Poštnin« plačaš* v fotovlal
Sptd. tai abboa. poat&le. - II Orapp« 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 3.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
■	
	
Wk
Leto XXV. - Štev. 20 (1252)
Gorica - četrtek, 17. maja 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
BREZ BOJA NI ZMAGE
Na proslavi kmečkih puntov v nedeljo 6- maja v Standrežu je imel deželni svetovalec dr. Drago Štoka pomemben govor, ki ga na tem mestu objavljamo, saj gre za probleme, ki morajo zanimati vse Slovence.
Pet stoletij, od 14. do 19. stoletja, je trajal boj našega kmeta za staro pravdo, to je za njegove pravice, ki mu jih je tuje Plemstvo neprestano kratilo. Tej upornosti našega kmeta se moramo zahvaliti, da smo Slovenci skozi stoletja ohranili svoj jezik.
Kajti edinole kmetje so do »pomladi narodov« leta 1848 pri nas govorili slovensko. Nasprotno pa je bila govorica Plemstva in mestnega prebivalstva nemška. Stoletna upornost naših kmetov ni njemu samo ohranila njegove zemlje, ampak je tudi ohranila in izoblikovala slovenski jezik in slovenski narod.
Ko z našimi zgodovinarji ugotavljamo ta zgodovinska dejstva in v teh dneh na skupnih proslavah izražamo trajno hvaležnost našim prednikom, ki so z vilami *n kosami šli v boj za staro pravdo od Brežic do Tolmina, od Koroške do Jadranskega morja, od Drave preko Soče do Krke in Drave, si zastavljamo v dno srca vprašanje: Kako je danes z našim kmetom, delavcem in izobražencem? Kako je danes z našo zemljo, z našimi narodnostnimi pravicami, z našo staro Pravdo?
NAŠA UPORNOST
Slovenci smo mlad narod, pa tudi uporen, saj nam v naši zgodovini ni bilo nikdar ničesar darovanega. Vse kar ima-]no, je sad naše zavzetosti, naše samozavesti, naše odločnosti, naše poštenosti, naše neodjenljive želje po miru in po dobrem sosedstvu z bližnjimi narodi.
Obdani od številčno mnogo močnejših sosedov, ki so samovoljno segali po naši Zemlji in imovini, smo na njihovo nasilje odgovorili s svojo upornostjo. Dediščina, so nam jo zapustili slovenski kmečki Puntarji, nam je bila ves čas v oporo, ko smo morali stati na okopih za svoje narodne in socialne pravice.
S kmečkimi puntarji smo bili povezani, ko smo dvignjenih glav spremljali Bidov-ca, Miloša, Marušiča in Valenčiča na poslednji poti, ki je peljala iz tržaških koro-nejskih celic na strelišče na bazoviški finiajni.
S puntarji smo bili, ko smo zgrabili za Puške in šli nad fašistične nasilnike in krute okupatorje, ki so segli po naši zemlji, zatrli naše šolstvo, ukinili naše prosvetno življenje.
S puntarji smo bili, ko smo polni globoke žalosti pa tudi silne ogorčenosti prisluhnili pesmi Kraguljčkov, ki je spremljala v smrt našega mučenika Lojzeta
Bratuža.
S puntarji, zlasti s tistimi iz Tolmina snio bili, ko smo v nemi boli stisnili pesti razsodbah proslullh posebnih sodišč, k' so v vsem sličila sodbi proti Gubcu in tovarišem v Zagrebu ali Gradniku in soborcem v Gorici. Ta posebna sodišča so 'zrekala smrtne kazni junakom kot so kili Simon Kos, Bobek, Tomažič ali obsojala na težke zaporne kazni in konfi-nacijo može neustrašenega srca kot so blli Čermelj, Sardoč, španger, Sfiligoj in še ‘oliko drugih.
s Puntarji smo bili, ko smo našli vso °Poro v naši duhovščini, ki ni klonila, ko s'* od nje zahtevali, naj sodeluje pri krilnih raznarodovalnih metodah. Zato je korala v internacijo in konflnacljo kot ''Pr. vneti prosvetni delavec Filip Terčelj, Anton Rutar, župnika Kovačič in Rejec.
s Puntarji smo bili, ko so naše ljudi voziU v taborišča, kjer so umirali od gla-llu ali doživljali svoj konec v krematorijih pečeh. Imena Rižarna v Trstu, pa •onars, Rab, Buchenwald in Dachau so e vedno sveža in nas spominjajo na po-aivjanost fašističnih in nacističnih nasil-
nežev, obenem pa govorijo o ponosnem odporu našega ljudstva.
Duh puntarjev je spremljal naše kmete iz štandreža in Sovodenj, ko so šli s traktorji po goriških ulicah in protestirali proti krivičnemu razlaščanju slovenske zemlje.
Duh puntarjev je vodil naše predstavnike v deželnem svetu, da so se uprli izrazu »nosilci posebnih interesov«, ki je hotel obiti besedo »Slovenec« in dosegli, da se od leta 1970 v deželnih zakonih uporablja slovensko ime.
Naši upornosti gre zahvala, da imamo zopet slovenske šole, prosvetna in športna društva, politična združenja, da je slovenska beseda v cerkvi zopet svobodna, materin jezik priznan in enakovreden.
NEREŠENE ZADEVE
So pa še vedno stvari, ki kličejo po ureditvi in zahtevajo od nas, da smo še naprej budni, odločni in uporni.
Še vedno nimajo vsi Slovenci v Italiji možnosti šol v lastnem jeziku, še vedno se rojakom pod Matajurjem odreka slovenski šolski pouk, češ da si ga sami ne želijo. Če bi bilo to res, kako naj si razložimo potem dejstvo, da se je toliko mladih ljudi iz Beneške Slovenije izšolalo na slovenskih šolah v Trstu in Gorici?
Dvojezični napisi so v našem zamejstvu še vedno redkost. In vendar pritiče vsakemu narodu pravica, da tudi pred svetom izpričuje, da živi na svoji zemlji. Nepošteno je zato, če skušajo oblasti slovenski narod pred tujimi obiskovalci prikrivati, zavijati v neko anonimnost, sramežljivo potiskati v ozadje, čeprav biva v teh krajih že polna stoletja. Edino prav in pošteno bi bilo, da se prek dvojezičnih napisov in tabel ter obcestnih znamenj vsej javnosti, domači in tuji, pove, da bivajo tod Slovenci.
V Slovenski Benečiji še vedno ni delovnih mest, zaradi česar si morajo naši možje in fantje, žene in dekleta, iskati službo v tujini. Posledica teh socialnih krivic so vedno bolj prazne vasi v beneških dolinah, razbite družine, propadajoči domovi. Prav tako je velika socialna krivica, da naši diplomiranci s Tržaške in Goriške ne najdejo zaposlitve doma in morajo zato v tuja mesta kot so Milan in Turin.
še vedno tudi nismo uspeli doseči zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine.
VPRAŠANJA NAM SAMIM
Potem, ko smo se ozrli v preteklost in ugotovili, kaj vse smo s svojo upornostjo dosegli, pa si zastavimo še nekaj vprašanj: kako je z nami Slovenci v mejah italijanske republike od Kanalske doline prek Benečije do Gorice in Trsta? Smo še vredni slavne preteklosti naših prednikov? Je v nas še živa ljubezen do našega jezika, do kulturnega in prosvetnega življenja, do politične dejavnosti? Koliko smo sami krivi, če nas je vedno manj in se mnogi asimilirajo z večinskim narodom?
Zdaj, ko nam nihče ne daje več piti ricinusovega olja, ko nas nihče ne zapira, če pojemo naše pesmi, nihče ne grozi, če govorimo v javnosti slovensko, ko so nam na voljo slovenske šole, ko se lahko nemoteno udeležujemo slovenske službe božje in slovenskih prireditev, nismo sami krivi, če tega ne znamo dovolj ceniti in nas prešinja grešna misel, da bomo v objemu drugega naroda rešili vse svoje probleme? Je morda upornost naših prednikov izpuhtela iz naših src?
Ce je temu tako, potem naj bi prav letošnje proslave slovenskih kmečkih puntov pripomogle, da bomo oživili pristno in neomadeševano ljubezen do svoje zemlje, svojega jezika, svojih izročil. Pogumni in samostojni nastop naših kmečkih puntarjev pred plemstvom in gosposko nam mora biti Slovencem v zamejstvu v trajni zgled in najlepši nauk, kako je treba braniti svoje pravice.
Sv. oče napovedal sveto leto Raz?°r,.ri J
r	med Vzhodom
in Zahodom
Še vedno smo v fazi pripravljalnih razgovorov med vzhodnim in zahodnim blokom o problemu evropske varnosti ter o razorožitvi v Srednji Evropi. Prav v ponedeljek je pričela s svojimi deli konferenca predstavnikov Atlantskega in Varšavskega pakta na Dunaju. Tema razgovorov je tu razorožitveni pas v Srednji Evropi. Ze več mesecev prej so potekale priprave na dunajsko konferenco in sicer o zadevah proceduralnega značaja. Nadaljuje pa se še vedno konferenca za evropsko varnost v Helsinkiju, ki se je udeležuje 32 evropskih držav (med temi tudi Vatikan) ter ZDA in Kanada. Na tem zasedanju morajo veleposlaniki omenjenih dežel izgotoviti dnevni red bodoče konference zunanjih ministrov, ki bo verjetno že poleti. Tej bo sledila še zaključna konferenca »na vrhu« pod vodstvom predsednikov vlad sodelujočih držav. Verjetno bodo na konferenci zunanjih ministrov obravnavali naslednja vprašanja: 1. splošna načela o odnosih med državami, 2. ekonomsko sodelovanje, 3. osebne in kulturne stike, 4. ustanovitev posebnih organizmov za izvajanje sporazumov.
Znano je, da so na konferenci že obravnavali zlasti pomen in možnosti medsebojne izmenjave idej in ljudi, da pa je sovjetski blok zahteval nekake garancije za preprečevanje kakih večjih idejnih vplivov demokratičnega sveta. S tem je gotovo hotel le utrditi doktrino Brežnjeva o omejeni suverenosti komunističnega sveta in zopet poudariti primat Sovjetske zveze nad vzhodno Evropo.
mmkM
FOTO
Sv. oče Pavel VI., ko napoveduje sveto leto 1975. Na levi Pij XII., ko odpira sveta vrata ob začetku svetega leta 1950
Sveto leto, kot se sedaj praznuje vsakih 25 let v katoliški Cerkvi, ima svoj začetek v letu 1300, ko ga je prvič obhajal papež Bonifacij VIII., svojo osnovo pa ima v jubilejnem letu izraelskega naroda v Stari zavezi, ko je Mojzes odredil, naj bi vsako petdeseto leto služilo spravi med Izraelci. Izbrisani naj bi bili vsi dolgovi, sužnjem dana prostost, vsa zasežena zemlja pa vrnjena prvotnim lastnikom.
Ko je sv. oče Pavel VI. napove1-dal za leto 1975 novo »sveto leto«, si je istočasno zastavil vprašanje, če je take vrste praznovanje še v soglasju z zadnjim koncilom. Prišel je do zaključka, da smo »svetega leta« vsi potrebni, če mu bomo dali pravo vsebino.
Ta vsebina »svetega leta« naj bi
bila po zgledu izraelskega jubilejnega leta v spravi, ki jo naj dosežemo z Bogom in z bližnjim. V okvir te sprave spada delo za mir, ekumenizem in medsebojno sožitje.
Do sedaj je bila navada, da se je »sveto leto« obhajalo najprej v Rimu in je bilo samo v njem moč doseči njegove duhovne sadove, naslednje leto pa je sv. oče te sadove raztegnil na vso Cerkev.
To pot pa bo obratno. Sadove »svetega leta« se bo dalo v krajevnih cerkvenih občestvih prejeti že od letošnjega binkoštnega praznika 10. junija. Vse to naj bi služilo kot skupna duhovna priprava na odprtje »svetega 'leta« v Rimu, ki bo v sveti božični noči prihodnjega leta.
Dne 12. in 13. maja sta obiskala Baragove kraje v Sloveniji ameriški škof Karel Salatka, ki je osmi Baragov naslednik v Marquettu, in rektor ameriškega kolegija v Rimu škof Hizkey, ki je postula-tor za Baragov proces pri Sv. stolici. Oba škofa sta bila prvič v Sloveniji. Obiskala sta poleg ljubljanske stolnice tudi Šmartno pri Kranju, Metliko in Dobrnič na Dolenjskem. V Dobrniču je bil Baraga krščen, v Šmartnem in Metliki je pa kaplanova!.
V Metliki in Dobrniču sta škofa v nedeljo somaševala in pridigala v angleščini. Pridigo so sproti prevajali v slovenščino. V pridigi sta škofa poudarila svoje veselje, da sta na kraju Baragovega prvega delovanja. Škof Salatka se je zahvalil Slovencem za njihovo vdanost Cerkvi in vneto podporo z molitvami in darovi za beatifikacijo škofa Barage. Javno je prosil v cerkvi škofa Hizkeya, naj vse stori, ko vodi proces v Rimu, da bi bil proces čimprej zaključen. Škof Hizkey je izrazil veselje, da je v Sloveniji in je obljubil škofu Salatki in vsemu slovenskemu ljudstvu, da bo vse storil, kar je mogoče, za hiter razvoj procesa. >-Saj sem osebno navdušen za ta proces, je dejal, in ne samo zaradi službene dolžnosti in upam, da bom v doglednem času mogel spet priti v Slovenijo in z vami obhajati slovesnost Baragove proglasitve blaženim. Skupaj s škofom Sa-latko sva pred nekaj dnevi obiskala vse vodilne osebnosti za
uradni postopek, da bi tako po-mogla, da se Baragova zadeva pospeši. Pri vseh odgovornih osebah sva dobila najboljši vtis tako, da smemo upati na ugoden zaključek postopka za Baragovo beatifikacijo.«
S škofoma je prišel v Slovenijo tudi p. Bruno Korošak, frančiškan, ki ima največ zaslug, da se je škofijski proces za beatifikacijo Barage lani zaključil in da ga je Rim že potrdil. V spremstvu škofov je bil tudi duhovnik Jožef Godina, ki živi sedaj v pokoju v Pliberku na Koroškem, prej pa je bil pet let v Marquettu zadolžen za propagando za beatifikacijo škofa Barage. Potem je bil še p. Mirko Godina, gvardijan frančiškanov v Ljubljani in dr. Ivan Merlak, kanonik in urednik Družine.
Fašizem
je treba zajeziti
Prejšnji teden se je v italijanski poslanski zbornici vršila važna debata o javnem redu, ki je pomenila predvsem diskusijo o zadnjih fašističnih izgredih in izzvenela v soglasno obsodbo vseh strank ustavnega loka nad politiko MSI in drugih fašističnih skupin. Vse ustavne stranke so odločno obsodile ne le zadnje izbruhe fašizma v državi, ampak tudi poudarile potrebo po dejanski zaustavitvi vsakega poskusa ponovnih manifestacij fašističnega značaja. Zelo jasen je bil v tem pogledu tudi predsednik vlade Andreotti, ki je v svojem govoru predvsem podčrtal, da je treba fašistično nevarnost zajeziti z ustavnimi in zakonskimi ukrepi, kot npr. z izvajanjem znanega zakona Scelba o razpustu fašističnih organizacij. Andreotti je med drugim dejal: »Ce poslanci in senatorji korakajo na čelu prepovedanega sprevoda, ki je povzročil umor policijskega agenta, lahko sicer oni niso osebno odgovorni za to, vendar pade nanje politična odgovornost.« In prav parlamentarci MSI Ser-vello, Franco in Petronio so bili na čelu zloglasnega milanskega pohoda. Med tem se javljajo tudi predlogi za razpust misov-ske stranke, obenem pa je na vrsti več sodnih akcij proti glavnim misovskim veljakom od Almiranteja navzdol.
llllltlllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllitllllllllllUlllllllllllllllllllillllllllllllllllllHIIIIIIItillllllllllIHlUflllltNUllIHUlllllUlllllUillHllIilHllliiiMiili
SLOVENSKI VOLIVCI!
Pred nami so bližnje deželne volitve, na katerih se bomo zopet predstavili s slovensko listo z znakom lipove vejice in napisom »SLOVENSKA SKUPNOST«. Te volitve so za vse Slovence v deželi Furlanija-Julijska Benečija izredno pomembne. Spet si moramo zagotoviti lastno politično zastopstvo v deželnem svetu!
Zato se obračamo na vse zavedne Slovence s pozivom, da vsak po svojih močeh sodeluje in prispeva v tej skupni akciji. Še posebej vabimo vse^ slovenske rojake, da s svojim prispevkom omogočijo čim uspeš-nejso dejavnost in potek volilnih priprav slovenske liste.
Prispevke sprejema iz prijaznosti tudi uprava »Katoliškega glasa«, Riva Piazzutta 18, Gorica.
S skupnimi močmi v boj za končno uresničitev vseh naših zahtev in uveljavitev naših pravic!
Slovenska demokratska zveza v Gorici
Slovenska duhovna oskrba v krminski župniji
VINKO BELICIČ
Krminski Slovenci so doživeli v nedeljo 13. maja svoj veliki dan. Kar so že vrsto let prosili in zahtevali, je postala resnica. Dobili so dušnopastirsko oskrbo v lastnem jeziku, slovenskega duhovnika, ki jim bo brat in prijatelj, cerkvico sv. Križa na Subidi, kjer se bodo zbirali k službi božji. Slovenski verniki, živeči tostran in onstran Krminske gore, v briškem gričevju in v krminski ravnini, se bodo shajali v subid-ski cerkvi, postavljeni na prehodni vzpetini, ki bo tako v Evharistiji vse družila v eno samo versko občestvo. In ta živa verska enota bo skupno s svojim slovenskim duhovnikom sestavni del velike župnijske družine v Krminu, ki jo vodi župnik in dekan msgr. Jožef Trevisan, ki ga vsi poznamo kot iskrenega prijatelja slovenskega ljudstva, saj se je že kot dijak naučil slovenščine. Slovenski verniki, ki jim je s tem priznana duhovna oskrba v rodnem jeziku, se bodo z veseljem, kot polnopravni člani katoliške Cerkve, oklenili Cerkve in dejavno sodelovali pri gradnji božjega kraljestva. Kot slovenski verniki, živeči med italijansko in furlansko večino, bodo predvsem apostoli narodne strpnosti in miru ter sloge med narodi.
Ob 10. uri se je cerkev na Subidi na-
skem jeziku vsem vernikom, in to, če le mogoče, z duhovniki, ki pripadajo istim narodnostnim skupnostim, poverjam, začasno in poskusno, preč. g. prof. Mirku Rijavcu duhovno oskrbo slovenskih vernikov, ki živijo v župniji Krmin, da zanje poskrbi sporazumno s krajevnim gospodom župnikom.
Poverjenik za slovenske vernike bo takole vršil svoje dušnopastirsko delovanje:
1. Vsako nedeljo in zapovedani praznik bo daroval sv. mašo v slovenskem jeziku v cerkvi pri Subidi.
2. Da bi duhovnik okrepil duha cerkvenega občestva, bo obiskoval družine in se srečeval z mladino in otroki.
3. Na poseben način bo skrbel za verski pouk.
4. Na željo vernikov bo lahko poročal — zadostivši pravnim predpisom — v cerkvi pri Subidi, zadevni vpisi se bodo izvršili v krminske župnijske knjige; lahko bo vodil pogrebe in delil zakrament sv. krsta v stolnici v Krminu.
5. V soglasju z župnikom bo lahko blagoslavljal hiše slovenskih vernikov.
Iskreno ž.elim, da bi se slovenski verniki
zavzemali za to pastoralno dejavnost, se živahno udeleževali verskega življenja in nudili res plemenito sodelovanje.
Nadškofijski urad v Gorici dne 7. maja 1973
f Peter Cocolin, nadškof (m. p.)
Dr. Rudolf Klinec nadšk. kancler
Sledila je sv. maša. Po evangeliju je spregovoril prof. M. Rijavec. Prihaja brat med brate, da jim govori o Bogu, o lepoti in vzvišenosti verskega doživljanja, o ljubezni. Nudil jim bo, kar bo le mogel; prosi, naj vsi sodelujejo, da bodo ena sama družina božjih otrok.
Vsa cerkvena pobožnost je bila zelo prisrčna: verniki so ubrano in glasno molili, lepo število jih je pristopilo k sv. obhajilu, na vseh obrazih je sijalo veselje. Vse pohvale vredni so pevci, ki so s svojim petjem poživili vso pobožnost.
Medtem ko čestitamo krminskim slovenskim vernikom za to pridobitev, jim voščimo, naj bi bilo novo versko središče vir milosti in žarišče bratske ljubezni in povezanosti slovenskega življa v Krminu.
:illllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllli!llllllllllllllllllllllllM!llllll!li:illllllllllllllllMllllllllllllinillll!ll!llllll!lllllllll]lllll!lllll!llllllllilllllllll!lllll!llllll
polnila z verniki, ob radostnem petju krepkega cerkvenega zbora. Msgr. Trevisan je predvsem izrazil svoje veselje in zadoščenje, da bodo v prihodnje slovenski verniki lahko postreženi v svojem jeziku, in je nato predstavil g. prof. Mirka Rijavca kot duhovnika, ki mu je poverjena duhovna skrb za slovenske vernike. Zatem je pozdravil pričujoče msgr. Rudolf Klinec iz Gorice ter prebral odlok, s katerim se ureja slovenska dušnopasitrska služba v Krminu:
Nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti »Devinski grad“
Štev. 979/73
PASTORALNA OSKRBA SLOVENSKIH VERNIKOV V KRMINSKI ŽUPNIJI
Upoštevajoč, da živi v dekanijski župniji v Krminu precejšnje število slovenskih vernikov; skladno z načeli in pravili, ki jih je sprejel Duhovniški svet v blagor narodnih manjšin, živečih v jezikovno mešanih župnijah, in z namenom, da bi zagotovil dušnopastirsko oskrbo v materin-
S prošnjo objave:
Knez Rajmund della Torre e Tasso je dal pobudo, ki naj bi pospeševala čut občanske skupnosti in tekmovalnega duha na področju moralnih in duhovnih vrednot. V ta namen je bilo ustanovljeno posebno združenje, ki bo podeljevalo letno nagrado človečanske dobrote in vzajemnosti »Devinski grad«.
Nagrado bodo dodeljevali vsako leto 31. avgusta med javno svečanostjo v devinskem gradu. Obstajala bo v pergametni diplomi in v znesku 400.000 lir, ki se bo tako razdelila: 50.000 lir otroku od 6. do 15. leta starosti, ki se je odlikoval s posebnim dejanjem dobrote; 150.000 lir mladim ljudem od 15. do 25. leta starosti;
200.000	lir starejšim od 25. leta, kateri so
IllllllUltilllllltllllllllltllllllllllllltllllltlllllUllllllIllIllilllllllllllllillllllllllUllllllllllllllllIllIIIIIIIIIllllllllIllllllllIlllllllllllllilllllllUlllllllllllllIllllllllllIlllllllltllllllllllllllllll
Kamenčki
6.
V	uvodnem članku prvomajske številke tržaškega slovenskega dnevnika je Boris Race napisal tudi naslednje:
»Zaradi objektivnih okoliščin je slovenski delavec izpostavljen asimilaciji bolj kot kateri koli drug Slovenec pri nas. Delavske organizacije so preveč, če ne povsem mlačne, če se vanje včlanjeni slovenski delavci vsak dan oddaljujejo od svoje narodnosti. Res je, da je dela čez glavo, toda je tudi res, da se brez akcije dogaja s Slovenci tisto, kar so s silo počenjali in še danes počenjajo tisti družbeni sloji in razred, proti katerim se sam delavski razred bori« (Prim. Primorski dnevnik 1. maja 1973).
Priznanje Borisa Raceta, ki je napisano v duhu in v slogu marksističnega pisca, je tragično priznanje ideološkega vodje Slovenske kulturno-gospodarske zveze o raznarodovanju slovenskih delavcev s pomočjo delavskih sindikatov in italijanskih političnih strank.
Objektivne okoliščine narodne asimilacije slovenskih delavcev obstajajo in jih ni moči zanikati. To je predvsem delovno mesto, ki je navadno tovarna, kjer je vse italijansko, od pogovora med delavci do odnosov z vodstvom, od delovnih navodil do strokovnih izrazov, ki se pri delu rabijo: vse je italijansko. Vendar vse to ni nikakršno opravičilo za asimilacijo slovenskega delavca. Vemo, da je bilo pod fašizmom še hujše in vendar se slovenski delavec ni poitalijančeval v toliki meri kot se danes. Zaradi tega Boris Race vidi vzroke tudi drugje in sicer v delavskih organizacijah samih. To so sindikati in stranke, v katerih je slovenski delavec včlanjen.
Glede narodne politike sindikatov je v našem tedniku opozoril že delavec iz so-vedenjske občine, da je to politika praktične narodne asimilacije; Boris Race to sedaj potrjuje. Delavski sindikati v skrbi za zgolj boljše gospodarske in normativne pogoje na delu prezirajo dejstvo, da imajo opravka tudi s slovenskim delavcem, ki mu ni ali bi mu vsaj ne smelo biti Zgolj za boljše delovne pogoje, temveč bi moral imeti pred očmi tudi ohranjevanje svoje narodne bitnosti. Če so dejstva takšna kot so, pa ne gre zvračati vso krivdo na sindikate, temveč leži velika krivda tudi na slovenskih delavcih samih in na
njih sindikalnih in političnih vodstvih. Zakaj nikoli nihče na sindikalnih zborovanjih ne sproži tudi problema asimilacije slovenskih delavcev? Ni bilo še slišati ali brati, da bi na kakem sindikalnem zborovanju ali sestanku o tem govorili. Govoriti pa bi morali slovenski delavci, kajti oni so žrtev asimilacije in ne italijanski sindikalisti.
Se večjo škodo kot sindikati pa povzročajo pri tej nenaravni asimilaciji italijanske levičarske stranke, posebno še komunistična partija Italije (PCI). Ta trdi o sebi, da je v njenih vrstah včlanjenih večina slovenskih delavcev ali vsaj da večinoma zanjo volijo. Vse kaže, da je res tako. Toda kaj naredi PCI za slovenske delavce kot take, kaj naredi, da bi se obvarovali narodne asimilacije? Ne samo, da nič ne naredi proti asimilaciji, temveč stori vse, da bi asimilacija čim bolj uspevala. K temu pomagajo dvojezična zborovanja in seje, kjer se na eno slovensko besedo sliši deset italijanskih in to velikokrat v izrazito slovenskih krajih in na izrazito slovenskih manifestacijah: v Ste-verjanu, v Doberdobu, na Bazovici, v Zgoniku. Partija ni še imela kake medkrajevne manifestacije, da bi ne bilo dvojezičnih govoranc in to na škodo slovenščine. Dvojezičnost in fratelanca tam, kjer ni potrebna, vodi v praktično narodno asimilacijo.
K temu pomaga tudi ves partijski tisk. Komunisti berejo L’Unitd in Paese sera, berejo brošure v italijanskem jeziku, na svojih sedežih imajo lepake v italijanskem jeziku, vse okrožnice so italijanske in tako dalje. Slovenski komimisti poslušajo, berejo in govorijo in zato tudi mislijo po italijansko. Saj drugače biti ne more, ko je že na njihovih zastavah zapisano Par-lito Comunista Italiano.
Zato smemo zaključiti z Borisom Race-tom: «Res je tudi, da se brez akcije (to je brez nasilja), dogaja s Slovenci tisto, kar so s sito počenjali... tisti... proti katerim se sam delavski razred bori.«
In mi vprašamo še: Ali ni zaradi tega vsaka nova sekcija PCI po slovenskih vaseh nov center raznarodovanja slovenskega delavca in posebej še slovenske mladine? To vprašamo zlasti Jameljce, ki so s tolikim ponosom odprli sedež PCI prav letos za 1. maj.
(r+r)
se odlikovali s posebno človečansko vzajemnostjo.
Za nagrado »Devinski grad« se bodo lahko potegovali vsi občani občine Devin-Na-brežina, moški in ženske, glede katerih dva občana jamčita za dejanje dobrote ali človečansko obnašanje. Ta dva občana bosta morala najkasneje do 31. julija vsakega leta predložiti osebne podatke predlagane osebe za nagrado in zadevno utemeljitev v prošnji, naslovljeni na razsoje-valno komisijo nagrade »Devinski grad«, ki ima sedež v devinskem gradu.
Razsojevalno komisijo nagrade »Devinski grad« sestavljajo župan občine Devin-Nabrežina ali njegov pooblaščenec, ki bo tudi predsednik komisije; predsednik občinske podporne ustanove ali njegov pooblaščenec; zdravstveni referent občine De-vin-Nabrežina; didaktični ravnatelj šol s slovenskim učnim jezikom občine Devin-Nabrežina; župnik ene od župnij v občini Nevin-Nabrežina in sicer izmenoma, kakor bodo določili župniki sami, in tri osebe, bivajoče v občini Devin-Nabrežina, ki jih bo iz leta v leto izbiral knez Della Torre e Tasso.
Skrb za nemške turiste
V	Dalmaciji bodo mogli letošnje poletje nemško govoreči turisti na 33 krajih prisostvovati bogoslužju v svojem jeziku. Nadškof msgr. Oblak iz Zadra je poleg tega odločil, da tudi v krajih, kjer ne bo nemškega bogoslužja, lahko laiki Nemci v svojem jeziku preberejo berilo in imajo kratek verski nagovor. Kdaj bomo kaj takega doživeli tudi v Italiji?
Porodniško nakazilo
Kmečke žene, vpisane v kmečko bolniško blagajno imajo v primeru poroda pravico do enkratnega porodniškega nakazila v znesku 130.000 lir začenši s 1. julijem 1972. Prošnjo je treba vložiti najkasneje v 90 dneh po porodu in priložiti potrdilo o rojstvu, v primeru splava pa potrdilo zdravnika.
Patronat EPACA v Trstu, ul. Roma 20, tel. 38100, vam sestavi prošnjo in poskrbi za vse ostalo.
BREŽNJEV POTUJE PO SATELITSKIH PRESTOLNICAH
Bližine	in
Ob 60-letnici svojega življenja (rodil se je 19. avgusta 1913 v Črnomlju v Beli krajini) je prof. Vinko Beličič, ki že od oktobra 1945 poučuje slovenščino na liceju »France Prešeren« v Trstu, odbral iz svoje pesniške žetve svoje najbolj Mene, zdrave in globoke pesmi ter jih objavil v novi pesniški zbirki pod naslovom »Bližine in daljave«.
To je jasna in iskrena izpoved človeka »na meji dveh dob in dveh svetov«. Pravim jasna, kajti njegova stališča razkrivajo stališča človeka, 'ki mu je katolištvo oblikovalo prepričanje in načela. Obenem je njegova izpoved iskrena, odraz mehke, ranljive in občutljive pristne belokranjske duše.
V	sedanjo pesniško zbirko je sprejel 54 pesmi. 39 jih je vzel iz svojih treh prejšnjih zbirk (12 iz »Cešminovega grma«, 14 iz »Poti iz doline«, 13 iz »Gmajne«); 11 jih je bilo drugod objavljenih, 4 pa so nove.
Knjiga je razdeljena v pet vsebinsko zaokroženih ciklov. Prvi obravnava pesnikovo mladost, Belo krajino in medvojni čas; drugi Trst v prvih povojnih letih; tretji kraško gmajno, 'ki mu je v nekem smislu nadomestila izgubljeni rodni kraj.
V	tem delu je Beličič ustvaril pravcate slavospeve rastlinstvu, naravi in pticam, ki jo spreletavajo. Noben slovenski pesnik ni znal do sedaj tako mojstrsko preliti mogočnosti, vzvišenosti, opojnosti in Skrivnosti gmajne v verze kot je to storil prav Beličič.
Četrti ciklus je miselno in čustveno zelo raznolik ter obsega ves povojni čas. V njem Beličič razkriva svoja notranja doživetja ob srečanju z bližnjimi in daljnimi kraji. Svoj vrh doseže v Spominu na Belo krajino.
Zadnji ciklus (7 pesmi) je najkrajši in predstavlja Beličičevo miselno ter religiozno liriko; v njej se prepleta tostranstvo z onostranostjo, povezuje se čas z
ZA KMETOVALCE
Za kmetijstvo v hribovitih krajih
Usoda kmetijstva v hribovitih krajih je skoraj enaka v vseh državah, članicah Evropske skupnosti. Nizki dohodki, omejena proizvodnja, oddaljenost od večjih naselij, vplivajo na hribovsko prebivalstvo, da nenehno zapušča svoje domove in posestva.
Da se ustavi propadanje gorskega sveta, je Evropska skupnost določila 80 milijard lir na leto za podporo gorskim krajem. Računajo, da je v gorskih krajih okrog
700.000	kmetov in sicer v Italiji 200.000, v Franciji 150.000, na Irskem 75.000, v Angliji 25.000; ostali so v Nemčiji, Danski in Be-neluxu.
Pomoč je namenjena predvsem obstoječim posestvom, da postanejo donosnejša; poleg tega je predvidena nagrada 3 milijonov lir za kmete pod 38. letom starosti, ki bi se hoteli naseliti na zaščitenem področju in potem še posebne letne doklade za posestva.
Nobenih podpor pa oblasti ne bodo dale za odvečen pridelek mleka, mehke pšenice, jabolk, hrušk in breskev. Znatne podpore pa so namenjene za razvoj živinoreje in pašnikov.
Določila za nakup protizajedavskih sredstev
Tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev nadaljuje s svojim živahnim političnim in diplomatskim delovanjem. Potem ko si je utrdil oblast v samem partijskem politbiroju in zaključil pogovore s Kissinger-jem, se je podal na obisk po glavnih prestolnicah sovjetskega bloka. Obiskal je Varšavo ter Vzhodni Berlin, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi in »spontanimi« manifestacijami. Imel je vrsto razgovorov z voditeljema Vzhodne Nemčije, Hone-ckerjem in Stophom, v Varšavi pa se je sestal s poljskimi prvaki. Tu je tajniku poljske KP Giereku podelil Leninov red. Medtem so sporočili, da bo Brežnjev odpotoval na uradni obisk ZDA 18. junija. Tu bo ostal do 26. junija in se bo sestal s predsednikom Nixonom ter glavnimi ameriškimi državniki. Ni še znano, ali bo sovjetski prvak obiskal tudi druga ameriška mesta.
Uvoz živeža vse večji
večnostjo, živi pa se srečavajo z mrtvimi.
Beličičev pesniški svet je veličasten razpon med dvema dobama, ki sta oblikovali, poglobili in izčistili pesnika. Življenje mu je valilo zapreke na njegovo pot. Bil je vojna sirota, kasneje študent brez sredstev, nato begunec brez državljanskih pravic. Krvava revolucija v domovini ga je oropala premnogih prijateljev, ki jih mora objokovati. Povojni čas prinese s seboj nove probleme. Pesnikova duša je žalostna, a ne klone. »Strmina se krajša, vse bliže je zvon — tako se izpoveduje v pesmi ”Na Svete Višarje” — in duša izsušena se luči napija... Nekoč bom poslednjič pred Tabo v tej cerkvi na gori, Marija, takrat me osrči za najtežji vzpon!«
Pesniška zbirka »Bližine in daljave« je izšla letos o veliki noči v založbi revije »Mladika«. Knjiga ima 96 strani in jo je okusno opremil Edvard Žerjal, prof. Martin Jevnikar pa ji je dodal primerno spremno besedo. Je to ena tistih pesniških zbirk, ki ne bi smela ostati kje na pultih knjigarn, temveč bi morala postati last naših domov. To kar Beličič v svojih pesmih pove, je tako naše, domače in slovensko, da bo vsakdo, ki jih bo bral, v njih našel samega sebe, svoj notranji svet in svoje lastno življenje.
Knjigo je moč dobiti po naših knjigarnah in tudi na upravi našega lista. Cena izvodu je 1.500 lir.
S TRŽAŠKEGA
Mavhinje - Sesljan
Podjetje Zanin iz Codroipa je v mavhinj-ski župni cerkvi v postnem času popravilo orgle, ki naj bi slovesno oznanile velikonočno Alelujo. Pa se je zgodilo, da iz tega ni bilo nič. Odpovedale so električne naprave, ki urejajo tako avtomatično zvonjenje kot orgelsko aparaturo. Posledica je bil »tihi teden«, ki je zajel cerkev prav za praznike Vstajenja. Šele na Belo nedeljo so se oglasili tako zvonovi kot orgle. Italijani bi rekli: Meglio tardi che mai, za Slovence pa naj velja: zvonovi in orgle so lepa reč, a imajo svoj smisel le, če verniki prisluhnejo njih glasovom in se redno udeležujejo božje službe.
* * *
Ob poti k cerkvi sv. Jožefa v Sesljanu je znamenje v obliki piramide, v kateri je bil do nedavna relief Matere božje in so jo domačini postavili po prvi svetovni vojni. Pa je prišlo nekaterim objestnežem na misel, da je treba podobo Matere božje odstraniti. Razbili so relief in s tem pokazali svojo »izredno« srčno kulturo. Naj so bili to Italijani ali Slovenci, pokazali so, da jim manjka osnovni čut za strpnost in sožitje. Čudimo pa se tudi domačinom in krajevnim oblastem, da na ta izbruh prostaštva niso prav nič reagirali in pustijo, da ostaja znamenje naprej oskrunjeno.
Protizajedavska ali antiparazitarna sredstva se delijo v štiri skupine in sicer po nevarnosti, ki jo predstavljajo za človeka in živali. Najbolj nevarna so sredstva prve skupine, ki so označena z mrtvaško lobanjo. Za nakup teh je potrebna izkaznica kmetijskega nadzomištva že od 11. januarja 1971. Za nakup sredstev druge skupine je potrebna od 11. januarja 1973 enaka izkaznica. Zaenkrat so izkaznice veljavne tri leta, nakar jih je treba obnoviti. Sredstva tretje in četrte skupine pa ostanejo še dalje v prosti prodaji.
Kulturni večer v Devinu
V	soboto 12. maja je kulturni krožek Devin-štivan priredil v društvenih prostorih v Devinu zanimiv kulturni večer, ki je bil posvečen kmečkim puntom. Številno občinstvo, med katerim sta bila tudi konzul SFRJ Srečko Kovačič in deželni svetovalec dr. Štoka, je pozdravil dr. Drago Legiša. Zatem sta se zvrstili predavanji prof. Sama Pahorja, ki je prikazal kmečki upor proti devinskim grofom, in prof. Branka Marušiča, ki je govoril o puntih na Tolminskem in Primorskem. Predavatelja sta uspešno nadomestila prof. Grafenauerja iz Ljubljane, ki bi bil moral predavati, a je bil odsoten iz nepojasnjenih razlogov. Na večeru je nastopil tudi moški pevski zbor »Igo Gruden« pod vodstvom prof. Sergija Radoviča in zapel več pesmi. Občinstvo je sprejelo pesmi z navdušenim ploskanjem.
V	letu 1972 se je uvoz živil v naši državi povečal kar za 25 % v primeri s prejšnjim letom in tako zahteval izdatek 1.230 milijard lir. Od tega je država plačala samo za uvoz mesa in živine 1.012 milijard, kar pomeni skoraj tri milijarde na dan.
V	primeri s prejšnjim letom se je uvoz mesa povečal za 40%. V manjši meri so bila uvožena tudi druga živila kot žito, olje, vrtnina, sadje, sir, maslo, sladkor itd. Spričo take potrošnje živil in še posebno mesa bo morala vlada nuditi še večje ugodnosti kmetijstvu in tako povečati predvsem proizvodnjo živine.
Slovenski kulturni klub
V	soboto 12. maja je bil med nami prof-Vinko Beličič, ki je predstavil svojo pesniško zbirko »Bližine in daljave«. Večer je bil res prijeten, saj je avtor sproščeno in odprto govoril o pesništvu in o svojih pesmih. Za nekatere nam je povedal celo, v kakšnih okoliščinah so nastale. Ker je bilo prisotnih precej profesorjevih sedanjih in bivših učencev, je avtor obujal spomine na šolske izlete, ki so jih skupaj pteživeli in ki so ostali tako zanj kot zanje nepozabni.
Prot. Beličič je prebral več svojih pesmi. Svetoval nam je tudi, kako naj poezijo sami prebiramo: v zbranosti in tišini, ko more spregovoriti srce.
sl
k
p
: V;
S n o 12 I d
P
Stran 3
Prosim pijstep praznika v tatici
V nedeljo 20. maja ob 16. uri
bo v Mačkovi j ah tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ
„ CONSORTIUM MUSICUM “ PREDSTAVI MOZARTOVA DELA
JUTRANJE TEKMOVANJE NAJMLAJŠIH
V sončnem in toplem vremenu so se zjutraj na igrišču Slomškovega doma pomerili naši najmlajši v tekmi z vrečami, v teku čez ovire z žlico v ustih, na kateri je bila nemirna žogica, v vlečenju vrvi, v igri »med dvema ognjema« in v namiznem tenisu. Tekme same so zaposlile otroke (skoraj sami Bazovci z nekaj redkimi izjemami!) nad dobri dve uri; obdarovanje zmagovalcev pa je bilo popoldne.
POPOLDANSKI SPORED
Ob napovedani uri, ko je napolnilo igrišče precej občinstva (akoravno niso vozili avtobusi!) so se na odru predstavili osnovnošolski otroci iz Bazovice, Gropade in Padrič, ki so s harmonikarskim ansam-i	lom Slomšek pod vodstvom Romane Za-
i	Jec navdušeno zapeli pesem Slovenkam,
Pesem o Sarafanu in pa lepo Slovenski smo fantje. Nato je harmonikarski ansambel sam podal mazurko in venček ruskih narodnih pesmi.
Kot gost popoldanskega sporeda je s svojo elektronsko harmoniko nastopil Bruno Bajt in zaigral tri narodne. Bruno Bajt le samouk in baje ne pozna niti not, kot smo zvedeli od napovedovalke Viviane. Kadar pa igra, se tega nič ne pozna in občinstvo ga je nagradilo z burnim ploskanjem.
Kot govornik je nastopil Igor Tuta in orisal pomen prvomajskega praznika. Pou-
Revija mladinskih in otroških pevskih zborov
NAŠA POMLAD
v Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 4 v nedeljo 20. maja ob 17. uri. Revijo pridajo: Slovenska prosvetna zveza, Glasbena Matica Trst, Združenje pevskih zborov Primorske.
in Ban ter nekatere tržaške trgovine.
Zabavni del popoldanskega sporeda se je zaključil z mrakom. Zvečer je bila nato prosta zabava s plesom. Na račun so prišli mladi in manj mladi. Ves spored se je iztekel opolnoči, ko so se zadnji udeleženci dobro razpoloženi razšli.
A. M.
Širite »Katoliški glas"
s sledečim sporedom: domači pevski zbor, moški zbor PD »Tabor« z Opčin, mešani pevski zbor »Slovenec« iz Boršta, otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz Maoko-velj, godba na pihala z Brega, ansambel Ottavia Brajka, bogat srečolov; po 20. uri prosta zabava. Deloval bo dobro založen kiosk. V ponedeljek se praznik nadaljuje s prosto zabavo. - Vabljeni!
Nagrada »F. Motta«
Založniško podjetje »Federico Motta« dodeli vsako leto po eno nagrado v vsaki italijanski pokrajini dijakinji ali dijaku, ki je dosegla najboljši šolski uspeh in je obenem v težkih družinskih razmerah. Letos je nagrado prejela dijakinja Milena Vrabec s srednje šole »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu.
Slovesne podelitve nagrade, ki je bila v šolski telovadnici, se je udeležil šolski skrbnik dr. Fidenzi in šolski nadzornik g. Bole. Ob začetku je šolski pevski zbor zapel nekaj pesmi, nato sta spregovorila ravnateljica prof. Bedendova in funkcionar založbe. Krajši govor je imel tudi šolski skrbnik, ki je potem izročil dijakinji nagrado.
Ob koncu so dijaki brali literarne odlomke in recitirali nekaj pesmi v slovenščini in nato v italijanskem prevodu. Sledila je še glasbena točka, v kateri so nastopili dijaki s tolkali in flavtami.
V soboto 19. maja bo pod okriljem ustanove EMAC nastopil v Gorici orkester in zbor »Consortium musicum« iz Ljubljane z dvema velikima deloma Wolfganga Ama-deusa Mozarta. To sta »Requiem« ter »Li-taniae Lauretanae«.
»Consortium musicum« iz Ljubljane je pri nas že precej znan, saj je v prejšnjih letih že z velikim uspehom predstavil Handlov oratorij »Mesija« ter slovesno mašo goriškega skladatelja Jožka Jakončiča. Ansambel ima stalno zelo razvito dejavnost in vsako leto izdaja plošče s slovensko cerkveno glasbo. Dirigent je dr. Minko Cuderman, kot solisti pa bodo nastopili sopranistka Marija Gorenc, altistka Milka Evtimova, tenorist Mitja Gregorač ter basist Jože Stabej.
V ilustracijo sobotnega koncerta naj podamo le nekaj besed o obeh velikih delih. »Litaniae Lauretanae« K. 195 je Mozart zložil leta 1774, ko je bil v službi salzburškega nadškofa. Peli so jih za Marijine praznike ter pri majniških pobožnostih. Pri skladanju se je Mozart naslonil na tradicijo pozne beneške šole ter neapeljske šole 17. in 18. stoletja. Delo spada po svoji bogatosti med najlepše Mozartove cerkvene skladbe.
Še bolj znan pa je Mozartov »Requiem« K. 626 v d-molu. Njegov nastanek razodeva vso globino Mozarta skladatelja in vernega človeka. Sam nekje piše očetu: «... Hvaležen sem Bogu, ki mi je dal to srečo, da imam smrt za ključ k pravi blaženosti.« In tako njegova žalna velika maša pravzaprav ni izraz žalosti in groze, temveč izraz upanja v božje usmiljenje. Skladatelj je pisal svojo črno mašo od julija do novembra leta 1791, dokončno oblikovanje pa je prekinila smrt še isto leto. Delo samo je naročil grof Walsegg v spomin svoje umrle žene. Smrt pa je Mozartu prekinila ustvarjalno žilo. »Requiem« je dopolnil njegov učenec Siissmayr, ki je na novo zložil »Sanctus«, »Benedictus«, »Agnus Dei« in »Lux aeterna«. Vedno pa je Siissmayr delal po začetnem Mozartovem načrtu. Mozartov »Requiem« je zaradi svoje izrazne moči, idealne zlitosti, baročne monumentalnosti in klasične oblike postal že univerzalno delo in ena izmed najlepših skladb te vrste sploh.
Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija ob 20.30.
★
Z GORIŠKEGA
Življenjski jubilej
V četrtek 9. maja je obhajal v krogu svoje družine in ožjega kroga sorodnikov in prijateljev 80 let življenja ugledni gradbeni podjetnik Franc Simčič iz Gorice.
Jubilant je zagledal luč sveta v Pevmi. Posvetil se je gradbeni stroki, kateri je ostal predan, dokler so mu telesne moči in zdravje to dopuščali. Po prvi svetovni vojni je obnovil oz. ponovno pozidal več cerkva na Goriškem, med njimi v Pevmi in v štmavru.
Kljub poklicni zaposlenosti je našel čas tudi za sodelovanje v goriškem javnem življenju. Tako pomaga v odboru Slov. podpornega društva, kjer je že dolgo vrsto let predsednik nadzornega odbora. Še vedno zavzeto in kritično spremlja kulturno in gospodarsko življenje slovenske skupnosti na Goriškem in v zamejstvu sploh.
Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo let v polnosti zdravja, da bi jih mirno užival ob ženi in obeh hčerkah, od katerih je Rožica Lojk ravnateljica slovenske nižje srednje šole v Gorici.
Praznik »frtalje v Rupi
Lep sončen dan je v nedeljo 13. maja prebudil iz sna naše ljudstvo ob Vipavi. Slavčki so prisrčno drobili svoje lepe melodije, zdelo se je to jutro še lepše in bolj milo. Za našo vas se je pripravljal praznik, tako čudovito lep, da se z besedami ne da popisati. Velika je bila radost in sreča, ki je sijala z obrazov naših ljudi, tako domačinov kakor tudi vseh tistih, ki so prišli od drugod.
Naš vaški praznik, ki je postal sedaj že tradicija, je letos dosegel svoj umetniški višek, bodisi z lepo podano pesmijo raznih zborov, kakor tudi z glasbo ansambla »Lojzeta Hledeta« iz števerjana. Posebno ti slednji so nas letos še posebno razveselili in zadovoljili.
Po številu občinstva lahko zabeležimo rekordno število obiskovalcev, kar je za prireditelje vsekakor lepa nagrada. Naše prireditve se razvijajo v smislu in duhu naših dedov, so apolitične, nestrankarske, v duhu krščanstva in ljubezni do materine besede.
»Sveta vera bodi vam luč — materina beseda pa ključ do edine zveličavne omike.« Tako je zaključil svoj kratki nagovor eden izmed prirediteljev tega vaškega praznika,. In v tem smislu so se naši ljudje zbrali v tem lepem majskem dnevu v Rupi.
Prepričani smo, da ta prireditev ne bo ostala osamljena, temveč ji bodo med letom sledile še druge, saj imamo ob cerkvi sedaj lepo urejen prostor.
Naj zabeležimo še, da smo imeli v gosteh našega deželnega svetovalca dr. Draga Štoko, so vodenjskega župana Jožefa češčuta ter razne druge osebnosti kulturnega in političnega življenja na Goriškem.
Ob tej priložnosti se toplo zahvaljujemo vsem, ki so požrtvovalno pripomogli k lepemu poteku tega slavja, posebno velikodušnemu članu pevskega zbora »M. Filej« ki nas je gmotno izdatno podprl.
Jamlje
V sredo 8. maja je bil pri nas g. misijonar Silvo Cesnik. Gledali smo ga in vneto poslušali že med šmarnicami ob 19.30, ko je govoril in daroval sv. mašo. A kar nepozabno nam je, kar smo videli in slišali v naši lepi dvoranici, ko nam je prikazal v barvnih posnetkih slikovitosti, a tudi težave iz misijonske postojanke v tropskem podnebju na otoku Madagaskarju. Duhovite in doživete so bile njegove pripombe, ki še sedaj krožijo po vasi. Ko je zaključil predavanje in projekcijo, smo pogledali na uro: bila je deveta in pol. A marsikateri, tudi izmed moških, so rekli: »Poslušali bi ga do polnoči!« Za vse navzoče je bilo pravo doživetje misijonskega vprašanja. Požrtvovalnemu in mlademu g. misijonarju voščimo za njegov misijon obilo božjega blagoslova in veliko uspeha.
* * *
V soboto 12. maja sta se poročila Ra-detič Anica, ki je članica našega pevskega zbora, in Peric Daribor iz bližnjega šti-vana. Lepemu poročnemu obredu je prisostvovala polna cerkev svatov in tudi veliko domačih vernikov. Obema novo-poročencema naj Bog nakloni svojo pomoč na novi življenjski poti.
Fotografska razstava v Novi Gorici
V soboto 19. maja ob 19. uri bo v prostorih občinske hiše v Novi Gorici odprta razstava fotografičnega krožka iz Ločnika v sodelovanju lokalnega Photo Kina Kluba in v režiji goriške »Iniziativa Isontina«. Ista razstava ločniškega fotografičnega kluba je bila pred dnevi tudi v dvorani Stel-la Matutina v Gorici.
I. zaključna akademija
Ob koncu šolske sezone prireja Glasbena Matica tudi letos zaključne akademije. Prva zaključna akademija glasbene šole je bila v petek 11. maja v mali dvorani Kulturnega doma, nastopili pa so gojenci za klavir Tomaž Simčič in Mojca šiškovič, za violino Črtomir šiškovič in klavirski trio v zasedbi Ravel Kodrič (klavir), Črtomir šiškovič (violina) in Iztok Kodrič (violončelo). Vsi so dokazali, da so na visoki ravni in da so upravičeno dosegli lepe uspehe na prvenstvih v Ljubljani in v Zagrebu.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 20. do 26. maja 1973
Nedelja: 8.20 Neznani leteči predmeti. 9.30 Po domače. 11.00 Otroška matineja. 13.00 Nedeljsko popoldne. 17.10 Mladi za mlade. 19.05 Bitka za Pacifik.
Ponedeljek: 17.45 Volk in kozlički. 18.30 Skrivnosti Jadrana. 20.30 Sami brez angela, TV drama. 21.40 Po sledeh napredka.
Torek: 17.45 Ivo fotograf. 18.25 Dalmatinske klapc. 19.00 Pritlikavost in rastni hormoni. 19.20 Skandinavska srečanja. 21.25 Tolstoj: Vojna in mir.
Sreda: 17.45 Z nasmehom na pot. 19.15 Prijatelji glasbe. 20.30 Cartouche, film.
Četrtek: 17.05 Mesto izobilja. 18.30 Tišina, na vrsti je nemi film. 18.55 Neznani leteči predmeti. 20.35 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.30 Zahod nad jezersko deželo.
Petek: 18.00 Profesor Baltazar. 18.10 Cesta in mi. 18.20 Pet minut za boljši jezik. 18.25 Alojz Srebotnjak. 21.35 Nadšte-vilna, jug. film.
Sobota: 16.50 Rokomet Partizan : Borac. 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja. 19.15 Kmečka ohcet 73. 20.30 Festival zabavne glasbe v Beogradu. 22.00 Šerif v N. Yorku.
udeležba izredno obilna, sodelovanje pevcev pri liturgiji odlično. Na veliki četrtek smo se zbrali ob 18.30, na veliki petek ob 20. uri h križevemu potu. Na veliko noč smo imeli slovensko službo božjo ob 7. in 10. uri z blagoslovom velikonočnih jedi ob veliki udeležbi in s krasnim petjem.
Tudi letošnjo belo nedeljo bomo ohranili v lepem spominu. Obiskale so nas tržaške skavtinje, ki so se zbrale najprej ob 10. uri pri sv. maši in nato v našem Domu. Ta obisk je bil za nas nekaj svežega, veselega in smo zanj hvaležni mladim skavtinjam, staršem in voditeljicam.
Marijin dom pri Sv. Ivanu
Po izvedbi igre »Cvetje hvaležno odklanjamo« in farse »Povečevalno steklo« je Slovensko amatersko gledališče posredovalo ljubiteljem odrske umetnosti dramsko epizodo »Sovražnika?«. Rekel bi, da igra nima kakih dramatskih zapletljajev. Gre za ponižanje, ki ga doživi natakar s strani prešernega klienta.
V nedeljo 6. maja je prišla ta igra na oder tudi v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sergej Verč-Miller in Boris Mihalič-natakar Gittelman sta izvrstno odigrala poverjeni jima vlogi. Odlična je bila tudi režija Adrijana Rustje.
Amaterski oder Prosek-Kontovel v Baragovem domu v Ricmanjih
Igralci in režiser so lahko ponosni na uspeh, ki so ga dosegli z igro »Emancipi-rane žene«, ker so gostovali skoraj na vseh tržaških odrih, ki so na razpolago amaterjem gledališke umetnosti.
V nedeljo 13. t. m. so bili zaželeni gostje Baragovega doma v Ricmanjih in s tem nastopom dokazali, da ljubezen za gledališče zna premostiti vse težave, saj se premikajo od vasi do vasi, od ene do druge dvorane, da posredujejo kakor grški dramaturg Tespi teatrska izvajanja najširšemu občinstvu.
Prisotni so sprejeli igralce s splošnim odobravanjem. Izrazit lik je ustvarila Nadja Štoka, tako predana »poslanstvu«, ki ga ima kot predsednica emancipiranih žena, da ne vidi in ne sliši, kaj se dogaja v njeni družini. Nadja Puntar je zelo lepo oblikovala nagajivo Spašičevo. Karla Ver-ša je bila prepričljiva v vlogi služkinje. Darij Tence, popustljiv, vdan v grenko usodo biti mož tako važne žene, je dovršeno izoblikoval svojo vlogo. K uspehu so pripomogli tudi Arjana Kapun (hčerka Dana) in Gabrijela Milič (hčerka Ružiča) ter Sergij Štoka, Darko Rupel, Magda Rio-lino, Vanda Gomizelj, Anamarija Milič, Edvina Nabergoj, Mara Verša, Rado Me-nucci, Drago Regent, Igor in Danilo Štoka, šepetalka Neda Cijak. Hvalevredna režija Staneta Raztresena.
E. Fischer
daril je, da vsakoletni praznik dela ne sme iti mimo nas samo kot dan zabave m veselja, ker sicer izdamo s tem tiste °snovne nagibe in vrednote, ki družijo med seboj delavce po svetu. Praznik dela bomo vsi z mirno vestjo lahko praznovali šNe takrat, ko bomo zavzeli do svojega dela in do drugih ljudi tisti pravi resnični in spoštljivi odnos, ki daje vsakemu delu svoj smisel. Smisel praznovanja pr-Vega maja se je danes razširil na ves svet m povsod ima isto vsebino: ustvariti za cloveka-delavca boljše življenjske pogoje.
zamejske Slovence pa pomeni praznik Prvega maja nov opomin, da vsakdo po Svojih močeh in v svojem okolju pomaga Pri delu, ki mu je najbližje.
Za Igorjem Tuto je spregovoril naš neutrudni politični delavec, deželni sveto-'alec dr. Drago Štoka, ki je poudaril še zIasti pomen prvega maja v današnjih ča-c*h, ko črna zver fašizma zopet nasilno dviga glavo. Le v skupnem nastopu bomo zadobiIi tiste pravice, ki nam pritičejo.
V drugem delu sporeda, katerega teža je slonela na ramenih domačega ansambla Rondor in ženskega seksteta iz Gročane Fanika, so lahko prišli na račun pred-Vsem tisti, ki so kot prvi prišli na igrišče Slomškovega doma, da prežive veselo prvomajsko popoldne (vreme je bilo tokrat °rganizatorjem, po res muhastem aprilu, čredno naklonjeno). Naj tukaj omenim, da je bilo to praznovanje že osmo in je Postalo tako tradicija.
Med zvoki Kondorja in seksteta Planike 1® bilo zabavno nagradno tekmovanje, ki K Pritegnilo pozornost občinstva. Nagrade to tekmovanje so velikodušno poskrbe prodajalne in tvrdke iz Bazovice, r°Pade, Padrič, Gročane, Peska, Drage
Marijin dom v ul. Risorta 3
Doba versko-kulturnega delovanja se bliža koncu. V našem Domu je bilo vse zimske mesece živahno delovanje. Vsako nedeljo je bilo kaj na programu. Vrstile so se mesečne duhovne obnove, verska predavanja, filmi, skioptične slike s predavanjem in igre, ki jih je vodila ga. Stana Oficija. Nekajkrat so nastopili na našem odru tudi gostje.
Marijina družba in skavti so skupaj pripravili lepo zabavno pustno prireditev, ki so jo enkrat ponovili doma, potem pa še v Baragovem domu v Ricmanjih. Številno občinstvo se je iz srca nasmejalo nerodnemu ženinu v igri »Srečni zaključek«, posrečenim skavtskih skečem in občudovalo izvirne filme, ki jih je pripravil in predvajal Marijan Jevnikar. Pokazalo se je, da je ob dobri volji možno sodelovanje starejše in mlajše organizacije. S skupnimi močmi je mogoče pripraviti lepe stvari v duhovni užitek in zabavo gledalcev. Zaradi nepremagljivih ovir je bilo treba odložiti veliko igro, ki je bila na programu za letošnji post. Upamo pa, da bo prišla na vrsto kdaj pozneje. Za konec maja pripravlja ženska dramska skupina igro »Dve materi«.
V februarju in marcu smo imeli pet dobrih verskih predavanj. Tri je imel profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani dr. Franc Rode o razmerju znanosti in vere, dve predavanji pa je imel dr. Anton Strle, tudi profesor v bogoslovju v Ljubljani, o izvirnem grehu, kakor se ta problem javlja danes, in o posledicah, ki izhajajo iz te verske resnice za krščansko življenje in pravo vzgojo. Vedno je bilo okrog 80 poslušalcev, mladih in starejših izobražencev. Po predavanjih so bile živahne razprave.
V nedeljo 6. maja je Marijina družba imela zaključek štiridnevne duhovne obnove, ki se je je udeležilo tudi veliko drugih deklet in žena. Devet govorov je kakor zlata nit vodila misel: Tesna povezanost z Bogom Očetom je nujno združena z mislijo na druge ljudi, ki so se Bogu odtujili, a so tudi božji otroci. Govore je poslušalo okrog 120 deklet in žena. Vse so hvaležne govorniku lazaristu Andreju Lukanu, ki je znal globoke resnice povedati na preprost in privlačen način.
Sv. Ivan
Zaradi neurejene dostave pošte lahko šele v današnji številki poročamo o velikonočnih praznikih, kakor smo jih doživeli pri Sv. Ivanu v Trstu.
Četudi je bil spored velikonočnih obredov v slovenščini z ozirom na prejšnja leta, odkar smo se poslovili od latinščine, precej skrčen, smo vendar na svoj način doživeli vstajenje. Na oljčno nedeljo je bil ob 10. uri blagoslov oljk in sv. maša. Ves obred je trajal 50 minut. Letos je bila
rrb°r iz komedije »Ambrosio krade čas«. Na odru sta MarKo KrajniK m Kum Nanut
Misijonar Česnik med nami
Misijonar Silvo Česnik, ki je po petih letih misijonarjenja na Madagaskarju prišel na obisk v domovino, se je ustavil tudi pri nas na Goriškem. S svojo prepričevalno besedo in slikami o življenju na Madagaskarju je razgibal vso deželo. Obiskal je skoro vse naše vasi od Šte-verjana do Jamelj, v nedeljo 13. maja pa je bil gost našega mesta. Ob 9. uri je imel mašo z govorom na Travniku. Prisostvovalo ji je večje število vernikov (kot običajno. Po maši je imel na sedežu skavtov srečanje z mladino.
Popoldne je govoril na mesečnem shodu družbenicam v stolnici, nakar je v Katoliškem domu s slikami in besedo seznanil občinstvo z življenjem na Madagaskarju. Naše srečanje z misijonarjem Česnikom je bilo nadvse prisrčno, družinsko. Živo in z velikim sočustvovanjem so dobre goriške družbenice in gospe sledile pripovedovanju misijonarja Česnika in si ob barvnih diapozitivih lahko ustvarile sliko o težkih in za naše pojme nemogočih življenjskih pogojih, v katerih morajo živeti naši misijonarji in misijonarke na Madagaskarju. Malgaši so na zelo nizki stopnji kulture, zato je prva skrb misijonarjev, da jih prevzgojijo, rešijo občutka manjvrednosti, zlasti gobavce, dvignejo ženo na stopnjo dostojanstva, »ki ji pripada, in jo naučijo, kako naj vodi gospodinjstvo, skrbi za otroke in njihovo vzgojo. To ni lahka naloga, če pomislimo, da mož na Madagaskarju gospoduje lahko desetim ženam, ki so zanj kot sužnje in mu vsako leto rodijo otroka. Zato imajo žene tudi do 15 in več otrok, ki pa povečini že majhni umrjejo. Otroci živijo v nemogočih higienskih razmerah, natrpam v majhnih kočah, ki so bolj podobne pasjim »ku-čam« kot pa človeškemu bivališču. Nad 80 odstotkov otrok je bolnih in ne pre-
VODSTVO ZAVODA SV. DRUŽINE
V	GORICI, UL. DON BOSCO 66
vabi vse rojake iz Gorice in podeželja na
DRUŽABNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 27. maja ob 16. uri v pro-slorih novega poslopja, katerega gradnja gre h koncu.
Na sporedu so razne mladinske točke, priložnostni govor in ogled nove stavbe. Deloval bo tudi buffet z jedačo in pijačo.
živijo dveh let. Ljudem manjka civilizacija, manjka Kristusov nauk ljubezni, kajti v Boga verujejo. Verujejo v neko višje Bitje, silno so navezani na svoje prednike in zanje bi bila največja nesreča, če bi po smrti ne bili pokopani mednje. Malgaši so kljub vsej revščini in zaostalosti veseli ljudje, žene se nad številnimi otroki ne pritožujejo, saj s tem nadaljujejo rod dedov in tudi božje življenje dobrega Bitja. Tudi smrt sprejemajo vdano, ker so prepričani, da jih smrt združi z njihovimi predniki in da gredo v boljše življenje. Krščansko vero radi sprejemajo, saj je le dopolnilo njihove primitivne vere v enega Boga.
Gospodu misijonarju smo hvaležni za lepi popoldan, ki smo ga preživeli skupaj; želimo mu veliko poguma, da bi še vztrajal na taiko težkem misijonskem področju in da bi lahko uresničil vse velike načrte med tistim ubogim ljudstvom. Ker pa je poleg molitve potrebna tudi denarna pomoč, zato so naše požrtvovalne družbenice in dobre goriške gospe misijonarja Česnika tako bogato obdarile, da zaslužijo največjo pohvalo in priznanje. Novčič uboge vdove je imel pred Bogom največjo vrednost, zato bo tudi njihov dar dobrohotno sprejel in jim stotero povrnil.
ZP
Priznanje slovenskemu dijaku in slovenski šoli
»Federico Motta - Editori« je ustanova, ■ki deluje v Milanu. V spomin na svojega umrlega ustanovitelja je izdajateljsko podjetje ustanovilo posebno nagrado za najboljšega dijaka enotnih srednjih šol v posameznih pokrajinah. Nagrada obstoji v znesku 60.000 lir in v diplomi, ki jo dijak dobi. Letos je to nagrado dobil dijak 1. razreda slovenske enotne srednje šole v Gorici Anton Malič, doma s Peči, ki je v prvem tromesečju imel srednjo oceno 9/10. S to oceno je bil najboljši dijak enotnih srednjih šol v goriški provinci. Zato je njemu pripadla nagrada Motta.
Izročitev nagrade je bila združena z majhno slovesnostjo in akademijo, iki je
bila v telovadnici zavoda Lenassi v četrtek 10. maja ob 11,30. Slovesnosti so se poleg nagrajenega dijaka, njegovih staršev in mlajšega brata udeležili še ravnateljica slovenske enotne srednje šole »Ivan Trin-ko« prof. R. Simčič-Lojik, goriški župan De Simone, odbornik za šolstvo Moise, zastopnik podjetja Motta in še drugi. Navzoči so bili tudi vsi dijaki in dijakinje s svojimi profesorji. Ravnateljica Loj kova je najprej pozdravila navzoče goste in se zahvalila za priznanje, ki je bilo izkazano slovenskemu dijaku. Sledila je kratka akademija, ki so jo pripravili dijaki v slovenskem in italijanskem jeziku. Zaključili so s Prešernovo Zdravljico, ki jo je izredno številen zbor šole zapel pod vodstvom prof. S. Jericija. Po 'končani akademiji je stopil na oder zastopnik podjetja Motta in v kratkih besedah poudaril pomen nagrade, ki jo njegovo podjetje podeljuje vsako leto najboljšim dijakom v državi. Podčrtal je, da nagrada ni samo priznanje dijaku, temveč tudi vsem njegovim profesorjem in učiteljem, to je vsej slovenski šoli. Za njim je spregovoril župan De Simone, ki je čestital dijaku Antonu Maliču in slovenski šoli, kajti — tudi on je to poudaril — nagrada je priznanje tudi šoli, kjer dijak študira.
Veselo so odhajali dijaki iz dvorane po končani slovesnosti in v svojem mladostnem navdušenju nosili na ramah nagrajenega sošolca.
Ob tako velikem priznanju slovenskemu dijaku čestitamo tudi mi mlademu Antonu in njegovim staršem, kakor tudi slovenski srednji šoli »Ivan Trinko« in celemu njenemu profesorskemu zboru, kakor tudi učiteljstvu šole Rupa-Peč, odkoder prihaja Anton. Pa tudi slovenskim goriškim skavtom, saj je Anton Malič član voda Leopardov v Rupi in na Peči. Čestitkam se pridružuje tudi moški pevski zbor »Mirko Filej«, katerega član je Stojko Malič, oče nagrajenega dijaka Antona, katerega že sedaj pričakujemo, da se čez kako leto vključi v naše vrste.
Sovodn j e
Na zadnjih volitvah za Kmečko bolniško blagajno je v sovodenjski občini nastopila enotna lista, ki je vključevala tako pristaše Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje kot tiste od Kmečke zveze.
Po končanih volitvah je dosedanji tajnik sporočil, da odstopa. Treba je bilo najti novega. Na prvi seji se je pokazalo, da je novi predsednik že imel kandidata, ki pa ni bil iz sovodenjske občine. Del odbornikov je bil mnenja, da bi bilo prav, če bi novi tajnik bil domačin. Samo v primeru, da ga ne bi bilo moč najti, naj bi se ga iskalo drugje. Sklenjeno je bilo, da se odbor zbere na novi seji in na njej ugotovi, ali je na voljo za tajniško mesto tudi kak domačin.
Med tem časom se je našel kandidat, doma iz sovodenjske občine, in sicer iz gabrske frakcije. Ko so se odborniki zbrali na novi seji, jim je bilo to takoj sporočeno. Toda predsedniku odbora ta rešitev ni bila všeč, ker je še vedno vztra-
Praznik špargljev
ŠTANDREŽ 19. IN 20. MAJA
Sobota 19. maja
— ob 20. uri: Otvoritev
— ob 21. uri: Zabavni večer z nastopom ansambla »Lojze
Hlede« iz Števerjana in iluzionista inž. Maria Pogačnika iz Sežane z magičnimi prikazi
Nedelja 20. maja
— ob 17. uri: Tekmovanje v briškoli
— ob 20. uri: Koncert pevskih zborov
in nastop folklorne skupine iz Ločnika Na razpolago bodo šparglji, domače klobase in vino ter razne pijače. Srečolov z bogatimi dobitki.
jal pri svojem kandidatu. Zahteval je poimensko glasovanje, pri katerem je prodrl s svojim predlogom v razmerju 7 : 5. Oči-vidno je bilo, da so ga nekateri odborniki podprli, ker se mu niso hoteli zameriti.
Pri ostalih odbornikih in v delu javnosti pa je ostal mučen vtis, da imajo nekateri zunanji prednost pred domačini in da zmaga oni, ki se zna nasloniti na tiste, ki so v organizaciji na vodilnem položaju.
Razoračani domačin
Podgora
V nedeljo 6. maja, na praznik sv. Go-tarda, smo imeli prvo sv. obhajilo. Zvonovi so praznično pritrkavali v soboto pozno v noč in v nedeljo že navsezgodaj. Ob 811 je bila slovesna sv. maša, pri kateri je pel kvartet Antonieta in Gigeta Calli-garis, Bruno Rustja in Natko Antonič. Petje so spremljale orgle in violina. Pred sv. mašo so prvoobhajanci sami zapeli »Bodi pozdravljen, zlati moj dan«.
Devet slovenskih otrok, en deček in osem deklic, se je prvič v življenju srečalo z Jezusom v sv. Evharistiji. Ta dan je za vsakega kristjana res najlepši dan v življenju. To je tudi g. župnik Mirko Mazora poudaril v svoji ganljivi pridigi. Sv. maši je sledila zakuska v farni dvorani.
Za kroniko zabeležimo, da je v petek 11. maja imel zanimivo skioptično predavanje o delovanju slovenskih misijonarjev na Madagaskarju misijonar g. Silvo Česnik.
Razstava sodobne slov. grafike v Sovodnjah
Slovenska prosvetna zveza je pripravila v Kulturnem domu v Sovodnjah razstavo sodobne slovenske grafike. Otvoritev razstave je bila v soboto 12. maja. Prof. M. Rener je v svojem govoru poudaril, da sodobna slovenska grafika dobiva danes že svetovni sloves in se ne omejuje več samo na matični in zamejski prostor. Spregovoril je tudi o razstavljenih delih in njihovih avtorjih. Gre za dela starejše in mlajše generacije, ki izpričujejo neprekinjeno rast te tako priznane slovenske likovne zvrsti.
V Sovodnjah razstavljajo tile umetniki: Janez Bernik, Bogdan Borčič, Riko Debenjak, Andrej Jemec, Meško Kiar, Metka Krašovec, Vladimir Makuc, Adriana Maraž, France Mihelič, Marjan Pogačnik in Gorazd šef ran. Med njimi so krepko zastopani primorski rojaki.
Razstava bo odprta do 20. maja.
„Ex tempore“ najmlajših
Naravnost poletno razpoloženo sonce in ljubezen do ustvarjanja sta privabila v nedeljo popoldne stotero otrok v zeleno okolje Zavoda sv. Družine na Don Boskovi cesti. Vabilu na slikarsko tekmovanje so se odzvali od blizu in daleč, iz mesta in dežele. Svoje sposobnosti so želeli preizkusiti in tudi pokazati vsi: drobiž iz vrtcev, osnovnošolci in dijaki nižje srednje. Hudomušno bi lahko pristavili, da so bili zastopani vsi trije spoli: moški, ženski in srednji. Med slednjimi so bila najmlajša bitja: fantki in punčke, ki so pred kratkim dopolnili tri leta. Nekatere udeležence so spremljali starši, podjetnejši so se sami podali na prijetno preizkušnjo.
Mladina nam že zlepa ni nudila tako lepe, sveže, zdrave in umetniško prežete podobe. Vse delovno polje s starim in novim poslopjem ter z lepo okolico na eni strani, na drugi pa ustvarjalci s starši in šolniki so bili že sami po sebi lepa in pomembna slika. Kamorkoli si se ozrl, se ti je nudilo živo cvetje v šopkih in posamič: skupina deklic pod rdečimi češnjami; zamišljeni fantiči in dijaki, Iki so se skušali z arhitektonskimi problemi novega poslopja; samotarski učenček z umetniško zavezano pentljo pod vratom, iki je z živim pogledom zajemal pisano okolje in ga z voščen-
kami prenašal na svoj beli list.
Nihče ni bil v zadregi zaradi motiva ali tehnike. Tu so polzeli po risbi pasteli, tam široke poteze voščenk in oljenk, samozavestnejši tekmovalci pa so se lotili barvanja s tempero in akvareli. Veter je sproti sušil barvice, žejo pa je gasila hladna pijača, s katero so stregle otrokom razumevajoče sestre.
Nikjer kričanja, nagajanja, nereda. Mladina je bila predana ustvarjanju, starši pa so uživali ob njej s sproščenimi živci. Tudi nekaj ,šolnikov si je prišlo ogledat pobudo Zavoda sv. Družine.
čas je bežal, dovršena dela so se kopičila pred žirijo, udeleženci so prihajali skoraj do zadnjega. In po duševni hrani je bilo poskrbljeno še za telesno: tekmovalci so se okrepčali s sendviči in oran-žado.
V	tekočem tednu bo žirija ocenila risbe. Razstava vseh del in podeljevanje nagrad pa bo v nedeljo 27. maja v Zavodu sv. Družine.
Pohvaliti moramo mladino in starše za odziv, vodstvo zavoda, iki je tekmovanje organiziralo, pa prosimo, naj še večkrat priredi podobna mladinska srečanja.
Nesrečna Olympia
Živčna napetost in »bistrovidni« sodnik sta zapeljala 01ympijo v četrti poraz tega prvenstva. Začeli smo prvi set zelo dobro in vse je kazalo, da bo šlo gladko skozi. Zgodilo pa se je, da smo napravili nekaj nepričakovanih nakap in to nas je potrlo. Tudi Sloga je vidno občutila težo pomembne tekme, saj si drugače ne moremo razlagati nekaterih njenih nerodnosti. Kljub temu je bilo očitno, da se izkušeni Slo-gaši spretneje rešujejo iz težav. Tako so zmagali prvi set, nato drugega. Mi smo si osvojili tretjega, v četrtem pa smo dokončno padli: torej 3:1. Sloga je pokazala, da ima značaj, njena zmaga je zaslužena, zato ji želimo kot slovenskemu moštvu veliko sreče na nadaljnji poti.
Nerazumljivo je pri naših fantih to, da se hitro demoralizirajo in da je njihov zanos kratkotrajen. Vendar pa so kljub porazom v tem prvenstvu dokazali ob raznih priložnostih, tudi v soboto, da ni v naši ligi moštva, ki bi jim bilo enakovredno.
Okvir sobotni tekmi je tvorilo številno občinstvo, kakih dvesto ljudi, ki so se v tekmo vživeli morda bolj kot sami igralci. Hvaležni smo našim ljudem za izkazano zanimanje. Za goriške pojme je tak uspeh pri občinstvu omembe vreden dogodek, za nas pa edina tolažba.
V	nadaljevanju prvenstva bomo igrali v nedeljo 20. maja ob 10,30 v Čedadu proti tamkajšnjemu A.S.FJ.R.
Atletika. Preteklo soboto sta ikar dva mlada atleta 01ympije izboljšala svoj osebni rekord. Na atletskem tekmovanju občinske faze Mladinskih iger je Lucijan Fontana preskočil višino 155 cm (5 cm več kot prej), Silvana Perše pa je pretekla progo 1000 m v 3'38”2 (celih 18 sekund bolje kot zadnjič!). Marij Bagon in Jože Stacul sta na 80 m dosegla čas 13”.
Prihodnje atletske tekme Mladinskih iger bodo v nedeljo 20. t. m. dopoldne.
I »Katoliški glas*4 v vsako i slovensko družino I
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: K. M. 20.000 (pomotoma javljenih samo 10.000); L. Poe.
10.000	(pomotoma javljenih samo 5.000); K.O.B. 10.000; ga. dr. Sfiligoj 10.000 za en kamen v novem zavodu.
Za števerjansko cerkev: sorodniki v spomin Jožka Maraža 25.000 lir.
Za društvo »Hrast« iz Doberdoba: N. N. iz Gorice 5.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: Amalija Vrabec namesto cvetja na grob Danijela Piščanca 3.000; Nada in Tullio Zaghet 3.000; velikonočni ofer 91.820 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta 3 v Trstu:
V	marcu in aprilu so darovali: V. K. 8.000, G. U. 10.000, M. J. 8.000, Vitez M. (Avstralija) 3.000, N. N. 20.000, N. N. 1.000, L. E.
5.000, K. š. 3.000, Š. A. 5.000, F. J. 10.000, Fabjan M. 10.000, N. N. 3.000, L. L. 500, š. J. 3.000, S. K. 30.000, N. N. 180.000, N. N.
500.000, Franič F. 6.000, Slov. Vincencijeva konferenca 5.000, Hozner Lojzka ob četrti obletnici smrti Rezke Mlekuš 50.000, N. N.
10.000, v počastitev Marije Slama Mezgec Natalija, Jurij, Marija in Lidija 20.000, š. M. 10.000, M. U. 10.000, N. N. 18.000, L. F.
18.000, črne Francka v spomin pok. Ane Božič, N. N. 10.000, N. N. 10.000, š. K
10.000, P. A. 10.000, N. N. v spomin pok Danile Pisani 3.000, Abram Marija 200.000, F. F. v spomin na pok. starše in sestro
2.000, Coceani Ana 11.000, N. N. 10.000 P L. 50.000, nabirka v družbi 203.300 lir,'
Vsem plemenitim darovalcem Bog po. vrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Slov. dramsko gledališče iz Nove Gorice bo gostovalo v gledališču Verdi v Gorici z dramo F. G. Lorca »Don Bernardo Albe« v sredo 23. maja ob 20.30. Za predstavo veljajo redni abonmaji za goriške gledalce.
Odbor P. D. Podgora vabi vse člane društva na izredni občni zbor, ki bo v sredo 23. maja ob 20.30 v župnijski dvorani. Občni zbor smo sklicali zaradi težav, ki so nastale v odboru.
PD »štandrež« organizira 2. in 3. junija izlet v Zagreb, Karlovac in k Plitvičkim jezerom. Kdor se namerava tega izleta udeležiti naj se javi najkasneje do 20. maja pri odbornikih društva.
Pri Sv. Ivanu v Trstu bo v župnijski dvorani v nedeljo 20. maja ob 17. uri gostoval amaterski dramski odsek katoliškega PD »Hrast« iz Doberdoba z dramo v »Stilmondski župan«.
Stalno SG v Trstu predstavi v Kulturnem domu Pregljeve »Tolmince« v četrtek 17. t. m. ob 16. uri, v petek 18. t. m. ob 17. uri in v soboto 19. t. m. ob 20. uri.
V ponedeljek 21. maja bo Društvo slov. izobražencev v Trstu posvetilo večer koroški pesnici Milki Hartmanovi, kateri bodo izročili letošnjo literarno nagrado Vstajenje. Večera se bo udeležila pesnica in predstavniki Celovške Mohorjeve družbe, ki je pesmi izdala. Začetek ob 20.15.
V Baragovem domu v Ricmanjih razstavljata svoja dela domačin Deziderij Švara in Tržačan Robert Kozman. Zaključek razstave 26. maja.
V Slov. kult. klubu bo v soboto 19. maja glasbeni večer. Začetek ob 19h. Vabljeni!
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 20. do 26. maja 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba G. Tartinija. 11.15 Mladinski oder: »Demetrij« 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Najmanjša ljubezen na svetu«. Rad. igra. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 20.30 Sedem dni V svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.25 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.00 Poje Iva Zanicchi. Slovenski znanstveniki na univerzi. 19.20 Za najmlajše. 20.35 R. Wagner: Walkira, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.25 Za vašo knjižno polico.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Slovenski ljudski plesi. 19.10 Ob stoletnici Manzonijeve smrti. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.35 »šopek mimoz«. Rad. igra. 21.35 Ritmični orkester.
21.50 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.15 Liki iz naše preteklosti: »Josip Ličan«. 19.25 Zboli in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo.
20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežel* 19.10 Prosv. društvo »Jezero« iz Doberdoba«. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Iz življenja naši» skladateljev: »Marij Kogoj«. 21.30 Va^’ popevke. 22.30 Zabavna glasba.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe*1 Trgovski 70 Ur, osmrtnice 100 lir, * temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo