Poštnina plačana ▼ Cena 25.— lip Spedlz. In abb. post. I. gr DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-3U-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. IS CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto IX. - Štev. 50 Trst Gorica 16. decembra 1955 Izhaja vsak petek Šola in plače V primerjavi s šolskim letom, kakršnega imajo v drugih državah, je šolsko leto v Italiji sorazmerno želo kratko. Ce odštejemo pse praznike in počitnice, preostane okrog 150 šolskih dni. V tem času tii morali otroci dojeti in si osvojiti isto znanje kot otroci v drugih državah, kjer traja šolsko leto tudi do 230 šolskih dni. Zaradi tega se tudi ne smerna čuditi, da v italijanskem šolskem sistemu precej škriplje, da so inštruktorji, ki naj dijaku pomagajo dohiteti šolo, tako v navadi. Vse to, za kar je v šoli prema lo časa, je treba pač nadoknaditi doma. Srednješolec pa še ni akademik, precej jih je, ki še ne znajo samostojno delati. Zato so pogosto potrebni pomočniki, ki seveda stanejo. K že itak visokim izdatkom za šolske knjige in potrebščine, za vzdrževanje otroka, se pridruži še ta dodatek. Razumljivo je torej, da starši še s posebno pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljajo vse, kar še bolj krči že itak skromrio število šolskih dni. Med take dogodke spada jo zadnje čase stavke učnega osebja. Zdaj je n. pr. napovedana stavka, ki naj bi trajala en ves teden, in to v že tako in tako praznikoti polnem prvem tromesečju. Kdo bo otrokom nadoknadil to, kar bo zamujeno? Težko je pričakovati, da bi zmigala vest in bi si šolniki skrajšali običajne počitnice. Rešitev bo enostavna: v šoli bo še več ja dirka, kajti šolski program je treba formalno končati, pa naj ga učenci dojamejo ali ne. Morda se bo lej napaki pridružila še druga: upoštevajoč izredne okoliščine bodo dijaki milejše redovani, z drugimi besedami, za isti red se od njih ne bo zahtevalo odgovarjajoče znanje. V tem primeru bo poravnava računa za zamudo samo odložena kajti znanje, ki se gradi od temelja do vrha, bo prej ali slej pokazalo praznine. In tu se starši vprašujejo: ali smo prav mi, ki ne plačujemo profesorjev, dolžni nositi posledice ker država noče ali ne more ugoditi njihovim zahtevam? Kakor so ljudem kaj lahko razumljive stavke, pri katerih delavci zaradi spo ra s podjetnikom ustavijo obratovanje v tornimi, tako jim je težko umljiva stavka, pri kateri je prizadeta mladina, velika večina družin ki nimajo v sporu, katerega žrtve so, prav nobene besede. Vsekakcr je to tako izjemen primer, po svojih posledicah tako škodljiv, da je treba odkrito obžalovati, da je do njega prišlo. Vendar primer je tu, z njim njegove neizogibne posledice. In kot pri vsaki krivici, vsaki škodi je treba tudi tu najprej ugotoviti, kd) je njen povzročitelj, kje so vzroki Samo tako se jo lahko omeji in v bodočnosti prepreči. Pustimo ob strani časopisje, ki skladno svoji politični usmerjenosti, učno osebje bodri in podžiga ali P prepričuje in poziva k umerjenosti. V premnogih primerih. I-grajo v vseh teh komentarjih in člankih glavno vlogo zgolj politični in demagoški interesi. Drugače tudi ni mogoče razumeti, da. zagovarjajo stavko državnih uslužbencev komunisti, ki bi v državah, kjer so na oblasti, nanjo odgovorili na vse drugačen način, pa čeprav se morajo tam uslužbenci zadovoljiti s plačami, ki so po svoji kupni moči še nižje od plač učiteljev in profesorjev v Italiji. Prav tgko je treba upoštevati, da je plača za uslužbenca malokdaj dovolj visoka, da v vseh sindikalnih pogajanjih radi postavljajo zahteve, ki bi uslišane nujno izzvale neugodne posledice za vse druge sloje. Vsak pač misli predvsem nase, le redki upoštevaje skupnost. , Toda tudi če poiščemo pravo pot skozi vse te okoliščine, če se uspešno izognemo vsem pristranostim moramo neizpodbitno ugotoviti, da je za vse italijansko šolstvo v tej povojni dobi značilno dvoje: 1) da je učno osebje javnih šol nesorazmerno slabo plačano, 2) da se zaradi tega mnoge najsposobnejše sile izogibajo šolski karieri. Slednje prihaja do izraza posebno v stalnem naraščanju .odstotka ženskegi učnega osebja, tako da so nekateri že napovedali, da bodo v nekaj desetletjih pripravljale rova pokole-njn tudi v višjih srednjih šolah ske ro samo ženske. To pa navajamo samo kot primer, s čemer ni rečeno, da so ženske za šolsko službo neprimerne. Očitno pa je, da se moški te službe, ki jim ne dovoljuje, da bi osnovali in dostojno preživljali družino, vedno bolj izogibljejo, kakor se je izogne vsakdo, ki si lahko kje drugje dobi boljši kos kruha. Na dlani je, da takšno stanje m Hladna vojna ni končana (Zgodovinar, ki bo nekoč obravnaval našo dobo, ne bo imel lahkega dela. Tolikšne zmede in nesigur-nosti svet še ni zlepa videl. Nekai pa mu bo jasno stopilo pred oči: naj si bo še tako razbijal glavo, ne bo mogel zlepa razumeti, kako se je vendar Zahod tako rad in vedno znova zanašal na sovjetske besede. Naj so bile izkušnje še tako težke, naj so bile sovjetske težnje poudarjene in podane še bolj jasno kot je Hitler orisal svoj program v »Mein Kampfu«. dovolj je bilo, da so se sovjetski državniki nasmehnili, da so izrekli par praznih fraz, pa se je vsa odločnost, katero so zahodnjaki morda v stiski nabrali, že začele topiti. Zadnji tak primer, katerega u-sodnost bomo šele po daljšem času pravilno ocenili, se je zgodil letos poleti. Toplo ženevsko sonce, dobra pijača in sladki nasmeški so napravili čudež: hladne vojna je ze svetovno javnost, za velike dnevnike in njihove komentatorje izgin la kot sneg. ko ga pobere pomladan ska jugovina. Enostavno je ni bilo več, umrla je. Pri tem so pa, z nekaj redkimi izjemami, pozabili, da je za novo mednarodno sožitje, ki naj ga ne pretresajo neprestani spori in tekmovanja, potrebno, da Sovjetska zveza izpremeni svoj program, da se odreče ideji svetovne revolucije prav tako, kot je bilo pred drugo svetovno vojno potrebno, da se, za očuvanje miru, Hitler odreče svojim osvajalnim načrtom, ne pa1 demokracije svoji obrambi. V 2enevi se pa to ni zgodilo. Hru-ščev je takoj po povratku v Moskvo bistro in jasno izjavil, da «-stanejo cilji zunanje in splošne politike Sovjetske zveze takšni kot so bili. Zgodilo se je pa to, kar se ne bi smelo in kar niti ni bilo potrebno: začela je popuščati volja ne strani demokracij, ki itak niso i-mele nobenih načrtov, katerim bi se morale odreči zato, da dajo svoj prispevek k ohranitvi miru in sožitja. Je pač že tako, da množice raje verujejo tistemu, ki 'obeta in obljublja dobro, ki !lh odvezuje c d naporov. In še množice imajo veliko težo y demokracijah, tako r’-koč nobene pa v totalitarnih vladavinah, med katere štejemo tudi komunistične države. Val optimizma, ki se je po poletni 2enevi začel širiti i» svetu, je bil tako močan, luko visok, da- se ni ustavil niti ob trdem in mrzlem zidu, s katerim se je po poti okrog sveta srečfcl na nedavnem sestanku zunanjih ministrov štirih velikih v isti Ženevi, v kateri je bil spočet. Sele potovanje sovjetskih državnikov po Indiji, Burtni, Pakistanu in Afganistanu, šele njihove brezobzirno odkrito- srčne izjave, v katerih se niso niti toliko zadržali, da ne bi odprto kritizirali politike držav, katerih gostje so bili, so priklicale zaletele optimiste v stvarnost, kakršna je. Spoznali so, da hladna vojna ni končana, da bi bila njena prekinitev v sedanjih okoliščinah kvečjemu istovetna s porazom in tako rekoč brezpogojno kapitulacijo vseh, ki mislijo drugače kot tisti, ki so jo sprožili in pri njej vztrajajo. In tako smo dejansko znova v hladni vojni, morda malo manj hrupni, toda zato nič manj trdi. Tisti, ki so mislili, da se ob zvoku mehkih besed lahko uspavajo, so doživeli novo iztreznjenje. Toda žal še enkrat šele potem, ko so se znova pustili zapeljati, ko so znova marsikaj zgrajenega razbili. Dokler bo Zahod razmišljal samo, kako bi to, kar ima, ohranil, Vzhod pa. kako bi to, kar ima, povečal, bo vedno tako. Ces je, da se načrte in pojme podvrže reviziji: na neprestane ofenzive je treba odgovarjati z ofenzi-vami, ne pa samo z defenzivo, pa čeprav ,gre za hladno in ne za vročo voj.no. Diplomatska ofenzivo Sovjetov Danski ministrski predsednik ,n zunanji minister H. C. Hansen je sprejel povabilo sovjetske vlade za obisk y Moskvi. Verjetno bo Hansen odpotoval v Sovjetijo meseca marca 1950. Sovjetsko povabilo ne prihaie nepričakovano. Diplomatska ofenziva, ki jo je Kremelj pričel z namenom, da oslabi skandinavski prispevek NATO na evropskem severu, je pričela z vrnitvijo Finski oporišča Porkkala. Takoj zatem je obiskal Moskvo norveški ministrski pre-š sednik Gerhardsen. Hansen je zastopnikom tiska izjavil. rta bo njegov obisk gotovo pripomogel do »koristnih osebn b stikov«. Pri tem je verjetno mislil na prekinjena dansko-sovjetska 'r-govska pogajanja. Ta pogajanja so se -i preteklem poletju razbila, ker so Sovjeti vztrajali na danski dobavi petrolejskih ladij, ki pa jih Danska ni mogla dobavljati zaradi prepovedi izvoza strateškega blaga komunističnim diktaturam.. Na drugi strani je Hruščev predlagal norveškemu ministrskemu predsedniku Gerhardsen,u, naj bi se med norveško delavsko stranko in sovjetsko komunistično partijo vzpostavili partijski stiki. Gerhard-šen je s posebnim pismom Hrušč'. • vu ta predlog odklonil. Povedal je jasno, da so »v osnovnih političnih vprašanjih pogledi tako različni, da je vsako medsebojno strankarsko sodelovanje brez vsakršne osnove.* EISENHO iii. Washingtonsko pismo V črnih mesecih, ki so sledili odločitvi ameriškega senata, da A-merika ne ratificira pariških pogodb, podpisanih 1. 1919, odločitvi, ki je nosila v sebi kal druge svetovne vojne, so W.ilsonovi sovražniki zatrjevali, da gospa Wilson in njegov zdravnik upravliata Ameriko. Isti problem se ponavlja danes. Predsednik je onesposobljen za redno upravljanje države. Mislili bi, da ga bo avtomatično zamenjal izvoljeni podpredsednik Nixon. Vendar do tega ni prišlo. Iz svoje zdravniške sobe v Denverju Eisen-hower še vedno vlada in upravlja najmogočnejšo državo sveta. Čudovito je, s kako pretirano natančnostjo postavljajo Američani pogoje, ki naj jih izpolni kandidat v zdravstvenem pogledu Moj prijatelj Marquis Cheld je duhovito ožigosal te pretiranosti v svojem članku v »Washington Post«. V Fort Knox. kjer je spravljeno državno zlato USA. so se sestali prvaki obeh strank, da določijo, kake kvalifikacije moro imeti bodoči predsedniški kandidat. Star naj bo od 47 do 57 let. Najbolj,«’ specialisti Amerike morajo potrditi, da bo njegovo srce vzdržalo silne napore Clement Htllee se je umaknil Velika Britanija je v razmeroma kratkem času doživela dve važni Lzpremembi na vodilnih položajih svojega notranjepolitičnega življenja. Nismo še dobro pozabili, kako je odšel v zasluženi pokoj s slav > ovenčani Churchill, ki je bil vodja konservativne stranke, že se je pre tekli teden razširila vest, da je pj-dobno odločitev sprejel tudi. njegov dolgoletni nasprotnik, predsednik laburistične stranke, Clement Al tleeJDolgo so ugibali, ali bo Attlee. odstopil ali ne. Nekaterl so menili, da je še dovolj krepak in d,; bo sigurno vodi! še prihodnji volilni boj. ki naj bi laburistom vrnil njihovo nekdanjo parlamentarno večino. Sele po takšni veliki zmagi naj bi nato predal vajeti v roke naslediv-kom. Toda kdor je mislil tako, 'e delal račune brez krčmarja. Skromno, kot je skromno živel vse svoje življenje, pa naj je imel v rokah državno krmilo ali pa je sodeiov vi kot voditelj »opozicije Njenega britanskega Veličanstva«, *e Clemen’ Attlee s skomaj 5-minutnim govorom sporočil svojo odločitev. S Clementom Attleejem odhaja Ofenziva prijateljstva y Aziji Grmenje topovskih pozdravov, s katerimi so v birmanski prestolnici sprejemali Bulganina in HruSčeva, je mnoge prebivalce spomnilo na krvave bitke meščanske vojne iz časov komunistične vstaje v deželi. Vojaki, ki jih je birmanske vledj z brezobzirno energijo pošiljata v krvave borbe proti komunističnim upornikom, so sedaj defilirali prav pred glavnimi aranžerji birmansk-komunistične vlade. Med množico, ki je vzklikala prvakoma mednarodnega komunizma, so manjkali prav domači komunisti, ker si še danes ne upajo iz svojih skrivališč v birmanski džungli. Tako se v vrsti sovjetskih dr žavnih obiskov postavlja eno protislovje za drugim: vsa ta protislov- zdravo. Prvič je to krivica napram ljudem, ki morajo dajati svoje delo in sposobnosti, ne da bi zato dobili odgovarjajoče povračilo, drugič pa je škodljivo za skupnost, kateri narekuje življenjski interes, da mora biti nov naraščaj čimbolj pripravljen, čimbolj izobražen, da ga morajo torej rvgaiat.i najsposobnei ši od sposobnih. Ne pozabimo tudi, de se v šoli oblikuje značaj in ne samo gradi znanje. Bolj kot kje drugje so torej v šoli. potrebne močne osebnosti. Ce se te šole izogibajo, potem ima skupnost od tega lahko samo škodo. S tega stališča je treba vrednotiti sedanjo borbo profesorjev in u-čiteljev za povišanje njihovih prejemkov. Priznati jim je treba, da so svoje zahteve znižali na razumno in za državo znosno mero. Zato je čas, da pade rešitev, kajti šolske stavke so za skupnost prehud udarec. ja pa se združujejo v paradoksiji, da neka vlada, ki notranjepolitično ,z vsemi sredstvi brani demokracijo proti kotnunizmu, sedaj na zunanjepolitičnem poprišču ljubimkuje s prav istim komunizmom. Birmanski ministrski predsednik U Nu. pobožen budist in istočasno prepričan marksist, je ob svojem obisku v Moskvi povedal, da spada po njegovem mnenju Sovjetija med azijsko družino narodov. To kasneje nekoliko omiljeno izjavo je U Nu sedaj izpopolnil s tem, da je moskovske goste pozdravil ne samo kot prijatelje, pač pa- kot »ljube sorodnike«. U Nu jpa je prav takšen nekomunist kot njegov indijski kolega Nehru. Oba pa sta — kljub svojemu demokratičnemu izpovedovanju — skrajno nezaupljiva d-' »kapitalističnega« Zahoda in varnostne politike, ki jo ta Zahod zagovarja. To je kompleks nekdanjih kolonialnih narodov, ki ga osvoboditev še ni iztrebile. Pri tem je tragično to, da sta oba slepa in gluha za- modemi komunistični imperializem, ki j« neprimerno nevarnejši od kapitalistične zavojevalnosti. Ta kratki stik v mišljenju mnogih Aziatov sedaj prvič izkorišča Sovjetija s koncentrirano ofenzivo prijateljstva nasproti vsem nekdanjim kolonialnim narodom, ki jih z nasilnimi revolucijami ni bilo mogoče pridobiti za komunistično stvar. Tam, kjer so Birmi bo Sovjetija n. pr. dobavljala industrijske naprave in poljedelske stroje, in sicer v zameno za birmanski riž, ki so ga nekoč Birmanci s ponosom imenovali »belo zlato«. To »belo zlato« na leži že nekaj let po birmanskih silosih in plesni. Tito se ga je nekaj usmili’ (Nadaljevanje na 2. strani) s politične pozorni ce človek, ki je napravil za Britance toliko, de bo po mnenju nekaterih njegovo ime ohranilo še trajnejši blesk kot Churchillovo. Ni povezano z vojnami, ne z zmagami orožja. Pač s stremljenjem za izboljšanje življenjske ravni in socialne varnost i milijonskih množic, ki naseljujejo mesta in vas’ Velike Britanije. Pod Attleejevim vodstvom je britanska laburistična stranka izvedla mirno in nekrvavo socialno revolucijo, k: je globoko in temeljito spremenila britansko gospodarsko in družbeno življenje. Prav tako kot je v notranji politiki spremenil preživela načela z novimi, posrečeno poiskai novo skladje med svobodo in novimi družbedimi odnosi, tako je brez oklevanja zamenjal tudi preživela imperialistična načela nekdanje Velike Britanije z novo, na prijateljstvu, skupnih koristih in enakopravnosti slonečo povezanostjo članov britanske skupnosti narodov, pri kateri so začeli sistematično o-puščati celo naziv »britanska«, da ne bi tako ranili ponose tistih članov, kot Pakistan Indija, Ceylon, ki niso Britanci. Britanska kraljica je sprejela elementa Attleeja v poslovilno av dienco in ga je povzdignila med dedne »viscounte«, po naše grofe. Vprašanje, kdo bo nasledil v vodstvu laburistične stranke, je še sporno. Trije so kandidati: 67-letni Morrison, 58-letni Bevan in 49-letni Gaitskell. Prvi je bil že dolga leta podpredsednik in je veljal za nekakšnega sigurnega Attleejevega dediča, vendar pravijo, da je bilo njegovo čakanje predolgo in da je zdaj pravzaprav že prestar; Bevan je znani levičaT, odličen govornik, toda njegovi nazori niso nazori večine; preostane tretji, znami zakladni minister v zadnji laburistični vladi, Gaitskell. Ta ima prava leta, de bi lahko uspešno povezal generacijo, ki odhaja s tisto, ki prihaja, ter obenem nudil jamstvo za dolgo poslovno dobo. Njegova pred nost je v tem, da uživa naklonjenost mladih izobražencev in umerjenih voditeljev delavskih sindikatov. Le-ti pa predstavljajo večino Gaitskell ni preveč popularen ori množicah. Ima namreč lastnost, da je v svojih izvajanjih izredno stvaren in hladen, tako da ga je k demagogiji nagnjen Bevan krstil za »presušen računski stol«. Toda *o Gaitskellove kandidature ne bi > viralo, kajti predsednika stranke volijo delegati, ne pa neposredno člani. Ti pa že dobro vedo, koliko je Gaitskell vreden. Vendar je še neka druga ovira, ki se je ne more pustiti ob strani. In to je Morrison. Napovedal je, da bo opustil vsako delovanje v stranki. če ga po tolikem čakanju in zaslužnem udejstvovanju ne izvolijo za predsednika. Tako bi laburistična stranka izgubila poleg Attleeja še eno drugo vplivno in važno o-sebnost. Zato so nekateri predlagali, naj bi Gaitskell in Bevan umaknila svoji kandidaturi, tako da bi bil za novega voditelja laburistične stranke izvoljen Morrison. Be van je predlog sprejel. Videl je pač, da sedaj ne more uspeti. Pravilno je preračunal, da bo Morri rison v nekaj letih itak mora iti in potem bi Bevan lahko zopet poskusil srečo. Ce pa pride na oblast sorazmerno mladi Gaitskell, potem je manj verjetno, da bo stranka še za Bevanovega življenja iskala novega predsednika. Gaitskell, ki je spregledal igro, se seveda upira in vztraja pri svoji kandidaturi. »Times« ie celo vedel povedati, naj bi Attlee sam želel, da bi bil njegov naslednik Gaitskett. Tako se tudi, v tem vprašanju prepletajo mnogi interesi in odločitev, ki jo bodo btitanski laburisti sprejeli, bo .zgovorna in važna. Rezultati volitev v Avstraliji V Avstraliji, kjer živi zdaj že veliko Tržačanov in kamor odhaja še več naših rojakov, so bile parlamentarne volitve. Liberalna in •>.-grama stranka, ki sestavljata sedanjo vladno večino, sta na njih dosegli močno zmago. V novi poslanski zbornici bosta imeli 72 poslanskih mest od skupnih 122. Ministrski predsednik Menzies je dosegel uspeh, s kakršnim se ne more ponašati noben njegov prednik: v vsej zgodovini Avstralije je to prvi ministrski predsednik, ki ie že četrtič zaporedoma zmagal. Sigurna in velika vladna večina v poslanski zbornici jamči za dosledno nadaljevanje dosedanje politike, tako, da Avstralija za prihodnjih nekaj let zopet lahko posveti vse svoje sile in skrbi izgrajevan’u svojega gospodarstva in utrjevanju svoje blaginje brez skrbi, da bi morebitna sprememba politike znala ovirati izvedbo načrtov. Snjtttki sanougpisi Moskovski dnevnik »Izvest.ia« y pred dnevi upravičeval prekinitev repatriacije nemških vojnih ujetnikov z utemeljevanjem, da živi na področju Zahodne Nemčije nad 100 tisoč nekdanjih sovjetskih državljanov in je Adenauerjevi vladi postregel z naslednjo ugotovitvijo! »Sovjetsko ljudstvo z vso pravim pričakuje, da bo Adenauerjeva vir da zaščitila sovjetske državljane, ki jih z izsiljevanji in terorjem zadržujejo zločinski elementi in pra-le: v liberalni stranki, so obstali ir. si ohranili, večino ljudje, ki se za vzemajo za liberalne ideale, s ka kršnimi se ie liberalizem v XIX stoletju tudi uveljavil: to je predvsem za ideale svobode tako "9 duhovnem kakor tudi na gospodarskem po-rišču. Iz stranke pa so 'z-stopili tisti, ki mislijo, da to ne za- Razkol v vrstah italijanskih liberalcev Na kongresu italijanske liberaln: stranke, ki je začel pretekli petek v Rimu in je traja' vse do pone deljka, so za predsednika znova izvolili poslanca De Čara. Hkrati so na predlog tajnika Malagodija spre-1 jeli resolucijo, ki se izreka za nadaljnje sodelovanje v vladi. V nedeljo se je udeležil kongresa tud' sedanji minister za zunanje zade ve, Martino. Obžaloval je, da je na dostuje, ker je treba pristopiti h korenitim socialnim spremembam. Seveda se na ta načelni spor nato vežejo še razni drugi problemi, kakor n. pr. vprašanje sodelovanja v vladi, toda v primerjavi z nakazano načelno razliko so vsi ti problem1 samo drugovrstnega pomen«. Po izkušnjah, kakršne smo imeli v zad njih desetletjih priložnost opazovati na Zahodu in v skandinavskih državah, moramo reči, da se narr zdi da je bolj sodobno drugo stališče. Blaginje, mir in red, sploh človeka vredno življenje je ostalo •>-hranjeno samo tam, kjer stare vodilne družbene plasti niso trmoglavo vztrajale pri ohranjevanju starega, ko je čas že dozorel za novo. Pač pa bi novi »radikali« izzvali veliko nesrečo, če bi se pustili posredno ali neposredno vpreči v kakršen koli ljudsko-frontaški voz Zato je bila izjava Villabrune, da se ne bodo vezali s skrajno levico, zelo umestna. Med glavnimi osebnostmi, ki -e-siavljajo jedro nove radikalu? stranke, so, poleg že omenjenega Villabrune: nekdanji italijanski veleposlanik v Londonu, Nicold Car-randini, znani veleindustrialec Ar-rigo Olivetti in dovčerajšnji pfi-predsednik liberalne stranke Arai-gio Ruiz. Nekateri napovedujejo novi stranki veliko bodočnost, ki jo bo nedvomno dosegla, če ji bo uspelo povezati sedaj razcepljeno levico po litične sredine. Drugi pa pravi''., da je nova skupina simo klub izo- bražencev in da bo to tudi ostala; ker ji nikdar ne bo uspelo prodret: med množice. Jedro liberalne stranke, ki se e s tem razkolom rešilo upornikov :,i godrnjačev, bo prav gotovo imelo v bodoče mirnejš«' življenje in bc lahko vodilo jasnejšo politiko. Pr ve volitve bodo nato pokazale, kd.: je potegnil za seboj večino tistih 800.000 glasov, kolikor so jih liberalci dobili ob zadnjih pa za polnih 90 odstotkov rib manj 'ki-kor pa so predpisali partijski vs"-znali pri elenih mizah. Jugoslovanska industrija ribjih konserv obratuje trenutno z 20 odstotki zmogljivosti. O vzrokih tako poraznega ribolova poročila molčijo. in Palestina V Jeruzalemu sta se palestinska vlada in zastopnik katoliške Cerkve sporazumela glede odškodnin? za uničene .cerkvene dobrine med arabsko - izraelsko vojno. Odškodninska všota ni znana. Prav tako sta Se obe stranki sporazumeli ■ povračilu rekviriranih poslopij. Mons:. Antonio Vergani, zastopnik latinskega patriarhata' v jeru-zalemu, je izrazil svoje zadovolj stvo nad doseženim sporazumom. REPUBLIKINI NA VEČERU Beneški »II Gazzettino« od sobote 10. t. m. poroča pod rubriko go-riških vesti: »Danes ob 9. zvečer bo v gostilni La Nella v Tržiču letna pojedina (il rancio annuale) bojevnikov sa-loške socialne republike. Pojedine se lahko udeležijo bojevniki salo-ške socialne republike, njihove družine, povratniki in bivše pomočnice ter družine padlih bojevnikov s loške socialne republike. Poleg kneza Valerija Borghese bodo prisotni t'jdi poslanec Almirante, Car-lo Colognatti in sin zlate kolajne Marija Rizzati.« Odkar se ;e v Tržiču raznesla vest o večerji bivših bojevnikov Mussolinijeve saloške italijanske socialne republike, je tam zavladalo veliko ogorčenje večine meščanstva in v vodstvih vseh italijanskih strank, ki niso desničarsko usmerjene, ter Združenja partizanov in preganjancev. Pet strank, to je republikanska, demokrščanska, Saru-gatovi socialisti, komunistična .'n Nennijeva socialistična ter združb nji ANPI in ANPPA so izdale vsaka svojo protestno izjavo zaradi drznosti, ki jo omenjeni bivši bojevniki saloške republike očitujejo. Ne gre za strankarski sestanek tn-litičnega značaja, pač pa za pravo obujanje spomina na preteklost v nasprotju a ideali demokracije ->j-ve italijanske republike. Prireditelji so s sestankom očitno hoteli izraziti željo, da se nekdanji časi fašistične diktature povrnejo, kor IZ SLOVKNIJK TOVARNA LIKERJEV V AJDOVŠČINI V Ajdovščini na Vipavskem deluje že deset let sadnolikerska tovarna, Ki je zrastla iz male privatne like rake tovarne. Sedaj zaposluje nad tri sto delavcev, ki s pomočjo sodobnih strojev proizvajajo različne produkte: marmelado, kompote, likerje, sadno pulpo in podobno. Ves letošnji pridelek — 5000 ton proizvodov — so že razprodali, večji del na domačem trgu, deloma pa tudi v tujino: v ZDA, Švico, Ofenziva prijateljstva v Aziji (Nadaljevanje s 1. strani) lansko leto, ko je »daroval« Birmi za eno brigado orožja. »Belo zlato« ne najde na svetovnih ržiščih odjemalcev. Indija- se je Birme 'an sko leto usmilila in kupila milijon ton riža, čeravno spričo lastne bogate žetve ni potrebovala. Prijateljstvo Birme si sedaj kupuje Sovjetija z »belim zlatom«, ker misli, da bodo z rižem potovale v Moskvo tudi simpatije in zaupljivosti Bir mancev. Boljševiški kapital »dobr? volje« bo kremeljski mednarodni politiki donašal visoke obresti, ki jih Birmanci gotovo ne bodo plače vali zgolj z »belim zlatom«, pač pa jih bo Moskva poskušala vnovčUl v politični veljavi. Nemčijo, Rusijo in Avstrijo. Ta tovarna si je zastavila še dru go nalogo poleg svoje specifične predelavo sadja. Preusmeriti namreč namerava celotno kmetijstvo na Primorskem ali pa vsaj na Vipavskem in v bližini. Kmete skuša prepričati, da bi gojili paradižnike namesto koruze ali celo grozdja kar je bajč donosnejše!... TOVARNA ČASOPISNEGA PAPIRJA V VIDMU Kakor smo že poročali v začetku oktobra so slovesno otvorili novo novo tovarno časopisnega papirja v Vidmu. Ta tovarna bo krila vso domačo uporabo papirja in bo tudi izvažala preko 10 tisoč ton roto-pa-Pirja. Tovarna je stala okrog 4 milijarde in pol dinarjev. more izzvati vznemirjenje ljudstva in zanašati zmedo v javnosti! Pritožbam omenjenih strank in združenj se seveda pridružujerr.v/ tudi Slovenci in pripominjamo, da predstavlja sklicana večerja bivših, bojevnikov saloške Mussolinijeve republike očitno provokacijo, ker ima prav gotovo namen poveličevati ali vsaj opravičevati prete klost, ki je toliko gorja prizade'a prav nam Slovencem, pa tudi vsemu italijanskemu prebivalstvu.-‘Menimo, da bi oblastva morala tako »večerjo« prepovedati, saj >o jo bivši bojevniki Mussolinijeve saloške republike priredili v zasebnih prostorih, kjer je dostop javnosti prepovedan. Dvojna mera Se posebej močno moramo podčrtati svojo pritožbo, ker so slovenskim fantom - nabornikom prav v Tržiču prepovedali izstaviti slovenski napis na vozu in prepevati slovenske pesmi. Napis in pesmi, k' jih fašizem ni trpel in ki jih demokracija po vsej upravičenosti mora ne le dovoljevati, p;ič pa po 6. čl-:-nu ustave tudi ščititi. iSaloška Mussolinijeve republiki je naganjala proti ljudstvu svoje »črne brigade«, ki so divjale in ne-, usmiljeno klale, požigale in plenile. Proti divjanju Mussolinijevih bojevnikov in njihovih nemških zaveznikov so se upravičeno in Or spešno bili posavili po robu tudi slovenski partizani z Doline Nadiže. Prisiljeni smo izjaviti ,da se nam ne zdi samo goli slučaj, da tiste partizane danes sodno preganjajo, fašistom pa dovoljujejo slavnostne letne večerje!... Ce pojde tako naprej, bodo v me kaj letih postavljali spomenike Mussoliniju in njegovim pomočnikom! Tu ne gre več za demokracijo, katere ustavna določila bi moraia veljati za vse državljane, ampak za pravo, pravcato poudarjanje veljavnosti bivše saloške Mussolinijeve republike in fašizma, ki jo ustava prepoveduje in obsoja! 1954, se mu je pri besedah jutranie molitve »duša Kristusova pokliči me ob uri smrti« prikazal Kristus in obstal ob njegovi postelji. Pap:ž je pripovedoval, da 'le v tem trenutku mislil na besede evangelija sv. Janeza: »Gospod je tu in te kliče«, in je ,zato takoj pristavil besede molitve: »In mi zapovedal priti k tebi.* Kakor poroča sodelavec glasila »Osservatore Hcmano«, mu je vse to pripovedoval sv. oče >b popolni svežosti duha. Kljub stal n, oskrbi visokega bolnika ni bilo ob času vizije nikogar drugega v sobi. Le v sosedni sobi je bilo n°-kaj oseb. »Osservatore Romano« zaključu je svoje -loročilo : naslednjimi besedami: »To je vse, pomeni pa mnogo za tiste, ki poznajo pota Gospodova In ki poznajo zgodovino Cerkve in se zavedajo, ia taki dnkezi božje milosti niso določeni zato, d»* bi zadovoljevali nestrpnost in radovednost, pač pa služijo za krepitev vere pravičnih, za krepitev vere mlačnežev in vzbujanje hrepe-■nen;a pri tistih, ki so se veri odtujili.« Objava v uradnem glasilu Vatikana je bila nujna že zaradi prahu, ki so ga dvignili v tej zvezi komunisti prav tako kot številnih senzar cij željni časnikarski glasniki. SOCIALNA VPRAŠANJA Zakon o kmetijskih najemninah V sredo 7, t. m. je vlada odobril j zakon o kmetijskih najemninah, ki ga je predložil minister za poljedelstvo, Colombo. S tem zakonom, ki ga bosta morala razpravljati in odobriti še poslanska zbornica in senat, bo po petnajstih letih ko n jC izrednega pravnega zapornega poseganja zakonodajalca v zasebne kmetijske pogodbe. Zadeva bo od zdaj naprej imela svoj redni trajni zakon, svojo trajno pravno ureditev. Kmetijskih najemninskih pogodb je več vrst: r.ajem zemljišča s strani neposrednega obdelovalca; najini , s..a.u ..j>, ki zemljo nato daje tudi v podnajem ali pa jo obdeluje a pomočjo tuje sile; najem pašnikov; polovinarski zakuo in mešani zakup. Važno je poznati te različne vrste zakupnih pogodb, ker ima v novem zakonu vsaka pogodba posebej nekatera svojevrstna določila. Časovna veljavnost pogodb Tako 'ma zakupna po>godba od strani neposrednega obdelovalca (affitto a coltivatore diretto) šest let veljave; zakupna pogodba s strani najemnika, ki daje zemljo v podnajem (affitto a conduttore) odn<->. sco jo obdeluje (s pomočjo tuje sile), bo veljala pa devet let; zakup pašnikov tri leta, polovinarska pogodba (mezzadria) tri leta in metana kolonija (colonia parziari5!) tudi tri leta. Najvažnejše določilo tega zakona pa je glede veljavnosti kmetijskih pogodb, da se ob svoji zapadlost: same po sebi obnovijo za isto dobo let, če jih ena ali obe prizadeli stranki pravočasno ne odpovesta, a odpoved je s strani zakupodajalca možna le iz pravičnega vzroita (giusta causa) leto dni pred zapadlostjo same pogodbe. Na tem svetu pa ni nič večneg-i in tako niti ne kmetijske pogodbe, ki ugasnejo, če se sporazumno ne obnovijo takole: zakupne pogodbe neposrednemu obdelovalcu po semnajstih letih; polovinarski zakupi po petnajstih letih; mešani zakupi pa po dvanajstih letih. Te vrste zakupov so več ali man; pri nas v navadi. Zato naj si kmet je - zakupniki dobro zapomnijo, da je sedaj napočil čas, ko je zapore kmetijskih pogodb konec; da pa jih istočasno gospodar, ki nima utemeljenega vzroka, ne more pognati s kmetije, ker bodo nove pogodb? trajale osemnajst, petnajst in dvajset let. Pravični razlogi za odpoved pogodbe ISamo po sebi se razume, da je pravičnih razlogov za odpoved kmetijske zakupne pogodbe s strani gospodarjev lahko veliko število, ker ima vsak človek svoje posebnosti •v življenju. Zakon pa našteva samo nekatere teh pravičnih razlo- NA REKI MEDICINSKA FAKULTETA Zagrebška univerza :e odprla m Reki oddelek medicinske fakultete. Pouk se je že pričel v začetku novembra. Poleg teoretičnih medicin skih ved bodo uvedli tudi prakso. FILM O NIKOLI TESLI Za stoletnico rojstva velikega hrvatskega fizika bodo v Zagrebu prihodnje leto snemali film o življenju in delu Tesle. ..Osservatore Romano" potrjuje papeževo vizijo Uradno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« potrjuje v daljšem članku v svobodni izjavi, da se je Kristus prikazal papežu za časa njegove bolezni pred letom dni. List izjavlja, da je vse podrobnosti izvedel od zanesljivega sodelavca, ki je v tem času obiskoval papeža Pija XII. Te podrobnosti pa naj bi objavili šele po smrti sodelavca. Zaradi indiskrecije pa so predč-u-no prišle na dan. Kakor sedaj poroča sodelavec, je 2. decembra lansko leto okrog devete ure vstopil v sobo sv. očeta. Ta je namesto odzdrava dejal: »Da nos zjutraj sem videl Gospodi!« Papež ie dodal, da 'e prejšnji večer zaslišal jasen glas, ki mu je nedvoumno naznanil, da bo doživel vizijo. Naslednje jutro, 3. decembra gov, ki naj pri različnih slučajih veljajo kot pravilo in merilo. Razlogi, ki jih zakon našteva in ki se jih gospodar lahko posluži, so sledeči: znatna kršitev zakupne , pogodbe s strani zakupnika glede u-spešnega obdelovanja zemlje; neu^ strežno zadržanje zakupnika, ki ga. namen obnovitve pogodbe zahtev^; popolna preobnova kmetije;, prs-vzem kmetije v lastno obdelovan’ .* ali pa izročitev kmetije sorodnikom določene stopnje; prevzem v lastno upravljanje kmetije srednje vrste, ki je y denarnem zakupu: odkup kmetije (kjer pa ima1.zakup nik prednostno pravico odkupa, 'o je treba spoštovati); če ima zakupnik drugo zemljišče, ki, ga lahko obdeluje lastnimi družinskimi člani; če se izkaže, da zakupnik - po-lovinar nima več zadostnih družinskih članov za obdelovanje kmetije na razpolago. To naj bi bili temeljni, pravični razlogi (giuste cause) za odpoved zakupne pogodbe « strani gospodarjev v vmesnem času od njenega sklepa pa do konca veljavnosti, ki sega do osemnajst, petnajst in dvajset let. V tem so italijanski zakonodajalci storili močan korak naprej V zaščito kmetov - zakupnikov in v pospešitev učinkovitega napredka kmetijstva. Kmet - zakupnik se sedaj zaveda, da ga gospodar ne more do določenega- roka pregnati s kmetije, zato se bo s pridom in voljo lotil plodnega dela. Prednost pri odkupu kmetij Je pa še eno določilo novega zakona, ki daje kmetom - zakupnikoin možnost boljše bodočnosti. To določilo pravi: ko gospodar kmetijo prodaja, jo mora najprej ponuditi zakupniku, ki jo ima, po enakih p<- ■ gojih, ki jih nudijo drugi kupci. Vlada meni, da se bodo sčasoma vsi kmetje - zakupniki ali vsaj veliko število teh osamosvojilo, sai obstoja tudi zakon, ki nudi znatne olajšave taks in tudi ugodna denarna- posojila pri nastajanju novih malih kmetijskih enot. Določilo glede zakupnih dajatev V pogledu zakupnih dajatev določa novi zakon »pravično ceno« (equo car.one) glede vseh zakupnih denarnih pogodb tudi v primeru posrednih obdelovalcev (non col-tivatori diretti). To »pravično ceno« pa bo z veljavnostjo od treh d-> treh let določevala posebna provincialna komisija ter bo obvezna tako za stranke, kakor tudi za sod -šča. Glede polovinarskih zakupnih pogodb ostane dajatev pri starem, in sicer 53 odstotkov pridelkov in o-stalih koristi kmetije polovinarju, ostalo pa gospodarju. Tako se kmetom - zakupnikom odpira nova doba znatno boljših življenjskih pogojev; doba, ki jih bo — vsaj upamo — pripeljala do amostojnosti, ki je pravzaprav e-dini in najboljši pogoj- neodvisnega življenja v gospodarskem in duhovnem oziru! ŠPORTNI DROBIŽ Trenerji nogometnih moštev so navadno hude žrtve poklica. Nogometaši zbole, zaradi tega enajstori-ca zaigra slabo, kriv pa je vedno in edino trener. Da bi jim vsaj delno osladili noklic, »o tudi v Italiji ustanovili posebno nagrado za trenerje. Kot pri filmskih zvezdah bo tudi ta nagrada nosila ime Oscar. O razdelitvi bo odločal poseben odbor, nagrajeni pa bodo trenerji vseh kategorij, od prve lige do pokrajinskih tekmovanj. * * * V avstralski državi Victoria obstoja zakon, ki prepoveduje kupovanje, nošenje ia prodajanje revolverjev. Zaradi tega zakona so nastale težave za olimpijske udeležence. O stvari je razpravljal avstralski narlament in pr. dolgi de bati sklenil, da bo lahko načelnik policije izdal udeležencem strelskih tekmovanj na olimpijskih igrah posebno dovoljenje, veljavno za ves čas iger. Prireditelji olimpiade so se oddahnili. Bali so se namreč, de bo izvedba- tekmovanja onemogočena. če bi zskonodajnic' pokazali pri pištolah trmoglavost kot pri u-vozu konj olimpijskih tekmovalcev. * * • Prihodnje leto bo prišlo do nadvse zanimivega avtomobilskega dvoboja. V Monzi se bodo sestali najboljši ameriški in italijanski šoferji na strojih domače proizvodnje. Srečanje bodo priredili meseca junija, ali avgusta;. Američani se pritožujejo edino nad nizkimi nagradami. 20 milijonov lir je po njih mnenju, le desetinka vsote, ki io lahko nabere zmagovalec v Indianapolisu. • • • Jugoslovanska atletika napredu je, vendar počasneje kot drugje v svetu. V letošnjem letu so n. pr. Jugoslavijo prehitele Poljska, Romunija in Bolgarija. V teh treh državah je šport donosen poklic, kar se nujno odraža tudi na dvigu kakovosti. Jugoslovanska atletika je pred časom opustila forsiramje prvakov in začela delo v širino, ki je na vsak način bolj koristno, a, se rezultati pokažejo šele po daljšem razdobju. Na letošnjih evropskih lestvicah je Longer na progi 110 metrov ez ovire tretji v Evropi (čas 14.3), Marjanovič je četrti v skoku v višino (203 cm), medtem ko je v metu kladiva Račič nedavno postavil osmi evropski rezulta' (60.28 m). V letošnji jugoslovanski atletski sezoni so mlajši tekmovalci prvič uspešno nadomestili staro gardo. POJASNILO Z ozirom na članek »To in ono iz Sovodenj«, ki ga je prinesla »Demokracija« štv. 48 od 2. t. m„ »m-jasnjujemo, da zadnji del prvsgi odstavka tolmačimo takole: da frov-taški glas m goriški kuriji pri nikomur prav nič ne zaleže. DAROVI: Gospod Rafael Ovsec iz Jamestowna (Kanada) je .daroval SDD 2.000 lir za revne otrok?- rr. Prisrčna hvala! Tovarna pohištva PRinčič K R M I N Tel' ag Cormons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 - Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo Leto XX. - Stev. 50 DBMO&RAC1JA StraH I. Sodoma in Gomora Kakšno je danes življenje v Sodomi? To ni šaljivo vprašanje; kas-ti Sodoma je, 4000 do 5000 let potem, »kcj je Gospod dežil nad Sodomo in Gomoro žvveplo in ogenj iz neba«, zopet vstala. Lot je takrat bežal iz Sodome vzdolž obale Mr tvega morja. Od tedaj je dežela c-stala neobljudena. Danes se lahk-> popeljemo z avtomobilom po na> /.animivejši cesti čez puščavsko pogorje v samo deželo. Samo nekaj se ni spremeriilo: Sodoma leži še vedno v vrelem kotlu 400 metrov pod morsko površino. To je najnižje mesto na našem planetu, kjer živijo ljudje. Popotnika, ki danes prihaja v Sodomo, ne »obsujejo moški iz me sta, moški sodomski, deč ki in starci, vse ljudstvo iz vsegu •obmeStja«, pač pa mu stopi naspi-j-tf stražnik i avtomatično puško in mu - vso strogostjo pregleduje dn volilnico. Tu nihče ne kaže poseb-inega, zanimanja za tujca, ker nihč.' nima časa. Delavci iz nad štiridesetih dežel sveta so zaposleni v so!-nati puščavi ob Mrtvem morju s ■pridobivanjem umetnih gnojil. Kakor za časa Lotove žene, je dežela tudi danes povsem mrtva. Se vedno so tu nepregledne množine vode,' ki daje pod prsti občutek -oljnate tekočine zaradi izredno v-sokega odstotka soli ^22 od sto) in . Na leto pridobijo do 150.000 ton u-metnih gnojil iz teste Vdorne, ka tero sta nekoč Abraham in njegov brat Lot z gnusom v srcu zapustila. Takrat seveda še niso imeli ljudje razumevanja za umetna gnojila in tudi še za razne druge dobrine, ki jih daje Mrtvo morje: brom, magnezij in za fabrikacij > televizijskih cevi izredno važni ru-bidij. Kako živijo delavci? Ob vročih dneh med 40 do 50 stopinj C prejemajo večje količine tablet soli kakor pa* navadno, zato da nadomestijo izgube soli v organizmu zaradi potenja. Popijejo pa po 8 do 12 litrov vročega čaja dnevno. Na-večja nadloga pa so komarji. Tako živijo danes ljudje v Sodomi in G >-mori. Ne sam'-> tako. Od časa do čas; zaigrmijo s te ali <->ne strani topovi in zaregljajo strojnice. Mir je stalno na tehtnici. ISLANDHA-letaisho oporišče Čeprav šteje atlantski otok Islandija komaj 150.000 prebivalcev, u-živa izredno strategično važnost. Nevidni kažipot bi nam to pomembnost kaj hitro pojasnil: na Groen-landijo je 200 milj, v Veliko Britanijo 600 milj, v Moskvo 2280 milj in v Združene države 2810 milj. Tako je mlada republika nekaki prestopna postaja letalskega prometa med Evropo in Ameriko. Takoj po nasilni nacistični zased bi Danske in Norveške so otok zasedli Britanci, da bi prehiteli Hi tlerja. Kasneje so letalsko oporišče na Islandiji prevzeli Američani, ki so ga začasno tudi zapustili. Leta 1951 pa so se vrnili kot jamstveni-ki Atlantske obrambne zveze. Njihovo oporišče Keflavik predstavlja pod skupno ameriško-islandsko u-pravo največje letališče v Evropi. Poleg tega pa razpolaga islandska republika še z lastnim manjšim letališčem v Reykjaviku. Islandl.s vzdržuje dve letalski progi, .ki zavzemata čedalje večji obseg. V, glavnem pa služita domačemu notranjemu prometu. Tako so se I-slandci povzpeli s konjskega sedla naravnost na letalo. Železnic na o-toku ne poznajo, pozimi so vse glavne ceste neprehodne in tako ;e letalo za islandsko ljudstvo prevoz- no sredstvo. V resnici odpade na glavo prebivalstva največ ur letenja na svetu. Prav tako kakor na Danskem in Norveškem je bila tudi na Islan diji ogromna večina parlamenta za pristop v NATO. Prav tako pa so se tudi tu pojavile težnje proti tu-jii oporiščem že v mirnih časih. Znano je, da je Islandija mlada država, ki je šele 1. 1918 dosegla neodvisnost. Zato so tu narodnostne občutljivosti še prav jposebno razdražljive. Medtem pa, ko je Norveška lahko odklonila vojaška oporišča na svojem ozemlju, Danska p^ se je omejila na prepustitev na Groenlandiji, Islandija take mož nosti ni imela. Dežela nima niti lastne armade, niti ne pozna vojaške obveznosti. Na drugi strani pa prinaša letalsko oporišče državi nad 220 milijonov kron dohodkov, to je na vsakega prebivalca 1419 kron. Dežela v glavnem Izvaža ribe in nekaj poljskih pridelkov, kljub temu !e življenjska raven prebivalstva naj-višja v Evropi. Komunistov je v deželi okrog 17 odstotkov. Ta odstotek je že deset let enak *“nrav Sovjeti ne štedijo s propagandnimi sredstvi. lufloslagjja pred hongresom Zaključujemo z razgovori pred ameriškim, kongresom v odnosih ameriških parlamentarcev in politikov do Titove Jugoslavije. Na vrsti so razni govorniki. VII. Poslanka, gospa Folton: »Dovol' te mi, da vam povem, de gre tuka, za nekaj več kakor pa izključno za zunanjepolitična vprašanja. Mislim namreč na dejstvo, ki smo ga tukaj med zaslišanjem večkrat slišali, da zdaj kmetje v Jugoslaviji zoj?et sami svobodno obdelujejo svoje kmetije. To je močan razlog za to, da je to, kar smo do zdaj storili, ^ne-lo dobre posledice.« Stassen: »Rad bi poudaril tukaj, da je razprava, ki je v teku, izredno pomembna. Sodim, da bi bila tragična zmota, če hi poslanska zbornica na predlog tega odbora brisala Jugoslavijo iz spiska držav, deležnih naše pomoči. Dovolite li, da postavim neko predpostavko in jo logično izpeljem do zaključka. Zna se zgoditi, da bo najpomembnejša dividenda, ki jo bomo dobili iz našega programa o vzajemni pomoči, dozorela vprav v Jugoslaviji. Zakaj to trdim? Naš največji sovražnik je komunizem pod vodstvom Kremlja. Doslej je bil Kre- Nadloge s hijenami Slovenska prosvetna matica in pevsko društvo »A. Tanče« iz Nabrežine priredita v nedeljo, dne 18. decembra 1955 v nabrežinski kino dvorani •>. začetkom ob 16. uri firegorčičtvo proslavo Nastopajo: mešani pevski zbor »Avgust Tanče« z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom g. Stanka Ma liča; tercet »Metuljček« iz Rojana. — Na sporedu so tudi recitacije in solospevi. — Glas bene točke bo izvajal violinist K. Sancin ob klavirski spremljavi prof. MArija Sancina. Pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje! V zadnjih šestih mesecih so krdela hijen je šestič napadla nanovo zgrajeno klavnico v južnoafriškem mestecu Ookiep. Lisaste hijene, ki se v glavnem preživljajo z mrhovino, so se po nekaterih predelih Južne A frike izredno razmnožile. V klavnici v Ookfepu koljejo govedo in prašiče za tovarne mesnih konserv. Krdela je privabil duh po krvi. Ob belem dnevu so krdela pod vodstvom posebno krepke živali vdrla oo ulicah naravnost proti klavnici. Sele močan ogenj pušk in revolverjev z oken hiš je krdela zavrnil. Južnoafriška vlada je poslala dva helikopterja, ki sta bežeče tolpe odgnala v hribe in džunglo. Do večera so domačini nabrali 245 trupel hijen. Na ta najnovejši napad golazni so bili prebivalci že nekoliko pripravljeni. Popolnoma pa jih je presenetil prvi napad v letošnji spomladi. Takrat je južnoafriški lovec na veliko divjad opozoril mestne oblasti, da se v okolici mesta in i hribih Nama zbirajo hijene v močna krdela in da so se živali iz neznanih vzrokov premikala proti Oo-kiepu. Le nekaj dni po tej novici so pričeli prvi napadi na otroke. Proti večeru je pridrvelo kakih 300 živali x mesto in jo ucvrlo naravnost proti klavnici. Osebje klavnice se je še v zadnjem trenutku zabarikadiralo. Hijene so požrle cele volovske četrti. Posamezni streli osebja jih pri tem niso prav nič motili. Sele proti jutru je krdelo odšlo. 'Nočni napadi na klavnico so postajali čedalje predrznejši. Visoke žične ograje in barikade niso nič zalegle. Živali so napadale ljudi, ki so se jim postavili po robu. Do zadnjega napada je bilo ubitih 12 žensk, 14 otrok in 5 moških. Ob četrtem napadu so hijene vdrle v mestece v opoldanskih urah in požrle 38 volov ter 72 prašičev. O-stanke so vsekakor takoj sežgali iz zdravstvenih opreznosti. Trajalo je mesec, predno je dospela pomoč i- Kai-sega mesta. Tudi ko so po petem množičnem napadu priredili lovski pogon na hijene, pri čemer je padlo 432 živali, se mrcine niso prestrašile. Veter jim je stalno prinašal v nosove sladke vonje po krvi zaklane živine in jih sjpodbujal na ponovne obiske klavnice. Vodilne živali so zbrale v čredo nad tisoč lisastih hijen. Ze v zgodnjih jutranjih urah je krdelo v drncu odhitelo proti zapeljivi klavnici. Črnski deček Jašu se je igral ra cesti, ko sta ga nenadoma od zadaj napadli dve hijeni. Tokrat pa s'.u pravočasno prasnila dva strela in cbe hijeni sta obležali. Otroci fo zakričali na poplah in spravili na noge vse meščane. To je bil šest' množični napad. Prebivalci se nadejajo, da bo zadnji letalski napad na hijene preprečil nadaljnje napade. Danes stojijo pred klavnico Jo zob oboroženi stražniki. Na razpolago so jim oblasti dale celo strojnice. Kljub temu se oblasti ukvarjajo z mislijo, da bi klavnico premestili na varnejše mesto. polnoma novih. Prav tako je tam naprodaj tudi 33 letalskih propelerjev in 20 letalskih motorjev. Letala so zastarela in za belgijsko vo jaško letalstvo neuporabna. Motorji, ki so jih angleške tovarne dobavile pred letom dni, so še v originalnih zabojih. * ♦ * ' Po petih tednih so odkrili v Jušnem morju pogrešano ribiško ladjo »Joyita« v bližini otočja Fidži. Kakor je sporočil kapitan ladje »Tu-valu« v svoji radijski brzojavki, je s pogrešane ladje izginil dimnik in del naprav na krovu. Od 25 mof posadke in potnikov ni nobenega sledu. Na krovu razpeto jadro pa dokazuje, da so bili tudi po nesreči na ladji še ljudje. Na krovu »Joyi-ten je bilo tudi šest Evropejcev. • • • Obalni ribiči iz Nieuweporta v Belgiji so v svoje mreže ujeli sidro, težko 3000 kg in dolgo 8 metrov. Strokovnjaki smatrajo, da je sidro pripadalo neznani veliki ladji v začetku XVI. stoletja. Tako težkega sidra še niso doslej poteg■ nili na površje. OD TU IN TAM Svetovni rekord v hitrem britju je dosegel newjorški brivec Luigi Bochetto, po rodu Italijan, ki je na javni tekmi, katero je priredil list »Daily Mirror«, dovršeno obxil nekega urednika tega lista v 17 sekundah. Za to odlično storitev so ga nagradili z zlato britvijo. Na letališču Coxcyde na belgijski obali je naprodaj 25 lovskih letal »Spitfire«, od katerih je nekaj po- SLOV. PROSVETNA MATICA, v TRSTU priredi v sredo 28. t. m. oo 8.30 zvečer (in ne. kot javljeno, v torek 20. t. m. zarad: smrtnega slučaja) v ulici Machiavelli 22-II svoj L KONCERT KOMORNE GLASBE ob sodelovanju violinista g. prof. KARLA SANCINA in pianistke gospe prof. MIRCE SANCINOVE. Začetek točno ob 8.30 zvečer. Vabljeni člani in prijatelji glasbene umetnosti! IIIUIIHIDIIMUIIIM POD ČRTO PRESENETLJIVO DARILO Marička je prodajalka v neki tržaški trgovini za moško modo. Marička je zelo lerx> dekle in ne -e •umno. Je pa Marička še kar re-■drzna, zato tudi dolgo ne zdrži v •nobeni trgovini. Zdi se mi, da tud: iu ne bo dolgo vztrajala. Menda v mestu ni trgovine, kjer bi Marička že ne bila zaposlena in kjer je ne bi Uidi že postavili na cesto. I Pfed božičnimi prazniki je bila zaposlena . nekje v središču mesia. Naleupoviike so se kar drenja‘e. Izbirale so kravate, šale, naramnice, puloverje, rokavice. NakupovM-ke pa se tako hitro ne odločijo za •akup. 6 ne. Se dolgo ne. Izbirajo, •»ipajo,, ..preizkuša jo, računajo, zmr-dav.fijo, kritizirajo in se tudi obre-To ni nič nenavadnega, to je v navadi po vsem svetu, razen na • «i strani'železne zavese. Za Maričko pa to niso navade, »at pa gole razvade. Marička je temperamentno dekle. Pri njej je vse tempo, saj je redna obiskov-'1-lrtt nogometnih tekem. Avt, avt Kupiš ali ne kupiš. Ce pa kupi,5. j*atecn z atomsko hitrostjo.... »Rada bi kupila nekaj primerne-ia mojemu možu za Božič,« je pred kratkim nagovorila Maričko el«’-•antno dama v perzijanskem kožuhu,, »kaj bi mi lepega svetovali, gospodična?« »Prosim,« se je nasmehnila Marička in zmltradjirala: »Svilene kravate, safianaste rokavice, najlonske naramnice, filanka nogavi- ce, platnene robčke, orlonske srajce, kašmirske. puloverje....« »Oh ne,« je vzdihovala dama, »prvič je vse to strahovito drago, in drugič bi moralo biti darilo pravo persenečenje.« »Presenečenje?« ie zblebetala Marička. »Seveda,« je pokimala perzijan-ka. »Ampak presenečenje bi moralo biti poceni kajti, ljubi otrok, e-deti morate, da so presenečenja, ki zelo malo stanejo — najlepša presenečenja.« »Ampak, ljuba- gospa,« je dejale Marička (nekaj trenutkov, predno so jo zopet treščili na cesto), »potem se postavite za vrata, ko prihaja vaš mož domov in zakričite: Strah!« R. H. Preganjanje dolgočasja V brrovlaku iz Benetk proti Trstu sta sedela dva Slovenca. Na v! dez sta s» poznala Iz kavarne. »Dolgočasna vožnja,« je dejal prvi. »Kaj bi vrgla briškolo?« Drugi je dvignil roki. »Ne igram že tri leta in sovražim vse tiste z-) pravljivce časa in denarja ki ure in ure j?osedajo pri kvartanju.« »Morda imate prav, vendar se mi zdi, da bi bilo življenje brez igranja dolgočasno, saj je prav dolgočasje iznašlo raznovrstne igre.« »Je že mogoče, mislim pa, da se delovni človek ne bi smel nikoli dolgočasiti. Priznavam potrebo -zn razvedrilu — in tega danes v resnici nikomur ne primanjkuje. Knjige, gledališča, kavarne, kinematografi, časniki, družba; vse to in 5s marsikaj drugega nudi dovolj pri- ložnosti za preganjanje dolgočasja. V ostalem pa Igra1 gotovo človeka ne pripelje do uspeha, pač pa premišljevanje. Ce bi mi predlagali kako miselno uganko ali računski problem, bi bil takoj pripravljen.« »Izvrstno,« je menil prvi. »Matematika je moja posebnost, ki me jO je naučil znani profesor, ki je pred kratkim zapustil Trst. Predlagam, da si drug drugemu zastavljava naloge, in kdor naloge ne reši, plača drugemu 100 lir.« Drugi potnik je malo namrdni! obraz, nekaj premišljeval, nato j?a tudi že. odgovoril: »Velja. VendaT, ker ste skoraj poklicni računar in me zato gotovo prekašate, predlagam, da mi za nerešeno uganko, k: vam jo jaz zastavim, nlačate 100 lir, za problem pa., ki mi ga boste vi zastavili in ga jaz ne bom rešil, vam pa plačam le 50 lir.« »Tudi prav,« se je zasmejal računar, »kar pričnite!« Drugi potnik je pričel: »Moj znanec in vaš profesor je v Združenih državah prihranil že 234.000 dolarjev, n Toto je zadel 35,168.400 lir, na konjskih stavah v Londonu 16 tisoč 784 šterlin, v Kopenhagnu a je ,našel na cesti listnico, v kateri je bilo 345 danskih in 345 švedskih kron. Profesor ie ves ta denar zamenjal v švicarske franke po dnev nem tečaju in naložil celotni Izkupiček v banki po 3 in pol od sto > bresti. Denar je bil naložen točno 111 dni. Na sto enajsti dan mu je banka sporočila, da znaša njegovo imetje v banki točn^ 1 milijon !n pol švicarskih frankov. Koliko švicarskih frankov ie imel v banki, predno je položil izkupičke dolar jev, lir, šterlin in kron?« Računar si je sproti zapisoval podatke In pričel računati. Brskal je po tečajnici denvnika, ki ga je imel v žepu, računal, preračunal ln se poti. Vlak se je ustavil ln vozil. V Tržiču je izpil dve črni kavi, v Nabrežini je vtaknil v usta dve tableti isoftina. V Barkovljah je odpri listnico in pomolil sopotniku pod nos dva bankovca po 50 lir. »Naloge nisem rešil,« je dejal. Sopotnik je spravil en bankoivcc v žep, drugega pa je vrnil računarju: »Jaz tudi ne.« POVELJNIK ( G r i g o r i j L a k in ) Na dvorijču jetnišnice Tula so se drenjali 'judje kot ovce. Nihče se ni ozrl kvišku, ko je stopil jpovelj-nlk s svojimi uradniki na dvorišče. Poveljnik je z bičem udarjal po svojih bleščečih škornjih. »Vsi veste, da je izginil moj pes! Kdo izmed vas ga je spravil? Ce se nihče ne javi, se boste vsi pokorili!« V istem trenutku je bič zapokal nad glavo bradatega jetnika. »Morda s ga ti, pop, ukradel, zaklal in požrl, kaj?« V dolžnostni meketajoči posmeh uradnikov je udaril glas: »Jaz sem bil — jaz, Fedor Kornilov!« Iz vrst je stopil majhen, neznaten moži-ček pred zbor. Kot elektrlziran je skakal mož z bičem naokrog. »A, sem te le iztak nil! Kje je pes? Govori ali — « Fedor se je umaknil pred dvignje no desnico z bičem. Počasi se je sključil na kolena.> »Iskal je luknjo v ograji. Hotel je ven . . . imel je tolik«? klobas po nogah. Pa sem mu pomagal . . . sinoči. Naj vsaj on u-žije s . . . .« Ves zelen od jeze je poveljnik dvignil bič. »Klobase je imel i>c nogah, praviš? Le počakaj, tudi te bi jih bom naložil! Na mestu te bom izbičal kot psa . . 1« Tedaj se je nenadoma vrgel pop pod udarjajočo roko. »Ne bičajte ga še, povelj nik! Saj ne ve zakaj!« Poveljnik je odrinil na pomoč prihajajoče uradnike. Oprezno je spraševal bradača: »Saj mu lahko ti poveš, pop? Potem mu bom *{ razložil z . .. .« Nato pa je porogi ji vo dostavil: »Le razloži mu k&ko prispodobo, pop, da mu bo bič bolje teknil!« Pop je poklekni! zraven Fedorja »Dvakrat si se pregrešil! Prvič, si iivali poklonil svobodo, ki mu kakor nam vsem ne pripada. Zato se boš pokoril!« Poveljnik se je zasmejal. »Do bro! Tudi tako je mogoče to razložiti. Le naprej!« Pop se je dvignil. »In dalje, Fe dor, si kriv, da mora poveljnik za radi enega psa dvigniti bič proti človeku. Kriv si spričo njegove je ze, kriv, da pretepa sina poštene matere. To, Fedor, je tvoja največ ja krivda!« Vsi so obstali kot priklenjeni Samo bič je trepetal y poveljniko vi desnici. Minute so postale več nost. Nenadoma se je mož z bičem hitro obrnil in dejal: »Odidite! Vse je v redu.« Nihče izmed jetnikov v Tuli ni nikoli več videl poveljnikovega bi ča. melj monolična centralna zgradba surove sile in vsaka stranpot se i,-smatrala za smrtni greh. Z brezobzirnimi čistkami od vrha do tal se jim je posrečilo, da so ohranili to središče svoje moči in ga obdali z najmodernejšo atomsko orožarno. Postali so nevarni za ves svobodni svet. Uspeh ameriškega programa v Jugoslaviji, neokrnjena neodvisnost Tita, negotovost, kaj lahko iz tega sledi za varnost njihovih meja, trancosko-nemški sporazum, nanašajoč se na zapadno obrambno zvezo, so nagnali vrhovne poglavarje Sovjetske zveze, da so romali v Jugoslavijo in da se poklonijo šefu tiste jugoslovanske vlade, s katero so Amerikanci vsa ta leta 'delovali. Sovjetski režim je izkazal najvišjo čast in spoštovanje največje-mu komunističnemu krivovercu. Vprašam vas keko bo .to učinkovalo za železno zaves«.*? Kako bo to učinkovalo v Bolga/ij;. Romuniji, Ukrajini in na Poljskem? Nikdo ne more tega prerokovati. Tod n to dejanje je sprostilo sile, ki nasprotne monolitnemu kremeljskemu režimu. In to je izredno važno! Pri* znam, da bodo morda mogli ukrotiti sile, ki jih je njihov ponižni o-bisk pri Titu sprostil. Sodim, da ne bo tako lahek posel. Nimam pa tako dobre kristalne krogle, ki bi to mogla razodeti. Toda eno mi je jasno iz vsega, kar mi je znano o komunističnem sislemu, njegovin naporih, da ohrani svojo monolitnost, in o tem, da je vprav to njihovo monolitno središče največj’ izvor njihove moči in nevarnosti za svobodni svet, namreč, da so spr.> žili sile, ki jim znajo delati .velike neprijetnosti v. notranjosti njihovega ozemlja. Njihovo popuščanje v avstrijskem vprašanju je že prvi znak. Njihova vojska se umika iz Avstrije, kakor nam je povedal državni tajnik. Kakšen pomen bo ;-rrvelo to v sosednih državah, ki so e vedno zasedene od Rdeče vojske? Zato pravim: Dokler bodo Tito in njegova vlada kazali, da hočejo ostati neodvisni in dokler nam bodo zatrjevali, da hočejo osta,t! prijatelji Združenih držav, tako dolgo je .v. interesu Združenih držav, da te politike ne spreminjamo, čeprav Jugoslavija normalizira svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo. Ta program ni žel uspehov samo na področju, ki sem ga pravkar omenil, ampak tudi v notranjosti Jugoslavije same, kjer se vse razvija v smeri večje verske svobode, večje svobode za kmeta in večje svobode za trgovca. Tako torej lahko pokažemo na ugodne razvoje v notranjosti Jugoslavije in na svetovnem po-zorišču. Zakaj naj bi torej motili to uspešno sodelovanje z ukinitvijo pomoči, ki jo dajemo Tii”oslaviji?:' Judd: »Priznam, da mora biti cilj naše zunanje politike, da slabirr-> in razkrajamo sovjetski blok, kakor je tudi njihov prvi cilj, da izolirajo in rušijo Združene države Q tem ni treba govoriti. Vpraša:nj“ pa je, katera pot je najboljša, da jih slabimo in razkrajamo. Ali d-, jim pomagamo, ali da jih stalno dr žimo pod pritiskom? Sodim, da bodo Sovjeti samo, ako jih stalno dr žimo v škripcih, potegnili svojo vojsko i z. satelitskih držav in Vzhodn? Nemčije pod pogojem, da se tud; mi Američani umaknemo nazaj n« svoje meje. Prekleto težko bo pari-rati takšno dramatično ponudbo, ki nosi na zunaj vse znake miroljubnosti, a bo v resnici njihova nej-večja zmaga,* Burleson: »Ali mislite pri tem tudi na Balkansko zvezo med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo?« Judd: »To ni nobena zveza. Ti'o ni prevzel nobenih obvez, da "m priskoči na pomoč.« Bnrleson: »Skušnjav? je res velika. Moram pa vprašati našega dragega prijatelja dr. Judda, če ni morda njegovo protititovsko stališče v zvezi s neko najnovejšo izjavo, da je treba tudi Formozo dati rdeči Kitajski in Kitajsko sprejet; med Združene narode?« Judd; »Svoje mišljenje o Titu sem povedal že neštetokrat tudi pred tem odborom.« Predsed. odbora Richardi: »Dragi doktor, dovolite mi sledečo pripombo: Danes klije mir v polnem cvetju po vsej zemlji. Strinjam se z guvernerjem Stassenom, da živimo v kritični dobi, odkar smo začeli borbo proti komunizmu. K>r bomo danes dobrega ali slabega u-krenili, bo moglo imeti daljnosežne posledice za ves svet, morda ?e celo stoletje v bodočnosti. Povsoi lahko opazujemo dokaze, kaj smo dosegli s programom dajanja pomoči. Bilo bi res tragično, če bi zdaj zaradi predsodkov proti eni državi začeli pešati y svojih naporih, kajti prepričan sem, da bom.i bitko dobili, ako bomo ml in vsi naši zavezniki na tej poti vztrajali. Potrebna nam je predvsem potrpež Ijivost. Na žalost je ameriško ljudstvo nlkc-M ni imelo v izobilju. To je vse, kar sem hotel povedati.« Ali si že porannetl naročnino? VESTI s TRŽAŠKEGA O zavračanju beguncev »Piccolo« z dne 6. t. m. je prioD-diil pismo, ki ga je podtajnik za zunanje zadeve, Folchi, naslovil na tržaškega župana Barlolija o ponovnem vračanju jugoslovanskih beguncev v Jugoslavijo. Folchi izhaja s stališča, da je treba razlikovati med tistimi, ki bežč izf političnih in onimi, ki beže iz gospodarskih razlogov. Onim, ki beže iz političnih razlogov, je Italija vedno pripravljena nuditi mednarodno priznano zatočišče. Toda za tiste, ki iz Jugosl«-vije beže iz gospodarskih razlogov, Italija nima druge rešitve, kot da jih vrne v državo, iz katere so od šli. Za tako presojo deluje komisija, ki vestno, vsestransko in brez predsodkov preišče primer za primerom in svoj pravorek tudi vesi-no overovi. Vsekakor se zavračajo samo tisti ljudje, ki zapuščajo Jugoslavijo le zato, ker tamkaj ne najdejo odgovarjajoče zaposlitve -n ker mislijo, da se jim bo godilo bolje, če gredo čez ocean. G. Folchi je pr: tem gotovo v najboljši veri in m.sli, da je s teni izpolnil vse pogoje, ki mu jih postavljajo mednarodne pogodba. Njegova vest je — kakor zatrjuje — čista. Toda naj nam dovoli pripombo, da takih zavračanj jugoslovanskih beguncev ni bilo pod anglo-ameri-škimi oblastmi, ampak da se dogajajo v dokaj občutnem številu sedaj in od trenutke, ko so italijanske oblasti same prevzele reševanje takih primerov. G. Folchi ima prav, ko pravi, da Dihče ne more zahtevati od Italije, da bi hranila 'jugoslovanske .brezposelne, ko je sama v težkočah za vzdrževanje lastnih nezaposlenih. 'Toda ti'begunci ne mislijo ostati v Italiji, da bi tu živeli na državne stroške, temveč žele samo, — pa naj bo povod njihovega bega ž» politične ali gospodarske narave -da bi se preko Italije prebili v ka ko drugo državo, kjer bi n-i 51; možnost *a zaslužek. Prav zaradi tega moramo vprašati g. Folchija, zakaj tem ljudem, ki so se pod življenjsko nevarnostjo in kljub nevarnosti težkih kazni prisilnega dela odločili za beg, od vi:ema priložnost, ki so si jo s tolikšnimi žrtvami pridobili. G. Folchi bi moral priznati, da je tako vračanje jugoslovanskih beguncev trd in krut postopek. Ta krutost je tembolj odvratna, ker oblasti pač dobro vedo. da take ljudi čaka najmanj leto dni prisil- SiLOV. DOBROD. DRUŠTVO vabi svoje člane in prijatelji, na vsakoletno S1L9ESTH099H3E ki bo v soboto 31. t. m. v društvenih prostorih v ulic! Machiavelli 22-11. Preskrbljeno bo za zabavo prigrizek in dobro pijačo. nega dela pod najtežjimi pogoji, da ne omenjamo še drugega fizičnega in moralnega trpljenja. Zato menimo, da bi moral g. Fol-cli vestno premisliti, preden te nesrečneže izpostavlja takemu postopku in predno jih hladnokrvno izroči njihovim valptom in mučiteljem. Povrh vsega tega je razlikovanje med političnim in gospodarskim begunstvom kaj zamotana zadeva. Pri vsakem primeru političnega odhajanja so tudi gospodarski razlogi, pri vsakem primeru gospodarskega zapuščanja domovine so tud: politični vzroki. Redki bodo primeri, da bi dobro stoječi ljudje čutili potrebo po političnem begu, zelo pogosti so pa nasprotni, da se človek, ki ekonomsko slabo stoji, čuti prisiljenega stopiti v politično opozicijo. Borbe socializma in komunizma proti kapitalistom so pravzaprav borbe lačnih proti sitim, kaT pa zopet ne pomeni, da to niso politične borbe in da ne vključujejo popolne spremembe režima. De jugoslovanski begunci ne kričijo po spremembi režima, še ne pomeni, da bi te spremembe ne želeli, ampak samo. da oni na to spremembo ne upajo, da se pa vsekakor žele-osvoboditi stanja, ki je zanje ne samo tvarno, ampak tudi moralno neznosno. Da vse te posameznosti najdejo popolnega razumevanja v primerih, ko se begunec predstavi kot I-talijan, je mogoče razvideti iz razlage g. Folchija samega. Mi bi želeli, ne kot Slovani, ampak kot ljudje, ne v imenu nacionalnega, ampak y imenu človeškega prava, da bi g. Folchi in njegovi ljudje v vseh teh primerih postopali z večjim razumevanjem in z vedrejšo humanostjo. ;Seia Širšega odbora SDZ V nedeljo 18. t. m. bo ob 9.30 dopoldan v prostorih SDZ v Trstu, ulice Machiavelli 22-H, redna seja širšega odbora SDZ. Vabljeni vsi odborniki! V 'NEDELJO 8. JAN. 195fi OB 10. URI BO DR. JOSIP AGNELETTO GOVORIL V DVORANI SP M V ULICI MACHIAVELLI 22-11 O TEMI: »O PRILIKI 80-LETNl-CE IZIDA PRVE ŠTEVIL KE „EDINOSTI Stavka profesorjev Pridružili so sc tudi slovenski Solnih! Zaradi neugoditve zahtev za povišanje plač profesorjem je Šolska fronta po vsej Italiji napovedala stavko. Vse tri slovenske sindikalne organizacije slovenskih šolnikov so na posebnem sestanku sklenile in izdale naslednji proglas: »Zastopniki strokovnih organizacij slovenskih šolnikov na Tržaškem ozemlju so sklenili na skupnem sestanku dne 13. t. m., da se ravnatelji in profesorji slovenskih srednjih in strokovnih šol iz istih pravnih in ekonomskih razlogov pridružijo stavki, ki jo je napovedala enotna šolska fronta. Zato pozivajo vse ravnatelje m profesorje, da stavkajo od 15. do vključno 22. decembra. S stavko ponovno izražajo svoje nezadovoljstvo, ker se zavlačuje izpolnitev obljub, ki so jih odgovorni funkcionarji že pred skoro pol leta dali glede pravne ureditve slovenskega šolstva.« Solniki Zveze prosvetnih delavcev Zveza uslužbencev slovenskih šol Sindikat slovenskih šolnikov O tem perečem vprašanju obravnava naš današnji uvodnik. Korist občinstva - orna dolžnost Nekatera glasovanja social-komin-formistov, titovcev in indipenden ■ tistov v tržaškem mestnem svetu zadnjih tednov nam je dalo povod, da postavimo vprašanje, ali je bilo njih glasovanje prebivalstvu in občini koristno ali škodljivo. Nesporno je, da so te tri skupine, od katerih sta prvi dve komuni stični in tret.a filokomunistična v opoziciji proti večini, ki vlada h' žaško občino. Tako so v opoziciji tudi druge skupine, kot je skupina Slovenske narodne liste in druge strankarsko-politične skupine. V sodobnem javnem življenju vlada parlamentarni običaj, da o-pozicija glasuje proti večini v vseh vprašanjih, ki zadevajo osnovne razlike med večino in manjšino, k.i so načelnega značaja, kjer se z glasovanjem podpira odnosno odklanja politika, ki jo večina vodi s p' litiko manjšine navzkriž. To načelo velja v zakonodajnih zborih, bilo v parlamentu, bilo v deželnih zborih. V vprašanjih političnega značaja glasuje manjšine proti večini, kadar to zahteva njen politični Interes. Ali tudi v teh zakonodajnih zborih glasuje manjšina svobodno v vseh zadevah, ki so splošne državne ali deželne koristi. V upravnih korporacijah, ki nimajo zakonodajne oblasti, ampak samo upravljajo pokrajine ali občine, kakor n. pr. v občinskih svetih, glasovanja niso politična in manjšina ne bi smela glasovati po demokratičnih načelih proti predlogom samo zalo, ker so bili postavljeni na dnevni red od večine, firne Železniška postaja v Trstu in na Opčinah ter kražki komnolomi Ka seji 6. decembra pred trža-, jajo nasproti uradni analizi mleka škim občinskim svetom je dr. J. | brez moči. Agneletto sprožil vprašanje o zidanju novih železniških postaj v Trstu in na Opčinah, o katerem se ved časa nič ne sliši. Gre za dela monumentalne važnosti in ogromnega obsega. 'Zato je v živem interesu tržaškega prebivalstva iz mesta in okolice, da se ta dela pričn i čim prej, in to še v zimskih mec^-cih, ko je brezposelnost najtežja. Pri tem je dr. Agneletto obrnil pozornost župana in občinskega sveta tudi na obvezo podjetnikov, da pri državnih in javnih stavbah u-porabljajo kamen in kamnoseške proizvode iz nabrežinskih in repen taborskih kamnolomov v višini 10 odstotkov vseh stroškov. Dr. Agneletto je pozval župana, da zaintere sira za hiter začetek pristojne •> blasti, ki naj skr.be, da se teh 10 odstotkov kraškega kamna res u-porabi. Zupan je odgovoril, da so komisije že preštudirale načrte in da ni daleč čas, ko bodo del«, začela. Dr. Agneletto i zaščito mlekaric Na isti seji je dr. Agneletto opo zoril župane in mestni svet na pre senečenja, ki so jim pogosto izpostavljene mlekarice s Tržaškega •> zemlja. Do sedaj se je dogajalo, da so mlekarice čez več mesecev, to so bile na stvar že pozabile, dobivale nenadoma kazenske odloke od sodnije, ki so jim nalagali kazni od 10 do 30 tisoč lir in še več. Po takem presledku je nemogoča vsaka obramba mlekaric, ker se nah-i- Dr. Agneletto je z ozirom na novo sodnijsko prakso, da taka urad na analiza ne tvori še popolnega neovrgljivega dokaza, nujno svetoval, da naj se pri jemanju mlečnih vzorcev vzameta vedno dva vzorca. Od teh naj se en vzorec zapečati in izroči mlekarici, da lahko d& preizkušati (analizirati) mleko. Ako je mlekarica v dobri veri, bo to a-nalizo dala storiti. Ce je mleko pristno, ni se je treba bati. Ce pa ni pristno, bo pri jemanju mleka v kontrolne svrhe vedela, kje ima i-skati vzrokov in krivcev. S tem načinom jemanja dveh vzorcev ;e povrne med naše mlekarice iu kmetovalce mir in sigurnost v interesu vsega našega prebivalstva v mestu in na deželi. Odbornik dr. Zacchi je odgovoril, da se že do sedaj jemljejo po dva vzorca, od katerih se eden pošlje analizirati in drugi ostane pri občini na razpolago mlekarice, ki ga lahko dobi in d6 analizirati. Na*o je dr. Agneletto izjavil, da ni ista stvar, če se vzorec istočasno zapečati in takoj izroči mlekarici, ali čfc se ii stavi na razpolago šele pozneje. Zato je še enkrat priporočil takojšnje f7.ročanje enega zapečatenega vzorca prizadeti mlekarici. Bodi še omenjeno, da na seji 6. decembra je bil z večino glasov •> dobren načrt za zgradbo naprave za izkoriščanje smeti tržaškega mesta. Proti so glasovali kominformi-sti, dr. Dekleva in večina indipen-dentistov, razen: Tolloya, ki je glasoval za predlog. pai manjšina glasovati proti predlogom večine, ki zasledujejo koristi večine ter njene smotre. Pri vseh drugih vprašanjih, ki so gospodarskega, upravnega z.n. Kljub takim prisegam se leto za letom preobraz-ujejo skoro vse žene v vihrave, zgarane in vsega naveličane sužnje praznikov. Na sveti večer se končno vržejo v naslanjač z eno samo željo na ustih: ol ■ počitek. Priznam, de ni lahko se izmuzniti iz božičnega vrenja. Vendar bi bilo nujno potrebno, da bi naše ž; ne poskusile z resnim omejevanjem vseh tistih številnih, pogostokroki, na nogi ali na sredi hrbta! Tito in njegovi kirurgi so vse drugačni tiči. Koliko možganov in hrbtenic "o presadili! Koliko današnjih komunistov nosi’ od 1. 1944-55 možgane v petah, in to z najboljšim uspehom! Pete, o-bute v krvavordeče škornje stopajo z možgani vred cn direktivah i» ukazih rdečih škornjev. Ker pa presajeni možgani taJco in tako niso me1- — Hnkler so že kraljevali pod lasiščem — nobene posebne teže. tudi na petah ne povzročajo kurjih očes. Tam tudi ni nevarnosti vnetljivosti, kakršna je resno ogražala rhove v časih, ko je moda pokrivala zavrgla. saj vemo, da tudi že-ezni^e prevažajo slamo le, če ;«* pokrita s plahto. Ti/to je presajal tudi hrbtenice s križa naravnost v trebušno votlino. Prav zaito tudi niso presajenci nikoli v zadregi. Hrbtenica se v o- črevju zmehča že z naravnimi u-činki ali pa v slučaju potrebe z odvajalnimi sredstvi, ki jih brezplačno dostavka UDBa. Tudi za odvajanje odvečnega mozga je v hrbtenici, v njenem novem prebivališču., posrečeno preskrbljeno V Trstu možganski oprtniki in: trebušasti značajneži kar dobro u-spevejo po zaslugi komunističnih kirurških novotarjev. Kai bi nek’ prepevali slavo presajevanju prstov, ki jih je — mimogrede povedano — Tito premnogim svojim pacientom hudo podaljšal, o čemer-prepeva visoke pesmi — kriminalna kronika v Titovim. Plesna čajanka SDD Dne 26. dec. na sv. Stefan ob 18. uri bo na »edežu SDD v ulici Machiavelli 22-II pies-na čajanka za člane in prijatelje mladinskega odseka SDD. Vljudno vabljeni! Mladinski odsek SDD HIŠA SV. KRIZ 125 Z DVEMA STANOVANJEMA naprodaj, e-no stanovanje, obsegajoče kuhinjo, veliko sobo, malo sobo s hodnikom in podstrešjem) je prosto. ODDAM NAMEŠČENO SOBO. Ni- slov: via CeciJia Rittmeyer 9-IIT. Zvonite 4. zvonec desno! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 18. decembra 1955 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na Stadionu Prvi maj Vrdelska cesta 7 Ivan Cankar Martin Kačur V torek 20. decembra 1955 ob 20. uri v dvorani v BORŠTU Grimm - Škufca 39NH0 III METRO ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, II in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 llnr]l hutvvilel M^Ktilk) i Deske smrekove, macesnove in trdih Usov, trame in par-krte *MK rtujngculmeje TEL. GALEA T | 8 T Vlala Sonnlno, « * M DAMSKA KROJAČNICA Olika TRST Ul. F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748 Gospa 1 Krojččnica „Nika" jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje Car elegance osej VaSi osebnosti. naknpom dobrega blaga prihranite denar! Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH OBIŠČITE MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA ______________________ (MAGAZZINO ST O F F B IN G LESI) Obračajte se na nas osebno ali pismeno Skladišče i TRST - Ulica S. Nicold 22 Telefon Ate«. 31-138 IZRE2ITE OGLAS, VELJA ZA POSEBEN POPUST;