Št. 48 (1079) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, A ’ A 26. novembra 1970 PRIPOMBE IN PREDLOGE UTEMELJUJEJO S ŠTEVILKAMI Posavfe posreduje klic revnih Delegacija'posavskih občin je prikazala predsedniku skupščine SRS Sergeju Kraigherju gospodarsko sliko Posavja, kamor sega tudi 300 kvadr. trov Kozjanskega - Zaposlenost v pokrajini že nekaj let nazaduje Predsednika slm^enske skupščine Sergeja Kraigherja je 17. novembra obiskala lO-člai^ka delegacija posavskih občin. Prišla je kot glasnica stališč občanov v Posavju od osnutka zakona o pćspeševanju razvoja manj razvitdh območij Slovenije. Po tej ipoti je želela sporočiti slovenski skupščini pripombe in predloge precejšnjega dela slovenskega prebivalstva manj razvitih območij. Pogovor s Sergejem Kraigherjem je trajal tri ure in mu je prisostvoval tudi i>od-predsednik izvršnega sveta inž. Tone Tribušon. V Posavjii menijo, da bo zakon, kakršen je bil sprva predložen v osnutku, usfcva-nil več družbenoHPOtlitičniih in gospodarakih problemov, kot jih že imamo, in torej ne bo dospel osnovnega namena, to je postopnega zmanjševanja razlik v raas-voju posamefiandh območdj. Del^acija se je zavzela za učinkovitejšo sistemsko rešitev tega vprašanja za daljše obdobje. Posavce obči- ne predlagajo, naj bi bila območja osnova za določanje neras^itosti, ne pa občinske meje. Tudi območja tol po njiliovem mnenju lahko nepristransko določili. Pomoč družbe za pospeševanje razvoja naj bd temeljila na financiranju vsestransko utemeljenih vzgojnih programov, ,pri čemer bd kazalo upoštevati medobčinske spodbude. Nerazvitost posameznih območij oziroma občin bi morali ugotaivljatl vsako leto ah vsaj vsafci dve leti. Za/vračatd družbeno utemeljena stališča in pripombe (Nadaljevanje na 3-str.) Danes praznuje Metlika Za 26. novemlJer, metliški občinski praznik, imajo v Metliki več slovesnosti. Odprli bodo nove čistilne naprave na mestnem vodovodu, občinska skupščina in občinsiki odbor ZZB imata slavnostno zasedanje, zatem pa bo v tovarni BETI otvoritev obrata kodranke. Opoldne bo v hotelu Bela krajina slovesna razglasitev rezultatov v tekmovanju za najboljši vinski pridelek in pridelovanje mleka, obenem bo odprta pokušnja nagrajenih vin. Več o metliškem prazniku objavljamo na 10. strani današnje številke. Končno je Semič dobil okno v svet z asfaltno cesto od Gradca do Semiča je vsa Bela krajina veliko pridobila - Za 10 km dolgo cesto so največ zbrali občani sami! V skupnem boju proti fašizmu smo se združili na osnovi načel bratstva in enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov, izrekli smo se za federativno ureditev državne skupnosti in vsako leto tinamo več dokazov, kako daljnosežni, odločilni In pravilni so bili zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ za bodočnost narodov Jugoslavije. ~ Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem doma in 4)0: mem delovnim ljudem želimo prijeten oddih za praznike! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA k OD 1. XI. DO 24, XI. 1970: 662 novih! v TRETJEM TEDNU naše akcije smo J pridobili 205 novih naročnikov. Spet je največ novih (85) ia novomeške občine, sledijo pa pošte iz občin Krško, Sevnica, Trebnje itd Vseh novih naročnikov je bilo v torek opoldne; BKE2ICE: ČRNOMELJ KOČEVJE: KRŠKO: METLIKA: NOVO MESTO: RIBNICA: SEVNICA: TREBNJE: Razne pošte Inuzemci:.......................1» V petek, 20. novembra ob 11. viri dopoldne, so odprli novo cesto do Semiča. V Gradcu je začel slavnost Ivan Žele, predsednik metliške občine, nato pa je s prerezom traku cesip simbolično odprl Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Trije motoristi z zastavami so vodili kolono osebnih avtomobilov do semiške železniške postaje,. kjer jih je prestregel gostilničar Bukovec z dobrodošlico, nato Krško gostitelj svetovnega prvenstva ^^fednarodna motoristična federacija FIM je pred nekaj dnevi določila vse evropske mednarodne prireditve moto-športa za leto 1971. AMD Krško je dobilo dve tekmovanji: eno prvenstveno, drugo pa prijateljsko. Consko svetovno ekipno prvenstvo v speedwayu bo v Krškem 13. junija 1971. Na prvenstvu se bodo merile ekipe ČSSR. Bolgarije, Itiilije in Jugoslavije. Druga prireditev pa bo Ž6. septembra 1971; udel^enci še niso poznani, prav gotovo pa bo med njimi nekaj znanih predstavnikov ia Sovjetske zveze. L. HARTMAN so se gostje odpeljali na se-mišiki treg, kjer je bilo množično zborovanje. Z lepo okrašene tribune sta govorila Leopold Krese in Franc Košir, direktor Iskre. Zahvalila sta se občanom za veliko razumevanje, ki so ga pokazali s plačevanjem samoprispevka, pohvale pa je bil deležen tudi kolektiv Iskre kot pobudnik akcije. Vse sdmiško območje bo a sodobno prometno žilo gospodarsko in turistično napredovalo. Okoli 3.500.000 din, kolikor je gradnja veljala, je pretežno zbranih s samoprispevkom, obe belokranjski občini pa sta v tej (Nadaljevanje na 5. str.) OD 25. XI. DO 10. XII. Do konca tedna bo prevladovalo suho vreme, nato je verjetno poslabšanje. Nekoliko Madneje bo. Nočne temperature bodo največkrat malo pod ničlo. ^ ^ ^ VRATA r I ■ OKNA inl6SPOLKNA IflaMBaJi NA ribnica KREDIT Vlado Lamut: JAJCE (tuš, 1946 — s poti slovenskih umetnikov po sledovih V. ofenzive). PRED 27. ROJSTNIM DNEM SFRJ Darilo republiki Vedno smo za dan republike ^sešteli vse, kar smo novega dosegli, pa tudi pregledali, kar smo v preteklih^ 11 mfsecih izpustili. Pisali in govorili smo o zgrajenih novih tovarnah, cestah in progah. Tokrat poklanjamo republiki vseljudsko zaupanje in pripravljenost, da skupno, z zavednim odrekanjem poiščemo pravi izhod iz težav, v katerih ^mo. V preteklih 25 letih socialističnega razvoja smo že imeli taka, pa tudi težja obdob- Nova cesta od Gradca do Semiča, ki jo je v petek svečano odprl Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SRS, pomeni za vso Belo krajino možnost hitrejše gospodarske in turistične rasti. (Foto: Ria Bačer) ja; brez njih ne bomo tudi v prihodnje — saj revolucija še ni dokončana. Dan republike pričakujemo z akcijo, katere prvi uspehi, čeprav šele posamični, so že tu. Pobudo, dg, odprto, brez olepševanja in brez umetne prevleke ugotovimo vzroke, pogledamo .posledice in poiščemo rešitve, je dala I. konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Tako kot V. državna konferenca pred 30 leti v Zagrebu, je sedanja beograjska konferenca opozorila na vso resnost ekonomskega položaja v državi. Vse nas, predvsem pa komuniste, je poklicala, da se zvptimo v prve vrste boja, ki ne bo niti najmanj lahak. To, kar nam je zdaj najbolj potrebno, sta bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, na novih samoupravnih osnovah. Tej zgodovinski pridobitvi novembrskega zasedanja AVNOJ v Jajcu 1943 se ne bi smeli nikoli izneveriti. Nikoli ne bo odveč, če se je bomo spominjali. Bratstvo in enotiiosrt je jeklena nit, ki povezuje vse dokumente IX. kongresa ZKJ in njene I. konference, ki so kot kažipot za določeno delo. Zmenili smo se, da damo združenemu delu več možnosti, da se razmahne, da mu zagotovimo močnejšo materialno osnovo. Oživ-ljenje tega dogovora Tia vseh ravneh, od ob"Čine do zveze, bo prav v tem času zelo dragoceno darilo republiki. Pobuda tovariša Tita, da s spremembami v političnem- sistemu, predvsem v zvezi, spreminjamo klasič' (Nadaljevanje na 4. str.) : i i t DO 30. NOVEMBRA lE ŠE ČAS, S m 2rebanje •••••••• da vložite pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Kršlgosto ^^ešene. Traktor služi le za vleko in pogon drugih strojev. Za. kmetijska dela so potrebni stroji, ki jih s skupno besedo imenju-jerao traktorski imključki. T^ je veliko: plugi, sejalni-ki, kose, obračaniki sena, iz-ruvači krompirja, sUosni kombajni ter seveda nepogrešljive prikolice za prevoz tovorov. Kmet, ki ima pestro proizvodnjo, bi potreboval za nakup priMjučkov dvakrat toliko denarja kot za traktor, če bi hotel opravljati s stroji vsa dela, kjer si je možno pomagati s traktorjem. A če tudi bi preusmeril proizvodnjo le na eno ali dve dejav- TELEGRAMI BEOGRAD — Prejšnji teden Je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo ganski predsednik dr. Kof-fi Busia. Med šestdnevnim obiskom, ki se končuje danes, so se pogovarjali predvsem o dvostranskih odnosih in p« o povečanju gospodarske ter trgrikolica in še plug. Računali so, da bodo služili s prevozi. Pozneje so kmetje sicer kupovali traktorje vse bolj za kmečka dela, tako tisti, ki so zaslužili denar v tujini kot tisti, ki so ga iztisnili iz domačega posestva. Z^o redki pa so imeli dovolj denarja tudi za priključ--ke. Kaj torej kupiti prej: traktor ali priklju^3ce? Jasno, da traktor, saj prilcljučkov ni kam priključiti brez nje-ga. Morda bi bilo bolje, ko bi nakup odložili za toliko časa, da bi zbrali dovolj denarja še za priključke. Menili so, da je bolje, če denar vtaknejo v traktor kot v omaro ali ga dajo v banko. Taki nakupi so imeli tudi dobro stran. \ ^Podjetnejši kmetje so začeli razmišljati, kako bi si z lastnimi traktorji kar najbolj pomagali pri delu. če si ne more vsak kupiti vseh potrebnih priključkov, zakaj si jih ne bi kupilo več kmetov skupaj? Oblike sodelovanja so lahko različne. Najbolj preprosta je ta, da en lastnik traktorja kupi en priključek, drugi drugega, pa si jih med seboj izposojajo. V murskosoboški občini, kjer S ^ v ^ I V m ' « 'A V PRIČAKOVANJU HRANE — Položaj v Vzhodnem Pakistanu je še vedno kritičen. Po prvem strahotnem sunku ciklona, so prebivalci preživeli še drugi sunek. Prizadetim Pakistancem grozi smrt zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni, M razp-jajo na tem območju. Verjetno nikoli ne bo mogoče natančno ugotoviti števila ljudi, ki so izgubili življenje v najbolj strahotni tragediji tega stoletja. je že okrog 900 krnečih traktorjev, pa se močno širi popolnejša oblika: strojne skupnosti kmetov. V dveh letih so jih ustanovili 34. Sedem od njih ima celo kombajne za žito. V eni je največ 20 članov, večina pa je manjših. O ustanovitvi strojne skupnosti in o njenean poslovanju odločajo lunetje — člani. Kmetijski strokovnjak je le njihov svetovalec, čeprav je kmetijsko industrij sici kombinat Pomurka pomagal tudi s posojili. Sedanje strojne skupnosti kmetov gotovo še niso najpopolnejše. Toda kmetje čakajo, kakšne spremembe ali možnosti bo prfaiesel nov zakon o zadružništvu in ko-opreaciji, ki bi ga bilo treba kmalu siMrejeti. Priprave zanj so menda v polnem teku. J02E PETEK tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled U PREDLOG SLOVENSKE EKONOMSKE POLITIKE V LETU 1971 — Republiški izvršni svet je sestavil predlog ekonomske politike in izhodišč za politiko na področju splošne potrošnje v prihodnjem letu. O tem predlogu so prejšnji teden razpravljali in ga podprli predsedniki občinskih skupščin. Dokument konkretizira pot za uresničevanje stabilizacije v Sloveniji. V prvi vrsti nakazuje razbremenitev gospodarstva. V tem smislu podpira usmeritev na ukinitev in prenos ekonomskih fvmkcij federacije na republike, hkrati pa določa ukrepe v okviru republike za zmanjšanje družbenih dajatev, ki bremenijo stroške proizvodnje. Dokument govori o tem, da bodo morale vse oblike potrošnje naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Poudarjena pa je prednost, ki jo mo(ra imeti vsklar jevEmje pokojnin, invalidnin in drugih socialnih dajatev s povečanjem življenjskih stroškov. ■ PREDSEDNIK TITO OBRA-ZLOŽIL SPREMEMBE — Pred-sednik republike Josip Broz Tito je v sredo, 18. t. m., govoril na skupni seji vseh zborov zvezne skupščine o naši enoletni zunanjepolitični dejavnosti, ki Jo Je ocenil kot izjemno intenzivno in plodno. Nato pa Je poslance obvestil o bližnjih predlaganih spremembah družbono političnega hi ekonomskega sistema, ki terjajo tudi spreminjanje ustave. • ■ NAČRT ZA IZVAJANJE STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA — Zvezni izvršni svet je na petkovi seji sprejel načrt za izvajanje stabilizacijskega programa. Ob tem Jd sklenil, da Je treba hkrati pripravljati tudi spremembe v sistemu in uveljavljati ukrepe ekonomske politike. Sprejel je Se nekaj predlogov za omejitev proračunske i>o-trošnje in ublažitev primanjkljaja v plačilni bilanci. Zvezni skupščini bo predlagal, naj po hitrem p^ stopku sprejme zakon, ki znižuje zvetzni prispevek od 2,7 % na 2 ®/o. Po tem zakonu, ki naj bi veljal že od 1. decembra letos, bi se zmanj- šale družbene obveznosti gospodarstva za kakih 600 milijonov dinarjev na leto. ■ DR. NIKOLA MIUANICOD-STOPIL — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Nikola Mi-IJanid je prejšnji teden dal ostavko na fimkcijo vodje delovne skupine zvetznega izvršnega sveta za izvedbo ukreFK)v, ki Jih obsega stabilizacijski program. ■ DJERDAP JE OGROZILA VODA — V soboto popoldne je na gradbišču hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap voda prebila del pregrade na romunski strani in zalila del jugoslovanskega in romimskega gradbišča. Žrtev k sreči ni bilo, škoda pa Je precejšnja. Požrtvovalni graditelji pa so preprečili vodi, da ni mogla Razbremenitev gospodarstva vdreti v naprava naše elektrarne. Plovbo skoei Djerdap so začasno ustavili. ■ GRADNJA HITRE CESTE — Na tiskovni konferenci, ki Je bila prejšnji teden v torek, sta član republiškega izvršnega sveta Boris Vadnjal in direktor republiškega cestnega sklada ing. Lojze BlenkuS povedala, da Je na trasi bodoče hitre ceste Vrhnika — Postojna opravljenih že 36 odstotkov ze*-meljskih del. Cesta bo gotova do konca oktobra 1972. leta. Hkrati sta povedala, da so se ekonomsko-tehrdčni strokovnjaki mednarodne banke, ki so pred nedavnim obiskali Slovenijo, zavzeli za etapno gradnjo hitre ceste Hoče—Levec. Ker na tem odseku promeft Se m tfUco gost kot na cesti od Ljubljane proti Postojni, naj bi najprej zgrbil dvopasovno cesto z mno-^bii elementi hitre ceste (blagi ovinki, majhni vzponi, izv«mivoJ-aka križanja z drugimi cestami itd.), kasneje pa bi zgradili še dva vozna pasova in tako dobili popolno štiripasovnico. ■ POSOJILO ZA CESTE? Slišati Je predloge, naj bi v Sloveniji z ljudskim posojilom zbrali kakih 400 milijonov dinarjev za nove ceste. Tisti, ki bi vpisal posojilo, naj bi po določeni dobi dobil povmje^ no najmanj tisto stvarno vrednost, kakršno je vpl£^al. ■ IZREDNI VLAKI ZA Da PUSTNIKE — SUšati je, da bo od 17. decembra dalje pripotovalo samo iz ZR Nemčije na božično-no-voletni dopust k^ih 300.000 Jugoslovanov, od tega 30 do 40 tisoč Slovencev. Zato bo iz ZR Nemčije v omenjenih dneh vozilo v Jugoslavijo kakih 140 posebnih vlakov, poleg mnogih avtobusov in letal. ■ OBALNO OBMOČJE JE ODPRTO — V nekaterih hrvaških časopisih ter na zagrebški televiziji je bilo v zadnjein času zaslediti trditve, češ da se slovensko obalno področje zapira vase in da se tu ne morejo uveljavljati podjetja iz drugih republik. Na nedavni seji občinske skupščine Koper so te trditve ostro zavrnili. Med drugim so navedli, da ima v občinah Koper, Izola in Piran 36 delovnih organizacij iz drugih republik svoje podhižnice in iKJSlovalnice, na obalnem območju pa je tudi zaposlenih kakih 4500 delavcev iz drugih republik. Na omenjeni seji so sodelovali tudi predstavniki hrvaških občin Buje, Umag in Novigrad, ki so omenjene trditve v sredstvih Javnega obveščanja na Hrvatskem odločno zavrnili kot hudo pačenje resnice. ■ VEČJA ODKUPNA CISNA MLEKA? Direktor Ljublj^sk^ mlekarn ing. Janez Perovšek^ je izjavil, da bomo že v naslednjih mesecih čutili hudo pomanjkanje mleka, če ne bomo takoj povečali odkupne cene' mleka od 1 dinarja na 1,20 dinarja. Seveda moramo spoštovati zamrznjene cene v maloprodaji. Zato bi si morali zagotoviti tistih 20 par iz občinskih ali republiškega proračima vse dotlej, dokler ne bomo naSU daljnosežnejše sistemske re§itv©. z zadnjim dosežkom na področju vesoljskih raziskav, ko je prej^ji teden pristala na Luni avtomatska postaja Luna 17 s prvim vesoljskim vozilom Lunohod 1, so Sovjeti prehiteli Američane na tem področju. Vsaj zaenkrat so dokazali, da imajo njihovi poleti z avtomatskimi postajami prednost pred ameriškim konceptom človeške posadke. Poglavite prednosti so v večji varnosti, cenenosti, glede oddaljenosti planetov, kjer so tudi pogoji za življenja zpleteni ali pa jih sploh ni, pa je raziskovanje z avtomatskimi postajam! edino mogoče. ' Hkrati z velikim dosežkom človeškega nma smo soočeni tudi 8 človekovo nemočjo ob strahotni naravni katastrofl v vzhodnem Pakistami, kjer je število človeških žrtev naravnost grozlflvo. Osvajanje vesolja lahko res jHipomore pri predvidevanja in ublažitvi naravnih ujm na Zemlji. Vseeno pa dosežki tehnike na eni strani in nemoč človeka proti apokaliptičnim stihijam narave na drugi, ne morejo mimo kritične ugotovitve o siceršnjem razvoju človeka znanstvenika in obenem nevarni zakmelosti človeškega v človeku. V kratko; znanstveni dosežki ne bi smeli služiti le kot pomagalo v prestižni tekmi supersil. Ustanovitev nove arabske Unije med ZAR, Libijo jn Sudanom naj bi pomagala združiti najbolj radikalne arabske sile za uspešen boj proti Izraelu in njegovim imperialističnim pomagačem. Znana je usoda zadnjega poskusa združitve dveh arabskih držav — Egipta in Sirije, združitev, ki nikakor ni mogla zaživeti in je lunalu razpadla; kljub temu se Egipt še danes imenuje ZAR, brgz vsebinske podlage. Kakšne možnosti ima trojna Unija? Nihče ne zanika tega, da je enotnost Arabcem še kako potrebna. Veliko vprašanje pa .1®, če jo bodo dosegli na tak način. Vselcakor drži ugotovitev, da države, ki so sklenile Unijo niti navznotraj nimajo prevelike trdnosti. To velja, posebej za režima v. Sudanu In Libiji. Predpogoj za urejevanje zunanjih odnosov pa je prav gotovo notranja trdnost, oziroma rešitev notranjih nasprotij in razprtij. šele potem se je mogoče uspešno obračati in graditi navzven. Zaradi takih In podobnih ugotovitev je vsekakor dvomljiva življenska doba arabske Unije, ali še drugače povedano — težko, da bo taka tvorba preživela okvire deklarativnostl In formalnosti. Nedavna spremembra obla* sti v Siriji, ko je prevzel vodilno krmilo v roke general Asad, je naredila konec govoricam o državnem udaru v tje deželi. To se je zgodilo po kongresu s sirsko stranko Baas, na katerem je prišlo do ostrih obračunavanj med civilisti in vojaki. Sedaj ko je prevzel oblast general Asad, je jasno, da so bUl vojaki močnejši. Zaenkrat ostaja še odprto vprašanje, kako bo z dvotirno politiko naprej. Doslej so bili Sirci v besedah sicer radikalni, drugače pa je bilo v dejanjih, kjer so tiho sledile Egip« tu. Ena poglavitnih nalog nove vlade bo ta, da premagajo ovire sirske izolacije v arabskem svetu in odprejo Prednost stranko Baas domačim množičen ter s tem odstranijo nezaupanje, kar bi* pomenilo utrditev navznoter. Kako bo novi vladajoči garnituri vse to uspelo, pa je seveda drugo vprašanje. Konec tedna je potekel obisk državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepav-ca na Poljskem, kjer je bil gost poljskega zunanjega ministra Jožefa Jendrychovske-ga. Dvostranski pogovori so se nanašali na številna mednarodna vprašanja (Srednji vzhod, Azija, Balkan Itd.), predvsem pa na evropske probleme varnosti in ohranitve miru. Plodna izmenjava, čeprav deloma različnih stališč, je potrdila resnico, da se je bolj pogovarjati kot pa zamolčati razlike v mnenjih. Realno vzeto, smo sedaj v obdobju izboljšanja jugoslo-vanskih-pol iških odnosov, ki so se pred nekaj leti precej ohladili. Posebej zanimivi so bili za obe strani pogovori o medsebojnem sodelovanju na različnih nivo.ilh. Dogovorili so se o nadaljnjem povečanju In krepitvi gospodarskih, trgovinskih stikov, pa tudi kulturnih, znastvenih In drugih. Predvideno je, da se bo blagovna menjava v letih 1971—75 močno povečala, kar bo pripomoglo k tesnejšem s6deIovanju in razvljan.fu boljših odnosov med Pol.isko In Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah pretekle sobote so ameriške zračne sile v Južnem Vietnamu dobile ukaz za ponovno bombardiranje nekaterih ciljev v Severnem Vietnamu. Napad so sicer kmalu ustavili, vendar s tem niso mogli odvrniti zaskrbljenosti in sen-ce dvonta, da je ameriški vladi v tej situaciji kaj veliko do miru v tem delu sveta. DOLE/VJSf(/UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! KOMITE ZA TURIZEM OCENJUJE: Sezone je konec, naj živi sezona! Kolikor je odpovedala obala, toliko so v Sloveniji poskočila zdravilišča in gore: 6 odst. nočitev več do konca oktobra I'y' v Običajna tiskovna konferenca pri predsedni^ komiteja za turizem inž. Francu Razdevšku je bila tokrat dopolnjena z ogledom novega kranjskega hotela Creina, ki sicer že obratuje, uradno otvoritev pa še čaka, ker med drugim še ni zgrajen pokriti bazen. Inž. Razdevšek je v sredo, 18. novembra, i>o-udaril, da je bil oktober n^ričakovano turističaio ugoden. Tako bd lahko sklenili, da smo slabšo glavno sezono dobro nadomestili z odlično zimsko sezono in solidno posezono. Na roke nam je v obeli prim©' šlo lepo vreme. Medtem ko dodenjski podatki govore, da se je število nočitev pri nas večalo za dobro petino in da zaradi tega gostinci načrtujejo nova gradnje — še posebej Otočec NOVO v ZADNJIH DNEH Za Jugoslavijo so znani devetmesečni podatki o prenočitvah: zdravilišča imajo dobrih 9 odstotkov postelj in 14,5 odst. nočitev v Sloveniji, v Jugoslaviji pa komaj 8,3. Obmorski predeli imajo v Jugoslaviji 70 odstotkov prenočitev, v Sloveniji sami pa tretjino postelj in 29,6 odstotka prenočitev. Republiška središča štejejo 7,4 odstotka nočitev, Ljubljana ima v Sloveniji 5,2 odstotka postelj in 9 dostotkov prenočitev. Gorski kraji v jugoslovanskem turizmu dosegajo 5,4 odstotka nočitev, v Sloveniji pa, kjer je tretjina ležišč, 29,2 o^totka. Drugi kraji imajo dobrih 9 odstotkov prenočitev v zve2aiem merilu, v slovenskem pa 17,7 in 21 o^totkov ležišč. številke kažejo, da-" slovenski turizem'še zdaleč ni odvisen samo od lepega poletja in toplega morja, kot je to primer v jugoslovanskem. Zato tudi ni toliko možnosti, da bi turizem v enem letu povsem odrekel, kar se ob slabi sezoni sicer rado zgodi. 500 let Kočevja 20. novembra je bila seja turističnega društva Kočevje, na kateri so ocenili uspehe in pomanjkljivosti nedavnega polharskega tedna, sprejeli predlog finančnega predračuna za prihodnje leto in razpravljali o pripravaCi na proslavo 500-letnice mesta Kočevje. Več bomo o seji poročali v eni prihodnjih številk našega lista. in čateške Toplice — je bi> lo do konca oktobra v Sloveniji ,6 odstotkov več nočitev kot lani v takem času. Samo oktober nam je prinesel desetmo več nočitev. Devizni priliv je znašal 73,3 milijona dolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot lani. Slovenija šteje 70.000 ležišč; sem So šteta tudd možna ležišča v kampingih. V hotelih je nekaj več kot 15.000 ležišč. Poudariti pa je treba, da Slovenija po številu nočitev še ne predstavlja desetine jugoslovanskih; možnosti so, da v prihodnjem letu spet napredujemo. Ko analiziramo dosedanje turistične številke, moramo podčrtati ugotovitev, da je obala ostala pod pričakovanji, da pa so se odlično izkazala zdravilišča, da so uspešni gorski kraji in tu^ ti* sti, ki jib sicer ne štejemo mM izrazito turistične. Tako stanje dokazuje, da moramo nujno graditi turistično infrastrukturo. Objekti, ki podaljšujejo sezono (še ix)sebej poitoti bazdtii!), niso' niti v enem primeru nerentabilni. Nasprotno: zaradi njili so povsod nadvse zadovoljni gostinci, ker imajo hotela znatno bolje zasedene. Sezone je torej konec, pri-praivljamo se za novo. Zave-dati se moramo, da turizeon sodi v gostinstvo, torej ga moramo tako tudi obravnavati. Brez novih vlaganj, brea modemazacije in uvajanja novosti, kjot to delajo v razvitih turističnih državah, tudi pri nas ne moremo misliti na hitrejši napredek. Dolenjci sicer zaostajamo, zato pa z nekaterimi izjemami zares stopamo tudi v sloven-siko turistično konico. J. S. V šentjernejskem obratu Iskre so v devetih mesecib naredili 200 milijonov uporov in 8,5 milijona potenciometrov. Za hudo borbo na svetovnem trgu gre: cene bo treba znižati. (Foto: J. Splichal) Posavje posreduje klic revnih Nadaljevanje s 1. strani manj razvitih pokrajin bi po mnenju posavskih občanov pomenilo ne upoštevati politično sprejetih stališč o pre-■ magovanju razvojnih ra^ik. To pa bd Imelo daljnosežne družbene ter politične posledice. Predsedniku skupščine so člani delegacije predočili nekaj najbolj 2aiačilnih podatkov o Posavju, kamor sodi tudi del Kozjanskega. Ce bo ostalo pri sedanjih predlogih, ix)tem bi morale posavske občine same prevzeti breme za nadaljnji razvoj precejšnjih predelav Kozjanskega. Tega ne bodo zmogle, zato pričakujejo, da bo družba nakazala perspektivo zaostalim območjem. Ekonomski pristop k premagovanju razvitosti pasa-meznili območij je načelno pravilen. Toda v Posavju dvomijo o tem, da bodo banke in delovne organizacije ia razvitejših središč zares kmalu zainteresirane za nalaga-_nje sredstev v pospeševanje Kdaj bo bencin dražji? če gre verjeti sedanjim napovedim, potem lahko kmalu pričakujemo podražitev bencina. Tudi na tiskovni konferenci, povezani s ogledom del na odseku Vrhnika — Postojna, je član republiškega izvršnega sveta Boris Vadnjal spregovoril o tej za občana občutljivi temi, čeprav na vprašanja novinarjev ni hotel točno povedati, kakšna naj bi bila nova cena bencina. Utemeljitve, ki napovedujejo podražitev beiwina, vidijo mnogi tudi v tem, da Slovenec za avto v povprečju da več kot za stanovanje, da mu je torej več do vožnje kot do strehe nad glavo. Nerazumljivo je zlasti dejstvo, da se Slovenci v poprečju vozimo v mo^čnejših, več kubičnih avtomobilih kot naši italijanski sosedje! Za nakupe avtomobilov damo vsako leto petino do četrtino več denarja. Vsi ti podatki zgovorno pričajo o naših avtomo- bilskih nesorazmerjih. Razvoja avtomobilizma, sicer ne kaže omejiti, spraviti pa ga je treba v razumne okvire. Mimo tega moramo o-pozoriti, da Italijani na •naših bencinskih črpalkah pokupijo' ogromne količine bencina: nekaj deset odstotkov vsega bencina, ki ga prodamo v Sloveniji. Znano je namreč, da so v Italiji pred kratkim bencin podraHli. Ob žalostnih cestah, ob neverjetnih konicah v sezoni, ob stotinah kilometrih makadama je podražitev bencina tudi eden izmed ukrepov, ki bi pomagala trenutno kritično stanje popraviti. Denar, ki bi ga pridobili s podražitvijo bencina, naj bi šel v proračun republike, ta pa bi ga razporedila naprej. 2e zdaj pa poudarjajo, da bo potrebno uskladiti vse prometne veje. Sem pa še zdaleč ne sodijo samo ceste!^ J. S. razvoja na manj razvitih območjih, Ob vsesplošni lakoti po kapitalu si težko predstavljajo, kateri mteresi bank in dr^ih odločujočih gospodarskih činiteljev bodo spodbudili prelivanje kapitala v poslovno manj izkušene roke nerazvitih. Rezervoar delovnih moči v Posavju žiVi okoli 70.000 ljudi. 38,3 odst. prebivalstva se še ve^o preživlja s kmetijstvom. V posavskih občinah ima zaposlitev 13.000 občanov ali 32,3 odst, aktivnega prebivalstva. Na delo se vozi iz Posavja 1.100 ljudi. V tujini je iz sevniške, brežiške m krške občine zaposlenih 3.200 ljudi. Od aktivne^ prebivalstva ima svoj kruh le 42 odstotkov občanov. Območje ima torej velik rezervoar ra25X)ložljive dislovne sile, ki šteje okoli 23.000 ljudi.^ Ti ljudje niso primemo zaposleni, zato bolj ali manj životarijo. Zaposlenost v Po-savjUt že nekaj časa nazaduje, kvalifikacijski sestav zaposlenimi pa je veliko slabši od slovenskega povprečja. Narodni dohodek v Posavju je minulo leto dosegel povzrečno 6.500 din na prebivalca, a za letos je predvideno le 5-odstotno povečanje. Značilno za to območje je, da gospodarstvo nima lastnih sredstev za razširjeno reprodukcijo večjega obsega, saj porabi velik del sredstev, za obratni kapitaJ in odplačevanje dolgov. Po vsem tem je jasno, da Posavje nima dovolj lastnih sil, da bi se iztrgalo iz zaostalosti. Težko gospodarsko oviro predstavlja slaba cestna mreža. Območje je slabo V posavske občine sega 300 kv. km Kozjanskega z 78 naselji, v katerih živi 17.000 prebivalcev. Od t^a je le 9.200 aktivnih ljudi. 2e kar 600 kmetij v teh krajih vodijo ostareli kmetje, s šestimi križi in več na plečih. Do danes je bilo na tem območju opuščenih sto kmetij. Šoloobveznih otrok v omenjenem predelu Kozjanskega je 2.540, na srednjih, viSjih in vlsokiili šolah pa jih študira le 234. S Kozjansk^a se vozi na delo v Posavje aU drugam 2.230 občanov, v tujini jih dela 1.100, v do-. mačem kraju pa jih inia zaposlitev samo sto. Narodni dohodek kmečk^a prebivalca na tem območju doseže 1.200 do 1500 din. SoCiaine IK>dpore, priznavalnine in ^ • • vv Sejmišča druge oblike pomoči prejema v koajansilrih predelih Posavja 780 občanov. Na tem območju živi 1.625 borcev in aktivistov OF. Kar 46 na-^lij ali nekaj nad polovico vasi se še vedno oskrbuje s kapoiioo, z vodo iz potokov itd. šest naselij tudi m elektrificdranih, mnogi kraji pa imajo samo enofazni tok za razsvetljavo, Ti podatka obsegajo samo hribovite predele Kozjanskega znotraj meja posavskih občin, v podobnem položaju pa so nerazviti predeli na območju Gorjancev, ki prav tako zavzemajo okolj 300 kv. km površine. 'Zaradi tega se v Posavju tako vztrajno zav-zemajd za priznanje nerazvitih območij, kajti le s pomočjo širše družbene skupnosti se bodo laliko hitreje izkopali iz zaostalosti. JOŽICA TEPPEY Ko so pred sedmimi leti v metliški zadrugi začeli obnavljati vinograde na Vinomeru in v Vidošičih, je to predstavljalo pravo revolucijo. Danes zadruga pravzaprav ne zmore vseh naročil, toliko zasebnih vinogradnikov želi rigolati svoje vinograde, če k temu dodamo še lastno zadružno polnilnico in s tem zaščito metliške črnine, potem je metliško vinogradniško navdušenje toliko bolj razumljivo. Kmetu jamči grozdje zanesljiv dohodek, saj odkupi zadruga vse, kar je kvalitetnega. Podobno je tudi drugod: v krški občini pred nekaj leti skoraj ni bilo nikogar, ki bi sc hotel odpovedati pridelovanju vsega, danes manjka denarja, da bi lahko vsem ugodili. Vse rmpreduje, samo naše »kmetijske resolucije« ostajajo enake: venomer po-navijamo, kaHo pomembno je kmetijstvo, kaj vse je treba ukreniti, da bomo hitreje napredovali tudi v tej panogi, a resničnih ukrepov ni: vse ostaja na papirju. KmetX)valci pa želijo denar za modernizacijo svojih posestev, vendar ga ne morejo dobiti, in zagotovila, da se bo trg umiril in da bodo -svoje pridelke lahko normalno prodajali, česar pa jim doslej ni še nihče zagotovil. 21-227 v STILLESU vsi za pridružitev Kar 98,12 odst. delavcev, zai>oslenih v sevniškem podjetju STITtLES, je na petkovem referendumu glasovalo za pridružitev k podjetju SLOVENUAIES iz Ljubljane. Tako visok odstotek kaže na enoglasno podporo kolektiva novim razvojnim načrtom, ki jih bodo uresničevali v sodelovanju s tem znanim ljubljanskim podjetjem. Glasovanje je bilo zelo dobro organizirano, saj so celo delavcem, ki delajo pri montaži v Kijevu v Sovjetski zvezi, omogočil!, da so Izrazili svoje mnenje, fi.Z. Na Vinici večji dogon Na zadnjem viniškem sejmu, ki je bil 16. novembra, je bilo nekaj več živine kot običajno. Zlasti se je povečalo število volov tn prašičev. Pitane pujske so mesarji plačevali po 8 do 8.20 din kilogram, precej pa iih je pokupila metliška zadruga. Blagajnik, ki je pri tehtnici izplačeval, pa Je vsakemu pujsku odbijal kilogram ali dva pri teži, češ da je bilo na tehtnici veliko blata in peska. Kmetje so precej negodovali. Spraševali so se, koliko časa bodo še na razne načine izikoriščanl, V Novem mestu živahno . , .Na sejmu, ki je bil v po- povezano na znotraj in tudd nedeljek, 23. novembra, v Novem mestu, je bilo naprodaj kar 11)53 pujskov, prodali pa so jih 636. Kupcev Iz oddaljenih krajev ni bilo, zato je precej prašičkov ostalo' neprodanih. Cene so se gibale med 140 in 450 dinarji. Kmetijski nasveti navzven. Ocenjevanje vin Na povabilo gostinskega podjetja Gostur, ki je v sklopu tovarne Beti, se je minulo soboto mudila v Metliki priznana degustacijska komisija Iz Ljubljane. Komisija je ocenila vsa vina, s katerimi vinogradniki iz metliške okolice sodelujejo na vinski pokušini. Brežiški sejem •V soboto, 21. novembra, je bUo na brežiškem sejmišču kupcem na voljo 996 prašičkov, prodali pa so jih 791. Manjši. pujski so Sli v denar po 9 din kilogram, za večje pa so zahtevali največ 8 din za kilogram žive teže. Zima in sadovnjalti Bliža se zima, pridelki s poOj so pospravljen, na prostem so samo še ozimine, sadno drevje in. vinska trta. Medtem, ko za vilnograde in oeimine nd treba kaj posebnega skrbeti (ozimine le popasemo ali pokosimo, če presegajo višino pedi), morajo biti sadovnjaki deležni v tem letnem času večje skrbi. ■ 7.ima. je čas zimskega škropljenja, obrezovanja, založb nega gnojenja, zaščite pred divjačino. O škropljenju nič novega: z nijim lahko začnemo že sedaj; drevje je treba dobesedno oprati z znanimi aiim&kami škropivi. Ne pcaabimo odsimiti gnilih plodov in odpadlega listja, zakaj vse to je legUo rastlinskih boiezim. Ker obreeujeano tako in taiko šele od februarja naprej, je zdaj predvsem čas gnojenja ia zaščite. Le(pi poznotjesemska dnevi so pravi čas, da sadjar raz* misli, katero sadno drevo bo zamanjal, kjj© bo obnovil sadovnjak. Sadilne jame morajo biti i^koipoine že sedaj, da se zemlja lahko uleže, da se iigodd, prepoji z vla©o, kar vse kasneje oanogoča boljše uspevanje drevesc. Ob sajenju je treba misliti na izbiro prave soa:te, ki ustressajo lastin^ razmeram in ki bo prilagojena intenzivnosti nasada. Izbira je zeJo velika, zato je vredno poprej posvetovati se s sadjarskim strokovnjakom. ■ Sajenje je najboljša priložnost, da dfevesu izdatno pognojimo z gnojili, ki se le počasi izpirajo in zato zaležejo več let. Taka so fosforna in kal^eva gtKvila, drugače p« je. kot je znaino, z diišičnimi gnojili, ki se hitreije izpirajo in manj časa učinkujejo. V stareon nasadu gnojimo v drevesne kolobarje. Ne pozabi^ na hlevsOd gnoj! In še nekaj o zajcu, sadjarjevemu smrtnemu sovraž-niku. NajboUjša zažčita je še vedno ograja, Ker pa le-ta preveč stane, so ▼ rabi stari, preizkušeni liačinl: ovijanje dreves s slamo in kioruzndco. Različni preanaizi ^ujejo preveč kratkotrajno, Poiroča, da je is^ema nov pnpraveflc — cervaool, ki ga iadeilAie ceOjiaka cuikama. Velja posSousiti. Dr. Anton Vratuša, namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve: Jugoslavija v boju za mir Znan je izrek, da je zunanja politika zrcalo notranje. Rekel bi, da to ni samo izrek, ampak je dejstvo. Nemogoče je namreč, da bi država, katera ne dovoljuje svobode svojim občanom, lahko vodila demokratično mednarodno politiko. In narobe. V Jugoslaviji je notranje politični razvoj šel roko v roki z njeno dejavnostjo na mednarodnem področju. Za časa narodnoosvobodilne vojne, ko so se narodi Jugoslavije z orožjem v rokah borili proti fašističnim zavojevalcem in nji-hovkn domačim pomagačem, za svojo politično in socialno osvoboditev, so morali istočasno tudi zelo žilavo delovati, da bi se resnica o njihovi borbi prebila v svet in bila spoštovana. Demokratična svetovna javnost je podprla narodnoosvobodilno vojsko pod vodstvom maršala 'K-ta, ker se je kot zaveznica velike antifašistične koalicije borila obenem tudi za lastno osvoboditev. Ob taki mednarodni podpori so naši narodi lažje postavljali temelje revolucionarne oblasti. Ko smo bili kasneje nepričakovano izpostavljeni vsestranskemu priti-sim Stalina in Kominforma, zavoljo tega, ker smo se odločili za samostojno pot, ki je dejansko odprla perspektive resnične osvoboditve človeka v pogojih samoupravnega socializma. Zato Stalinu nikoli ni uspelo poriniti. Jugoslavijo v izolacijo, še manj pa spraviti jo na kolena. Danes je ideja samoupravljanja v eni ali drugi obliki vedno bolj prisotna v modemi družbi. Javlja se bodisi kot splošna zahteva delovnih ljudi za participacijo v upravljanju z družbenimi zadevami, bodisi koit uipocr piredvsem mlajše generacije, proti odnosom diskriminacije, neenakopravnosti, etatizma ali samovolje v sodobni družbi. Zato so izkušnje samoupravljanja v Jugoslaviji predmet splošne pozornosti v svetu. Jugoslavija je še posebej razširila krog prijateljev na osnovi svoie politike miroHubne koeksistence in neuvrščenosti, ki predstavila temelj nienih mednarodnih odnosov. Vse to je omoeročtlo. da se je naša debela uve-liavila kot neodvisni mednarodni socialistični faktor. Narodi žele neodvis- nost, mir in mednarodno varnost in prijateljsko mednarodno sodelovanje med vsemi deželami in narodi, ne glede na razlike v njihovem družbeno političnem sistemu. To je prava pot tudi za razvijanje medsebojnega zaupanja v nasprotju s strahom in sumničenji, ki jih povzroča politika s pozicije sile in ekonomsko vojno ali politično podjarmljenje. Vedno več je dežela, ki sesiktivno in organizirano bore za lastno emancipacijo, s tem pa tudi za neodvisnotst drugih in za mir v svetu. Jugoslavija prav tako. Izhodišče za tako politiko ji je i»litika neodvisnosti, teritorialne integritete, enakosti, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti. Taka politika zagotavlja dobre odnose s sosedi in plodno sodelovanje z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati na enakih osnovah. Tako so zgrajene trajne osnove za graditev socializma v naši deželi. To je način, da lahko Jugoslavija tudi v mednarodnih odnosih vodi politiko, ki pomembno prispeva uresničevanju principov enakopravnosti, nevmešavanja, suverenosti, medsebojnega sf>o-štovanja in mednarodne solidarnosti. Po zaslugi take politike je Jugoslavija danes v prijateljskih odnosih z vsemi deželami, ki tudi v praksi spoštujejo ta načela in njeno pravico, da svobodno sama odloča pot svojega razvoja in da samostojno zavzema stališča do mednarodnih dogajanj. Jugoslavija ima danes diplomatske odnose s 106 državami (75 ambasad in 28 generalnih konzulatov), trgovinske sporazimie z 80 državami. V Jugoslaviji je danes 77 diplomatskih misij in 15 generalnih konzulatov. Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji 31 diplomatskih predstavništev, Jugoslavija pa je svoje diplomatske misije imela v 28 državah. Podatki govore sami zase. Pot do takega mednarodnega položaja Jugoslavije je bila zelo naporna. Ko se je koncem vojne razdrla nekdanja antihitlerjevska koalicija ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, je bilo jasno, da nastopa čaš, ko bodo male dežele le toliko svobodne in neodvisne, kolikor bodo sposobne, da si tako pozi- Darilo republiki (Nadaljevanje s l.str.) no obliko države, je naletela na vsestransko pomoč vseh državljanov naše domovine. Pred nami je naloga, da učvrstimo zdaj tudi ob^no kot osnovno celico družbe, da bo samostojnejša, kar bo treba doseči predvsem z gospodarstvom. Dozoreli so pogoji, da bo močna, demokratična in samoupravna občina enakopraven partner združenega dela — kraj torej, kjer se bo naš človek kot proizvajalec in kot občan lahko odločal in sprejemal dolžnosti za delo, ki zadeva njegovo življenjsko raven in njegove vsakodnevne potrebe. Rojstni dan repuiflike pričakujemo po zelo pomembnem zboru neuvrščenih držav v LusaJd, kjer je naša domovina znova dobila mednarodno priznanje za svoj boj za mir, enakopravno sodelovanje in sporazumevanje med narodi ter državami. Zadnja srečanja tovariša Tita z mnogimi evropskimi državniki so pokazala, kako zelo je Jugoslaviji do tega, da se ohrani mir na »starem kontinentu« in najdejo nova in čvrsta pota sodelovanja evropskih držav. Jn ko bomo prihodnje dni slavili 27. rojstni dan republike, želimo, da bi ji podarili: — vseljudsko zaupanje, — čvrsto voljo, da skupno iščemo pot iz t^žav, — resnično bratstvo in enotnost ter — vso pomoč v boju za mir! To ji poklanjamo, ker ji to tudi dolgujemo. S. MIJALKOVIĆ cijo izborijo. To je posebej veljalo za Jugoslavijo, ki je izbrala samostojno pot v graditvi socializma doma, in ki se je v medna-rooplab-Ha preoad med razvitim! in neravzvitiml. To je stalni vir novih nasprotij In nemirov. Zato je potrebno okrepiti napore za pot iz zagate. Večina dežela je razumela ix> ziv časa. Posebej pa neuvrščene, ki vedno bolj postajajo činitelj, ki odločno deluje, da se na mesto hegemonije, podrejanja in za-sužnjevanja v sodobnem svetu vzpostavijo sodelovanja in solidarnosti med enakopravnimi in neodvisnimi narodi. To poslanstvo je najbolj jasno prišlo do izraza na nedavni konferenci na vrhu v Lušaki. To je bila tretja konferenca neuvrščenih na vrhu. In najbolj uspešna med vsemi. Na tej konferenci so neuvrščene dežele izdelale program dejavnosti za neodvisnost, mir, mednarodno vamost, razvoj in demokratizacijo mednarodnih odnosov. GLAS NEUVRŠČENIH V OZN S takimi sklepi in čvrsto voljo so neuvrščene dežele prišle . na XXV. zasedanje Generalne sKupšcme ozN, Skupaj z drugimi deželami, ki vodijo podobno politiko, so odločilno prispevale, da je jubilejno zasedanje OZN sprejelo dokumente, kot so: Deklaracija o koeksistenci in prijateljskih odnosih med državami, Strategija za drugo dekado razvoja OZN, Program dekolonizacije in aktivnosti za krepitev mednarodnega vpliva svetovna orga« nizacije. To so zelo pK> membni uspehi in vzp^-buda za politiko miru in prijateljskega mednarodnega sodelovanja. Obenem pa je to tudi opora neodvisnosti vseh držav in njihovim naporom v borbi proti blokovski delitvi sveta in hegemoniji vsake vrste. Svetovni ugled in priznanje, ki ga uživa dosledna politika, sta okrepila neodvisnost Jugoslavije in njen mednarodni položaj; vse to pa je omogočilo, da se v naši deželi lahko nemoteno gradi socializem in blapnja za vse. Ni torej nobenega razloga, zakaj ne bi take politike tudi nadaljevali v naših odnosih s sosedi kakor z vsemi drugimi državami, velikimi in malimi, balkan.-skimi, evropskimi in drugimi, ki sprejemajo sodelovanje na takih osnovah. To seveda ne pomeni, da na tej poti v bodočnost ne bo težav. Saj tudi preteklost ni bila brez njih. Živimo namreč v časih, ko se nadaljuje blazna tekma oboroževanja, ko vojni in drugi bloki delijo svet, in ko politika sile, kolonializem, rasizem ter nerazvitost ogrožajo neodvisnost držav in dostojanstvo Človeka. Izkušnje nas učijo, da je v takih pogojih najboljša garancija malemu narodu, da bo ostal svoboden, če ne dovoli, da poslane predmet pogajanj velikih in če, v okvim svojih možnosti, aktivno sodeluje v mednarodnih dogajanjih. Prav to so bile v preteklosti, so danes in bodo tudi v prihodnje osnove naše mednarodne politike. Temelji pa na razvoju samoupravljanja, ra enpko5it1in solidarnosti delovnih Hudi in narodov jno^slovAnske socialistične sktinnosti. na zdravem razvohj cro- spodarstva in nlep'ovega svobodnega novezovnnia s svetovnim trprvm ter na privržpnn«5fi naše Listini In politiki ne- uvrščenosti. 82 NAGRAD!j • DOLENJSKA • BANKA • IN HRANILNICA • NOVO MESTO S DBH NOVO MESTO JE NAMENILA SVOJIM VARCEVALCEM NAGRADIMO ŽREBANJE v katerem sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog in deviznih računov, ki so ali bodo vložili na hranilno imjižico ali devizni račun pri banki do 30. 11. 1970 najmanj 2.000 din na odpovedni rok nad eno leto: hranilne vloge sprejemamo: — na sedežu banke v Novem mestu, Trdinova 2 — pri podružnici Krško — pri ekspoziturab Metlika in Trebnje — pri vseh poštah na območju banke — pri kmetijskih zadrugah; Novo mesto, Metlika, Trebnje. Žužemberk ter Agrokombinata Krško Vloge na devizne račune sprejemamo: — na sedežu banke v Novem mestu — pii podružnici Krško — v ekspozituri v Metliki in Trebnjem Pri žrebanju dobi vsak vlagatelj toliko žreb-nih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj, vendar je lahko samo enkrat ns^rajen. Nagrade so: 1 osebni avtomobil »Austin-IMV 1300« 1 motoma kosilnica »Alpira« 5 mopedov »TOMOS« 1 motoma žaga »Stahl« 1 pralni stroj »Gorenje« 1 televizor »Onona 1 šlvalm stroj »Mima« 2 hladilnika Icapac. 801 5 fotoaparatov »Zorki« 10 brivskih aparatov »Iskra« 10 likalnikov na paro »Rov^enta« 42 stenskih ur Žrebanje bo dne 14. 13. 1970 v prostorih banke. Nagrade so namenjene morda tudi vam, aato — če še niste — postanite in ostanite varčevalec DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO. i : v i : S i : 5 : 'Glogctrnt PODJETJE U IZDE.AVO OBLAČIL CELJE. Stanetova 17 ZA JESEN IN ZIMO vam iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah in zadnji modi OBRTNO KOVINARSKO PODJETJE DOBOVA razpisuj e naslednja delovna mesta: 1. PET ELEKTROVARILCEV 2. ELEKTRIČARJA 3. KUHARICE Razen splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje; pod 1.: opravljeni tečaj za elektrovarilca podS 2.: KV električar pod 3.: KV kuharico ali PK s triletno prakso. Vse drugo po dogovoru. Obresti - veliko breme gospodarstva Novomeška občina, več kreditov kot svojega denarja v poslovnem skladu Kmetijska zadruga Trebnje razpisuje JAVNO LICiTACIJO, ki bo 28. 11. 1970 ob 8. uri na delovišču v Mokronogu za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 traktorja Ferguson žitni kombajn 780 3 traktorske prikolice kamion TAM 4500 razna druga kmetijska mehanizacija. Za 29. november, dan republike, čestitajo občanom in kolektivom sevniške občine in prebivalcem vse Dolenjske: SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL — OBČINSKA KONFERENCA ZKS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI ODBOR ZZB NOV — OBČIN-SKA KONFERENCA ZMS — OBČINSKI ODBOR RK V konjujikfcamih pogojih zadnjih let smo vsi na vrat na nos hiteli z naložbami in se zadolževali. Kreditna moč poslovnih bank se je po reorganizaciji zedo malo povečala. Iiiveiiticijuid krediti so bili dodeljevand na zelo kompliciran nočdn, z raasnimd medsebojnimi do0ovo®i bank, in so močno presegli kreditno sposobnost poslovnih bank, kar pomeni, da so bili do-deljeva.ni iz emisije. Ob teh slabostih se je razpaslo še več drugih razvad: kredit dobi tisti, M ponudi večje udeležbo, ki pristane na krajši rok vračila in je prijpravljen . plačati večje obresti, v udeležbo jja smo Ste- li tudi razne kafedite dodeljene od drugod. GospodaPs!> vo je hočeš nočeš posegalo po kreditih pod takšnima pogoji, Pocsledlica je, da je čez mero 2sadodženo in da plačuje vedno večje obresti. Ker ob naJožbah v nove prodzvod-ne zmogljivosti malokdo dovolj resno razmišlja o di> ratnih sredstvih, je čutiti zelo velik pritisk na kredite za obratna sredstva, hkrati pa se srečujemo še z drugio posledico te nepremišljenosti, z nelikvidnostjo. Gospodarstivo novomeške občine je imelo lani na po slovni sklad, ki je bil vreden 448 mihjonav din, najetih za 515 milijonov dinarjev doa-goročnih in kratkoročnUi kreditov. V celotni vrednosti, s katero je g^podarstvo razpolagalo, je bila njegova »la-stndna« udeležena z 46,6 odstotki, krediti pa s 53,5 odst. Ta pc^tek že sam po sebi dovolj zgovorno pove, da smo preveč zadodžend. Zelo po domače: dolgov imamo več, kot pa smo sami vredni! Drugo žalostno pc^lanrje pa so obresti od najetih kreditov: gospodarstvo v novomeški občini je pOačalo lani od najetih kreditov za več kot 22 miMjonofV din obresti, če k temu prištejeano še obresti od iKKSlovnega sklada, ki jih mora plačevati gostpodar-stvo po že davno preživelem iiT za današnji čas res nesprejemljivem predpisu (tdi obresti je bdlo lani za več kot 10 mUijomov din), dobimo zaokroženo vsoto 33 milijo- nov din na leto. To je polovica t^^., kolikor je lani vse novomeško gospodarstvo zbralo z amortizacijo, in četrtina vrednosti vs^ njegovih lanskih naložb v osnovna sredstva. Oba pojava ste, vredna razmišljanja. Visoiki zneski plačanih obresti od kreddtov opozarjajo, da bo treba o tej zelo ra25>aseii^ vrsti bančnega oderuštva resno spregovoriti. In zadolženost gospodarstva? Opozarja nas, da se bomo morali v prihodnje z resnejšim premislekiom odiločait^ za naložbe ter boJij tehtati svojo gospodarsOoo moč in sposobnost, pa manj prisduško-varti vabljivemu petju kan-junkrtaire! M. JAKOPEC Cesto Vagovka—Travna gora je 20. novembra odprl predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahanisberg. Dolga je 5,3 km in pomeni velik prispevek za hitrejši nadaljnji raz^-oj turizma na območju ribniške občine. (Foto: Jože Primc) Odprta nova turistična cesta Nova cesta na Travno goro bo precej pripomogla k okrepitvi turizma ne le na območju Sodražice, ampak tudi vse ribniške občine 20. novemibra je bila svečano odipa^ nova tuii-sitična cesta Vagovka — Travna gora, ki je dolga 5,3 km, njem gradnja pa je veljala pireikio 500.000 din. Cesto je gradilo Združeno KGP Kočevje, za njeno grad-njp pa so n^več prispevali domačini iz Sodražice in okolice, razen tega pa tudi nekateri drugi. Ob svečani otvoritvi ceste Ljudsko posojilo za ceste? Anketa kaže, da je 68 odstotkov voznikov »za« Pri načrtovanju novih gradenj cest oziroma njihove hitrejše modemdzacije, ki je nujna, če hočemo, 'da bosta naše gospodarstivo in z njim turizem zares napredovala, ne smemo pozabiti na pomemben vir denarja, ki ga lahko zberemo, je opozoril med ogledam gradnje ceste Vrhnika—Postojna navinarje član republiškega izivr.^e6a sveta Boris Vadnjal. Mislil je na ljudsko posojilo za ceste: v dosedanji anketi je 60 odstotkov vpraSa-nih voznikov odgovorilo, So pripravljeni pomagati — nekaitefri bd diali tudi meseč-nd osebni dohodelk v diveh lotih. Ob hitri inflaciji bo kajpak treba uredita tudd obre-stovanje posojenega denarja. In še nekaj: načrt gr^-i>je in modernizacijo mora biti tak, da bodo v njem videli sivoje ceste v vseh pokrajinah. Sicer se bo zgoda-lo, da mnogi no bodo hoteli plačevati. Zakaj bi, recimo, Dodenjcd dajali za štajersko in primorske oeste, če bi đedaM tudi v noiU pokrajini? J. S. je govoril direktor Gozdn^a gospodarstva Združenega KGP Kočevje inženir Zdravko Saubah. Cesto Je odprl pr«isedniik občinske skui>šči-ne Ribnica Bogo Abrahams-berg, ki Jo je takoj, ko je prerezal trak, predal - v varstvo in vzdrževanje KOMUNALI Ribnica oziroma njenemu direktoreju Jožetu Ilcu. Predsednik ribniške občine Bogo Abrahamsberg je v govoru med drugim poudaril tudi, da razpolagata turistični dom na Travni gori in turistično društvo Sodražica z razmeroma ,malo denarja. Zato bodo sodelovali z vsakim, ki bo pripomogel k hitrejšemu turističnemu razvoju tega območja. Svečanosti ob otvoritvi te ceste — to je zdaj cesta četrtega reda, se pravi občin-' ska — se Je udeležila vrsta predstavnikov turističnih in družbeno-političnih organizacij iz ribniške občine, drugih občin in republik, niada-Ije predstavnika sosednjih občii^skih skupščin, večjih delovndh organizacij in drugi, med njimi tudi novinarji RTV in Dela. J. P. Končno je Semič dobil okno v svet (Nadaljevanje s 1. str.) akciji pokazali lepo sodelovanje. Z razumevanjem sta se izkazala tudi banka in novomeSko Cestno podjetje. Z dograditvijo ceste pa Semičani ne mislijo praznovati zaključek, temveč začetek priz^evanj za lep&o bodočnost, kakor je v govoru poudaril Franc Kc^ir. Med drugim je dejal: »Prav tako, kot smo se enotno zavzemali za to gradnjo, se bomo v prihodnje potegovali za napredek, da bi črnomaljska občina čim-prej s črne liste ne- razvitih v Sloveniji.« R. BAČE2R ROČNA MOTORNA ŽAGA v''" alpina izredno lahka z različnimi dolžinami meča: 35,45 in 55 cm prostornina 70 ccm moč 6 ali 7 KM avtomatsko mazanje in napenjanje verige cena od 2.988,90 do 3.851,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni cosmos export-import, industrija in notranja trgovina Zastopstvo tujih firm: alpina, gibo, bertolini, alfa romeo, m. a. n.... Ljubljana, Celovška 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru in Zagrebu Zakaj družbeni dogovor? Poslej v Sloveniji enotne poti pri izvajanju in obsegu zdravstvenega varstva prebivalstva - Dogovor napotilo pri podpisu pogodb Predstavniki zdravstva in socialnega zavarovanja dogovor še naprej predvideva Jz vse Slovenije so 20. novembra na republiškem iz- participacijo — doplačila za-vršnem svetu v Ljubljani obravnavali predlog druž- varovancev pri zdravilih in benega dogovora o izvajanju in financiranju zdrav- storitvah. Poudarjeno je celo Btvenega varstva v letu 1971. Tak dogovor naj bi na mnenje, naj bi participacija republiški ravni podpisali republiški izvr^ svet, go- v letu 1971 ne bila manjša od sopodaiTska zbornica, skujMiost zdravstvenih-zavodov, letošnje, čeprav se vsi zave-republiški svet Zveze sindikatov in republiški zvezi damo, kako dvorema je ta skupnosti ssdravstvenega zavarovanja delavcev in dajatev, kmetov, če bo dogovor podpisan, bo veljal že s 1. Posebej bo z družbenim januarjem 1971. Z družbenim dogovorom doben siporazum med zdrav-, bomo dobili predvsrai izho- stvom in plačniki storitev dišča za siklepanje ix>godb o bo potreben tudi tedaj, ka- izvajanju in plačevanju zdrav-_ dar bo hotela ta ali ona stvenega varstva v prihodnjem letu, in sicer ob upoštevanju obsega zdravstvenega varstva in stroškov iz leta 1970. Prav tako bomo s tem aktom uredil oblikovanje cen zdravstvenih storitev, ki naj bi bilo v prihodnje za vso Slovenijo čimbolj enotno. Z dogovarjanjem pa bi iskali enotne ali vsaj podobne poti pri zbiranju denarja za tako imenovano »delo nad polnim delovnim časom«, ki ga poznajo zlasti v bolnišnicah. Predlog družbenega dogo-govor nadalje predivdeva, da lx) potrebno za razširjeno reprodukcijo v zdravstvenih organizacijah v letu 1971 skleniti posebne s?x>raziMne. Po- zdravstvena organizacija uvesti nove zmogljivosti. Enotno za vso Slovenijo bo omenjeni dogovor uredil, kako se bodo obračvmavali strošM ŽSL zdravila. Za zdaj omenjajo, da bi bile marže 18. o^t. nabavne cene. Izjemoma bi bilo možno marže povečati, vendar samo takrat, kadar bo izkazano, da bo poveček namensko porab Ijen za razširjeno reprodukcijo lekarn. Zanimivo je, da družbeni dogovarjanjem urejen tudi odnos pripravnikov in stažistov v zdravstvenih organizacijah. Pri tem poudarjajo, da bi morali imeti ti k^ri enake prejemke ne glede na to, ali bi delali v bolj ali manj razviti skupnosti zdravstvenega zavarovanja. V razpravi je podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vii^o Hafner poudaril, da so že pri izhodiščih za družbeni dogovor ui>oštevali splošne razmere v gospodar* stvu. Zato te usmeritve ne gredo v pretirane zahteve, saj im& družbeni dogovor namen zaobseči predvsem tl-sta'povečanja v potrošnji, ki so neobhodna. H}anes delavci, jutri kmetje v Novem mesitu bosta danes in jutri zasedali skui>šči-ni zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Skupščina zavarovanua bo danes sklepala o predlaganem osnutku statuta za dolenjsko sk^poTiOst, o pravdinikiih in drugah samouipiravnih listinah, ki Jih mora skupnost imeti v novem sistemu zdrav-stveiiega zavarovanja. Rrav taiko bo ta skupščina razpravljala o petletnem načrtu edraiwstv«nega varstva In o dzhodiSča za linancioranje zdravstvenega vartsva prihodnje leto. Podobne samo-upi]^wne listine bo jutri ob-ravnavBila tudi kmečka skupščina, ki bo razen tega skle-!pala budi o tem, kakšno nay bi bilo zdravstveno" varstvo kmetorv v letih 1971 do 1975. Obe skupščini bosta tokrat pregledali tudi poslovanje skladov od Januarja do konca oktobra 1970. (AB/ BREŽICE STE v ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkov aU vrtnic je primerno da* rilo ta vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v najbliinjl cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Catez Komisija za delovna razmerja ZDRAVILIŠČA ČATEŠKE TOPLICE razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA STREŽBE Pogoji: ' — hotelska šola z najmanj 3-letno prakso, — zranje dveh tujih jezikov (nemščina obvezno). Osebni dohodki po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. \ mm/ Pri NOVOTEHNI v NOVEM MESTU lahko odslej kupite za dinarje ali devize vozila T©M©I^ŠCI1TP;@ o o A model: • spaček 70 • 3 CV - AK • dlana 6 • AMI 8 • AMI 8 - break • Citroen GS (mala žaba) B model: (žaba) • D-19 special • D-20 super • DS-20 pallas • DS-21 pallas • DS-21 Inj.-elekt. • Break-20 komfort Kratki dobavni roki: ib dinarje 1 - 2 meseca, za devize TAKOJ! NAROČILA in INFORMACIJE: Novotehna, Novo mesto, Glavni trg 11, telefon:.21-737. ODPRTO IMED PRAZNIKI! Trgovsko podjetje »DOLENJKA« Novo mesto sporoča, da bodo 29. in 30. novembra ter 1. decembra zaprle vse prodajalne. 1. decembra bodo odprte od 7. do 11. ure naslednje prodajalne: MARKET v Bršlinu in na Cesti herojev, SAMOPOSTREŽBA pri mostu ter DELIKATESA na Glavnem trgu. V soboto, 28. novembra, bodo vse prodajalne odprte neprekinjeno do 18. ure, samopostrežne prodajalne pa do 19. ure. ČRNOMELJ: 1. decembra bo od 7. do 11. ure odprta SAMOPOSTREŽBA in bife. ^ SEMIČ: 1. decembra bo odprta od 7. do 11. ure prodajalna POTROŠNIK. NOVO: od 1. decembra bo zaprta prodajalna kruha na Glavnem trgu. Prosimo potrošnike, da odslej kupujejo kruh v naših SAMOPOSTREŽBAH. Kolektiv DOLENJKE čestita svojim potrošnikom in poslovnim prijateljem za dan republike 29. november! OBČINSKA KONFERENCA SZDL KOČEVJE OBČINSKA SKUPSCINA - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV -OBČINSKA KONFERENCA ZMS Čestitamo vsem prebivalcem naše občine za dan republike 29. november in jim želimo še veliko delovnih zmag! t ! : t : fMha" s s : KOLEKCIJA odslej z mednarodnim znakom 100-odstotne čiste volne! Rašica je edina tovarna pletenin v Jugoslaviji, ki ima na tržišču izdelke s tem znakom! ČISTA RUNSKA VOLNA To stran ste napisali sami! strm ste napisali samil — To stran ste napisali samil Ceste na Dragarskem Prosim uredništvo Dolenjskega lista, da objavi naslednji članek. Združeno KGP Kočevje bo letos zgradilo 8.4 km gozdnih cest. S tem bo gozdni obrat veliko pridobil pri eksploataciji gozdov SLP. Malo drugačna slika pa je tam, kjer je pretežni del gozdov v zasebni lasti. Zasebniki upravičeno pričakujejo, da so sedaj oni na vrsti, še posebno • zato, ker vsa leta po vojni dosledno upoštevajo navodila gozdarjev in ves les prodajajo le gozdni organizaciji. Z gozdarji so v dobrih, odnosih, saj so jim ti iLsposobili za avtobusni promet že okrog 3 km občinske ceste, ki je bila prej kolovozna pot, na novo pa so zgradili 1.6 km ceste NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega Usta strinja z vsemi sestavlloh težko odideš praznih rok. Hočem reči, da vsa politična in moralna priznanja ne bodo amaterjem toliko koristila, kot bi lahko ustanovitev ene same take trgovine v Sloveniji. Tu 'naj bi bilo dosenljivo »seme« za pravo množično ljubiteljsko dejavnost, od pasameznih sestavnih delov do tako imenovanih »kit« garnitur (napraiH si sam), za pravcato poglobljeno razumevanje delovanja najenostavnejših elektronskih naprav. Podobna trgovina v Ameriki (ALLIED) je napravila s primernim posluhom za amaterje velik »business« in postala ena najmogočnejših strokovnih trgovin v deželi in na svetu. Da pa radioamaterstvo ni samo konjiček sebičnežev, dokazujejo znanstveniki in izumitelji^ ki so začeli s skromnimi poskusi, dokazuje pomoč slovenskih radioamaterjev ob katastrofi v Skctoju in dokazujejo strokovnjaki za narodno obrambo, ki pravijo, da je brez dobrih zvez tudi najlaža bitka izgubljena. Tudi če bi-tako trgovino odprli v Novem mestu s pomočjo Ljudske tehnike, trgovskih podjetij in sekretariata za narodno obrambo, bi bila lahko doegljiva slovenskim in dobršnemu delu hrvaških amaterjev, pa naj bo to osebno ali po pošti. Ce bi količkaj pripomogla k dvigu tehnične kulture pri nas, bi bile to brez dvoma dragocene obresti. M. MOSKON Novo mesto Za dan republike 29. november čestitamo občanom in kolektivom Posavja ter vse širše Dolenjske! SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET ~ OBČINSKA KONFERENCA ZMS - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV Za praznik naše republike 29. november pošiljamo pozdrave vsem delovnim ljudem! SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKA KONFERENCA ZMS Y5SySl<2if < ' ' *cX^ M :^i 3Š>:'; V"%' K 'N / ml' •■SA¥S>S '.•yMuS£^.\\ za občinski praznil( IVIetiike, brat BETI največjo delovno arjajo obrat kodranke in a diolen lofta, odprli bo-i vodovod, moderno re-0 ljudi, sodoben labo-larno in barvarno, odnjo diolen lofta skem trgu! Novi dvojilni stroji v obratovanju (slika levo) D beti v 1Q hE?m • STBI^RAT VEEcJA d Pred desetimi leti v BETI niso imeli niti centimetra lastnih delovnih prostorov, danes ima tovarna v Metliki z obrati vred 24.000 m* lastnih delovnih površin. Vse to so zgradili večinoma s svojim denarjem, le k zadnjemu delu rekonstrukcije so poleg pretežno vloženih lastnih sredstev ^magali še domači in tuji bančni krediti. Kakšen napredek je BETI dosegla v zadnjem desetletju, pove podatek, da je bila leta 1960 na 416. mestu v vrsti jugoslovanskih tekstilcev, zdaj pa je v svoji stroki prva v Jugoslaviji. ‘Diolen loft ima samo BETI Doma izdelana preja in mžtrsko bl£^o svetovno znanega imena DIOLEN LOFT pomeni pravo revolucijo nia jugoslovanskem trgu, za vse, ki se ukvarjajo s konfekcijo in modo. Prav tako bo proizvodnja te tkanine dobrodošla že- nam, saj so doslej diolen loft lahko kupovale samo v inozemstvu. Jersey blago iz BETI je zaenkrat naprodaj le v enobarvnih toda reliefnih vzorcih, kakršne naš trg trenutno najbolj išče, za pomlad pa pripravlja tovarna kolekcijo presenečenj, posebno za mlajši svet. Imajo namreč take stroje, ki so sposobni slediti zadnjemu kriku mode v vzorcih in barvah. Polovica narejenega diolen lofta bo morala BETI po pogodbah izvažati, z ostankom proizvodnje pa bodo zadovoljili lastne potrebe in domači trg. Z novo barvamo bo v proizvodnem procesu BETI nastal preobrat. Medtem ko so bili zdaj odvisni od drugih kooperantov, jim novi stroji omogočajo petkrat krajši delovni postopek pri barvanju. Razen tega je zagotovljena mnogo boljša kvaliteta, ker se blago ne more več lomiti. Novi nEičin barvanja izključuje poškodbe blaga pri bar- vanju in impregniranju. K barvami in njenemu p<> sodobljanju je veliko pripomogla nova toplama. V njej je vse urejeno tako, da je na pogled videti kot najbolj čista in bleščeča kuhinja. Neveda prihaja iz BETI z renomirano holandsko tovarno NEVEDA volne, znano po vsem svetu, je BETI podpisala licenčno pogodbo za proizvodnjo te volne v Jugoslaviji. V zadnjih mesecih, ko je proizvodnja tekla še poizkusno, so že dali na trg 50 ton te volne. Račimajo, da bodo kupce v kratkem presenetili z najmodemejšimi barvami in vrstami NEVEDE, saj jo predejo od najbolj grobe do najtanjše izvedbe in mohairja. Ne bo dolgo, ko bo tudi upravno in pisamiško ter knjigovodsko delo skrajno mehanizirano. Pospešeno delajo na pripravah za nakup strojev, s katerimi bodo na elektroniki način obdelovali podatke. Tako bo poleg najsodobnejšega tehnološkega procesa v proizvodnji v kolektivu tudi ki-bemetika našla svoje mesto. Kader šolajo doma ! s Neveda BETI vsa leta prikrajšani v osebnem dohodku na račun velike rasti podjetja. Zdaj je večji del izgradnje končan in si bodo lahko iz ustvarjenih sredstev zase odmerili več. Delovni pogoji se že zdaj močno izboljšujejo. Privoščili so si najsodobneje u-rejeno restavracijo v tovarni, kjer lahko naenkrat postrežejo 500 ljudi, medtem ko ima kuhinja še veliko večje zmogljivosti. Prav tako so uredili garderobe, ki jih doslej niso poznali, i-majo veliko lepše sanitarije, novi delovni prostori pa imajo klimatske naprave, kar je v tekstilni industriji prav tako redkost. Pristali so na vrhu v letošnjem letu bo tovarna BETI ustvarila 175 milijonov dinarjev celotnega dohodka, po vključitvi novih i>roizvodnih zmogljivosti, ki jih otvarjajo za občinski praznik, pa se bo vrednost proizvodnje povečala za nadaljnjih 55 milijonov din. Z 230 milijoni dinarjev celotnega dohodka pa se BETI v letu 1971 uvršča po družbenem bruto produktu v sam vrh jugoslovanskih tekstilcev. Edinstven primer v Jugoslaviji predstavlja BETI v svoji stroki v tem, ko kader za tako povečan obseg proizvodnje vzgaja doma. Poklicna šola dela v tovarni že več let, letos pa so odprli še oddelek srednje tekstilne šole. Zaenkrat je srednja šoda le konfekcijske smeri, v letu 1971 pa je v načrtu še ple-tilski oddelek, šolanje ven liko stane, toda naložba v izobrazbo se nedvomno izplača. S tem ko BETI z otvoritvijo novih zmogljivosti povečuje za 100 odst. obseg poslovanja, pluje kolektiv v mimejše vode. Končno J v bodo lahko odrezali pravl-kos kruha zase. Znano je, da so bili zaposleni v Diolen LOFT Za 26. november, praznik metliške občine, čestitamo vsem občanom z iskreno željo,; da bi še nadalje tako uspešno krčili pot do napredka, . , , Delpvni kolektiv TOVARNE BETI Detajl iz žakarskega stroja ▼ okrogli pletllnici (S; Dnevna proizvodnja metliške BETI znaša 36.900 izdelkov, od tega jih 20.000 narede v Metliki, ostalo odpade na proizvodnjo zunanjih obratov. Tako v Mirni peči kot v Črnomlju, Dobovi in Ljubljani se zavedajo, da so, četudi narazen, ena sama velika družina pod skupno streho. In krov nad glavo je trden, da je 1 v slovenskem merilu. Z razvojem mdustrije pa je rasla tudi trgovina, napredovala sta a^rav-stvo in šolstvo, komvmalna ureditev mesta in vasi ter gradnja novih naselij. Občina Metlika, ki je med najmanjšimi v Sloveniji, se razteza na 10.838 hektarih zemlje. Ima S.OlvO ha njiv in vrtov, 205 ha, sadovnjakov, 360 ha vinogradov, 1.138 ha travnikov, 2.379 ha pa^iilcov in močvirnatega terena, 3.263 hektarov gozdov in 453 ha nerodovitnih površin. Na območju občine je 7.240 prebivalcev, ki se težko preživljajo. Med 1.720 gospodinjstvi je 780 dnažin, ki se preživljajo samo s kmetijstvom, 466 gospodinjstev je mešanih (vsaj eden zaposlen), 474 pa je čistih delavskih in uslužbenskili družin. Kmetijstvo med vsemi panogami gospodarstva najbolj zaostaja. Industrija raste, drugod zastoj Kdor živi od zemlje, je na najslabšem, ne gre pa misliti, da je tudi zaposlenim v podjetjih lahko. Vsa leta je industrija rasla največ z lastnimi močmi, ves napredek je šel v glavnem v breme delavcev in uslužbencev. Marsikdo je nad nisdcim zaslužkom obupal in si poiskal službo v tujini. Tako ima metliška občina preko meja 285 lju»ii. Resda je Metlika danes asfaltirana in da veže Belo krajino z Dolesijsko in širšo Slovenijo nv'dema asfaltna cesta, toda od 72 km cest v metliški občini je moderniziranih samo 22 odstotkov cest. Kljub temu, da prav na letošnji občinski pramuk otvar-jajo xK>ve čistilne naprave na vodovodnem omrežju v mestu in vodni zibiralnik na Veselici, preskrba s pitno vodo še adaleč ne tistreza. Na območju občine se k(xnaj 39 odstotkov gospodinjstev oskrbuje z zdravo pitno vodo, drugje še vedno uživajo kapnico. V gradeškem koncu je biW zaradi tega že več epidemij, v sušnih obdobjih pa ljudje v več vaseh trpijo pomanjkanje vode. ^ ■ Pi^ivalci si z občino vred zelo prizadeva;jo tudi izboljšati elektrifikacijo, toda trofazmi el^'^rični tok, ki ga danes potrebuje vsako larejeno gospodmjstvo in lanec-ka domačija, ima še manj kot 60 odstotkov območja ob-čine. Napredek ustvarili sami K vsemu napredku, ki ga je metliška občina naredba doslej, so velik» prispevali občani sami. Samo v zadnjih 10 letih so ljudje s samoprispevkom pripomogli do arfal-tiranja pločnikov in mestnih \ilic, pomagali so pri gradnji kanalizacije in vodotvodov, pri urejanju parkov in nasadov, prispevali novo psemletko v Metliki, za popravilo pokopališča, ix>stavili so gasilski dom in otroški vrtoc, izboljšali javno razsvetljavo in druga komimalna dela. Medtem ko so občani v 10 letih s samoprispevkom zbrali 2,090.000 din, so podjetia prispevala za komunalno gradnjo 1,200.000 dinarjev. Nte gre pozabljati, da so podeželski prebivalci poleg tega uvajali še posebne krajevne samoprispevke za svoje vaške potrebe in da so razen tega še lodamiSko delali pri popravilu vaških poti, pokopališč in gradnji gasilskih domov. V razdobju med leti 1961 in 1970 so občani pokriU nad 28 odstotkov vseh tocanunalnih investicij, delovne organizacije pa so kljub lastnemu razvoju prispevale 11,3 odstotka sredstev. Praktično so iz teh dveh virov financirali 40 odstotkov vsrfi komvmalnih in infirastruktumih investicij in poaabili zai\je skupno 4,880.000 dinarjev. DANES IN JUTRI 1970 1975 Celotni dohodek 160 milijonov 300 milijonov Skupna akumulacija 20 milijonov 35 milijonov kmečko prebivalstvo 44,5 odstotka 30 odstotkov Zaposleni 2.020 občanov 3.200 občanov Za 26. november, naš občinski praznik, pozdravljamo vse delovne ljudi domače občine in jim Iskreno čestitamo. Zahvaljujemo se vsakemu posamezniku, prav tako delovnim organizacijam, ki so vsa leta 8 samoprispevkom podpirali razvoj, obenem želimo, da bi z lastnimi silami še vnaprej rasli in se razvijali OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČNSKl ODBOR RK «• ^ *■ ._>_________________________________________________ Nezadovoljstvo z doseženim poraja hotenja po razvoju Ivan Žele, predsednik občinske skupščine Metlika, se zagrizeno bori za vsak delček novega, za vsak uspeh in vsako kapljo lepše bodočnosti. Kakšni so njegovi pogledi na prehojeno pot in novo obdobje? TovarU predsednik, kako ocenjujete , napredek vaše občine v zadnjih treh letih? »Na vseh podlročjih življenja je viden močan napredek. Prav v t^ letih se je naše gospodarstvo postavalo na čvrstejše noge in ustvarilo osnovo za nadaljnji razvoj ne le giospodarsst-va, ampak tudi negospodarsikih dejavnosti. Skoraj v ,ys^ deloivnih organizacijah beležijo v zadnjih treh letdh velike uspehe. Tovarna BE3TI je vrednost svoje proizivodnje večkrat povečala, Za občinski prazndk pa odpdra novi obrat kodranke s proizvodnjo loft-diolena. V obraitu Novoteks so zamenjali ves strojni park in povečali proizvodne prostore. Močno se je okrepilo Komvmalno podjetje, ki je v tem času raavilo gradbeno dejavnost, prav tako je podjetje KOMET močno PO* večalo proizvodnjo, zlasti pa dvagn/ilo produktivnost dela. Nujno pa j®, da KOMET dobi nove proizjvodne pro-stoare. v teh letih sta bUa vsaj delno rešena dva najtežja gospodarska problema občine; hoted Bela krajina se je priključil tovarni BETI, kjer so ust^ novili samostiojno enoto Gostur, lesno podjetje LEPIŠ na Suhorju pa je šlo k novomeški tovarni IMV. V obeh obmtih je že zdaj viden dodcajšen napredek. Ne smemo poaabiti, da je v teh letih nastalo novo podjetje METLIKATRANS. Kljub mladosti in' težavam, s katerimi se srečuje ^reako podjetje, ki začenja iz nič, je METLIKATRANS pokazal že zelo lePe u-spehe, saj bo imel lotos že blizu 15 milijonov bruto prometa. Kljub velikim težavam, ki tarejo kmetijstvo družbenega in zasebnega sektorja, je naša kmetijsika zadruga usp>ela s preusmemiibvijo proizvodnje v vinogradništvo. S proda omrežje naj bi poleg Gradca dobili še Podzemelj, CuriM, Rosalnioe in v daljši bodočnosti tudi vzhodni del naše občine: Radoviča, Draš.iči, Božakovo. V načrtu je kanalizacijsko omrežje v Metliki, nadaljevali bomo z rekonstrukcijo električnega omrežja, zgraditi mislimo otroške jasli v Metliki ter telovadnico in igrišče pri oS*M>vni šoli. Prav tako je v načrtu preureditev prostorov csnov-nili šol v Podzemlju in Gradcu, pred-vidiMia je tržnica v Metliki in novi prostori za kino ter kulturm dom. Načrte aa prihodnost imamo lepo zastavljene in prav nič ne se bojim, da bi jih ne zanogli, 6e bo le za našo požrtvovalnost kaj vec razjumevanja. Nočemo nič zastonj, pač pa le posojila pod sprejemljivimi pogoji. 25 LET KMETIJSKE ZADRUGE V METLIKI Usmeritev v vinogradniško {(ooperacijo Metliška Kmetijska zadruga praznuje skupaj z občinskim praznikom tudi 25. obletnico ustanovitve zadruge. 8. aprila 1945, še pred uradnim koncem II. svetovne vojne, je ta belokranjska za>-druga ^e začela delSti. Zaokroženo poslovanje Leto /1961 je pomemben mejnik v razvoju metliške zadruge. Tedaj so se namreč priključili zadrugi kmetijsko posestvo »Mestni log« ter suhorska in gradaška zadruga. Tako je metliška zadruga v svoje poslovanje zajela območje vse občine. Od takrat so dali večji poudarek lastni proizvodnji, še posebej pa še i>o 1963. letu, ko so začeli obnavljati vinograde. V začetku je obnova predstavljala pravo revolucijo, 'danes pa tudi kmetje ugotavljajo, da je to najboljša rešitev za vinogradništvo. Prve vinograde je zadruga obnavljala na Vinomeru in v Vidošičih. Letos je za rigolanje vinogradov spet veliko zanimanje. Sicer pa so doslej obnovili 50 ha lastnih vinogradov in vsaj toliko, če ne še več, tudi zasebnih vinogradov. 1966: vinska klet Tisto leto je zadruga vključila v svojo dejavnost vinsko klet, ki so jo takoj začeli tudi modernizirati. V obnovo so vložili dva in pol milijona dinarjev, klet pa lahko danes sprejme 150 vagonov vina. Zadruga je v kleti zgradila novo predelovalnico grozdja, polovico kleti je opremila s cisternami. V modernizaciji so nov uspeh dosegli letos, ko so postavili polnilnico za stekleničenje vina. Po metliški črnini je vse večje povpraševanje: to kaže tudi prodaja v zadružnih vinotočih; polnilnica zagotavlja, da bodo povsod točili zares metliško črnino. Tako si bo to vino ponovno pridobilo sloves, ki ga je nekoč uživalo. Sicer pa je glavna usmeritev zadruge zares v vinogradništvu, še poseben poudarek dajejo sodelovanju z zasebnimi vinogradniki. V to smer je obrnjeno delo sklada za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini in tudi krediti, ki jih dobijo pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, so namenjeni obnovi vinogradov. V metliški občini so dokazali, da s sistematičnim urejanjem vinogradov in kvalitetnim grozdjem lahko uspejo tudi zasebni vinogradniki; prodaja vsega grozdja pa je zagotovljena. To daje kmetom zanesljivost, zadruga pa se laže usmerja skoraj izključno v vinofiradništvo. Obnova klavnice Letos poleti se je zadrugi priključilo nekdanje Mesno podjetje. Zadruga je takoj začela rekonstrukcijo klavnice, ki bo obnovljena do maja prihodnjega leta. Modema klavnica bo ustrezala ostrejšim higienskim in sanitarnim predpisom. Zadruga bo lahko y celoti krila domače potrebe in s prodajo mesa še razširila sedanje tržišče. Za obnovo klavnice so namenili 800.000 dinarjev. Skozi številke 1961. leta je bilo v zadmgi 76 zaposlenih, celotni dohodek je bil vreden 3,72 milijona dinarjev, zadruga je imela 400.000 dinarjev dobička. Štiri leta pozneje je bilo v zadrugi 108 zaposlenih, celotni dohodek se je sicer dvignil na 5 milijonov dinarjev, kljub temu pa je zadruga zaključila poslovno leto z izgubo 80.000 dinarjev, Lani je bilo 86 zaposlenih, celotni dohodek je dosegel vrednost 14,9 milijona dinarjev, dobiček pa je bil vreden 510 tisočakov. Po rezultatih v prvem tričetrtletju in predvidevanjih za zadnje tri mesece bo 88-član-ski kolektiv letos naredil za 16,3 milijona dinarjev, dobiček pa naj bi bil enak lanskemu. Številke kažejo, da se je vrednost dela v teh letih izdatno povečevala, močno pa se je povečala tudi vrednost osnovnih sredstev. Pred začetkom obnove vino-> gradov je znašala ta vrednost; 1961. leta 2,2 milijona dinarjev, 1965. leta so bila osnovna sredstva vredna 3,3 milijona dinarjev, lani 9,7, letos pa že več kot 10 milijonov dinarjev. Velik dobiček v 1961, letu je šel na račun velikih odkupov in lesne dejavnosti, ki pa so jo potem prepustili novomeškemu Gozdnemu gospodarstvu. Potem so se začele kmetijske težave, ki so svoj višek dosegle ob reformi; 1965. leta je zadruga svoje poslovanje končala celo z izgubo, kar se doslej še ni primerilo. Potem je zadruga spet začela napredovati. Vsako leto konča z dobičkom, ki gre predvsem na račun vinogradništva, ziasti dejavnosti Meti. In tako naprej? ' ■ Med letošnje pridobitve, ki bodo metliški zadrugi še bolj pomagale k uveljavitvi, nedvomno sodi tudi nova polnilnica (slika le* vo). Poslej bo kvaliteta metliške črnine zaščitena, potvorbe pa onemogočene. V zadnjih desetih ' letih je metliška Kmetijska zadruga ves denar, ki ga je ustvarila lastna trgovina, vlagala v svojo proizvodnjo. Zato so sklenili, da bodo v naslednjih letih več denarja namenili vlaganju v modernizacijo trgovske mreže. Kot je razvidno že iz zadružne usmeritve, bodo še naprej dajali poseben poudarek sodelovanju z zasebniki in lastni vinogradniški proizvodnji. Metliška zadruga je med prvimi spoznala, da ne sme delati vsega: odločila se je za vinogradništvo, in sloves, ki ga danes že uživa metliška črnina, dokazuje, da je bila ta nekdanja odločitev zadruge, pri kateri vztraja še naprej, zares pravilna. 88'članski kolektiv končuje tako svoje jubilejno, 25. leto poslovanzja z rekordnim celotnim dohodkom doslej in tudi z dobičkom, ki je glede na znane težave v našem kmetijstvu razveseljiv kažipot za novo' delo. Obnova vinogradov, ki je prav letos dobila nov zalet, ta optimizem še upravičuje. Ob letošnjem prazniku metliške občine in ob 25. obletnici Kmetijske zadruge v Metliki vošči 88-članski kolektiv zadruge vsem prebivalcem občine in poklicnim partnerjem ter jim želi tudi v prihodnje mnogo delovnih uspehov! SPET MODERNA PRVA PREDILNICA Kadar govorimo o velikih proizvodnih in izvoznih uspehih novomeške tekstilne tovarne NOVOTEKS, kaj radi pozabljamo, da sodi v okrilje matične tovarne tudi obrat v Metliki, kjer je 200 zaposlenih. Predilnica za proizvodnjo česane volnene preje je prva tovrstna predilnica v Sloveniji. .JJstano-vljena je bila 1958, Pozneje sta v Sloveniji zrasli samo še dve taki predilnici: v Novem mestu in Škofji Loki. Letos bodo v metliškem obratu naredili 740 ton preje, ki je polproizvod za tkanine, ki jih delajo v Novem mestu. Zaradi povečanih potreb je metliški kolektiv lani začel delati v štirih izmenah, kar zgovorno potrjuje, kako je česana volnena preja danes potreba tovarni. Ko so še v prejšnjem desetletju odpirali nov obrat v Metliki, je kajpak sodil med najbolj moderne. Napredek v tekstilni tehniki pa je tako hiter, da je treba stroje kmalu zamenjati, tovarno obnoviti in modernizirati. Prav zato se je lani in letos moderniziral tudi metliško predilnico. V ta namen je podjetje vložilo 6 milijonov dinarjev lastn^a denarja. Za ta denar so v pred-predilnici ukinili stari postopek in montirali nove, visoko produktivne stroje, V predilnici so ključne predilne stroje popolnoma obnovili, tako da delavci zdaj delajo praktično na novih strojih. Mimo tega so svoje zmogljivosti povečali za nova dva pre-dilna stroja. . Stroji' v metliški predilnici, ^ kjer bodo letos naredili 740 ton preje, tečejo pravzaprav neprekinjeno, Novomeška tekstilna tovarna naredi namr-reč vsak dan 10 kilometrov tkanin. Izvoz se hitro veča in s svojo kvaliteto jiTodira podjetje oelo v najbolj ugledne tekstilne dežele Evrope, Izvoz bo kmalu predstavljal že petino celote NOVOTEKSOVE proizvodnje. Da predstavlja NOVO-TEKSOVA proizvodnja dve petini vse slovenske vol-narske industrije in eno dvajsetino jugoslovanske proizvodnje, da je po storilnosti NOVOTEKS na prvem mestu v Jugoslaviji, je pripomoglo tudi 200 zaposlenih v metliškem obratu predilnice. Kakor je novomeška tovarna NOVOTEKS pred slabim mesecem dni voščila mnogo sreče, blaginje ter delovnih uspehov vsem ljudem v novomeški občini, tako čestita tudi 200 delavcev metliške NOVOTEKSOVE predilnice, prve predilnice česane preja v Sloveniji, vsem občanom In delovnim kolektivom ob metliškem občinskem prazniku In 25. obletnici osvoboditve ter 204etnlcl delavskega samo* upravljanja. Predilnica česane volnene preje v Metliki je bila 1958. prva taka predilnica pri nas. Zdaj so jo spet modernizirali. Delo v metliškem obratu NOVOTEKSA je tako avtomatizirano, da ena delavka streže več strojem. kultura in izobra- ževanje Sodoben in potrebeh slovar CZ Caiikarjeva zodožiba v ljub-' Ijard je pred kratkam izdala prepotreben slovar Jain!to Jurančiča, ki bo močno opora vsem, ki pdSejo, predvagajo ali sioer uporaUjajo bratska jez£ka. »Srbslsohrvat^coslo-vemsiki in stovef^o-hrvatsiko-srbsika slovar« obsega 566 strani in ima prikupno žepno obliko. Bogato besedišče nam Mfcro pomaga pri iskanju te ali one besede, slovarček pa hkrati tudi razčisti ta ali om pojem, ki ga moramo poeznati, če želimo pravilno uporabljati srbsko-hrvatski jeazik. Uvodne pripombe nazorno govore o tabeli glasov, o pravopisu, samostalnikih, pridevniMli, zaimkih, števnikih in glasih, kar samo olajša uporabo praktičnega slovarja. 100 prosvetnih delavcev Na 18 osnovnih šolah v črnomaljski občini je lani poučevalo kar 100 prosvetnih delavcev. Od tega je bilo 67 učiteljev in 12 učiteljskih pripravnikov. Strokovnega učitelja imajo le enega, medtem ko sta 2 strokovna učitelja 6e brez i^ita. Na šolah imajo 5 predmetnih učiteljev in 5 predmetnih bree i^ta, 5 profesorjev in 3 profesorske pripravnike. Izredno je štu-diraiLo 13 učiteljev, medtem ko jih je 5 v tem letu opravilo zahtevani strolumii izpit. Podatki kažejo, da maiU* ka učiteljev za razredni in predmetni poiik, zato morajo poučevati Ijasdje brez te izobrazbe. V šolskem letu 1969/70 Je bilo 613 nestrokovno zn-sedenih učnih ur ali 53,96 odstotkov vsega pouka. Stane Sever v Brežicah Slovenski gledališki umetnik Stane Sever je 23. novembra obiskal Brežice. Na srečanju prosvetnih delavcev v Posavju je nastopil s kultiu'-nim programom; S Prešernovo Zdravljico in elegijo V spomin Andreja Sanoleta, z monologom iz Krleževe drame Aretej in s pridigo župnika iz Cankarjevega Martina Kačurja. Poslušalci so umetnikov nastop toplo sprejeli. Stane Sever si je tisti dan ogledal tudi Posavski muzej. JUTRI NOVA RAZSTAVA V TREBANJSKI OSNOVNI ŠOLI DAN REPUBLIKE bodo v Trebnjem proslavili z razstavo grafike Moja vas, ki jo bo z uvodno besedo odprl jutri popoldne ob 17. uri v osnovni šoli Aleksander Bassin. Svoja dela bodo tokrat razstavljali Ivan Lackovic, Viktor Magyar in Pero Mandič. Na slavnostnem koncertu bodo sodelovali VDma Bukovčeva, Silvester Mhelčič, J^mez Rohaček, pianistka Milena Trostova in moški pevski zbor Iz Mokronoga. Vabljeni! — Na sliki; SEJEM Pera Mandiča (Sanski most)* Trinajst amaterjev V krški galeriji razstavljajo člani kluba likovnih amaterjev ~ Precejšen napredek AMATERSKO GLEDALIŠČE V NOVEM MESTU SE BO PREDSTAVILO Igra v starokitajskem slogu »Odnose med osebami, ki nastopajo v Klabundovi poetični drami, bomo poskusili vsaj navzven malce vzhodnjaško pobarvati,« pravi režiser »Kroga s kredo« Marijan Kovač ~ Premiera bo decembra Ekspresionističini pdsoi so se radi zatekali po sik>v v eksotdčne dežele. Klabund je dobil zgodbo za svoj »Krog s kiredo« v stari Kitajski. Pritegnila ga je pravljica, ki obravnava problem salomonske razsodbe, sicer j>a ima takle moralni nauk: pravica in E*icoolije(va-Barlova, dramska igralka, strokovnjak za mimo in pantomimo, članica berlinskega Schillerstheatra, trenutno pa svetovalka pri ljubezjen nastopata družno In tako neločljivl vselej Bavaria-filmu. Mimogrede naj ssmagata. Te igre se novotneaci igralci uče maloDe ie vse jesenih dnu Vaje so pogostne, režiser Marijan Kovač zahteven. Hočejo, da bi se predstava posrečila. Nič čudnega, saj bo aKrog s kredo« hkrati tudi prva premiera amaterskega gledališča, ki se v Novem mestu vztrajno oblikuje. Režiser Marijan Kovač ni nasprotoval temu, da malce pogledamo v zakulisno »kuhinjo«, v kateri nastaja igra. Celo vesel je bil tega, vedeti pa je dal, da ima za časopis tudi majhno presenečenje. Precej vprašanj in odgovorov pa Je bilo mimo, proden je prišel s tem presenečenjem tudi na svetlo. — Klabimd zahteva od igralcefv, da to njegovo igro predstavijo po kitajsko. V kakšnem slogu pa se oblikuje v vaši režiji? — Poskušali bomo »Krog s kredo« igrati v starokitajskem slogu. To i>omenI, da bodo gledalci videli na odru kitajsko okolje, kitajske kostume in kitajske kretnje. Mali kulturni barometer ■ 13 AMATEHJl::v RAZSTAVLJA — Na letoSnji razstavi v krS-ki galeriji razstavljajo naslednji člani kluba likovnili amaterjev: Bafko Andlovič, Slavko Cerjak, Majda in Milan Dvoršak, Stane nibJančiC, Slavica Jesenko, Vidka Kelhar, Du^ Kragelj, Oton Mi-kulič, Ivan Romih, Albin Valand, Viktor Zemljak in Tone Železnik. Majda in Milan DvorSak ter Viktor Zemlink so do zdaj 2e rnzstav-Uali T Trebnjem, Slavica Jesenko in' Tone Železnik sta se prcdsta-»fla v Lahkem v okviru prireditve ob tednu cvetja ni piva. Majda in Milan DvorSak sta tudi samo-stolno razstavljala v Ptuju. ■ BREZPLAČEN OGLED — Novomeški zavod za kulturno dejavnost Je omogočil vsem članom Odra mladih ogled vseh gledaliških predstav v Domu kulture. Za mlnde, ki se po'?niSnlo no odni. Je pomembno, da vldJJo Cimveč pred.stav m te tuKO- sami učijo. ■ .SEMINAR ZA MIMO IN PANTOMIMO — v novembru se Je ZBičel v Novem mestu dvomesečni aemlnar iz mime in pantomime. Vodi ga Kristina Piccollijeva-Bar-lova, članica Schillerstheatra v Oblskovnlcj spn^l^nrja so predTsgm čT«ni Odra ml*dripomnim, da vodi Kristina PiccoUijeva v Novem mestu dvomesečni seminar za mimo in pantomimo. Vaje, ki jih delajo mladi igralci pod njenim vodstvom, po-hiagajo pri .sprostitvi na odru. , — Ste se pa res dobro opasali s strokovnimi sodelavci ... V odgovor se je režiser Kovač samo nasmehnil, češ: Za doibro predstavo je to potrebno! I. Z. Klub likovnih amaterjev je spet priredil razstavo del svojih članov. Odprli so jo 20. novembra v večernih urah v krški galeriji. Pri otvoritvi sta Dragica Nunčič in Vidka Kelhar recitirali odlomke iz spominov Marije Ricihly. Razstava bo odprta še juftri, 27. novembra. Tokrat se je javnosti predstavilo trinajst ustvarjalcev z enaintridesetimi deli. Večina je prispevala po dve deli, eden samo eno, dva pa po štiri oziroma pet. Narejena so v olju, olju na steklu, temperi, akvarelu in barvnem ti^u. To so dokaj težavne tehnike, saj že samo akvarel na primer z^tefva poleg izrednega posluha za barve tudi tenkočutnost pri nanašanju na likovno ploskev. Več skupnega imajo ti ustvarjailci pri izbiranju motivov, saj tako r^oč eden za drugim naoraje upodabljajo naravo v vseh njenih spre-niinjastih odtenkih. Zelo priljubljena snoy so jim detajli iz okolja, v katerem žive in delajo. Če se spomnimo zadnje tovrstne razstave in .jo primer-, jamo s to, moremo reči, da so likovni amaterji iz Krškega naredili precejšen korak naprej. Ali so bili bolj kri- Jutri: Kovač in Svetina v Sevnici v galeriji otroških likovnih del v Sevnici bodo jutri, 27. novembra, ob 17. uri odprld raztavo del kiipair\ja Aleksandra Kovača Iz Maribora in stLikarija Jožeta Svetine iz Zavodenj nad Šoštanjem. Prvega smo v naših lažjih že videli na samostojna raasta^*! v Krškem, Svetina pa je bil na taboru slovenskih samorastnikov v Trebnjem. Po ot-voriitvd razstave bo v Lutrovi kleti koncert, na katerem bodo sodelovali solisti in igralci SNG iz Maribora. Baesstava bo odprta vsak dan od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, vključno do 12. decembra 1970. tični pri i^iri slik za raasta-vo ali so svoje likovne talente tolikanj razvili^ je težko reči. Nesporno pa je, da marljivo delajo, da se prid. no uče in da lahko pričakujemo na naslednji razstavi še več. Največje jamstvo za to . so seveda njihovi mentorji, priznani kiparji Vladimir in Vladka štoviček ter Zoran Didek. Doživetje glasbe v i>očastitev 200-letnice rojstva velikega skladateLja Ludwiga van Beethovna je v ponedeljek zvečer v novomeškem Domu kulture kmcer-tirala pianisitka Rioith Slen-czynska iz ZDA. V skoraj dveumem sporedu je moo-stosko iavedla Brahmsovo »Rapsodijo«, Scarlattajevi »Dve sonati«, Chopiniovnh »Dvanajst etud«, Debussyjeivi »Dve sliki« in Beethovnovo »Sonato«. Za. mladino in druge obiskovalce, ki so napolnili divorano do zadnjega kotička, je bilo to veUto glasbeno doživetje. Pianistka Slenczynska je po rodu Poljakinja, saj so njeni starši iz Varšai\^e. Pred koncertom je povedala, da je glasbo vzljubila že kot otrok, zdaj pa ima najraje romantično glasbo in skladatelje Chopina, Schumanna, Brahmsa, Čajkovskega in drt^e. Do adad je gostovala že na vseli kontinentih, toda v Jugoslaviji je prvič: pred Novim mestom je koncertirala v Beogradu, in kot sama pravi, doživela nepopisno velik uspeh. I« Z« Skupnost za ljubitelje glasbe v Črnomlju so ustanovili osnovno skupnost Glasbene mladine za obe belokranjski občini Z ustanovnim občnim zborom na črnomaljski glasbeni šoli v prvi polovici novembra so tudi Belokranjci organizirali Glasbeno skupnost. Živahnost, ki jo je ta organizacija. to gibanje prineslo v kultuarno življenje Sirom po Sloveniji, bo prav gotovo tudi v obeh belokranjskih občinah dobrodošla. Pomemben bo zlasti prispevek za dvig glasbene kulture In kulture sicer pri mladem človeku. Vzgojnost glasbe, ki jo v šoli vceplja mladini glasbeni pedagog z večjo ali manjšo srečo, bo nedvom- „ ,, , v J , no pridobila kvalitete. Glas- »Razvalino življenja« bodo igra- . , j. ^ _ li do marca 1971. Lahko bi Jo bolj mladina bo zbirala v obiskali tudi Dolenjci, zlasti ob svoj krog mladino, ki se bo sobotah in nedeljah. Zlati jubilej baleta v Iijubljani so se začele priprave za proslavo ob 50-letnici slovenskega b(ileta. Da želijo ta zlati Jubilej kar najdostojneje počastiti, pove med drugim tudi dejstvo, da so v pripravljalni odbor imenovali tudi najuglednejše slovenske kulturne delavce, med drugim akademika dr. Bralka Krefta. Prvi poklicni baletni ansambel na Slovenskem Je začel delovati že v sezoni 1918/19 v Ljubljani pri Narodnem gledališču pa so osnovali baletno šolo. Prva slovenska baletna predstava rin to bOa iyv‘x!o, na že T sezoni 1919/20, ko so pri-kazali delo »Coppelto«. 2e leta 1922 so baletniki prvič plesali na glasbo slove.n.skep« skladatelja, in sicer Je bUa to »Plesna iop:en<1ica« Rista Snvina. prostovoljno vključevala v najširši zbor pravih ljubiteljev glasbe kot umetnosti. Okvirni načrt ornovne skupnosti Glasbene mladine v Be- li krajini predvideva, da bo mladim poslušalcem omogočeno priti v dotik s kvalitetno glasbo raznih obdobij in v izvedbi priznanih slovenskih ansamblov in solistov. V načrtu sta vsaj dva obiska koncertnih in opernih prireditev v Ljubljani, ogled baletne predstave v Zt^rebu (v prenovljenem gledališču), v 6kviru Glasbene mladine Slovenije pa bosta gostovala v Beli krajini dva ansanibla in solist s samostojnim sporedom. Na svojem območju bo osnovna skupnost priredila nekaj glasbenih srečanj: revijo mladinskih pevskih zborov, srečemje instnmientalnih skupin In druga. Vse te zahtevne, pa hkrati potrebne manifestacije bo Glasbena' mladina zmogla, če jo bo družba razumela in kajpak denarno podprla. Z. P. Literarni večer v Metliki v okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika so se v torek, 17. novembra zvečer, metliškemu občinstvu predstavili štirje dolenjski literati: Janja Kastel'c, Vladimir Bajec, Ivan Perhaj in'Ivan Zoran, štirje pisatelji in pesniki, nekateri že avtorji samostojnih knjig, drugi sodelavci različnih revij in časopisov, so sl bili enotni v enem; hoteli so čim zvesteje ujeti na papir samega sebe, zraven p>a življenjski nemir, tegobe pa tudi veselja današnjega časa. Skratka: bili so dobri, zdravi, iskreni! Le škoda, da so mnc^i tako brezbrižno šli mimo tega lepega večera. -ar Prihodnji četrtek: DOLENJSKI RAZGLEDI 3, diecembra bo izšla nova številka DOLE^fJSKIH RAZGLEDOV. Bralce, zlasti pa starše in prosvetne dela.vce, vabimo, da v njej preberejo *predivBem zanimive misli, ki jih je ob otvoritvi nove osnovne ŠO' le v Breižicah razvil tovariš Miloš Poljanšek, predsednik kulturno - prosvetnega zbora skupščdne SRS. Objavili smo jih v sestavku pod-naslovom: »življenje, delo in izobraževanje naj postanejo nepretrgan in neločljiv proces«. — V . novih DOLENJSiaH RAZ-I GLEDIH bo tudi precej drugih zanimivih sestavkov, poročil in slik. ii Podelili so nagrade in priznanja 18. novembra so v Smar^ jeških Toplicah razdelili letošnje nagrade za najbolj urejene stanovanjske hiše a okolico, ki jih je razpisalo turistično društvo Otočec — šmarješke Toplice. Po n£^o-voru predsednika društva Tineta Tomšiča je priznanja in denarne nagrade podelila Milena Popovič. Nagrade so I>rejell: Ivan Globevnik — Škocjan (250 dinarjev); Ivan Avsec — Hrastovlje (200); Franc Kovačič — Šentjernej (250); Župnišče v Šmarjeti (200); Anton Vidmar — Kro-novo (100); Vinko Vinter — Šentjernej (100); Ivan Bregar -- Bela cerkev (50) m Janez Mislej — (jomila (50). Priznanja pa: ZD Šentjernej, Ceme — Šentjernej, Pirman, Hočevar in Krašna — Škocjan, Pucelj — Dobruška vas, štenbergar — Dobravica, Zagorec — Maharovec, Florjančič in Junc — Otočec ter Udovič z Zbur. OQU!^ DALO MLA Živko Pregl v Novem mestu Dijaki in samoupravljanje na novomeških srednjih šolah - Odnosi med dijaki in profesorji - Pomanjkanje učbenikov - Prenatrpani učni načrti Prejšnji teden je bil v Novem mestu na dvodnevnem obisku član predsedstva ref>jibliške konference ZM 2ivko Pregl. Z dijaki novomeških srednjih Sol se je pogovarjal o delu mladinsikih aktivov in o vlogi samoupravljanja dijakov na šolah. Ob svojem obisku je dejal: »člani predsedstva repubM-Ske konference ZMS bomo v teh dneh obiskali vse slovenske srednje šole in na ta način skušali i^otoviti, v kolikšni meri se uresničujejo sklepi problemske konference ZMS o samoupravnem položaju diijakov, ki je bila oktobra lani v Ceyu, in problemske konference ZMS o učencih v gospodarstvu, ki je bila letos v Ljubljani. Poleg ankete, ki je eden Izmed namenov našega obisika, pa želimo v okviru naših možnosti tudi konkretno pomagati mladinskdm organizacijam, šolskim skupnostim, pedagogom in vodstvom šol pri uresničevanju teh stališč. V tem okviru sem te dni obiskal tudi vse srednje šole v Novem mestu.« Vidni uspehi prizadevanj Po končanem obisku je 2ivko Pr^el o vsem, kar Je slišal in videl na novome-Skili srednjih šolah, povedal naslednje: »Glede na to, da so novomeške srednje šole skrajno rasaiolike (glmnaadija, poiklic-ne šole m druge), je, razum-Ijiivo, tudi problemataka skrajno pisana. Elnotno oceno je težko dati. Vendarle pa je vsem šolam skupen bistven napredek v razumevanju pomena in vloge samoupravnega F>oložaja dijakov, kar je pripisati dejstvu, da so ta vprašanja res ^tualna in žgoča, da je samoupraven položaj dijakov resnično pedagoško, in družbeno-iK>litič-na nujnost sodobne šole. Hkrati so opaznd uspehi prizadevanj občmske konference 25MS Novo mesto in tudi RK ZMS se v zadnjem času intenzivno posveča prav problemom šolstva, kajti prav na tem področju vidimo ključno torišč prizadevanj za naš hitrejši družbeni razvoj. Temeljna vprašanja o samoupravnem položaju dijakov so jasna. Ni več potrebno razpravljati o abecedi te problematike, ampak se na vseh šolah že pričenjajo spopadati s konkretnimi nalogami v tej 2jvezi. Seveda nastopajo težave, še so dijaki, ki zaxaći najrazličnejših vzrokov nimajo pravega odnosa do učenja in 2aianja in tudi v svojem samoupravnem položaju iščejo zgolj možnosti Za špekulacije. Še so tudi profesorji, ki menijo, da samoupravni položaj dijakov, da tovariški odnos med dijaki in profesorji ogroža njihovo aA^toriteto, pri čemer pozabljajo, da mora avtoriteta sodobnega pedagoga temeljiti na resnični usposobljenosti in pripravljenosti za delo, ne pa zgolj na starostni razliki in akademskem naslovu. In končno: dejavniki na šolah so v svojih prizadevanjih še vse preveč omegeni z neustreznimi učnimi programi, neizdelaniini profili posamees-nih poklicev, s pomajka-njem učbenikov, šolskimi prostorov, kadrov in materialnih sredstev.« Štipendije revnejšim in nadarjenim o položaju novomešikih srednjih šol v slovetnskem merilu pa je 2ivko Pregl dejal: »V Sloveniji se kaže v srednjem šolstvu neika zelo kritična značilnost: na gimnazije se vpiHujejo i^redvsem otroci premožnejših staršev, medtem ko se na tehnične, posebno pa na poklicne šole vpisujejo otroci revnih staršev, ki želijo čimprej priti do zaposlitve in tako prispevati k družinskemu proračunu. štipendijsiki sistem in po-litiika sta prav v Novem mestu že precej pristrigla peruti tej zakonitosti. Veliko razumevanja delovnih organizacij v Novem mestu in ob-činske skupščine je omogočilo, da se na srednjih šolali šolajo mnogi mladi ljudje, ki so nadarjeni, toda socialno ogroženi in jim starši šolanje ne bi mogli omogočiti. Več stvari terja energično aikcdjo. Stanovanjski pogoji mladine iz okoliških krajev so v Novem mestu nezadovoljivi. V okviru občine in celotne Dolenjske je potrebno skrajno odgovorno proučiti in reševati problematiko.« »AMualno in žgoče je tudi vprašanje pogojev za delo tehnične kmetijske šole. Na vsaik način je to vprašanje povezano s položajem kmetijstva kot p»anoge nasploh, toda že danes je treba razmišljati o tem, kako naj se ta šola še bolj približa potrebam mladih kmetov, da bo zanje postala bolj zanimiva in bolj koristna. Verjetno bo treba sprožiti raz5>ravo tudi o načinu pouka na gostinskih šolah, kajti sedanje stanje, ki je značilno za vso Slovenijo, nujno zahteva spremembe. Učenci že v prvem letniku na praksi delajo v vzgojno izredno škodljivem okolju (učenke v lokalih so izpostavljene različnim prii>ombam, neslanostim, nadl^ovanju prenekate-rega gosta ipd.), na katero etično in Izobrazbeno še niso ustrezno pripravljeni, zato kaže razmisliti o novem načinu šolanja, kjer bi se učenci prvi dve leti šolali 5^1j teoretično ob praktičnem pouku v šoli, potem pa bi se napotili v prakso v gostinske obrate. To Je vprašanje, na katero so me opozorili v gostinsikd šoli.« Napredek odvisen od vseh »Učinkovitost ‘ reševanja problemov, ki sem jih navedel in vseh drugih, je neposredno odvisna od tega, v koliki meri se bodo na šolah razvili samoupravni odnosi, kar bo omc^očilo učinkovitejše povezovanje šol s celotno skupnostjo in obr^ no pri reševanju problemov šolstva. Zato moramo vsi, ki nam je pri srou sodobna srednja šola v oikviru republike in v Novem mestu posebej, biti še bolj občutljivi za težave in jih nenehno odpravljati, To je usmeritev, ki sta ji priivTženi občinska konferenca ZMS v Novem mestu in Zveza mladine Slovenije z republišiko konferenco vred nasploh.« A. VITKOVIC Pevka Meta Malus je doma iz Dolenjske. Trenutno se pripravlja na festival »Jugoslavija v pesmi in modi«, ki ga prirejajo Beograjčani. Karavana pevcev bo krenila na pot 1. decembra in bo imela vrsto koncertov po vsej Jugoslaviji. V Sloveni.1i se bodo ustavili v Ljub-Ijani, Celju, Mariboru in Kranju. M. D. Prost vstop za mlade Mladi komunisti na Mirni: za isto mizo z enakimi vprašanji - Kako danes in kako jutri? Na Mimi in v oikoJiških vaseh je okrog 250 mladih. V ZK jih je vključenih oikirog 10. Največ je šolske in delavske mladine. Toda bodočnosti ne vidijo doma. Velike so razlike med vaško in mestno mladino. Mlada po vaseh so zapostavljeni. Družbenopolitične organizacije se zanje ne zanimajo dovolj. Nimajo po-gojev 2^ izobraževanje, k>oit kmetje ne vidijo svoje bodočnosti. V srednje šole odhajajo otroci premožnejšiih staršlev, reivnejši se odtočajo za poklicne, da so čimprej pn kruhu. Slabfi.; so učni uspehi v osnovnih šolah. Učenci v delovnih organizacijah morajo „Marijana" še vedno prva •ei 2. 3. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji - 37 glasov »Više nećeš biti moja«, Kičo Siabinac -16 glasov »Titanik«, ansambel Slaki - 13 glasov o Kljub vašim pripombam; »Dovolj nam je Marijane! Dol z njo! Kdo še glasuje S sobotne prireditve »Sodelujmo — tekmujmo! v novomeškem Prosvetnem domu; zmagali so gimnazijci. Več berite na novomeški strani. (Foto: S« Dokl) za Marijano?!« in pod., je vendarle zmagala. Še več: kar polovica bralcev je glasovala zanjo. Medtem ko si pri tej skladbi niste povsem enotni, pa prihaja iz tedna v teden manj glasov za »Ti-tanik«, ki je še pred kratkim vodil v priljubljenosti. Obveščamo vas, da lahko v trgovinah s ploščami spet kupite ploščo »Više nećeš biti moja« in nekaj drugih. Dobili so tudi ploščo ansambla Pro arte s skladbama »UkraS ću te, Mare moja« in »Daću sve« ter LP ploščo ansambla Slaki z naslovom »Visoko nad oblaki«. Spet so dobili tudi »Serenado« z Mišam Kovačem, v začetku decembra pa pričakujejo novo pošiljko plošč, med katerimi boste lahko izbirali tudi lepo novoletno darilo. Današnji žreb je določil tako: 1. Sonja Petrič, Koprivnik St. 5, Kočevje. 2. Miran Bečaj, Jezero št. 23, Trebnje. 3. Jožica Saje, Bršlin 39, Novo mesto. Plošče 80 darila Elektro* tehne iz Novega mesta. več delati, kot pa se učiti. Po končanem uku ne dobivajo ustreznih delovnih , mest in ne delajo tistega, za kar so usposobljeni. Sindikalne or-ganizacdje se za to premalo ali pa sploh ne zanimajo. O sodeOoivanju mladine » drugimi družbenimi organizacijami skoraj ni mogoče govoriti. Vsaka se zapira vase, mladina pa potrebuje pomoč in sodelovanje. Mladi komunista so popolnoma ranmodu-šni in le številke na papirju, še največ zanimanja za mlade imajo krajevne skupnosti, le-te jih tudi upoštevajo na vseh področjih. Odnosi mladine z drugimi organazacdja-mi pa so skrajno slabi.’ Z mirenskega območja jih trenutno 12 študira na višjih in visokih šolah, 24 C6(v je v srednjih šolah, 18 pa jih obiskuje poiklicne šode. Politiko štipendiranja je tre. ba načrtno urediti, štipendije so premajhne, premalo jit» je za srednje šole. Tudi v mladinski oorganiza-ciji je premalo tafloih, ki bi bila pripravljeni delati. Treba je izboljš^ izobrazbo in usix)sabljati mladino v samoupravljanju. S temi dejstvi bodo v kratkem mirenski mladinci nastopili na sestanku s koipu-nisti, k(i naj ne bd bdi mlatenje prazne sllame^ ampak naj bi sprožil verigo konkretnih akcij vseh krajevnih organizacij Za zboljšanje sedanjega stanja. BRZOJAVKE RIBNICA ^ ■ Uspešnost sodelovanja ml»> dine z JLA bo jutri, 27. novembra, ocenjevala v ribniški občini po-selKia republiška kcwnisija. Clai^ komisije se bodo seznanili z uspehi in težavami, ki se porajajo pri tem sodelovanju, . ter predlagali, kaj je treba pokreniti, da bo so. delovanje boljše. H Plesni tečaj, M ga je za ribniško mladino vodi plesni učitelj Dušan Koman, je bil i>red kratkim zaključen. Trajal je dva meseca in pol, bil je enkrat na teden. Vanj se je vpisalo 40 mladih, povprečno pa jih je teaaj obiskovalo okoli 25. Dušan Koman služi vojaški rok v Ribnici, domača mladina pa je seveda to okoliščdno pametih izkoristila. LOŠKI POTOK ■ Ponovno so oživili mladinski aktiv v Loškem potoku. Pred kratkim je potoškim mladincem predavala predsednica ribniške občinske organizacije 7vlira žibert o nalogah in ciljih mladinske organizacije ter o reorganizaciji Zveze mlacUne. Dogovorili so se tudi še za drugo predavai^e o razvoju družbenega samoupravljanja in re-fofrmi n^ga družbeno-političnega sistema. Predvidoma bo potoi>ka mladina dobila v kratkem sobo v upravni stavbi KZ, v kateri si bodo mladinci uredili klub. NOVO MESTO ■ Gimnazijci se že pripravljajo, da bodo čimbolj dostojno proslavili 225-letnico obstoja novomeace gimnazije. Siklemli so, da bodo s delovnimi akcijami vzorno uredili tudi okolico šole. — Sklenili so tudi, da bodo bolj popestrili svobodne dejavnosti t k^kih, bolj organizirali (telo razrednih :^cup-nosti in posvetili več possomostl mladinskim uram. Na grmski kmetijski srednji Soli je eno izmed najvažnejših vprašanj, s katerim se bo moral spoprijeti mladinski aktiv, prav neaMivnost dijakov. Težave imajo predvsem zaradi natrpanega učnega programa in obvezne delovne prakse. NajslabSe teče politično delo v aktivu, bolj pa so razvite dejavnosti na področju šolske skupnosti. Eden izmed najbolj aktivnih Je krožek RK. Po krvodajalski dejavnosti je gimska šola med prvimi v občini. ■ Na medicinski srednji Soli že dve leti izdajajo svoje glasilo »Itdladost T belem«, ki prinaša poročila o delu mladinske organizacije in šolske skupnosti ter literarne luisipevke dijakinj. Ker izhaja glasilo le trikrat t šolskem letu, so dijakinje i>red kratkim sklenile, da bodo odslej izdajale vsake tri mesece poseben informator, ki bi pripomogel k boljši obveščenosti vseh dijakinj o delu riiladin-ske organizacijo in šolske skupnosti, »Mladost T belem« pa naj bi prtoašala ^Ij literarne prispevke. —'Na Šoli je tudi zelo dober pevski zbor, ki ga vodi tov. Markelj. Dijakinje so že večkrat jaivno na-, stopile, sodelovale pa bodo tudi ob prebavah za dan republike. BRE2ICE ■ Predsedstvo občinske konference ZM je organiziralo 21. nove. mbra dopoldne v domu JLA redno letno kc^erenco. Izvolili so novo vo^tvo in sprejeli okviren delovni program za nadednji dve leti. ■ Mladinski aktiv na gimnaziji je na redni letni konferenci 17. novembra izvolil novo, 13-člansko predsedstvo* in sprejel delovni načrt za t^oče Šolsko leto, ko naj bi na gimnaziji zaživelo tudi pro-svetno društvo. — Predsedstvo občinske konference ugotavlja, da so mladinci na gimnaziji med najbolj delavnimi v občini in da imajo tu. di najbolj razvito šolsko samoupravljanje. KRŠKO ■ V Celulozi bo danes popoldn« redna letna volilna konferenca. De-novUl nov mladinski aktiv. Okrog veliko besed posvetil tudi republiški »Akciji 75«, v kateri aktiv sodeluje. LOT Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ime in priimek Rok: 7. december 70 Kupon št. DEŽURNI POROČAJO ■ STEKLA STA PRED TRAK-TOHJEM — Jože Kužnik iz Srebrnič je vozil 21. novenibra popoldne traktor od Ločne v Novo mesto. Ko je zavil k črpalki pri Industriji obutve, sta s pločnika nenadoma skočila na prehod za pešce in pred traktor 7-letna Mojca Sladič iz Dolnjih Kameno in 9-letni Miran Pleskovič iz Dol-njh Kamene. Traktor je oba otroka podrl: medtem ko Mojci ni bilo nič, je dobil Miran precejšnje poškodbe in je moral v bolnišnico. ■ UKRADEN MOPED SO NAŠLI — 18. novembra je neznanec iz kolesarnice Kemoopreme ▼ Trebnjem ukradel moped Francu Makšetu iz VrhpeCi ter se odpeljal v Novo mesto. Moped je pustil pri slaščičarni v Bršlinu, kjer so ga 20. novembra našli in vrnili lastniku. ■ TUDI PO JAWAH SEGAJO — 18. novembra je neznanec ukradel Rudiju Malnarju iz 2abje vasi motor znamke Jawa. Malnar je imel vozilo pred svojim stanovanjem. ■ TRTE JI JE POREZAL — 24 trt je neznanec porezal 19. novembra v vinogradu v Gabrju lastnici Cilki Pipan, škodo so ocenili na 1.000 din. škodo je Pipanova prijavila novomeščanskim miličnikom, ki zdaj poizvedujejo za storilcem. ■ ELEKTROMOTOR IZGINIL Milanu Križmanu z Mestnih njiv v Novem mestu je neznanec v minulih dneh ukradel elektromotor in več metrov električnega kabla. Tatvino je lastnik prijavil miličnikom, ki iščejo zmikavta. ■ GROZIL Z N02EM — 16. novembra ob 22. url je znani razgrajač Henrik Škufca iz Kočevja prišed domov pijan, se prepiral z žeiio, kričal in žalil sosede. Sosedi Vidmarjevi je grozil z nožem, češ da jo bo zaklal. Sosed Sem-ler pa mu je iabil nož iz rok in mu ga odvzel. Škufca se bo zagovarjal pred sodnikom. ■ PRIDRŽANI RAZGR.UAČ — 22. novembra ob 15. uri je Ibrahim Lakič iz Kočevja razbijal kozarce in nadlegoval mirne goste v bifeju Kluba upokojencev v Kočevju. Miličniki so razgrajača pridržali do iztreznitve. ■ ZIVIERJAL ZDRAVSTVENO OSEBJE — 21. novembra ob 12.20 je Levstik iz šalke vasi pijan zmerjal zdravstveno osebje v zdravstvenem domu v Kočevju. Z razgrajanjem je motil tudi delo, zato so ga miličniki pridržali do iztreznitve. ■ RAZBORITI MLADOLETNIK —T 21. novembra zvečer je v gostilni »Rog’< v Kočevju izzival k pretepu in se nato tudi pretepal pijani starejši mladoletnik D. P. iz Kočevja. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve. ■ VLOMILEC MLADOLETNIK? — 23. novembra so varnostni organi prijeli in po nalogu preiskovalnega sodnika pridržali mladoletnega B. K. iz okol^ Straže, ki jo osumljen, da je 9. novembra zvnčer prod kinom »Krka« v Novem mestu vlomil v psebni avtomobil Novomeščana Janeza Rust-je, se odpeljal, pri Bergmanovi hiši na Glavnem trgu karamboliral in zbežal. KR' NE K Beograjski taksist Tomislav Jovanovič je bil mrtev že na kraju nesreče, njegov sopotnik Milojko Jovanovič pa je umrl za poškodbami štiri ure po nesreči v novomeški bolnišnici. Nesreča se je zgodila 19- novembra zjutraj na avtomobilski cesti na Otočcu. Tomislav Jovanovič je z opel-rekordom zapeljal čez neprekinjeno belo črto, da bi prehitel vojaško vozilo, in silovito treščil v italijanski tovornjak s prikolico, ki ga je naproti vozil Gabriele Muso iz Milana. Po trčenju sta se vozili prevrnili. Na sliki: od beograjskega taksija je ostal le kup zverižene pločevine. (Foto: Ivan Zoran) DESET LET JE BIL V ZRAKU KRVAV OBRAČUN Sin z nožem večkrat zabodel očeta Krvava tragedija se je zgodila 15. junija na Novi gori pri Kršicem - 19. novembra je bil Alojz Pust obsojen na 3 leta strogega zapora - Pred leti je oče Leopold vrgel eksploziv med svoje otroke Na tri leta strogega 2japora je bil 19. novembra na okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen 27-letni Alojz (Slavko) Pust z Nove gore pri Krškem, kmečki delavec brez zax>oslitve. Sodišče je razen tega odreldilo, da ostane Pust do pravnomočnosti sodbe v pripotru, ipo posebnem ukrepu pa se bo moral zdra\'iti zaradi alkoholizma. Alojz. Pust je priSel pred sodnike zaradi kiravega dejanja, ki se je zgodilo letos 15. junija približno ob 16. uri na njegovem domu na Novi gori. Takrat je na domačem dvorišču s kuhinjskim nožem v roki počakal svojega očeta, 59-letnega Leoi>olda P*usta, ga napaded in večkrat zalx)del v srčno staran prsii. To je storil zato, da bi očeta ubil in tako končal skoraj desetletno sovraštvo, ki se je napredlo med njima. Rane v prsih Pustovega očeta so bile globoke in nevarne, tako da so mu zdravniki komaj rešili življenje. Razmere v Pustovi družini so bile vse prej kot luejene. Oče in otroci se niso mogli, sin Alojz in oče pa sta se vidajala tudi alkoholu. Med njima je priSlo že doikaj zgo- ■ NAGNALI so GA SPAT — Novomeški miličniki so 23. novembra nagnali spet Ivana Drobniča iz Ribnice, ker je delal nered v hotelu Metropol. Drobnič bo moral tudi pred sodnika za prekrške. ■ KRADEJO PERILO — Novo-mešdemka Danica Brulc je 22. novembra sušila perilo na vrtu. Neznanci so ji ga ukradli. daj do napetih odnosov. Komaj 18 let je bilo 'Alojzu, k» je oče Leopold nekega dne vrgel predenj in pred njegove brate in sestro eksploziv. Mati jih je pravočasno opozorila, da so se razbežali, dn tako preprečila, da niso šli. v zrak. Alojz tega očitno ni mogel pozabiti. Že leta 1963 je na^ padel očeta in ga hudo po-škodo\"al. Udaril ga je tudii mesec dni pred dejanjem, ki ga je privedlo ne zatožno Mop. Toda tokrat jih je dobil on, ker ga je oče precej kresnil z vejndkom po glavi. Senat petorice, ki mu je piedsedovaJ sodnak Janez Pirnat, je pri odmeri kazni upošteval pomembno dejstvo, da Alojz Pust nameravanega dejanja ni končal in je tako oetaio le pri poskusu uboja. Zlasti pa je upoštevalo, da Je bila ob storitvi dejanja ob-toženčeva zmožnost, da bi imel sivoje ravnanje v oblasti, zaradi afektivne labilnosti in drugih motenj v zvezi z epilepsijo in kroničnim alkoholizmom bistveno zmanjšana. To je ugx>tovil tudi izvedenec psihiater, ko je obtoženega Pii.sta pregledal ijn testiral. Z avtobusa v Jisice" 18. novembra zjutraj je pritekel Jovan Petrušev-ski iz Dračeva pri Skopju na novomeško milico ipovedat, da ga je na aivto-busu Niš-Ekspres napadel ^ nosti v Zagrebu, če mor- Ljubljanskim miličnikom se sprva niti sanjalo ni, TcakSna riba se jim je zataknila na trnek. Povprašali so upravo javne var- žepar. »Ko sem zadremal, sem začutil, kako mi nekdo vleče denarnico iz žepa. Hitro sem se obrnil, zgrabil tatu za roko in mu iztrgal denarnico,« je pojasnjeval Petruševskl pripetljaj z avtobusa. Novomeški miličniki so takoj sporočili ljubljanskim kolegom, naj čakajo »tička«, M se bo pripeljal z niškim avtobusom na IJubljansiki kolodvor. Dogovorjeno — storjeno: med potniki, ki so izstopili v Ljubljani, je bil tudi »pravi«. da oni kaj vedo o tem »plenu«. Odgovor je bil hiter, pritrdilen, presenetljiv: »Prijeli ste znanega žeparja, ki je bil za razna dejanja že večkrat kaznovan. To je 22-letni Bojan Grajčevči iz Zagreba, zaiK)slen pri nekem zasebnem slaščičarju.« Tako se je vse zgodilo le v nekaj urah: od hipa, ko je poskusil žepar Pe-truševskemu ukrasti denarnico, do aretacije v Ljubljani. To pa je tudi eden najhitrejših uspešnih posegov javne varrio-sti med žeparje. KAKO BO? Bilo je prav pred Siam-petovo gostilno. Štefan je stopil skoz vrata in se ozrl na levo in desno. Imel ga je prav toliko pod kapo, da je bil previden. Zagledal je z leve drveti lep osebni avtomobil. Vraga, saj je vozil kar po levi! Takrat pa je z desne pripeljal drugi, lepo po desni. Nič ni pomagalo. Počilo je, kot da bi vsi hudiči pridrli pred Siam-peta. Potlej pa je bilo vse tiho. Iz zverižene pločevine sta zlezla dva možaka. Na srečo čila in zdrava. Koj sta se sporekla in si jela očitati, kdo da je kriv. »Vi, vi!« je trdil oni, ki je privozil po levi. >ySaj ste me vendar pravočasno zagledali, pa bi lahko ustavili.« »Oho! Vi ste krivec. Kaj pa ste delali na moji strani ceste?« Beseda je dala besedo. Nihče ni hotel biti kriv. Ljudje so se začeli zbirati. Prišli so miličniki. »Je kdo vid^l prometno nesrečo?« Iz gruče se je pririnil okrogli Stefan in strumno rekel: »Ja^jf sem vse videl.« »Kje ste bili v času trčenja?«' »Prav pred vrati gostilne sem stal. Lepo sem videl na levo in na desno...« Zapisnik, izjava priče in postopek je stekel... Kmalu zatem, dan niti ni važen, je pri Štefanu doma pozvonilo. Na vratih je bil voznik avtomobila, ki je bil pripeljal po^ desni. »Kaj bo dobrega?« je vprašal Stefan. Onemu je bilo nekam nerodno, pa je kljub temu izjecljal: »Tovariš, vi ste videli prometno nesrečo. Saj se me spomnite .•..« »Vem, vem ...« »Vidite, tovariš, kajne, da jaz nisem nič kriv? Saj sem vendar vozil po svoji desni. Saj boste tako povedali, ko vas bodo poklicali?« Štefan je odgovoril, da bo povedal po pravici in pošteno, in oni je odšel. čez čas pa je Štefana, ki je ravnokar stal za šankom, nekdo potrepljal po rami. »Zdravo, tovariš. Se me spomnite?« Bil je oni, ki je pripeljal po levi. »Kajne, da nisem nič kriv. Saj bi oni lahko pra<< vočasno ustavil. Saj boste tako povedali?« Stefan je odgovoril, da bo povedal po resnici, in dobil je plačan Štefan vina. Naslednjega dne je po pošti dobil nekaj denarja, potlej pa pri Siam-petu še nekaj že plačane pijače... Kaj bo govoril Stefan? ■ LIPOVEC: Z LUČMI ZASLEPIL VOZNIKA — Na cesti med Srednjim Lipovcem in Ajdovcem sta se 22. novembra zvečer srečala z osebnima avtomobiloma Peter Legan iz Dolnjega Ajdovca in Ivan Bradač iz Trebče vasi. Legan ni zasenčil luči in je Bradača zaslepil. Vozili sta se zaleteli in je gmotne škode za okoli 4.000 din. Legan je vozil, čeprav nima vozniškega dovolj en j a. ■ KVASICA: S FIATOM V DREVO — 21. novembra zvečer se je Lazo Džurič iz Črnomlja peljal s fiatom 850 iz Malega Nerajca. Med Kanižarico in Kvasico je v megli zapeljal s ceste v gozd in treščil v drevo, škodo so ocenili na 9.000 dinarjev. • ■ CATE2: MESO SE JE PRE-VRNILO — Giuseppe Spadaro iz Messine je 19. novembra parkiral tovomjak-hladilnik na Čatežu ob Savi. Motor je tekel, da se je pri tem hladilo meso v hladilniku. Ker pa ročna zavora ni bila dobro zategnjena, je tovornjak zdrsel s ceste in se prevrnil. ■ LAKENC: CESTA SE JE VDRLA — Franc Sribar iz Bučno vasi je 19. novembra vozil tovornjak od Mokronoga proti Zburam. V l^odnjem Lakencu se je na kraju, kjer je cesta narejena iz kamnitih plošč in lesenih brun, tovornjaku udrlo, da se je prevrnil v potok. Voznik je bil ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 4.000 dinarjev. ■ SOTESKA: S KOMBIJEM ZADEL SKALO — 19. novembra st^ se med Sotesko in Dolnjim Kotom srečala tovornjak, ki ga je vozil Ladislav Primožič, doma iz okolice Škofje Loke, in kombi z voznikom Štefanom Hrenom iz Srednjega Lipovca. Kombi se je tovornjaku umaknil v jarek, nato pa zadel skalo, škodo so ocenili na 900 din. ■ NOVO MESTO: TRCENIE NA MOSTU -- 19. novembra zjutraj se je zgodila nesreča na novomeškem mostu. V osebni avtomobil Novomeščanke Zlate žera-jič, ki je ustavila, ker so se ustavila tudi vozila pred njo, je a fičkom trčil Jože Barbo z Velikega Kala, v Barbov avtomobil pa se je zaletela Katja Skrij, ki Je vozila v prekratki varnostni razdalji. Škode je bilo za 1.500 din. ■ BREZA: ZARADI VARNOSTNE RAZDALJE — 17. novembra zvečer sta po avtomobilski cesti proti Zagrebu vozila ćden za drugim v koloni voznika osebnih avtomobilov Stane Bižal iz I-jubljane in Slavko Mikič iz Podravske Slatine. Pri Brezi je voznik, ki je vozil pred Bižalom, zavrl Jn /avil na parkirišče. Zavrl je tudi Bižal. To je presenetilo Mikiča, da je od zadaj zadel Ljubljančanovo vozilo. Škodo so ocenili ra 3.000 din. ■ CIKAVA: PADEL S KOLE- SOM — Martin Gregorič z Malo Cikave se je 17. novembra zvečer peljal s kolesoni domov iz Novega mesta. Na nepreglednem ovinku pri Veliki Cikavi je rapeljal s ceste, padel In so precej hudo ranil. Zdravi se v novomeški bolnišnici. ■ RADOHOVA VAS: Z MOPE-DOM ZBIL PEŠCA — Franc Earla iz Selca pri Dobrniču je 16. novembra zvečer med Radohovo vasjo in Bičem podrl Ano Verbič Iz Zagorice pri Velikem Gabru, ko je šla peS proti domu. Verbi- čeva si je zlomila nogo in roko. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. ■ PRILIPE: DVE NESREČI NA ISTEM KRAJU — Zagrebčan Cvjetko Maletid Je vozil 16. novembra tovornjak proti Zagrebu v precejšnji koloni '.vozil. Pri Prilipah je kolona zmanjšala hitrost, zato je zavrl tudi on. Za njim se je peljal z osebnim avtom rojak Ra-dojica Sremac in se :;aletel v zadnji del tovornjaka. Sremac je bil ranjen, škodo pa .so ocenili na 3.000 din. Nekaj minut po tem je mimo kraja ,nesreče počasi potoval s fičkom Brežičan Duško Trajkovski. V njegovo vozilo se je s precejšnjo hitrostjo zaletela voznica osebneia avtomobila Ema Fabjančič, Škodo -so ocenili na 4.000 din. ■ PODZEMEU: PO TRČENJU SE JE KONJ SPLAŠIL — Josip Petrušič iz Vrškovcev pri Vivodini je 16. novembra pri Podzemlju dohitel vprežni voz Marije Primožič z Otoka. Hotel je voz tudi prehiteti, ker pa je naproti vozil avtomobil, je zavil na desno in zadel voz. Konj se je pri tem splašil. Primožičeva pa je padla z voza, ki se ie potem premil, in dobila precejšnje pošk<>db'?. ■ VELIKE LASCE: VELIKA ŠKODA — 19. novembra dopoldne se je zgodila na cesti Turjak— Škofljica pri odcepu za Vrhe na slabo preglednem ovinku huda prometna nesreča. Trčila sta osebna avta, ki sta ju vozila Božo Resinovič • iz Kočevja in Modic iz Ljubljane. Pri nesreči sta bila Resinovič in njegova žena hudo poškodovana, na obeh vodilih pa je ^ okoli 20.000 din škode. ■ KOČEVJE: SMRT HOTORI-STA — 21. novembra ob 12.45 je na slabo preglednem ovinku pri »Kolodvorski restavraciji« v Kočevju motorist Jurij B^č srečeval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Dominik Tiirk. Motorist je začel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo, da je padel pod zadnja kolesa prikoice. Sil je takoj mrtev. RIBNICA: MRTEV KOLESAR — V Nemški vasi je 22. novembra ob 18. uri prišlo do hude prometne nesreče,' v kateri je izgubil življenje 51-letni Prane Logar iz šalke vasi pri Kočevju. Logar je hodil po levi strsini ceste. Malo pred srečanjem z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Kovačevič iz Kočevja, ga je zaneslo skoraj na sredo ceste, kjer ga je avto zadel z levim prednjim delom. ■ DRNOVO;, TRČENJE PRI ODCEPU — 17. novembra v ve. černih urah se je zgodila prometna nesreča na wsti KrSko >• Drnovo. Ivan Mrazek iz Trebnjega, ki se je peljal z osebnim avtomo. bilom iz Kostanjevice v Krško, se je pri odcepu za avtomobilsko cesto ustavil, ker je nasproti vozil tovornjak. Tedaj se je z osebnim avtomobilom pripeljala Kristina Stergar iz Krškega in zadela Mraz. kovo vozilo* Škodo so ocenili na 5.000 din. ■ ROJE: TOVORNJAK V JA-REK — V tri metre globok jarek v Rojah se je '23. novembra prevrnil tovornjak, ki ga je od Dobrave proti Šentjerneju vozil Jože Radovan iz Loke pri Šentjerneju. Radovan je zapeljal na bankino, ki Pa težkega vozila ni vzdržala. škodo so ocenili na lO.Oi'fl din. Na srečo vozniku ni “bilo nič. Šerif obdolžil sodelavca Niso ga rešila sklicevanja na prijateljico 24-lettnj Serif Jusufović je prišel v za^četku septembra tam iz Teslica obirat hmelj v Draškovec pri Šentjerneju. Kmalu pa je izdal, da mu za hmelj pravzaprav^ ni dosti, ampak da ga bolj mikajo »neke malenkosti«. Med obirald je bil mladoletni C. M., ki se je za šerifov načrt taikoj ogirel. Pot ju je najprej vodila v fientjomej. Pri gostdlnl Anice Lampe sita simUa moške hlače. Potem sta se »ogUasi la« v Mihovici in sn »izposo-.dila« moped, ki je bil na dvorišču hiše Jožeta Videta. Odpeljala sta se proti DraSkov-cu. Nista imela sreče: moped se jima je pokvaril, zato sita ga pustila ikor na cesU. Glavnu načrt sta izvedla t samem DroStoovcu. 6. septem-ra sta vlomJUa v delavsko barako. Sobo, v kateri so stanovale sesonske delavke, sta premetala. Sreča se jima je nasmehnila, ko site odprla ženske torbice. V njih sita. dobila 1140 din gotovine 7& 1170,90 din bonov ža obra ni hmelj. Prejšnji teden je stopil Serif zaradi teh dejanj pred sodndke okrožnega sodL^ča v Novem mestu. Najprej je trdil, da nima ndč pri dejanjih, za katera je obtožen. Ifedtl je, da je vse sodelav-čevo maslo. Ko so ga vprašali, kje je dobil denar, ki so ga pri njem našli, k;© jo bil prijet, je trdil: »Moj, do-bU sem ga, ko sem zamenjal bone za limelj, ki sva ga nabrala Jaz in moje dekle.« Ko Je soddšče zasflišalo mladoletnega C. M., je Serifov zagovor ovrged. Tudi Šerifova prijateljica je povedala dsrugače, kot Je trdil obtoženi. Povedala je, da je imel Serif le za 170 din svojih in njenih bonov in da je priSa] v Slovenijo praznih žepov. Serif je bil seveda prepričan, da bodo njegove trditve obveljale, in ni niti najmanj pričakoval, da jih bodo priče pgsitavile na glaivo. Sodišče ga Je spomalo za krivega in ga obsodilo na leto dni in devet mesecev strogega zapK)ra. Pra/vnomočnoBit sodbe bo moraj Serif počakati v priporu. 14 DOLENJSKI LIST S stran uredil: IVAN ZORAN Št. 48 (1079) •— 26. XI. 1970 Spomladi se nadaljuje ples športniki zapuSftajo boiišča na prostem in se selijo t pokrite prostore, seveda kjer Jih ianajo. Težje je tam, kjer takih naprav ni. V tem zimskem obdobju pridobivajo na veljavi ^»rtne discipline, ki jih lahko gojijo v telovadnicah (košarka, odbojtai, namissni tenis, gimnastika, itd.). Ob zaključk« jesenskega dela tekmovanja v nogometnih ligah že moramo narediti nekakšen vrstni red, bi se odločili za naslednjo razvrstitev (upoštevano po vis-pehih): 1. Brežice, 2. Budar—Senovo, 3. Bela krajina, 4. ELAN (mladinci), 5. Kočevje^ 6. Mirna (mladinci), itd. B^a krajina, ki tekmuje v najzahtevnejšem tekmovanju, je po odličnem Startu proti koncu precej popustila. Vendar se borbeni Belokranjci ne bodo dali. Ver- KONCNA LESTVICA 1. SoStanj 2. BRE21CX 3. SENOVO 4. Straža 5. Vojnik 6. Radeče 7. 2alec 8. CELULOZAR 9. Ljubno 10. Polzela 11. Opekar 12. Boč H 9 11 8 Ul 8 10 7 11 5 10 5 11 4 II 3 10 3 m 2 10 1 III CPL: 1 1 36:16 19 1 2 20: 9 17 O 3 36:19 16 0 3 21:12 14 2 4 18:16 12 1 4 31;21 11 2 5 17:23 10 3 5 19:22 9 1 6 22:30 7 2 7 17:26 6 2 7 21:36 4 1 9 13:46 3 KONČNA LESTVICA I. RAZREDA NPL: NOGOMET pametno, da bodo po končanem spomladanskem prvenstvu na sredini lestvice. Viden napredek sta pokazali ekipi Brežic in Rudarja s Senovega; spomladi se bo nadaljeval divji ples in obe ekipi imata možnosti, da gresta v višje tekmovanje. Razveseljivo je, da sta se odlično odrezali tudi dve dolenjdu mladinski ekipi; Novo. meščani so prvi, Mirenčani pa tretji. Ravno takim nadobudnim nogometašem je treba nuditi vso podporo, to so bodoči zdravi stebri dolenjskih nogometnih ekip. Z ostalimi moramo biti več ali manj zadovoljni. Spomladi se bo še marsikaj sfpremenilo, upamo najboljše za naše ekipe. KONČNA LESTVICA II. REPUBLIŠKE LIGE: 1. Ihan 10 9 1 0 44:14 19 2. Krim 10 1 2 40:16 15 3. Kočevje 10 7 1 3 33:15 14 4. Mengeš 10 6 1 3 33:25 13 5. Borovnica 10 6 0 4 32:24 12 6. Miedvode 10 4 2 4 28:22 10 7. Enotnost 10 4 1 5 34:32 9 8. (Cerknica 10 3 1 6 26:33 7 9. Ribnica 10 3 1 6 19:30 7 10. Logatec 10 1 0 9 14:48 2 11. Partizan 10 1 0 9 18:66 2 KONČNA LESTVICA MLADINSKE A UGE: 1. Olimpija 9 6 2 1 25: 6 14 2. Ljubljana 9 8 2 1 23:10 14 3. Svoboda 9 5 2 2 32: 7 la 4. Slovan 9 4 3 2 13: 7 11 5. Ilirija 9 5 1 3 ai: 9 11 6. Slavitja 9 4 2 3 20:10 10 7. Rudar 9 3 3 3 22:13 9 8. Zagorje 9 2 3 4 11:18 7 9. Usnjar 9 1 0 8 5:^ 2 10. B. krajina 9 0 0 9 5:45 0 1. Koper 11 10 0 1 29: 5 20 2. Tohnin 11 5 3« 20:15 13 3. Piran 11 5 3 3 17:13 13 4. Usnjar l;l 5 2 4 23:18 12 5. N. Gorica 11 3 6 2 21:18 12 6. Zagorje 11 5 2 6 15:20 12 7. Hrastnik 11 4 3 4 23:15 11 8. Adria 11 3 5 3 20:15 11 9. B. KR.4JINA 11 ^ 4 19:23 11 10. Tržič 11 4 3 4 18:25 11 11. LTH 11 2 2 7 16:19 6 12. Tabor 11 0 0 11 4:39 0 KONČNA LESTVICA NPL: 1. Litija 2. Cement 1876 3. Slovan 4. Dorr^ale 5. Sava 6. Dob 7. Kamnik 8. Odred 9. Mtma 10. Elan 11. Rakek 12.-^Indi*plati 11 10 1 0 3.‘);13 21 11 9 0 2 44:21 18 11 9 0 2 26; 8 18 11 7 0 4 34:21 14 11 5 2 4 22:15 12 11 5 0 6 28:27 10 11 4 1 6 21:26 9 11 4 0 7 15:20 8 L1 4 0 7 17:23 8 11 3 1 7 17:25 7 11 2 1 8 11:33 5 11 0 2 9 8:51 2 NAMIZNI TENIS Krnc in Somrak odlična! Med tednom je bilo v Na vem mestu odigrano zaostalo srečanje V. kola republiške namiznoteniške lige za moške. NovomeSčani so- imeli v gosteh odlično ekipo Sobote, ki je med najboljšimi v naši re-pubUki. bnc, Somrak in Bcr. ger se niso ustrašili Prel;mur. cev, odločno so se jun postavili po robu in v dramatičn«n dvoboju izgubili z ii'ijmanjšo možno razliko. Posebno sta razveselila Matija ICi-nc in Marjan Somrak, ki sta d.ila par. Uje, kakršnih v No'/'sn mestu že dolgo nismo videli. Razpo. loženi Krnc je imel »»lo dobljeno partijo z znanim 2.ek- šem, vendaiT ga je v odloči nib trenutkih sreča zapustila. Ressultati: Novo mesto —So. bota 4:5 (Berger — L3bar 0:2, Krnc — Benko 2:0, Somrak — 2ekS 0:2, Krnc — Lebar 2:0, Berger — 2ekS 0:2, Somrak — Benko 2:0, Krnc — 2ekš 0:2, Somrak — Lebar 2:0, Berger — Benko 0:2. LESTVICA PO V. KOLU 1. Olimpija 2. Sobota 3. Ljubljana 4. Maribor 5. Triglav 5 5 O 25: 4 10 5 4 1 ^2:16 8 5 3 2 18:14 6 5 3 2 19:16 6 5 2 3 x7:15 4 6. Novo mesto 5 14 14:24 2 7. Lendava (-1) 5 1 4 12:20 1 8. Hirija (-1) 5 1 4 12:20 1 Namiznoleimšld igradec Novega mesta Matija Kxnc je v srečarnju s Soboto prikazaJ odlično igro in t>recE ve6-j£h težav tognal Benlca in Leibarja, z malo vefi srefe pa bi premagal tudi odličnega 2eikša, ki je feretijd igralec v Sloveffiiji (toto: S. Doikl). Nogometaši Brežić od leve: Ajanovic, Lapuh II, Tušev, Malus, Trajanevskl, Belko, Sokolović (trener); čepijo: Kolešnlk, Stefanovič, Maršič, Lapuh in Veble. (Foto: M. šaranovič) KONČNA LESTVICA MLADINSKE B LIGE: 1. Elan 8 7 1 O 35: 9 15 2. Litija 8 6 1 1 30:12 13 3. Mirna 8 4 1 3 25:24 9 4. Cement 1876 8 4 1 3 16:14 9 5. Kamnik 7 15 1 15:15 7 6. Rakek 8 2 2 4 13:24 6 7. Domžale 8 2 0 6 12:21 4 8. Odred 8 1 2 6 13:33 4 9. Dob 7 115 10:18 3 , S. DOKL Samobor boljši kot Brežice v počastitev dneva repubhke je bil. v nedeljo v Samoboru že peti tradicionalni dvoboj šjjortnikov Samobora in Brežic. V primeru zmago bi Brežičani prejeli prehodni pokal v trajno last, saj so dvakrat zapored dosegli ekipno zmago. Tokrat so se domačini bolje pripravili in zasluženo zmagali z 9:3. Rezultati v posameznih dvobojih; kegljanje: Samobor — Brežice 366:320; odbojka; Samobor — Brežice 3:0; namizni tenis; Samobor — Brežice 5:0; streljanje z zračno puško: Samobor — Brežice 1538:1442; nogomet: Samobor — Brežice 1:4 in šah: Samobor — Brežice 5:5. Po končanem tek- movanju so sklenili, da v prihodnjem letu povečajo število tekmovalnih disciplin in v tekmovanje vključijo tudi ženske ^pe. V. PODGORŠEK ODPRTO PISMO NOGOMETAŠEV BELE KRAJINE Plat zvona za Belo krajino Nogometaši Bele krajine so ostali brez denarnih sredstev - Kaj bodo res Belokranjci dovolili, da nogometaši zapustijo ligo? v Črnomlju je slišati precej kritik na račun našega dela, oziroma rezultatov našega kluba, zato hočemo seznaniti javnost s trenutnim stanem, oziroma s težavami, s katerimi se že dalj časa borimo. Vzrok za zlonamerne kritike je verjetno v dobrem startu Bele krajine v slovenskih conskih nogometni ligi — zahod in v porazih v zadnjih trćh kolih. S tem pojasnilom ne želimo opravičevati poraze, lemveč seznaniti javnost, v kakšnih pogojih dela naš klub. 2e od 6. kola dalje se borimo z velilumi denarnimi težavami. Za vsako tekmo, ki jo igramo v gosteh, moramo pose. bej prositi za denar, iti smo ga vedno dobili šele v zadnjem trenutku. To nedvomno 'vpliva tudi na same igralce, ki do zadnjega ne vedo, če bodo Rpfoh potovah. Do zadnjih treh kol je še nekako šlo. Potem pa smo ostali brez denarja z figovi. Zaradi medsebojnega raziunevanja v klubu, oziroma zdravih odnosov, ter s prizadevnostjo trenerja in iajnika kluba smo potovali rm dve tekmi v Tolmin in na Vrhniko na stroške navedenih funkcionarjev kluba. Pred zadnjim gostovanjem pri Usnjarju, smo imeli z igrici Scl stanek, na katerem smo se pogo-viarjali o težavah v klubu in seznanili nogometaše, da ne moremo dobiti denarja za potovanje na Vrhniko. Tudi na tem sestanku se je kot večkrat pokazalo, s kakšno prizadevnostjo nastopajo vsd igralci, saj so soglasno izjavili, da na Vrhniko potujejo, čeprav nosijo stroške sami! Kakor smo že omenili, sta nato krila stroške vodilna člana kluba. Igralci so izjavili, da »e pod takimi pogoji več ne da delati in da spomladi ne bodo več nastopali, če se jim pravočasno ne zagotovi finančnih sredstev. Smatramo, da je to popolnoma pravilno, saj bo drugaite v javnosti še več kritik na račim porazov; samo s prizadevnostjo amaterjev pa se ne pi'ide nikamor. Pripominjamo, da tekmuje v mladinski A ligi tudi mladinsko moštvo, zato so stroški tekmovanja toliko večji. Ne glede na navedene težave je naš klub ob koncu Jesenskega dela tekmovanja zasedel deveto mesto in osvojil 50 odstotkov mož- KEGLJANJE Poraz vodilnih v 15. kolu dolenjske kegljaške lige Je prišlo do velikih presenečaj; ekipe, ki so imele na pa-•pirju anago že v žepu, so nepričakovano doživele poraz. Rezultati: KrSko : Luknj* 377:420, Krka : Pionir 372:324, Iskra : Partizan 348:366 in Železničar : Rudar 359:375. LESTVICA PO 15. KOLU Pionir 14 U 3 4225:3877 Krško 15 10 5 5391:5096 Zeleoaiičar 15 10 5 4652:4341 Krka 14 8 6 4060:4193 Iskra 14 7 7 3759:3830 Luknja 14 7 7 4378:4337 Partizan 13 5 8 3.532:3608 Vseh devet 14 5 9 3616:4795 Rudar 13 4 9 4477:4445 Stari devet 14 3 11 3098:4484 J. MRZLAK Reprezentanca Novega mesta šesta Prejšnji teden Je bila v Trbov-Uah tradicionalna kegljaška revi* Ja; nastt^ilo Je sodem mestnih reprezentanc. NOvomeSčani so zasedli Šesto mesto, posamezni kegljači pa 90 dcksegli naslednje rezultate; Jarc 846, D. Bratoi 830, Fabjan 818, Kruiič 809, Turk 787 In Petje 783. J. MRZLAK Avto-moto društvo BREŽICE bo prodalo na LICITACIJI dne 6. 12. 1970 osebni avtomobil znamke zastava 750 letnik 1969, in motorno kolo TOMOS 175 ccm Izklicna cena avtomobilu je 10.000 din, motociklu pa 1.000 din. Ogled vozil bo v nedeljo, dne 6. 12. 1970, od 8. d!o ure, licitacija bo ob 9. uri ajutraj. KOŠARKA nih točk, kar pa je za novince v ligi zadovoljiv uspeh. Se več nam pove podatek, da za drugouvrščeno ekipo zaostajamo samo za dve točki, kar nam daje lepe možnosti za boljšo uvrstitev v spomladanski se2»ni. Kljub temu pa bi pričakovali preveč, če bi računali na sam vrh, saj tekmovati s klubi kot so Koper, Nova Gorica, Hrastnik in drugimi ni lahko. Za NK Bela krajina tajnik Stane Movrin Badovinac tretji na reliju »Pohorje 70« V nedeljo Je bil rui Stajetrskem avtomobilski reli »Pohorje lO«, na katerem se Je odlično odrezal tudi Novomeščan Drago Badovinac in v svoji kategoriji osvojil tretje mesto. Tekmovanje Je ’jdlo štiri-etapno. Proga je bdla dolga 388 km z dvema ^retnostnima preizkušnjama ter dvema gorskima dirkama, za nameček pa je bila še krožna hitrostna dirka po mestnih ulicah. Tekmovanje je bilo zelo težavno in zapleteno, potekalo pa Je v neprimernih vremenskih razmerah. Rezultati: 785 kubikov: 1. Ferlež (Velenje, ami 8) 3658 točk; 1000 kubikov; 1. Pilih (Celje, mini cooper) 3160 točk, 3. Badovinac (N. m., fiat 850 šport) 3565; 1300 kubikov; 1. Čuček (Liubl)ana, R8 S) 3107 točk; nad 1300 kubikov; 1. Horvat (Ljubljana, BMW 2002 ti) 3006 točk. Sodelujmo - tekmujmo . Tak je bil namen sobotne prireditve v novomeškem Prosvetnem domu, ki sta ga pripravila občinska konferenca ZM in vojaki garnizona. Bkipe dijakov gimnazije, srednje ekonomske šole, srednje medicinske šole in vojakov so se pomerile v zna. nju s področja 2godovine NOB, glasbe in filma. Zmagala je ekipa gimnazije. Prireditev ni bila najbolje pripravljena, vendar se je občinstvo zabavalo ob peitju šestih mlladih pevk, dijakinj novomeških srednjih šol. Občinstvo, večina mlado, je navdušeno ploskalo tudi vojaškemu ansamblu »Atomi«. N. mesto - Prule 72:60 v kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko ligo so košarkarji Novega mesta v dvorani Tivoli v Ljubljani pred 150 gledalci premagali ljubljanske Prule 72:60 (42: :33). Odlično sta sodila Brumen in Bolka. Novomeščani so v drugi ligi zbrali enako število točk kot Prule, zato so morali v ponovljeni tekmi odločiti, kdo Je boljši. Košarkarji Novega mesta so vodili od začetka do konca tekme in le v začetku drugega polčasa so imeli manjšo krizo. Zrriago so si priborili z borbeno igro in dobrimi skoki pod obema košema. Igrali so Piletič, šoilar, Colarič, Papič, šepetave - Goinik 2, S. Ko. vačevič 6, Šobar 6, Kopač 10, Po-črvina 10, Splichal 13 in Ž. Kovačevič 25. Veselje: Novo mesto v slovenski ligi Za odbojko je košarka drugi šport v Novem mestu med igrami z žogo, ki se Je uvr. stila v slovensko Hgo. Po fcva. lifikacijski temi v IJuoljtujEki Novomeščani priborili pravico, dvorani "nvoli so sl npmreč ^ bodo prihodnje leto 'grall v najbolj kvalitetnem repubU-&«n t^cmovanju. Sele na skupščini Košarkarske zveze Slovenije bodo odločili, ali bo prihodnje leio slovensk'i košarkarska liga razdeljena v dve skupini po področnem ali kva. litetnem natelu. Z uvrstitvijo v slovensko IL go so košarkarji Nrvtga mt-sta nedvomno dosegli največji tekmovalni uspeh v zadnjem desetletju, če že ne po 0S\‘0-boditvd. Želimo lahlio '.e, da mlada ekipa v ligi ne bo ig?u-la eno samo lac^’* z borbenost. Jo in voljo bodj lahko dosegH Se lepe uspehe. Daries Olimpija v Novem mestu Danes zvečer ob 18. uri bo v Dijaškem domu Majde Sile v Šmihelu prvenstveno namiznoteniško srečanje moške republiške lige med Novim mestom in ljubljansko Olimpijo. Za Novomeščane bodo igrali Krnc, Somrak in Kerger, za goste pa verjetno Vecko, Korpa in še kdo od mlajših igralcev. Od tu in tam ■ BRE2ICE — Pretekli teden so T Brežicah bila tekmovanija osnovnih šol v rokometu in malem nogometu. Pri pionirj^ih so zmagali nogometaši osnovne Šole btratov Riibarjev, pri pionirkah pa dokaj presenetljivo učenke iz Artič. — Sploh velja poudariti, da so se bolje odrezale ekipe, ki jih vodijo strokovni \ičiteJiji telesne vzgoje in ki ima suiovl in omikaini, ter da tako g^rozna ssločinstva Dd8o nič redkega. ■ (POŽARNO HRAMBO.) —bodo ustanovili. v SkociJazMi. Pravila m> te potrjena. ■ (KITAJSKI CESAR) — poslal Je nemškemu cesarju nasledi^ pismo: »Kitajski cesar posidravlja nemškega cesarja. Nenadni iipor na Kitajtskam je bdi po< eHeddca iimora Vašega posdanika. Moji podHožni so slabo ravnali in oibžalt^jem, da so s tem vse naSe prijazne razmere piretrgane. Ukazad sem, da ima visoki svet lunoiijenemu tnipilu vse časti izkazovati in mu pdvnd dar darovati. Li-Hung Tscheng 1x> na vso moč olajšal pot, da 60 truplo na Nemško prepellje. — Prosdm Vas T obojestransko koaist s pogajanji začeti, da zopet mir za večne čase sklenemo.« ■ (TIHOTAPSTVO.) — V Novem Jot> ku zaslutili so tihotapstvo, ki Je bila dobro pofDodeno, aU vendar jurišUo na dan. Neka gospa prenesla je iz Kanade v Novi Jork ddjamantov t vrednosti do milijona goldinarjev, in sicer je to pot petkrat pre- potovala, ne da bi jo čolnarji p>ogrunta]i; vselej je ionela psa seboj. Zadno pot ji je pes pc^ginU, in čolnar ga je preparal tei našel v njem dijamante. Gospa je namreč pustila psa nekodiko. stradati, potem pa mu je dala meso, v njem so bili dijamanti skriti. ■ (OGENJ.) — Dne 10. nov. je začel okolu 8 ure ^utraj goreti TrtHn gosp. dr. Skedl-a v St. Rupertu. Požarna bramba St. Rupertska je hitro prišla na pomoč, tako ,da Je samo poH strehe zgoirelo. Čast ji! ■ (V SOLI GLAS. MATICE V NOVEM MEISTU) — Je s 17. t. m. spfrejet nov uči* tedj bivši kapeUndk g. A. Spaček. Poučeval bo vse predmete razun klavirja in petja, katera pridrži g. Ign. Hladnik. ■ (UDE KAT. POL. DRUŠTVA ZA DOLENJSKO) — prav lepo prosim, naj ml poSljeJo že zaostalo udnino za letošnje leto čim preje. Fr. Sal.AVatzl, vikair, tajnik in blflgnjjtiilf, ■ (C. K. MINISTERSTVO ZA NOTRA-NJE ZADETVE) je z oddokom z dne 9. ok< tobra 1900 št. 33708 prepovedalo razpečavo, v knjižnici naslovljeni »Ddphteritds, Anle-ibung zur Hedlung derselibeiM (založila tvrdka H. Rawitsche(r v Berlinu) hvalisa-nega antiseptičnega sredstva proti davici, Škrlatici, dobrcam, vratnici, dušljdvemu kašdju in tudi razpečavo omenjene knjižice same. (IZ DOLENJSKIH NOVIC) ^ 15. novembra 1900 lavec, na jesen vračal v svojo ljubljeno rojstno vasico Otovci in kot kapelnik godbe 20 let ob igranju pozabil na težave. Nj^ova tlaka v tujini je trajala skoraj pol stoletja. Udeležil se je tudi pive svetovne vojne In bil trikrat ranjen, prestrelili so mu pljuča. Po vs^ teh letih dela in garanja si je 86-letni starček ipoiskal miren kotiček v tem odročnem predelu Dolenjske. Ob živahnem potoku, med listnatimi gozdovi, ob svojih kravah preživlja Jesen svojega življenja, ki bi morala biti manj kruta, saj živi v svoji ljubljeni dežela. Topel kotiček mu je sicer uredila vnukinja, ki ji je priletni mož še vetoo v veliko pomoč pri gospodinjstvu. Počitka skoraj ne po2sna. Ved-no giblje, zato je še kar nekam pri zdravju. Sluh mu je opešal, eno oko ugasnilo, violina, njegov priljubljeni instrument, pa je že pred leti zaigrala zadnji čardaš. Kljub bolečini je še vedno živahen in vedno pripravljen na pogo-vor. Omeniti moramo tudi, da je kljub toliko letom garanja v tujini iri doma ostal brez pokojnine. Kruta usoda se je z njim že večkrat poigrala, saj njegovega dela tudi zdaj niiliče ne vrednoti. Med vojno so se mu namreč izgubili dokumenti, s tem pa je šla po vodi pokojnina. Kljub temu sedi na paši mirno in s pogledom spremlja krave, vleče pipo, kot da bi bil najsrečnejši človek na svetu. Morda tiidi je? Saj je daleč stran od zla človeštva, živi v svojem# svetu, ki mu ga ne more nJhče vzeti. SLAVKO DOKL dobni šoli, ki naj bi vzgajala svobodne, ustvarjalne ljudi, in ne sopotnikov družbenih dogajanj. Prosvetni delavci so si nato ogledali novo brežiško šolo In rastlinjake z nageljni na Čatežu. Veletrgovina MERCATOR LJUBLJANA Poslovna enota Standard, Novo mesto proda n-a podlagi pismenih ponudb svoji stanovanji v Novem mestu v bloku Majde Šilc 10, in sicer; trisobno stanovanje v velikosti 62,14 m^ in stanovanje Nad mlini 36 v velikosti 84,31 m^ stanovanji sta zasedeni in nista vseljivi. Komisija aa. gospodarjenje sklad'a skupne porabe PE STANDARD, Novo mesto. Glavni trg 3, bo sprejemala pismene ponudbe interesentov 8 dni po dnevu objave tega razpisa. Z Zaklad s potopljene ladje V Arkadah, razstavnem salonu Narodnega m\izeja v Ljubljani so včeraj odprii razstavo Zaklad s potopljene ladje. Razstava prikazuje tovor in ostanke titovske ladje, ki se je ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja potopila v morju ob otočku Gnalidu, južno od Biograda. Gradivo, •prikazano v Ljubljani, so iz I globine 26 do 29 metrov dvignili v letih 1967 in 1968. Največje pozornosti je na tej razstavi nedvomno vredna bala najfinejšega it^janske-ga svilenega damasta, ki Je skoraj 400 let ležala v skrinji. i O sveta učenosti I v poročilu o štipendiranju, namekjenem odbornikom ene izmci naših občinskih skupščin (od katerih mnogi nimajo niti popolne osemletke), je razen obilice učenih besed tudi takle stavek: »Precejšen odstotek študentov lahko troši samo minimalne stroške za prehrano tako, da se morejo niti normalno repf'^ucirati.« če bi se pogovarjali po domači, kot ljudje med seboj, bi najbrž rekli, da so študent, e lačni. Ali pa je morda mišljeno pod »normalno re-projicirati se« kaj hujšega, bog -pregrešno misel odpust'? Mladi bojevnik Pr*'d nekaj dnevi, se pravi v m 'secu hoja proti alkoholizmu, je prišel v ribniško restavracijo 13 ali 14 leten fant, naročil konjak in gd dobil, riato pa je prižgal še cgareto., --Kaj nisi še malo premlad za k(mjak? je fanta vprašal startiši možak. Fant pa se je oc^ezal: — Saj že sam zaslužim! . ZiK>r copatarjev iz razmeroma zanesljivih tnrot smo zvedeli, da bo jutri, novembra ob 19. uri p Pibnici ustanovni občni zbor kluba cc^xitarjev. Kje bo ta zbor, nam ni uspejo zvedeti, ker copatarji po eni inačici še pred nekaj dnevi sami niso vedeli, kje se bodo zbrali; po drugi pa vedo, kje, a nočejo dati tega v jasnost, da za kraj ne bi zvedele njihove žene in bi u$taB{}^i*ve tega pomembnega k uba ne preprečile. ZV'-deli smo le še, da bodo člant izbirali po zelo strogih mef^ Bodoči član kluba bo 'l^oral prinesti ^ pismeno potri4lo žene, da vsaj dvakrat na dan pomiva posodo, da e'-pi in nosi drva itd. Umrl je najsta-rejši Potočan Na pokopališču v Loškem potoku so pretekli teden pokopali najstarejšega Potočana Matijo Benčina iz Travnika, ki je umrl v starosti 97 let. Pokojni Benčina je bil prava potoška grča. Skoraj do zadnj^a je bil zdrav in živahen. Bil je vnet kolesar, saj je kolesaril skoraj do 90. leta starosti. Kakor vsa njegova družina je tudi oče Benčina sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. V NOV sta bila oba njegova sinova, eden je tudi padel v boju s sovražnikom. Benčinov oče je bil družaben človek in priljubljen med ljudmi. Zato bo ostal vsem, ki so ga poz-nalij v lepem sPominu, —r SpLlC/v />Tako bi svetoval' vsakemu fantu iz, Dolenjske« Oglašam se vam in Postojne, kjer sem pri vojakih. Sem zvest bralec vašega Usta in komaj čakam 12. uro ob četrtkih, ko ga dobim v roke. Tako zvem, kaj se je novega zgodilo v domačem kraju. Svetujem -vsakemu fantu z Dolenjskega, ki služi vojake kjerkoli, naj si naroči Dolenjski list, ker zve iz njega lahko vse novice od doma. Pozdravljam vse naročnike Dolenjskega lista, ^yosebno pa iz Krške občine, in jim čestitam za dan republike. IVAN AVGRŠTIN Postojna • ... Inž. Slavko Nemanič, direktor trebanjske zadruge, se je tako zavzemal za gradnjo tovarne za predelavo krompirja, da se bojim, če ne bo pozabil na svojo nalogo: ko ■ bo delala, bo tovarna potrebovala več krompirja kot besed. % ... Andrej Petrič, šef novomeške košarke, je dvakrat boljši trener kot igralec. Dokaz: v petih letih je kot trener spravil moštvo v slovensko ligo, v desetih letih igranja pa mu to ni uspelo. • ... Inž. Janez Gačnik, direktor metliške zadruge, je tako vnet zagovornik napredka metliške črnine, da jo prinese nekaj litrov na vsako proslavo drugih napredkov. ^...Nepodpisani avtor mi je poslal tako pismo, da bi se Novomeščanom dvigali lasje na glavi, če bi ga objavili. Kadar ni treba povedati imena, smo (navadno) vsi veliki junaki ... • ... Inž. Jože Tanko, direktor KZ Krka, uvaja novo olimpijsko disciplino: vsaka štiri leta j& naše kmetijstvo na psu. Ker so takrat olimpiade in ker se v Novem mestu zmeraj rešijo iz težav, bi ga lahko poslali vsaj v Miinchen, ki ni daleč. • ... Franc Kirn, predsednik krajevne skupnosti na Otočcu, vneto rešuje ciganski problem. Ali bodo Cigani potem, ko jih bo civiliziral, kradli namesto kokoši iz kokošnjakov že pečene piščance? • ... Dolenjska banka in hranilnica v Navem mestu pripravlja izdajo koledarja in išče fotografije, če bi objavili le slike tistih krajev, kjer so vložili kaj več denarja, bi lahko fotografirali samo Novo mesto. DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PPIMORSKE NOVICE IN 10 R^‘Dijskih postaj SKUPNI REKLAMNI PROGRAM na Srnem kontinent € 5l £ 7^ L Is (dl 'im. 5. - Trdnjavo si mi na skrivaj premaknil, moj ljubi oficirček! je zavpil Paradižnik. - Ni res! Častna oficirska beseda, da je nisem! Pač pa sl tl prestavil tegale kmeta in konja, medtem ko sem jaz natakal rum! je skočil na noge prvi oficir. Dolgo bi se razgreta šahista takole prepi- rala, če ne bi kmalu ugotovila, da vleče, figure poleg njiju še nekdo tretji; VIHAR! Ta tretji pa je poleg šahovnice zibal tudi belo ladjo! In to: zibal vedno bolj... Oficir je iz kajute planil v temo, Paradižnik pa je skočil na krov, da pogleda kako je z avtom. - Sveta nebesa! je zatulil v nebrje. Odtrgal se je!' Res! Kabriolet je vozil po krovu sem in tja. Zdaj na krmo in zdaj na kljun. Tako kot se je zibala ladja. Pritekla je na palubo še Klara. Avto je pravkar divje švignil mimo in paradižnik je zaman molel palec kvišku . O D v nadaljevanjih [f\ IZ DNEVNIKA VOJNEGA UJETNIKA Franc Majzelj z Mestnega trga 10 v Metliki je zdaj vratar v tovarni Beti. Do letošnjega poletja se je vozil v službo s kolesom, ki ga je leta 1945 pripeljal iz nemškega vojnega ujetništva in s katerim je iz Berlina začel dolgo pot v do-mo\ino. Majzelj pa ni iz Nemčije pripeljal samo kolo, ima tu4i kariran zvezek v rjavih platnicah, kamor si je vso vojno skrbno zapisoval najvažnejše dogodke. Hrani še vrsto dokumentov, fotografij in spominčkov. Dnevnik, ki nosi naslov »Moji doživljaji po svetu«, se začenja 27. februarja 1941, ko je bil poklican k vojakom v stari Jugoslaviji, končuje pa se novembra 1945. Tedaj je bil za vselej prost vojaške službe, kakor je zapisal. S preprosto roko napisan dokument priča o prestanih strahotah. V njem ni političnih razmišljanj, pač pa le življenjska pot človeka, ki ga je vojna pahnila v daljnji svet. Njegove zapise, stare 29 let, bomo objavljali v nadaljevanjih. 27. februarja 1941 sem se iz Metlike odpeljal k vojakom. Določen sem bil v mornarico. Ob razpadu Jugoslavije sem na poti proti domu ■‘prišel le do Slavonskega Br^a, tam pa so nas Nemci obkolili in odpeljali v kasarno. Vrata so zaprli in nobeden ni smel z dvorišča. Slovence so odbrali posebej, Hrvate posebej. Dali so nam nekaj hrane, nato smo morali po štirje v vrsti korakati skozi mesto. Bil je žalosten prizor. Z obeh strani so bile cevi mitraljezov obrnjene proti nam, pred kolono in za njo pa so štirje nemški vojaki na konjih priganjali, da smo bolj hitro hodili. Na postaji so nas po 50 do 60 oseb strpali v en svinjski vagon, ves razbit. Vrata so jse zaprla in stražarji so jih zaklenili. Rekli so nam, da gremo v domovino, toda lokomotiva je bila obrnjena v drugo smer. Ko se je vlak začel premikati naprej, smo se vozili proti madžarski meji. Tedaj smo izgubili upanje za povratek domov, V madžarskem mestu Pečuh smo dobili skodelico črne kave in košček črnega kruha. Na vsakih 24 ur so nas Nemci pustili iz vagona. Drugič se je vlak ustavil na Dunaju. Že prej smo slišaJi, naj pusti trebuh zunaj, kdor gre na Dunaj. Mi smo dobili skodelico juhe, spet košček črnega kruha, potem smo se dolgo vozili v neznano. V mestu Luckenwald je bilo taborišče. Reku so nam, da je to naša nova rojstna hiša! V sedmih dneh vožnje smo dobili dvakrat jesti. Tu se je pričelo novo življenje. Postavili so nas v stroj in smo morali najprej poslušati govor, kako se moramo obnašati, da moramo biti poslušni in da se ne smemo pritakniti nemških žensk. To so kaznovali z zaporom in prisilnim delom. Razdelili so-nas po barakah, nato smo v vrsti čakali na štiri drobne krompirje in žlico ribjega olja. Za ta dan smo morali biti siti. Drugi dan zjutraj so nam dali skodelico 6me kave brez sladkorja, opoldne pa polovico porcije take hrane, ki je pri nas doma nitd prašiči ne bi jedli. Včasih je bila kuhana pesenca in nekaj neolupljenih krompirjev, zrezano korenje, včasih tudi grašek. Ob tej hrani po sedem dni nismo šli na stranišče. V črevih je vse gorelo. Tako življenje sem imel do 20. maja 1941, potem so me dodelili s 35 kol^i v vas Dierb^g, kjer naj bi delali pri kmetih. Kot na živinskem sejmu 21. maja 1941 smo prišli v taborišče Dierberg. Vožnja je bila lepa In dan lep, ko smo se yozili skozi vas. Kmetje so nas grdo gledali in se potuljeno smejali, češ zdaj smo pa dobili delavce zasitonj: Pred taboriščem nas je stražar postavil v vrsto. Pol ure smo morali čakati, dokler se niso zbrali vaški gospodarji. Spominjam se, kako hudo nam je bilo pri srcu, ko so nas nemški kmetje izbirali. Hodili so okoli nas, kot da bi bila živina. Do mene je prišel gospodar, po imenu Adolf Sommerfeld. Bil je visoke postave, sama kost in koža ga je bila, grdega pogleda. Ta me je vzel. Moral sem iti z njim na njegov dom. Popoldne ob 15. uri sva prišla v njegovo hišo. Takoj sem spoznal, kakšen je ta gospodar. Najprej me je peljal v hlev gledat živino, potem h konjem. Tudi konji so bili koščeni, krave mršave in umazane. Peljal me je še v svinjski hlev k prašičem. Kuhinjo sem videl ob malici. Dva tanka koščka kruha, še bolj tanko namazan^a, in skodelico črne kave brez sladkorja sem dobil. Sedel sem le nekaj minut, potem sem moral napreči konje, šli smo po listje. Ko smo naložili pol, voza, se mi je posrečilo z gnojnimi vilami v noge zbosti gospodarja. Pričel je javkati, jaz sem se pa žalostno drž^ in miu rekel, da se je to zgodilo po nesreči. Gospodarja je preveč bolelo, zato smo šli domov. Ko sem se umil za večerjo, sem bil lačen. Na' mizo so stresli neolupljen kuhan krompir, na sredo miza pa postavili mali krožniček razbeljene masti. Nisem vedel, kako naj to jem. Potem sem olupil krompir, ga namakal v mast in tako postravil tri drobne krompirje. Spat sem hodil v taborišče. Ob večerih smo se zbirali in si pripovedovali doživljaje. Stražar — zelenec je pazil na nas, da nas ne bi kakšna Nemka posilila. Drugo jutro sem začel delo ▼ kravji štali. Zajtrk je bil tak kot prvi dan. Opoldne sem dobil korenje, kuhano na vodi, včasih tudi košček mesa .zraven. Bil pa je tako velik, da sem ga lahko naenkrat dal v usta, brez skrbi, da bi se zadavil. Pri mizi nisem bil nikdar dlje od 10 minut. Delati sem moral kar naprej. Nemci so priganjači. Kaj se pa dela na polju, tako vsak ve, zato tega ne bom opisoval. 21. maja 1942 sva se z gospodarjem sprla. Dosti mi je bilo sekiranja. Nisem mogel več prestajati, da se je kar naprej znašal nad menoj in mi govoril, da ujetnik ni človek. Popoldne mi je ukazal, naj zložim voz, da bo drugi dan šel k svoji sestri v sosednji kraj in da ji bo vozil drva. Jaz sem ob stranicah zložil deske, eno položil navzkriž in jo za dobra dva prsta odžagal. * - , V'. * ~ •. -.'r-. •;-» • • .-•-••s- Dnevnik in originalni dokumenti iz ujetništva Franca Majzlja. ■ E ■BBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiiiBBBBBBBBBnBBKBBfilBSBBBBSB&£aBt* Danes na dnevnem redu Odborniki občinske skupščine v Brežicah bodo danes pretresali poročilo o Sitano-vanjskem in komunalnem gospodarstvu v občini. Razpravljali bodo tudi o delu sveta za občno upravo in sveta zdravstvo in socialno varstvo. Glasovali bodo za ustanovitev sklada o financiranju narodne obrambe in predlog odloka za družbeni nadzor nad cenami obrtnih izdelkov in storitev. Sklepali bodo tudi o odloku za določanje pristojnosti svetov to upravnih organov skupščine za zadeve, predvidene z zveznimi in republiškimi predpisi. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteki teden 90 v brežiški porodnišnici rodile; Marija Kupres iz Male Rakovice — Snežano; Anastazija Hudoklin iz Samobora — dečka; Ana Makek iz Samobora — Zdenko; Nada Rutar Iz Brežic — — Bernardo; Marija Bračun ia Dmovega — Andrejo; Terezija Plevnik iz Piršenbrega — deklico; Marija Popelar iz Ledine — Marico; Antonija Jalovec iz Globočic — Jožeta; Danica Gerjevič iz Ključa — Anito; Vlasta Najger iz Bizeljske vasi — Branka; Milena Molan iz Arnovega sela — Suzano. — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ksenija Palčec, hči delavke iz Brežic, se je polila z vročo vodo po desni nogi in roki; Drago Kraljec, sin upokoj. iz Cemehovca, je padel na poti in si poškodovan levo nogo; Vid Sintič, upokojenec iz Javora, je padel v stanovanju in sl poškodoval glavo; Miha Skrlec, kmet iz Brežja, je padel pri oranju in si poškodoval levo ključnico; Neža Drstvenšek, upokojenko iz Mestnega vrha, je nekdo povozil z vozom, pri čemer si je poškodovala prsni koš. UMRLI SO Pretekli teden je v brežiški bolnišnici umrl Janko Vukčevič, upokojenec iz Osunje, star 68 let RADIO BREŽICE ■ PETEK, 27. NOVEMBRA: 16.00—16.15 — Napoved programa in poročila. 16.15—16.35 — Nove plošče RTB. 16.35—16.45 - Artičani v Veliki Plani — ponovitev razgovora. 16.45—17.00 — Obvestila in reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja; Izbrali. ste somi. ■ NEDELJA, 29. NOVEIVIBRA: 8.05—9.15 — 25 let nove Jugoslavije. 9.15—10.00 — Delovni kolektivi čestitajo za dan republike. 10.00—10.30 — Prenos programa KTV Ljubljana. 10.30—12.15 - Domače zanimivosti — Poročilo s seje občinske skupščine Brežice — Reportažni zapis krvodajalske akcl. je — Za naše kmctovalce: inž. Konrad Kozole: Letošnje izkušnje o zdravstveni zaščiti vinogradov — Poje Ivanka Kraševec — Trojni problem s treh vidikov — razgovor o reševanju otroškega varstva, Centra za vzgojo kadrov v blagovnem prometu in sevniške Jutranjke —: Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.15—15.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. ■ TOREK, 1. DECEMBRA — ODDAJA ODPADE. Gostje na srečanju prosvetnih delavcev iz Posavja 21. novembra v Brežicah. Od leve proti desni stoje: zvezni poslanec prosvetno-kultumega zbora za to območje Boris Lipužič, predsednik Pedagoškega društva SRS dr. ^ance Pediček, predsednik prosvetno-kultumega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek in sekretar medobčinskega sveta ZK Posavje Franc Bukovinsky (Foto: Jožica Teppey) SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO Za ženske roke kmalu dovolj dela JUTRANJKA namerava prihodnje leto zaposliti sto novih delavk - Po dokončni razširitvi konfekcijskega obrata jih bo sprejela 400 Podpredsednk občinske skupščine Ivan Živič je odločneje lažje, ker bodo za-na zadnji seji sveta za gospodarstvo seznanil člane misli dokončno pojasnjene, z načrti senmiške konfekcijske tovarne. JUTRANJKA Na odgovor težko čakajo se je obrnila na občinsko skupščino z vlogo za dode- predvsem starši,, ki jih žalitev prostorov iii zemljišča, ki jih uporablja šolski nima, kakšne so možnosti za center za blagovni promet. gradnjo nove varstvene usta- nove in kako dolgo bo treba čakati nanjo. Svet za gospodarstvo se je načelno odločil za to, da skupščina ustreže željam JUTRANJKE, zato bodo njeni predstavniki nadaljevali pc^ovore s podjetjem, člani so pri tem opozorili na vrsto vzporednih zadev, ki ne bodo razrešljive čea noč. »V primeru, da bi skupščina o^topl-la JUTRANJKI učilnice trgovske šole in pozneje internatske prostore, bo dolžna poskrbeti za preselitev v eno izmed starih ^radb osnovne šode. Ce bo do'tega prišlo, potem bo morala najti noT^o rešitev za otroško varstvo. Sprva je bilo zamišljeno, da se bo vrtec naselil v bivši meščanski šoU, ker že dolgo kliče po ustreznejših prosto-rili. Varstvena ustanova je zelo utesnjena in ne more sprejeti več kot 75 otrok. Vsako leto zavračajo številne prošnje, tudi prošnjo staršev. ki so zaposleni. Ne gre torej le Za JUTRANJKO, katere razširitev v Brežicah pozdravljajo. To bo NOVO V BREŽICAH ■ ZAHTEVA PO RAZMEJITVI PRISTOJNOSTI — Člani svet* kra. Jevne skupnosti Brežice so se pred dnevi sestali in razpravljali o nalogah skupnosti ter financiranju le-teh. V zadnjih treh letih se Je pri krajenmih skupnostih zbralo 370.COO din. VeCino teh sredstev so porabili za asfaltiranje mestnih ulic. Ostalo j« le Se 30.000 din. Ta denar nameravajo uporabiti za ure. ditev otrofilcega Igrilte. Člani sveta krajevne skupnosti menijo, da bi bilo treba denar naložiti tudi T& druge na£rte, ne le za asfaltiranje, pri Čemer bi morali dobiti potnoč skupKine. ■ PREMALO ŠTIPENDIJ IN 6TUDIJSKIII POMOČI — Komite občinske konference ZK posveča precej poaomosti uresničevanju priporočil za boljši sestav zapo. slei^ In za radodamejfie Štipendiranje. Ponovno bodo pregledali, koliko Študentov prejema Stvtdij-^o jx>mo£ T breiiSkl občini in kako delovne organiaacije skrbijo za Izobratovanje in SipendiratvJ«. Vse ieaže, d« ae načrti, ki so Jih komunisti sprejo na konferenci, prepočasi tiresnifiujejo in da so vra. ta gospodarskih OirganizaciJ Se ve- dno premalo odprta mladim strokovnjakom. ■ TURISTIČNI SEMINAR — Za delavce turističnih dniStev v brežiSki občini je bil v torek sklican enodnevni seminar. Na njem 80 jih seznanili z dejavnostjo društev, z admdnistrativnimi opravili ter Jim nakazali Izobraževalne akcije v zimski sezoni. Ob priložno. sti so udeleženci obiskali nekaj turističnih zanimivosti v občlM. Seminar sta pripravili občinska turistična zveza in delavsica imi. verza. ___ ■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET sklicuje. te dni sejo prod. sedstva. Na dnevnem redu je razprava o financiranju delavske trni. vene v Banjaluki, za katero bo prispevala sredstva SirSa jugoslo. vanska skupnost. StallSče ^ te akcije bo občinski sindiikalni avet posredoval re^publiSkemu vodstvu. ■ CENIKE V VSAKO OBRTNO DELAVNICO! Na zahtevo sveta za gospodarstvo bo skupSčlna danes razpravljala o nadzoru oen. Po odloku, ki ga Je svet predlagal, bo. do moirali vsi obrtniki izobesiti cenike za svoje storitve pa vidno mesto. Odlok velja tudi za gostince. sprožilo za. seboj celo vrsto problemov,* ki jih skupščina ne bo mogla rešiti čez noč. Svet za gospodarstvo je predlagal upravnim organom, da ocenijo obe stavbi; šolo in internat, da bodo občani seznanjeni z njimo vrednostjo in deležem, ki ga bo prispevala skupščina za razširitev konfekcijskega obrata. Preden bodo odborniki odločali o tem, bo skupščina zahtevala razvojni program za ta obrat. Trenutno lahko povemo le, da bo prihodnje leto zaposlenih v konfekciji sto novih. delavk, pozneje pa jih bo delalo v brežiškem obratu 400. Delavski svet sevniške konfekcije bo v nekaj tednih seznanil občinsko skupščino s svojimi načrti in tedaj bo Kruha za sto novih delavk Obrat metliške BETI v Dobovi bodo razširili. Za to na-ložbo je predvidenih 4 milijone dinarjev. Podjetje BETI namerava v Dobovisprejeti na delo še sto žensk, kar je za občino kakor tudi za Dobovo in njen okoliš zelo dobrodošlo. Splošno livarstvo bo gradilo Livarna ima delavnice sredi Dobove. Prostor je neprimeren, stavbe pa že razp^a-jo. Podjetje je naročilo načrte za novo delovno halo, ki jo namerava zgraditi prihodnje leto. Določiti morajo samo še primernejši kraj ob robu naselja, kjer delo ne bo motilo prebivalstva v okolici. 15 milijonov za restavracijo Na desni strani avtomobilske ceste nasproti restarvaci-je na Griču namerava PETROL postaviti restavracijo, črpalko in urediti parkirne prostore. Vsa potrebna soglasja so zbrana, geološke raziskave tal so v teku in prva zemeljska dela je pričakovati že letos. J, TEPPEY iz kraja, kjer smokve zorijo V bizeljskih vinogradih so začeli obrezovati trto, da jim spomladi ne bo zmanjkovalo časa Ivan Berkovič tisto dopoldne ni bil edini, M je izkoristil lepd novembrska dan za obre«Bovanje trte. »Kolikor več bom naredil v jeseni, toliko dela mi 'bo spomladi prihranjeno,« je p>ovedal. Vinograd in dom ima v Oi^ju, kamor imajo severni vetrovi zaprto pot. Podnebje je za trto Izredno ugodno. Naj p>ovem le to, da v soseski pri Sri-barjevih dozorijo smo]^ po trikrat na leto in da jim obrodijo celo banane. — Vidim, da imate sodobno žično vzgojo, torej obdelujete nasade s stroji? »Samo tako si lahko pomagamo, ker deJavcev skoraj ni dobiti. Imamo lasten traktor in tudi škropimo z motorno škropilnico.« — Je ha tem pobočju vse vaše? »Da, 2 ha vinograda imamo. To nam daje giaviii dohodek.« Kakšna je bila letina? »Dobra. Nekaj nad 200 hektov mošta smo iztisnili. Zdaj je že vii^o, vendar ne preveč sladko. Premalo sonca je bilo in tudi pomlad je nagajala.« — Ste vino prodali? »2e. Oddal sem mošt. Odkupilo ga je Sdovenija vino in mi ga plačalo po 3.50 din. To še kar gre.« — Imate vino sortirao. »To pač. Posebej dajem črnino, rizling in plaveč, razen tega pa imam še mešano bizeljsko. Naše vino dosega boljšo ceno od zgomještajerskdh vin. kus se spreminja. Včasih so iskali kupca sladke vrste, če bi pa zdaj sladkal, bi težko dobil odjemalca. J. teppev* S KONFERENCE ZVEZE MLADINE V BREŽICAH Dober pristop je pol uspeha Mladi odklanjajo postarane oblike dela ZMS Mladinci z območja brežiške občine so se sestali v soboto dopoldne v Domu JLA v Brežicah na letni konferenci, da bi pregledali sadove svojega dela v zadnjem obdobju in se F>ogovorili o bodoči dejavnosti. Medtem pa je že na začetku postalo očitno, da večje koristi od tega srečanja ne bo; udeležba je bila slaba, poročila kratka in površna, razprave skoraj nič. V glavnem so mladi ugotavljali, da za organizirano delo ni več zanimanja, da so zato njihovi sestanki slabo obiskani in neučinkoviti, da so le malokje deležni pomoči itd. Ob tem pa se je ves čas kar vsiljevalo vprašanje, zakaj tako. V svoji razpravi je predsednik republiške konference ZMS Mitja Gorjup poudaril, da je zelo narobe, če mladi ljudje vse odpravijo z ugotovitvijo, da je med njimi premalo interesa za delo. Nezainteresiranosti tako rekoč ni, lahko je kvečjemu nezanimanje za oblike dela, ki so še vedno v navadi in ki so za današnji čas preživete. Povsem jasno je, da se vzporedno z novim načinom stoje mladi danes ob družbenih dogajanj, s jo, da je današnja mlad^^ ‘močno integrirana za družbena dogajanja, mladi človek dandanes svoji naravi brez in da ima zato vse za široko uveljavljanje. mladini danes nianjW» ^ dobri organizacijski ki bi ji omogočili večji na družbeno pomembne ločitve. Ravno v brežiški oBčini življenja porajajo pri mladih odprta mnoga vprašanji* nove težnje in zanimanja katera bi bilo treba nal vendar jih delo v aktivih ne življenjsko zainteresirat, zadovoljuje. Tovariš Gorjup poslovanje in odhajal^ jjj je ovrgel tudi mnenje, da "— — ^ Nak, mačka v Žaklju pa ne! Merila za nerazvitost so preveč ozkosrčna Osnutek zakona o nerazvitih občinah so v Brežicah sprejeli z velikim zadovoljstvom. Veselje je hitro splahnelo, ko so ugotovili, da ta občina po merilih v osnutku skorajda ne sodi več med nerazvite. Manjka ji dober odstotek kmečkega prebivalstva, a narodni dohodek je za malenkost večji, kot '’eva ix)goj za nera-Bvitost. Vse to pa lahko zapečati usodo nadaljnjega razvoja tega območja Na občini so začeli mr,-za vrsto lot. zlično računati in iskati podatke, da bi videU, če bo to območje prišlo v poštev. V roke po vzeli po-daitke selkretarlata za finance, zavoda za eflconom-ske raziskave SRS in za- voda za statistiko. Podatki se med seboj razlikujejo in irvrščajo občino zdaj na začetek, zdaj na rep tistih, ki naj bi bile deležne učinkovitejših posegov za pospešen razvoj. V Brežicah jim - ni bdlo prav, ker niso upoštevali podatkov Zavoda za ekonomska raziskave, in to Je predsednik občine Vinko Jurkas povedal na sejd medobčinskega sveta ZK Posavje v petek, 30. novembra. »Nak, mačka v Žaklju pa ne!« so dejali Brežičand, kakor tudi predstavniki krške in sevniške občine ter zahtevali, naj se preozka merdla za določanje nerazvitosti popravijo. J. TEPPEY jino je samo eno - j-on- Med sklepi, ki so jih - cu sprejeli, je iboJ' oživljanju aktivov, nem povezovanju, io nju zaposleaiosti . ^rg®' sodelovanju z druginu nizacijami. Priznanje tabornik®^ Partizanski P®* Gubca iz Brežic je ooo hvalo predsedstva ^ bornlkov Jugoslavije spešno in ti** Ehiako priznanje Je z8 di Božena CešnovarJ^^ ^ večletno vodenje im organizaciji. Pomoč pri utrjeva^^i^ > taborniške orgs*’ zacije Najdaljšo tradicijo bomišika oi^anlzacija » ^ žicah. Z njeno pobudo ^ v živelo delo taboriiikov y Artičah, na Bizeljsl^ Crkljah. Na nedeljsi^ ^ nem zboru so nfli pomagati pri f nju taborniške dobovski m velikodo® osnovni Soli. BREŽIŠKE VESTI '-------------------------- ^70 St. 48 (1079) ★ —26. XI. Načrt geodetskih del v naslednjih petih letih SPET GLAS O PRIZADEVNIH KOPRIVČANIH Nobeno delo jim ni pretežko Mudje poprimejo za vse, gradijo ceste, čez potok 80 speljali dva mostova in v rekordnem času postavili ograjo na pokopališču Komaj leto dni imajo Ko- nove šole na drugem mestu. Pnvničarji svojo krajevno Tu, kjer so sedaj, šola nima ^upnost, pa so že dokazali, niti svojega dvorišča. Kop-Kako prav je bilo, da so se rivničarji se tolažijo, da bo-osainosvojili. V oktobru so do kmalu na vrsti, saj čaka-^Praviii prebivalci veliko de- jo že vrsto let. Postavili so ograjo na pokopališču, ki ga imajo ta-*^0 rekoč sredi vasi. Denar bodo opravili v krški občini SUSi Obsežne geodetske naloge, «la PoravnSfŽai^rstap- katerirn so: obnova in nost vzdrževanje zemljišk^a ka- blagajne. tastra, kataster komunalnih “'^anajst dni so prosto- naprav, topografskototastr-rni- mesec zavihali načrti in izdelava druge ^ dneh se jih je geodetske dokumentacije. Za »^lo na delu, ob delavni- uresničenje srednjeročnega " m tudi v nedeljo. Za- načrta geodetskih del bo za-temelje in na- gotovlla občinska skupščma žičnato mrežo. Zanemar- ^ proračunu vsako lepo po mejo, ki je bila tisoč din. >^jbolj podobna ‘smetišču, , Ei J?S.Ck;;rrSŠS štirje novi odborniki ^ večje urejenosti, za . to V krški občmj bodo ra2spi- so žrtvovali 1800 delov- sali nadomestne volitve za 4 odbornike: mandatu sta se odpovedala Franc Plhuta in inž. Niko Kuret, ki sta začasno v tujini, EJmil Vukčevič iz Kost.anjevice je umrl, Rado Lapuh pa te dolžnosti ne more več opravljati, ker se je zaposlil v upravi. Nadomestne volitve za zbor delovnih skupnosti bodo 16. decembra, v občinski zbor pa 20. decembra. Počasna roka pravice Sodišče v Krškem za svoj delovni obseg nima dovolj sodnikov, zato se kopičijo zaostanki. Se težje je na zemljiški knjigi, kjer imajo nad 5.500 zaostankov. Odvetniki in podjetja, pa tudi posamezniki često -opozarjajo na te pomanjkljivosti. Delo nameravajo spraviti na tekoče z novo delovno močjo in s honorarnim delavcen;i, skupščina pa bo morala zagotoviti denar. Premalo strokovnjakov Komisija za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci ZK v Krškem je ta mesec sklenila napraviti temeljito analizo o kvalifikacijskem sestavu zaposlenih v občini. Po mnenju komunistov je prav slaba strokovna zasedba eden vzrokov za ne. učinkovito gospodarjenje v pl’vi polovici leta. Predviden je posvet z vodji kadrovskih služb iz 14 večjih delovnih organizacij. Mednje bodo razdelili -vprašalnike, da bodo tako prišli do podatkov o izobrazbenem sestavu zaposlenih in resničnih' potrebi po Kar pet buldožerjev je začelo pripravljati gradbišče za tovarno gradbenih žerjavov na Senovem. Gradnjo novega obrata mariborske METALNE je prevzel PIONIR. (Foto: Jožica Teppey) Dober dan za življenjske nadloge Največ hudega povzroča alkoholizem - Težave s preživninami^ ki se jim mnogi očetje izmikajo - Težave z ostrarellmi kmeti šestnajst let se že Vera Kovačič, referentka za skrbništvo in varstvo družine pri občinski skupščini v Krškem, vsak dan se srečuje s težavami drugih ljudi; z revščino, razdrtimi ognjišči, iztirjenimi mladoletniki, z nezakonskimi materami, ostarelimi kmeti in podobno. ^ anc Polšak z voljo vleče J®* krajevne skupnosti ®Privnica že leto dni. (Foto: Jožica Teppey) ftik povedal predsed- skupnosti Franc je Se druga priza-občanov. Tako so ^ primer v Mr«nlh selih aaill bet<»iski most čez v Gretah pa p>ostavili leseni most na beton-opomikili. Trenutno^ krajevna skupnost ce-povezavo z Anžami in — Največ hudega rodi alkoholizem, je pojasnjevala. — Prizadete so celo družine, ne le tisti, ki se pretirano zastrupljajo s pijačo. Tam, kjer pije eden od staršev ali celo oba, zavlada revščina, bolezen. Otrocj zaradi tega največ trpijo. Kjer ni več upanja, da se bo kaj popravilo, smo prisiljeni otroke staršem odvzeti in jiHi dati v rejo dobrim družinam. Veliko žalostnih- zgodb bi vam lahko povedala. Jmell . smo primer, ko smo poiskali nov dom trem sestricam, pa 'jih oče in mati alkoholika v šestih letih nista niti enkrat obiskala.« »Spominjam se, da ste ravno pri vas predlagali obvezno zdravljenje alkoholikov. Ali še vztrajate pri tem?« »še vedno. Z zdravstveno službo se nam posreči nekatere prepričati za korak, toda pn tem smo skoraj brez m<^i, če prizadeti ne so-gma.« »Kakšni pa so uspehi zdravljenja?« »Marsikdaj okolje spet vrne kronične alkoholike na staro pot. Le redki so, ki premagajo ta vpliv In se ne pridružijo povratnikom.« »Kaj vam razen tega še povzroča preglavice?« »Zaskrbljujejo nas težave co. Približno dva ki-daleč se vije. Prihod- '*je leio nameravajo urediti j^^rtvašnico na pokopali- ^pPrivniSarji bi radi čim-I sodobno šolo. V načrtu *ar rt dozidavo, vendar to utesnjenosti na seda-Petoru ne oride v po-• Svetujejo jim gradnjo ^ Obiščite ^^EKTROTFHNO! 1W-^odajalnah ELEKTRO-A v Krškem in Sevnici najlažje Izbrali vse, kar Vjfjj ^Jete za oprerrio stano-• Vselej imajo na zalogi hladilnikov, pralnih Štedilnikov in drugih 'ijskih aparatov. Poslanec republiškega zbora in podpre^ednik skupščine SRS dr. Jože Brilej je na petkovi seji občinske skupščine v Ki^kem sporočil odbornikom razveseljivo novico. Kaže, da občina ne bo več prepuščena sama sebi ______________ ^________ ^ pri urejanju ciganskega vpra- visoko šolanih strokovnjakih, šanja. Za te stvari se je za- ostarelih kmetov. Iz leta v leto jih je več. S točnimi podatki o njihovem številu bom laliko postregla potem, ko bo končan popis. Tem kmetom, ki niso več kos delu na zemlji, predlagamo, naj zemlji šče FK) smrti odstopijo obči ni. V zameno zanjo jim po nudimo mesečno vzdrževalni-no. Na leto sklenemo največ deset takih pogodb, ker se ljudje težko odločajo za ta korak. Obravnavamo tudi veliko prošenj Za plačilo zdravljenja v bolnišnicah. Kmetom, ki nimajo plačanih davkov, zaračunajo celotno zdravljenje, potem, ko svoje obveznosti poravnajo, pa jim teh izdatkov nihče ne povrne. Letos smo imeli 170 takih prošenj.« »Kaj pa preživnma za otroke? »Tudi te so pogosto sporne. Na leto je kakih sto zahtevkov po njih in prošenj za posredovanje pri zvišanju. Za reševanje teh stvari imamo premajhna pooblastila. ____________ —------------------------------------------------ To velja zlasti za primere, Upi na pomoč pri urejanju ciganskega vprašanja ko matere oklevajo in c^e r f J ^ svojili otrok ne tožijo. Mnogi se tem dolžnostim izogibajo in se selijo iz kraja v kraj, tisti v Nemčiji pa sploh radi pozabijo na preživnine. J. TEPPEY Odzvala se je republika čel zanimati sekretariat za notranje zadeve. Vse postaje milice s krškega in novomeškega območja so dolžne poročati o prekrških Ciganov in drugih težavah, ki jih ti ljudje povzročajo v svoji okolici. Gradivo bodo prispevali tudi socialnovarstveni in oblastni organi. Reševanja Septembrske plačo v septembru so v krški občini dosegali tele povprečne osebne dohodke; v industriji 1.404 din, v gradbeništvu 1.325 din,’ v prometu 1.290 din, v trgovini 1.496 din, v gostinstvu 1.136 din in v obrti 1.424 din. V osnovnih šolah so prejemali prosvetni delavci povprečno 1.476 din dohodka na mesec, v drugih družbenih dejavnostih pa 1.585 din. V septembru je bilo zaposlenih 5.627 občanov. Pet let krškena likovnega kluba v krškem likovnem lllubu ustvarja 20 amaterjev najrazličnejših poklicev in starosti. Člani vsako leto razstavljajo v domači galeriji, pa tudi v brestaniškem gradu. Nekateri sodelujejo tudi na drugih razstavah samorastnikov. V Trebnjem so letos sodelovali Zemljak, Dvoršak in le-tega hčerka. Na razstavi cvetja v Laškem sta se predstavila Slavica Jesenko in Tone 2e leznik. Likovnemu klubu občasno pomagata kiparja Vladka Stoviček ter Zoran Didek. Pregledanih 13 statutov Komisija za pregled in usklajevanje statutov delovnih organizacij v Krškem je doslej sprejela 11 teh dokumentov za delovne organizacije v občini in dva statuta za delovni enoti s sedežem zunaj občine. Občinski sindikalni svet priporoča in zahteva od osnovnih organizacij, naj bi pospešile sestavljanje vseh aktov in njihovo vsebino na razumljiv način predstavile članom kolektivov. Na obisku v Litiii Pred nedavnim je delegacija občinskega sindikalnega sveta obiskala občinski ;sindi-kalni svet v Litiji. Sodelovanje med obema svetoma traja že več let in se vedno bolj krepi. Oba sveta menjujeta delovne izkušnje pri reševa-pju ter vplivanju na gospodarska in družbena dogajanja v občini. Šola za gospodinie Krška delavska univerza je za novo sezono napovedala tečaj o< ekonomiki v gospodinjstvu. V njem naj bi se žene — gospodinje na poljuden način seznanile z gospodarjenjem v malem. Tiste, ki jih mika znanje krojenja in šivanja, imajo tudi letos možnost vpisati se v krojni tečaj. Vsa leta nazaj so bili tovrstni tečaji lepo obiskani. ■ Premog je, vagonov manjka hovim letom, ko bost« Drt darila, se oglasite ^lektrotehni. V prodajal-*^jo veliko izbiro radij-lov ^Pfsjemnikov, gramofo-^Magnetofonov, gramofon* Itj PloSfi, TV sprejemnikov »Hjj *^8ih, za darila primer-'‘‘'Vari. (POE) Pi§mo naše bralke me je napotilo na upravu PRESKRBE, da bi pozve-dela, kako Je s premogom. Povedali so, da za tiste, ki naročajo premog s Senovega, ni težav, toda pošiljke velenjskega lignita so omejene zaradi pomanjkanja vagonov. Zgodi se, da stranke o-stanejo praznih rok, če kmet prevoznik noče prepeljati premoga na kak odročnejši naslov. Preskrba, žal, nima lastnega prevoza, 'pa tudi ne prostora za uskladi.ščenj e premoga na postaji. Premog odvažajo sproti, naravnost z vagonov. Za te pa nikoli ne vedo, kdaj bodo pri-.speli. Pri PRESKRBI upajo, da bodo do konca leta u-stregli vsem naročnikom. V prvih dveh četrtletjih so bile dobave zadovoljive. Prej so dobili 485 ton, potem še 423 ton. V tretjem tromesečju so pošiljke bile neredne. Premoga so poslali le 537 ton, kar ni zadostovalo. V zadnjem četrtletju so ga dobili 384 ton in do konca leta ga manjka 5e 700 ton. V podjetju pravijo, *da so brez moči, prav tako v Velenju, ker ni vagonov. Se vedno pa se dogaja, da ta ali oni kupec ostane brez premoga, ker ni dobil voznika, četudi zve za prihod vagona, se mu ne posreči dobiti prevoza in ostane praznih rok. V podjetju pravijo, da bi bila rešitev v tem, da bi se ljudje bolj zgodaj oskrbeli s kurjavo. V Jeseni pa se vedno kaj zatakne. J. T. ------- o— . _ POSVET O SKLEriH PKV tega vprašanja se bodo lotile konference zkj - ObCinski rAniiVill.^lrfi knTnifr.rf io nrivi dniwi oklical član. še nekatere druge republiške ustanove in ga osvetlile z vseh strani. Sodelovanje je med drugim obljubil Zavod za sociološke raziskave. V kratkem bo o tem sklican posvet v Novem mestu. Za obe prizadeti dbčini, krško in novomeško, pomeni pomoč republike veliko olajšanje, kajti mnogi dosedanji poskusi urejanja ciganskega vprašanja So se uresničili, le napol ali pa sploh ne. Zahteve pa prihajajo tako od občanov, kot tudi od Ciganov, ki se želijo stalno naseliti in zajposliti. Najhuje pa je seveda to, da ciganski otroci ne hodijo "v šolo in se tako navajajo na življenje svojih staršev. J. T. KRŠKE NOVICE POSVET O SKLEPIH PBVE ZBIRALNICE MLEKA — tuilfitje ^ občini oddajajo precejšnje količine mleka. 226 koopei'antov je po pogodbi sklenilo di Iionca leta prodati 650.000 litrov mleka. tVL kupljene količine bouo dvakrat večje kot pred petimi leti. Za boljšo organizacijo odkupa in kakovost mlrfca bi bile nujno potrebne hladilne napravo. Za brežiško, in krško občino piedvidt. vajo tako ''premljeno odkupno po. stajo v Cerkljah ob Krki. ■ KOSTANJEVICA NA KOLEDARJU. V nakladi 40.000 izvodov bo ljubljansko podjetje SLOVENI. JALES opremilo reklamni koledar za 1971. leto s trinajstimi bar%ni-mi fotografijami ni.) uspešnejših del kostanjeviSke Forme vive. ■ TURISTIČNI VODIC POSAV. JA — Medobčinski odbor za turizem v Posavju prihod, nje leto izdati turistični vodnik po posavskih občinah, ki bo vsebo. val tudi koledar vseh pomembr.ej. ših kulturnih,, špor^n-h. zabavnih in drugih prireditev v pokrnjini. Takšen koledar priredittv je dober pripomoček za vaa turistične delavce in turiste. To se je pokazalo letos, ko so turiitiiir.e zveze 111 gostinske organizacije vnaprej napovedale pomembnejše dogodke v posavskih občinah. komittf je pred dnevi sklical član. stvo iz vse krške občine. Zvone Dragan, ki je zastopal posavske komuniste na konferenci ZKJ, je podal informacijo o predvidenih spremembah v našem družbeno, političnem sistemu. Prisotne je se. znanil z nalogami pri razvoju kmetijstva in z novimi gospodarskimi ukrepi za ureditev gospodir&t. va. ■ SKLAD ZA FINANCIRANJE NARODNE OBRAMBE — Občinska skupščina Jo pred nedavnim potrdila statut sklada za narodno obrambo. Dohodke bo prejemal iz proračunskih sredstev, iz prlsiiev-kov delovnih organizacij. D<;nar, ki ga bodo delovne organizacijo nalepile ^ ta sklad, bodo sklepale 5 skupščino pogodbo. Z njim bo sklad financiral uspo.sabl janje enot za obrambo, izo'j.aiminjalo sedanji in prihodnje rodove na junaka, ki sta postala zgled borcem v NOB, na Milana Majcna m Jančeta Mevžija.' Tako je sklenil odbor za proslavo 30-letnice njene junaške smrti, ki se je prejšnji teden s^al v Ljubljani, da bj pospeSU priprave na proslavo, M bo ofctobra pri-hodrkje leto.. Spomenik bo predstavljal padla partizana, na podstav-* ku pa bo imel še imena drugih borcev, ki so podlf v Šentjanžu in okolici. Lsdelal ga bo akademski kipar Stojan Batič. Plastiki za Mumice bo naredil domačin, kipar Jule Renko, okolje pa bo prilagodil arhitekt Boris Ko-be. Na s€|ji odbora so mend-nili, da mora imeti proslava republiški pomen. Izvolili so tudi sekretariat, ki se bo Se intenzivneje ufcvarjai s pripravami. Na seji 50 tudi menili, da je treba hkrati s pripravami na samo praznovanje poiskati možnosti, da bi do oktobra tudi Šentjanž kolikoor bo mogoče komunalno uredili. ŠE EN SAD SKUPNEGA DELA Vodovod za dan republike Letošnji 29. november bo za vaščane Velike Hu-bajnice posebno slovesen: dokončan bo vodovod Prebivalci vasice Velika Hu-bajnica, ki Šteje vsega osem liiš, te dm na moč hitijo z delom, da bi dogradili vaški vo<^od. Otvoritev J« predvidena za nedeljo, 29. novembra, ob 14. un popoUne. Z delom so začeli 2^odaj spomladi. Imeli so srečo, da so praivočasiM nakupili ce-n^t. Doslej so opravili sami 1.'840 ur prostovoljnega dela, kar .pomeni 230 ur na vsako hiSo. Ce računamo, da je vira vredna 600 starih dinarjev, SEVNIŠKI PABERKI ■ NOV PREDSEDNIK FOIK)-KI^UBA. Na občnem zboru fcto. kluba v Sevnici so izvolili za no. vega predsedniiuL Janeza Cizarla. Dogovorili so se ^ tudi za '^«j!o v prihodnjem obdobju. Tako do klub priredil A točaj za lotoamatorje, organiziral bo redne mesečne nu-govore o fotografiranju, uredil pa bo tudi posebno vitrino, v kateri bodo prikazovali slike iz 'uvijenja in dogajanj V občini. ■ PONUDBA IZ BRE21C. PiO-jektivni urad Region Brežice je poslal pooudbo, po kateri bi 7a 32.140 dinarjev izdelal zazidalni načrt za Bofttanj. Obči.ia denarja nima,- zato se Je treba odlofiti, kaj narediti. V četrtek Je o tem razpravljal svet za urban‘j:em, sta. novanjske In komimalne zadove. ■ MLADINCI O PRIHODNOSTI KOPITARNE. O roožnostm razvoja podjetja, o nagrajevanju va. Jencev ter o &e nekaterih drugih problemih Je minuli teden raz. pravljal tudi mladinski aktiv v tej najstarejii sevniSkl tovaral. Sklenili so poživiti mladinsko dejav. nost. Ustanovili bodo narodno za. bavni ansambel. SeUJo pa tudi so delovati s mladliK) ene izmed to. vam čevljarske stroke. Mladinski aktiv v Kopitarni vodi. Lado Me. «iček. ■ ZAČETEK PLESNIH VAJ. V dvorani gasilskega doma so se za. čele plesne vaj«, ki Jih vodi diplomirani plesni učitelj. Tečaj bo obsegal 18 popoldanskih vaj, ki se vsako nedeljo začenjajo ob 15.30. ■ DA NE BO GRIPE. Zdravstveni dom Sevnica vabi prebivalce, naj se zavariijejo pred gripo, katere čas z zimo Ab prihaja. Dve Injekciji v pr^edku enega mese. ca staneta 9 dinarjev, dejanje ku. Sila v nos (trikrat v presledku 14 dni) pa stane 4 dinarje. ■ PREGLEDI DRUŠTEV. Pred- stavniki občinske ga&ilske zveze te dni pregledujejo, kako so pri-praivljena posamezna gasilska dru. Stva. Pri dosedanjih pregledih so ugotovili, da so povečini v redu, kar spet dokazuje, kako delavna so gasilska društva po vaseh. ■ SPET RAZBIJANJE V HRA. MU. Težko Je zanesljivo reči, ali Je kmečki hram v kolodvorski restavraciji res pridobitev za kraj, če pa so ljudje, ki Jim Je v poznih noči^h urah zadnja postaja IMi pijančevanju. Te dni Je eden izmed njih. Prane Pintar, gradbe. ni delavec, vinjen razbil peč In barski stoltek ter s tem natrli za 1250 novih dinarjev škode. ■ KRADEJO CELO BENCTN. V Sevnici so neznanci vlomili v av. tomoWla, last Jožeta 2veg!iča in Milke Vidmar. Iz obeh avto'n.>M-lo ■ PRE.STOPKI SE VRSTIJO. Število najrazličnejših pres^.>pkov se vztrajno veča, tako c!Uk una milica izredno veliko dela. Sa.Tio en dan je bilo prijavljenih ni'^ mnnj kot prestopkov in kaznivih dejanj. V S€>vnici Je več gradbi.U m veliko sezonskih delavcev, vse to pa povzroča dodatno delo. Tato. vom U se klatijo po zasl!jiih bivališčih, pride prav vse, tudi čevlji. Tudi iz nove postojanke, Tončkovega doma na Lisd, sc a-vUi, da sta bila dva vloma in vat-Vine v avtomobilih. ■ ZANIMANJE ZA K01.ESAPI-STVO. Prvega razgovora o kole. sarstvu v Sevnici se Je udeležilo kar 26 mladincev. Do na^lcdnj^a sestanka, ki bo 3. decembrr Vo. do določili pravila sekcije .n druga določila za redno delovanje in vadbo. OBRAZKI V NOVEM VRTCU — Članica novinarskega krožka iz sevniške ne šole Mojca Zagorc nam piše: »Srečni smo, ker so dobili naši mlajši br^ _ sestrice tako lepe prostore, v katerih se bodo prijetno počutili, igrali in vt^ * Njihovi starši bodo brez skrbi opravljali svoje delo. Tudi mi otroci se jc;mo za nove, lepe varstvene prostore predstavnikom javnosti in vsem, ki so ^ magali, da je Sevnica dobila tako lep otroški vrtec.« Na sliki: varovanci v no vrtcu. (Foto M. Legan) ^ KONFERENCA ZK JE V GLAVNEM PODPRLA STALIŠČA PODJETJA Ne cepiti, marveč združevati! ■ - — ------------------------------------------- Rešitve stanovanjskega gospodarstva ne bi prinesla odcepitev, usp jamči le dobra dolgoročna politika in sposobno vodstvo podjetja_________________________ t ^ —'— — • ~' Sevniško stanovanjsko gocspodairstvo se je znaš- trebno čimprej zace lo v tolikšnih težavah, da je Komunalno stanovanj- konkretna nereSer^ sko podjetje razgrnilo svoje probleme ja-vnostd. »Pro- nja in si s simo, naj se družbeno-politične organizacije zavza- prizadevati, da mejo za dolgoročno stanovanjsko politiko, stvari naj sko gospodarstvo a se. enkrat razčistijo«, je bilo med drugim rečeno v vtogo, kakršna mu gr«* gradivu za sejo občinske konference ZK, ki je prejšnji teden obravnavala stanovanjsko gospodarstvo- SEVKI&ILI inmVIK potem znaša celotna vrednost dela 944 starlb tisočakov. Predvidevajo, da bo morala vsaka hiša prispevati v denarju 130 starih tisočakov. Sevniška obAtnaBca skun^ma j'im je dala 1.500 novih dinarjev, vendar vaščani upajo, da jim bo še pomagala. Da bi imeli vse leto dovolj vode, so zgradili 68 prostor-ninskih metrov velik reeservo-ar. Do njega bo vodo poganjala črpalka s hidroforjem. Te dni pričaikujejo delavce Elektra Celja, da bodo priključili elektriko. Vodovod bo izredna pridobitev za vas. Njenim ljudem gre vse pnznanje, da so v tako kratkem času uresničili zamisel, 7^ katero so svoj čas mislili, da ni uresničljiva. Zdaj ostane še ena želja: da bi do Zavratca zgradili cesto, ki bi jih bolje povezala s svetom. K. ZORKO V nedeljo akademski ples Pod pokroviteljstvom konfekcije LISCE bo v nedeljo, 29. novembra, ob 19.30 v gasilskem domu v Sevnici domači študentski klub priredil tradicionaJjii akademski ples. Podobno kot lani bo tudi letos igral ansambel DOREMI. Študentje pripravljajo tudi zabavni program. Rekordna gradbena sezona Po oceni sevniškega Komunalnega stanovanjskega podjetja dajo sevnlSka podjetja na leto za 2 milijona dinarjev pK>sojila za gradnjo in po. pravila zasetmih stanovanj-. skih hiš. Ce računamo še denar, ki so ga delovne organizacije po zakonu doline odvajati za gradnjo družbenih stanovanj, dobimo skupno blizu 5 milijonov dinarjev. K temu morajo precej dodati graditelji sami, saj na občini ugotavljajo, da še nobeno leto doslej niso issdali toliko najrazličnejših dovoljenj za gradnje in popravila stanovanj. Gospodarjenje z družbenimi stanovanji se je znašlo v nezavidljivem položaju. Sev-niško podjetje je med najmanjšimi v Sloveniji, mora v5sdrževati veliko starih stanovanjskih hiš, tako da ostane malo denarja za gradnjo be na račun dela podjetja. Prišlo je celo tako daleč, da je skupina vlagateljev zahtevala, naj se stanovanjsko gospodarstvo odcepi od podjetja in ustanovi samostojno podjetje, ki bo imelo edino nalogo: gospodariti s stano- novih. Cene gradbenih stori- vanji. Ta predlog Je nastal tev so se izredno povečale, stanarine pa .so, kot je zna-no, omejene. Po podatkih podjetja se v občini zbere na leto 2,8 milijona dinarjev za stanovanjsko graditev. Ce k temu prištejemo še bančna posojila, dobimo znesek, za katerega je mogoče zgraditi približno 25 stanovanj na leto. V primerjavi s potrebami, ki jih terja razvijajoče se gospodarstvo, Je to sorazmerno malo. Stanovanjsko podjetje opozarja na pretirano zasebno graditev stanovanjsikih hiš, ki Je že preraslo ekonomske možnosti in dolgoročne ciltje. Vodstvo meni, da je Javnost doslej preveč podpirala miselnost, češ da Je zasebna gradnja naj cenejša. Izkazalo pa se je, da ni vedno tako. V Sevnici je slišati pripom- Krmelj dobil novega zdravnika Prejšnji teden je nastO- pil službo v Krmdju Leopold Levstik. ® , „o je bila izP«lnjena^^j^ odhodu dr. ^ zdravnika 2>dray®^^ staje v Krmelju, ® _ goo za potreb JucU ljudi. Novemu „ji želimo obilo delu in osebnega stva v novem okolju. predvsem iz nezaupanja v kadrovsko sestavo podjetja, ki se, kot je bilo rečeno, preveč ukvarja s komunalno dejavnostjo in zapostavlja stanovanjsko gospodarstvo. V četrtek je o tem rekla svojo besedo tudi občinska konferenca ZK. Na seji so predvsem poudarjali, da nikakor ne kaže cepiti podjetja, marveč je treba predvsem zastaviti dolgoročno stanovanjsko politiko v občini, ki bo združevala stanovanjski denar in sipodbujala družbeno stanovanjsko grad- __ njo. Da bi to dosegli, Je po Ssmajo“ mnenju konference potreb- ključek oddaje no Komunalno stanovanjsko podjetje kadrovsko okrepiti, stanovanjska enota pa naj bi imela več samostojnosti in več pobude. Na konferenci so tudi sklenili, da Je po- RADIO SEVNICA ,o!o na poročila — - Zgodilo se je v Program z ravnatelj^em o Jesne Sole v Sevi^ l^puhli^pv. bontonu - Ob Zabavna glasba * trotehna vam poslu^^. tijskl nasveti — - *• l6-0® ■ SREDA, 2. — Reklame In Radi se je v preteldosti stroji poslušali - ^ N*kaj o nif>toro7^ diskoteke naSih po9Ws*“ ključek oddaje. OPOZORILO vsem lastnikom, uživalcem in uporabnikom zemljišC Sevnice, Šmarja, Radne, Dol. Boštanja in dela Gor. Bo.’ Občinska skupščina je sklenila pogodbo z Geodetsldm zavodoD* Iz Ljubljane, da izvede NOVO IZMERO vseli zemljišč in objektov mesta Sevnica, Šmarja, Radne, ° Boštanja in dela Gor. Boštanja To izmero bo Geodetski zavod izvršil spomladi 1971, zato je vsi Idstniki, uživalci in uporabniki zemljišč na tem območju posestne meje na svoje stroške z^vidnimi in trajnimi mejniki. V ta gjjo je katastrski urad občine Sevnica že v mesecu avgustu tega leta pozval vse lastnike, uživalce in uporajDnike zemljišč, naj svoja zamejijo do 31. oktobra tega leta. Ugotovljeno je, da mnogi tega se storili, zato ponovno pozivamo naj to store takoj, najpozneje pa ‘ ^ 1970, ker bodo sicer vsi tisti lastniki, uživalci ali uporabniki svoje obveznosti ne bodo izpolnili, pozvani na zagoVor, poleg tega nujrall nosltd vse stroške naknadnega zamojničenja oziroma meritev. Izrecno opozarjamo vse prizadete, da temeljni zakon o zemljišč In zemljiškem katastru obvezuje vse lastnike, uporabnike ^ valce zemljišč, da Unajo svoja zemljišča stalno zamejničena z j-jjo in trajnimi mejniki. To pa velja zlasti, kadar opravi geodetski organ rev oziroma novo izmero zemljišč. ^.„rviCA OBČINSKA SKUPSCINA SfcVN* Kata-strsk* razmeroma skromna turistična bera Mimo nas - k drugiifi Neizkoriščene možnosti, ki jih daje cesta 6-212 turističnih nočitev, od 3.741 tujih, je imela tre-^tojska občina v 10 meseciili letošnjega leta. Ce upošteva-da je bilo lani v vsem letu 6.776 nočitev (od tega tujih), lahko trdimo, da ~tošnje turistično leto ne bo od lanskega. ^ bi bile te številke bolj oprijemljive, samo dve pri-*^®rjavi s sosednjo novo no,-'^c^eSko občino, ki je turistično že »shodila«, čeravno ^ zdaleč ni izkoristila svojih možnosti. Do konca avgusta je imela 15-krat več no-^tev kot trebanjska občina vse leto, samo Dolenjske "oplice na primer so imele več nočitev v zasebnih *obah kot celotna trebanjska občina. O Vrbovških gozdovih v ponedeljek je občinska konferenca ZK Trebije obravnavala priprave vseljudski odpKor in na-^e komunistov, zatem pa ^ reportažni zapis z na-»Podpisali so pod političnim pritiskom«, ki izšel v prejšnji šte\^ki T^enske tribtme in v katerem je opisan po«tx>peIt Pri podružbljanju gozdov, kmetocv iz Vrbovca. Konferenca ZK se 'ni stil-^jala s pisanjem v Teden-^i tiibiini, češ da je eno-®”^^ko in tendenciozno, je sklenila, naj list ob-J3>Vi celovitejšo informaci-je tildi poli-stališče do tega vpra ^ja, o vsem tem pa bo-več poročali prihod- lijič. Cestni in z njim turistični promet, ki prlteike po cesti Ljubljana—Zagreb, se isa^-no naglo veča. Po predvidevanjih strokovnjaiko^ bo cesta čez dve ali tri leta že imela tak promet, za kakršn^a se po mednarodnih normah zahteva štiripasovna cesta. In vendar gre ves ta promet v glavnem — mimo, ne da bi občina imela kaj več koristi od njega. Turistov- ne sadriiS samo z lepo naravo in stvarmi, ki jili je vredno videti, oni hočejo lepo prenočišče, restavracijo, prireditev, zabavo. Trebnje ima vsega 26 ležišč v Putnl-kovem motelu, na voljo pa je še kakih 45 zasebnih turističnih postelj, M niso dobro organizacijsko povezane. V turističnih prospeiktih komajda kje zasledimo podatek in kako fotc^rafijo iz občine, v koledarju turističnih prireditev pa občine sploh ni Krivico W deJali občinskemu vodstvu, če bi trdili, da je ta vprašanja zapostavljajo. Ni pa bilo vedno srečne roke, če sponmlmo tia kopališče ali motel, ko je Putnik zasedel lep prostor ob cesti, potem pa odlašal z večanjem zmogljivosti To, kar bi radi poudarili, Pa je: turistični razvoj n: odvisen samo od naklonjenosti občinske skupščine, temveč od celotnega prebivalst-va, njegove podjetnosti, smisla za gostoljubnost, konec koncev do čistoče, kulture ljudi _ pa vse do organizacijskih sposobnosti primer lovcev m ribičev. To naj bi se nam vsem skui>aj bolj vtisnilo v zavesti M. LEGAN PREOSTANE KANEC UPANJA — Republiški cestni^ ^ad je umaknil svoj predlog o modernizaciji cest v prihodnjih petih letih, češ da mu ni povsein znano, kako bo z zbiranjem denarja. Kot je znano, sta'ta osnutek ostro kritizirali tudi občinski skupščmi Trebnje in Sevnica- Preostane torej upanje, čeravno zelo majh-no. da bo v drugem osnutku našla svoje mesto tudi cesta Trebnje—Sevnica, ki je pravo ozko grlo med ožjo Dolenjsko in štajersko. Tako ozko, da je neprevozno. če se naredi kaka nesreča, kot je bilo na primer prejšnji teden, ko sta se zaletela z avtomobili Stane Fabjan iz Novega mesta in Ferdo Ivic iz Huma na Sotli, zaradi česar je bila cesta več kot pol ure zaprta za ves promet. OB zasedanju občinske skupščine TREBNJE 19. NOVEMBRA Začetek vsega sta vzgoja in znanje Podpora družbenemu dogovoru - Obeti glede prevozov In prehrane otrok -Trebnje podpira ustanovitev rednega oddelka pedagoške akademije Kako se odlepati od repa, od tistega 54. mesta, kaj ukreniti, da bo občina naglej e napredovala; ta misel podzavestno spremlja skorajda vsako razpravljanje, posebno še, če gre za šolstvo, i2X>braževanje, štipendkanje in kadrovsko i»litilco. Znanje je pač začetek vsega, ta resnica dobiva železno veljavo- UČNI USPEHI V LETU 1969/70 Zdaj manj „obsojenih" boljši učni uspeh pomeni: manj otrok, »obsoje* da bodo opravljali le nekvalificirana dela obdobju slabih učnih pop^ravnih izpitih pa 85,4 ^^■^^ov, o katerih so z za- odst. ^oljenostjo govorili vsi, ki v obrazložitvi je rečeno, je mar znanje, napredo- b Uli l^^ti Mirni, Je na prejS-občinske skupščine Občina se lahko zanaša predvsem na domače ljudi. Toda kaj; po podatkih o nadaljnjem šolanju mladine je trebanjska občina na zadnjem mestu v Sloveniji. Samo šestina vseh otrok konča kako šolo, ki je viiSja od osnovne, V postojnski občini na primer, kj }e prva v Sloveniji, Je takih otrok celo pet šestin. Ne bi ponavljali vzrokov, ki so pripeljali do tako nezavidljivega položaja, skušajmo raje poudariti tiste ukrepe, ki bodo pripeljali do izboljšanja. Pedagoški svetovalec JANEZ SOLMAJER je na četrtkovi skupščinski seji strnil poglavitne ugotovitve o delu šol v minulem letu. V občini smo lahko veseli, da se Je učni uspeh opazno popravil. Z njim ««e emanjšuje osipanje učencev. Opozoril pa je na vrsto neurejenih stvari: na pomanjkljiv prevoz, na neurejeno prehrano otrok, na nujno pomoč revnejšim, skratka na večjo skrb za šole in šolstvo. Predsednik lO TIS ADOLF GRUM Je govoril o realnih možnoatih, o težavah pn financiranju, o pomanjkanju stanovanj, o teža-vali šolanja duševno motenih otrok ipd. Vsem ne moreš ustreči MokronoSka osnovna šola Prane Jevnikar Zdaj jg odgovorila še na dodatno pismen odgovor, vprašanje odbornika Stanka „ ®«ovnjak Splošne vodne Brajerja. ki je občinski skup- ^^ostl Dolenjske je ugo* sporočil željo prebival- da bi zemljišča lahko cev, naj bi šolski avtobus Ce bi poglobili m ^ozil še en kilometer dlje — J. ‘Ul Jarke, kar ne bi bilo do Omuške vasi Sola odgo- drago, če bi delali varja. da bi s podalj«:aniem jjJl^torjem K plačilu stro- proge nastale težave glede bi bilo treba pritegniti voznega reda, razen tega bi u '•^‘'tnike zemljišč, spre- morali otroci, ki imajo do o bi kazalo tudi odlok avtobusa precej hoje, vstaja- ^^Sfienju manlših vodoto- tl Se bolj zgodaj. Sedanji Odo ^lede odmere je bilo vozm red je prilagojen tudi jSOvoriftno’ novomeško Ce- zimskim razmeram Vodstvo ' podjetje meni da pre Sole meni, da ne bi kazalo majhne površine, da spreminjati ne proge ne voz-m potrebna nega reda. Le malo uslišanih Samo v letošnjem letu je Kmetijska zadruga Trebnje dobila že za 1,75 milijona dinarjev prošenj za posojila. Kmetje bi radi obnovili gospodarska poslopja In si nakupili kmetijske stroje, vendar jim zadruga ne more posebno veliko pomagati. Ustregla Je lahko le nekaterim, saj je imela na voljo le 200.000 dinarjev, ki jih je kmetom-kooperantom razde- Občinska skupščina Je na predlog predsednika OLrila Pevca sprejela nekatere sklepe m priporočila. Tako naj bi naredili večletni načrt, po katerem bi postopno izboljšali prevoze otrok t Sole. Priporočila je temeljni izobraževalni skupnosti, naj preučd, kako bi vsem otrokom zagotovili šolske malice, kako bi jim omogočili, da bi lahko redno prebirali mladinski in pionirski tisk, ki je izredno pomemben za dodatno izobraževanje in vzgojo. Ko so odborniki slišali za vse večje pomanjkanje prosvetnih delavcev, so enoglasno podprli zamisel, ki Jo je sporočil poslanec J02E SUHADOLNIK: v Novem mestu Pet šol brez malic Kar v petih izaned trinajstih šol v trebanjski občini učencem ne delijo malic. To so predvsem manjše podružnične šole, ki jih obiskuje nad 400 učencev; mnogi Izmed njih imajo tudi po šest in več kilometorv daleč v šolo. Ce k temu prištejemo še nad 500 otrok, ki sicer prejemajo malico, vendar brez toplega obroka, dobimo podatek, da tretjina vseh otrok riima urejene šolske prehrane. Vzroki za tako zaskrbljujoče razmere so različni, treba bo ukreniti vse, da se bodo stvari izboljšale. Cilj Je: vsem učencem šolsko malico! Vnaprej pričakovan odgovor Na negodovanje nad slabimi cestami. Izrečeno na seji občinske skupščine, je novomeško Cestno podjetje odgovorilo tako, kot je bilo pričakovati: »Ni denarja, ni muzike. 6075 dinarjev, koli naj bi odprli redni oddelek ljubljanske pedagoške akademije. S to podporo se Trebnje pridružuje drugim dolenjskim občinam. Ko je načelnik za družbene službe JANEZ ZAJC seznanil odbornike s kritičnimi razmerami v štipendiranju, so glasovali tudi za družbeni dogovor o štipaidiranju in kreditiranju, ki naj bi pripomogel, da občina na tem važnem področju ne bi več tako hudo zaostajala. M. L. Zadruga; »Ne po naši krivdi« Na odbomiško vprašanje Jožeta Glavana Iz Rožemplja, češ kdo je kriv, da v prodajalnah Kmetijske zadruge Trebnje včasih zmanjka močnih krmil, je zadruga odgovorila naslednje: Rok traoanja močniti krmil je dva meseca, zato moramo imeti na zalogi le omejene količine krmil. Za kooperante, ki imajo večje število živali, ni zmanjkalo krmil, ker zanje lahko vnaprej .izračunamo, koliko in kaj potrebujejo. Drugače pa je s pitanjem nepogodbene živine, ko ne vemo, koliko bodo rejci kupili krmil. Razen tega včasih zmanjka krmil v tovarni, zato menimo, da krmil v naših trgovinah ne primanjkuje po naši krivdi. Trebelno: na vrsti prihodnje leto Odbornik Dominik • GimpelJ je že nekajkrat pozval občinsko skupščino, naj zagotovi pomoč pri urejevanju ceste Mokronog—Trebelno. Ta je na nekaterih mestih ozka in nevarna, tako da so predvsem pozimi v nevarnosti šolski otroci, ki se vozijo z avtobusom. Vedno je dobU odgovor, da denarja pač ni in da je treba potrpeti. Upravni odbor komiinalnega sklada pa je na zadnji seji sklenil, da niora ta cesta prihodnje leto , imeti prednost, letošnjo zimo pa bo tako, kot je. Čatež: slabe zveze Da bi imeli prevoz do Čateža, vedno znova predlagajo prebivalci te in sosednjih vasi. Svoj čas so že imeli prevoz, zdaj pa morajo peš do' vla^ ali avtobusa v Veliki Loki. Avtobusno podjetje menda trdi, da ni dovolj potnikov, ljudje pa pravijcf, da bi jih bilo toliko, da bi se splačalo voziti. > TREBANJSKE IVERI lUa prek posebnega kreditne- kor jih podjetje v povprečju ga odbora Kot smo že poročali, so nastale težave pri uvajanju regresa na obresti. Republiški zakon namreč določa, da se obresti lahko regresirajo samo pri posoHlih. kt gredo prek hranilno.kre-ditnlh odsekov, tega pa zadruga nima več. dobi letos za vzdrževanje ene. ga kilometra ceste, je obSut-no premalo Uspeh je že v tem, da ceste niso bile nikoli neprevozne. Naredili smo, kar je bilo v naši moči.« Dodali so še, da je bila kritika enostranska in pavšalna in da jo zavračajo. UGOTAVLJANJE ZNANJA. — Minuli teden je odbor Zveze rezervnih vojaških stareSin dokone, no določil, da bodo v decembru izpiti za oficirje in podoficirje. 20. decembra bodo izpiti v Velikem Gabru, Sentlovrencu in Dobrniču, 21 decembra v Trebnjem, 23. pa na Mimi. v Mokronogu in v Šentrupertu Za zamudnike bodo izpiti 27 decembra. a SESTANEK S CIGANI? Pritožbe zaradi Ciganov so se že začele, Se več pa Jih lahko pričakujemo pozimi, ko v stiski za živežem in kurjavo delajo najrazličnejše prekrSke. IzvrSni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji ocenil, da bi se Ddlo kretekli ponedeljek so veljale t trgovinah s sadjem in zeleajAvo v Kočevju in Ribnici nas’ednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Ne odstopajo od upravičene zahteve! Kočevski poslanci, odborniki in občani vztrajajo, da mora biti cesta Livold-Br(^ v naslednjih petih letih v celoti posodobljena Na zadnji seji občanske skupščine Kočevje, ki je bodo v nasiednijem proračun-bila 19. novembra, je bilo na dnevnem redu več po- sko leto prenesli le okoli membnih vparašanj, najvažnejša pa je bdla vsekakor 35.000 din dolga (lani so ga raaprava o osnutku načrta cestnpi del v Sloveniji za 345.000 din), čeprav so prvot-naslednjih pet let. (cene v din za kg) krompir 0,95 0,90 sveže zelje 2,20 2,10 kislo zelje 3,30 3,90 kisla repa 3,70 3,90 ohrovt 3,00 — cvetača 3,70 4,20 špinača 4,90 5,10 solata 4,40 4,90 fižol v zrnju 7,80 — čebula 3,60 3,50 česen 7,90 8,40 korenje 2,90 2,80 peteršilj a.ao — rdeča pesa 2,10 2,50 paradižnik 8,50 -- jabolka 2,00 3,20 do 3.20 hruSke 5,20 5,05 grozdje 5,00 5,00 limone 5,90 5,40 pomaranče 5,00 7,40 mandarine 7,80 ■— banane 5,60 5,70 jajca (oena za kos) 0,95 0,95 Odborniki in poslanci, ki so se tudi udeležili seje, so zelo kritično ocenili tisti del osnutka, ki govori, da bo v naslednjih, petih letih za posodobljenje ceste Livold— Brod na Kolpi republiški cestni sklad zagotovil le 10 milijonov din. To bi zadoščalo po sedanjih ocenah le za posodobljenje tretjine te ceste. Sklenili so, da bodo vztrajali pri svoji utemeljeni zahtevi, da mora biti v naslednjih petih letih cesta v celoti posodobljena. V zvezi s posodobljenjem ceste so sprejeli tudi sMep o najetju 3,5 milijona posojila pri Ljubljanski banki. Ta denar bodo pris.pevali občani kot svoj delež za poso-dobljernje ceste Livold—Brod. Posojilo bodo vračali z denarjem, ki se zbira v obliki samoprispevka za to cesto. To posojilo bo porabljeno za asfaltiranje diveh odsekov te ceste, ki sta že razširjena, dolga pa sta sikupaj 6 km. Z asfaltiranjem bo lahko republiški cestni sklad začel že v prihodnjem letu. nama KOČEVJE Sporočamo cenjerjim kupcem, da bo za praznike 29. in 30. novembra ter 1. decembra, blagovnica zaprta, razen SAMOPOSTREŽBE, ki bo odprta I. decembra od 7. d!o II. ure. RESTAVRACIJA BO ODPRTA tudi med prazniki neprekinjeno od 8. do 23. ure. Obiščite restavracijo, kjer boste solidno postreženi! DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ tudi LETOS ob prazniku dneva republike bo izdala skupnost jugoslovanskih podjetij nost v Jugoslaviji skozi stoletja«. Tokrat je na vrsti barok. Na šestih znamkah te serije bodo prikazana xunetniška dela naših slikarjev iz XVII. in XVIII. stoletja. Znamke je natisnila »Dunajska dr- predstavo. ■ ■ ■ PROTIALKOHOLNE AKCIJE so se začele, vendar doslej samo na raznih sestankih organi EaciJ in komisij. V razpravah po- J® dalo. Ker ni vefi nobene Sipe, udarjajo, kaj storiti, da bi se lomijo okvire oken, vrat, ključav uporaba alkoholnih pijač zmanjšala osdroma da vsaj ne bi naraščala. Pustimo pogoste reklame na televiziji za vsemogoče domače In uvožene piJaSe. Nekateri priporočajo tudi TOčjo potrotajo nealkoholnih pijač, a so žal te pijače Pomemben je tudi sklep spremembi občinskega no menili, da ga bo približno trikrat več. Med pomembnejše sklepe skupščine sodijo Se sprejem proračuna. Z raznih postavk načrta odstrela divjadi za lov- so vzeli in prenesli na drv^e sko leto 1970/71, dva odloka nad 245.000 din, kar pred- v zvezi s cenami in sprejetje stavlja okoli 5 odstotkov ce- odloka o preimenovanju ulic lotnega občinskega proraču- v mestu Kočevje, na. Hkrati so ugotovili, da J. P. Padlo je premalo medvedov Gojitvena lovišča so lanski plan odstrela divjadi izpolnila, lovske družine pa so zatajile pri odstrelu medvedov Načrt odstrela divjadi za lovsko leto 1970-71 je na zadnji seji 19. novembra siprejeda občinska skupščina Kočevje. Po tem načrtu bo v tem območju vse občine 516 jele-lovskem letu odstreljeno na nov (od tega 121 v revirjih lovskih družin, ostalo pa v revirjih gojitvenih loviič), 760 (od tega 265 v revirjih lovskih družin) in 25 medvedov (12 v revirjih lovskih družin). V preteklem lovskem letu je bilo predvidenih za odstrel 26 medvedov, padlo pa jih je le 18; medtem ko sta bila načrta o odstrelu jelenjadi in srnjadi v glavnem zadovoljivo izpolnjena. V celoti so lanski načrt odstrela medvedov izpolnila go- Dolgo praznovanje Zaposleni v delovnih organizacijah kočevske občine so veseli letošnjega praznovanja ob dnevu republike. Ker bo letos 29. november v nedeljo, bosta po dosedanjih ugotovitvah pristojnih organov prosta dneva ponedeljek, 30. novembra, In torek, 1. decembra. Tako bodo letošnja praznovanja za tiste, ki ne delajo ob sobotah, trajala Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 19. novem- Stane Potisek, Ivan Brudar, Lojze Petek, Saša Bižal, Matija Praanik, Miran Smola, Herman Kotar, Stane Ocepek, Rudi Zbačnik, Janez Merhar, Božo Rasžnoa narodno VSI OSUOVIIB SOla KocWje, obrambo občinske s3cui>Sčine, za Francka Ldtig — OS Livold; fe"Xrk(S§ imenovan Jo- Hedvika Liiac - OS Mozelj; H Anton Hočevar je bil razre- Ivanka Palmam, F^anc Volf Sen d0l&09ti člana komisije za in Marija Volf — vsi osnov- Vič; in Francka Turk — obe po- ■ Valentin Mesojedec je bil raz- sebna osnovna Sola Kočevje HM In Nada Vrečak — osnovna borce, za novega elana pa je bil imenovan Milan OpaMC. Šola Trava. Poročali smo že, da so bili -14. novembra nagrajeni člani kolektiva Združenega KGP Kočevje. Nagrajeni delavci sodijo med tiste, ki so prispevali tudi glavni delež, da se je v vojni porušena, po-žgand in zelo zelo redko naseljena Kočevska opomogla od vojnih strahot ter se kljub težavam uvrstila med srednje razvite slovenske pokrajine. Napade so prejeli: inž. Savo Vovk (uprava KG), Anton Muhič in Ivana Marič (oba ZKGP), Stane Letonja (uprava KG), Jože Škulj uprava C5G, Marija Be-nič' in Marija šohar (obe KO Cvišlerji), Lovrenc CJom-bac’ (KO Livold), Terezija Sukič (KO Mlaka), Jože Kolenc, Anic3 Vegi in Franc Erjavec (vsi obrat za proiz-votojo mesa), Janez Bobič in Ančka Rutar (oba KO Stari log), Viktor šega (kooperacija), Metod Hočevar (A-groservis), Jože Dolar, Anton Knavs in Anton Žagar (vsi (30 Kočevje), Franc Debeljak, Srečko Košir, Slavko Lindič, Ivo Marincelj in Zvonko O^rstar (vsi GO Mozelj), Anton Jakelj, Marija Žagar, (oba GO Stara cerkev), Anton Gregorčič, Alojz Grivec, Pavel Henigman, Anton KoS-mrlj, Anfton Mohar, Anton Okoren, Mirko Oražem, Ivan Oberstar, Anton Ruparčič, Jože Trdan, Ivan Vidervol in Ivana Cimprič (vsi (30 Grčarice), Mirko Dulmin, Valentin Janež, Jože Lavrič, Mirko Martinčič, Anton Pajnič, Filip Poje, Jože Urh in Anton Žagar (vsi (X) Draga), Ivan (jrorjup, Franc Oberstar in Ivan Prijatelj (vsi GO Velike Lašče), Anton Bojc, Anton Kaplan, Rudolf Levstik in Alojz Turk (vsi GO Ribnica), Anton Naglič (Mehanizacija), Anton Kavran (Lovišče), Franc Cimprič, Milan Makotar, Franc Jurjevič in Jože Hočevar (vsi špedicija Kočevje), Alojz Poje, Rudi Kuzole in Andrej Kavčič (Transport), Franc Lovrenko (Stanov£vijsko gospodarstvo), Franc Ipavec, upokojenec (Cvišlarji), Jože Oberstar, Matija Gregorič, Ivan Novak, Janez Hočevar in Jože čimič (vsi upokojenci). ^ Vložili so krape Ribiška družina Kočevje je pred kratkim vložila v Rinžo 5.000 mladih krapov, dolgih okoli 10 cm. Kupila jih je pri AGROKOMBINATU Maribor, veljali pa bodo okoli 3.000 din. kočevska ribiška družina zelo skrbi za stalež rib v Rinži, v katero je v zadnjih letih začela vlagati tudi krape, medtem ko je v preteklih letih vlagala predvsem ščuke in linje. nice, obeSalaike itd. Zopet je na novo odbitih iz tribime precej desk. To Je bil v zadnjem mesecu ih pol Se 9. podvig brezvestnežev. To delajo v posmeh in svojo zabavo, ker se čutijo v Gaju vame. JESENSKI DEL lovske- tako drage, da nekateri 2e zaradi ga turizma se Je že krepko začel, varčnosti pijejo alkohol, čeprav Odstreljujejo medvede. Pretekli Diso alkoholiki. Nekateri pripo- teden smo videli na avtomobilu ročajo, naj bi gostje kje lahko lovca turista pred HOTELOM PU- dobili mleko ali belo kavo. Prav GLED velikega medveda, za kate- tistl, katerim bi mleko najbolj rega so trdili strokovnjaki, da je koristilo, pijejo najdražje uvožene bil med uplenjenimi v tej sezoni Cgane pijače, ker se s tem poka- največji in naJstareJSl. Cenili so, Sejo »moške«, čeprav bi moralo da Je bil star nad 10 let. Od- nekaterim strežno osebje odkloniti streljen Je bil v lovišču lovsko postrežbo s tako pijačo, ker so družine v Kolpski dolini. KOČEUSKE NOUIGE »POSNETEK ZA SPOMIN« ■ slavja delavcev ZKGP Kočevje 14.novembra 1970 (Foto: Mohar) ^S;»Ž!*ŽčŽjwŽ«tfl«>^0; RIBNIŠKA ZANIMIVOST Gradnja je trajala 20 let Gozdarski dom so gradili Ribničani dvajset le tin več, zato uajlepših stavb v Ribnici. pa je ta dom ena (Foto: Mohar) \ Proizvedli več, kot so načrtovali v INLES so proizvedli letos za 30 odstotkov več, storilnost se je povečala za 21 odstotkov, osebnf dohodki pa za 25 odstotkov pri istem številu zaposlenih - Kupci so vedno slabši plačniki Podatki o proizvodnji v na j večjem ribniškem podjetju INLES so v prvih letošnjih desetih mesecih zelo ugodni. Vse kaže, da bo letos proizvodnja za 30 odstotkov večja, kot so načrtovali. Tak uspeh pa bo dosežen predvsem zaradi večje storilnosti. Količinsko so v prvih desetih mesecih letos proizvedli 2a 21 odstotkov več stavbnega pohištva, kot so načrtovali; letošnji proizvodni načrt pa je Slab beton Poročali smo že, da ribniška mladina ureja v spodnjih prostorih doma družbenih organizacij oziroma gozdarskega doma svoje klubske prostore. Pri urejanju kluba, ki naj bi bil odprt za letošnji dan JLA, so naleteli na vrsto težav. Prav zdaj pa so ugotovili, da tla pokajo in da jih bo treba verjetno znova zabetonirati, ker bi sicer v klub vdirala voda. Mladinci se zdaj sprašujejo, če niso morda teh prostorov namesto z betonom zabetonirali kar z umetnimi gnojili. enak dejanski lanski količinski proizvodnji. S prodajo izdelkov nimajo težav, nastopajo pa težave zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Splošna nelikvidnost oziiroma zadolženost postavlja v vedno težiji položaj tudi IN LES. V zadnjih osmih mesecih dolgujejo kupci podjetju kar še enkrat več, kot so v začetku leta oziroma, izraženo v dinarjih, 15 miUjonov din. INLES prodaja tudi na po-rošniška posojila. Ker banka ne more podjetju nadomestiti vseh posojil, ima INLES v posojilih »zamrznjenih« še nadaljnjih 6 milijonov din. Pri- čakujejo, da 'se bo položaj v prihodnje še poslabšal, ker so doslej lahko dajali posojila do 10.000 din, odslej pa bodo zaradi novih predpisov le do višine 6.000 din. Poprej osebni dohodek je znašal za prvih devet mesecev letos 1266,94 din in, je bil za četrtino večji kot v istem obdobju lani. Število zaiposlenih se v tem obdobju ni bistveno spremenilo. Postopno posodobljenje proizvodnje namreč zahteva manj delavcev za enako proizvodnjo. V prihodnjem letu nameravajo zaradi višo'ih ^žiivljenjskih stroškov zvečati osebne dohodke za 12 odstotkov, zaradi višje storilnosti pa pričakujejo, da se bodo osebni dohodki povečali še za nadaljnjih 8 odstotkov. J. P. Prav gotovo so ribniški statistiki pozabili zabeležiti, da je ena novejših ribniških zanimivosti tudi novi gozdarski dom. Skoraj neopazno je bil vseljen in je danes sedež gozdnega obrata Ribnica, večine družbenc-polibičnih organizacij, in končno seveda, da bo vsem zadovoljeno, sta v njem tudi dve stanovanji za delavca v gozdarstvu. Gozdarski dom je ena najmodernejših in najlepših enonadstropnih zgradb v Ribnici. Sezidan J® na temeljih, katere so izkopali ribniški prostovoljci še v prvi naši p>etlet-ki med leti 1947 in 1952. Je to torej gradnja, ki je trajala le malo manj kot tridesetletna vojna, vsekakor pa 20 let in nekaj čez. Najprej so hoteli tu sezidati zadružni dc>m, a je zananjkalo organizatorjev' in denarja. Ne ve se, če so bili tisti, ko so začeli s prostovoljno akcijo, resnično prepričani, da je prav, če bi bil tu zadružnj dom. Po ustanovitvi gozdnega o-brata v Ribnici se je zadeva s temelji, ki so bili sicer že zabetonirani, spet premaknila: gozdni obral je ponudil, da bo zgradil tu gozdarski dom. Predlog je bil z velikim veseljem sprejet. Kako tudi ne! Končana bo ena najdaljših gradenj z zgodovini Ribnice, ki je prišda že v pregovor. -k Borci o tem in onem Na nedavni seji sekretariata občinskega zbora ZZB NOV Ribnica so razpravljali o nameravani gradnji vikenda na Travni gori za svoje člane. PrČstor za gradnjo jim je dodelilo turistično društvo Sodražica. Pri tej gradnji naj bi sodelovali člani ZB tudi s prostovoljnim delom. Nadalje so razpravljali o delu odborov za splošni ljudski odpor in vlogi njihove organizacije pri delovanju teh odborov. Znova so se zavzeli, da bi z novim letom ustanovili poseben odbor za organizacijo civilnih pogrebov itd. —r Premalo stanovanj v Ribnici v stanovanjih KZ stanujejo drugi - Kam preseliti 5 družin, ki morajo iz župnišča Kmetijska zadruga Ribnica je lastnica 26 stanovanj. Le v treh teh stanovanjih so zadružni uslužbenci, vsa ostala pa zasedajo delavci in uslužbenci dingih delovnih organizacij, prosvetni delavci in upokojenci. • Med tremi stanovanji, ki jih uporabljajo člani kolektiva KZ, je biik> eno že nevarno za stanovalce. To stanovanje je bilo na cesti na Ugar, v njem pa sta bila do nedaiv-nega zakonca Ristič. Ker zadruga nima prostih stanovanj j sta Rističeva začasno dobila Bo mleka manjkalo? Kmetje v ribniški občini niso zadovoljni s sedanjo odkupno ceno mleka, ki znaša dinar za liter mleka, ki ima tolščobno stopnjo 3,6. Ta cena se ni povišala že tri leta. Kmetje se strinjajo š predlogom Ljubljanskih mlekarn, po katerem bi dobili za liter mleka 1,20 do 1,30 din. Zaradi nizke odkupne cene so prizadete tudi vzorčne kme.-tije, ki 80 jih komaj dobro začeli »ustanavljati, njihova' osnova pa je prav mlečna proizvodnja, če se cena mleku ne bo kmalu spremenila, bodo kmetje prenehali rediti krave in potem na trgu ne bo dovolj mleka. Volitve in imenovanja Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pni občinski skupščini Ribnica Je skupščina na zadnji seji izvolila za sodnika občinskega sodišča v Kočevju Andreja Horvata. V komisijo za popis prebivalstva je skupščina imenovala inž. Alojza Marolta (predsednik), Rudija Brinška (tajnik) in za Člane Dušana Lavriča, Vinka Kersniča, Danila Moharja, Lojzko Miklič, Maksa Nosana, Karla Oražma in Stefana Lovšina. Za člana razpisne komisije za imenovanje direktorja DU Ribnica je skupščina imenovala Danila Moharja. v Za ravnatelja osnovne ^le Loški potok je bila imenovana Olga Mohar, dosedanja ravnateljica. Za predstavnika v republiško ski^Miost otroškega varstva je bil imenovan Alojz Žagar st. Za predsednika komisije za ugo tavljanje letne storilnostne analli.? pri Osnovni šoli Ribnica je bil imenovan Danilo Mohar. V svet delavske univerze »Jo2e Šeško« v Kočevju sta bila imeiio-vana France Grivec in France Zajc. V volilno komisijo za volitve samoupravnih organov skupnosti zdravstvenega varstva so imenovali Zlato Zobec. Skupščina je dala soglasje k imenovanju Antona Andoljška za direktorja Vodne skupnosti -Kočevje — Ribnica. V kratkem sindikalni zbori Občni zbori sindikalnih organizacij v ribniški občini bodo končani januarja občinsko stanovanje v Kolodvorski ulici. To omenjamo, ker je bilo za to stanovanje več kandidatov. Rističeva naj bi se po šestih mesecih preselila v novi stolpič v Ribnici, ki bo vsaj čez pol leta vse-•Ijiv. Navedeni primer nam pove, kako težko je dobiti v Ribnici stanovanje. Dobijo ga lahko le redke družine, ostali pa nemočni čakajo, kxiaj bodo prišli na vrsto. Letos je prejela občinska skupščina 13 prošenj za stanovanja. Ce k temu prištejemo še 14 nerešnih prošenj iz lanskega leta, vidimo^ kako velike so potrebe po stanova- Nedavna seja občinskega sindikalnega siveta Ribnica je bila posvečena predvsem pripravam na bliž- , nje občne zbore sindikalnih organizacij. Sklenili so, njih. Lam m letos je dobilo da se bodo občni zbori začeOi v decembru, zaključili ČREPINJE IZ tONČARUE ■ ZBOR VOLIVCISV — Diugl Sklic zbora volivcev Je bil u.speSno izveden, čeprav nezadostno obiskan. Na zbor volivcev v Dolenji vasi se je odbor krajevne skupnosti dolM-o pripravil in zbranim posredoval že izdelan načrt dela in zahtev za naslednje petletno obdobje. Načrt dela krajevne skupnosti obsega vrsto nalog: gradnjo dvorane v Dolenji vast, proučitev mbžnostl za organizacijo otroškega varstva ob novi dvorani, prestavitev pokopališča, zajezitev In regulacijo potoka Ribnice, vzdrževanje cest 4. reda in poljskih poti, organizacijo civilne zaščite, prekategorizacijo ceste na Hrib v cesto 4. reda, asfaltiranjei ceste preko »Golnika« proti Rakitnici, ureditev vaške kanaMzacije, Avtobusna postajališča, delovanje kmetijske zadruge in osemenjevalno službo, popravilo javne tehtnice. Nalog več ko dovolj, uresničevanje pa bo zahtevalo ne le veliko denarja, pač pa tudi vztrajnost in delavnost občanov. ■ SODELOVANJE — Precej nalog iz načrta dela krajevne skupnosti Dolenja vas zahteva sodelovanje s sosednjimi' krajevnimi skupnostmi (Prigorica, Rakitnica). Na zboru volivcev so se dogovorili, naj bo vodstvo KS pobudnik za skupen sestanek vseh tieh krajevnih skimnostl, na katerem bodo razpravljaj o izvedbi nalog. Predvsem velja to za gradnjo dvorane in prestavitev pokopališča, pa tudi avtobusnega postajališča (skupaj z Rakitinco). Za posamezne načrte t>odo Imenovali r^ijske pdbore, tako da bo v delo vključenih kar največ občanov. ■ NEM.'^KA VAS' — Na zboru volivcev v NemSki vasi so občani razpravljali predvsem o komunalnih zadevah. Najbolj nujne naloge so čiščenje požiralnika blizu vasi, lokacija avtobusne postaje, omejitev hitrosti na cesti skozi .vas na 50 km na uro, razmejitev vaških poti (ugotovitev širine), gradnja gasilskega doma (prostor za sestanke), sanacija vast in sredstva krajevne skupnosti. pa V januarju. Dogovorili so se tudi, da bodo dali na dnevni red zborov predvsem^ samoupravljanje in izvajanje samouprav, nih aktov v praksi, vlogo sindikalne organizacije v podjetju, stanovanjska vprašanja, izobraževanje in informiranje. Posebno pozornost bodo posvetili kadrovskim pripravam za volitve novih vodstev sindikalnih organizacij. Na zborih bodo sprejemali še delovne programe za prihodnje leto, člani plenuma občinskega sindikalnega sveta iz nekaterih delovnih organizacij so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju med sindikalnimi organizacijami in vodstvom občinskega sindikata. Ugotovili so, da so slabemu sodelovanju delno krive tudi sindikalne organizacije same. V delovnih organizacijah želijo, da bi jih večkrat obiskali odgovorni usltižbenci občinske uprave. Teh stikov tn sodelovanja je po mnenju članov plenuma bilo premalo. Beseda je tekla tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo sindikate. Tako med drugim o osebnih dohodkih, nagrajevanju in merilih za nagrajevanje, izdelavi srednjeročnega programa razvoja gospodarstva v občini, o pomanjkanju stanovanj za prosvetne delavce v Sodražici, obveščanju v delovnih organizacijah in drugem. Kontoo so sprejela še sklep, da bo občinski sindikalni svet prispeval določen odstotek od svojih dohodkov za gradnjo Univerze delavske solidarnosti v Banjaluki. Kuga med ščukami v zadnjem času razsaja v potoku Ribnica kuga. Zaradi nje je poginilo veliko ščuk. Povzročitelja kuge še niso odkrili, zato ribniška družina opozarja ljudi, naj ne love oziroma ne jedo ščuk iz potoka Ribnice. Ribiška družina obnavlja ribji zar(>d z mladimi ščv^ami. stanovanja komaj Sest prosilcev. Zaradi izredno slabih stanovanjskih i*azmer v sta^rbi bivšega župnišča je oddelek za gospodarstvo in finance izdal odločbo, da se mora izseliti pet družin. Štirje družinski glavarji so zaposileni v INLES, eden pa v RIKO. Kaj bodo sedaj storila za svoje delavce njihova podjetja? ce se bo občinski organ držal črk svoje odločbe, bodo prizadeti ljudje pozimi na cesti.! Nova okna INLES Decembra bo »Inlesov« ob-rat oknama v Loškern potoku predvidoma opustil sedanjo proizvodnjo oken in prešel na proizvodnjo novega, sodobnega tipa okna. 2e zdaj pripravljajo za to preusmeritev potrebne materiale, orodje in stroje. Z redno proizvodnjo novih oken bodo začeli že januarja prihodnje leto. Draga stanarina? štiri stanovanja je kupilo ribniško podjetje INLES za svoje člane kolektiva v stolpiču, ki ga zdaj gradijo na Prijateljevem trgu v Ribnici. Stanovanja naj bi predvidoma zasedli strokovnjaki, ki že delajo v podjetju ali pa jih bodo šele dobili. Vendar nekateri že pravijo, da niso zainteresirani za, stanovanja, ker bo stanarina zelo draga. Aličeva Ančka 18. novembra so na poko-iyilišču v Hrovači pokopali 74-letno Ančko Alič iz Rih-niče. Aličeva se je rodila v Velikih Laščah. Bila je na-predna ženska. Takoj po vdortu sovražni-ka v našo domovino se je vključila v narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. Bila je z dušo in srcem partizanska aktivistka. Nekaj časa je bila v operativnih enotah NOV in se borila s puško v roki proti' okupatorju. Bila je tudi partizanska učiteljica v Grčaricah in vzgajala otroke, kljub stalnim grožnjam okupatorja, in domačih izdajalcev, k\ so vedrili v bližnji postojanki v Ribnici. Leta 1943 se je kot odposlanka udeležila tudi zasedanja Kočevskega zbora. Po vojni je bila zaposlena v prodajalni, tobaka v Ribnici. Pokojna Aličeva je bila vedra ženska in med ljudmi telo priljubljena. Ljudje so jo imeli radi zaradi njenega značaja, saj je bila z vsemi v prijateljskih odnosih. Zato bo ostala vsem, ki so jo poznali — in teh ni bilo malo, — v lepem spominu. Na zadnji poti jo je pospremilo veliko število ljudi. Svojcem izrekamo sožalje. ORTNEŠKI POROČEVALEC i • t i s i Kolektiv blagovnice NAMA KOČEVJE čestita svojim potrošnikom za 29. november, dan rerubiike! ■ ■ ■ 90 LET CVAROVE ZIN. KE — 18. novembra je praznovala v vasi Hudi konec v krogu naj. ožjih prijateljic — prosvet^iih delavk svoj visoki življenjski .lubilej Zinka Ovarova, učiteljica v pokoju. Skromno in tiho, kot je fcilo vse njeno življenje, v katerem je veliko delala, a malo jemala, iiži. va pokoj že od leta ll»30. Prijale. Iji, znanci in vaščaiii ji iz srca želimo, da bi v zd/av u tn zado- . voljstvu preživela med nami še mnogo let. ___________ ■ ■ ■ PAST ZA AIED\^DE ALI LJUDI? — Porušeni most na lokalnd ortneški cesti še vedno straši s svojo veliko nezava^Cior.o luknjo. Podnevi se grozljivo orez-no vi^, ponoči pa je prava past za pešce in voznika, ki ne vedo TSv to cestna oviro. ■ ■ ■ GARDEROBA KOLES — V avtobusni čakaln.oi v Ortne. ku sta is tri tedne spravljeni dve neeaklenjenl kolesi neznanih last. nikov. Noč In dan sta vsem na razpolago, morda za preizku.*^jo poštenosti. Do sedaj sta bili nedotaknjeni. Rešite 'ids skomLi! ^ ■ ■ ■ MALA UREDITEV — VELIKA PRIDOBITEV — Na f'd-cepu z asfaltne cestb na lojalno v Ortnek je premalo pros*^ora za nemoteno speljevanje v obe smeri. Ce bi odkopali meter zemlje, > bi bilo za voznike lažje. ■ ■ ■ ZADNJI LETOŠNJI IZ. LET — Ribr»ičani so se spet namenili na Andrejev sejem v staro Gorico. V ponedeljek, 30. novembra. ob 5. uri, se bodo odpeljali skkro, v tonntmo Belt tn podjetje Begrad. Nekaj domačinov si Je našlo zaposlitev tudi v drugih krajih. ■ TUDI OKOLICO UREJAJO — Delavci Obrtnega komunalnega podjetja so prejšnji teden urejali okolico novega ga.silskega doma. Zasadili so vrtnice in okrasno grmičje ter parkovno drevje. 2e na pomlad bo okolica gasilskega doma veliko lepša. ■ Z MAKSI PLASCI MINI PROMET — v trgovini ljubljanskega Veletekstila imajo že nekaj časa na zalogi maksi plašče. Medtem ko mladi svet kaže za novost precej zanimanja iiv plašče z veseljem ogleduje, Jih niso dosti prodali. Verjetno je kriva cena, ^ pod 720 din ni maksi plašča. ■ SE PRECEJ NIZKIH ZASLUŽKOV — Na območju občine Je bilo konec septembra Se 40 občanov, ki so dobivali na mesec manj kot 600 din osebnega dohodka. Do 800 din zasluži 289 ljudi, do 1000 din prejemkov ima 776 občanov, do 1200 din. pa prav tako 776 občanov, do 1400 din 407 občanov, do 2000 din pa 446 občanov. Med 17.000 prebivalci jih samo 128 zasluži več kot 2000 din. ■ NA 2IVILSKEM TRGU — V četrtek so imele ženske naprodaj očiščene orehe po 30 din kilogram, jajca po 1 din, čebulo po 3 din kilogram, zelje po 1 din. Za 4 glave česna so zahtevale 2 din, za glavo solate 1 din in za korenino hrena 2 din. Kaj je s kihom? v črnomaljski občini delujeta samo dva kinematografa: v Črnomlju In v Semiču, medtem ko je na Vmici predvajanje filmov že pred leti prenehalo. Ugotavljajo, da obiskuje filmske predste-ve predvsem mladina, zato bi morali bolj paziti na izbiro programa. Ker kinematografi ne dobivaijo nobenih dotacij, so prisiljeni predvajati komercialne filme, ti pa z vzgojo nimajo nobene zveze. Obsteja predl<%, naj bi kino dobil nekaj sredstev za boljše filme, obenem pa naj bi zaživela — vzgojna dejavnost v krožkih. V nekaterih drugih krajili tako že delajo. Akademija za dan republike v soboto, 28. novembra, bodo v Črnomlju dan republike počastili z akademijo, ki bo v Prosvetnem domu. Po uvodnem govoru bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali godba na pihala, kulturna skupina JLA in mladina domačih šol. Na proslavo so vabljeni vsi občani. ni pogojev. Ker Je v stavbi že cenitralna kurjava, z gradnjo bazena ne bi bili prehudi stroški. Ce bi postevili ob bazen premično steno, bi ga poleti lahko uporabljali za turizem. Razen tega je treba doseči (ne samo v Črnomlju!), da bi učitelje telesne vzgoje plačali za izvenšolsko delo. Topla tovariška beseda v zahvalo danes ne zadostuje več. Saj tudi od drugih strokovnjakov ne zahtevajo, da bi poipoldne delali zastonj. Vsaj 4 lu« tedensko bi morali plačati telesnov^ojnim pedagogom, ki mladino pripravljajo na tekmovanja. Rav-natelj gimnazije je za predlog že pokazal razumevanje. RIA BACER ko je bilo v zadrugi več agronomov, kolektiv ostal takio rekoč brez alrokovnjakov, imajo spet 3 ljudi z visoko šolo. Pol^ tega je zaposlenih 14 s srednjo izobrazbo, Vedno manj otrok Značilno za šole v črnomaljski občini je, da število učencev iz leta v leto pada. Tako je bilo še leta 1968 2.595 učencev, lani so jih imeli le 2.506. V enem letu je padlo število šoloobveznih otrok za 89. Temu je krivo predvsem izseljevanje. V nekaterih odročnih šolah, kot so Rožni dol, Preloka, Stara Lipa, Zilje in Stari trg je učencev že ,tako malo, da nastaja vprašanje, če se izplača zanje obdržati šolo. Kaj storiti, je težko vprašanje, ki mu trenutno še nihče ne ve odgovora. Ce bi učence prešo-laU bi morali zanje organizirati prevoz, znano pa je, da v zimskem času marsikatera cesta sploh ni prevozna. 16 novih voznikov 20. novembra so bili v Črnomlju prvič izpiti iz cestnoprometnih predpisov po novem sistemu. Prijavljenih je bilo 60 kandidatov, od teh jih Je izpit naredilo 39. Naslednji dan so 6pravljali še izpit iz praktične vožnje, toda samo 16 občanov je komisijo zadovoljilo z znanjem. Torej od 60 kandidatov samo 16 novih voznikov! —pk 4 So visoko kvalificirana, 48 je kvalificiranih, 7 polkvali-ficiranih in 26 nekvalificiira-ndh delavcev. Cisti dohodek, kar ga bo letos ustvaril kolektiv, je ^ zdaj namenjen nadaljnjemu razvoju., V letu 1971 nameravajo v Črnomlju zgraditi dva sodobna lokala za prodajo mesa, medtem ko so zunanje mesnice zaenkrat bodje opremljene. Obsteja predlog, da bi v mestu postavili eno mesnico poleg stevbe zadruge, drugo nekje na GHavnem trgu. Ko je zadružni svet nedavno tega ocenjeval tričetrtleb-no analizo poslovanja, je bil dokaj zadovoljen. Po več letih so pmč pokazali resničen dobiček. Nadaljnja naloga fcoiektiva pa je: čimbolj zmanjšati izgubo v lastni pro-izivodnji, ki jo največ bremenijo anuitete. Prav tako bodo skušali s podjetji, za katera pitejo živino, doseči boljše pogoje, kajti s sedanjim obračunom sicer ni izgube, pa tudi večjega ostanka dohodka ne. In kakšno je stanje v novi klavnici? Dela s polno zmogljivostjo, mesa je dovoflj, le zaslužka ni velika Ker gredo cene govedi navzgor, cene mesa v maloprodaji pa so zamrznile, ni takega finančn^a uspeha, kot so pričakovali. Na srečo ima zadruga že sv*> Je prašiče iz kooperacijske reje, tako da s cenejšo proizvodnjo svinine krije nakup dragih goved. Dragatuš v delovnem zaletu Urejajo pokopališče in pot do Obrha Te dni so končali dela na vaškem pokopališču. Vaščani so pokopališče povečali, zgradili oporni zid in naredili tudi dovozno pot. Itelov-ne akcije, ki so se je udeleževali prebivalci Breznika, Nerajca' Podloga, šipka in Dragatuša, je vodil tov. Pe-rušič iz Breznika. Samo Dra-gatuščani so na pokopališču prostovoljno delali več kot 200 ur. TV> je bila ena največjih deloraih akcij v zadnjih letdh. Prav talro uspešni so bili pri popravilu poti proti vasi Obrh, kamor avtomobilu niso mogli. Pod okriljem krajevne skupnosti je dela vodil Jože Brodarič. Pot so utrdili tabo, da po »jej lahko pridejo na Obrh tako voesovi kot avtoniobili. V tej delovna akciji so opraivili ljudje več kot 100 prostovoljndh delovnih ur. Kot ugotavljajo, ste se s požrtvovalnostjo med vsemi najbolj izkazala Verooiiika Kuzma in Janez Barič. Oba ste največltrat delala, tovariš Barič pa je'poleg tega še vozD s traktorjem. Akcija za samoprispevek že ima prvo podporo s terena Področni posveti Socialistične zveze Od četrtka do sobote so se v čmomalijski občini zvrstiU področni posveti s predsedniki krajevnih organizacij SZDL in političnimi aktivi na terenu, kjer so obravnavali osnutek novega programa javnih del za obdobje 1972 do 1976. Povsod so ugotevljali, da se je s samoprispevkom do.-slej veliko naredilo in da je taka oblika pomoči občanov še vnaprej potrebna. Posebno podporo novemu programu javnih del so dali na vi-niškem in semiškem območju. Predlagali pa so, da je treba pri gradnji dati prednost najvažnejšim objektom, kot je ceste do Adlešič, In gradnji vodovodov. Razen te-ga predlagajo, naj bi imeli v zbranih sredstvih manjšo rezervo za dela posameznih krajevnih skupnosti, ker bodo ponekod sprejemali še dodatne krajevne samoprispevke in jih bo treba delno podpreti. Razprava o samoprispevku se bo nadaljevala v okviru SZDL na krajevnih konferencah, ki se bodo zvrstile od 5. do 15. decembra. Na vrsti Je izobraževanje v okviru obrambne vzgoje prebivalstva v občjni Črnomelj pripravlja Zavod za kulturno prosvetno dejavnost v sodelovanju z odsekom za narodno' obrambo pri občinski skupščini Črnomelj ciklus pKredavanj. Občani, ki so obvezni hoditi na predavanja, bodo dobili pismena vabila. K. W. Praznike ob dnevu republike boste prijetno preživeli v oblačilih, kupljenih v poslovalnici 'teletekstuČRNOMELJ Martina so dobro počastili Kdor je voščil, je pri Martinu Pezdircu v metliškem bifeju dobil vsaj dva deci Da je Martinov običaj v MetliM š& trdno ukoreninjen, se je videlo 11. novembra. Mesto je bilo polno okoličanov. Vsi Martini so znance in prijatelje vabili na kozarček, kdor pa je ta dan prišel v Mercatorjev bife pri avtobusni postaji, kjer je za poslovodjo Martin Pezdirc, je na šefov račun spil dva deci, kavo ali Šilce žganja. Po želji! — Ali vsako leto svoje goste tako počastite? sem vprašal poslovodjo, ki je samo podajal roko in se zahvaljeval za voščila. »še vedno častimo Martina. Ne zato, ker je svetnik, ampak zaradi običaja. Lani me je ta praznik samo v našem lokaiu stal dobrih 90 din. Letos bo ver- jetno »ceha« še večja. Ni mi žal, saj je Martinovo samo enkrat v letu! — Vam je znano,'kakšen je običaj na Martinovo po vaseh? »Kako ne, saj sem Dra-šičan! Včei'aj sem bil doma. Hodili smo od kleti do kleti, k znancem in sosedom, p>ovsod pokušali letošnji pridelek, peli in^ pili, nazadnje pa v vsaki kleti izbrali še ime za vino. Navada je, da izberemo takega svetnika, Id ima god ob koncu poletja. To pomeni, da bo vino tistega gospodarja trajalo dotlej«. — Verjetno po takem prazniku drugi dan boli glava, kajne? »Jaz nimam navade piti, ob takih priložnostih p^. Kljub temu, da smo precej pokušali, sem danes kar čil in zdrav. Naše vino je dobro in zdravo., saj se še nihče ni pritožil, da bi ga po pristnem drašičanu bolela glava.« — No, in kaj ste ugotovili? Je letošnji pridelek dober? — Zelo smo zadovoljni. Kvaliteta vina je boljša, kot je bila lani. Kakor je bila pomlad slaba za vinogradnike, je bila jesen to-lico leip>ša. Grozdje je v soncu dolgo zorelo, zato se letos ni bati kislice. R. B. y< f> "A -Ki «4. iT' 4 ;;j ^ 4. -'3 PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM — Na svečanosti v Metliki je pakale in priznanja športnikom podelil predsednik ObSS Andrej Smuk (slika desno). Zvon* ko Pavlovič (levo zgoraj) ima veliko zaslug, da je telunovanje teklo nemoteno. Pokali, ki so jih osvojile ekipe in posamezniki (levo spodaj). (Foto: S. Dokl) KONČANE ŠPORTNE IGRE V METLIŠKI OBČINI Za praznik pokali športnikom Na posebni svečanosti podelili pokale in nagrade najboljšim športnikom iz metliške občine - Najboljši športniki iz BETI in OŠ Metlika Priznanja krvodajalcem v oteviru praznovanja ob-Cinskega praznika je bila v nedeljo, 22. novembra do-poidne, v domu Partizana svečanost, namenjena krvodajalcem doma;če občine. v izbranih besedah je predsednica . občinskega odlbora Rdečega križa Anica Moleik poudarila velik pomen krvodajalske akcije, na kar je predsednik občinske konference SZDL inž. Janez Gačnik iK>delil 8 diplom tovarišem in tovarišicam, ki so vsaj petnajstkrat oddali svojo kri. Zlate značke za desetkratno oddajo krvi je prejelo 17 krvodajalcev, medtem ko je bilo 67 takih,’ -ki so se odzr/ali krvodajalstvu vsaj petkrat. Nato je zastopnica republiškega odbora RK podelila posabna priznanja z zlatimi znaki, ki jih je izdal zvecni olbor Jugoslovansskega RK. Te so za dolgoletno, požrtvor valno in vsestransko aktivno delo v organizaciji RK prejele Nežka Dragaš iz Metlikie, Marija Krštinc iz DragOlAlje vasi in Marija Radkovič s Suhorja. Republiška priznanja s srebrnimi znalki pa je dobilo pet zaslužnih aktivistk RK, in sicer Stanka Požek, Mimica Starešinič, Nežka Travnikar in Nada 2abčič iz Metlike ter Tončka Damjanovič iz Rosalnic. Lepo prireditev sta v kvalitetnim, za to priložnost sestavljenim programom poživila pevski Tibor poklicne šole tovarne BETI in mladinska igralska sikunlna »Os^p Sest«, sodelovala pa je tudi metliška godlba na pihala. Po proslavi je bilo prijateljsko srečanje vseh navizo-čih krvodajalcev. V počastitev občinskega praznika metliške občine je bila v ponedeljek, 23. novembra, zaključna slovesnost ob zaključku letošnjih sindikalnih in športnih iger. V dvorani občinske skupščine se je zbralo precej privržencev Pionirske športne igre v počastitev občinskega praznika potekajo na osnovnih šolah v Suhorju, Podzemlju in Metliki ^>ortne igre. Več kot 200 učencev, ki so člani šolskih športnih društev, je že tekmovalo v streljanju z zračno puško, v rokometu in drugih športnih igrah. športa. O pomenu iger je govoril tajnik tekmovalnega odbora Zvonko Pavlovič, ki je poudaril, da je tekmovanje uspelo, saj je pritegnilo več kot 200 tekmovalcev. Omenil je tudi, da je večina nastopajočih izrazila željo tekmovati vse leto, ker tekmovanje v počastitev občinskega praznika prehitro m:nejo. Če že ocenjujemo letošnje športne igre, ne moremo mimo dejstva, da so se posebno izkazala šolska športna društva in mladinci iz Slamne vasi. Za najboljše posameznike in ekipe so organizatorji pripravili lepe pokale in praktične nagrade, ki so jih v glavnem pobrali tekmovalci Beti, Metlikatransa, sindi- kata družbenih dejavnosti in mladinci Slamne vasi. V kategoriji delovnih organizacij so zmagali športniki BETI, med šolskimi športnimi društvi pa učenci metliške osnovne šole, ki so prejeli še posebne pokale. Nova številka »Belih brez« Za občinski praznik so na osnovni šoli izdelali novo številko šolskega glasila »Bele breze«. To je prva števol-ka v letošnjem šolskem letu. Prinaša poročila o delu vičen-cev v izvenšolsikih dejavnostih ter literarne prispevke učencev od prvega do osmega razreda. V" Popis ostarelih ljudi je pomoči potrebnih v metliški občini končan - Ugotavljajo, da blizu 200 ljudi - Uvedli bodo pomoč na domu je Resnična iz iz mesarice v Mercatorjevi mesnici v Metliki je ondan mesarjev prijatelj vprašal: — Tine. imaS morda svinjske mo&gane? Mesar vn: »Jaz jih nimam, avt'ak če hočeš ti nositi svinjsko glavo, jo ■ lahko takoj dobiš ...« Občinska konferenca Socialistične zveze je po terenu skupno z aktivisti Rdečega križa izvedla popis ostarelih in bolehnih ljudi, ki se ne morejo več sami preživljati. Kaj so ugotovili, je povedal Nino Petrič, sekretar občinske konference SZDL, ki je zbrane podatke analiziral. — Popis je pokazal, da je blizu 200 občanov potrebnih pomoči. StevUka je precej ^soka glede na to, da ima občina vsega 7.240 prebivalcev. Ali niso bili popisovalci morda preveč širokogrudni? »Iz gradiva, ki sem ga dobil s terena, ugotavljam, da ni niti enega primera, da bi kdo prosil za socialno podporo, če je ni zares potreben. Največ so ostareli prosili za nego na domu in pomoč pri vsakdanjem delu ter za zdravljenje. Veliko manj je interesentov za bivanje v domu počitika. To kaže, da so ljudje na deželi še močno navezani na zemljo, čeprav le ne morejo več obdelovan ti.« — AH se problematika ostarelih kaže samo ,na podeželju? V Metliki ni takih primerov? »Ostareli so v mestu problem zase. To so ljudje, ki so se vse življenje vdinjali pri tujih ljudeh za dninarje. Nimajo možnosti za pokojnino, čeprav so garali od jutra do noči. Zdaj so stari, nimajo nič svojega, navadno še sorodnikov ne.« . — So na spisku pomoči potrebnih občanov tudi borci in aktivisti? »Tudi. Se precej jih Je. Kljub temu da je za reševanje borčevskih zadev v naši občini veliko razumevanja, še n! poskrbljeno za vse borce. Podpore in priznavalnine, ki jih pri nas lahko dajemo, so tako majhne, da sploh ne zaslužijo naziva družbene pomoči.« — Ste ue:otavljali tudi to, aHi svojci skrbijo *a ostarele starše? »Prav s tem so imeli popisovalci precej težav. Marsikje je vsem vaSčanom znano. da se na primer za ostarelo mater nihče od otrok ne zmeni, ta pa je izjavljala, da ima obiske in da Ji otroci pošiljajo denar. Mater je sram za lastne otroke. Ni hotela priznati, da je sama in zapuščena, medtem ko se njeni vozijo z avtom. V nekaterih zares kritičnih primerih socialne ogroženosti, ki smo jo ugotovili na terenu, bomo svojce poklica- li na razgovor. To zahtevajo vaščani, pa tudi popisovalci.« — V katerih predelih občine je največ socialno ogroženih? »Spisek kaže, da je v Metliki 30 takih občanov, v Dra-šičah 22, na Lokvici 21, na Radoviči 19, v Gradcu 14, na Božakovem 11, v Slamni vasi 12, na Jugoorju 10, na Suhorju 13. Popis še ni popoln, saj zajema le nekaj čez 150 ljudi, že adaj pa vemo za nove primere.« — In kaj bo sledilo popisu? »Organizirali smo že seml^ nar za varstvo ostarelih. V najkrajšem času bodo po terenu ustanovljene komisije za socialno delo pri krajev- TRI IZBOŽAKOVEGA ■ DELE2 k občinskemu prazniku. V počastitev 26. novembra in dneva republike bodo božakov-ski učenci pripravili kulturni program. Učenci III. razreda bodo ob tej priložnosti nastopili z igrico »Domovina, ti si knkor zdravje«. NA CESTI METI.IKA—B02.1-KOVO že nekaj čim ni ce.';tnr1a, da bi za.sul velike l^iTne, na':t^.le na cestišču. Cesta Je lako slaba, da ,1e že več zaposlenim, ki se vozijo v službo, zlomilo os na kolesu. IS DOBRODOŠEL DEŽ. — PrelS-nli teden so Božnkovčani z vese-llem pozdravili dež, ker so Wli vodniaki zaradi suhe In lene leseni že pri marsikateri bifil prazni. pomoči nih skupnostih. Te bodo sedanje popise dopolnile. Se enakrat pretresle, obenem pa poskrbele za konkretno pomoč potrebnim občanom. Ljudje, ki so se udeležili seminarja, bodo prevzeli skrb nad ostarelim občanom ter zanj organizirali pomoč na domu. Vsekakor bo treba zagotoviti tudi večja finančna sredstva v 'ta namen, marsikaj pa se da urediti tudi brez denarja.« R. B. Deset let KOMETA v soboto, 21. nov^nbra, je konfekcijski zavod KOMET v Metliki svečano proslavil desetletnico obstoja. Zavod, ki ga vsa leta vodi direktor Manek Pur, je ob tej priložnosti nagradil 22 delavcev-z denarnimi nagradami, 31 z ročnimi urami, 115 pa jih je dobilo knjižna darila. Svečanost s kulturnim programom in prijateljsko srečanje vsega kolektiva sta bila v Domu TVD Partizan. Trije tečaji končani Trije tečaji iz prve pomo-či, ki jili je občinski odbor RK v Metliki organiziral za voaniške kandidate, so že končani. Obiskovalo jih je 57 občanov. Izpite je delalo 65 ljudi, od teh jih je 56 dobilo potrdilo o zadostnem znanju, medtem ko bo moralo 9 kandidatov ponovno pred komisijo. Drugi obkolpski sestanek Predstavniki obeh belokranjskih občin so se na Bo-siljevem sestali s kolegi iz Duge Rese, Ozlja in Vrbovškega Tako so - že drugič razpravljali o skupnih težavah v turizmu, prometu, zaposlovanju in šolstvu. Zmenili so se, da bo nadaljnje delo potekalo v komisijah, njihovo delo pa bo usklajeval koordinacijski odbor. Zaenkrat bo prvi viden uspeh hrvai>ko-slovenskega sodelovanja enoten ribolovni režim ob Kolpi ter skupen turistični prospekt. Sestali se bodo ge načelniki za gospodarstvo vseh petih občin, predstavniki ZZB NOV in sindikatov ter telesnov^ojni delavci, medtem ko imajo kulturniki že dalj časa dobre stike. V lastni proizvodnji 333.830 kg Metliška zadruga je lani na lastnih površinah pridelala 9.775 kg hmelja, 34.750 kg pšenice (povprečno 36 mtc na hektar), 23.025 kg ovsa, 185.700 kg sena in 80.580 kg grozidja. Odkupili so 648 goved, 165 telet, 94 prašičev, 438.548 litrov mleka, 213.966 krompirja, 74.104 jajc, 424 kg gob itd. Od kmetov so odkupili za 3,557.737 din blaga. Mesto kot iz škatlice že teden dni pred občinskim praznikom so bile vse ulice pometene, na metliških cestah ni bilo videti nobenih smeti, okolica hiš in vrtovi so bili vzorno urejeni. V zraku je bilo čutiti praznično vzdušje. Vsa Metličani so se potrudili, da bi bilo za praznik mesto čim lepše. SPREHOD PO METLIKI ■ PREBIVALCI na Vejarju v Metliki se iz dneva v dan glasneje pritožujejo, da nimajo vode. Glavni cevovod je namreč napeljan le do tuše mehanika Pčariča, od ko. der so si nekateri lastniki novih hiš na svojo roko potegnili tanjše cevi. Dosti hiš pa sploh še nima vode. Napeljavo naj bi opravilo domače komunalno podjetje, vendar do danes še ni pritelo z delom. Stvar pa je pereča, kajti Se pred nekaj leti so stale tu le dve, tri hiše, danes pa Je gcmji del Vejarja že skoraj pozidan. ■ TANCIKOVA HIŠA na Mestnem trgu je pred kratkim tudi v pritličju dobila nov lesen, rezljan gank, ker je stari dotrajal. Lei>o je, ^ lastnik te hiše, v kateri je pred dobrimi sto leti imela svoje prostore metliška čitalnica in je v njej prebival znani učitelj Franc SchOnbrunn, spoštujejo stara izročila in skušajo ti’di zanamcem to častitljivo stavbo ohraniti člnbolj pristno. q CXAN1 SEKCIJ TA KULTURO pri občinskih konferencah SZDL v Motliki in Črnomlju so se pre-fjpctoii v M(?tliki In se ponovno izreldi za lormiranjo -ene same kulturne skupnosti za vso Belo krajino. Imenovali so tudi člane komisije, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev te skupnosti. ■ METUSKA KMETIJSKA ZADRUGA v tem mesecu preorava svoje vinograde in jih gnoji z žlindro in kalijevp soljo. Oboje priporoča tudi lastnikom zasebnih vinogradov. Prav tako delavci zadruge intenzivno gnojijo hmeljišča s hlevskim gnolem. Tako bodo prinravl'eni pogoji za dobro letino. ■ DVA BULDOŽERJA AGRO-ObnOvV:. iz »...aoijane rigolata zasebne vin>'.' - v ok'>lici Mctitke. Ti bodo zasajeni predvsem s trtami, ki dajejo metliško črnino (frankinja, portugalka, žametna črnina in šentlovrenka), medtem ko bo belo sorto zastopala kraljevina. Tako bodo pripravljeni pogoji za dobro letino. ■ METLIŠKI BRIVSKI MOJSTER METOD PRUS je minulo soboto praznoval '»5-letnico foj-stva. Prilji:bljenemu Mot-’^'^nnu že-lim'> ' • ' metliški tednik Na akademiji bo „govoril" Lenin Jutri zvečer bo v novomeškem Domu kulture slavnostna akademija v počastitev dneva republike, 100-letnice Leninovega rojstva, 20-letnice samoupravljanja in drugih pomembnih obletnic. Scenarij, ki ga je napisal prof. Jože Škufca, zajema obdobje od oktobrske revolucije do danes. Posebna poživitev bodo filmski odlomki o po-memibnih dogodkih tega obdobja. Tako bodo obis^kovalci lahko videli in slišali Lenina, spregovoril pa jim bo tudi tjovariš Tito v slavnostnega zborovanja na novomeškem glavnem trgu leta 1958. Akademija bo zelo zanimiva, zato priporočajo kar največji obisk. Sedem točk na dnevnem redu Včeraj se je na svoji 16. skupni seji zbrala občinska skupščina, ki je razpravljala o sedmih točkah. Odborniki so govorili o dejavnostih in problemih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena ter sklepali o odloku o komunalni ureditvi in zunanji podobi naselij v občini Novo mesto. Na dnevnem redu so bila poročila Domin-vesta. Komunalnega podjetja, Vodovoda, Elektra, Podjetja za PTT promet ter Javnega kopališča, Pralnice perila in kemične čistilnice. Mi se pa požvižgamo ... Zamrznitev cen je zvezni izvršni svet sprejel bolj Za šalo, bi lahko sklepali potem, kako dežujejo prošnje za podražitev mleka, kruha in drugih živil. Proizvajalci svoje zahteve podprejo še s silo, ko mleka in kruha tudi zmanjka. Ponekod pa se na zamrznitev :^iiloh požvižgajo. Ker nam je Mercatorjeva trgovina »Pri vodnjaku« najbližja, bomo postregli z njihovim dvigom cen za marelični sok v doy packu: prej so jo v trgovini prodajali po 1,30, v bifeju pa po 1,50 din. Zdaj pa je v trgovini po 1,55, v bifeju pa po 2 dinarja! Naj gre za tovarniški dvig cen ali za višje marže (to trgovina zanika) — tako ne gre! Občane pa opozarjamo, naj vsako »odmrzovanje« cen sporoče kar inšpektorjem na občino. Voda zalila gradbišče Skoraj dve uri so novomeški poklicni gasilci v ponedeljek, 23. novembra, črpali vodo, ki je zalila del gradbišča osnovne Šole na Grmu. Voda Je udarila na površje, ko je buldožer med oranjem zlomil vodovodno cev. Okvaro so potem popra-virt. Labodova trgovina Tovarna perila Labod namerava v Novem mestu v kratkem odpreti trgovino za prodajo srajc in drugih svojih izdelkov. Prodajalna bo pri sami tovarni ob Cesti herojev. Z rjo bo Labod, ki je na domačem in tujem trgu zaslovel s kvalitetnimi srajcami, še bolj približal svoje izdelke kui>cem. DVE PETINI SLOVENIJE V MESTU: Vse več poletnih kolekcij Bodo novomeški tekstilci uresničili proizvodni in izvozni načrt? Stroji so v Novoteksu odpisani v petih letih - Visoka storilnost Za jugosloivansko tekstilno industrijo trdijo, da je v precejšnjih težavah, šaljivci so mnenja, da bf) poslej le zlezla na zeleno vejo, ko je mini v modnem sivetu domala pokapan, uveljavljata pa se midi in maxi. Vendar pa Novoteksu, tekstilni tovarni, ki letos slavi 20. obletnico samoupravljanja, ni potrebno upati na spremembe v modrdh muhah, da bd se postavila na noge. Tovarna, ki naredi dve petini slovenske tovrstne proizvodnje, je že vrsto let zasidrana v naši tekstilni industriji kot vzorna: z odličnimi strokovnjaki, najboljšo storilnostjo, posluhom za napredek in trg. Prav posluh za trg je največkrat odločilen: 1.300-član-ski kolektiv iz Novega mesta je imel včasih polovico poletnih in polovico zmiskih kolekcij. Danes so se preusmerili že do te mere, da devet mesecev delajo poletne kolekcije in le četrt leta zimske. Oktobrska proizvodnja je bila vredna 8,5 milijona dinarjev, v desetih mesecih pa je Novoteks naredil za 99 milijonov dinarjev izdelkov oziroma za 14 odstotkov več kot lani v enakem času, Le* tošnji proizvodni načrt zahteva proizvodnjo v skupni vred nosti 130 milijonov dinarjev. Plan so za zdaj izpolnili s 76 odstotki. Za milijon dolarjev izdelkov letošnje proizvodnje bo Novoteks izvoail direktno: Mali s$jem „ISKER“ Ali postaja Novo mesto sejemsko središče na Dolenjskem? - Zgledi Isker vlečejo 6. december bo imela re- domače proizvajalce naj bi oktobra so izvozili za 100.000 dolarjev. V desetih mesecD je bil izvoz novomeške tekstilne tovarne vreden nekaj več kot 700.000 dolarjev ali za 95 odstotkov več kot lani do konca oktobra. Izvozni načrt bodo verjetno uresničili, saj so komaj pred kratkim tudi' uradno odprli konfekcijska obrat, ki bo delal hlače, in sicer pretežno za jzvoe. Mimo tega bo Novoteks z indirektnim iavozom zaslužil še pol mUijona dolarjev: deloma bodo izvažali prejo, deloma tkanine. Tudi in^-rektni izvoz bo šel na konvertibilno področje, tako kot ves direktni izvoz. v desetih mesecih so se poprečni osebni dohodki 1.300 zaposlenih delavcev (200 jih je v metliški predilnici, vsi drugi so v Novem mestu) povedli za 1 odstotkov in znašajo zdaj 1.230 dinarjev. Iredno zanimiv pa je podatek, da svoje stroje odpišejo v petih letih, zato unajo več možnosti za hitro obnovo in modernizacijo tovarne. J. S. Avtomobilska slepa ulica Na jugoslovanskem avtomobilskem trgu ima Novo mesto zaradi domače Industrije motornih vozil gotovo svojevrsten \pblo-žaj. Crvena zastava že zdavnaj ni več tako močna, da bi ji bilo vseeno, kako gre prodaja njenih vozil. Znana je bila huda konkurenčna bitka na Dolenjskem, ko se je IMV pojavil med jugoslovanskimi avtomobilskimi tovarnami. Zastava je takrat hitro skrajšala dobavne roke. Industrija motornih vozil je do začetka novembra letos po statističnih podatkih naredila 3.697 austinov 1300, 690 maxijev in 109 minijev. Prihodnje leto namerava narediti že 15.000 vozil iz angleškega BLMC programa. Ali bodo med njimi tudi novosti, je, razumljivo, poslovna skrivnost. Po nekaterih doslej znanih podatkih in raziskavah, ki so jih delali na našem avtomobilskem tf\-gu, bo prihodnje leto nekaj deset tisoč vozil ostalo v skladiščih, ker bo proizvodnja večja od povpraševanja. Kolikor doslej poznamo našo avtomobilsko industrijo, je le malo verjetnosti, da bi 'v borbi za prodajo svojih izdelkov tovarne znižale ceno. Zastava, največji proizvajalec, ki svoje avtomobile tudi najteže proda, uvaja množično kreditiranje — kljub odločitvam zveznega izvršnega sveta. Namesto prejšnjih treh posojil jih dajo zdaj pet, tako da lahko kupec odpelje, recimo Zastavo 1300, pravzaprav zastonj.. Industrija motornih vozil za zdaj nima težav pri prodaji svojih avtomobilov: nasprotno, še vedno je kupcev preveč, zato morajo tudi dlje časa čakati. Na ta račun je slišati tudi veliko pritožb, ker se podirajo dobavni roki. Pravijo tudi, da servisi niso najboljši. V borbi za kupca, ki jo napovedujejo prihodnje leto, bodo morali v Novem mestu te napake popraviti, če bodo hoteli ostati vsaj na približni ravni kot v proizvodnji kamping prikolic, kjer Švedi novomeški servis primerjajo celo z Rolls-' Royceovim. J. SPLICHAL publiška Zveza radioamg^er j^v svoj plenum v Novem mestu. S tem bo dala priznanje novomeškemu radioamaterskemu klubu, ki je eden najboljših na Dolenjskem in tudi v Sloveniji. Novomeški radioklub se bo zvezi »oddolžil« tako, da bo v prostorih zavoda za izobraževanje kadrov ob pomoči Ljudske tehnike priredil razstavo izdelkov vseh dolenjskih Isker> novomeške, žu-žemberške, šentjemejske, se-miške iil mokronoške. Na tem malem sejmu, kot bi razstavo lahko imenovali, bodo Iskrine tovarne in obrati prvič na Dolenjskem skupaj pokazali, kaj izdelujejo. Ta dogodek pa ne bi smel ostati brez odmeva. Druge INDUSTRIJI OBUTVE NOVO MESTO JE PRETESNO: V starih prostorih ne gre več S posodobljenjem v proizvodnji so dosegli največ, kar se je dalo spodbudil, da bi se odločili za podoben korak kot Iskre. Sčasoma bi tako tudi iz Novega mesta »naredili« sejemsko središče. Za začetek bi se lahko izkazala podjetja novomeške občine, potem bi se jim pridružila tudi pKjdje-tja iz sosednjih občin. Ljudska tehnilKt tega sejemskega snovanja oe bi le po-zsdravila, ampak bi bila pripravljena sprejeti tudi organizacijo — seveda ob primerni denarni i>amoči. Take glasove je te dni slišati pri enakem obdobju lani. V polo-občmskem odboru Ljudje vici proizvodnje še vedno de-tehnike v Novem mestu, po- lajo težko obutev, v drugi dobni prihajajo od sosedov, polovici pa la^o, zlasti vrh- Razstava, za katero so se nje dele za tovarno PEKO. odločile dolenjske Iskre, je Letos so se začeli podzkuša-vabljiv in spodbuden zgled ti tudi v izvozu v Avstrijo, za to, hkrati pa priložnost, kamor so septembra prodali da bi o tem začeli resneje gornje dele za 5000 parov razmišljati. lažjih ženskih čevljev. v Industriji ^obutve dela 216 delavcev. Do konca septembra lieitos so ustvarili 10,900.000 din vrednosti, kar Kot že nekaj let so tudi Skladov so si ustvairili 510.000 letos izpopolnjevali strokov- din, kar je nekaj manj kot no opremo: 500.000 dm so na- lani, vendar zato, ker so le-ložili v nakup šivalnih stro- tos uvedli neposredni stro- je za 29,3 odstotka več kot v jev in dveh transporterjev: škovnl obračun. Tudi skladj KREMEN že uresničuje svoje načrte enega za šivalnieo in drugega za oddelek lažje i25delave. Hvalevredna prizadevanja koleMiva za posodobljenje so že dosegla mejo: naložbe v sodobno »trojno opremo se v stari tovarni ne izplačajo več, ker so prostori pretesni. V novih prostorih bi s sedanjimi stroji lahko nare-dEi 2a vsaj 15 odst. več. Prav zato je zdsvi pred kolektivom velika naloga: gradnja nove bi bili večji za 15 odst., če bi jih obračunali na stari način. Neposredni stroškovni obračun pa jim omogoča, da imajo v vsakem trenutku čisto sliko * o stanju podjetja, kar je zlasti v sedanjem obdobju veliko vredno. M. J. Mladinci v Bohinju Od 19. do 21. novembra se je več novomeških piladincev čali proizvodnjo. M. J. Vse letošnje naložbe so zmogli sami, s svojim denarjem, pri povečevanju proizvodnje steklarskih peskov pa računajo na kredite V začetku letošnjega leta smo poročali o razvoj- pornih proti ognju. Prihod- nih težnjah in načrtih Rudnikov nekovinskih rudnin nje leto imajo v načrtu osvo KREMEN iz Novega mesta. Hotenja kolektiva, ki se razvijajo v tri smeri, smo takrat označili kot »Trojno KREMENOVO« iskrenje. Tokrat lahko poročamo o uspešnem uresničevanju tega, kar je KREMEN pred nedavnim šele načrtoval. Kolektiv teži k posodobljenju in povečanju proizvodnje. Uspehi, ki so jih dosegli letos, so toliko večji, če upoštevamo, da so cene njihovih izdelkov enake, kot so bile lani, da so povečali osebne dohodke v kolektivu in da so se hkrati reprodukcijski materiali, ki jih uporabljajo, precej i>odražili. Načrti o povečanju proizvodnje kvarcita jn posodobljenju proizvodnje so uresničeni. To je toliko pomebnej-Še, ker kvarcit v celoti izvažajo. Proizvodnja se sicer ni povečala za toliko, kot so načrtovali, kljub temu pa bodo letos izvozili za 30 odst. več kvarcita kot lani. Pri izkopu so naleteli na velike količine gline, ki jim zmanjšuje dobit, ta,pa bi bila veliko manjša, če postopkov za tovarne. Upajo, da bodo kma lu dobili lokacijo zanjo, če- , , _ prav pri tem že nekaj časa udeležilo seminarja za pred- naJetavajo n* težave. stavnike mladinskih aktivov Dos'edanje naložbe v pt»o ’ seminarja za dobljenje se dobro obrestu- predstavnike mladinskih akti. jejo: do konca septembra le- vov v delovnih organizacijah, tos so ustvarili za 3,700.000 j^j sodelujejo v »Akciji 75«. iijc jimaju v (jjjj do'iodka (zB 27,6 odst. ~ oi jitev sodobn^a proizvodnega la^i) m končno po- seminar je potekal od 21. postopka s čimer bodo pove- večali tudi osebne dohodke. ^^ovembra. Oba semi- Ti so porasli pd lanskih 900 narja je organizirala republi- na 1087 din ali za 20 odst. ška konferenca ZMS. pridobivanje kvaroita ne' bi posodobili. Prvi del načrta je torej uspešno uresničen. Drugi del je predvideval povečanje proizvodnje stek-larskdh peskov. S tretjo baterijo flotacije, ki je stekla letos, so povečali proizvodnjo steklarskih peskov od prejšnjih 30.000 ton na 45.000 ton na leto. Za 15.000 ton večja proizvodnja steklarskih peskov pomeni za KREMEN za 1,500.000 din več ustvarjene vrednosti na leto. Glede na velike potrebe in na dejstvo, da je prodanega za steklarne 60.000 ton peska na leto, j$ nujno začeti gradnjo četrte flotacije, ki bi omogočila takšno proizvodnjo. Kremen računa tu na kredite bank in na pomoč odjemalcev. 60.000 ton steklarskih peskov je dovolj za Slovenijo, vendar KREMEN oskrbu. je steklarno v Humu ob Sotli v SRH, novomeške steklarne, ki bo kot vse , kaže, kmalu spet začela obratovati, pa ne bo mogel pustiti ob strani. Tretji del načrta je usmerjen v proizvodnjo mas, od- NOVO MESTO V PODOBI Novo mesto, 24. maja 1914 — Prihod slavnostno okrašenega vlaka, s katerim so odprli belokranjsko železnico, na novomeSko postajo. V ozadju zastava na drogu. NOVOMEŠKA TRIBUNA Mustafa še nosi zastavo! Po nekaj več toot 20 dneh naše akcije za nove naročnike Dolenjskega lista je še vedno v vodstvu novomeški pismonoša Mustafa Suljagič, ki je zbral že 112 naročnikov. — Mustafa prosim, če se nam predstavite? »Rojen sem v Bosni, živim pa v Sloveniji že šest let. Po odsluženju kadrovskega roka, sem se navdušil za Slovenijo, in si tudi tu poiskal delo. Vedno sem žeJel biti pismonoša, no in ta želja se mi je izpolnila.« — Kako se počutite v novi sredini? »To ni več nova sredina, saj se počutim kot doma. V tem okolju, kjer zdaj živim, se počutim odlično, zato sem tudi veliko dosegel. Naredil sem izpit za pismonošo, končal sem večerno osemletko in opravil vozniška izpit A in B kategorije.« — Kako pa kaj akcija za nove naročnike? »Zadovoljen sem! Naročnikov sem pridobil že več kot 100, upam da jih bom še nekaj deset.« — Kaj mislite ostati na prvem mestu? »Kot športniki tudi jaz nerad dajem kakšne izjave, prepričan sem, da bom v zgornjem delu lestvice.« — Ali je treba imeti pri tem opravilu kakšne izkušnje? »Praksa je tudi tukaj dragocena, izkušnje veliko pomenijo. Nisem začetnik, pred leti, ko sem bil še v Trebnjem, sem zasedel dmgo mesto in dobil za nagrado tranzistorski sprejemnik. Morate poznati ljudi, pa se jim laže približate in Jim lahko prodate dobro blago.« —T . Omenili ste dobro blago, kaj ste mislili reči s tem? »Ljudje poznajo »Dolenjca«, zato vedo koliko velja. Res nekateri imajo pripombe, pravi jo. da je še premalo novic, da je premalo zanimiv, skratka izmikajo se. V glavnem pa so naročniki zadovoljni!« — Ali imate obsežen teren? »Sem lokalni dostavljač, vendar prehodim dnevno od 15 do 17 kilometrov. Ker raznašam veliko pošte, mi jo morajo dostaviti na določene točke, ker bi sicer omagal pod veliko težo.« Mustafi smo zaželeli še veliko usp>ehov pri nabiranju naročnikov, in na svidenje pri podelitvi nagrad. SLAVKO DOKL itepubliški zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani je uvrstil grad Hmeljnik ined najpomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Letos so nadaljevali z zaščitnimi deli, sredstva pa je prispevala občinska skupščina Novo mesto. Drugo leto, ko bo treba še več denarja, bo morala pomagati tudi republika. Obnovitvena dela izvajajo (na sliki) pod strokovnim vodstvom republi.škega Zavoda za spomeniško varsvto- (Foto: S. Dokl) GRADOVI NIČ VEČ V RAZVALINAH % Dolina gradov spet oživlja Za letošnja zaščitna dela gradu Hmeljnik je dala občinska skupščina 100.000 dinarjev - V prihodnje bo treba več pomoči republike z denarjem novomeške občinske skupščine bodo zaščitili Hmeljnik. Za nj^o^o obnovo pa bo seveda potrebno znatno več denarja in prav-gotovo bo morala tudi republika prisikočaitd na pomoč. videz SPOMNIMO SE V MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU: Zastrašujoč skok: 210 alkoholikov v novomeški občini je večina alkoholikov mlajša od 40 let človeku zagomazi po telesu ob spoznanju, kolikšno rušilno moč ima alkohol, kako hude in često neozdravljive rane zapušča. V novx3meški občini je center za socialno delo odkril že stotine ljudi, ki se pretirano vdajajo pijači. Trenutno se socialne in druge službe ukvarjajo z več kot 210 alkoholiki. V primerjavi z letom 1966, ko je prišlo na »svetlo« le 58 pretiranemu pitju vdanih, je to zastrašujoč skok. Med alkoholiki prevladujejo moški in med njimi je 155 poročenih, z družinami. V tej žalostni bilanci so tudd ženske, tudj matere z več otroki niso izjema. Zanimrvo je, da večina al- o obveznem zdravljenju alko- koholiikov še ni stara 40 letin da tako njihovi otroci že od malega po maJem »uživajo« vse »sladkosti«, ki jih prinaša alkoliolizem. Od alkoholikov je 98 zaposlenih, 32 upK>kojenc0v, drugi pa so au kmetje ali dninarji. Pristojna organi si že dalj časa prizadevajo preprečiti alkoholu, da bi pokazeil vso strahotno rušilno moč. Novomeški center za socialno delo je pred dvema letoma zahteval, naj bi v Novem mestu ustanovili dispanzer za alkoholike. Takrat je novomeška občina podprla predlog sosednje krške občine, naj bi republika sprejela zakon Pod strokovnim nadzoostvom republiškega Za^ voda za spomeniško varstvo te dinl delavci na Hmelj-niku skušajo 25aščititi tisto, iKir je ostalo od nekoč mogočnega gradu. Letos so v Soteski obnovili tudi vrtni paviljon, .krajevna ^upnost v žužemberku bo skušala urediti tamkajšnji grad, v sodelovanju s tovarno zdravil Krko in Doaninvestom pa bodo rešili Stari grad- Mogočni spomemiki davne preteklosti bodo Mogočna znamenja nekdanje pod skrbnimd rokami strokovnjakov dobili nekdanji moči graščakov so namreč danes v razvalinah. Dolina gradov bi nedivomno laMco Se mnogo bolj turistično zaživela, ko bi uredili vsaj nekatere mogočneže. Zdajšnje pobude so zato hvale vredne, saj bodo z zaščito in obnovo ubiU dve muhi na en mali: zaSčidilo zgodovino n jo tar ko prenovljeaio in opremljeno v nekdanjem stilu lahko dobro prodajali turistom. J. S. holikov. Namesto ukrepov pa so republiški organi poslali »mnenje« da bi »s sprejemom tega zakona prev^ posegali v osebnostne pravice alkoholikov.« Obveznega zdravljenja torej ni, še vedno pa je pristojnim službam v občini ostala na voljo evidenca alkoholikov. Kaj si lahko z njo pomagajo, pa si lahko mislimo. iiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiinmitniiiiiiiiiiinii % Hvala za vašo kri, ki rešuje ži v!jen ja! = Preteku teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = E postaji; Miiia Jerman, Jože Pakar, člana Krke, tovarne zdra- = S vil. Novo mesto; Rudi Zupan, član Novoteksa, Novo mesto; = E Andrej Senica, član Mercatorja, Novo mesto; Franc Vene, E E Ivan Turk, člana IMV Novo mesto; Albin Jercle, član hotela E = Otočec; Mitja Počrvina in Niko Padcvski, člana Dominvesta, E S Novo mesto; Rezka Pirc, članica Novolesa, Straža; Silvo E E Može, Janez Kerne, Emil Rifelj, Slavko Orehek, Tomaž Pia- E E zar, učenci poklicne kovinarske šole Novo mesto; Vinko Bo- E E janc, mlinar iz Novega mesta; Marija Ostrman, gospodinja E E iz Jelš; Ludvik Novak, kmet iz Dolenje vasi; Marija Gregor- E E £ič, gospodinja iz Družinske vasi; Ludvik Rifelj, upokojenec E S iz Cešnjic; Mira Krevelj, članica osnovne Sole Otočec, Jožica E E Strupili In Nežka Hočevar, članici KZ Krke, Novo mesto; = E Vinko Pevec, delavec iz Hrastulj; Vinko Bevec in Branko E E Korenič, kmeta iz Bele cerkve; Milka Udvanc, gospodinja iz E E Bele cerkve; Roman Cdesnik, član osnovne Sole Škocjan; E E Anica Zupet, gospo^ja iz Škocjana; Anica Šinkovec, gospo- E E dinja iz Goriške vasi; Marija Uizar, gospodinja Iz Gomile; E E Tončka Bele, gospodinja iz Stranske vasi; Mihaela KoSčak, E E delavka iz Zagrada; Jožefa 'Safar, gospodinja Iz Brezovice; E E Osman Red/ič, železokrivec iz Kranja: dr. Slavko Springer, E E član splošne bolniSnice No^o mesto; Sonja Petrič, Marija Ka- E E stelic, Anica Krgič, Fani Gazvoda, Manda Jurič, Anica Pure- E E bor, Angela Nenadič, Olga Vidrih, Martina Kralj, Kristina E E Majerle, Vima Šneberger in Marija Drganc, članice Laboda, E E Novo mesto; Terezija Kulovec, Marija Šali, Vida StanoSeviC, E E članice osnovne Sole Vavta vas; Karel Lužar, Ljubo AvguSIn E E in Janez Fink, člani Iskre, Novo mesto; Marija Smolič, go- E = spodinja iz Dolnje Straže. E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiitiii Kako rešiti cigansko vprašanje? Vodstva kraje\Tiih skupnosti Otočec, Bela cerkev, Škocjan, Brusnice, Novo mesto in šmarjeta so te dni poslala odgovornim ljudem v dolenjskih občinah, republika in nasploh javnosti odprto pismo, v katerem se zavzemajo za korenito, vendar postopno rešitev ciganskega vpi-a-šanja. Pismo je zadnji poskus, da bi s skupnimi močmi občanov, krajevnih skupnosti, občin in republike, rešUl težko vprašanje, ki postaja od dneva do dneva težje. Ce tudi ta poziv ne bo zalegel, potem bodo vodilni ljudje v teh krajevnih skupnostih, dan od vsega roke proč! Pismo prikazuje tudi težavnp življenje občanov pod ciganskim terorjem in odločno zahteva, naj Cigane obravnavajo kot narodnostno skupnost po vseh vidildh enako kot ositale občane. Grad Otočec, ki je sredi Krke preurejen v atraktiven botei, je seveda pravi vzor, kako se dajo iz nekdanjih mogočnih trdnjav kovati lepi dOTarci. Otočec je nedvomno najbolj zanimiv dolraijski turistični center, sobe v gradu pa so kljub najivišjim dolenjskim cenam venomer razprodane: človek je pač ne-čimem in je voljan odšteti dovolj denarja, pa čeprav se samo za eno noč ali dve prestavi v neikdanjegtt fevdalnega gospoda. Stari grad, ki je Sest kilometrov oddaljen o Novega mesta in kilometer pred Otočcem, je že Valvasor lepo opisal: pohvaiMl je njegov vinograd in sadovnjak m zapisal, da šumi reka Krka komaj četrt ure hoda od gradu. Bržkone bi tudi turistični prospekt z nekdanjo Valvasorjevo vsebino in z gradom, kakršen je narisan v Valvasorjevi knjigi, pomagal. SUHOKRAJINSKI DROBIŽ • ODBOR OSNOVNE ORGA, NIZACIJE RDEČEGA KRI2A ŽUŽEMBERK je imel pred kratkim razš^jeno sejo, na kateri so se člasi pogovorili o krvodajalski ak. ciji, ki bo 3. decembra v Zužem. berku za območje Žužemberka, Dvora, Ajdovca, Hinj in Šmihela pri Žužemberku. Jtedolženi so za pridobitev 220 krvodajalcev iz teh občin. Na seji so tudi razpravljali o tečajih za prvo pomoč, ki jih predvidevajo v zimskem času. • ZUZEMBERSKA KRAJEVNA SKUPNOST bo naročila načrt za kanalizacijo za Žužemberk — levi breg, ki naj bi bil izdelan v pri. hodnjem letu. Računajo, da bi priprave za gradnjo kanalizacije bile izvršene v letu 1971, leta 1972 pa bi začeU graditi kanalizacijo. • POPRAVILA KRAJEVNIH POTI na območju Zužranberške krajeivne skiipnosti so sedaj v polnem teku. Zaradi pomanjkanja prevoznikov so se bali, da predvideni program popravila krajev, nib poU ne bo i^mlnjen, sedaj pa bo. opravljeno še nekaj več, kot je bilo predvideno. Se pred zimo se bo krajevna skupnost z občani pogovorila glede pluženja snega na krajevnih poteh, ki so važna za nemoten promet. • KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL ŠMIHEL PRI ZUZEMBER. KU je preteklo nedeljo organizirala izredno dobro obiskan sestanek. Na sestanku so občani sli. šali pOTOčilo pokopališkega odbo. ra o izvršenih delih na pokopališču v tem kraju, predsednik krajevne skupnosti pa je občane se. znanil z izvršitvijo programa de. la krajevnih skupnosti v tem letu. V živahni razpravi so občani podali prilog dela krajevne skupnosti na njihovem območju za le. to 1971. M. S. »Pretekli teden so v novomešid porodnišnici rodile; Nataša Košir iz Dolnje Straže — Jožico, Vero. nika Perše iz Škocjana — Aleša, Tatjana Brezovar z Gornjega Gra. dišča — Janjo, Jožica Marolt iz Malih Dol — Tatjano, Pavla Conta iz Mihovega — Branka, Danica Jerše iz Vrfikega Lipovca — Da-tuco, Zdenka Pintarič iz Sevnice — Avrelijo. Tončlia Bašelj iz Družinske vasi — Andreja, Martina Canič iz Metlike — DŠainko, AnL ca Cvetan iz Cešnjic — Franca, Stanislava Matkovič s Tanče gore — Mileno, Antonija Vidmar iz Krtine — Toneta, Fani Turic Iz Hrušice — Darinko, Irena Balon s Trške gore — Alenko, Anica lokar iz Ločne — Tatjano, Marija Keber iz Gomile — Andrejko, Anica Zorko ■a Dobrave — Damjano, Mira Kastelic iz Metlike — Saša, Marija Ivec iz Malin — dekl^, Anica Celič iz Otočca — deklico, Marija Gazvoda iz Velikih Brus. nic — dečka, Ana Pajčič iz Cr. nomlja — dečka, Pavla Urbanč iz Gržeče vasi —' dečka, Nada Bobnič s Scnov«ea — dečlca, Marija Jordan iz Kostanjevice — deklico, Justi Brudar iz Gotne vasi — deč. ka, Marija Povše iz Velikih _Po-Ijan — d^ico, Angelca Trščinar iz Jume vasi — d^lioo. Čestitamo! Kovomešte kronika ■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV bo priredilo ob dnevu republike proslavo 28. novembra ob 19. uri v društvenih prostorih. Na sporedu bodo govor, recitacije In pevske točke. Odbor društva vabi vse člane na proslavo. V PREJŠNJI STEVIIJa je domače obrti, od copat m glavnikov do kičastih okraskov, svetli-icajočega se nakita in. čipkastih prtičkov vseh oblik in velikosti. ■ CENE NA TRGU SO bile v ponedeljek take: cvetača 4,50 do 5 din, čebula 3 din, česen 32 din, fižol od 5 do 9 din, krompir 1,20 Podobno mislijo, da bi lahko uredili tudi grad PrežeOr pod Gorjanci. Velika arheološka izkopavanja na Otoku pri Šentjerneju namreč kažejo, da je bil ta okoliš nekdaj močno železarsko središče, ki bo ga laMco primerjali z nemškimi. V gradu naj bi uredili železarsiki muzej. S pridom bi ga laMoo uporabili tudi v turistične namene. Prva akcija mladinskega kluba v okviru novomeškega mladinsk^a kluba so mladi ustanovni tudi sekcijo RK, katere naloga naj bi biila predvsem pomoč ostarelim in vključevanje v krvodajalstvo. Prvo krvodajalsko akcijo v okviru kluiba so mladinci organizirali v torek. Udeležilo se je je le nekaj mladincev, vendar račimajo, da bo to spodbudilo tudi druge. prišlo pri pisanju do neljube po- din>. koleraba 2 din, koi^je 4,50 mote: namesto »Mercatorjeva tr- din, ohrovt 4 din,\ p^a 3 din, por 3.50 do 4 din, peteršilj 7 din, pa- radižnik 7 din, paprika 3 din, repa 1 din, kisla repa 3 din, solata 4 din, špinača 3 din, zelje 1.50 din, kislo zelje 2,60 din, suhe fige 7 din, grozdje 4,50 do 5 din. da bi bilo gostov dovolj. Kr- ^ __ _ _ ka namerava potem, ko bo češu« smo grad obnovljen, uredditd v njem farmacevtski miuzej. zapisali »Dolenjkina trgovina«. S tem napako popravljamo in se opravičujemo. ■ PETROL na križišču ob Industriji obutve Je spet odprt. S tem se Je povečal promet v bližini šol in nevarnost . za otroke, ki hodijo v šolo. Vozniki, vozite previdno, da ne bo prišlo do nesreč. ■ NEPRIDIPRAVI so prejšnji teden posebno vneto pr^zkušali na novomeških ulicah pokajoče bombice, ki so mimoidočim žvižgale okrog glav in pokale na več krajih hkrati. To je zlasti neprijetno vplivalo na starejše meščane. Miličniki so nekaj nepridipravov že popisali in se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za pre lu*§lt6 ■ v PONEDELJEK Je v Domt, kulture gostovala pianistka Ruth Slenczyski. Njen samostojni koncert je obsegal dela Brahmsa, Scarlattija, Chopina, Debussyja in Beethovna, s čimer Je navduSila poslušalce. ■ V MLADINSKI KNJIGI Je zadnje čase veliko zanimanje za knjigo pravljic z naslovom »Bevkova knjiga« ter za knjigo »Zakladnica narave«, ki Je izSla v zbirki »Človek in narava«. Ponovno so dobili iz ponatisa tudi knii-go »Vsa čuda sveta«, Opozariplo tudi na zbirko reprodukcij »Slovenski impresionisti« v eni knjigi, ki ere zelo hitro v prodajo. P NOVOM1<:SKI ŽIVn,SKl TRG z okolico je v ponedeljek spet močno spominlal na .sejemsW prostor. Na prodalnih misrnh po bi'i razstavljeni najrazličnejši izdelki hruške 4 din, jabolka 2,50 do 3 din, kostanj 10 din, limone 5 din, orehi 4 din, orehi (jedrca) 20 din, pomaranče 5,50 do 6 din, suhe sliva 4,50 din, banane 5,30 din. Jajca od 0,70 do 1 din, smetana 16 din, sirček 6 din. ■ UMRLI SO: Frančiška Vovko, Smihelska 15 — 86 let, Alojzija Vranešič, Partizanska 11 — E2 let, Frsmc Murgel, Bučna vas — Ena gospa Je rekla, da so obrtnild veliki reveži, ko morajo toliko delaU, druga pa Je pristavila, da pozna nekoga, ki Je neko drobno dteo cačel že nred dvema mesecema, končal pa Se do dane* ni. KOMUNALNO PODJETJE - Metlika Gradimo stanovanjske in druge objekte ter opravljamo razna obrtniška dela. Izdelujemo betonske votlake. Za praznik metliške občine iskreno čestitamo! GOSTINSKO TURISTIČNA ORGANIZACIJA GOSTUR Metlika vabi cenjene goste v svoje obrate in čestita za občinski praznik! SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMEU OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS čestitajo občanom za 29. november, dan republike! vi;' I SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS Za dan republike,, 29. november, čestitamo vsem kolektivom in občanom! KEMOOPREMA TREBNJE član konzorcija za hladno - oblikovane Jeklene profiletipske industrijske hale, izdeluje INDUSTRIJSKE HALE, CISTERNE IN RAZNO KOVINSKO OPREMO. Za dan republike čestitamo! DBH NOVO MESTI DOLENJSKA BANKA IN HRANILNiCA NOVO MESTO EKSPOZITURA METLIKA ZA VAS UREJAMO NASLEDNJE BANČNE POSLE: # zbiramo hranilne vloge # vodimo žiro račune občanov ^ # vodimo devizne žiro račune občanov # odkupujemo vse vrste deviz # prodajamo devize za službena in privatna potovanja v inozemstvo # .odobravamo stanovanjske kredite # opravljamo namenska varčevanja za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma # dajemo potrošniške kredite ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA ČESTITAMO VSEM NAŠIM VARČEVALCEM, OBČANOM IN KOLEKTIVOM! Za praznik metliške občine, 26. november, pošiljamo slehernemu občanu prisrčne čestitke! Prav tako voščimo delovnim organi* zacijam, jim čestitamo k doseženim uspehom, obenem pa želimo, da bi si še vnaprej vsak v svoji družbeni sredini prizadeval doseči čimveč. Da bi se Metlika še v bodoče tako lepo razvijala in da bi našim občanom lahko nudili še lepši jutrišnji dan! DELOVNI KOLEKTIV PREVOZNEGA PODJETJA METLIKATRANS METLIKA NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. moško ime, 6. japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi, 12. naš kontinent, 14. tisoč vatov, 15. slovesen obed, 16. hrvaška reka, 17. japonski državnik, imenovan japonski Bismarck, 18. čarovna enota, 19. kost v r prsnem košu, 21. zlitina za izdelavo zvonov, 22. silicij, 23. naše tipično moško ime, 24. čm ptič, 25. beležnica, 26. nagon, 27. pot navkreber, 29. geometrijsko telo, 32. reditelj, 33. kdor kaj dviguje, 35. janež, 36. avstralski medved, 37. pripovedne pesmi, 38. izvor; 39. izba, 40. muslimanski cerkveni poglavar, 41. najbolj razširjena tekočina, 45. slovensko obmorsko mestece, 48.'prileteti na kaj, 49. vrsta embalaže, 50. egipčanski sveti bik, 51. stara površinska mera, 52. potepin, 53. sestavina čaja, 54. povezano žito, 55. dir, 56. trinog, 57. grič v starem delu Rima, 60. pripadnik arijske rase, 62. tkanina za podloge, 63. kemijski element; polprevodnik v elektriki, 64. simbol za kovino germanij, 65. nasilen odvzem lastnine, 66. pripadnik maloazijskega naroda, 67. grška boginja modrosti in umetnosti, Palada, 68. r trčenje, 69. kontakt, 71. važen ladijski častnik, 72. stanje neuravnovešenosti; 73. bližnji sorodnik, 74. glavno mesto Švice, 75. razpored ur, 76. ostanek po deljenju kart, 77. primitivno strelno orožje, 78. nekdanji slavni japonski telovadec, 79. vzvišena lirska pesem, 80. pri nas ena najpopularnejših športnih i-ger, 82. Slovenski pesnik (Lojze), 83. voznik kajaka, 85. glavno mesto Grčije, 86. del Hamburga, 88. mirujoči del elektromotorja, 89. glavno mesto Jordanije, 90. srednjeveški mestni stražnik. NAVPIČNO: 1. vrsta uganke, 2. Obri, 3. gozdna žival, 4, tulec, 5. oseba, ki vodi in nadzira delovanje določenih aparatov, 6. kinematograf, 7. jezik Bantu črncev v Rodeziji, 8. molibden, 9. zapreka, 10. tnalo, 11. ime pesnika Zupančiča, 13. prebivalec Aten, .14. smer, tečaj,^vrednost, 20. srd, 21. del'obraza, 23. avstrijski predsednik, 24. mokrota, 25. zemeljsko podnožišče, 26. dragocena tkanina, 27. hrup, razgrajanje, 28. slavni ruski revolucionar, 29. mestna četrt, 30. prvina, 31. žival z dolgim repom; 33. Jiu'čičev junak, 34. kal, poganjek, 36. debelo-kljtmi ptdč, 39. drevesni ^odljivec, 40. indonezijski del Nove Gvineje, 41. naselje, 42. membrana, 43. pariški modni ustvarjalec, 44. prašek za blažitev glavobola, 45. potepanje, 46. prebivalec Irske, 47. vodna žival, 48. diktat, 49. make> donsko mesto (Titov . . .), 52. sredozemski otok, 53. obredna duhovniška obleka, 56. žgana glina; keramika, 57. rastlina grenkega okusa; 58. predmet za igranje, 59. mitološka pijača, 61. jokanje, 62. rastlina, ki se uporablja tudi kot začimba, 63. samotni prebivalec, 66. bodica, 67. nogometni kralj, 68. vrsta vešče, ki se jo spozna po trakovih, 69. del parlamenta v nekaterih državah; Tokrat 30 nagrad Po daljšem času spet nagradna križanka za ljubitelje tovrstne zabave. Med njimi, ki bodo poslali pravilne rešitve, bo žreb 5. decembra izbral 30 nagrajencev, za katere smo pripravili takele nagrade: 1. nagrada — 200 din 2. nagrada — 150 din 3. nagrada — 100 din 4. nagrada — 90 din 5. nagrada — 80 din in 25 lepih knjižnih daril naših znanih založb. Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana navodila: izrezana in poslana križanka bo hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve nam pošljite najkasneje do petka, 4. decembra 1970 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33 — V levi spodnji kot kuverte pripišite: KRIŽANKA. Ne pozabite, prosimo: vaš točen naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! Lepo vas pozdravlja vaš DOLENJSKI LIST 70. legendarno grško-me- na mera, 77. šiba, 79. organ sto, 71. naša tovarna bon- vida, 81. del teniške -igre, bonov, 72. namera, 73.* po- 82. Kolinska tovarna hra-Ijedelsko orodje za rahlja- nil v Ljubljani, 84. arabski nje zemlje, 74. šport trdih žrebec, 87. litij, pesti, 75. udarec. 76. utež- JOŽE UDIR ALI JE MOGOČE PROGRAMIRATI ČLOVEKOVO ŽIVLJENJE? me na Človek je nu'tev, ko njegovo srce neha utripati in se dihanje ustavi. Tako so mislili doslej. Dolga stoletja so se zdravniki pri izstavljanju mrliških listov držali omenjenih znakov. Sedaj naj bo vse to naenkrat narobe? Vprašanje, kdaj lahko človeka zares razglasimo za mrtveca, se je pojavilo v zvezi s presajanjem človeških organov- Dolgoletne izkušnje so v tem trenutku začele izgubljati svojo vrednost* Znanih je veliko primerov o ponovni oživitvi. Zdravniki širom po svetu že precej časa uspešno opravljajo tako imenovano preprečevanje navidezne smrti sovjetskega profesorja Negovskega. Na tisoče klinično mrtvih ljudi so po njegovi metodi znova obudili v življenje. Velikanske razlike med nekdanjim in današnjim pojmovanjem smrti so privedle do sklepov, da mora biti več faz vuniranja. Profesor Negovski je prvo . fazo imenoval »mejni stadij«. Dihanje in srčni utrip se j)očasnita in se počasi ustavita. Vendar elektroencefalogram še j^vedno beleži posamezne močne, sunkovite utripe. Potemtakem je v tej fazi možgansko tkivo še v^dno živo. Drugo fazo imenujejo »agonijo« (smrtni boj). Zanjo sta značilna izguba zavesti in bolečine. Tudi v tej fazi sita možgansko deblo m zgornji del hrbteničnega mozga še vedno živa. Tretja faza ali »klinična smrt« traja zvečine pet do šest, zelo redko pa do osem minut. Toliko časa namreč lahko možgani še živijo brez dotoka krvi. Samo do tega'trenutka lahko človeka še ooživimo. Dihanje in srčni utrip sta se ustavila, osrednji živčni sistem ne dobiva več krvi s svežim kisikom, čez nekaj minut pride do nevarnih poškodb v živčnih celicah in vozlih. »Smrt« je torej po današnjih spozna^ njih nekaj drugega kot. »konec življenja«. Zadnje življenjske spremembe v celicah »mrtvega organizma« nastanejo šele ‘nekaj tednov po klinični smrti. Po- Drži torej, da človek imiira v različnih fazah. Smrt je programirana in človek dokončno umre šele tedaj, ko so mrtvi njegovi možgani. Vse človeške celice niso umrljive. Rakove celice — simbol grozečega zla in nesmiselnega propada — so po najnovejših 23ianstvenih ugotovitvah zapisane »večnemu življenju«. Pri poizkusih, pri katerih so v epruvetah naprej gojili živalske celice, so se pojavile nenavadne spremembe v celičnih strukturah, ki jih znanstveniki imenujejo transformacije. Te transformirane človeške celice ravno tako kot rakaste' celice niso naravne tvorbe. Zanje je .značilno, da imajo 50 do 350 nosilcev dednih lastnosti — hro-mosomov. Navadna človeška celica jih ima samo 46. Ko so poizkusnim živalim vcepili take transformirane celice, se je v njih začela razvijati neke vrste rakasta tvorba. Rak naj bi prinašal življenje? Ta predstava je preveč pošastna, da bi se z njo laifiko sprijazniili. Pa vendar^ bodo ti poizkusi morda pripomogli k rešitvi skrivnosti rakastih bolezni. Kako je že rekel za rakom oboleli ameriški fiaiolog Betford, preden je zaprl oči in so ga na njegovo lastno željo shranili v velikanski hladilnik? Želel se je zbuditi zopet tedaj, ko bodo našli zdravilo zoper raka. Trije znanstveniki so iz njegovega telesa izčrpali vso tekočino in jo nadomestili s kemično hladilno raztopino. Potem so ga pri živem telesu — klinična smrt še ni nastopila — spravili v jekleno krsto in jo porinili v hladilnik. V Franciji so kmalu zatem ustanovili nekakšen »zmrzovalni klub«, ki‘naj bi svojim članom zagotavljal nesmrtnost v hladilniku. Znanstveniki širom po sve-, tu, ki so prepričani, da zmrzovanje s temperaturo do —90 stopinj ne more preprečiti počasnega vmiiranja telesnih organov , so se tem prav nenavadnim poizkusom odzvali z velikim dvomom. dolenjski list 35 KOLEKTIVI ČESTITAJO ZA DAN REPUBLIKE! tekstilna tovarna hovo mesto ZA DAN REPUBLtKE ČESTITAMO! 70 naših gradbincev je v rekordnem času - petih mesecih - zgradilo v Vrbanji pri Banjiluki moderno šolo za tisoč učencev. SGP PIONIR NOVO MESTO gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj solidno in v dogovorjenih rokih. Razpolaga tudi z lastnimi centralnimi obrati in s projektivnim birojem. ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE, ČESTITAMO! Mercator LJUBUANA PE TRGOPROMET KOČEVJE vabi potrošnike v svoje prodajalne, ki so vselej dobro založene. ZA* DAN REPUBLIKE ČESTITAMO! ■ Trgovsko podjetje na veliko in malo I KRKA-Brežice ■ čestita potrošnikom za dan republike iil jih vabi S ■ v svoje prodajalne v Brežicah in okoliških krajih! S K R K AKR K AKR KAKR KAKR KAKR KAKR KAKR KAKR KAKR KAKR K AKR KAKR KAKR KAKR KAKR KAK *'s’ ' SLOVENIJA VINO um itte$ D £ Č E VIIV O Priporočamo naša vina in čestitamo za praznik! TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO KRKA Proizvajamo: 0 FARMACEVTSKE PREPARATE # VETERINARSKE PREPARATE # FARMACEVTSKE # IN KEMIČNE SUROVINE # INSEKTICIDE O TEHNIČNE PREPARATE # KOZME- # TIČNE IZDELKE Za praznik socialistične republike Jugoslavije iskreno čestitamo! KRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAKRKAkm^AKRKAKRKAKRKAKRKAK „„ NOVO MESTO □ upravlja s stanovanji v družbeni lastnini, □ gospodari s poslovnimi prostori, □ ukvarja se z urbanističnim planiranjem, □ ukvarja se z regionalnim planiranjem, □ 4ma svoj proJeMivnd biro za dzdelaivo na^^tav vseh vrst, □ Ureja in oddaja stavbna zemljišča, □ opravlja gradbeni nadaor in druge investitorske posle. ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO! i KOLEKTIVI ČESTITAJO ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER I ' ____________ __________ LIK LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Belokranjske gradbeno podjetje Črnomelj MlOW»W JSKO©5*6i.TOO JIT Jf IRNOMEU Gradimo vse vrste objektov.. Priporočamo se za naročila. Za dan republike čestitamo! je največji proizvajalec šolske opreme v Jugoslaviji. Vsa oprema je izdelana po veljavnih normativih. Visokokvalitetni material in solidna izdelava so jamstvo za trpežnost pohištva. Serijska proizvodnja osvojenih elementov lahko zadosti vse večje potrebe po kvalitetni opremi v novozgrajenih in obstoječih šolah ter otroško-varstvenih ustanovah. Iz svojega proizvodnega programa nudimo tudi žagan les in iverne plošče. TISKARNA KOČEVSKI TISK KOČEVJE = = Nudimo kvalitetne tiskarske usluge! š Za dan republike, 29. november, čestitamo vsem ^ ^ poslovnim prijateljem, sodelavcem, kupcem in ^ = občanom! ^ = Za dan republike pošiljamo pozdrave! OBČINSKA KONFERENCA SZDL RIBNICA OBČINSKA SKUPSCINA OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR RK Čestitajo vsem kolektivom in občanom za dan republike, 29. november! RIKO RMŠIU KOVINSKA INDUSTRUA RIBNICA na Dolenjskem OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMEU OKP Izdelujemo razno kovinsko opremo. Za dan republike, 29. november, čestitamo našim poslovnim strankam in občanom! Opravljamo vodoinstalacijske, mizarske, zidarske, kleparske, ključavničarske in druge usluge. Priporočamo se za naročila! Za dan republike, 29. november, čestitamo! PLETILNICA = tovarna žičnih in plastičnih mrež SODRAŽICA = izdeluje vse vrste žičnih in plastičnih mrež ter g mrež iz najlpnske mase in azbesta. ^ Za 29. november, dan republike čestitamo! GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Čestita svojim gostom za dan republike in jih vabi v svoje gostinske obrate. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA vabi v svoje dobro založene prodajalne in hkrati čestita občanom, kooperantom in poslovnim prijateljem 'za dan republike! |nles ribniča izdelujemo stavbno pohištvo: • okna vseh vrst • vrata - sobna, vhodna, balkonska in garažna • polkna Prodaja na krediti Za dan republike iskreno čestitamol i HOTEL METROPOL I NOVO MESTO = (pri avtobusni postaji) g Obiščite ekspres restavracijo, kavarno, hotel in = točilnico! M Za praznik republike čestitamo vsem našim go* ^ stom! OPEKARNA KANIŽARICA pri Črnomlju Nudimo opečne iii betonske izdelke. Za dan republike čestitamo vsem Belokranjcem in drugim občanom! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ■ Senovo Čestitamo vsem delovnim ljudem za. praznik re< publike! ELEKTRO CELJE ENOTA KRŠKO Vsem porabnikom električne energije čestitamo za praznik republike! KOLEKTIVI ČESTITAJO ZA PRAZNIK REPUBLIKE! e • s ELEKTRO GOSPODARSTVO MARIBOR ELEKTRARNA BRESTANICA Čestitamo za dan republike, 29. november! : e : v ieee##eeeeeeeeeee##eee#eseeeeeee#ee#e» OBČINSKA KONFERENCA SZDL TREBNJE SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE - OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI komite ZMS čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike, 29. november! KOVINARSKA TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO izdelujemo jeklene konstrukcije in razno kovinsko opremo. Za dan republike čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in občanom! : : : II KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO I s • s • Pravi »Bizeljčan« je polnjen v naši novi polnilnici vina in ga lahko dobite O j 0 v vseh prodajalnah. J ■ 9 Prepričajte se o njegovi izvrstni kvaliteti! 8 I • • I • 9 ■ • Za dan republike iskreno čestitamo! 9 : • • ■ • , • J AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE | “ • • S % : • nudi kvalitetne prevozne usluge. 2 Za praznik republike, 29. november, iskreno čestita! S " ^5 ■ • • AGROKOMBINAT KRŠKO Obiščite naše prodajalne živil, mesnice in prodajalne kme^jske mehanizacije, orodja in raznih pripomočkov. Za 29. november čestitamo! KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE v naših prodajalnah dobite vse, kar potrebujete 9» dom, kmetijo in gospodinjstvo. Ža dan republike čestitamo vsem svojim poslovnim prijateljem, sodelavcem in kooperantom! TRANSPORT KRŠKO * ■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■H [ MIZARSKA [ DELAVNICA [TREBNJE priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za dan republike! I I Papirkotifekcija | j : ^ Si : industrija za predelavo papirja, kartona in lepenke K obratom VALVASORJEVA TISKARNA KRŠKO izdelujemo: CIKLOSTIL PAPIR VSEH VRST # SPECERIJSKE VREČIČE S TISKOM IN BREZ # VSE VRSTE ŠKATEL IZ VALOVITE LEPENKE IN KARTONA S TISKOM IN BREZ # VSE TISKARSKE USLUGE Za dan republike pošiljamo pozdrave vsem de-lovnim ljudem! : GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA NA DOLENJSKEM Gradimo stanovanjske in druge objekte. Priporočamo se za naročila. Za dan republike čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem! Ss • • S • • s w i SEiiiEi CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Gradimo, moderniziramo in vzdržujemo ceste. Lastna asfaltna baza! Za dan republike prisrčno čestitamo vsem nažim poslovnim prijateljem! INVALIDSKE DELAVNICE BRESTANICA POTROŠNIKI! Izdelujemo betonske mešalce, hidrofore in razno kovinsko opremo. Za dan republike čestitamo! TURIST HOTEL m S SREMIČ - Krško i : VABI CENJENE GOSTE V SVOJE OBRATE IN HKRATI ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE! V V naših prodajalnah t Krškem, Kostanjevici, na Senovem, Brestanici, Raki in drugih krajih vam nudimo bogato Izbiro vsega trgovskega blaga, ki ga potrebujete vsak dan. V naših prodajalnah boste solidno postreženi In zadovoljni z nakupom. Za dan republike čestita* mo našim potrošnikom! PRESKRBA« KRŠKO RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ■ PETEK, 27. NOVEMBRA; 8.10 Opema matineja; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Nežka Snoj: Počmelost čebel; 12.40 2 ansambli domačih napevov; 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Sko-bemeta; 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana; 20.30 »Top — pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA. 28. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napot-ki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lekšan: Novosti v sortnem izboru breskev; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Priporočajo vam .. .; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Gremo v kino; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet in dorao^nno; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 29. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Marodid: »Njen prvi ples«; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se po- mnite, tovariši. .. Dr. Metod Mikuž: Slovensko partizansko gospodarstvo; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.40 Vesele melodije; 11.15 )i25 let republike«; 12.10 Čestitke podjetij za dan republike; 13.15 Popevke Jožeta Privška; 13.30 »Sm^ v partizanski koloni«; 14.05 Praznično športno popoldne; 16.00 Domače, poskočne In vesele melodije; 17.05 Minute za {Q>emo glasbo; 17.30 Radijska igra — Kole CaSuIe: »Vrtinec«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Za ples in razvedrilo. B PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA: 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Veseli ritmi in melodije v prazničnem jutru; 10.30 Spomini vidnejših politikov na prve volitve in porajanje republike; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Po naši domovi, z godci in pevci; 12.10 Čestitke podjetij za dan republike; 14.05 Kar poje mladi svet; 15.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana praznuje 15-letnico obstoja; 16.40 »Po domače«; 18.35 »Interna 469«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Zabavna glasba; 20.00 Marija Kogoj; »Cme maske«; 22.15 Vedre melodije in ritmi za ples. ■ TOREK. 1. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Kmečka ohcet v izvedbi ansambla in solistov p. v. Borisa Franka; 10.15 Prj vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v decembru; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 priporočajo vam . . . 14.10 »Moj svet je glasba«; l.'i.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 16.40 »Rad imam glasbo«; 17.10 Popoldanski sim- HII3111 okU NEDELJA, 29. novembra 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 PO DOMAČE S ŠTIRIMI KOVAČI (Ljubljana) 10.00 KMCTIJSKA ODDAJA (Zgb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA; Era. tovščina Sinjega galeba (Lj) 11.15 K. Destovnik—Kajuh: SEDEM LJUBEZENSKIH (Lj) ltl.30 TV KA2IP0T (do 11.50) (Lj) 13.30 POJE MIROSLAV CANGA-LOVIĆ (Ljubljana) 14.00 ŠPORTNO POPOLDNE 18.30 MESTECE PEVTON (Lj) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 LEVIČARJI — humoristična oddaja (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.C5 POROČILA (Ljubljana) PONEDELJEK, 30. novembra 10.00 POROČILA (Ljubljana) 10.05 OTROCI REVOLUCIJE — spored za otroke (Zagreb) 10.25 GLASBA NE POZNA MEJA — otroška pesem (Zagreb) ia.l5 RADOST EVROPE — Ob gostovanju tujih otroških skupin (Beograd) 1.35 KOLO OKROG SVETA — po. snetek otroške prireditve Radost Evrope (Beograd) 12.35 FOLKLORNI FESTIVAL PODONAVSKIH DE2EL (Bgd) 13.15 R. Dhomi: GODALNI KVARTET V F-DURU (Sarajevo) 13.35 S. Rahmaninov: PRVI NEDOKONČANI GODALNI KVARTET (13.50) (Sarajevo) ŠPORTNO POPOLDNE 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleSivec) (Bgd) 18.00 ZGODBE O TUKTUJU — mladinski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZNANOST IN MT (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MAKSIMETER — zabavno glasbena oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. Ingolič: UBITA SAMOTA — TV drama (Ljubljana) 21.25 PLAMEN — oddaja iz cikla o Jugoslovanski revoluciji — (Ljubljana) 21.55 PLOSCA EVROPE — posnetek oddaje iz Berlina (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) 2. gpored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — 17.50 LUTKE (SkODje) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) . 19.0.'» MAKSIMETER (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 1. decembra 10.05 POROČILA (Ljubljana) 10.10 NARODNA GLASBA (Skopje) 10.45 RADOVEDNI SLONČEK — (JRT) (Ljubljana) 11.25 M. Kozina; SIMFONIJA — (JRT) (Ljubljana) 12.15 POVOJNO CRNOGORSKO SLIKARSTVO — report. TV. Titograd (12.35) (Beograd) 15.20 NOVE MELODIJE — posnetek Javne radijske oddaje — (JRT) (Ljubljana) 16.30 OKTOBER 2IVUENJU — reportaža, (JRT) (Ljubljana) 17.00 L van Beethoven: SIMFONIJA ST. 4 (Ljubljana) 17.45 DVE POLJSKI PRAVLJICI — (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VESELA JESEN — II. oddaja (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 OBLIKE SAMOUNIČENJA — oddaja iz cikla V temnem on. kraju (Ljubljana) 19.30 OSEBNA NEGA: Mastna ko-ža (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 STAREC IN OTROK — francoski film (Ljubljana) 22.10 TRIJE LJUBEZENSKI DDE. TI — balet (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) 2. spored: 17.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.50 RISANKA (Beograd) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA TV LJUBLJANA (Sarajevo) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 2. decembra 9.35 TV V SOLI: Razmnoževanje ■ živali, Petrova gora v NOB, Elektrika v ozračju, Julij Ce. zar (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO-BRAZBE — ponovitev — ob 16.45 (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, PleSivec) do 17.30 (Beograd) 17.48 NAPOVED SPOREDA (LJ) 17.50 VELIKI IN MAJHNI — oddaja za otroke .."'.agreb' 18.35 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.0$ GLASBENI DNEVNIK (Bgd) 19.20 DOLINA GATSKE — reportaža (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 I. Cankar: lOlALJ NA BETAJNOVI — fsredstava gleda. Ušča Iz N. Gorice 22.20 PLOSCA EVROPE — »Josne-tek glasbene oddaje tz Berlina (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) 2. spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 VELIKI IN MAJHNI (Zgb) 18.30 REPORTAŽA (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENI DNEVNIK (Bgd) 19.20 POLJUDNO ^:NANSTVEN1 FILM (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb^ 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 3. decembra 9.35 TV V SOLI; Risanje. G’ai>be-nl pouk. Rude m kovine — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA — ponovifev cb 15.40 (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.56 (Zagreb) fonični koncert; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Miniite z ansamblom Pavla Kosca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra — Ivan Ribič — Matjaž Kmecl: »Stopinje v sne gu«; 22.15 Sodobna koncertna glasba za kitaro. ■ SREDA. 2. DECSBMBRA: 8.10 Opema matineja; 9.25 Iz glasbenih šoi — Glasbena šola Piran; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inj. Jernej Cmko: Pomen introdtikcije in proučevanja jabolčnih sort; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasboil intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Jezikovni pogovori; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana in nje^govl gostje v studiu; 22.15 S festivalov Jazza. ■ ČETRTEK, 3. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Nekaj slovenskih popevk; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Pepca ■Perovšek: Kmetijski zavod Ljubljana vsestransko .pomaga živinorejcem; 12.40 Z orkestrom Frank Chacksfield; 13.30 priporočajo vam .. .; 14.10 »Pesem iz mladih grl«; 14.40 »Mehurčki«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Propagandni vrtiljak; 17.10 Operni kcHicert; 18.15 Iz kasetne produkcije; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z an samblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Iz Jugoslovan.ske sir^onične literature. 11.00 FRANSCINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOSNE . IZOBRAZBE (do 16.40) (Bgd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.45 VESELI TOBOGAN: Celje -I. del (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 DOKTOR V HISI — serijska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. Marodlč: GOBARJI — oddaja iz cikla Mali oglasi — (Ljubljana) 21.20 KULTURNE DIAGONALE -(Ljubljana) 22.00 L. van Beethoven: vn. SIM FONIJA (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 4. decembra 9.30 TV V SOLI: TV vrtec. Kom. pozicija In struktura, (Jelice, Hercegovina, škodljivosti v kemiji — ponovitev ob 14.40 (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45'MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 17.45 BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA — yil. del (LJ) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 POPULARNA GLASBA (Skp) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SVETT NA ZASLONU; Dobra soseda — stanje in prihodnost italijansko-jugoslovan-skih odnosov (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljaha) 20.00 T\' DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 BRATJE MARX NA DIRKAH — amer. film (Ljubljana) 22.00 OBLETNICA V HISI — po-snetek II. dela koncerta ob 25.1etnici PORL-a (LJ) 23.05 POROČILA (Ljubljana) 2. spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED (Skopje) 18.30 GLASBENA ODDAJA (Skp) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 PANORAMA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNTK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 5. decembra 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE ■ SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVC® (Beograd) 16.45 OBZORNIK (Ljubljana) / 16.50 PO DOMAČE (Ljubljana) 17.20 IVANHOE — serijski film — (Ljubljana) 17.45 DRŽAVNO PRVENSTVO V KOSARKI — prenos (Beograd ali Zadar) 18.35 MOZAIK (Ljubljana) 18.45 NADAL.TEVANJE KOŠARKARSKEGA PRENOSA (Bgd ZtSd&i*) 19.20 NA POTI SLOVENSKE DRŽAVNOSTI: partizansko šolstvo (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 RODOVNIK — zabavno glas. bena oddaja (Zagreb) 21.35 3—2—1 (Ljubljana) 21.40 SVET V KATEREM ŽIVIMO — fibn (Ljubljana) 22.05 NEPREMAGLJIVI — serijski film (Ljubljana) 22.56 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) 6. in 7. decembra 1970 LICITACUA pri CARINARNICI UUBUANA Carinarnica Ljubljana bo dne 6. in 7. decembra 1970 prodajala motoma vozila in ostalo blago in to: avtomobile v nedeljo. 6. decembra, v prostorih Šolskega centra za tisk in papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a motorna kolesa in ostalo blago 7. decembra od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljubljana, Šmartinska cesta 152 a, soba I3/II. Ogled vozil in ostal^a blaga bo v petek, 4. decembra 1970, od 8.—13. ure, in V soboto, 5. decembra, od 8.—^13. ure in od 14.—17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI 1. osebni avto audi 100 LS. letnik 1970. karamboliran 2. osebni avto citroen DS 19. letnik 1964. karamboliran 3. osebni avto alfa romeo giulia sprint, letnik 1%7, karamboliran 4. osebni avto opel rekord, letnik 1965. v nevoznem stanja 5. osebni avto ford taunus 20 M. letnik 1965, karamboliran 6. osebni avto opel kadett. letnik 1968, karamboliran 7. osebni avto fiat 600 D. letnik 1967. v nevoznem stanju 8. osebni avto mercedes 190 D. letnik 1961. v nevoznem stanju 9. osebni avto opel kadet, letnik 1969. karamboliran 10. osebni avto ford taunus caravan 12 M. letnik 1967, nevozen 11. osebni avto ford taunus 20 M. letnik 1966, karamboliran 12. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 13. osebni avto opel rekord, letnik 1965, karamboliran 14. osebni avto volkswagen 1200. letnik 1963, v nevoznem stanju 15. osebni avto opel rekord, letnik 1963. karamboliran 16. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962. karamboliran 17. dostavni avto VW combi. letnik 1960. v nevoznem stanju 18. osebni avto Chevrolet, letnik 1%0, v nevoznem stanju 19. osebni avto opel rekord, letnik 1967, karamboliran 20. osebni avto fiat 1500, letnik 1964, v nevoznem stanju 21. osebni avto opel rekord, letnik 1984. karamboliran 22. osebni avto ford taunns 17 H. letnik 1963. karamboliran 23. osebni avto peugeot 404. letnik 1963, karamboliran 24. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962. karamboliran 25. osebni avto opel kapitan, letnik 1960, v nevoznem stanju 26. osebni avto NSU prinz, L 4, letnik 1966. v nevoznem stanju 27. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1965. nekompleten 28. osebni avto opel rekord, letnik 1964. karamboliran 29. osebni avto opel rekord, letnik 1963. v nevoznem stanju 30. osebni avto opel rekord, letnik 1963. v nevoznem stanju 31^ osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1962, v nevoznem stanju 32. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962, v nevoznem stanju 33. osebni avto opel rekord, letnik 1962, v nevoznem stanju 34. osebni avto volkswagen, letnik 1962, motor razstavljen 35. osebni avto volkswagen 1500. letnik 1964. karamboliran 36. osebni avto citroen ami 6. letnik 1967, karamboliran 37. osebni avto ford taunus 12 M. letnik 1965. karamboliran 38. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1964, delno razstavljen 39. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962. v nevoznem stanju 40. osebni avto DKW P 11. letnik 1962, v nevoznem stanju 41. osebni avto NSU Prinz. letnik 1962. v nevoznem stanju 42. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962. karamboliran 43. osebni avto NSU prinz, letnik 1962, v nevoznem stanju 44. osebni avto volkswagen, letnik 1960, brez koles 45. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1964. brez koles 46. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 47. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1962, karambolirMi 48. osebni avto ford taunus 17 M, caravan, letnik 1961, karamboliran 49. osebni avto volkswagen 1200, letnik 1960, karamboliran 50. osebni avto citroen ID 19, letnik 1963, v nevoznem sta^u 51. osebni avto opel rekord, letnik 1961. v nevoznem stanju 52. osebni avto opel r^ord, letnik 1962, karamboliran 53. osebni avto DKW junior, letnik 1962, karamboliran 54. osebni avto opel k^ett, letnik 1%6, karamboliran 55. osebni avto volkswasen, letnik 1965 (samo motor za reg.) 56. osebni avto DKW 1000 S. letnik 1963, v nevoznem stanju 57. osebni avto opel kadett. letnik 1963. karamboliran 58. osebni avto ford taunus 12 M. letnik 1960. v nevoznem stanju 59. osebni avto Uoyd. letnik 1959. v nevoznem stanju 60. osebni avto sLmca 1000 SA. letnik 1963 (reg. samo motor) 61. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1961. karamboliran 62. osebni avto opel rekord, letnik 1953. v nevoznem stanju 63. osebni avto opel rekord. letnik 1960. karamboliran 64. osebni avto peugeot 403. letnik 1963, karamboliran 65. osebni avto vauxhall. letnik 1961. karamboliran 66. osebni avto ford taunus, letnik 1967, brez registracije 67. osebni avto opel rekord, letnik 1960, v nevoznem stanju 68. osebni avto simca 1000, letnik 1964, v nevoznem stanju 69. osebni avto opel rekord caravan, letnik 1966, karamboliran PONOVNO NA LICITACIJI 70. osebni avto BMW 1800, letnik 1965, karamboliran 71. osebni avto volksvvagen bus, letnik 1963, karamboliran 72. osebni avto mercedes 190, letnik 1957, v nevoznem stanju 73. osebni avto peugeot 404, letnik 1964, karamboliran 74. osebni avto peugeot 403. caravan. letnik 1960, v nevoznem stanju 75. osebni avto ford taunus 12 M, letnik 1965, karamboliran , 76. osebni avto mercedes 219s letnik 1956, v nevoznem stanju 77. osebni avto opel kadett, letnik 1964, karamboliran 78. osebni avto opel rekord, letnik 1964, karamboliran 79. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 80. osebni avto NSU prinz. letnik 1962, nekompjeten 81. osebni avto peugeot 404. letnik 1963, karamboliran 82. osebni avto opel rekord, letnik 1961, v nevoznem st^u 83. osebni avto simca 1000. letnik 1963. karamboliran 8-1. osebni avto opel rekord, letnik 1958, v nevoznem stanju 85. osebni avto ford taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 86. osebni avto opel caravan. letnik 1959. v nevoznem stanju, 87. osebni avto opel rekord, letnik 1961. karamboliran ^ 88. osebni avto ford taunus 20 M, letnik 1966, karamboliran 89. osebni avto mercedcs 220 SE, letnik 1961, karamboliran 90. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1965, karamboliran 91. osebni avto SUNBEAM. letnik 1962. karamboliran 92. osebni avto ford taunus 17 M. letnik 1962. karamboliran 93. osebni avto opel kapitan, letnik 1962. v nevoznem stanju 94. osebni avto opel rekord, letnik 1959. v nevoznem stanju 95. osebni avto ford zephir, letnik 1960. v nevoznem stanju 96. osebni avto opel rekord, letnik 1960, karamboliran 97. o^bni avto ford taunus 12 M, letnik 1954, karamboliran 98. osebni avto wanderer, letnik 1939, v nevoznem stanju 99. diferencial s 4 kolesi za kamion (in okvir), rabljen 100. camp prikolica (zgorela) Začetna cena N din 13.000.— 9.500.— 9.000.— 8.000.— 7.500.— 7.000.— 7.000.— 6.900.— 6.000.— C.OOO.— 6.000.— 6.000.— 6.000.— 6.000.— 5.500.— 5.500.— 5.500.— 5.000.— 5.000.- 5.000.— 5.000.— 5.000.-. 5.000.— 5.000.— 5.000.— 4.500.— 4.500.— 4.500.— 4.500.— 4.500.— 1.500.— 4.500.— 4.500.— 4.500.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 4.000.— 3.500.— 3.500.— 3.500.— 3.500.— 3.500.— 3.000.— 3.000.— 2.500.— 2.500.— 2.000.— 2.000.— 2.000.— 2.000.— 1.800.— 1.500.— 1.500.— 1.500.— 1.000.— 1.000.— 1.000.-1.000.— 1.000.— 1.000.— 3.500.— 6.500.— 9.000.- 7.500.- 6.500.- 5.500.- 5.500.- 4..500.- 4.500.- 4.000.- 4.000.- 3.500.- 3.000.- 3.000.- 3.000.-2.900.- ■ 2.500.- 2.500.- 2.000.-2.000.- 5.000.- 5.000.-1.600.-1.100.- 3.600.-2.300.-3.200.- 1.600.-1.400.- 1.000.-700.- 2.000.- 1.000.- in ostalo blago (avtodeli in drugo) Pravice udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v vUini 10«/'o od »^t«e cene v Orinamici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo. V nedeljo, »• decembra. ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek 4. in v soboto 5. decembra 1970. Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od 2. decembra 1970 dalje na telefon 316-588 — Carinarnica Ljubljana. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo tiftniic6* v TEM TEDNU VijS ZANIMA ™tNS|((l)LEDAR Petek, 27. novembra — Bernard Sobota, 28. novembra — Jakob Nedelja, 29. novembra — Dan republike Ponedeljek, 30. novembra — Andrej Torek, 1, decembra — Marijan Sreda, 2. decembra — Blanka Četrtek, 3. decembra — Franc Brežice: 27. in 28. 11. zahodno-nemški barv. fflm »Klub morilcev iz Brooklyna«. 29' In 30. 11. ital. barv., film »Past v Grand Canio-nu«. Brestanica: 28. in 2-9. 11. amer. barv. film »Preganjanje brez milosti«. Črnomelj: Od 27. do 29. 11. ameriški barv. film »Ug^ani, kdo pride na večerjo«. Kočevje — »Jadran«; 27. in M. 11. amer. barv. film »Samomorilski komandosi«. 29. in 50. 11. ameriški barvni film »Pojem pesem, Dominique«. 1. 12. franc, barvni film »Opojni vonj denarja«; 2. 12 mehiški barvni film »Divje srce<(. 3. 12. domači film »■Ljubezen in kakSna psovka«. Kostanjevica: 29. H. franc. barv. film »Furija^v Bayi«. KrSko: 28. in 29. 11. amer. barvni hlm »Bonnie in Clyde«. 2. in 3. 12. franc. barv. film »Maščevalec z mečem«. Metlika: od 2. do 4. 12. ameriški silm »Naredndk York«. Mokronog: 28. in 29. 11. franc, baiv. film »Angelika in kralj«. Mirna: 28. n 29. 11. ital. barvni film »Romul in Bem«. Novo mesto; Od 27. 11. do 1. 12. amer. barv. film »Pojem pesem, Dominique«. Potujoči kino Novo mesto; Od 27. H. do 1. 12. amer. barvni lilm »Kralji sonca«. Ribnica: 2«. in 29. 11. slovenski barvni film »Sedmina«. Sevnica: 28. in 29. 11. anaeriški film »Klic trobente«. 2. 12. japonski fihn »Onibaba«. Šentjernej: 28. in 29. H. ital. barv. film »Deset tisoč dolarjev za umor«. Trebnje: 28. in 29. 11. amer. barvni krim. film »Operacija Grom«. ESTILAI GOSTILNA LUZAR, Gomila pri Beli cerkvi, vabi na nabavo 29. novembra 1970. Za jedačo, pijačo in ples poskrbljeno. Vabljeni! NOVO: praktične ščetke za čiščenje r^iatorjev in vse ščetarske usluge nudi Stetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška. MARJANU ŠINKOVCU iz Poto. ka pri Straži za praznik vse lepo ter še mnogo lepih in sončnih dni v življenju želijo vsi domači, po. sebno pa žena ter hčerkica, ki pošilja očku koš poljubčkov. Amalija Rebernik, Sevnica 16 pri Mirni, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku v Zandolu. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Anton Miklavčič, Velike dole 5, Velika Loka, prepovedujem pašo kokoši po moji zemlji v Velikih doleh. Kdor prepovedi ne bo uipo-števal, ga bom sodno preganjal. Ob boleči izgubi naše dr^e mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE REDENŠEK iz Mokronoga se lepo zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in so v tako velikem številu pospremili pokojnico k zadnjemu počitku. Prav le. pa zahvala kolektivu Iskre z Mokro, noga in vsem sosedom, znancem in prijateljem. Posebna hvala gospodu župniku za poslovilne besede in s’/ečan pogreb, žalujoči: hčere Pavla, Majda, Malči in sin Franci z družinami, sestra Zina, brat Polde ter drugo sorodstvo. zdravstvenemu osebju v Kočevju, ki mu je kakorkoU lajšalo trpljenje. Se enkrat iskrena' hvala! žalujoči; žena Alojzija, hčerke Lojzka in Marija z družino, sinovi; Tone z družino, Stanko in Jože z ženo ter drugo sorodstvo. SLUŽBO DOBI Sl.UžBO DOBI dekle za vsa gospodinjska dela, ki bi imela ve. selje tudi do pletilstva ali ši-vanja. Osemlet&a ni obvezna. Terezija Mihelčič, pletilstvo — Pševska 10, Kranj. ZNANA ZALOŽBA v Sloveniji išče honorarne sodelavce za predajo knjig po i>rdjetjih na območju Dolenjske in Trbovelj. Ponujamo dober zaslužek. Zglasit« se pismeno ali osebno. Naslov v upravi lista. V V:\RSTVO vzamem otroka. — Smolič, Vrhovčeva 8, Novo me. sto. POŠTENO ŽENSKO z Novega mesta iščem za pospravljanje stanovanja v bloku dvakrat na te den. Naslov v upravi lista. MIZ.'VRSKEGA POMOĆNIKA, va jenca sprejmem. Plača 7—10 din. Stanovanje preskrbljeno. Mizarstvo Stražišar, Matena 31/a, Ig pri Ljubljani. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Naslov v upravi lista (2397/70). V SLUŽBO SPREJMEM dekle za priučitev v pletilski stroki. Hra na in stanovanje v hiši. Zado stuje 6 razredov osnovne šole. Nastop službe takoj. Mara šivic, Dobtepolje 3, p. Brezje r.a Gorenjskem. SLUŽBO IŠČE INSTRUIRAM ANGLEŠČINO za srednje šole. Pontidbe pod »Študentka angleščine«. STANOVANJA ODDAM SOBO študentu ali študentki. Smolič, Vrhovčeva 8 — Novo mesto. GI.MNAZIJKA ISCE opremljeno so bo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2374/70). ISCEM dvo ali trisobno stanovanje, vseljivo takoj, pogodbeno za določen čas. Dober plačnik, ostalo po dogovoru. Pismene po. nudbe pošljite pod šifro »Stano. vanje po dogovoru«. 01)0.\M opremljeno sobo v Novem mestu dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (2394/70). IBSuESSBESEBDS PRODAM osebni avto zastava fiat 750 v voznem stanju po 'ugodni ceni. Jurka vas 18, Straža. UGODNO PRODAM fiat 750, letnik december 1969. Vprašajte na telefon 21 851 ali Dilančeva 13. POCENI PRODAM avto škoda. let. nik 1968. in kamp opremo. Na. slov v upravi lista (2368/70. PRODAM MOPED T 12, dobr oh. ranjen, letnik 1968. Naslov v upravi lista (2379/70). BREZHIBEN AMI 6. letnik 1964, prodam za 12.000 din. Derganc, Semič 3. PRODAM zaradi selitve večjo količino vina po nizki ceni. Na-slov v upravi lista (2372/70). PRODAM malo rabljeno klavirsko harmoniko znamke Wehmajster na 80 basov. Peter Zgonc, Sent. rupert 10. UGODNO PRODAM kompletno spalnico. Cankarjeva 3 — Novo mesto. POCENI PRODAM kopalno kad, peč s tušem, umivalnik in lončeno p^ format 1,5 krat 1,5. Cankarjeva 3, Novo mesto. PRODAM SADIKE jablan. SmiheL ska cesta 19, Novo mesto. UGODNO PRODAM spalnico z vložki. Jerlček, Žabja vas, n. h. Novo mesto. PRODAM leseno barako 3 x 4,5 m. Naslov v upravi li.sta (2390/70). PRODAM malo rabljeno metrsko trugo za gramoz ali premog. Jože Medic. Podturn 21, Dolenjske Toplice. PROD.\M šivalni stroj Bagat, dobro ohranjen. Pavla Gričar, Dol.^ Nemška vas 42. Trebnje. PROD.\M Dieslov motor, malo rabljen. Ogled vsak jdan. Jože Pirc, Gor. Leskovec'20, Blanca. PRODAM kompletno kovaško orodje po zelo ugodni ceni. Ogled I vsak dan. Jože Pajnič. Ribnica. ' Opekarniška 59. PR{)DAM pohištvo (dnevno sobo in spalnico). Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zvone Bečaj, Majde Sile 12, Novo mesto. PO NIZKI CENI prodam skcraj novo kuhinjsko kredenco, kompletna vežna vrata in nekaj oken. Interesenti naj se -'glasijo na Trdinovi cesti 4. Ob izgubi naš^a nepozabnega, ljubega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in strica JOŽETA ZAJCA iz Salke vasi pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem so. sedom, sorodnikgm, prijateljem in znancem ter vaŠJanmn, ki so ga obiskovali in tolažili med težko boleznijo, ki so nam pomagali in ga ob smrti zasuli z venci in šop. ki cvetja, nam jxazili sožalje in se v taJio velikem številu poslovili od njega. Prav lepa hvala govornikom Francetu Oberču, Stanetu Letonji in Vekoslavu Figarju za ganljive poslovilne besede, gasilcem društva Salka vas — Rudnik, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnika, godbeni, kom, kolektivu in sindikatu Rudnika za podarjene vence in Sastno stražo ter Društvu upokojencev. Posebno zahvalo smo dolžii dr. Božidarju Tomiču za ves trud in skrb v času pokojnikove bolezni, sestri Lorbarjevi, skratka vsemu ZAHVALA V 78. letu je dotrpela naša nepozabljena Marija Jelen roj. LINDIČ N z Vrhka pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem, nji poti, ji darovali vence in nji poti, jidarovali vence in cvetje. Posebna zahvala vaščanom aa nesebično pomoč, gospodu župniku za obrede in vsem, ki so z nami sočustvoval v težMh trenutkih. žalujoči; Adolf in Slavka Mum, Mimi Etolenšek, Alojzija Žeb-Ijič in drugo sorodstvo Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA KERINA iz Velike vasi pri Krškem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za razumevanje in nudeno pomoč osebju Zdravstvenega doma v Krškem, dr. Andreju Baragi, primariju dr. Savlju in drugim zdravnikom novomeške kirurgije, trgovskemu podjetju Preskrba Krško, podjetju »1. jiuiij« iz Trbovelj, Dništvu upokojencev Krško, KSZS in IMV Novo mesto ter dobrim sosedom, žalujoči: žena Marija, hčerke, sinova in drugo sorodstvo KUPIM LSCEM GARAŽO v Novem mestu. Ponudbe na upravo pod »Začaa. no«. POSEST PRODAM PRODAM ostrešje (smrekov tesan les) za hišo 10 krat 10 m. Naslov v upravi list* (3370/70). PRODAM 56 arov zemlje in majh. no hišo, ki Je potrebna popra-. vila, po zelo ugodni ceni. Marija Gabrijel, Trnovec 41, 2Jabu. kovje nad Sevnico, V BREŽICAH ali okolici, na Vidmu ali v Leskovcu kupim novo (ali v gradnji) 3-sobno hišo s kletjo, kanalizacijo, vodovodom in vriom. Ponudbe pod »Nova gradnja«. UGODNO PRODAM manjšo stanovanjsko hišo s 4 prostori in kletio. Naslov « upravi lista (2397/70). RAZNO ■ CE BOLEHATE na želodcu ali jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje iUi hemoroidi in vam umetna zdavila ne pomagajo, .‘»e posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim — DONAT vrelcem! Zahtevajte ga >i svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU, ST.ANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI STE V ZADREGI, kaj bi kupiU za trajno darilo? Stopite k Otmar, ju Zidariču, zlatarju v Ljubljaifl, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglas« dobite 10. odstotkov popust«! Prav je, da zveste: KAKO TEČE NAŠA AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ‘ # Ta teden: Krško dohitelo Sevnico! Doslej trije najboljši pismonoše: Mustafa Su-Ijagić - 127 novih naročnikov; Božo Kuzmički iz Sevnice: 89 naročnikov in Jože Radešček iz Šentjerneja: 60 novih naročnikov - Tekmovalna vnema narašča Razveseljive in zajetne kuverte prdhajajo v upravo našega lista: marsikatera pošta tekmuje s sosednjo ali celo z najboljšo pošto v sosednji občini, čeprav brez »uradndh napovedi«. V tem tednu so se izkazali predvsem pismonioše v krški občini, ka so poslali 35 novih naročnikov in tako dohiteli Sevnico: zdaj imata obe občini po 107 novih naročnikov, še vedno vodijo pošte iz novoonešike občine, ki ima do tx>rka opoldne že 246 novih naročndlkov. Uspeh za dnd res ni majhen: 662 novih naročnikov imamo več, kot smo jih imeli konec oktobra. Med piismonoši vodi še vedno Mustafa Suljagić s pošte Novo mesto: prinesel je že 127 naročilnic novih naročnikov. Za petami mu je Božo Kuzmički iz Sevnice, ki je pridobil 89 naročnikov. Jože Radešček iz Šentjerneja se je izikazal zadnje dnd, saj ima že 60 novih naročnikov. Prane Žnidaršič iz Novega mesta' jih je pridobil 33, Ivan Volčanjšek iz Sromelj 15, IvarJta Zemljak iz seynlške »Lisce« 10, Marica Toplišek iz Koprivnice 10, Matija Ožanič iz Kočevja 7, Martin Svalj iz Kostanjevice 11, Anton Škrajnar iz MJirne 13, Slavko Gmajner' iz Koprivnice 11^ Anton Bregar iz Velike Loke 5, Ludvik Kocjančič iz Žužemberka 4, Peter Zamida z Uršnih sel 4, Franc Udovič iz Stopič 4, po dva pa Miha Kupleniik iz Otočca, Ivan Pintar iz Krškega, Karel CSeršak iz Krškega, Darico Mušič iz Metlike in drugi. Po tri naročnike sta pridobila tudi Albin Vidmar iz Starega trga ob Kolpi in Ivan Irt iz Novega mesta. Seveda je vrsta naših sodelavcev še dolga in spet sporočamo ■ vsem pismonošem: za vsakega novega naročnika smo vam zares hvaležni! UPRAVA LISTA ZAHVALA Po dolgi, zahrbtni bolezni me je za vedno zapustil • moj dragi mož FRANC MURGELJ iz Vel. Bučne vasi 34 Zahvaljujemo se prijateljem, sosedom in zn^cem za pK)darjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zxiravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mesitu za zdravljenje in nego, občiaskemu odboru ZB Novo mesto za sodelovanje, krajevni organizaciji ZB Bršlin, krajevni skupnosti Kamence in tovarni NO VCJTEKS za podarjene vence in organizacijo pogreba. žalujoča žena Rezi in drugo sorodstvo. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina FRANCIJA UDUČA z Malega Kamna pri Stmovem se zahvaljujemo vsem sosefiom, sošolcem, prijateljem In sorodnikom, ki ste ga obiskovali, mu prinašali knjige In cvetje, ga bodrili ob njegovi mučni, neozdravljivi bolezni ter ga ob mnogo prerani smrti v tako velikem Številu spremili na zadnji poti na pokopališče v Koprivnico in ga nasuli z lepim cvetjem. Posebno *se zahvaljujemo učteljskemu kolektivu osnovne šole Senovo za vence in I poslovilne besede ter vsem sošolcem za prižgane svečke, ki so osvetlile Francijev zadnji dom. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. žalujoči; mama, ata, sestra Marjanca, bratce Vidko in drugo sorodstvo Ob izgubi naše drage* mame, stare mame in prababice MARIJE DRMAŽ iz Brezovice pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo znancem in vaščanom za pomoč in podarjene vence in cvetje, dr. Podobniku ter gospodu župnilcu za spremstvo in obred. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, lepa hvala. žalujoči: sinovi in hčerke z družinami Namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Koširja z Broda poklanja Julka Koš<^ Zvezi slepih Novo mesto 50 din. Za poklonjeni znesek islaena hvala — Zveza slepih Novo mesto. Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so preprečili, da nam ni zgorela stanovanjska hiša ob strahovitem ognju, ki je izbruhnil 14. novembra, ob 3. uri popoldne pri gospodarju Francu Vizlerju v Veliki vasi. Se posebno se zahva-ljujesmo sosedom Zevnikovim, 2a-movim, Vodopivčevim in Skrabče. vim ter gasilskemu društvu iz Ve. like vasi. Hvaležna družina Vizler. Franc in Marija Klemenčič iz Re-gerče vasi 8 se iskreno zahvaljujeva organizaciji ZB in invalidski organizaciji iz Novega mesta za TOtojena lepa darila — cvetje in čestitke ob 50-Ietnici najinega skupn^a življenja. Posebno se ^ hvaljujeva tov. Milošu Jančiču, Rudiju Mrazu, Ani Zajc, Majdi Židan, tov. Škofu in vsem ostalim. Veterinarska postaja Novo mesto obvešča živinorejce, da v ponedeljek, 30. nov. 1970, ne bo sejmice zaradi jM-aznika. Sejmica bo v ponedeljek, 7. decembra 1970. vsak četrtek ena m ZA MLADE PO SRCU Mercator REKLAMNE CENE do 5. XII. Do 5. decembra lahko kupite kakovostne, sveže izdelke po reklamnih cenah; pariš čajno pecivo »Koestlin« 500 gr 4",00 (Jin čokoladne pralineje »Kan(dit« 500 gr 6.00 (Jin napolitanke nougat »Pociravka« ^0 gr 4,80 din ananas kompot 500 gr 4,50 din en starček »Mercator« - rdeče in belo vino pelinkovec »Mercator« ter beli šampanjec »Slovin« - po reklamnih cenah V/430 prodajalnah »MERCATOR« širom po Sloveniji vas čaka ugoden nakup. Izkoristite ponujeno priložnost. •t : ! w ! % \ X : DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE tJREDNISKl ODBOR: Tone Gošnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ana Vitkovlč In Ivan Zoran Tehnični urednik; Marjan MoSkon ^ IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — letna naročnina 49 dlnaijev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za lnozom.stvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (ali uitrezna dru^ia valuta * tel vrednosti) — Tekoči račtm pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — ?oAtn) predal 33 — Telefon: (068) U-327 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tteka CGP tDelo« v Ljubljani