''¦*', •*•'*¦* jjochlbbl. k. k. Hofbibliothek, S^-ft—------— St. 25. Wien V Gorici, 18. junija 1881. „So6a" izhaja vsrtk petek in velja s poSto prftjomnna ali v Gorici na (lorn po§iljana: Vse let.......f. 4.50 Pol 'mi......, S.30 Cetvrt lcs;t....., l.io I'd o/uauHiti Ju prav taku pri , pi>-slantcah" so plaeaj" /.'a navadno tristop-no vrsto: 8 kr. ce st- tiska 1 fcta; 7 „ „ „ „ 2 ,. 6 „ „ ., „ 3 „ Z& vefte ci'k«- po prostorti. Tecaj XI. PosameEne Stevilke se dohivajo po 10 soldov v Gorici v tobakamici y go-sposki ulici blizo .,treh kron". in na starem trgu.—V Tr.-ta v tuliakariii-ci ,,Via (1e!Ja casenna 3". Dopisi na.i so blagovoljno pofilj.tjo urednistvii „SoCc" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, navocnina pa opraviti8tvu„Soco'* na Koronji v Stiesa - vi hiSi U. 10 II. nadstr. Rokopisi sc ne vraeaju; dopisi naj ae blagovoljuo Iraulcujvjo. — i)el:ih-t>»i in drugim ncpremo^nim &«• naiotuiun zniza, nkose oglmo pri urcdni«r.Yu. Nemci na Primorskem, Nemci iniajo v Primorji na mnogo i-Uauij dm-gacno polozje, kakur v d;ugib av-trijskih pokrajinnb, ki so zastopane v drzavneni zboru. Drugod navadno gospodujejo tudi v onitt dezelah, kjer so po stevilu v veliki manjstni, Ako nimajo vraiie, so pa inogocua bttanka, ki je vedno v boji s stovilnisimi prebivalei. Slovani imajo iujve6 in povsod opraviti z ujiuii kot z nasprotniki, ki se ne marajo pi.gajati za najpravio-nise zahteve in celo skupne dobicke obeh narodnostij. Drugod so imeli motf, in jo bocejo brezozirno uporabljati tudi v scdnnji dobi. Vse drugace pa se kazejo razmere Nemeev na Pnmorsk m. Iiu/trvseui veciuoma \ i mestih in trgdi, so sprevideli, da jim ni mozno gospodovnti. Oni, ki zsve dalj casa v iiaSi po-krajini, nitnajo utopicnih mislij in namer, da hi se I'rimorska ponemcila pu naravnih potib. Tako brepe-nenje prepuScajo oddaljenim Nomcem, ki Ae povrSno ne poznajo prinioiskih razmer. Misliti bi bilo po ta-keni, da tukaj jJiveci Nemci tudi prav oceiijujejo polozje na Primorskem, Misliti bi bilo, da so ravnajo po dejanskib razmenib, in di hot':ejo pravu'ui biti tudi oni narodnosti, kateia je tukaj v veeiui. Slovani prs* tnorski vsuj l»i iiueli pravico ptifiakovali, da se Jim ska&'jo N«ntei prijazm in pravtdii. Saj iiuiti je do-bto znano, kako be og'uski Nemci uklai»jaji» Macaroni ; vsak dan i/.vemo, kako hi imena prekiSCujejo v m.tgjarsko obliko, samo ^arad tega, da jim Magjari ne nasprotujejo pri podidjevunji piimeinih sluzeb in v borunjt za vsakdanji krub. Cudiio bi po tej analogiji ne bilo, ko bi hi* Nemci tmdili za pravicr in razvoj blovatiskc vcCine na i'ti-morskem. Cudno bi ne lido, ko bi nemSkemu svetu in vladi pojaSnjcvali r«'snieoe iazuier<> na IVimorskciu, in bi po svoji muCi pospcS'-vali uttjenje in razvoj stovuuskega zivlja v nasi pokrajini. Alt da bi vsaj nc uagajali in no uaspnitovali piimorskim Slovauom ; tndi v tern slti&iji bi bili Sloveuci in Hrvatje pri-morski zadovoljni. AH godi se vse iavno narobc. Dobro iimejo, da tukaj ne monyo doseei go^po.stv;«, in veudar se ob-na§ajot kakor da bi ziveli v drugih za Nemce ugod-niSih raznierah in dezelah. Iz knve analugije sukajo vsc svoje poiitiCno in socijahxo dclovanje v skodo pri-morskira Slovauom. Ne da bi stvati vsaj puSC-al na miru, ker jim itak ui mozno priboriti si gospostva, podpirajo nasprotno r.am sovr&zno stranko italijanskc narodnosti. Pa Se tukaj- bi jim ne bila tolika za-meia, ko bi se oklepali zmerntSe in konservativniSe LISTEK. O o s a r j o v T> o 1$. a 1. 'I DUNAJA. Ni davno, kar je bii t. g. Kadie obelodanil v „Tr. Ztg.u za uas jako mikavuo novico o Cobenzlu in ruskem cesarji Ivanu II. VasiljoviCi. Ker je ta no-viea poduCua zlasti zdaj, ko uasprotniki odrekajo vaa-ko vdjavo ua§emu jeziku, gotovo ustreiera i&. bral-cem, da jo posnament za rSofott. 0. Itadic poro6a tak6: IiomautiCtu grud Hasberg (kako &e uiu pravi sloveuski?) ua Notraujskem, kareii je zdaj last kneza WindiscbgrStza, bil je v pretekk-m veku last Cu-benzlove diplomatskc rodovine; od teht je prisel v last grot'ov Corouinijev. Pokojni grof M.'Coronini je dovolii RadiO-u pregledati arhiv Cobenzla, kateri je bil okoli konca 16. stoletja poslan k cesarju Ivaau II. Vasiljevicu. Cobeuzl je uamiei bil dobro znan z Iju-bljauskim vladikom, kateri ga je pripoioeil eesaiju kot poverjeuika. Tako je bil leta 1571 poslan vRim; malo Lasa potem na dvor tuskauski, gpaujski in francoski. L. 1576. poblal je Cobcuzla avstrrijski cesar Maksimilijan II. v Moskvo, da tu skleue zvezo proti ^urkoia z ruskim cesarjem Ivanom II. Cobeuzl za- Btranke italijanskega prebivolstva. 8nj konservativni Italijan nam privo^i iniruo zivljenji' in uar.iviiiAi razvoj naiega inuoda, in konservaiivui Italijani ho nam pokazali v innogih primerljajib pnjazno mitiljenje in nagnenje do hkupiiega boja za narodue pravice. Ali vscga tega ui 1 Na Primorskem s&iveci N»*mei m vefii-noina zdruzjijejo ne v poHpi'Sevanje alovanskega zivlja, ampak v skupuo zatirauje uata narodiiOBti. Oni m viicinoma zdrujtujcjo proti nam in proti uasim napo-rom za uaravui razvoj prnnorHkih Blovanov. Out dr^e krizeni roke, ko nam sovraina italijanska strauka bpodmika tla oil leta do luta. Oni se eeld nasptot-niko zagovarjajo v drz\ zboru, ko se mi pritozujemo proti krivieam, ki tiLi v dos;»¦ jim ne bilo srainovati inteligence primorskih Slovanov, in dobicek bi jim nastal takoj, ko bi se Slovanoni priblizevali in skupno pogajali in borili za ono polczje, katero pripada po naravi primorskim Slovanoni. Slovani bi bili Nemcem hvalezni, kerjim nik-dar ne odrekajo sposobnosti v vodstvu na razno strain. Slovani bi jim tadi radi prepuScali primernn me-sto, in pomagali bi jim, da bi tudi oni doscgli pri-merne stopinje v javnem zivljenji. Nemci z dozdanjo politiko ua Priniorskem sami sebi jamo kopljejo, Avstrija in avstrijski slovanski zi-velj pa jim tudi ue moreta hvalezna biti za dozdanje obnasaoje. Dokler Nemci, na Priniorskem zivcci, svoje po-litike ne sprtmene, tako da bo Slovanoni, c« ne vgo-Una, vsaj pravitaa, se nikdar ne uresnicijo bescde nauc. ministra Conrada, ki je v drz. zboru rekel, da mora na Primorskein u emsk i zivelj podpirati slo-vanskega in slovanski nemSkega. Vpliv neinSke kul-ture na Priniorskem je mogoc edino pri Slovanih, neraSka kultura ostanc pa brczvspeSna do tedaj, dokler se Nemci ne spreobrnejo in dokler ne zaentjo skupno delovati s soroduiSimi Slovani nase pokrajine. Z zdruzeno niocjo vtegnejo Nemci in Slovani noma-gati nem&tvu in slovanstvn na Primorskem. Nemci sami gotovo nicesar ne dosezejozase; skupno papo-oiagajo sebi in Slovanom. To alternativo .imajo Nemci, in Slovaui ne bodo krivi, ako si Nemci izberejo slabSi del. Pravdarjem. (Konec). Ysaka posamicna javna pravda navadno vplete v toibo in nasledie vec oseb. Glavni dve stranki podpirajo znanci, prijatelji in sorodniki, vmes se pa tudi vtikaio puhli modrijani, laznjivi obrekovalci, za-vidni in hudobni Ijndje. Ena prica se ponuja, druga se zakriva. Crt in sovrastvo se vleze nad sosesko, kakor mrzlicna gosta megla, in tlaci nedolzne in kri-viene skopaj, da celd. zadnje pisce v jajci duti sad nesloge, ki traja od rodu do rodu. Kdo bode vse te rane zazdravil, 6e se tozba tudi poSteno vrsi in po-slednjit pnivicno re§i? Kaj pa, fie je tozba Ie po pa-ragrani iu ue po vesti komu ugoduo re§ena, mari bo vest nehala vpiti: daj nazaj, kar tvojega ni. Prav pravi prerok Malaliija: Ocetje jedo nezrelo sadje, io se otiok otroci imajo skomine po njem. Ce kje prc-govor veija: kjer se osel valja, tam dlako zgubi, ve-Ija gotovo, da Je. prav veliko popraviti du§eo ingmot-no v obcioi, kjer piha pravdarski dub. Kakor v vsem, tudi v tern nam dajejo Anglezi in Amerikanri zgied, kako se vsem tem nasledkom ogniti, kako hifcreje in cenejSe do pravice ali vsaj re-§itve razporov dospeti, namrec po odlofinih domaCih mirovnib ljudeh. Slovenci ne tekajte v prvi jezi na-ravnost k svetni sodniji, ampak vege ali manje steviio dru^in naj si med seboj besedo car, knez i hospodar podaic (ti napiva)." Na to brz ystane Cobenzl — Ivan DL je ravnokar hotel piti — in--zaklic«: ^Veliki cesar, ne pij, podaj bokal toCajti, ker on ga je se strupom napolnil*. Vsi so strmeli 1 Cesar zaukaze tocaju, naj iz-pije. Tocaj izpije in se zgrudi mrtev na tla. Tako je Cobenzl reSii ruskega cesarja Ivana II. Vasiljevicu Zato je za spomin dovolil Cobenzlu, dasmesvoj rod-bmski gib otepSati z bokatom. Cobenzl je tostoril in to zgodbo zapisal v spomin svojim potomcem vartiiv kateri se je ohranil §a do denasnjega due na fiast in pouoH Cobeitzla in vsem Slovencem. Cobenzl je imel gaslo: BDihgeiitia nie fecit" (Vse, kar imam, dosegel sem s pridnostjo). Po prayiei srao tedaj mi Slovenci ponos&i na to resnieno zgodbo, katera bodi nam vodilo; spoStuimo in Jjubimo slovenski jezik, kakor 2e pred 300 I. na§ 2fcfU7ii.8Tci,lli,!^ povsod' ker mm b0 nA ^t. ?«t? iJ h^]il' um mor 8lmni V*™k V™' W'Ztt tako le. Slovenskega se ne sramoj imena. V drngi vrstj pa sino zato ponosni nato zgodbo, ker vidimo, n v "?• x0ben,z! oteI smrti roske8a cesarja Ivana ttti Tf!Lv\ ^ ie ldmiU z Avstri*> imel'nkro-«ti in pobiti Turke. Kar se takrat ni zgodilo, zgo-dilo se je s,a vjadanja ateksandra IL Nikolajevifia, kateri je na Balkanu nekoliko reda napravil. dajo, vsak nastali razpor poskuSati donia po lzvoljenih all zavezaitih moznh porav-uati. Doraaci moije pozoajo resriico in okoljscine do obisti, njih glas, kakor sem ie ickel, ji* bozji sla-?, njih razsodba gmotno dober kup, in dobro v;>;>iva r.a nravstvenost (moralo); ni predrzna pregtfskc biCn.fi, ( ue pravice napihovati. Razsodba domarob mo/ ni an r-' va Cika, ampak vest, ki ozivlja praticn in izqovarja • slabost. Po taki razsodbi neha v poti koristijo ? Naravuo zbujajo enake poti za fast in drug? malen- \ kosti mi'd obcani smeh in zanitevaojc, nasproti pa bi [ domaci inirovni moije razpor sodili, bi vsak pravico : iiaSol, iii kdor bi bil zasafen, enkrat kot hudobnik bi se v prihodujec zbal, in vsaj v tem bi ohranil do- I bio lastnost, da miroljub.ost cent in Ijubi • Kaziioie doma mirovno poravitavati nam vt>h) 1 veliki apnstelj Pavel nasvetuje, rekoC: Ako s« brat proti t««bi pivgre§i, posvari .^ain, •'»• te posluSa, si bra-ta pridobil, ie pa tebe ne poslusa, pokliti §e dva alt tii itd. Zdivjan in izob^eu pravdarT naj bo diugace v obcini veljaven sosed, ako se ogiba nastale razpore poravuati tried domacinej, naj se kjznuje s ^tem, da se ga vsakdo ogiblje, kakor kuine smole I Dragi Slovenci! Ovedite se enkrat, koliko pott vas stane pravdanje in to^bovanje, kako drago pla-gujete nt-gotovost mrtvih firk in poroislite se posled-ije na umazano-otezeno vest. V tem glejte tide slabe letine, razpadi dobrih kraetij. pogreSba bratovske in domoviiiske ljubezni, in naposled tudi pmpad namda. Ze smo, tndi pri na§ih nasprotnikih, na oolreni gla.su gmotuega in narodnega napredka. pa tudi, — njim v radost, — na slabem glaso strastnih to&iikov in pravdarjev. Usmilite se svojih bi&tih otrociLev. svojtga naroda, in kmaln boste videli, da osemrwisterih ad-vokatov Steviio v Gorki se bo skreilo, oni bodo ne-slano jtdli. vain bode pa kruh ostajal. Tako je kongal nek zupnik trineileljskt na»k o razlagauji osme zapovedi: Ne prtCaj po krivem zop«i svojega bli^njega. Na zdar naroda f da bi m tudi drn-god odmevalo, sem objavil to, kar v javnost tifie. Dopisi. Iz Katiala, 14. .junija. Akoravito nas je spo Stovani dr. Samuel Abramien, vseuciliski zvezdogled v Boston ii, s svojim "racunom in svojo straSno novico nekoliko nstra§il, da bo konec sveta, se vendar vese-liino, da bodemo, pred no se to zgodi, pokiisili §e Ie-to§nji cividin, kateri, hvala Bogti, ako bo vreme u-godno in da grozdje zdravo ostane. nam vendtmo do-bro obeta. (Po imenu in priimku soclrti je g. dr. Samuel Abrami-n jud, in nam je morda konec sveta napove-dal, ker pride zdaj v veljavo postava zoper oderulie). Drugi pridelki na polji nam tudi §e precej do-bro kazejo; tudi v svilorejo imajo uaSi ubogi ljudje mnogo zanpanja, samo vreme id dragim zivalicam do zdaj nic" kaj vgodno, ker imamo «2e dva tedna zapo-redoma zjutra lepo toplo vreme, popoludne pa deSev-no, po tem nastane mraz. Naj se omenim, da je ?Cittadinou v svojem do-pisu 11. t. m. porocal, da je oni na Stiri leta jeCe kaznovani Monfreda iz Kanala mesto iz Tomina; pro-sili bi ga, da bi si oSali na nos obesil in ta pregte-§ek javno preklical. _ ,.. lt (Izv. dop.) (Narodno pctje v dolujih Brdih). Vrckrat sem uze mislil spregovoritr, nekoliko kako se pri nas, osobito v doljnjih Brdih, narodno petje in sploh petje goji. Ali eiovek je vmbm m v»?d-no cakal, da bi se kje v kakcm kotiCi dolinjebriSkih holmcev kaj zaknrilo, \n se tako vendar enkrat nasi Bnci zdraindi in zaceli nekoliko bofj ;esno misliti. A nisem samo Cakal, ampak sem tudi nektere gospodi*. ki so zmo^ni in izurjeni v petji, k tennt spodbujal m nagaojal, mislec, da vendar kaj dose&m. Tudi sem svetoval, kako bi se to ali ono dalo uapraviti. A skugnja uci, da je situo in tezavno dajati svet, svet, bodi si se tako dobe?- in blagovoljen, se malo-kedaj dobro sprejme. Velika zamera, malo koristi 1 In tako jo bilo tudi pri t«J priloznosti. Redo me je kedaj poslu§al in moje besede nekoliko bolj prevdar* jal? Kadar sem bil zraven, se mi je obljnbdo, dase bode kaj poskusilo, kadar sem bil pa oddaljen, se je vse pozabilo, in se niso vec* zmenili za besede m za obljubo. Tako je §lo nadalje veliko let. Tedaj da pri-dem na to, o cVmer sem hotel prej govoriti__ mo-ram jaz in vsak Slovenec, ki pride v naSe kraje, priznati, da je tukaj narodno petje vr^eno v kot. Za-libog, da mi je zares izreci te ostre besi-de. Ali r>-suica ostane vedno resnica, in ona mi je nad vse. Gotovo se mi bode odgovarjalo, da kako se pre-drz-uem tako ostro so-iti, saj vendar fantje pojejo in prepevajo cele nociT tako da se petje razlega dalec* okrog. Res je, da se vedno krici in vriska, ali praSa se sedaj, kaksno je to petje, in kaj se poje ? To tedaj hocem nekoliko bolj razjasniti. Ako na§e mlade fante pojoce posluSann, kaj sli^imo? — Morda kako slovensko pesom, katerih imamo na stotine? Kaj se, kako robato farlansko ali italijanako pesein, katero so aze Fmlnii popustili ter jo prt-d hiSo vigli, to so na§i doljuji Biici skrbno pobrab, ter si jo olnanili, kakor da bi bila pesem Bog ve kak biser. Ako si pa hocejo pesem zdalj&ati*. prldenejo §e „jolilailala, lalalinlalclic..., itd. potem ^finale-' vsakc kitice je „a doi, a doi farin V amor," ali pa tudi „evviva Paisor.* In tako gre stvar nadalje morda do poluuoci. Ali se tedaj ue sli§i nikdar slovt-nski-ga petja ? — 0 paft kadai* si sami kaj sklju-kajo, ter besedam kakor narodno melodijo pridenejo, Sicer pa ima to slovenske petje, ako je smem tako imenovati, svoj namen, o firmer pa nocem dalje govoriti. Morda me nekateri ahi razumejo. Tako tedaj se razUga po doljojih Brdih vecidel fcamo fuilansko ali italijausko petje (osobito se sliSi to petje pri narodnth plesib.) Sicor pa inorain §e ue-kaj opomniti, da se'.pri ms v SI. namrec, vrekrat kaka slovcisktt pesein sliSi, kakor n. pr, nZvedel sem ne-kaj novega," „Kje so moje rozice" in §e nektere dru-ge, katere pa mi niso znane. To prednosti jim mo-ram vendar pustiti. Sicer se pa la§ko poje tudi v SI. in ne malo. Pri tem tedaj smo z narodnim potjem v doljnjih Brdih. PraSa se sedaj, kako temu v okom priti ? Trcba je — kar naravnost brez okoli§ev in ovinkov govoreft — da se vzdignejo nekateri narodni vzbudi-tclji, narodni orgljarji, briskt rodoljtibi, da bi narodno petje na v.^o nioC gojili. Kedor se Luti zmoznega, naj se nekoliko putrudi, da reSi ua§e uiejim Brice iz teme uarodne nezaveftti. K««r uze tako dolgo fiasa 2i-vijo in *pijo v nezavesti, tedaj je skraji.i ('as, da se zdramijo. Da pa to dosezemo, nam je nnjboIjSi pri-pomocek narodno petje; ono jib zdrami iz dolgega spanja ter jih pripravi do zavesti, da so Slovenci. Narodno petje deiuje blagodejiio na narodno zavest ter pospeSuje v njem najprvo ljubezen do matcrinega ji'zika in dalje tudi viianio goreco ljuhczeii do naSe od Movrn^tiikov obkoljenc dotnovine, Pa odgovarjalo se mi bode; „Za bo^jo voljo, kedo bo spravljal te ljudi skupaj, vasi ali prav za prav hiSe so raztrcsene, ter prevefi oddaljene, tako da je skoro nemogoce to podjetje. Ne samo to, tndi so nekateri sitni iu cudni. .Te-li inogocc Inez truda in pozrtvovanja doseci zu2eleiii konec V Vsakdairja skuStija uci naiobe. Tedaj je treba delati, truditi se, prizad«"jati si, akolhocemo kaj imeti; ako roke kri2em drzimo. ne dosezemo nikdar nifiesar. Taka je tudi pri tem podjetji. Ako hocenio uvesti in gojiti narodno petje pri doljnih Bricih, je treba nam veliko truda in potrpljenja, kajti nasi mejui Brici so v vdiki nezavesti. Najprej je nam treba ielezne volje, iu potem drago pride samo ob sebi. Denimo, da se ka2e trdna volja. Kaj nam je z.iaj poct-ti ? — Potem je treba mlade fante popiasati in jih k temu spodbujati. Ako storimo to, nam fantje gotovo obljubijo ter si bodo prizadevali, da bi izpohuli obljubo, dasitctldaljeni. Saj se snidejo po navadi vs;ik tedeu vsaj enkrat v vasi ter prepevajo in burke uganjajo pozno v noC. Ali ni tedaj tukaj lepa prilo2nost povabiti jih k sebi, ter jih ,:aCeti nciti? Namesto da bi ugnnjali burke in (huge nedostojnosii, bi se lepo spravili v kak priineren kiaj, ter se tam poprijeli Icpega narodnega petja. Koliko noci potratijo z malenkostmi in neuinuostmi ter s tem skode trpijo na zdravji in tudi na drugeni! AH bi ne bilo bolje in za uje bolj konstno v vsakem oziru, a-ko bi raji tist cas porabili v bolj blagodejne namene ? Koliko napak bi se odpravilo pri mladini! Samo treba je tistih, ki jih k temu spodbujajo. To tedaj kar se tiee fantov. Kar se pa tice tistega, ki se cuti sposob-nega temu podjetjn, mislim jaz, da ta ima toliko pro>tegacasa, da bi to lahko storil. S tem ni recctto, da naj zauemarja druge doliuosti, katere ga vei'jo, ter se samo tega poprime. Bog vari kaj takegal Jaz pravim, da samo tist Cas, osobito ob • nedeljah in praznikih, kateroga morda potrati uepotrebno, naj se temu po.tveti. A samo uekoliUo truda je treba, in tudi veckrat kako grenko poznti. Upam tedaj iu se na-dejam, da ne bodo moje besede glas vpijoCega v pu§-cavi 1 N«*varnosti, katere nam pretu od vseh strani, so pogubonosue. Ako mi roke krizeni drzimo in se temu prav uic" ne upiraino, je nam nemila osoda na pragu. Tedaj, v.stanite, Biici, iz dolgega spanja, ne cakajte in ne odht§ajte, ca^ je zlato ! Vi fantje, bo-dite srihii in pogumni, vzajeuini iu zloini, oklenitc se ktepko narodnega petja, ter dajte se preveriti, da ste Slovenci. Za to prosimo tudi pomoci od zgoraj. __________ Brie. Politi6ni pregled. Cesarjevi^ Rudolf bo se ved tednov bival na Ceskem, to pa ka2e, da se visoka za- roCenca dobro pocutita v Pragt. Ustavoverci so i iskali povodov, kakor da bi se bili Cehi zame-rili cesarski hisi; eesarjevic jih pa dejansko po-stavlja na laz. Fml. bar. Beck postal je nacelnik gene-ralnemu Stabu. Mislijo, da z njim nastane nova doba v krogu njegove oblasti. Za ustavoverce so, da si ni §e pretoplo, nastali zgodaj pasji dnevi. Neprenehouia Seujejo proti sedanji vladi, in povsod z lazmi iScejo pomoLt> da bi Taaffeja vrgli. Alt ta drzavnik je dobrih nog, tndi kedar biva na Dunaji ob easu, ko zahajejo drugi ministri v kopeli, Izraisljevali so si, da hocejo Ogri spodmakniti Taaffeja, in zlasti se dobrikajo grofu Coroniniju, istemu za-slu^nemu zastopniku, ki so ga vrgli s predsed-niSkega stola drz. zbornieo. Misliti in upati je, da grof Coronini imj bo sel Herbstovccm na li-raaniee, kakor bi oni radi. Ustavoverci se saini izpovedajo, da hocejo s svojo laznjivo domisljijo tako ali take raz-dvojiti dozdanjo drzavuozborsko veeino, Zares odkritosrfini Ijudje! C e h i se morajo tudi nioeno boriti za po-slance v kupcijsko zbornico. V S p 1 j e t it v Dalmaciji italianissimi na-daljujejo hujskanje zoper narodnjake v pogledu na mestne volitve. V Sieziji so v mcstih prvi6 zmagali pri volitvi v dez. zbor konsorvativei z znptiikoin dr. I Findinskiim. Na 0 g e r s k e in se ze bijejo po magjar- ' ski navadi za novo poslunce, katerib izvole za novi drz\ zbor 331 na knietih in 180 v mestih. Dozdanja vlada ali Tiszajeva stranka tipa tudi zdaj zntagati; vidno pa je, da levica siliio raste, zlasti oni del levt&arjev, ki iioiejo nie vee sli-gati o skupnili interesih obeli polovic nase dr-zave, in ki bi ediiio privolili, da ste obe polo-vici zdruzetii samo se po skupnem vladarji. HrvaSki ban je prepovedal mil poSiljati proSnje zoper to, da se Iteka izroei popolnem Magjarom. Ali mestni zastopi se ne ustrasijo in izra^ajo zaporedonia v resolueijah zeljo naj ltcka ostane pri Brvaskem S r b s k i knez je dovoiil vladno predlogo za spretnembo dozdanje tistave. Ustava se ima predruga&iti in formalno zboljsati na nmogo strauij. Povsem se misli, kljubu nasprotnim iz- : javam, da knez hoce pridobiti tuje vlade za priznanje kraljestva, ako bi srbski narod zah-teval kraljevi naslov. V B u 1 g a r i j i se Se zdaj ne ve, ali bo zraagal knez Aleksander s svojimi immerami. Slisi se, da druge vlade >M& mirno poraztimlje-nje med narodom in knczom. Ali kudo je po-lozje za Bolgare, ko jim je knez tako hudo al-ternativo stavil. €elo bolgarske gospe so se zbrale ? velikem §teviln in prosijo kneza, da bi nikakor ne sprenienjal ustave. Bismarck in stari Viljem menda zeld bo-lehata. Cudno bi ne bilo. Ncmski drz. zbor je potrdil kupcijsko pogodbo z Avstrijo. Po tej pogodbi je Bismarck eez mero povisai colnino nasi mokij grozdju in colnenemu blagu. Rusi ne dobijo ie takoj ustave po zahodno-evropskem kopitu. Gorcakov ostane se na svo-jem mestu, dasi se je govorilo, da je ze ime-novaa Ignatiev za njegovega naslednika. Dezela Merv se je sama rada podala pod oblast rnskega carja, in sedaj imajo Rusi prosto pot za Meznieo v Indijo. Francoski senat je sklep zbornice po-slancev o volitvi po listah zavrgel s 148 gla-sovi zoper 114 glasow S tern je senat Gam-betto kudo pobil, ki prej ko ne hrepeni kmalu postati po taki poti predsednik republiki. Za zdaj mu je spodletela, cakati bo moral se nekaj casa. Domade stvari. Na sveto Telo vr§ila se je procesija, kakor navadno svecauo v lepem redu in ob lepem vremenu. Kne2onad§kofa je nadomestoval g. prost dr. Valussi. Vabilo k sve&uostiblagoslovljenjazastave drugt-va za podporo rokodelcev na dan 26. janija 1881 v Ajdovficmi. Program. Predpoludnem. 1. Ob 8. nri sprejem doglih gostov v druStveni dvorani in odhod z godbo k blagoslovljenju. 2. Ob 8 V2 blag.isjuvljenje dru§tvene zastavii na obCinskem trgu. 3. Ob 91/2 skupni shod k veliki sv. uia&i in wrkvenemu obhodu Popoludne. 4. Ob 3 l/2 shod v dniStveni dvorani in skupni odhod v Sturje na vrt gustilne gosp. Janeza Premrov, kjir bode druStvona zabava 1 govorom,godbo, petjcui in plvsout. Svirala bode gorifika niestna godba. Vstopniua k zabavT na vrtu za ude po 50 kr. in za ilruge po 1 gld. Kcr jo cisti dohodek te zabave namfcivjen deloma drustvu ?a podporo rokodelcev v Ajdov&ini, delonia m strtiSku diustvene zastave, se r a d o d a r n 0 s t i n ft s t a v i j 0 m <• j e. K obilni udele&bi vljudno vabi drustvetil 0 dbo r, Razglas. Glavni odbor c. kr. kmetijski-gadiu-stva v (totici je v noji 30. maja t. I. dolo'cil Kledect*: 1. Napravi se v Gone: due 2% xeptembra 1881 razHtava divine cele desSele. 2. K tej raastavi se budc dopuScalo: govedu in preSice, pa le take, ki so bill vulcinenjeiif '/• biki in mvrjatsci toga e. kr. kmetijskega drnstva. 8. Sprejemalo se bode: goveda od 6 inusccev do S let 8tara in preSiCe od 6 mesecev do 1 letu. 4. Pooblasti se uredovalua komisija, da preskrbi strebo in kimo brczplafoo za 6&m 48 ur, kakor tudi vsa mogo&a polajsauja razstavljavciun. 5, Vsa drngn uraviiava glede vredbe za razntavo bo osuovala, 0 svojem C-asu, uredovalna komisija. Iz Smartiaa v Brdiii nam je ravno do^al dolg dopis, kaivii ob/aluje, da ui inkdor popisal, kuko so Biici v K 0j s k i ziipimiji priiznovali jioioko cesarji1-vica Kudolfa. Povsod po gricih so kre.snvi gorcli, U-citelji, duhovni, veteraui, ^endarji, btari'Sine—v.si so s« trudili, da so m>pravili praKiiik, kakorfincga inorda ni-so so videli. Zlasti so se Ved'n'njiuict olmesli in potuin Kojs6uii. Vse sc» j« cudilo, da je bilo v Vtileriijoim prod cork ijo uad .sostdeset zastuv, kiso vihrale okoli podob viioke ce.sai.ske rodbine. Tudi ileklrla mi laiitje so se odlikovali ob tej priliki, Naj to zadostuje \/> lepega popisu, in naj izrecemo zahvalo v inienu do-pisnika gg. duhovuuiii, ^endarineriji, veU'rancein, ^u-panstvu in btareSinstvoin in vsem obchiarjein skup ! Naj bi ta praznik pripomogel v uarodovo probiijeuje po Brdih! Ne§re6a pri vojafikih vajah. Ko s«> noeli g. t. m. na iiojah «?ajc, in jim je bilo ptukoraCiti iov, se top (kanoii) prekopicne in spravi ,'] kauoaiije, ki so as'dcli na vozu, pod top. En vojak je ostal takaj mr* tev, drugi je hudo ranjen na glavi, tretji pa na roki. Posk'dnja se vtcgneta L« ozdraviti. Mrtvemu so napra-vili lep pogn-b. Vojuki in iastuiki so deli ua rakuv trakove s slovonskinii napisi. Razstava v Trstu. 8. t: m. se je ustanovil odbor za razstavo, katera ima biti prihodnje leto leto. Voliio se je 110 odbornikov. Za naceluika je bil h~ voljen g. Reinc.lt, prvotnestiiik trgovinske in obrtuiSke zbornice; za uji'gova uamestnika pa g. Diiamer, prvi \ zupanov nainestnik, in gosp. Vueetic\ prvosednikov na- ! mestnik trgovinske iti obrtniske zbornico in upravni j svetovalec avstrijsko ogerskega Llojda. Mestni 2upan j se je bal prevzeti kako Castno mesto v tein odboru. ', 0 tern smo 2e porodali, pa bomo §c! Za dastna uda izvolila je me§canska bramba j novomeSka de^. predsednika kraujskega g. Wiuklcrja iu Skofa Pogacarja, ter jinia je izroCiia doticue di-| plome po posebni deputaciji. O potovanji v Rim se here v zagtebskem „Kat. listu*: Poroiajo nam prijatelji iz Bosne, da se tudi tarn uabirajo popotniki, ki se ho&jo pridru2iti Hrvatom. Iz Hercegovine gre celo en TurCin. Tudi I Daltnatincev se bo nabralo in to gospodov in gospej, j zato se ieiistvu z iiasih krajcv ui treba bati, da bi ne iraelo druzbe. Slovani iz severnih de^el (Poljskega, Ceskega, j Moravskega, Slovakije) se zdru^ijo na Dunaji, odko- j dar 25. dne t. m. v posebnom vlaku po ^elcznici od- potujejo. Jugoslovaui (Hrvatje in Slovenci) sez njimi snidejo na zelezniSki postaji pri Zidanem mostu in v Ljubljani in skupaj peljejo v Trst, iz Trsta se na posebaem parobrodu peljejo v Jakih (Ankouo). Ge bo j cas, se peljejo vsi skupaj v Loreto, de pa ne, gred6 j po ^eleznici kar naprej v Rim, da tje pridejo na sv. Petra in Pavla dan. ^elnznice vse so dovolilo zeld ! zuizano vo2uino. (Tako, 11a priliko, vsa voznja iz Lju • I bljane v Rim, in iz Rima nazaj v Ljubljano ne bode neki vec stala kakor 28 gold.) „Nov*. Q. Podhajskemu, nadinzemrju na Dunaji je I izrocilo rain, kmetijstva izdelovanje isafirtaza uravnavo j m osusenje Ljubljanskega moevirja. Dela se 1 lot! takoj, in je ze doSel v Ljubljano. Lepa priiika I tudi zadomafietekuike pri tern imenitnem delut Glasbena matica ima svoj obeni zbor 20. t. m., v katerem se voli tudi 20 odbornikov. i Ljubijanskatrgovinskainobrtnijskazbor- ! mca si je izvolila za predsednika narodnega trgovca J g. Jo.s. KuSarja, za podpredsednika pa g. Horaka. • Narodiu udje te zbornice so hoteli dati podpredsedni- Stvo uasprotni stanki. Ali g. Lukmann, ki je bil iz vljudnosts izvoljen za tako cast, nima casa za tak po- sel, odkar imajo Slovenci vecmo v zbornici. n Narodna stranka je bila prisiljena svojo ponud-bo odtegiuti, in je spozuala, da v Ljubljani' so nem-skufcuji proti vsaki spravi in uepoboljSljivi. Togote so, da so zmagjmi. Huj§i so ze skoro, kot pemski Nenici, ki so v krogu materijalnih dobiekov venffar bl^iijo Lehom, in veudar je ua Pemskem- razmerno stevilo Nemcev veliko veca nego na Kraujskem. Spovednik in njegova slu^ba, 304 strani obsegajoCa, lifiuo tiskana knjiga, v obliki knjig wMa-tice sl.H je rnviio priSla v svet. Knjiga je piaavia v ahkem sltigu, v gladki in prijetni slovewlfiiui, in je, kakor se razvidi iz predgovora, prva to, vrate v nil-Sem jo/iku. Potrjeua in priporoCena jo od trMUo* | koprskoga Skofa, in so dobiva po 1 gl. 20 kr. pri gosp, piiiatttljt (Franc Kosec), ^upnikv v Tiuskah in v Go-rici pri knjigotrgcn Wokulatu. Tiskal jo je Franc Hvala v Trstu, zalozil pn pisatelj sain, Vit. Vesteneck, sedaj c. kr. okr. glavar v Gradcu, obsojen. To2il ga je e. kr. pravni prakti- kant g. Lapajne v Ljubljani zarad pwtopka raz2a- Ijeiija fiasti. Obravnava je bila pred okr, sodnijo v Ljubjaui. G. sodnik Cucek je imel pred seboj 2 pro- fesorja vi§e gimnazije, 2 profesorja viSe lealke in ene- ga uradiiika. Vit, VoBteneckapajezastopal dr. Bchrey, Poslusalcev je bilo obilo, zlasti .Ijubljanskih juristov. G. Lapajue iu trgovec Butar sta tist vcfier, jko je g. yit. Vestenock v Ljubljani slovojemal od svojih pri- jatoljov, mirno sodola v kazinski kavarui pri mizi iu ho pomonkovala v Blovenskem jcziku. Kar pridere pozno v mb v isto kavarno g. vit. Vcstciicck s proj- fiuenovaiio nemdko iuteligeuco, Ko {j. Vestouuck vidi in slisi g. Uu&irja iu Lapajuota, poaede ravuo ujuiio mi/.o, ilani so bile vse druge prazne. Slovenca so pa mirno pogovarjata nadalje si oven ski. To pa vzbudi nojevoljo dosle dru^be, 6eS, da le v fiitaliiicui wlukujia se sine govoiiti „bauerugprache, sauspraclie" itil,, a v ka/.ini le iiemSki. Oua dva se pa uic u« /.inciiilu zato. Kar savpije vodja te lepe drazbe g. Lapajnotii: I „Was lixiren Sie micbB (kaj |zijate v mo?)* — „Sa,j j ne zijaiii", odgovori mi-no g, Lapajue. Potem nastauo j ropot, Vesteiiock vpije, da so tuka,| no suie govorlti j „s!ova§kitt, in ko mu g. Lapajne pove svojo ime iu I karaktcr, ga zmirja z „\vicht" in slcdnjic pristavh I „lch werde mil* die Unelue anthuu, Union ins Gesicht I zu spuckouu (jaz se bom onecastil s tern, da vam I pljuiioin v obraz). I Ko je na vse to g. Lapajne ostal „razdra21jivo" I mireu (wauffallciitl, herausfordemd, ruhigB, kakor so I rcklo ncinSkc pride), jp Vestenek z besedaini: „Sie I wollcn also uicht gelien? gut, daun geheii wir" —od-I §el s svojo drugbo c. k. profesorjev. To je bila dogodba v kazinski kavarui. Gosp. I Lapajne je tozil zato vit. Vesteneckazavoljo razzalje-nja CJisti in vCeraj je bila razprava 0 tem pri okr. I sodniji ljubljauski. Vesteneckove price, stirje prol'e-I sorji in en nradnik, so pod prisego po vedem vse to I pripoznale, le ne tako odlocno, in da je Vesteueck re-kcl, nmoralisch in's Gesicht spuckeu" ter da je J bil silno razburjen, nekaj zavoljo tega, kar se mu je I zgodilo, se bolj pa zato, ker sta L. in B. slovenski J govorila in nista hotela iti. ko ju je on ven gonil; tudi pripozuajo, da je vsa druz'ba zabavljala 6ez slo-I veusko govonco, ter jo imenovala zanifiljivo slova-gko. Besedo „Wicht8 so tudi vsi siiSali. Zauimivo pri tem je to, da so ti nemski profesorji cel6 pred sodnijo kazali grozno mtiojo do slovenskega jezika in naroda na§ega, videlo se je pad, kako zagrizeni so.—NajodloCneje je govoril prica gosp. Bucar, ki se je dudom <5udil, da se v kazini in od tako .odlicuih I gospodov more mirnemu cloveku zgoditi kaj tacega^ kakor se je zgodilo njegovemu mirnemu tovarSu g. Lapajnetu in to samo zato, ker je govoril svoj ma-1 terai jezik i. njim.—To^nik gosp. Lapajue svojo to2bo I zagovarja tako umno, gladko in juridiiuo pravilno, da I Vesteueckovega zagovornika dr. Schreyaz njegovores dolgo, pe tudi dolgofiasno „zgovornostjott popolnoma v senco postayi. BMir ist das K 0 m p 1 im e n t i r b u c h des Kasino nicht bekannt, aber wenn das Wort ^Wichf* darin vorkommt, so kdnnen es sich andere gefallen I lassen, ich nicht" — je odgovoril dr. Schreyu, kateri J je hotel dokazati, da beseda „WichtB ni raz?-aljiva, \ marvee 6isto nedoEna. Sodnik po vsem tem vit. V e-stenecka spozna krivega raz^aljeuja casti in ga obsodi na 40 gld. denarne kazni ali 8 dui zapora, zoper kar se dr. Schrey prito^i.—To je konec pouoC-nega skandala Vestneckovega v kavarui Ijnbljauske kat zine ponoci od 27. do 28. aprila t. 1. Vestcneck mora placati tudi stroSke za to2bo. Razne vesti, Dr. Jos. §koda, rojen 1805 v Pilznu, eden naj-zaslu2euej§ih strokovojakov in pomno2evalcev zravuiS- ke znanostiiu poleg Rokitanskega, Hebre, Oppolzcrja svetla zvezda dunajskc velike §oIeT amrl je * ponede-liek na Donaji. Zivel je v pokoji od K1871. Uijaki so ga neuavadno castili in ljubili Ko je M v pokoj, napravili so mu bili vseuciliScniki vseb oddrlkov n«-navadno vtliko bakljado. Njrgovc zaslngc s<» mu pri-dobUe vecno slavo. Bar Sotheil bil je velik milijouar ua Duuaji, ki je z malim racel — in kmalu obogatel v knpCin z dPitarjem. Umoril ga jo lastai logar. SoMlmi je bil sircr poboifii, ali proti svojim poslom in shra-tbni-kom jc bii preskop in proton! gospndar. Rodkn pn-kazen, da nize Ijudstvo ni zulovalo ob njrgovi sinrii. ftrioatno, pa v poducin zgled vsem bngatas o-sko naroduo BledisiV. Okuii 25 let je narod uuvcu n..bi-rat «a veliUnako poalopje, ki jc zdaj dodelano v re-uesanskem slogu, in izvedeui svet so teinu uaiod-ncnitt hrarau po pravici cudi kot inojsterskpmn delu. Cehi so ponosni na to delo, ker so vsi aUnovi iz van kronovine, kakor cebelice inarljivo donasali kiajcarcek na krajcartek iu tako z lastuinii zolji doplacali o-gromno vsoto, 2 urilj. gold! Kaj rodoljubje premoret Bliuolu soboto seje gledtScc odprloob navzocnosti t-«-svitsv&i Rudolfa. Izbranega obcinstva, plemstva ceS-kega iu meScaustva iz Pragc in vse dezele je bilo odlicno stevito zastopanega v glediSei, krasno razsvet-Ijeocm od zunaj in od xnotraj. Ko je cesarjevic *.to-pil v loio, zadoaeli so gromoviti „Slavaw klici, po tew pa je takaj inocau zbor zapel na odru cesar&ko in bclgijako himno. Na to se je igrala slavnostna moj-sterska opera .Libuia," katero je zlozilccski kompo-nist S m e t a n a. Slava Cchom! Svetinje v spomin cesarjevideve poroke so se skovale v danajskej kovnici ter se lahko naro-eajo pri poncevnera uradu v Trstu; srebrna ima pra-ve wednosti 7 gld. 13 kr. ter velja 8 gld. 63 kr., bronasta pa 1 gld. 50 kr.] LISTNICA UREDNISTVA. Vljudno prosimo, da se poSiljftjo vaakovrstaii dopisi ne-posrodnje urodnisttu, ker drugade ne Bprejmejmo na6elno mtimmr mi, ftidi od najbolj znane roke. — Dopfce iz Bo?ca in od drugod smo raorali danes odloziti. §t. 532/0 s. sf. Rziipis slnsibe za iKprazujeno naduSiteljsko sluzbo I. placilne vrste na stirirazredni ljudski soli v Sczaiii, za oim uciteijsko sluzbo I. placiinc vrste in z.t eno neiteljsko slnzbo If. placilne vrste v tern Sol--skem'okraji, vsc z dohoffid po fc'Mm p-»stavi od 4, ittarca 1S79. Pmsilci nnjiinze sv»jr piksiaviiii tinkumen* lovane prosuje p» prtMlpisaiu»w p»>m v 4 tednih p«i prvcm razglasu v ,Osservaf«n' trt'--J'ao" pri c. kr. okr. Solskem svotu v St2ani. Sezana, dm 11. junija 1881. Predsednik B 0 S 1 Z I O. ilenrik Kestle-jev r edilni prah za o tr oke, lTclib easinl diploni. Zlata %. Veliko prvih zdrav. aytfliel. Najpopolnisa tirana za dojence in slabe otroke. ZALOGA V GOKICI 6. Cristofoletti lekaraik, G B Pontoni A. pi. Gironeoli in v vseh lekarnah pokrajinskih. Svai*ilo. Pravi samo, ako imajo p©« ¦¦¦¦¦¦¦ krovi skatljic taka znamenja, kakorsoa so vi-deti na Ievi. SB. Pri nepravih skatijicah na znamenji pokrovoveiu ni last 110- podpisa glavnega zaloznika F. Berlyak-a. i Velika zte I vsakovrstuih W oM ji gospode in gospl, ' I naj obilni§e zbirke, dobrega blaga in I krasne izdelave pri [16. STE1SER-JD V B0R1GI1 poleg skofijske palace. Noveje soilbe zrtrav. veljakov o Fn-Miveo mtm Mm FRANZ JOSEF" [BITTERQUElLEl najiispeSnejSi prenki vodi: Prof. dr. Biesiadeeki, Lember^. J'ur^-™°a": iclni zitritviitTeiii referent, r^inja, co so je Ii» initio vv.nmc, rfa fjre gotuvo nd iMovcka pa brez holeirin; pri duljii ral/i in> zgubi moci in ne zmlr/.iiJK prebavlJMnio. V Lvovu X nor. 1870. Prof. dr. C. pi. Braun-Feniwald, Duiiaj. Prav mnokrnt aem se uzn prfprli'rtl » xnnnem imp; I cm in xnni!». ljivem m'inkit te |{ronku vrxlo; auto prtpnro cam ii«jt(jpl(?jt> to voito hnlnim i;o«pem Uunaj 187',>.__________________ hi la ho ,j>: z nftjbolJHim Tape horn kot ciHtilni pnmorck, kir ima oiu ako ju pn mnlem .jomljeS. Ako pa jo JomljttS vnakdan, ti pomaga najlmljo priili kronfi'neniti zelodiinemu In (•ro»i!»n(rtjl, hrcztec-nosti, krvenem zgoaccn.ji, hemoridab, jetcrnih bolc.itili in zenskih bolc/nili no ae doseyti izvratni ugpelti." tS'n.______________________ «Jlavna zaloga za Oorico in dciclo munu pri l>. CRUXOFO-LETTI v lekamici „pri Srnem medvedii" na Travniku, kamor naj ne poiiljajo narocbe za vece mnozici;. Uoliiva se tiuli v Seppenhofer-jcri drogeriji unstran sknflje. Tisoe \unm Pi»lji«i:jiM to!, Bolj kratkoSasnih in mtkavnih povesti ni kmalo, kakor Tisoc in ena no5; dokaz cerau, d;i ho jih uze skoro vsi ua.odi v svoj^ I teraturo xpre'wYi. Vsjik me^ef.izhnjata dv.-i fttiopica v lii-iu'in zavitku po K> ttraii. in i;m* podo-ho. Vso kitjigi! bod • <>!»-:.;-gale kakilt -li> eni>pic',v. Gfrra tiitopicn 20 kr.. p pri zaloznlku J. Krajccu v f'ovowestu, j»«i mli [M< vseh l!ukvarna'i. - Dozilaj i-'filn •_• zvo/ka <,V na '/,v«/ku, ponolmo lif-no ve/.70,trdo40,meliko30kr. Na \>iH\h>i>\ razsodbe v. c. k. ilez. zdravni-§kega sveta od v. c. k. iiumoAtnifilva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zopcr vse ielodecne bolezni posirbno pa st» s|»»iiaha pri nett'Ciiosti, /elodfcni slabo-sti, i»lal>»iliseeem dihil, ke-dar 61ovi'ka naju'iijii, mil ki-slo pnda.ia, krtlar na grize ali vjeda, pri zeludrcnfilii katnru, /gagi.ali rfxalei, Cu nar»'ja pi-sek ali kaSa, pri pieoldiitosti sib, zlalmi-ci, pri fctuilii in melaiiji, glavolxdu, priliajaJoi'i'Ui od xclodca, zi'loili'iincm krfiu, pri /apiU'in zivotu, puiiui-sitcuosti ltodi /. jedmi ali pijacami, pri glitab, vranctiib, jetcrnih ali lie- niaroidalnib boh'stih. Vsaka steklfuiea .^tane s podukoiu u raid 115 kr. (ilavna zaloga /a Goi'ico pri pospoilu le- kaniinuju A. pi. Gironcoli v (Joiit i, blizo Btreh kron14. Ceutrahia zaloga zarazpoSiljanjc : Apotheke zutn lieiligen Schnfzorigcl . "