St94. libaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek • soboto ob 4. uri popoldne tor steno po poŠt' "trfdniM ali v Oorioi na dom poSiljana: p J vse leto ........15 K "/. • • • •........10 » Va..........r> » posfti:»i5ne Številke stanejo 10 vin. SO CA" ima naslednje krsdno priloge: Ob no-rtm letu ..Kaiipot po 6oriSke»,,in firadiHais^ia" in. Saiipot po Ijubljanl in kranjskih mestih", dalje dva. ^t v leta , ,Vom» red telesni«, parnifcov in postni! ati" ter mesečno prilogo „Slovenski Tehnik". N&roCniiio sprejema upravništvo v Gosposki ulic, stt,v, 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček gi naroČila brez doposlane naročnine pe ^ oiiramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrsta« ST tipkano 1-krat 16 v, 2-krat*14 v, 3-krat 12 v vsaka wata. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „ EeUatne in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obli-ko iu vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 22. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v GosposVi ulici St. 7 v Gorioi v'I. nad ti Z arednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. dol?, dopoludne. Up ravniS t vo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Borica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge, reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v uUci Formica, I. Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčifi na trgu della Caserma. avčič v Gorici. ToUfon it. 83. -X »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. B&kič) tiska in zal. Cesta ..Ustfedni Malice Školska". (znesek k bodoči reorganizaciji »Družbe st. Cirila in Metoda".} Kadarkoli vzpodbujamo narod k delavnosti in gu navdajamo z upom v slovansko bodočnost, kaže se pred vsem na naše severne brate — cehe, ki jim po omiki in izobraženosti nihče ne more odrekati enega prvih mest med kulturnimi narodi. Celo Nemci, Id sicer kriče, da se boje le Boga in nikogar drugega, imajo strah pred naraščajočo ^ilo izobraženega Češkega naroda. In zakaj in od kod ta strah Nemcev ? Odgovor ni težak. Po-tujčiti se da le neizobraženo in nevedno ljudstvo, ne pa narod, ki je organiziran v društvih, ima dobre ljudske in srednje šole, narod, ki ima najvišjo šolo, je nepremagljiv in trden dovolj, da se ubrani najhujšega pritiska. Tudi češkemu narodu niso bila sejana pora z rožicami, ko je vzdignil glas: Dajte 3aai čeških šol. Še Rieger sam pravi, da je hodil v nemške šole, kajti le ljudske šole so bile okrog 1. 1848. češke, srednje in visoke šole pa le nemške. Prišlo je 1. 1848. in Čehi so znali porabiti ugodno priliko drugače nego Slovenci. bojevali so si počasi vse šolstvo s češkim aSaim jezikom in zadnja zmaga je bila dob-p& z vseučiliščem 1. 1^82. Tako je dobro poskrbljeno v čisto čeških krajih za vzgojo z izvrstnimi šolami, katere vodi v narodnem duhu vzgojeno učiteijstvo. Drugače in slabše pa je bilo in je še deloma 3 Češkimi šolami v mešanih krajih, posebno tam, kjer so Čehi v veliki manjšini in kjer ji!' je nemška nadoblast silila, pošiljati otroke v nemške šole, ker jim vkljub opravičenim zahtevam niso hoteli dati čeških šol. Ker od držav? ni dobil svoje pravice, ;e krenil češki naroi na pot -— samopomoči. L. 1880. so sestavili prvoboritelji češ-iega naroda društvena pravila na podlagi travi! nemškega „Schuivereina", ki se je ustalil leto popreje, češ, da bo v mešanih krajih nemški deci oskrbel primerno število otroških vrtcev, ljudskih šol itd. In zadeli so pravo, kajti vlada je morala potrditi prestavljena pravila in tako je bila ustanovljena 5. grudna 1880. »Ustfedni Matice Š k o i s k au, katere delokrog se razteza po celi Avstriji in ki ima pravico ustanavljati otroške vrtce, ljudske, srednje, trgovske in sploh vse šole, da, celo univerzo, Imel je te-Jaj narod svojo osrednjo šolsko družbo in treba je bilo iti na delo. Prvo je bilo zagotoviti si letne dohodke, ustanoviti povsod podružnice, poučiti narod o važnosti narodne češke šole, pridobiti ljudi v narodno mešanih krajih, da zahtevajo od nasprotnikov čeških šol. In dosegli so v kratkem času velikih uspehov, kajti danes imajo Čehi celo vrsto ljudskih in srednjih šol, ki bi jih nikdar ne imeli, ako bi se sami ne postavili na branik in v imenu človekoljubnosti prosili podpore pri narodnih društvih in ljudeh. In to človekoljubnost in dobrodelnost Matice je spoznala celo c. kr. vlada, ki jo je oprostila koleko-vanja pri dopisovanju z javnimi uradi (razven v civilnem procesu) in ji znižala telefon za polovico. Šestindvajset let rešuje Matica deco pred požrešnim tujim žrelom, in vse, kar je dosegla, je dosegla v boju za pravično stvar; z vsako novo šolo pa je pokazala svetu novo krivico, ki se godi češkemu narodu. Ko se je ustanovila Matica, tedaj še ni bilo toliko političnih strank, kot jih je danes, a kljub temu, da je danes razdeljen narod v nebroj strank in strančic, vendar je vsem Matica sveta, V8i delajo za njen prospeh m njeno korist. Ne gre se zato, kdo je prvomest-nik, ampak kakšen je, ali je delaven in zmožen ali ne. Ne odločuje pri sestavi odbora procentualno strankarsko zastopstvo, ampak le delavci, bistroumni in neomagljivi postanejo člani odbora, kajti vsakdo ve, da kdor prevzame odborniško mesto, prevzame s tem veliko odgovornost pred celim narodom, in sram bi bilo onega, ki bi prevzel a ne izpolnjeval dane mu naloge. In pri nas Slovencih ? Kako se dela pri nas? Bila je skupščina; par fraz in številk in stari odbor, hočeš, nočeš, mora ostati, ker želimo to odborniki. Lani prvič se je temu uprla večina. (Konec prih.) DOPISI. Rlliemberg, 19. avg. — V zadnji „ Gorici" se je spet oglasil g. Štrancar iz Bikemberga, kjer opisuje, kako se je g. Poniž odpovedal orgljanju radi tesne (ha ha!) cerkve in oddaljenega stanovanja. Mi se s Štrancarjem, ki se z resnico nikoli ne more sprijazniti in je nikoli ne bo mogel prebavljati, ne bomo spuščali v dolge polemike. Ampak mu le to še enkrat povemo, da se je sam izrazil, kako bi se rad iznebil Poniževega orgljanja, in potem ko je ta odstopil, se zopet izjavil, daje težko zdaj babnicam v cerkvi, ker se ne gode več tam po taktu za ples. — G. Poniž res ne potrebuje organistovske službe in bi se prej ali slej sam odpovedal, a da je Štrancar lojalno napram njemu postopal, je laž. Zato pa je Poniž napravil vsemu konec in se odpovedal. Organistovo službo bi bilo treba razpisati. Starešine so tudi bili, če ne lažejo, vsi za to. Toda Štrancar se ni oziral na to. Še več, odbil je ponudbo za orgljanje zmožnega domaČega učitelja, ki je hotel prevzeti službo za polovično plačo, kakor se plača zdaj, ko znaša njegova stalna plača ne 400, ampak 600, če ne 800 kron. Sicer pa kaj Štrancarju mari; saj ne gre iz njegovega žepa! Pravi tudi, da službe ni bilo časa več razpisati, ker se je Poniž tikom pred odstopom odpovedal. To pa je res lep izgovor! Osem ali štirinajst dni ne bi mogli opraviti brez orga-nista, mej tem ko smo celo brez župnika bili mesece in mesece 1 Pojte, Štrancar, polžem pet...! Vi niste rabili organista, tudi Vam za orgljanje nič mari ni; vi ste le rabili pridnega podrepnika, ki naj vam ga občina plača. Saj ga pa tudi reveža vidimo vedno okoli: Če pride turšiča, mora čakati na postaji, blago hodi ponujat okoli, dolžnike hodi trest, v posojilnico ga silite, da bi vam pomagal raztegavati niti po občini do še samostojnih ljudi itd. Kaj ne da je to res? In škoda je, če ste nadlegoval Kokošarja za svet I Strašiti pa vas je počela samota v občini: pogledate na okoli, a nikjer ne najdete svojih zvestih... gola pustota in praznota. Kmalu bosta z vrednim drugom, očko župa- nom sama! Gosp. P^niž bi vam lehko ohladil pekočine, pa niti on nima vsmUjenja, da bi po dveurnem nagovarjanju vam kaj hladilnega podpisal, čeravno ste mu za vse neizmerno hvaležni. ŽmlSe, 20. avg. 1907. - (Nestrpnost liberalnega učitelja.) — Pod tem naslovom se je v 67. št. „Gorice" neki naduti, domišljavi in čez vse hudobni denun-cijant razčeperil tudi na me, češ, do sedaj te nisem mogel, a sedaj te udarim, da se bode ves klerikalni in liberalni svet nad tvojo pregreho zgražal. Pobral si kost, kakor kak izstradam pes; ni ti bilo prav nič na stvari, nego le na tem, kako bi me bolj raz-žalil in ponižal. Če si pa dosegel s tem svoj plemeniti namen, je drugo vprašanje. Prepričan sem pa, da nisi sam, nego da imaš enega tistih pomagačev, ki so navadno polni krščanske strpnosti, kajti ne morem si misliti, da bi v eni sami koži zamogla tičati tolika hudobija. Vsa stvar bila je taka: Pred kakimi 3 tedni pride k meni Jušt Vuga in mi ponudi v nakup sliko S. Gregorčiča, a jaz mu v šali rečem: A, kaj, Gregorčič je bil tudi klerikalec ; ne vzamem ne. Na to se Vuga obrne in steče po stopnicah u hiše. Ker se mi je zazdelo, da je vzel Vuga te besede za res, pobitim k oknu, da ga pokličem nazaj, a ker se mi je vže skrii za vogal, ga niseni mogel več poklicati. Poslal sem brž nekega dečka za njim, da bi mu rekel, naj se vrne in mi prinese sliko, katero rad kupim. Vuga se je kmalu vrnil in jaz sem mu dal za sliko, kolikor je zahteval, Vuga me je ce!6 prosil, naj ne zamerim in pristavi: Oba sva se menda prenaglila. Vugo pa poznam vže kakih 30 let, mislil sem, da vzame šalo za šalo ter nisem iskal pri njem ne liberalizma ne klerikalizma. Vprašam te pa, dobra duša, zakaj si čakal z dopisom toliko časa? Saj ta dogodek si zvedel hitro, celo nemudoma, in zdi se mi, da bi mi bil celo prizanesel, »ko bi ne bil imel poslanec Štrekelj shoda v Črničah. Misli si morda, da vam bodem tudi jaz pomagal goniti Štreklja k Črnič, Ne! v to naj vam služi kedo drugi s kombiniranim obrazom. Kar se pa tiče proMranja v moji Dvajset let pozneje. Nadaljevanje =» »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: === ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Gospa Chevreuse, o kateri smo tako pogosto godili v povesti »Trije mušketirjie, ne da bi bili imeli Pniiko, predstaviti jo našim čitateljem, je veljala še ^dno za zelo lepo žensko. Res, dasi je imela v tem *asu že svojih štiriinštirideset ali petinštirideset let, j1*1 je kazala komaj osemintrideset ali devetintrideset; 'toela je še vedno svoje lepe svetle lase, svoje velike Jvahne in inteligentne oči, ki jih je tolikokrat odprlo 'Pekarstvo in tolikokrat zatisnila ljubezen, in svojo ^infsko postavo, tako da je mislil, kdor jo je videl °J zadaj, da je to še vedno ono mlado dekle, ki je 'akalo z Ano Avstrijsko čez tisti tuilerijski jarek, 1 ie ugrabil leta 1683. francoski kroni naslednika. Sicer pa je bila Še vedno tista razposajena stvar, AJe znala vtisniti svojim ljubezenskim spletkam Sen pečat originalnosti, da je njena družina skoro slovela vsled tega. Bila je v majhnem budoarju, čegar okno je gle< >ljala gospa Rambouillet, ko je sezidala svojo pa- rož freŠfnjen z modrim damastom, posejanim z k o govor-i. Gotovo ste dvorjan, to se ne da tajiti, i- vendar vas nisem še nikdar videla na dvoru. Mo*da pa prihajate iz Bastille ? — Ne, milostna, odvrne Athos smehljaje, toda morda sem na potu tja. — Ah! potem mi pa hitro jwojte* kdo ste, in pojdite odtod, pravi vojvodinja v tistem šaljivem tonu, ki jo je delal tako dražestno, zakaj dovolj Bem že kompromitirana, prav nič se mi ni treba še dalje kompromitirati« — Kdo da sem, milostna ? Povedali so vam moje ime -. grof La Fere. Tega imona niste nikdar poznali. Nekoč sem nosil drugo ime, ki ste ga morda poznali, katero ste pa gotovo že pozabili. — Torej povejte mi ga. (Dalje pride.) dolgoletni službi, povem ti, da sem profitiral prav zadosti, a od tebe prav nič, tudi v slučaju ne, če bi bila skupaj zraščena, kakor sta bila sijamska brata, ker hudoben biti, se nisem hotel nikoli učiii. Kako pa pesnike merim, to naj tebe prav nič ne skrbi. Jaz sem pokojnega Gregorčiča častil, ko si imelo ti še lupino na glavi. Kje si bilo ti tisti čas, ko se je ubogi Gregorčič javno vivisekcir&l in ko smo mu v tolažbo napravili „Pri Rebku" banket, se ve, na tiho in v strašnem strahu, ker so se nekateri izmed častilcev bali^da bi vtegnili izvedeti o tem hudodelstvu takratni goriški bogovi. Celo zadevo pa so njegovi najintimnejši prijatetji izročili meni, ki sem vso stvar vodil in izvel v popolno zadovoljnost slav-ljenca in slaviteljev. Največ hudobije si pa pokazal proti koncu dopisa. Tu pa te poživljam in apeliram na tvojo Čast, če je še kaj imaš, da poveš, kaj najdeš spodtikljivega na mojem upoko-jenju. Jas grem v pokoj in sicer res v zasluženi pokoj, razumeš?! Ti pa glej, da si ga tako pošteno zaslužiš, kakor sem ga jaz, in da ti ne bode vest ničesa očitala na koncu 41 let službe, kakor ne očita sedaj meni. Moja napredna luč, vedi, se prav nič ne straši svetlobe tvoje nazadnjaške, in da je ne vpihneš s svojo smradljivo sapo, katero si spustil v 67. št. »Gorice«, tudi če se tako napneš, da počiš, o tem bodi prepričan. Nihče ne bo za njim jokal, praviš. Na ta stavek ti za danes nič ne odgovorim, a ti najbrže v kratkem tako poribljem pod nosom, da bodeš kihal, kakor kaka seljava ovca. Poznam dobro tvoj namen; izzivaš me, da bi kaj rekel, kar M ne bilo morda še komu drugemu všeč. Lahko pa trdim, da ves Čas svojega službovanja v Črničah nisem nikomur provzročil solznih očij ne z besedo, ne z dejanjem; nikogar nisem razžalil, nikomur nič slabega storil, in to mi zadostuje. Z največjo podlostjo si pa zapečatil svoj zlobni spis z besedami: „zadoni na uho pri odhodu njemu znana — a neljuba godba!" — Povedal si, kako ti je bila tista lepa godba všeč. Zdaj vem, zakaj si se takrat tako hinavsko muzal, bil si prav gotovo komponist in skrit kapeinik. Vsa čast ti! Pač sram bi te moralo biti gori navedenega stavka, ako bi imel še kaj sramežljivosti v svoji plemeniti duši. Torej k nepoštenemu in vso vas sramotečemu dejanju hujskaš nerazsodne ljudi proti meni, in to brez najmanjšega nzroka? Sram te bodi! Možak si res na svojem mestu! Črničanje naj se ti prav lepo zahvalijo, kar tudi zaslužiš, ker jih vspodbujaš k hudobnemu početju ter s svojimi zlobnimi dopisi odganjaš in strašiš druge učitelje, ki bi vtegnili prositi za službo v Črničah. Ako me Bog pusti še kaj časa živeti, še vže še srečamo! Hranim še nekaj vprašanj za te in za tvojega pomagača. Ti ne veš, kje si mehek, a jaz vem prav dobro. Strnad. \l VafiMfe ŽtftSii, 14 avgusta 1907. — Že dolgo se ni oglasil nikdo v Vašem cenjenem listu iz naše .občine. Cenjeni čitatelji mislijo, da je tu vse v redu ali pa, da je vse klerikalno. Ne eno, ne drugo ni vzrok, da se ni kaj. poročalo v Vaš cenjeni list, še celo v tako kritičnih časih, kakor jo bilo ob času volitve. Mi smo celo molčali, ko je Brencelj na shodu prodajal svoje neslanosti in preobračal kozle, kajti prepričani smo, da Brencelj ne pride več tako hitro v Zabije, sicer sedaj imamo njegovih bratcev mnogo za nadlego, kakor je bil tudi on ob času volitev velika nadlega ljudstvu. Da je bil politični mir ob času volitev v naši občini, se moramo zahvaliti edino le temu, da ni bilo hujskanja s prižnice. Na druge backe agitatorje se pa nismo ozirali, kajti bili so kakor sv. Blaža žegen, posebno pri naših odločnih možeh in mladeničih. Da smo jim pa privoščili malo veselje, da pridejo do zmage Piehajnarja, smo pridno jemali ponujane glasovnice s Petrovim imenom; seveda smo jih porabili, kje, to se pa ne spodobi tukaj omeniti. V kratkem bodo tukaj občinske volitve in klerikalci bodo z enim porazom bogatejši. V nedeljo smo imeli čast poslušati v Sv. Križu govor našega velezaslužnega drž. in dež. poslanca Štreklja. Razložil je svoje delovanje v drž. zboru in razkrinkal tudi slabo gospodarstvo v dež. zboru, za kar je Žel mnogo pritrjevanj od nad 500 zbranega ljudstva. G. Medvešček, nadučitelj v Sv. Križu, je v svojem kratkem in jedernatem govoru posebno ožigosal in protestiral proti novemu deželnemu volilnemu redu, nakar se je enoglasuo sprejel protest. G. Mrmolja, učitelj v Dobravljah, ja energično nastopil ter stavil r^.ne resolucije. Obžaloval je posebno, da nima navzočega od županstva nobenega zastopnika, ki bi potožil svojemu poslancu težnje svojega ljudstva. Nato se je nekje v ozadju, v wmarode-zimrutt od garde, oglasil župan Vovk, ki je rekel, da mu je prevroče biti v zborovalni dvorani. Gotovo mu je prihajala ta vročina od slabe vesti, kajti menda ga je bilo sram gledati v obraz našega odličnega poslanca, kateremu je bil pred kratkim še tak nasprotnik. Našega župana vidiš na vsakem klerikalnem shodu sedeti tik kakega brenceljna, tam mu ni prevroče, kadar se gre pa za kak prid v občini, mu je pa prevroče. Menda, kakor se sliši, mu bode ta vročina kmalu „pasalaa in dobi zasluženi pokoj. V „marode-zimrua z g. županom je bil tudi njegov adjutant Stopar. Ne zamerimo pa g. Stoparju, ker ni bil v zborovalni dvorani, kajti zaradi prevelike agitacije za Piehajnarja je dobil živčno bolezen, za katero je pa hotel vreči krivdo na neke naprednjake, proti katerim je vložil tožbo. V obtožnici je navedel vsa svoja dobra dela in častne šarže, kakor podžupan, odb. krajnega šolskega sveta itd.; tudi se je pohvalil, da je oče sedmih otrok, samo to je pozabil, da se njegovih otrok cesar nima nič kaj veseliti. Na obravnavi je trdil, da so mu ti prokleti liberalci, kakor A. D, y Ž., J. T. in V. H. Dob. povzročili veliko živčno bolezen. Na vprašanje g. sodnika v Ajdovščini, kako in s čim mu je prišla ta huda živčna bolezen, je odgovoril, da od strahu, ker je agitiral za Piahajnarja in naenkrat, da je zagledal gori navedene pred seboj. G. sodnik: Kaj so vam pa storili? Nič, samo D. me je gledal, da bi me kmalu z očmi snedel. G. sodnik je nato rekel, da ni še slišal, da bi kdo z očmi koga snedel, in je obtožence oprostil. G. Stoparju svetujemo, da naj zaradi živčnih bolezni opusti vsa svoja častna mesta, drugače mu preskrbe že Do-bravci „penzion". Il BOVCL — Ko sem čital v »Gorici" v dopisu z Bovškega d kislih kumarah, je tudi mene hudo prijelo, da Vam moram napisati par notic za Vaš cenjeni list. Dr. Kraigher, naš vrli zdravnik in somišljenik, »kisla kumara" za črnorizce, odide iz Bovca. Kolikor nas je zavednih, naprednih Bovčanov, vsi žalujemo ob njegovem odhodu, ker tako dobrega in veščega zdravnika ne dobimo tako kmalu. Klerikalcem je seveda dober zdravnik deseta briga, saj nad nje ne pošlje ljubi Bog itak nobene bolezni in če jih že malce zaradi kakega majhnega pregreška (grehov ne poznajo) »podroca", plačajo par desetič po sv. maši za prošnje in bolezen je »panana*. — Dr. Kraigherju pa kličemo pri njegovem odhodu: Hvala Vam za trud in požrtvovalnost, sreče Vam želimo drugod v večji meri, kot ste jo imeli v »klerikalnem" Bovcu! »Nujno je potrebno, da se kmalu temeljito popravi kapela sv. Trojice, ki se nahaja ob cesti poleg »Občinskega doma", tako piše »Gorica". Jaz pa Vam pravim Bovčani: »Niti vinarja ne dajte za zidove, ki Vam ne bodo nikoli nič nesli, ampak pomagali samo težiti in polniti nenasitijivo cerkveno bisago !tt V Bovcu je polno takih revežev, ki hodijo s praznim želodcem okoli. Te poglejte, tem dajte in pomagajte jim, zasluge bodo veče, kakor če daste svitle kronice za mrtvo zidovje. V Bovcu imamo zadosti 2 cerkvi, za luksus pa ne moremo mi davkoplačevalci skrbeti; če ga hoče cerkev imeti, naj si ga poskrbi sama! Klerikalci skrbijo le za pone-umnevanje ljudstva. Sv. Trojici bi radi poskrbeli lepo hišo, petega razreda pa se bojijo kakor hudič križa. Ne pet, Šest, osem razredov bi rabili, da bi se zapeljanim ljudem enkrat pamet zjasnila in bi jih lahko strgali iz klerikalnih krempljev. Od tod strah pred šolo! Cerkev ja, šole pa ne, da se ljudje ne »ferderbajo". G. učitelj Kavs, izboren pedagog, je dopisniku trn v peti. Ostudno se zaganja vanj in mu misli na novem mestu v Hudijužni s tem na ugledu škodovati, kar se mu pa ne posreči, ker ugled, ki ga je užival med nami, gotovo ne bo manjši v Hudijužni, dasiravno je nasprotnik klerikalnega zmaja (brez »—"). — Če bi se vsi posvečenci brigali za Kristusove nauke tako, kakor g. Kavs in g. Do-minko za šolo, gotovo ne bi jim preostajalo časa za zdražbe, konsume, posojilnice itd. Hudo so pritisuili tudi pri nas pasji dnevi, kateri so na klerikalce tako vplivali, da so misel na ustanovitev ^katoliške" posojilnice popolnoma opustili. Nekateri pravijo, da jih je sv. Duh razsvetlil! Za sedaj konec, drugič več. Voiailind. — V »Primorskem listu* od 18. aprila t. 1. št. 16. izbruhnil je Viticenc Metlikovec iz Volčjegradu, glavni klerikalni voditelj v naši okolici, največje svoje veselje nad Antonom Pipanom, zidarskim mojstrom in podjetnikom zidarskega dela dveh novih obč. vodnjakov v Komnu, ker je bil zadnji pred c. kr. sodnijo v Komnu obsojen radi razža-ljenja Časti njega na 20 K globe oziroma 2 dni zapora. Pregovor pravi, da kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje, in tako je tudi v v tem slučaju. — Obe stranki sti vložili pri-ziv in na razpravi dne 7. avgusta t. 1. na c. kr. deželnem sodišču v Trstu je bil Pipan popolnoma oproščen ter je Cenetu celo daroval vse stroške. Motlikovec kakor pobožni človek je imel s seboj kapucinarsko vrv in svojega pobočnika, soseda-^ čevljarja, kateri si je vkupil »Piccolo", kojega je ves čas pred razpravo v čakalnici gledal, ker citati ne zna, v popolnem zaupanju, da s tem gotovo sodni dvor »panata". Ne »kapucinarska vrv" ne »Piccolo" nista hotela pomagati ter je Vinko popolnoma obsedel! »Primorski list" prosimo, da ponatisno to vest, da spoznavajo njegovi čitatelji, da »podoknica" je Cenetu popolnoma ugajala in ne kakor trdi on v navednem »Primorskem listu*. — Kakor se splošno sliši, Cene nima v pravdah posebne sreče, dasi nosi tretji red in na hrbtu križ. Il Sela na Vipavskem, dne 19. 8. 07. — (Batujski, Črniški in Dornberški klerikalci iz Sela izžvižgani.Kle-rikalci zašli v sr šenovo gnezdo.) — Preteklo nedeljo dne 18. t. m. so prišli gori omenjeni klerikalci v naše napredno Selo, in so imeii tu pri nekem Berlotu nekakšno veselico. Od nas Seljanov se te veselice ni nikdo udeležil, razun par farovških podrepnikov. Zato tudi ne vemo, kako, kaj in kakšno je bilo tam pri Berlotu. Le po besedah prebrumnega Kosovelovega fanta Toneta, koji nam je rekel, da »še več so pričakovali kot je bilo" (revež je hotel reči najbrže, da še več je bilo, kot so pričakovali, pa ker je hotel farbati, je bila poštena nadenj »kazen božja", da je povedal narobe in po pravici) moramo konštatirati, da niso ubrali pri veselici vsega vkup tolikko, kot so potem v krčmi pri Krkoču pojedli. Naj omenimo še, da na veselici pri Berlotu ni smelo maujkati učitelja Merljaka. Ta človek hodi za gospodi nunci kakor kakšen otrok, za materjo. Morda mu dajajo popje bombone, zakaj prokleto drugače bi ne maral laziti tako za njimi. Ko so pri Berlotu končali, so prišli v krčmo h Krkoču jest in pit in sicer zunaj. Hitro ko so se začeli backi zbirati na cesto pred krčmo, so se začuli od naše strani, kjer smo sedeli Seljani, tupatam žvižgi. No, žvižgi so vedno naraščali in ko je bilo že nekoliko tema, je žvižganje že tako narastlo, da ni bilo čuti več nič. Bili so tudi štirje tambu-raši iz Črnič, kateri so grozno mlatili, da bi užugali demostrante, a videti ni bilo drugega kakor znake mlatenja; tudi pevci »Batujske glasbene matice" so zaman napenjali svoja pluča, da bi prevpili demonstrante, akoravno jih je slišati pol ure daleč, ko pojejo v Batujski cerkvi, posebno pa ko udarijo ono »o Ti devica Majnica". No, vkljub temu, da jih je vse z& norca imelo, da ?;e jim je vse smejalo, staro in mlado, in od vseh strani vse žvižgalo do najmanjšega paglavca, niso imeli ti ljudje toliko sramote, da bi jo bili precej odkurili od nas iz Sela. Nekateri hudomušneži so trdili, da so obleseneli. Niti popje niso imeli toliko pameti, da bi bili popihali iz sršenovega gnezda. Še-le ko je žvižganje narastlo čez mero in ko so demonstrantje začeli žvižgati okolu in okolu njih od biku in daleč in so jim postajala tla prevroča, so jo med glasnim smehom, zabavljicami, krohotanjem in žvižganjem naglo odkurili ,,na varno" v Batuje k Valetiču, kjer so se malo oddahnili od mačje muzikev Selu. Morda so se bali toče? Omeniti moramo tudi, da »oštir" Krkoč je proti nam vedno zabavljal. Seljani si moramo njegovo gostilno zapomniti prav dobro. Nam je pa to prav po volji, da je mož pokazal barvo. Vam pa, mladeniči, koji ste še sedaj, ko pišemo letnico 1907. po Kristusu, pod farškim jarmom, rečemo in svetujemo, otresite se teh verig in stopite v vrsto ostale mladine, katera je vsa v naprednem taboru. Saj je sramotno za čednega mladeniča, da se pusti vlačiti in zastavljati javnemu zasmehovanju na komando kakega popa. To naj velja posebno Vam, o kojih vemo, da ste naprednega duha, katere pa nunci mamijo z raznim b kanjem in petjem, s tem pa Vam nastavi? lim, da bi se ulovili v njih politiške uram* Ali Vam je potreba, da Vas vodijo nemi' okolu, kjer Vam potem napredna mladin prireja mačje muzike itd. Pustite backe ¦ pope, naj sami pojedo tisti krožnik goi^ kojega Vam dajo, da jim stafažo delate. ' Našemu Lovru pa in črniškemu u planu svetujemo, ne silite več svojih backo • v našo vas, kajti o drugi priliki Vam napra-vimo še hujšo mačjo godbo, katera Vam b donela po ušesih, dokler boste živi. *t\\ul Pomankanje teka in motenje prebave se ozdravi na najpriprostejši način, % , j pije redno Bogaški »Templje? vrelec", hi že zastareli in kronični bolezni te vrst« *, priporoča „Styria vrelec" (močnejši). Zaloga pri A. Seppenhofer-ju in A. JeretiL-u v Gorici Domače in razne nouice, Za pagoralce ni Ponikvah. — županstvu Ponikve so došli doslej sledeči darovi: Gg, Oskar Gabršček, župan in n. cest, odb. v Tolminu, K 50, dr. Peter Laharnar, vi. svet. v Črnovicah (Bukovina) K 100, Fran Bajt nadučitelj v Ajdovščini, K 10, tvrdka Savnik & Dekleva, Gorica K 10. Skupaj K 170. Bog povrni ter daj obilo posnemovalcev. Županstvo občine Ponikve. Mesto nagrade cerkvenim pevcem k »klinkarjem" je darovalo županstvo iz Bilj za pogorelce na Ponikvah K 15. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral« vesela družba na grajskem vrtu v Biljah 10 K. V znak fOSeEja radi zmage „ Narodno napredne stranke" pri zadnjih volitvah v uje-govem rojstnem mestu Ljubljani ter na Krasu ter slovenske zmage na Koroškem itd. daruje g. Drag. Štiucelj iz Rtbeirao Preto preostanek njegovega računa v Gor. Tiskarni 15 K, m sicer za sledeča društva: Za dijaško kuhinjo .... K ;V~ „ Narodni sklad . . . . r lr— h „ Pevsko in glasb, društvo „ &•— Skupaj . K 15^ Imenovanja. -— C. kr. okrajni glsvar v Sežani g. A, Rebek je imenovan namast-ništvenim svetnikom. — Namestništveni tajnik dr. E. pl. Fabriz- je imenovan okrajnim glavarjem, okrajni komnar U. baron Baum pl. Appelshofen pa namestuištvenim tajnikom. — Namestništveni koncipist E. pl. Urbas je imenovan komisarjem, konceptni praktikant E. Zupančič pa nam. koncipistom. Deželnosodna jetnika dr. J. Grškovh; v Itovinju in H. Pederzolli v Trstu sta imenovana svetnikoma pri višji sodniji v Trstu. Kancelist pri tukajšnji drž. policiji H. K o n c je imenovan oficijalom. Družbi sv. Cirila In Metoda v LJubljani je volil blagi rodoljub, rajni radeški župnik Ivan Zagorjan 100 K. — Župljanom Senožeč, Šantpetra v Ljubljani in Radeč, kjer je služboval, ostane Zagorjan nepozaben radi svoje plemenitosti in značajnosti, Slovencem pa bodi posnemovalen vzgled rodoljubja! Poroka. — Poroči se 1. sept. t. 1. gin» Mirni Graf, hčerka urednika lista „Die Information" g. Jos. Grafa, z gospodom Otonom Kactrlikom, prokuristom kreditne banke na Reki. Naše čestitke 1 Občina Bovec je na podlagi starešinstve-nega sklepa podala peticijo na državnozborsfe predsedništvo za slovenske srednje šole in slovensko vseučilišče v Ljubljani, kakor tudi na namestništvo za premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Soriški deželni Zbor bo sklican okoli srede meseca septembra t. 1. \l Bolca nam poročajo, da tamošnji c. & poštar g. Franc Ambrožič ie imenoval voditeljem pošte na kolodvoru v Divači. ^ Gospod Ambrožič zapusti v Boleti najle^ spomine. Bil je natančen in vesten uradni* zunaj urada pa vrl narodnjak. Gospodu Teodorju Hribarju, laškemu gospodarju v »slovenski" „Krojaški zadrugi8^ dopadel naš člančič o »Krojaški zadrugi J »Soči" od torka tako zelo, da ga je «brot". s svinčnikom ter razstavil »Sočo« v izloz »Krojaške zadruge" v veži. Prav, *» by prav bi bilo, ako bi bil razstavil članek v» ložbi na ulico! 0 napisih na 6abri6«9(ovl trgovini pišejo t u * v zadnji »Gorici«. Kdaj pa mislijo preStun« slovenski napis na »Krojaški zadrugi", J» &J občinstvo, kakor da bi bila ta prodajaln« > ttdte ko je y resnici že v rokah zagrizenega 1^!«/ Slovenščina je tu reklamno ,redstvo za laškega nacionalca. "^venšfina tu ni vidni znak narodne ljubezni, ^odne zavednosti in narodnega ponosa, am-ak je &r(*° izko"sfiana v laške namene. In I naroden greh zagrešajo klerikalci, ki sleparijo javnost s slovenskim napisom, ko pa 0 v resnici za njim La&v(Att aimamo^nic; „roti osebi g. H. Umejemo, da se je okorni lepe prilike, ali omenjati ga moramo v 'pliko, kolikor tiče k stvari, s katero klerikalci skujejo slovenski trgovini v Gorici.) Iz opazk o „Krojaški zadrug}" jpj sledi n to, da klerikalci smejo celo zlorabljati stotino za laško botego, Gabršček pa bi kot jjgovec ne smel nasproti nemškemu in laškemu iupujočeniu občinstvu pošteno rabiti nemščine fe lamine (ko je že umevno samo po sebi dal jloveuščini prvo mesto), ampak odganjati bi aoral to občinstvo, potem bi bili klerikalci iidovoljni. Ali ni res tako? Kako le vsa laško okoli »Krojaške zadruge", pričuje to dejstvo: „ Krojaška zadruga" se pgeli v hišo „Montaa. Tam je bilo treba jčarakega dela. Dasi imamo v Gorici polno Atoih slovenskih mizarjev, vendar „Krojna zadruga" ni oddala teh del slovenskemu gizarju, marveč L a h u t Tako so odjedli S!oveacu zaslužka okoli 1000 K. Tako delajo ysti veliki Slovenci okoli »Centrifuge" in 3Gorice". Znašajo se pa nad drugimi, ki niso sič zagrešili, radi tega, da bi skrili tako svoje velike narodne grehe 1 Žalostna nam majka! Prosimo g. Hribarja, naj razstavi tddi io notico v izložbi „Krojaške zadruge", pa is ulico 1 Iz zadnje „Goriceu. smo izvedeli, da se nahaja državni poslanec Fon v Bovcu, da je bolan in da prične kcj, ko ozdravi, s shodi. Prav tako, ljudski poslanci med ljudstvo, med svoje volilce! Pri tem se nam pa zdi le nekaj čudno. — Je že nekaj tednov, kar je ionSal državni zbor svoje delovanje in poanti so šli na počitnice. Ako bi zbolel Fon iij po končanih sejah državnega zbora, bi tila sveta dolžnost „Goriee", potolažiti njegove volilce, posebno še ker se je začel Štre-fceij gibati po Krasu in po vipavski dolini. Ako je pa komaj sedaj zbolel, bi pa lahko v teh tednih že mnogo napravil. ¦— Volilci v goriški okolici so bili že nevoščljivi svojim kraškim in vipavskim kolegom, in zato mora Ion med svoje volilce. Veseli nas, da je postal ravno oni Štrekelj, kateri, kakor pravi ,Goricaw, ne zna nič, ne razume nič, v tem oziru učitelj sodnemu tajniku Fonu. Kako je .Gorica1* zabavljala na vsak shod, kako je smešila Štrekljevo poučno potovanje po nje-gevem volilnem okraju, in sedaj — vse se maščuje na svetu — mora tudi Fon postati sse&en, ter iti med volilce. Kavno tako je bilo pred par leti. „ Gorica" je zabavljala in smešila nabavo dveh hotelov od napredne strani, imenovala jih Nopotce, pisala trakuljaste članke, dopise in Myice proti njim, dokler niso klerikalci sami Mi tudi enak hotel, ker so uvideli, da ,J& »klopotci" zamorejo mnogo koristiti slo-•askemn živiju v Gorici. Konštatujemo, da ^i klerikalce srečava pamet, če tudi tupa-m precej, precej pozno. Kaj pa dr. Gregorčič? Kako naj ga gorica" opraviči pred njegovimi volilci? Z I wleznijo? Preveč nevernih Tomažev bi bilo. L delom V Kaj še, prvo delo pravega poslanca * cJegov stik s svojimi volilci. Torej ? In m^ sedaj bi bil imel dr. Gregorčič lahko ^krasnih tednov, ubežal bi naši presolnčni ^h Sel v hribe, danes tukaj jutri tam, **! bi blagodejni planinski zrak in na ta 7*° M mu postala poslanska dolžnost zdrava * Prijetna zabava. Ali naj gre v gore, med Jjl« volih*, decembra meseca? Tega niti »liberalci« ne zahtevamo. Sedaj je bil čas! ,,e P» pojde sedaj, postane ravno tako Štrek-jj» učenec kakor Fon, in učiti doktorje in JJ*e, izkušene in neizkušene parlamentarce laskih dolžnosti, to ni kar tako pod ceno. PaslancJ, ki niso tsegaiedni. — »Gorica* travi Y ,novicitt o pomanjkanju krme na Go- 6m, da naj se tudi državni poslanci pravo-J10 °P°20rijo, ker oni niso vsegavedni, dru-8e jim lahko neopravičeno očita, da ne wbe za kmeta... nw 0Di -1"80 V86g»vedni l Tako pravi „Go-jih sedaj. Ob volitvah, ko je sleparila kmete, J Jf slik^ia kot može, ki imajo največji gsl.y' «so zmožni, sposobni, ki se bodo bri-Yse 2a vse» tako da bodo vse vedeli. Za m t so veWaIi tisti mo2J*e kct kandidatje, r»žvid' P08lanci Pa ne vedo u&> Iz teP 1 vsakdo, kako je imela .Gorica", za norca volilce, ko jim je lagala, kake vrle poslance bodo imeli, ki se bodo brigali z vso vnemo za nje. Sedaj se pa ne brigajo nič. In tudi ne vedo nič. „ Gorica" priporoča vo-lilcem, naj lovijo okoli svoje klerikalne zaspane poslance, pa naj jim pripovedujejo, kaj treba storiti. Vidite, tako jel Štrekelj. je..bil o vsem #l<«ttltaj^ tudi že kaj dobrega storiti za kmete; ko je končal držayni zbor, pa ni šel na letovišče in se ni skril v stanovanje, ampak kljubu veliki vro-čin je šel med ljudstvo poročat in poizvedovat. ^Klerikalni volilci pa naj lovijo, okoli svoje poslance, če jih sploh morejo vloviti in če sploh bodo hoteli ti v svoji visokosti govoriti ž njimi. Ion in Gregorčič sta obljubljala vse mogoče in nemogoče reči, ter se predstavljala kot velika, vsegavedna dobrotnika ljudstva — sedaj pa ne vesta nič. Saj smo pravili, da se sveti katoliški možje širokoustijo le pred volilci, kadar jih ti izvolijo, po|em pa — niso vsegavedni, to se pravi: ne vedo nič in ne delajo nič. Pametni so res tisti volilci, ki volijo take poslance 1 Dijaška veselica v Kobaridu. - Dijaki v Kobaridu vabijo k veselici s plesom, katero prired6 dne 25. t, m. točno ob 7 V, zvečer na dvorišču g. Alberta Mašera (pri Žganu) v slučaju slabega vremena, dne 1. septembra. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Volarič: „Slo-vonskim mladenkam", ženski zbor s sprem-ljevanjem klavirja in gosli. 3. Pagliaruzzi: „Rada«, deklamacija. 4. Volarič: „Na planine" (Pagliaruzzi), mešan zbor. 5. ,,Dve tašči«, veseloigra. 6. Vilhar: „Mornar"', ba-riton-solo. 7. Volarič: »Divja rožica", ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 8. „Brat Sokol", veseloigra. Po veselici ples in prosta zabava. Vstopnina k veselici: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 80 vin., tretje vrste 60 v, stojišče 40 v. Vstopnina k plesu 2 kroni. Ker je čisti dobiček namenjen za Pa-giiaruzzijev spomenik, se preplačila hvaležno sprejemajo. Darovi se sprejemajo tudi od neudele- i žencev ter se objavijo v časopisih. K obilni udeležbi uljudno vabi dijaški začasni odbor. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani sporoča, da se je nabralo v družbine nabiralnike Y času od l. januarja do konca julija 1907.: januarja 15 K, februarja 5 K, marca 80 K, aprila 10 K, majnika 38.77 K, junija 15 K, julija 91.41 K, skupaj 255 K 18 h. Z imeni na dani — »Gorica« piše: »Neki tukajšnji slovenski trgovec — seveda „na-prednjak" — zalaga na tisoče razglednic, na katerih se šopirite nemščina in laščina, slovenščini ni dovoljen niti najzadnji kotiček! Neki slovenski krčmar v okolici — zopet »naprednjak« — je postavil te dni novo tablo le v laškem jeziku. Ko ga je nekdo opomnil, da to ne gre, se je mož odrezal: »Kaj ne gre? Če sme Gabršček v Gorici, katerega dovolj redi in pase tiskarna, imeti na svojih botegah nemške in laške napise, zakaj bi jih jaz ne smel?!" Glede* na to poživljamo „Gorico", da naznani imeni onega trgovca in onega krč-marja, o katerih govori v citovanih besedah iz članka »Sadovi Gabrščekove politike" v svoji 69. številki. Potem bomo govorili dalje. Cestni odbor In klerikalci. — čudno se nam je zdelo, da je služila tudi pri volitvah v cestni odbor »vera v nevarnosti" kot agita-cijsko sredstvo od strani naših ljubih klerikalcev. Marsikdo se je zaman vpraševal, kaj ima vera opraviti s cestnim odborom. Rešitev tega na videz težkega vprašanja je pa zelo lahka, ako se pomisli na pregovor, ki pravi, da pelje vsaka cesta v Rim, Zato pa morajo biti tudi v cestnem odboru možje, ki skrbe za ceste, ki peljejo v klerikalni Rim. In slednjič je treba tudi ono pot, ki pelje v nebesa, dobro tlakovati, ker drugače se bi kdo spotaknil in padel. Zato vidite je bila tudi pri volitvah v cestni odbor vera v nevarnosti, in sedaj smo le radovedni, kdaj ni vera v nevarnosti. Ko izvemo, že povemo, menda pa bodo na to zaman čakali naši čitatelji. Zaveza avstr. Jug o slov. učiteljskih društev bo zborovala, kakor že naznanjeno, dne 24, 25. in 26. avgusta 1907. leta v Radovljici. 7,& letošnjo glavno skupščino so zgla-Sene sledeče razprave : 1. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri njem. O tej točki poroča gosp. Vlado PuŠenjak, potovalni učitelj, ki ga je določila v to slav. »Zadružna Zveza" v Celju. —- 2. Neizmernost prostora in časa. Poročevalec gosp. Henrik Schreiner, c. kr. učit. ravnatelj y Mariboru. ' — 3. Roditeljski večeri. Poročevalec gosp. Jakob Dimnik, nadučitelj v Ljubljani. — 4. Naše šolstvo. Poročevalec gosp. Janko Likar, učitelj v Ljubljani. - 5. Poročilo o posvetovanju delegatov glede snovanja avstr. slovanske učiteljske zveze. Poroča gosp. Drag. Pribil, c. kr. okr. šolski nadzornik na otoku Krku. —• U. Na delo med ljudstvo! Govori gosp. Auton Pesek, učitelj -v »Narapljah pri Ptujski gori. r,60rica" ifi zaponke. - Konštatujemo, da smo zaprli sapo »Gorici" s sobotno notico o zaponkah družbe sv. G. in M. Take zaponke sploh niso na prodaj. Samo Gabršček naj bi jih prodajal! — »Gorica" noče več pisati, da so na prodaj; s tem potrjuje, kako grdo je lagalo to farovško trobilo. Kar izmislijo si kaj, potem pa pišejo cele romane. Očka KorlS PerlnaiS, ki pase ovce v Jamljah, nam je poslal popravek, katerega so mu napisali v Ljubljani. — Glasi se: P. n.! Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. da 17/12 1862 drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na članek, objavljen pod zaglavjem: Perinčič in ženske v štev. 90 Vašega lista, da sprejmete v zak. roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1, Ni res da sem »kurat" in »še vedno v službi"; res pa je, da sem vpokojen in le začasno pooblaščen duhovnik. 2. Ni res, da sem tožil le doberdobškega učitelja Brezigarja radi ža-ljenje časti; res pa je, da sem tožil tudi njegovega sina Emila, visokošolca in njegovega sorodnika Alojza Ferfolja. 3. Ni res, da je moral prositi odpuščenja in plačati stroške edini Brezigar, oče; res pa je, da so morali prositi odpuščenja, plačati stroške in proto-kolarično se izjaviti, da ne morejo nič reči preti moji časti, vsi tri od prvega do zadnjega. 4. Ni res, da je govoril resnico, ki je bila v »Soči« že davno popisana, kdor je o meni rekel »tiste lepe reči"; res pa je, da je vsakdo kaznjivo ravnal proti § 488 kaz. zakonika. V Jamljah, dne 17. avg. 1907. K aro l Perinčič, duh. ' Dostavek uredništva. — Kaka je reč s tožbo in razsodbo v Tržiču radi Pe-rinčiča, je popisano natančno v dopisu iz Doberdoba v zadnji »Soči". Da Perinčič ne more \ nič popraviti, ve vsakdo, kdor pozna tega lepega nunca. Ta človek sili s »popravkom« zopet na svetlo, namesto da bi se lepo skril, da bi se sploh ne vedelo, ali še živi ali ne. — Toda če mislijo „popravkarjiu v Ljubljani, da jo prav, da se kaže očka Korle, ki po nevrednem nosi duhovsko suknjo, v javnosti, je tudi nam prav. Se zopet vidi, kakšni tiči rastejo med našo duhovščino. Perinčič vzbuja s siljenjem v javnost spomine na vse tiste grde reči, katere je počel. Svoj čas so ga celo farovški listi obsojali, sedaj pa mu pomagajo in ga ščitijo. — »Glina vkup štriha". Pasji dnevi imajo mnogo vpliva na »Gorico". Še vsako leto sem opazoval ob tem času »Gorico" in videl, kako polni svoje predale, ki bi drugače morali ostati prazni, z napadi na g. Gabrščeka, kakor da bi stala politika goriških Slovencev v znamenju igel in kioska. Pred dvema letoma približno se je zaganjala „Goricatt v g. Gabrščeka radi »zlatega jelena", letos ima na piki Gabrščekovi trgovini. Vesel bi bil, da bi dal g. Gabršček s kakim novim podjetjem drugo leto »Gorici" zopet dovolj povoda za lajanje. Tako lajanje po eni strani ne škoduje Gabrščekovi podjetnosti, po drugi strani pa zamaši pusta »Gorica" prav lepo nekoliko svojih kolon. Glas iz občinstva. O surovosti sprevodnikov na novi železnici ču-jemo pogostoma pritožbe. V nedeljo je neki tak sprevodoik na postaji v Repentabru, ko so se vračali z veselice proti Gorici, kričal nad občinstvom kakor surov gospodar nad hlapcem ter podil ljudi v zadnje vozove. Ob 8l/s zvečer je tema in občinstvo ne ve, kateri vozovi so prazni in kateri polni. Dolžnost sprevodnikov je, opozoriti občinstvo dostojno, kam naj gre, ne pa da vpijejo kakor čredniki na paši. Zahtevamo uljudnega ravnanja z nami. Surovost si pa enkrat za vselej prepovedujemo. O tatvini na pošti v NabreM — Pet izmed ukradenih pisem je bilo iz Italije (eno v Kostanjevico) v vrednosti 9760 K; dve pismi sta bili iz Gorice. Pošta je bila v NabreMoi y redu oddana, torej se je morala tatvina zgoditi le tam. Neki ženski s Kobariškega je padel z voza ? ulici sv. Ivana danes dopoldne zaboj, v katerem je bilo okoli 100 jajc. Uboga žena ima veliko Škodo. Jajca so se izlila po ulici, da je bilo videti, kot bi se izlilo po njej kos „ramenega morja". Pozor! ~ Slavnemu občinstvu naznanjamo, da pride odi. fotograf g. A.' Jerkič pri-hodnji teden v Bovec, kjer ostane 8 dnij na razpolago slav. občinstvu. Afera Klemeočlč-Ferjandč, o kateri se je pisalo svoj čas tudi v našem listu, je sedaj končana s popolno oprostitvijo občinskega tajnika v Dekanih, g Frana Klemenčiča. Isti je bil denunci-ran, da je v seji krajnega šolskega sveta do krvi potolkel učitelja Predloške šole g. Frana Ferjančiča. Državno pravdništvo ga je vsled tega preganjalo zaradi težke telesne poškodbe — uraune osebe od strani uradnika v službi. Na okrajnem sodišču v Kopru je bil g. Kle-menčič obsojen le po § 331. in 496. kaz. zakonika v 20 K globe. Vsled priziva g. Fer-jančiča se je dne 17. t. m, vršila razprava na deželnem sodišču v Trstu. G. Klemenčiča je zastopal z izredno spretnostjo mladi odvetnik g. dr. Fran Brnčič, Trst, ki je dosegel, daje bil g. Klemenčič oproščen vsake krivde in kazni. — Bralno In kmetijsko društvo na Vogrskem priredi v nedeljo dne 25. t. m. plesno veselico na Dobravi (ob okrajni cesti Gorica-Prvačina.) _________ Odbor. Razgled po suetn. Opatija — Včeraj so slavili v Opatiji 25-letnico, odkar je zaslovela Opatija kot zdravilišče prve vrste. Bilo je veliko slavlje. Svedrovci V Trstu. — Obiskali so blagajno v plavžih pod Skednjem. Dva sta mehanika, ki sta šla »delat", dva sta stražila. Zapazil pa jih je čuvaj in dva redarja sta bila blizu. Vse štiri tičke so uklonili in peljali v zapor. Morilec Izvoščekov v Trstu aretovan? — Policija v Trstu je prijela nekega Kalabreža, o katerem se sumi, da bi bil morilec Praznika in Mohoroviča. K0|a V Indiji. - Državni tajnik za Indijo, Morley, je 16. julija v zbornici povedal, da je v prvih šestih mesecih 1. 1907. v celi Indiji za kugo umrlo 1,060.067 ljudij. Hrvatka Čitalnica V KastVU priredi s sodelovanjem pevskega in tamburaškega društva »Istarska Vila" v proslavo 40-letnice svojega obstanka dne" 25. t. m. ljudsko slavnost s koncertom in plesom. Dlnamitna eksplozija na Nemškem. — v D*i-mitju, mestecu na Meklenburškem, je eksplodirala tovarna dinamita. Pri tej eksploziji je 12 mrtvih in 53 ranjenih oseb. Škoda znaša 30.000 mark. Vil. mednarodni shod socialne demokracije se vrši v Stuttgartu. Shod je velezanimiv. Posebno ostra je debata o militarizmu. Več sporočimo. Raznoterosti. - Italijanski zunanji minister Tittoni se nahaja v, Avstriji ter pride v Išl v soboto v družbi z Ahrentalom. — ¦ Francoski ministerski predsednik Clemenceau se je nahajal 21. t. m. v Marijinih varih; od tam je odšel v Monakovo. — V Maroku se nemiri ponavljajo. Govori se o novem napadu na Ca-sablanco; tam je bilo ubitih 2000 Arabcev. — O generalu Steslju, ki pride pred vojno sodnijo, je napisal neki japonski general, da ni govora o kaki zanikernosti in izdaji Stes-ljevi, marveč da je izročil trdnjavo, ko je bilo jasno, da je vsaka daljša bramba brezuspešna. V DobraVljah, na lepem kraju Vipavskega ob železnični progi je na proda] po nizki ceni velika in lepa hiša s prostranim vrtom in vodnjakom. Ista je primerna za kako obrt. Ako se ne želi same hiše proda se tudi lepo zemljiško posestvo. Po želji kupca se proda tudi samo hiša. Obrniti se je do lastnika IVANA JERKIŽ4, Dobravije 33. Cesta-Sv. Križ. Cigte! Prej 18 Krasna remontoir-Gloria srebrna ara s 3 močnimi pokrovi, bogato okraSena, dobro idoča, 3 leta garancija, poSilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|& SechshauserBtr. 6|6 Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piSe: „0ašc sredstoo mi je hitro pomagalo." Anton Potatzky v Corici. >'a sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupov«lS5fl olraberikega lu dribnea« Miga ter tktnln, preje lo nitij- POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in favtjarje. STetinjIce. — Božnl Tencl. — MaSne knjižico. tišna obuvala za vsa letno Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter »a deželi, t 85—8 „Flox" »L***#****##.*«*****#*******#****! F. Podberšič, avtom, kamnoseški mojster, Gorica, Tržaški alica it. 17. Priporoča slavnomu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih te kraškega kamna osjbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v streganku ^ŽSS^S? stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. <$* Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne ===== patrone.----- ----- je fotografigni apa-jrat, s katerim — ibrez znanja — vsa-tkdo lahko fotografira. Z aparatom se napravi slike v velikosti 5X7 cm in stane z elegantno popolno pripravo in navodilom samo kron 6. OdpoSilja proti povzetja: H. lHleiss, Dunaj XIV.|3„ Sechshauserstrasse 5.(108. Keršeuani & Cuk v Gorici ===== Stolni trg št. 9.= ^Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. Račon poStne hranilnice Ste?. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilne vloge obrestujejo po 472 %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlojare se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 — Hotel*5Pri zlati taplji"; il u Solkan pri Gorici (;j v bližini „MIzarske zadruge". (] (j) Toči izvrstna bela in črna vina, i (j) istrski refošk, kraški teran in pristna § (;) bela domača vina. - Žgane in drnge f I! opojne pijače ved vrst — Izvrstna ( " kuhinja posireže ob vsakem časa z ( mrzlimi in gorkimi jedili. (I Postrežba točna, cene zmerne. I Za mnogobrojen obisk se toplo | | priporoča | f flnton milost, «i I lastnik. I Deliki prazni sodom iz Srbije iz hrastovega lesa z žoIp^j, , obroči, od 2, 7, 20, 30, (1'() ?1 hektolitrov, 6-7 cm dobohJ v glavi, v popolnoma clobreJ stanu, so na prodaj, kakor \J kadi različnih velikosti V. tančneje se izve pri g0Sn r Steni u, na tekališeu Jos. Vei.(l v hiši Medvedove konfekcija J trgovine v II. nadstr. (nasproti kavarne Sclnvarzi. Odlikovana pekarija in sladčlčarna Karol Draščilj v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfJ nejega peciva, torte, kolače za birmanel in poroke, odlikovane velikonoCi pince itd. Prodaja različna fina vina in liktrij na drobno ali v originalnih butclkal Priporoča se slavnemu občinstvu u mmi brojna naročila ter obljublja solidno postrv po jako zmernih eenah. Delavnice z električno gonilno silo. C. kr. t pnv. TELEFON št. 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polti V Gorici Cesta Frana Josipa št 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mline, obrtne zavode, stavbe itd. itd. Ysled vpeljanih, tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad. tačimi, proračuni in predelava načrtov zastonj. HRJSTOFLE blizu mfa Ii posodil itn nit lajlepše forme. CotapUdM kaseta namiznega orodja, posodja za enake, kur«, «aj, namilil peJstarld, vnetni fed*jLt Jtiiu nadomestilo pravega srebra. FbMfcfi bfcDd m hotele,. restavracije in kmrnam, kakor twfi pengjjone, gospo- ¦¦¦¦¦¦¦¦ HUMIH Sd. mr , O. k*, tvorni malotnUc! Christiflg & G.!! ~ Dunaj L Openring 5 (Heinrichshof) — fhMtravaa ••nik na sahtevaaje. — V vMh BBMtfii sattopaao po prekupcih. EtJMMNi mfa fanriraorti IumJo naii isdelki •¦"* *"¦"¦»«¦¦*»Ii tat glkrtotofl«. ********* ***#.**! Poprava in komisijska zaloga d v o kolu VVaffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvam __ Batjelu v Gorici, Via Duomo $fev. 3, Prodaja tudi na mesečne obroke. \ Lekarna Cristofoletti 1 | v Gorici. ¦ ŽELODČNE KAPLJICE] 2 znamko sv. Antona Padovanskegs. Zdravilna moč teh j kapljic je neprokos!jiva ( — Te kapljice uredijo i redno prebavijanje, { če se jih dvakrat na dau | po jedno žličico popije. '' Okrepš pokvarjeni že«.' lodec, ston5, da zfiine J mmka). v iratkem ČaSU OE10- j tica in živolna 16nost (mrtvosti. kapljice tudi store, da človek raji je. \ Cena steklenici 60 vin. •ˇ> e<^e^e^e^-e ¦•¦•^•o-^e <>* Bristofolettijeva pijača iz ITI Žplp^a naJboljsi pripomoči 111 LmbLa, zdravljenju a trskinim oljeni Ena steklenica stane i krono 60 vin. i k pri j prihrani, kdor kupi izgolovljnno pohištvo f Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogo? za vsak stan, priprostega in naj- iinejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Ceoe brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, tirna \n platno,