebin. V eno teh kategorij vsekakor sodi tudi praznik zaljubljencev, valentinovo. Ta ameriški praznik se je pri nas izjemno dobro usidral in tako med mladimi kot starejšimi zavzel pomembno mesto v izkazovanju pozornosti določeni osebi. Seveda pa na svoj račun pridejo predvsem trgovci s svojo komercialno ponudbo. Slovenci smo si po stari navadi naklonjenost izkazovali tudi na dan sv. Gregorja, ki so ga včasih praznovali 12. marca, na dan, ko se ptički ženijo in je v starih časih pomenil prvi spomladanski dan. Po ljudskem izročilu je veljal sv. Gregor za začetnika pomladi, saj so tedaj sončni žarki vse močnejši, kratkih zimskih dni ni več, narava začne brsteti in ptički žvrgoleti. Po starem običaju po mnogih krajih v Sloveniji na predvečer gregorjevega, 11. marca, še vedno spuščajo doma izdelane ladjice iz papirja, vejic in debel po bližnjih potokih ali strugah. Nanje položijo prižgane svečke, s čimer ponazorijo rek, da sv.
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 31
Gregor »luč v vodo vrže«. Tradicijo spuščanja barčic po vodi so začeli obrtniki, saj so s tem ponazorili, da se daljša dan in so od tega dne lahko delali pri naravni svetlobi. Stari običaj tudi pravi, da so se dekleta na gregorjevo ozirala v nebo — prva ptica, ki so jo uzrle, naj bi naznanila, kakšen bo njen mož. Tradicionalna spuščanja barčic si lahko ogledate predvsem na
Gorenjskem, v Železnikih, Kamni Gorici, Tržiču in Kropi. V vsakem primeru pa bo dovolj, če svojo pozornost ljubi osebi na ta dan izkažete s toplim objemom, šopkom sveže nabranega spomladanskega cvetja ali s prijaznim nasmehom.
Besedilo in foto: Marta Vrhovec
90 let Pepeka Vnuka iz Zgornjega Leskovca
Devetdeset let je praznoval Pepek Vnuk, ki se je rodil 12. 1. 1933 v Zgornjem Leskovcu v številni kmečki družini Vnukovih. Po končani osnovni šoli v Leskovcu
Slavljenec se je razveselil obiska župana z ekipo. Foto: osebni arhiv
se je zaposlil v gozdnem gospodarstvu, kjer je delal kot gozdar sekač vse do upokojitve. Zraven službe je skupaj z ženo Milico tudi kmetoval. V zakonu so se jima rodili trije otroci - Jožek, Francka in Janez, na katere je zelo ponosen.
Na dan praznovanja, 12. januarja, smo ga obiskali župan Občine Videm Brane Kolednik, farni župnik p. Klemen Slap-šak v spremstvu predstavnikov Karitasa in Društva upokojencev Leskovec. Vsi skupaj smo mu zaželeli veliko zdravja in ga obdarili s šopkom ter skromnim darilom. Pridružili sta se nam tudi še živeči sestri — Trezika, ki šteje že 96 let, in Micika, ki jih šteje 88.
Bilo je prijetno in ob zelo bogato obloženi mizi z domačimi dobrotami ter dobri pijači smo pokramljali o starih časih, kako je bilo, ko so bili še mladi. Zal so leta prinesla tudi težje čase z boleznijo. Pri premagovanju vsakodnevnih ovir možu požrtvovalno pomaga žena Milica. Popoldne tega dne so sla-vljenca obiskali tudi otroci z družinami in veselo praznovali pozno v noč.
Franc Stopajnik
IZ NAŠE ŠOLE IN VRTCA
Kulturni praznik Franceta Prešerna
Vsako leto v vrtcu obeležimo kulturni praznik, ko se spomnimo Franceta Prešerna. Letos smo v avli vrtca pripravili razstavo izdelkov otrok 1. in 2. starostnega obdobja. Otrokom sem zgodbico O dečku, ki je pisal pesmi predstavila preoblečena v Prešerna. Otroci iz skupine Lune so deklamirali pesem Zdra-vljica. Otroci so tudi zaplesali ob grajski glasbi v oblačilih, kakršna so mestni gospodje nosili nekoč. Na koncu smo se z otroki posladkali s suhimi figami.
Besedilo in foto: Vesna Horvat,
pomočnica vzgojiteljice
--NAŠ GLAS - OBČIN
Otroci v oblačilih gospode
DEM - MAREC 2023	-
	 Stran 32
Zima Tečnega medveda
Zapadel je prvi sneg in vse gozdne živali so se veselile zimskih norčij. Veverica, lisica in miška zapustijo svoje domove že ob prvih snežinkah, saj vse nestrpno pričakujejo nove dogodivščine na snegu. Živali se kaj hitro naveličajo kepanja in odločijo se, da bodo naredile najlepšega sneženega moža v gozdu. Pri tem naletijo na manjše zaplete. Manjka jim nekaj, kar bi lahko uporabile za nos na sneženem možu, potrebujejo pa tudi šal in lonec. Le kje bi lahko vse to dobile? Seveda pri medvedu!
Ena za drugo prebujajo medveda iz njegovega zimskega spanja in ga prosijo za stvari, ki jih potrebujejo pri izdelavi sneženega moža. Medveda prebujanje spravlja v vse bolj slabo in tečno voljo. Kot zadnja medveda prebudi drobna miška in ga prosi za lonec. Ker je medved že res slabe volje in zelo utrujen, naredi veliko napako. Miški iz brloga poda velik lonec, ki ga sama s težavo nese skozi gozd. Med potjo ji lonec pade na rep in tako ostane sama nemočna sredi gozda, ujeta pod loncem. Medved v svojem brlogu poskuša ponovno
Utrinek s predstave
zaspati, ko se spomni, da je dal miški pretežak lonec. Ves tečen se odpravi za njo v gozd, kjer jo najde in ji ponudi vso pomoč, ki jo premore. Ali je živalim uspelo narediti najlepšega sneženega moža v gozdu? Ali je Tečen medved postal Veseli medved? Na ta vprašanja vam lahko odgovorijo otroci
iz vrtca Videm, ki so si ogledali predstavo Zima Tečnega medveda, ki so jo pripravile vzgojiteljice Tea Simonič, Mateja Golob, Urška Tikvič in Polona Huzjan.
Besedilo in foto: Polona Huzjan, vzgojiteljica
Vrtec na obisku
V skupini Kapljica na sprehodih zelo radi spoznavamo našo ožjo in širšo okolico, zato smo že večkrat obiskali tudi pekarno Presta Premium iz Vidma pri Ptuju. Ker radi tudi ustvarjamo, smo se odzvali vabilu in pekarno okrasili. Na papirnate krožnike smo nalepili oči, nos, usta, lase, klobuk, pentljo in okrasne trakove. Nastali so čudoviti klovni. Iz papirja smo izrezali pustna očala, jih pobarvali in posuli z bleščicami. Sodelovanja s pekarno si želimo tudi v prihodnje (prav tako naši želodčki).
Besedilo in foto: Vida Rižnar
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 33
Pust v vrtcu Leskovec
V vrtcu smo si razigrano pustno vzdušje pričarali z različnimi dejavnostmi. Otroci so prihajali v vrtec našemljeni v raznolike pustne maske (miške, klovne, medvede, princese, vile idr.). Nasmejali smo se ob zanimivi predstavi, ki sta jo pripravila Pika Nogavička in njen prijatelj lev. Spoznavali smo pustne maske (korante, orače, ruso idr.) in si izdelali maske iz papirja. Ker je pustni čas čas veselja, zabave in norčavosti, smo si pripravili pustno rajanje in se našemljeni sprehodili po vasi.
Besedilo in foto: Brigita Plohl Sprehod po vasi
Ana Lia Šibila, 9. B
Pustna povorka na Ptuju in v Vidmu
Lana Horvat 6. a - Ptica
Mavrice iz vrtca na videmski povorki
V ponedeljek, 20. februarja, so se najstarejši otroci z vzgojitelji iz vseh enot Vrtca Videm spremenili v mavrice. Tako smo se zjutraj z avtobusom odpravili na otroško pustno povorko na Ptuj. Najprej smo se sprehodili po mestu, nato pa smo se odpravili v karnevalsko dvorano na pustno rajanje.
A zanimivega dne še ni bilo konec, saj nas je čakala še povorka v domačem kraju - »Fašenk na Vidmu 2023«. Bila je zelo zabavna in zanimiva izkušnja.
Besedilo in foto: Uroš Prelog, vzgojitelj
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 34
Pust v vrtcu
V vrtcu Videm je bilo v pustnem času zelo veselo. Dogajanje skozi ves teden so nam s svojim obiskom popestrili koran-ti iz Lancove vasi in etnografski pustni liki: baba nosi deda ter Jurek in Rabolj. Od blizu smo si lahko ogledali koranto-ve zvonce, kožuh, ježevko in kapo, prav tako tudi lik Jureka in Rabolja ter lik baba nosi deda. Vsem se zahvaljujemo, da ste si vzeli čas in nas obiskali ter razveselili.
Ogledali smo si še klovnsko predstavo v izvedbi vzgojiteljic in se ob njunih norčijah nasmejali do solz. Ker pa pusta ni brez pustnega rajanja, smo v vrtec prišli našemljeni ter se veselili, plesali in peli.
Besedilo in foto: Tea Simonič , , . n , ,. ......
Jurek in Rabolj z najmlajšimi	Lovro Mori, 9. B
Božični koncert Zavoda OŠ Videm
Po dveh decembrih koncertih prek spletne platforme Zoom zaradi omejitev med pandemijo se je v sredo, 21. decembra 2022, v telovadnici OŠ Videm ponovno odvil božični koncert. Telovadnica se je napolnila do zadnjega kotička, kar je še en dokaz, da imajo takšne prireditve v živo prav poseben čar.
Prireditev sta povezovala osmošolka Tija Živko Kmetec in drugošolec Anže Šilak ter nam pričarala tisti čarobni občutek pričakovanja božično-novoletnih praznikov. Spomnila sta nas, da so preproste stvari, kot so dobra knjiga, igra na snegu in čas, ki ga preživimo skupaj, tiste, ki nam v zimskem času najbolj ogrejejo srce in pričarajo nasmeh na obrazu. S pesmijo in plesom nas je razveselilo več kot 190 nastopajočih otrok.
Nastopili so cici zbor Videm in Leskovec, otroški pevski zbor s podružnice Sela, folklorna skupina in otroški pevski zbor vrtca Videm, otroški pevski zbor Videm in Leskovec ter mladinski pevski zbor Videm in Leskovec. Zaigrala sta dva šolska ansambla, zaplesali so plesna skupina osmošolk in otroci, ki obiskujejo plesno dejavnost v okviru razširjenega programa. Preživeli smo lep predpraznični večer. Prostor smo napolnili z dobro voljo in lepimi, iskrenimi željami, v dobrodelnem božičnem kotičku pa so učenci postregli z medenjaki, medenimi srčki in zeliščnim čajem. Vsem se zahvaljujemo za dobrodelne prispevke za šolski sklad. Porabili jih bomo za obogatitvene dejavnosti v šoli, ki učencem pomagajo spoznavati svet in jih učijo za življenje.
Petra Fošnarič
Otroški pevski zbor in solistke Lara, Pia in Ema. Foto: Žan Žnidar	Povezovalca prireditve razmišljata o posebnem darilu.
--NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023	-
i
Stran 35
Poklicna odločitev je ena izmed najpomembnejših v življenju. Strokovni delavci šole in starši si želimo, da bi se naši otroci pravilno odločili in se izobrazili za poklice, ki jih veselijo in kjer so dobre možnosti za zaposlitev.
V šoli jim želimo dati čim več informacij, zato smo v četrtek, 8. decembra 2022, organizirali tehniški dan, na katerem smo predstavili poklice in srednje šole Podravske regije. Predstavitev je že tradicionalna, saj je tako organiziran tehniški dan potekal že tretjič (vsake tri leta).
Starši naših učencev, naši nekdanji učenci, prijatelji, znanci, partnerji in drugi strokovnjaki so predstavili 41 poklicev s 13 poklicnih področij. V predstavitvah so učencem prikazali dobre in slabe strani poklica, dodatna znanja in izpopolnjevanja, ki so potrebna za kakovostno opravljanje poklica, možnosti zaposlitve in napredovanja. Kot prvo in najpomembnejše pa so jim predstavili, kakšne sposobnosti in lastnosti moraš imeti za uspešno opravljanje izbranega poklica in kašna je pot, da postaneš, kar si želiš. Poti so lahko različne, pomembno je, da učence program srednje šole zanima, da vanj vložijo energijo in da se vključujejo v čim več aktivnosti, ki jih šola ponuja, saj bodo lahko le tako uspešni.
Učenci so si izbrali tri poklicna področja, ki so jih zanimala in so želeli o njih izvedeti čim več. Predstavitve so potekale po skupinah in vsako poklicno področje je bilo predstavljeno z značilnimi poklici.
Po zanimivih predstavitvah poklicev je sledila poklicna tržnica. Predstavile so se naslednje šole in predstavniki podjetij: Šolski center Ptuj — Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Strojna šola, Elektro in računalniška šola, Gimnazija Ptuj, Biotehniška šola Maribor, Gimnazija Ormož, Škofijska gimnazija A. Martina Slomška, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Gimnazija in srednja šola za kemijo in farmacijo Ruše, Srednja prometna šola
Poklicna tržnica. Foto: Maja Juričinec
Maribor, Srednja lesarska šola Maribor, Gradbena šola Maribor, Srednja zdravstvena šola, Srednja šola za oblikovanje in Izobraževalni center Piramida, Talum Kidričevo in ADK Cir-kulane. Na poklicno tržnico smo povabili tudi starše osmošol-cev in devetošolcev; obiskali so jo v lepem številu. Vsi, ki smo sodelovali na tehniškem dnevu, smo zadovoljni s spoznavanjem poklicev na takšen način, razmišljamo pa še o drugih možnostih, kako učencem olajšati odločitev, kam po končani osnovni šoli.
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim: staršem naših učencev, našim nekdanjim učencem, prijateljem, znancem, partnerjem in drugim strokovnjakom, ki so nam podarili čas in predstavili poklice, ki jih opravljajo. S tem so marsikateremu učencu olajšali odločitev pred vpisom v srednjo šolo oz. jim pomagali odkriti zanimanje za njihovo poklicno pot.
Mišel Matjašič in Ksenija Samojlenko,
svetovalni delavki
Drugošolci in kamišibaj
Učenci 2. razreda pridno obiskujejo interesno dejavnost Ustvarjamo s slikanico. Vsebino slikanic so v septembru in oktobru poustvarili z lutkami in kostumi, v novembru pa so se srečali z namiznim gledališčem kamišibaj. Ustvarili so predstavo z naslovom Štirje letni časi. V njej se prepletata slovenska poezija in zvočna improvizacija z glasom in orffo-vimi glasbili. Ročno izdelane lutke na palici, ki vsebino vizualizirajo, so izdelali učenci sami. Tudi scena je njihovo delo.
Predstavo so premierno uprizorili za starše, bratce in sestrice, dedke in babice, ki so bili na svoje otroke upravičeno ponosni. Predstavili so se tudi šolarjem 1. triade, na pustni ponedeljek pa so si jo ogledali učenci dopolnilnega pouka slovenščine in kulture iz Hrvaške. Z veseljem se bodo predstavili še komu.
Besedilo in foto: Biserka Selak
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 36
Prireditev ob dnevu samostojnosti in
enotnosti
Zadnji dan pouka pred novoletnimi počitnicami, 23. decembra, smo imeli na šoli Videm prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter pred božično-novoletnimi prazniki. Otroški pevski zbor nam je zapel himno in božično pesem. Nastopali so učenci 4. in 5. razreda ter učenka 7. razreda. Učenci so brali svoje misli o domovini, o Sloveniji in slovenskih mestih, recitirali pesmi, se predstavili z glasbenimi in plesnimi točkami. Po novoletnem vošči-lu ravnatelja mag. Roberta Murka nas je obiskal še Božiček.
Mirjana Žlahtič
Plesna točka četrtošolk. Foto: Maja Juričinec
Ukradeni predmeti
Nekoč je za devetimi vodami živela vila Nagajivka, ki je nagajala v podvodnem kraljestvu. Imela je prijateljico vilo Pomagačico. Vila Pomagačica je pomagala vili Nagajivki nagajati. Vila Naga-jivka pa je imela čarobno kroglo, ki je bila zelo velika. Ce jo je petkrat vrgla v zrak, ji je uresničila željo. A pozor! Uresničila ji je lahko le eno željo. Nekega dne je vila Nagajivka želela nagajati hobotnici. Iskala jo je po vsem podvodnem kraljestvu. Po dolgem iskanju jo je našla na skali v koralnem grebenu. Nekaj časa jo je samo opazovala. Videla je, da se hobotnica sonči. Tiho se je prikradla do nje. Na skrivaj ji je ukradla dragoceni biser in ga hitro nesla do vile Pomagačice. Vila Pomagačica je biser dobro skrila v skrinjo zakladov. Med tem je hobotnica ugotovila, da njenega bisera ni več. Odpravila se je na lov za ukradenim predmetom. Naslednji dan se je vila Nagajivka odločila, da bo nagajala morskemu konjičku. Vedela je, da se igra na podmorskem igrišču. Tokrat je potrebovala pomoč vile Pomagačice. Naredili sta načrt. Vila Pomagačica je morskega konjička
zamotila z igro. Vila Nagajivka mu je v tem času ukradla verižico, ki jo je imel v torbi ob robu igrišča. Tudi ta ukradeni predmet sta vili pospravili v skrinjo zakladov.
V naslednjih dneh sta vili nagajali še delfinu, kitu in morskemu rakcu. Vsem sta ukradli dragocene stvari. Vse živali so druga za drugo kmalu ugotovile, da pogrešajo nekaj dragocenega. Le vila Nagajivka in vila Pomagačica nista ničesar pogrešali. Vsem živalim je bilo to zelo sumljivo. Ugotovile so, da sta jim vse pogrešane dragocene stvari ukradli vila Nagajivka in vila Pomagačica. Ko sta se vila Nagajivka in vila Pomagačica odpravili plavat, so živali, ki so pogrešale dragocenosti, hitro šle v njun dom. Tam so začele iskati ukradene stvari. Našle so Nagajivkino čarobno kroglo. Mislile so, da je to žoga, zato so si jo začele podajati. Ko je bila krogla tretjič v zraku, se je iz nje zaslišalo, naj povejo svojo željo. Vse živali so si zaželele, da bi našle pogrešane stvari. Naenkrat so se stvari pojavile pred njimi.
Živali so bile začudene, saj niso vedele, da je bila krogla čarobni predmet. Bile
Tilen Kralj, 6. a - Ptica
so vesele, saj so dobile nazaj dragocene stvari.
Ko sta vila Nagajivka in vila Pomagačica prišli domov, sta videli vse živali, ki so držale v roki svoje dragocene predmete. Vila Nagajivka je bila presenečena, saj ni vedela, kako so živali dobile nazaj svoje dragocene predmete. Živali so bile prijazne, zato se vili Naga-jivki in vili Pomagačici niso maščevale. Pogovorili so se ter se dogovorili, da ne bosta več nagajali in kradli. Postali so prijatelji in srečno živeli do konca svojih dni.
Miša Šibila, 5. b
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 37
Ognjena kraljica
Nekoč je za devetimi gorami živela deklica, ki je bila zelo prijazna. Rada je imela sošolce in sošolci so imeli radi njo. Nekega dne je zagledala skodelico, ki jo je vsrkala vase. V svet dobrih duhov, ki so bili nekoč dobri ljudje. Eden izmed njih je bil tudi Bog. Deklico je razglasil za najbolj prijazno osebo na svetu. Za nagrado ji je dal moč ognja. Vrnila se je v svoj dom. Svojih moči ni znala dobro krotiti. Zato je šla v gozd in poiskala skrivališče, kjer je lahko vadila svoje moči. Tam je spoznala tri zajčke, ki so ji svetovali glede ognjene moči, saj so vedeli, da je dobrega srca. A ognjena moč deklici še vedno ni bila pisana na kožo. Njene stene v skrivališču so bile zažgane. Poiskala je skodelico, ki bi jo morala vsrkati v svet dobrih duhov. A skodelica ni odreagirala. Nenadoma je v njihovo pokrajino prišla kraljica voda, ki je bila zlobna in je imela moč vode. Delala je poplave in razpoke v tleh. Zaradi tega so bili ljudje poškodovani. Medtem ko je deklica vadila svoje moči v skrivališču, je začutila, da je nekaj narobe. Da nekaj ni prav. Odpravila bi se domov, če ne bi videla, da je na njihovo pokrajino prišla kraljica voda. Šla je do nje in bojevali sta se. Kraljica je zmagovala, deklica izgubljala. Naenkrat je deklica padla. Kraljica voda bi že skoraj zmagala. V tistem trenutku se je spomnila, kaj vse je v življenju doživela. Kako prijazna in čutna je bila. Pobrala se je in začela obvladovati ognjeno moč. Borili sta se do konca. Kraljico voda je že skoraj pokončala, a ni pustila, da bi kdo umrl, saj se je zavedala, kako žalostna bi bila sama v takšni situaciji. Izbrala je boljšo rešitev. Kraljico vodo so strpali v zapor.
Deklica je postala ognjena kraljica in kraljica dobrote. Zaradi nje so vsi živeli srečno do konca svojih dni.
Ema Krajnc, 5. b
Dan boja proti otroškemu raku, 15. 2.
Slovenski kulturni praznik
Na naši šoli smo osrednji slovenski kulturni praznik obeležili s proslavo. Prireditev, na kateri smo prisotne spomnili na pomen kulture in moč kulturne besede, smo popoldne izvedli za občane. V dopoldanskem času smo prireditev izpeljali za učence naše šole. Vsekakor smo se v teh trenutkih spomnili tudi velikana našega pesništva, pesnika Franceta Prešerna. Skozi prireditev, kjer so se s plesom, petjem in z igranjem ter recitalom predstavili učenci naše šole in ženska vokalna skupina Leskovec, smo spoznali, da mora biti kultura v nas vedno, ne le en dan v letu. Spomnili smo se tudi dejstva, da tehtne in močne besede živijo vedno v nas. Naj nas torej vse kultura spremlja povsod in vedno.
Iztok Roškar
Nastop zbora. Foto: Bojana Mlakar
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 38
Pustne delavnice s starši
V predpustnem času, 9. februarja, so se skupaj s svojimi starši v popoldanskih urah v matičnih učilnicah zbrali učenci 2. a, 3. a in 3. b. Učiteljice smo najprej podale navodilo za izdelavo pustnega kostuma, nato pa so se vsi zbrani s polno delovne vneme lotili dela po korakih. Čas je hitro mineval in pridne roke, ki so spretno bodle šivanko skozi blago, so sešile pustne kostume, ki so jih učenci oblekli na dan pustne povorke v Vidmu, ki je bila v ponedeljek, 20. februarja. Nastali kostumi — kapljice, ki so predstavljale tekočino — so bile del šolske skupinske maske, ki je predstavljala Prehransko piramido. Vsi skupaj smo preživeli sproščen popoldan, ki je minil v prijetnem delovnem vzdušju.
Učiteljice: Biserka Selak, Mateja Gabrovec, Tanja Godec Mogel
Pustne delavnice s starši. Foto: Tanja Godec Mogel
Nika Bračič, 9. B
»Mini povorka« po vasi
Pustni petek je dan, ko si lahko učenci nadenejo svojo masko in se prelevijo v svojega najljubšega junaka ali lik, ki jim je blizu iz takšnih ali drugačnih razlogov. Tako je bilo tudi v petek, 17. februarja, ko so učenci 2. in 3. razredov preživeli nekoliko drugačen športni dan — športni dan v maskah. Po pustnem rajanju v učilnici smo se vsi podali na
pohod po vasi. Čudovit dan, ki je bil pred nami, in odlično pustno razpoloženje sta nam pričarala prijetno doživetje in tako smo z veseljem izvedli »mini povorko« po vaseh v bližini.
Učiteljice: Biserka Selak, Mateja Gabrovec, Tanja Godec Mogel
Pustne šeme 3. a in 3. b z učiteljicama Foto: Marko Sinkovič
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 39
Pustovanje na šoli Leskovec
Pustovanje smo na naši šoli vzeli »zelo resno« in se nanj intenzivno pripravljali tako, da smo na to temo organizirali kar dve srečanji s starši. Prvo je bilo namenjeno idejam in posvetu, drugo pa delavnicam, na katerih smo izdelovali pustne kostume. Na delavnicah smo se imeli še posebej lepo, saj smo klepetali, se družili in ustvarili različne kostume na skupno temo »prehranska piramida«.
V prehranski piramidi so učenci prvega, osmega in devetega razreda predstavljali gibanje, ki je za naše zdravje izrednega pomena. Našemili so se v žogice in navijačice. Drugošolci so se odeli v kapljice vode, ki so neprecenljive za naše zdravje. Četrtošolci so predstavljali zelenjavo, bili so prav veseli korenčki. Petošolci so bili testenine in so predstavljali skupino ogljikovih hidratov, šestošolci so bili kar »zrezki«, saj so predstavljali beljakovine. Najtežjo nalogo so si zadali sedmošolci, saj so predstavljali zdrave maščobe - oreščke. Naša pustna
Pustovanje na šoli Leskovec Foto: Marjana Notersberg
prehranska piramida je bila zelo zdrava, predvsem pa pisana in vesela.
Zelo norčavo, zabavno in poučno pa je bilo tudi na plesu v maskah, ki so nam ga na pustni četrtek pripravili devetošolci. Najprej so nam predstavili projekcijo o kurentovanju, obiskali so nas pravi kurenti in hudiček, sledil pa je ples v maskah, na katerem so razglasili dve najboljši maski in ju nagradili. Ob vsem tem pa je po naši pustno okrašeni šoli lepo dišalo še po krofih in miškah, ki so jih pripravljali učenci gospodinjskega in slaščičarskega krožka.
Norčavi pust je minil, ostal pa je spomin na ples v maskah, prijetne delavnice, druženje in zabavo.
Ksenija Širovnik

1
Marie Serdinšek, 7. A
Nuša Vidovič, 7. A
Tia Vaupotič, 7. A
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 40
Vzpon na Košenjak v znamenju raznolikosti
Sobota, 19. novembra, nam je vzbujala bojazen glede neugodnega vremena. Ampak pogumne vedno spremlja sreča in tako se je zgodilo tudi tokrat. Prebudili smo se v megleno in hladno jesensko jutro. Z avtobusom smo se odpeljali na dolgo vožnjo po slikoviti dravski dolini do cerkvice nad Dravogradom.
Od tam smo toplo oblečeni in polni pričakovanj krenili po gozdni poti najprej do doma na Košenjaku. Ne boste verjeli, ampak iz megle so nas pozdravile prve snežinke. Na kratko smo se okrepčali in nadaljevali proti vrhu. Pot je bila dokaj strma, a prijetna. Premagali smo kar nekaj višinskih metrov, zato smo se dvignili tudi nad meglo, kjer nas je presenetilo celo sonce. Zanimivo je bilo tudi to, da nas je pot proti vrhu vodila tik ob državni meji. Tako smo se fotografirali v Sloveniji in v Avstriji. Prihod na težko pričakovani vrh je bil veličasten. Imeli smo občutek, kot da smo
Na vrhu Košenjaka. Foto: Petra Hadler
visoko nad oblaki. Res čudovita nagrada za naš trud in vztrajnost. S prigrizki smo nadoknadili nekaj energije in se počasi spustili nazaj do doma na Košenjaku. Tam smo se zadržali malce dlje, poklepetali in se dodobra okrep-
čali. Nato nam ni preostalo drugega kot zadnji spust proti avtobusu in vožnja proti domu. Lepo smo se imeli, spet ...
Mentorice: Olga Zelenik, Petra Hadler, Polonca Vindiš
Zimska Gora Oljka
V soboto, 21. januarja, smo se mladi planinci zavoda OŠ Videm ponovno podali na tradicionalni zimski planinski pohod na Goro Oljko. Družbo so nam delali naši sorodniki, nekaj učiteljev, vzgojiteljev in drugi člani našega društva
Naveza. Na avtobus smo se vkrcali v Vidmu in na Selih in ga povsem napolnili.
V Šmartnem ob Paki smo začeli naš pohod. Ob prijetnem druženju smo prispeli na vrh do planinskega doma in cerkvice na Gori Oljki. Kot vedno v tem času so nas tudi tokrat člani Planinskega društva Polzela počastili s kuhanimi jajci in toplim čajem. Po počitku in okrepčilu smo si ogledali še notranjost cerkve s prečudovitim oltarjem. Sledilo je množično kepa-nje in uživanje v zimskih radostih. Po skupinskem fotografiranju smo se po drugi poti podali nazaj v dolino do avtobusa. Ves čas hoje je potekalo tudi zimsko veselje s kepanjem.
Razigrani in prijetno utrujeni smo se odpeljali proti domu. Ta zimska dogodivščina nam bo še dolgo časa ostala v prijetnem spominu.
Mentorice: Olga Zelenik, Petra Hadler, Polonca Vindiš
Zimska Gora Oljka. Foto: Petra Hadler
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Zimski pohod na Sv. Avguština
V soboto, 28. januarja, smo se cici planinci v spremstvu staršev in sorodnikov odpravili na naš prvi zimski planinski pohod.
Z avtomobili smo se odpeljali do kmetije Vidovičevih. Tam nas je pozdravil vodnik PD Naveza Ignac Topolovec. Odpravili smo se izzivu naproti. Pot ni bila preveč zahtevna, je pa bila ponekod še poledenela. Kot pravi planinci smo bili vsemu kos. Med pohodom so bili obvezni postanki, saj se je v vsakem nahrbtniku skrivalo kaj sladkega. Ko smo prispeli do cerkvice sv. Avguština, smo najprej naredili sneženega moža. S seboj smo prinesli šal, klobuk, korenček in oglje. Okrepčali smo se s hrano iz nahrbtnika, nakar je sledilo množično kepa-nje. Vrisk otroškega smeha je bilo slišati daleč naokrog. Dobre volje in prijetno utrujeni smo se odpravili nazaj po isti poti do kmetije, od tam pa domov.
Verjamem, da se bomo še dolgo spominjali tega pohoda, saj so otroci neizmerno uživali na snegu.
Besedilo in foto: mentorica Zdenka Ceh
	 Stran 41
Zimska idila na pohodu
Zimski športni dan z vonjem po pomladi
Kurenti in drugi pustni liki so dobro opravili svoje delo. Pregnali so zimo iz naših krajev. Kljub temu smo na šoli Sela izvedli zimski športni dan, ki se je začel s skupnim pozdravom in predstavijo dejavnosti.
Učenci so bili aktivni v športni delavnici v telovadnici, plesni in sprostitveni delavnici v razredih. Po malici smo šli na pohod po okoliških poteh. Tu smo ob senčnem gozdičku še videli sneg. Pot nas je peljala tudi mimo polžaste šolske grede, kjer pa iz zemlje že kukajo pomladni znanilci, nekateri celo že cvetijo.
Predstavila se nam je plesna šola in učenci so ob vodenju poskusili zaplesati. Športni dan pa ne more biti končan brez naše tradicionalne igre med dvema ognjema. Učenci so povedali, da so se imeli lepo, saj je športni dan dan veselja, zabave, gibanja in dobre volje.
Učiteljica Claudia Beguš Mihelič
Na pohodu smo se naužili toplega sonca. Foto: Petra Hadler
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 42
S 74. občnega zbora PGD Sela
Na rednem letnem občnem zboru, ki je bil letos volilni, so se v soboto, 4. februarja, sestali tudi člani PGD Sela in na delovnem srečanju gostili številne goste, med njimi videmskega župana Braneta Kolednika, predsednika in poveljnika GZ Videm mag. Janeza Merca in Romana Cafuta, tajnika GZ Videm mag. Domna Goloba, predsednika KS Sela Dejana Tram-ška, p. Klemna Slapšaka iz videmske župnije, predstavnike društev iz KS Sela in mnoge stanovske kolege iz prijateljskih PGD.
Uvodni pozdrav je imel predsednik Jure Pignar, ki je nato predstavil bogato poročilo o delu društva v letu 2022. Izpostavil je vse pomembnejše dogodke, ki so se jih udeležili, tekmovanja in izobraževanja ter nove pridobitve v društvenih prostorih (uredili so novo pisarno in društveni arhiv). Skozi vse leto so aktivno delali tudi z mladim gasilskim podmladkom, poročilo o delu pionirjev, mladincev in gasilskih pripravnikov je predstavila Eva Vidovič Sitar. Operativno poročilo je podal društveni poveljnik Aleš Sitar, ki se je letos poslovil s te funkcije in se je ob koncu vsem iskreno zahvalil za pomoč pri opravljanju te odgovorne naloge.
VOLITVE ORGANOV DRUŠTVA ZA 2023-2028
Letošnji občni zbor je bil tudi volili, saj se je iztekel petletni mandat za obdobje 2018—2023. Člani so soglasno izvolili in potrdili starega-novega predsednika Jureta Pignarja, namestnik predsednika je postal Matjaž Klasinc, novi poveljnik je postal Bojan Auer, namestnik poveljnika Sandi Ivančič, v nadzorni odbor so bili imenovani Anton Mohorko kot predsednik ter člana Ivan Vidovič in Slavko Steiner, v disciplinsko komisijo pa Stanko Potočnik kot predsednik, člana pa sta postala Gaj Železnik in Bogdan Mohorko.
Pogled v dvorano, ki so jo člani in gostje občnega zbora dodobra napolnili.
PODELILI PRIZNANJA IN ZAHVALE
Mag. Janez Merc in Roman Cafuta sta najprej podelila priznanja za uspešno opravljena izobraževanja. Med prejemniki so: Matic Godec, Klemen Pignar in Tilen Potočnik, ki so opravili tečaj za gasilca pripravnika. Zahvale za delo v gasilski organizaciji so prejeli: Rok Kojc, Blaž Potočnik, Gal Vidovič in Irena Sitar - vsi za 10 let, Mitja Mohorko za 20 let, Jure Pignar, Dani Potočnik in Bojan Vidovič pa za 30 let. Priznanje GZ Videm 3. stopnje je letos prejel Tilen Potočnik, Anja Mohor-ko, Tadeja Pignar in Dominika Pignar pa so prejemnice priznanja GZ Videm 1. stopnje.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Za požrtvovalno delo se je selskim gasilcem zahvalil tudi videmski župan Brane Kolednik.
Ob koncu srečanja so novim članom, ki so v društvo vstopili v letih 2021-2023, podelili tudi uradne listine o včlanitvi v PGD Sela. Na fotografiji v družbi starega-novega predsednika Jureta Pignarja (skrajno levo) in novega poveljnika Bojana Auerja.
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 43
Utrinek z delovnega srečanja. Poročilo o delu mladih selskih gasilcev v minulem letu je predstavila Eva Vidovič Sitar.
Jubilejni, 10. zbor mladine
Mladi gasilci PGD Sela so se v nedeljo, 29. januarja, srečali na rednem letnem občnem zboru, letošnji je bil že deseti po vrsti. Opravili so pregled dela v minulem letu, ki so ga nekoliko še krojili protikoronski ukrepi, in si zadali načrt dela za letošnje leto.
V PGD Sela je trenutno včlanjenih 41 mladih gasilcev, od tega 18 pionirjev, 19 mladincev in štirje gasilci pripravniki. Tako je bilo namreč slišati v poročilu verifikacijske komisije, ki je po ustaljenem protokolu poročala o stanju članstva. Zbor mladine so mladi selski gasilci izpeljali povsem sami — od prve do zadnje točke. Najprej so izvolili delovno predsedstvo, nato pa v skupnem poročilu poročali o delu pionirjev, mladincev in gasilcev pripravnikov. Razbrati je bilo, da so v celoti uresničili zastavljene cilje, med drugim so v začetku junija kar z devetimi ekipami naprej sodelovali na tekmovanju v gasilski orientaciji za mladino GZ Videm, pet ekip pa se je konec avgusta udeležilo regijskega tekmovanja, obiskali so tabor gasilske mladine pri prijateljih iz PGD Središče ob Dravi, se
Na delovnem srečanju so podelili tudi priznanja prizadevnim mladim gasilcem.
PGD Sela
konec avgusta družili na 8. taboru gasilske mladine na Selih, Gal Vidovič in Zal Hazenmali sta na srečanju mladine Podra-vske regije v Moškanjcih osvojila odlično 2. mesto v disciplini Fire Combat, udeležili pa so se tudi ligaškega tekmovanja in tekmovanja iz gasilske orientacije (tudi na državnem nivoju) ter kviza gasilske mladine.
Načrt dela za letošnje leto je zbranim predstavil predsednik komisije za delo z mladino Matjaž Klasinc in sklenemo lahko, da je pred mladino v PGD Sela še eno razgibano gasilsko leto, ko se bodo veliko izobraževali, tekmovali in se družili na prijetnih dogodkih, ki jih zanje skozi vse leto organizirajo prizadevni mentorji v PGD Sela.
Za vse uspehe, dobro voljo in energijo, ko ju mladi na Selih namenjajo gasilskim vrednotam, so mladim gasilcem čestitali tudi gostje, med njimi župan Občine Videm Brane Kole-dnik, predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta, tajnik GZ Domen Golob, prijatelji iz PGD Središče ob Dravi in predstavnik PGD Tržec Jani Požar.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
PGD Tržec
v
C as neizmerno beži in leto se hitro obrne. Končno, če smemo tako reči, smo pričakali občni zbor v takšni obliki, kot smo ga gasilci navajeni.
Občni zbor smo izvedli 14. januarja. Dvorana gasilskega doma je bila polna. Lepo je bilo videti nasmejane obraze, poreči kakšno prijazno besedo in se poveseliti s prijatelji gasilci. Skozi poro-
čila predsednice in poveljnika je bilo razbrati, da smo želeli v minulem letu postoriti vse, kar je nekako stalo skozi čas korone.
Čeprav je bil volilni občni zbor, tega ni bilo čutiti. Razrešili smo dosedanje vodstvo in imenovali novega za obdobje 2023-2028. Še naprej bo društvu predsedovala Mateja Kirbiš, za poveljnika pa je bil izvoljen Leon Požar. Predstavila
-	NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023	-
Utrinek z občnega zbora
_ Stran 44
Gasilski slavolok za zlatoporočenca Muršek. Foto: arhiv PGD Tržec
sta svojo ekipo, ki je bila soglasno potrjena. Ekipa je usklajena z izkušnjami in mladostno zagnanostjo. Zastavili smo si načrte za naslednjih pet let na področju dela, izobraževanja, druženja in razvoja našega društva. Tako lahko smelo zremo v prihodnost.
Ker v gasilskih vrstah delo opravljamo prostovoljno, je edina nagrada za naš trud zahvala, pohvala ali kakršna koli oblika priznanja. Iskrena hvala vsem dobitnikom za vložen trud v delo, izobraževanje, napredovanje in delo z mladimi. V naše vrste smo privabili veliko mladih in zagnanih gasilcev. Čeprav je precej odrekanja in vlaganja v izobraževanje in delovanje v gasilstvu, jim želi-
mo, da to čim bolje izkoristijo pri razvoju svoje osebnosti. Vse, ki čutijo pripadnost in imajo odprto srce pomagati sočloveku, vabimo v naše vrste. V našem društvu se radi spomnimo tudi velikih posebnih trenutkov v življenju naših članov. Pri cerkvi sv. Vida smo 18. februarja pripravili slavolok in čestitali našemu članu Jožetu Muršku in njegovi ženi Emi ob 50. obletnici poroke. Želimo jima še veliko srečnih skupnih let!
UO PGD Tržec
Zmagovalca ONL Videm KMN Majolka in ŠD Zg. Pristava - veterani
Po dveletnem premoru so ljubitelji malega nogometa in tradicionalne lige, ki pritiče videmski telovadnici, končno prišli na svoj račun. Športa zveza Videm je tako ponovno izpeljala Občinsko nogometno ligo, ki ji je tudi letos poveljeval Darko Lah.
V tej sezoni, ki se je končala 11. februarja, je skupaj nastopilo 14 ekip, od tega osem v članski in šest v veteranski konkurenci. V članski konkurenci so nastopile ekipe: ŠD Pobrežje, ŠD As, ŠD Zg. Pristava, ŠD Selan, ŠD Tržec R-21, NŠ Klopotec, KMN Majolka in ŠD Lancova vas, pri veteranih pa: ŠD Tržec, ŠD Selan Girpica, KMN Majolka, ŠD Pobrežje, ŠD Videm in ŠD Zg. Pristava. Po enokrožnem sistemu pri članih so se v
KMN Majolka - zmagovalna članska ekipa
ŠD Zgornja Pristava - zmagovalna veteranska ekipa Foto: Darko Lah
nadaljevanju nato med seboj pomerile najboljše štiri ekipe za prvaka in nato ekipe za mesta od 5. do 8. Pri veteranih je bil sistem tekmovanja dvokrožen.
Spremljali smo kakovostne dvoboje, zmagovalec velikokrat ni bil znan do zadnjih trenutkov, na koncu pa sta največ znanja pokazali moštvi KMN Majolka, ki je slavilo pred Selani in »asi« pri članih, in ŠD Zg. Pristava pri veteranih, ki je bilo boljše od ŠD Selan Girpica in KMN Majolka.
Tadej Podvršek
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 45
Selani zmagovalci veteranskega tekmovanja na Ptuju
V športni dvorani Center na Ptuju je v nedeljo, 26. februarja, potekal zaključni turnir zmagovalcev zimskih lig malega nogometa na območju MNZ Ptuj. Na njem so tekmovali člani in veterani, ki so bili predstavniki ormoške, videmske in ptujske lige.
Pri članih je videmsko ligo zastopala ekipa KMN Majolka, pri veteranih pa ŠD Selan Girpica. Slednji so zamenjali prvake videmske lige ŠD Zgornja Pristava, katerih nogometaši se zaradi drugih obveznosti niso udeležili zaključka tekmovanja na Ptuju. Selani so jih odlično zamenjali in z dvema zmagama osvojili naslova prvakov v veteranski kategoriji. Pri članih je KMN Majolka osvojil končno 3. mesto.
Besedilo in foto: TP
Pokali za najboljše v članski in veteranski kategoriji
Videmčani želijo ostati pri vrhu
Ze sredi januarja so priprave na drugi del tekmovanja v 3. SNL začeli tudi nogometaši Vidma. Zanje bo spomladanski del sezone prav poseben, saj so se že v začetku marca v osmini finala pokalnega tekmovanja Union v knežjem mestu pomerili z mogočnim prvoligašem -Celjem. Gre za enega izmed največjih uspehov v zgodovini ŠD Videm.
Rumeno-zeleni so jeseni pod vodstvom Luke Gajška pustili odličen vtis, saj po dobri polovici odigranih tekem zasedajo
Utrinek z letne konference ŠD Videm. Foto: arhiv društva
odlično 2. mesto in v hrbet gledajo le ekipi Dravinje. Videmčani tudi v drugem delu sezone nameravajo mešati štrene na vrhu in v ta namen so ekipo tudi nekoliko okrepili. Odhodov ni bilo, moštvo pa sta okrepila povratnik Žan Plajnšek, ki se je vrnil iz Avstrije, in Žan Vidovič, nekdanji član Aluminija, ki je iz drugoligaša Beltincev prišel na posodo. Klub, ki domu-je ob Dravinji, je v pripravah odigral številne prijateljske tekme, vse z namenom, da bi fantje karseda najbolje pripravljeni dočakali nadaljevanje prvenstva, ko bodo cilji ostali smeli. Člani društva so bili v preteklem obdobju aktivni tudi na videmskem fašenku, kjer so pred klubskimi prostori imeli na voljo »šank«. Udeležba je bila tako kot na celotni povorki odlična, saj je fašenk na tem območju ljudem v koreninah, obenem pa so člani društva s tem pripomogli k promociji in delovanju društva. Prav tako je stekla prenova prostorov za rezervne igralce, obenem pa so dokončali zaščitne ograje in obnovili slačilnice. Vsa dela so potekala v lastni režiji.
Ob vsem tem dodajmo, da so v ŠD Videm pozimi aktivno pripomogli k aktivnemu delovanju NŠ Klopotec, ki so ga ustanovili skupaj s Tržcem in Podlehnikom. Naraščajniki so namreč vso zimo pridno vadili v telovadnicah v Vidmu, Leskovcu in Podlehniku, se udeleževali številnih turnirjev, kjer so bili več kot konkurenčni vsem tekmecem.
Tadej Podvršek
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 46
Vladimir Sitar prejel Bloudkovo plaketo
Na pobudo Kluba borilnih veščin Ptuj je bil Vladimir Sitar nominiran za Bloudkovo plaketo, ki jo je v februarju prejel na 58. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2022 na Brdu pri Kranju.
V uradni obrazložitvi je Videmčan plaketo prejel za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. V prvi vrsti kikboksa, s katerim je najbolj povezan, in v tej športni panogi je dolgoletni uspešen trener in funkcionar. Vladimir Sitar stopil je v svet borilnih veščin vstopil ob koncu leta 1975, ko je v tedanjem Karate klubu Ptuj začel trenirati budokai. Kot tekmovalec je bil sedemkrat državni prvak Jugoslavije v kikboksu, leta 1982 pa je v tej disciplini postal v Hamburgu tudi evropski prvak. Aktivno je tekmoval do leta 1987 in od takrat naprej je uspešen trener v Klubu borilnih veščin Ptuj. V tem času je sodeloval pri vseh uspehih ptujskih tekmovalcev v kikboksu, kar sedem jih je postalo tudi svetovnih prvakov. Ti so: Davorin Gabrovec, Matej Šibila, Nadja Šibila, Marcel Fekonja, Andrej Bezjak, Lara Vuzem Vajda in Patrik Šulek. Ob tekmovalnih uspehih je z zavzetim delom Vladimir Sitar prišel tudi do naziva mojster borilnih veščin črni pas, 7. dan. Prav tako je napisal dve knjigi o kikboksu z naslovoma Kikboks: nastanek in razvoj v svetu in pri nas in Kikboks: tehnike in taktike borbe. Skozi čas je opravljal tudi različne vloge v Kickboxing zvezi Slovenije, saj je bil dolgo selektor
Vladimir Sitar ob prejemu plakete Foto: Aleksander Lilik
reprezentanc in je zdaj že četrti mandat predsednik te športne zveze. Vladimir Sitar si je v zadnjem desetletju na različnih nivojih prizadeval, da bi kikboks postal olimpijski šport. Sprejem v olimpijsko družino je ta šport dosegel v letu 2021 v Tokiu, ko ga je potrdil izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pod vse te zapisane športne dosežke in delovanja se podpisuje Vladimir Sitar. Iskreno mu čestitamo ob prejemu Bloudkove plakete!
Tadej Podvršek
Pred ŠD Tržec številni izzivi
Takoj po fašenku so priprave na drugi del sezone začeli nogometaši Tržca. Članska ekipa z uvrstitvijo v prvem delu sezone ne more in ne sme biti zadovoljna, zato bodo skušali spomladi storiti več.
Ekipa ŠD Tržec R21 je uspešno nastopala v Zimski ligi malega nogometa. Foto: Tadej Podvršek
NAŠ GLAS -
Osnovni cilj varovancev Iztoka Fridla bo uvrstitev v zgornjo polovico tabele, a za kaj takega bo treba biti bolj konstanten kot jeseni. Moštvo je ostalo skupaj, novinec pa je Rok Jus. Moštvo ima nekaj težav s poškodbami, vendar upajo, da bodo te do začetka prvenstva v začetku aprila odpravljene. Poleg članske so aktivne tudi mlajše selekcije, združene pod NŠ Klopotec. Pred kratkim so vse selekcije zapustile telovadnico in začele trenirati na zunanjih površinah, kar je za naraščajni-ke veliko primernejše.
Pred ŠD Tržec je letos kar nekaj ambicioznih projektov. Temeljiteje namreč želijo urediti okolico obeh igrišč (igrala, prostor med obema igriščema). Poleg tega so odločeni, da bodo letos nekoliko večjo skrb posvetili tudi staremu igrišču, ki je v slabših vremenskih razmerah idealno za trening. Obenem so v društvu nabavili sodobne kabine za rezervne igralce za staro igrišče, ki bodo nadomestile stare in dotrajane kabine iz pločevine.
TP
- MAREC 2023
	 Stran 47
Videmski odbojkarji zasedli 2. mesto
V ponedeljek, 9. januarja, so se starejši učenci OŠ Videm -Leskovec podali v Cirkovce, kjer so nastopili na področnem prvenstvu v odbojki. Najprej so z 2:1 v nizih premagali učence OŠ Gustava Šiliha iz Laporja, nato pa v finalu za 1. mesto klonili proti domači zasedbi. V četrtfinale državnega tekmovanja se je uvrstila zgolj zmagovalna ekipa, tako da so videm-ski odbojkarji kljub trudu in dobrim predstavam tekmovanje končali.
TP
Učenci OŠ Videm na področnem tekmovanju z učiteljema Benom Repičem in Gorazdom Černilo Foto: Črtomir Goznik
Hi
Vaške koline Športnega društva Zgornja Pristava
V soboto, 21. januarja, je Športno društvo Zgornja Pristava ob pomoči aktiva žena Dolena organiziralo tradicionalne vaške koline. Zelo sem se veselil tega dogodka, zato sem se na ta dan zbudil že zelo zgodaj. Ob sedmih zjutraj smo bili dogovorjeni, da se zberemo na prireditvenem prostoru, to je Dom krajanov Dolena, ki je naša sosednja hiša. Z atijem sva bila prva tam. Počakala sva predsednika društva, ki je tudi naš sosed, in preostale, ki so pomagali pri kolinah.
Ko smo se vsi zbrali, smo se odpeljali po pujsa k moji babici, ki ima kmetijo. Tam smo pujsa zaklali, naložili in odpeljali k domu krajanov. Nato so si vsi, ki so sodelovali, razdelili delo. Najprej so pujsa obelili, iz njega izrezali maščobo, potem pa razkosali.
Zdaj je že bil čas za malico in kuharice so pripravile jetra, kuhan krompir, kislo zelje in ocvirkovko. Po malici se je delo mesarjev nadaljevalo.
Pri večerji. Foto: Mojca Stramič
Mesarji so maščobo obarili, potem pa zmleli, da so naredili zaseko. Porabili so se čisto vsi deli pujsa, nič se ni zavrglo. Tudi čreva so umili in iz njih naredili navadne in kašnate klobase. Za kašna-te klobase so obarili glavino. Tudi tace in rep so obarili, porabile pa se bodo za kislo juho.
Na vaške koline so bili povabljeni vsi krajani. Kuharice so pripravile večerjo, ki je bila ob 18.00. Skuhale so juho iz hrtišovih kosti z rezanci, ki so jih same naredile, »restan« krompir, kislo zelje, zeleno solato, hren, spekle so narejene kašnate klobase. Imeli pa smo tudi pečeno meso, ki ga je moj ati spekel v
naši krušni peči. Zraven je bil še domači kruh, ki ga je spekla moja mami, tudi v naši krušni peči. Po večerji smo se posladkali s pecivom, ki ga je bilo vse polno, saj je skoraj vsak nekaj prinesel. Na koline je prišlo veliko ljudi, jaz pa sem bil vesel, da je prišlo veliko mojih prijateljev, s katerimi smo po večerji odšli k meni domov, kjer smo se igrali. Na dogodek so prišli še muzikantje, zato so se vsi zbrani zabavali. Tudi plesali so. Veselo je bilo in komaj čakam, da bodo koline spet drugo leto.
Filip Vek
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
	 Stran 48
V Vidmu turnir v klasičnem pikadu
V Vidmu je 28. januarja potekal 3. rang turnir v klasičnem pikadu. Ta pikado se od priljubljenejše »gostilniške« različice nekoliko razlikuje, saj so konice puščic
kovinske, tarča pa plutovinasta. Obenem se evidenca vodi ročno.
Kot na številnih turnirjih doma in v tujini so bili na turnirju prisotni tudi člani Pikado kluba Triplex s Ptuja, čigar barve brani tudi Sebastijan Zadravec iz Ljubstave. Sebastijan je povedal, da je njegov klub zelo uspešen, praktično na vsakem turnirju se uvrstijo med najboljše štiri in tako so osvojili že veliko naslovov in pokalov. Veseli ga, da so enega izmed turnirjev lahko izpeljali doma, v Vidmu. Organizacija je bila brezhibna, turnirja pa se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev. S klubom se udeležujejo številnih tekem in turnirjev, saj želijo to zanimivo igro predstaviti kar se da širokemu krogu ljudi. Rezultati kot povsod pridejo le s trdim in zavetim delom in na tem področju sta Sebastijan in njegova partnerka zelo uspešna, saj praktično ni tekmovanja, s katerega se domov ne bi vrnila z lovoriko.
TP
V Vidmu se je zbralo okrog 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Foto: Igor Lakner
Športno društvo Zgornja Pristava
v
Člani ŠD Zg. Pristava po vnovičnem zagonu društva, povedano v športnem žargonu, »tečejo na dolge proge«. Do bližajoče se skupščine 4. marca 2023 bodo zastavljene cilje v celoti realizirali.
Po večletnem premoru so 21. januarja oživili že tradicionalno prireditev »Vaške koline«. Ob članih ŠD so k sodelovanju povabili tudi članice aktiva žena Dolena in krajane, vešče opravil domačih kolin. Dogodek, na katerem ni manjkalo obiskovalcev, bo podrobno opisan v članku mladih članov društva. Za dobro kapljico in obilo peciva so ob aktivu žena poskrbeli tudi gostje. Prav vsega je bilo na pretek. Za dobro vzdušje je bilo poskrbljeno s petjem ob spremstvu harmonike, po 20. uri pa je nenapovedano prišel še ansambel Peto-via kvintet. Igralo, plesalo, vriskalo in pelo se je v pozno noč. Navzoče so ob večerji nagovorili predsednik društva Miran Marinič, predsednik KS Dušan Hebar in župan Brane Kole-dnik, ki se je skupaj s soprogo odzval povabilu. Na Prešernov dan je bil organiziran pohod na Donačko goro. V soboto, 25. februarja, pa je bil organiziran smučarski izlet v Koralpe (avstrijska Koroška). Prijavljenih je bilo okrog 50 udeležencev, željnih spusta po snežnih poljanah. Krajani ste ponovno vabljeni na redne rekreativne dejavnosti ob torkih in četrtkih v veliki dvorani Doma krajanov Dolena:
Člani ŠD Zg. Pristava v Koralpah. Foto: Dušan Hebar
Skupini vodita Katja (041 233 649) in Maja (031 566 686). Potrebna oprema: športna oblačila, telovadni copati, talna podloga. Za družabne igre (šah, šnops, tarok in še kaj) pa sprejema prijave in poda podrobne informacije Dušica (040 166 134). Informacije o pohodih pa boste člani ŠD dobivali sproti.
FL
NAS GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023
Stran 49 	
Zimska šola v naravi odlično uspela
Učenci 6. razredov OŠ Videm in podružnice Leskovec so se sredi decembra lani podali v Kranjsko Goro, kjer so bili v šoli v naravi. V našem gorenjskem turističnem biseru je bivalo 42 otrok, ki so v deželi Kekca ostali pet dni (12.-16. december).
Pod budnim očesom učiteljev in vaditeljev so bili učenci nadvse aktivni, saj so tekli na smučeh, se ukvarjali s pohodni-štvom, spoznavali, kako je s preživetjem v naravi, in si dodobra ogledali vse znamenitosti Kranjske Gore in okolice. Žal zaradi premajhne količine snega niso mogli izpeljati tečaja smučanja, namesto tega so izvedli tečaj teka na smučeh. Tekli so na progah, kjer je konec februarja in v začetku marca letos potekalo SP v nordijskem smučanju. Kljub temu so se učenci videmske šole imeli odlično, najpomembnejše pa je spoznanje, da so vsi zdravi prišli domov.
TP
Učenje teka na smučeh Foto: Beno Repič
Sneženi pravelikan v Halozah
V majhni vasici v Halozah, v Skorišnjaku, se je po dolgih 10 letih prebudil sneženi dinozaver. Za mnoge otroke so zimske počitnice ene izmed najzanimivejših, saj zimski čas ponuja ogromno različnih aktivnosti na snegu. Vsaj tako je bilo v preteklih letih, ko so bile zime dosti bolj zasnežene.
Letos mineva 10 let, odkar sva s sošolcem Renejem Jančičem kup snega na dvorišču spremenila v dinozavra. Bila sva učenca 7. razreda OŠ Leskovec. Ideja, da iz kupa snega oblikujeva dinozavra, se nama je zdela zelo zanimiva. Ob pomoči očeta sva ga nato pobarvala in poskrbela, da je bil na koncu videti še bolj resničen. Končni izdelek smo poslikali, posredovali
na uredništvo Štajerskega tednika, nato pa se je naš dinozaver pojavil še v časopisu. Moram priznati, da še danes hranim izrez iz takratnega časopisa in da sem na to še vedno zelo ponosen.
Po dolgem času nam je letos mati narava spet poslala večjo pošiljko snega. Ko sva s sestro očistila dvorišče, sem takoj pomislil, da je letos spet čas za našega dinozavra. Ob pomoči bratranca Matevža Emeršiča, ki je zimske počitnice letos preživel v Halozah, nama je v dveh dneh uspelo kup snega spremeniti v prazgodovinskega velikana. Lepo se je bilo vrniti v otroške spomine in hkrati aktivno izkoristiti prosti čas. Upam, da na naslednjega dinozavra ne bomo čakali tako dolgo.
Besedilo in foto: Alen Orlač
Rene Jančič, Alen Orlač in sneženi dinozaver februarja 2013
Matevž Emeršič, Alen Orlač in sneženi dinozaver po 10 letih
NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAREC 2023	-
Stran 50
Pomen gibanja za krepitev zdravja - pomladanska telesna aktivnost
Zima nas je to leto obdarila s snegom in mrazom. Če smo upoštevali priporočila o osnovnem gibanju (hoji) iz prejšnje številke, smo predvsem starejši zlahka priklicali utrinke »še ta pravih zim« iz mladosti. Verjamem, da smo se razigrali in medge-neracijsko povezali tudi na sankanju in dričanju na bližnji klančini ali v času počitnic celo na smučišču.
Prav je, da smo ob spremljanju svetovnih prvenstev v zimskih športih »kavč mojstri«. Navijati za naše snežne junake je poslastica. Še posebno veselo bo, če bomo junake nordijskih disciplin (skoki, teki in klasična kombinacija) obiskali na prizoriščih v naši »kraljici« Planici. To bo lahkoten sprehod po dolini Planica, morda tudi v Tamar, doživetje tekmovalnega vzdušja in priznanje organizatorjem za izjemno, v veliki večini prostovoljno delo pri izvedbi svetovnega prvenstva in poklon športnikom. Ker smo na pragu prebujanja pomladi, nas naj ob rajanju na pustnih zabavah ta prikliče tudi k druženju na zunanjih športnih površinah. Za nogometaše ob rednih treningih že potekajo ligaška tekmovanja, dvoranski športi in rekreacija tečejo po urnikih, sprehajalci, posebej pa dvomljivci o potrebah po gibanju pa »moramo« na plano. Upokojenci imamo

Aktivni dedek in radovedni otroci na snegu
na izbiro ves svetli del dneva, šolarji in zaposleni pa le popoldneve. Za gibanje/ hojo izkoristimo vsaj pol do ene ure, še posebej, če je vreme sončno. Poiščimo bližnjo vzpetino (tudi asfaltirano), da bo učinek aktivnega počitka čim večji pri spodbujanju dihalnih in srčno-žilnih sistemov našega organizma. Še kakšen teden ali dva nas ločita tudi od vse bolj popularne rekreacije — kolesarjenja. Kolo lahko pripravimo že zdaj in hkrati načrtujemo lep vikend program prve pomladanske kondicijske vožnje. Ne
pozabimo, da smo po dolgem premoru nekoliko manj spretni. Tudi vozniki vozil so pozabili na kategorijo kolesarjev v cestnem prometu. Na sezono se nava-jajmo skupaj, varno in spoštljivo! Ker pogosto zamenjamo športno rekreacijo za spomladansko delo (to ni rekreacija, je le aktivacija telesa za opravljanje storitve), tudi pri tem ne smemo pozabiti na postopnost. Pretirane in predol-gotrajne obremenitve telesa niso skrb za zdravje, temveč izziv ali klic k poškodbam mišično-vezivnega ali celo kostnega ustroja (predvsem hrbtenica, kolki in kolena) našega telesa.
NE POZABIMO
—	Tudi za delo se je treba ogreti. Če ne opravimo ogrevalne gimnastike, začnimo vsaj z zmernim pristopom k zadanemu opravilu.
—	Zemlja je še pogosto zmrznjena, odstotek vlage v njej je velik, zato obstaja nevarnost zdrsa povsod — obu-jemo primerno obuvalo (tudi na ravnem).
—	Upoštevajmo pravila oblačenja, primerna letnemu času. Raje preznojeno majico zamenjati kot zaradi kratkih rokavov obležati s pljučnico, gripo, angino ali mišičnimi krči.
Besedilo in foto: FL
Fašenk na Vidmu 2023
Letošnji pustni čas smo pričakovali še s kančkom več veselja, saj je potekal brez omejitev, ki smo jih bili navajeni v zadnjih letih. Res da se naše poslanstvo ni nehalo, bilo pa je občutno manj osebnega stika z ljudmi.
Manj omejitev je pomenilo tudi, da bo ponovno potekala povorka skozi Videm pri Ptuju. V januarju je Občina Videm objavila razpis za organizacijo povorke, na katerega smo se prijavili in bili izbrani kot organizator. Na sestanku, ki smo ga imeli, je župan izrazil željo, da bi prireditev nadgradili, in predlagal, da bi postavili šotor, v katerem bi lahko udeleženci
pojedli svoj topli obrok po povorki. V zadnjih letih, ko je bilo slabo vreme, se je namreč izkazalo, da je dvorana v občinski stavbi premajhna za vse udeležence. Želja je bila tudi, da se zagotovi toliko donatorskih sredstev, da bodo vse karnevalske skupine dobile nagrado. To je tudi uspelo. Na povabilo k udeležbi se je prijavilo skupaj 31 etnografskih in karnevalskih skupin. V povorki je tako nastopalo nekaj več kot 1300 udeležencev, kar je bil kar velik organizacijski in logistični zalogaj. Na srečo je potekalo vse brez zapletov in po končani povorki smo v šotoru videli zadovoljne obraze udeležencev, ki smo jim pripravili še dodatno presenečenje, saj
-	NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023	-
Stran 51
jih je zabaval tudi Domen Kumer. Vzdušje je bilo res odlično in na višku zabave smo podelili tudi nagrade karnevalskim skupinam. Prvo mesto so letos osvojili Šumari KUD Vetrnice Kidričevo, na drugem so bili Crički TED Sodinci, tretje pa je pripadlo Disco divam iz Pobrežja.
Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje in upamo, da se prihodnje leto ponovno vidimo. Nekaj utrinkov pa smo zbrali v fotozapisu.
Besedilo in foto: Rado Škrjanec
FD Lancova vas, sekcija Koranti
SODELUJOČE SKUPINE
Pobreški pokači, Orači iz Okiča, OŠ Videm, Vrtec Videm, Otroci iz hrvaških osnovnih šol, TD Korant klub, Pokači Tržec, Koranti Podlehnik, Orači Leskovec, FD Rožmarin Dolena, Orači iz Lancove vasi, Koranti iz Pobrežja, Pobreški orači, Koranti demoni, Koši šoštanjski, Karnevalska udruga žaba, KTD Klopotec Soviče - Dravci, Disco dive Pobrežje, Pingo Cestica, KUD Maska Stojnci, Kasete iz Spuhlje, Pobreški kletarji, Marionete Mala vas, Pustna skupina bukovci — Vopošnica, Mühaste mühe iz Leskov-ca, KD Urška Prepolje, KUD Vetrnice Kidričevo, TED Sodinci, Ski resort Dravsko polje, Cigani iz Leskovca.
-	NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - MAJ 2023	-
;i{i »i «
SHft&uini
■ Mi. HM Mg®! Jùf
M BEB BfiG SSII-
Lül. • » ? i. » i