Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription ratcs: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column z 1" (2.10
slovenska
FOR A. FREE SLOVENIA
POMAGAJ PO SVOJIH MOČEH PRI POVEČAVI OTROŠKE BOLNICE V TORONTU!
ŠTEVILKA 7.-8. — NUMBER 7.-8.
Petnajsta obletnica....
Dva dogodka sta v letu 1950 planila na dan v Chicagu in razburkala slovensko emigrant-s k o javnost. Junija 1950 ja v Chicagu izšla prva številka "Slovenske Države". Skromen mesečnik na 4 straneh. "Muha enodnevnica", tako so ta dogodek odpravili oni, ki so zmotno krojili takratno slovensko emigracijo.
Mesec dni potem jc bila druga "bomba": Slovenska Izjava!
iNič novega ni povedala ampak ponovila to, kar slovenski narod žc od 1. 1848 dalje želi: Lastna slovenska država.
Ko gledam nazaj zapiske, se kar čudim, kakšen jc bil odmev enega in drugega dogodka. Ob novem mesečniku, na zunaj tako skromnem, se je zbrala množica. Pozdravi od vseh strani! Po naključju se je širila. Celo tja dol v Avstralijo je zašla. "Prosim pošiljajte nam ta list. To jc srčika našega hotenja. Mi smo z Vami! Nadaljujte!" Prvi urednik je imel poleg bridkih ur tudi zadoščenja, da list ni mahnil v prazno, ampak je zajel hotenje tisočev v emigraciji, čeprav vsi niso bili naročniki. Brali so jo in o ideji slovenske državnosti pripovedovali dalje. — Drugi so jo brali na — skrivaj. V srcu se je tem porajala misel o pravilnosti ideje, a strah, kaj bo "vodstvo" reklo, je narekoval previdnost....
"Slovenska Izjava" — Eden od sodelavcev je dejal: "Poiskusi-mo. Bomo videli kakšna bo reakcija". Ni bilo naslovov. Pa je val plunil tako krepko, da šo zaznali za akcijo tam, kjer nismo pričakovali odmeva. Pisec teh vrsic je delal na tej akciji mesece in mesece. Kako vesel je bil, ko je dobil nepričakovano pismo iz Anglije, Francije, Nemčije, Argentine, Avstralije itd. "Prosim, pošljite takoj 15 izvodov slovenske Izjave". In so prihajali nazaj podpisi. Predvsem naših inteligentov. Ti so bili prvi, ki so se odzvali. Sledili so še drugi. Tam doli v Avstraliji so Zbrali nad 50 podpisov. V nekem taborišču D P v Nemčiji so po naključju dobili v roke 3. štev. SO iz leta 1950 kjer je bila objavljena Izjava. Urednik SD je dobil prošnjo za 20 pristopnic.
"O, kako prav imate", je nekdo pisal. "Ne Jugoslavija, mrzimo jo, ker nam je bila mačeha in nas je izdala leta 1941, ampak mi gledamo bodočnost v slovenski državi. Nadaljujte, mi smo za to"....
Ob petnajsti obletnici lahko s ponosom gledamo nazaj. Smo lahko ponosni na vse izpade, ponosni na idejo, katero zagovarja "Slovenska Država." Ponosni na vse osebne žrtve in smelo gledamo v bodočnost, ki ni jugoslovanska, arnpak — slovenska.
Mesečnik "Slovenska Država" ima pri tem ogromne zasluge in prav vsi, ki so pri listu od junija 1950 do danes sodelovali. Ne več nazaj, ampak samo naprej, naprej, naprej! Ideja o slovenski državi zmaguje in bo končno zmagala!
Mirko Geratič prvi urednik
'RESNICA IZ TUJIH UST:
POLOM TITOVSTVA IN POLOM JUGOSLAVIJE
KANADSKI NATIONAL COUNCIL OF VVELFARE
Kanadske vlada je pred kratkim ustanovila poseben posvetovalni odbor za socialno skrbstvo. Sestavlja ga skupina ljudi, ki predstavljajo tako vladne organe kot zasebne dobrodelne organizacije. Vodi ga namestnik federalnega ministra za socialno skrbstvo. Člani so: vseh 10 namestnikov provincialnih ministrov za socialno srbstvo ter deset nevladnih zastopnikov, imenovanih iz vrst socialnih delavcev, zastopnikov dobrodelnih organizacij in predstavnikov ver.
V eni zadnjih štcviik našega lista smo po poročilih litovskega tiska in po lastnih zaupnih informacijah zapisali, da je Osmi kongres partije v Beogradu bil kongres likvidacije Jugoslavije. Marsikomu so se naši zaključki zdeli drzni in neutemeljeni. Vse, kar smo napisali tedaj, je zdaj dobilo potrdilo iz nepristranskega tujega vira.
Ameriški levičarski širinaj-stdnovnik "The Reporter" je v številki 1. julija priobčil dolgo in temeljito razpravo o razsulu v Jugoslavili iz peresa svojega dopisnika Gcorgca Baileya pod naslovom "Tam, kjer je titovstvo bilo na preizkušnji". Iz njega povzemamo naslendje najvažnejše podatke in zaključke: Usodnost ameriške pomoči
Jugoslavija, začenja Bailey, ima šest republik, pet narodov, štiri vere, tri jezike, dve abecedi in na vsaki hruški partizana. Obsega družino jugoslovanskih narodov, ki jih veže strah, da bi njihovo medsobojno sovraštvo izkoristil kdo drugi od zunaj. Medvojno divje partizansko gibanje je rodilo Zvezo komunistov Jugoslavije, ki osemdeset odstotkov njenega članstva sestavljajo bivši partizani. Ti ostareli partizani Titu ne dajejo več dosti krepke baze. Sila zunanjih in notranjih pritiskov, ki so. vzdrževali , titovstvo. se. ie spremenila. Ta sprememba je razgalila skupine, ki teže narazen, ter sprožila zaostritev centralističnega totalitarnega nadzorstva v deželi, ki jo pogosto navajajo kot vzgled upora proti bolj togim oblikam komunizma.
Razdor s Stalilnom je povzročil prvi razkol v komunističnem bloku in je oprl Jugoslavijo tolikšnemu zahodnemu vplivu, kakor se to ni nikoli zgodila pri nobeni drugi komunistični deželi. Vse od tedaj sta na potek dogodkov v Jugoslaviji vplivali dve stvari: ameriške pomoč po zakonu iz leta 1950 in pa ustanovitev delavskih svetov v istem času. Decentralizacija gospodarstva in ustvaritev napol avtonomnega delavskega samoupravljanja sta bili pot, po kateri je Jugoslavija lahko ostala komunistična, hkra-tu pa trdila, da je dala alternativo stalinizmu Njen zvezni ustroj se je moral prilagoditi pokrajinski porazdelitvi po narodnostih.
Ameriška pomoč jc obsegla vse: orožje, industrijsko opremo in šolanje. Dala je Jugoslaviji tudi prednost največjih ugodnosti v trgovini ter pravico, da lahko dobiva ameriške kmetijske presežke. Do konca proračun skega leta 1963 je vlada Združenih držav dala Titu za dve in pol milijardi pomoči. (Strokovnjaki sodijo, da je ta pomoč znašala vsaj štiri mijarde, op. prev.) Titovči so dobrotnikom leta in leta zagotavljali, da bo njihovo gospodarstvo vsak čas iz vode in postalo aktivno. Toda jugoslovanski voditelji očitno niso imeli najmanjšega namena, da bi spravili državne finance v red. Nasprotno, ameriško pomoč so računali kot stalen dohodek, ne samo v vsakoletne proračune, temveč tudi v dolgoročno načrtovanje, da bi z njim financirali obsežne načrte za industrijaliza-cijo. Očitno so bili prepričani, da bodo darila iz Amerike leto za letom mašile vse bolj zijajoči pri-mankljaj v zunanji trgovini. Zgrešeni politični računi
Stališče obeh dežela v njunem medsebojnem razmerju je bilo določeno po politčnih računih. Titovci so bili odločeni, da bodo dokazali kako je njihov spaček uspešen. Amerikanci pa so bili voljni, da bodo titovstvo podpi-
rali najprej kot vojaško protiutež Sovjctom na Balkanu, pozneje pa kot ideološko alternativo komunizmu na sploh. Ta alternativa naj bi bila nekaka mešanica gospodarske samouprave ter političnega totalitarizma. Združene države so se potegovale za titovsko podporo v mednarodni politiki, posebno v Združenih narodih. Titovci so res zaprli mejo grškim komunističnim upornikom, da so zahodni zavezniki lahko končali državljansko vojno v Grčiji. Tudi podpis balkanskega pakta z Grčijo in Turčijo jc odgovarjal zahodnim željam.
Združene države so se mamile z upanjem, da bo njihova darež-ljivost postopno spremenila jugoslovanski komunizem v nekaj, kar bo podobno zahodni socialni demokraciji. V Zvezi komunistov Jugoslavije je bilo vedno močno tako imenovano liberalno krilo. Krepitev te skupine po prelomu s Stalinom ter porazna letina 1950 sta večali sleparski videz stanja v Jugoslaviji. Oboje je itako imenovane liberalce v partiji bodrilo, da so dajali Zahodu obljube, ki jih niso mogli držati. Po drugi strani so pa postajali igrača zagrizenih komunistov, da so lahko slepili Amerikance s prividom nekakšne bolj demokratične Jugoslavije ter dobivali denar za Titov totalitarni režim. Iskrenost zagotovil, iki so jih dajali liberalci, je tako zavajala ameriške uradne zastopnike, da so se svojih praznih upov držali še po letu 1955, ko sta Hruščev in Bulganin prišla v Beograd, da obnovita dobre odnose s Titom. Konec pomoči
Združene države niti niso marale verjeti beograjski izjavi iz leta 1955, v kateri sta Sovjetska Zveza in Jugoslavija izpovedali soglasnot glede razorožitve, prepovedi atomskega orožja, ustavitve vseh jedrskih poskusov, glede prenehanja vseh oblik medsebojnega prerekanja ter drugih stvari, ki bi lahko sejale nezaupanje med narodi.... Titova vlada je od tedaj poslušno hodila po sovjetski liniji v zunanji politiki, priznala leta 1957 Vzhodno Nemčijo, Tito pa je javno podrpl in branil enostransko obnovitev jedrskih poskusov po Sovjetih. Poleg tega je štirinajst dni po postavitvi berlinskega zidu začel hvaliti Vzhodno Nemčijo kot vzgled, Zahodno pa napadati kot fašistično državo. Največje uslugo Sovjetom pa je izkazal, ko je sprejel njihovo geslo o boju proti antikolonia-lizmu ter o Evropskem skupnem trgu kot gospodarski roki zahodnega imperializma. Tiik potem iko je od Zahoda dobil 275 milijonov dolarjev za stabilizacijo valute, je svoj politični voz
TITOVA GLAVA JE IZGINILA
Anleška javnost je bila polna poročil o skrivnostnem izginjen-ju Titove gl- v znanem voščenem muzeju Madamc Tusaud v Londonu. Titova glava je izginila za njego rojstni dan 25. maja. Cez nekaj dni se je pojavila zgodaj zjutraj na stopnicah jugoslovanskega poslaništva An jo jc policija vrnila muzeju. Dobra posledica skrivnostnega iz-ginjenja jc bila, da je javnost imela poleg dnevne senzacije tudi več prilike spoznati delovanje komunističnega režima v Jugoslaviji. Časopisi so namreč mnogo pisali ob tej priliki o zadr-skem procesu proti pisatelju Mi-hajlovu kot tudi o Djilasu ter o kongresu Pen klubov na Bledu. Predlogi za kongres na Bledu so bili dvojni — ali bojkotirati kongres, ker v državi ni svobode — ali pa se kongresa udeležiti in postaviti oba pisatelja ter njuno usodo na dnevni red zborovanja ter sprejeti primerne resolucije.
KOROŠKI SLOVENCI SLAVE 20. OBLETNICO DRUGE AVSTRIJSKE REPUBLIKE
Slovenci na Koroškem so priredili v začetku maja slovesno proslavo 20. obletnice druge avstrijske republike. Njihove proslave se je udeležil tudi avstrijski kancler dr. Josef Klaus. Svoj govor jc zaključil v slovenščini:
"Dragi sodržavljani! Še nekaj besed v drugem deželnem jeziku. Lepo se vam zahvaljujem za povabilo in prisrčen sprejen. Rad sem prišel med vas, saj mi jc naložena v enaki meri skrb za blagor vseh državljanov. Vesel sem vaše zvestobe do avstrijske države; bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo reševati tudi v bodoče vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše. Na Koroškem se stikajo trije kulturni svetovi: slovenski, germanski in romanski. Koroška naj bo Evrope v malem".
dragocene tuje valute, s katero bi sicer moral kupovati žito na svobodnem tržišču. Kongres je to ugodnost Jugoslaviji vzel, toda predsednik Kennedy ji jo je v zadnjem trenutku vrnil (po prizadevanju levičarjev med svojimi svetovalci, op. prev.), ker mu jc menda sila imponiralo titovsko upiranje predlogu Hru-ščeva za uvedbo "trojke" v glavnem tanjištvu Združenih narodov. Ni pa iprfgel doseči, da bi ji biii vtniiT jjrcunosi največje ugodnosti v trgovini z UjSA. Posledice udarca Iz VVashingtona .
Titovski "gospodarstveniki" so po udarcu iz Washingtona brž ugotovili, da jc ameriška pomoč postalo ne le sestavni del jugoslovanskega gospodarstva, temveč tudi ključ za vsak gospodarski napredek. To je bil dvorezen blagoslov, ker je ustvarjalo privid o uspehu, ker jc vodilo k neresnim eksperimentom, brez-načrtnim naložbam in k trmastemu vztrajanju pri pustolovskih načrtih. Malikovanje delavskih svetov ter želja, da bi gospodarsko dvignili obupno siromašne predele na jugu in na vzhodu države se je sprevrglo v razmetavanje z naložbami v industrijske naprave na področjih, ki so bila daleč od surovin in brez prometnih zvez. To je bil začetek "'političnih tovarn", kakor ljudje v Jugoslaviji pravijo podjetjem, ki so stalno vzvišena nad vsakim pametnim gospodarjenjem. Takih tovan je v Jugoslaviji kalkih 'petindvajset odstotkov.
Kazen za uspeh
Da bi lahko podpirala te "politične tovarne" na jugu in vzhodu, je beograjska vlada naložila oderuške davke dobičkonosnim podjetjem, maj več v Industrij-
POTUJ PO ONTARIU .,
Slike: Ont. Dept. of Turism and Information
Največji "Nickel" v okolici Največji "Copper" v okolici Sudburya.	Sudburya.
, skih središčih Slovenije in Hrvat-povsem priprcgel na Sovjete, in',ske To jc bil ,vir bridkih pritožb
proti Beogradu. "Kazen za uspeh,
sicer v ostrem protizahodnem govoru na beograjski konferenci tako imenovanih neopredeljenih držav septembra 1961. Sele tedaj se je ameriški kongres končno zganil ter ameriko pomoč ustavil.
Kennedy rešuje Tita
S tem je Jugoslavija prvič po dvanajstih letih bila na videz povsem na lastnih nogah. Sovjetska pomoč, ki se je leta 1956 začela 'z bleščečimi obljubami je, do konca 1962 vrgla vsega le borih 73 milijonov dolarjev. Toda, kakor smo rekli, je bilo to le na videz. Jugoslavija je med drugim po ameriškem zakonu št. 480 lahko kupovala ameriški živež za plačilo v dinarjih, ki so pa morali biti naloženi na račun VVashingtonsike vlade v jugoslovanski državni banki in smeli biti porabljeni samo v Jugosla-
nagrade za polom" — tako Slovenci označujejo to stanje. Slovenija, ki šteje samo 8.6 odstotka prebivalstva je lota 1958 prispevala v državni proračun 37.2 odstotka. Ta obdavčitev je vzbudila pokrajinska (—narodnostna, op. prev.) nasprotja ter je učinkovala kot zastraševanje pri industrijski izdelavi. Posledica je, da jugoslovanska industrija danes dela samo s 54 odstotki svoje sposobnosti.
Bilo je jasno, da bo izgubo ameriške pomoči mogoče nadomestiti samo z odločnim povečanjem izdelave in izvoza. Jasno pa je bilo tudi, da je poglavitni pogoj za kakršno koli znatno povečanje izdelava povečanje potrošniške kupne moči ter povečanje naložbene sposobnosti posameznih poljetij. Toda jugo-
viji. To je Titu prihranilo dosti slovanski prvaki so se znašli v
posebnem precepu. Ker so decentralizirali tudi bančni sistem, so pokrajinske banke lahko neodgovorno razmetavale denar za politične tovarne. Zvezna vlada, ki si še vedno lasti odgovornost za financiranje osnovih industrij, je bila pripravljena dovoliti večji uvoz raznega blaga, da bi tako pospešila izvoz. Dovolila je Banki za zunanjo trgovino, da daje podjetjem tujo valuto, če bodo v odgovarjajoči meri poVcčaie izvoz, /.aradi iiega so se krediti podjetjem leta 1964 povečali za 45 odstotkov, uvoz potrošnega blaga pa le za 25 odstotkov. Razliko iz kreditov so delavski sveti porabili za povišanje mezd in nagrad in tako je razpoložljivi dohodek nekmečkega prebivalstva narasel za 35 odstotkov. To je sprožilo povpraševanje po potrošniškem blagu, ki je daleč presegalo tisto, kar je nudila domača preskba ter je vedno prežečo inflacijo pognalo v pravi galop. Vsi kmetje imajo puške
Dejstvo, da je vlada trpela tatvino kreditov, namenjenih za uvoz, kaže, kako nor je jugoslovanski sistem. Vse kakor pa je to bil upor, ki ga je navdihnilo izginevanje utopsiitičnega, pri-vidnega socializma. "Sadove svojega dela hočemo uživati takoj" je piscu te razprave dejal direk-1 tor ene največjih beograjskih tovarn. "Naši otroci morajo seveda biti deležni boljše usode, toda mi hočemo tudi svoje".
V partijo se je zalezla topa brezbrižnost, posebno med mladino, kar je na osmem kongresu priznal podpredsednik Ranko-vič. V zadnjih osmih letih je število članov pod petindvajsetimi leti starosti padlo od 23.6 na 13.6 odstotka. Da bi zavrli upadanje, so uvedli sistem "rotacije", s katerim so hoteli partijski stroj rešiti partizanske stare navlake ter odpreti pot mladim ljudem.
I Vladni kmetijski program m bil nič polj uspešen. Pisec se jc pred kratkim peljal mimo ko lektivne kmetije in videl, da je v rdeči zvezdi nad vhodom osem lukenj. Vprašal je inekoga, kdo je streljal v zvezdo. "Kmetje", je bil odgovor. "Kaj imajo kmetje puške?" "Vsi kmetje imajo puške, tako ali tako" "Zakaj pa ne namestijo nove zvezde?" "Saj so jo, komaj pred tremi meseci' Strah pred kmeti
Trdnjava kmečkega odpora proti režimu ni nič omajana. Ranko-vič je poudarjal "nesmisel partije, dobivajoče isamo osem odstotkov članstva iz kmetijskega sektorja, ki obsega polovico vsega prebivalstva. "Zveza komunistov Jugoslavije se kmetov boji. Najgrenkejše zdravilo, ki ga je morala pogoltniti, je bila dekolektivizaci j a kmetijstva leta
Na poti po zapadnem in južnem Ontario so se uredniki etničnih listov koncem maja ustavili tudi v Sarniji.
Na obisku pri indijancih na Manitoulin otolku.
Pred indijanskim totem-polom_
Iz: Smer v slovensko državo, št. 3. 18. maja 1965, str. 3—5.
DA SI BOMO NA JASNEM
V naslendjem ponatiskujemo izjavo razmnožetiin "Smer v slovensko državo", ki izhaja v Argentini.	,
Da si bomo na 'jasnem!	' ! I I.'
Slovensko Državno Gibanje (SDG) ne predstavlja cepljenja sil naše emigracije, kakor se to zlonamerno razširja in kakor bi nepoučeni, sledeč takj propagandi, utegnili misliti.
Slovensko Državno Gibanje ni nikaka politična stranka. Nasprotno! SDG je vsenarodna nadstrankarska organizacija Slovencev z idejo in končnim ciljem SAMOSTOJNE SLOVENSKE DRŽAVE.
Iz tega razloga in radi takega stališča Slovensko Državno Gibanje boli vsako cepljenje slovenskih narodnih sil in ga obsoja. V emigraciji moramo biti samo Slovenci. Pestrost demokratičnih strank in njihovega dela je stvar bodočnosti v svobodni domovini.
SDG je pluralističen pokret, v katerem je prostora za narodnjake vseh nazorov pod enim samim pogojem, da svoje politično gledanje in mišljenje vežejo na idejo samostojne slovenske države.
List "Smer v slovensko državo" torej ni eksponent neke nove stranke, ampak je samo interni list gibanja, ki v primeri s "SLOVENSKO POTJO" ne predstavlja nič nasprotnega nič različnega in nič ideološko novega. "Smer" je sestra "Slovenske Poti", "Slovenske Države", "Slovenske Svobode" in kar je še takih. Je skromna po obliki in videzu, vendar zadosti močna, da premosti organizacijske dežave in zlasti denarne težkoče, ki so naravno zdužene z izdajanjem tiskanega lista.
Prijatelji "Slovenske Poti" naj zato mirno pričakujejo svoj list, ki bo v kratkem izšel.
1953. Ta je bila del menjajoče se decentralizacije in zopetine centralizacije po dolgi suši leta 1950. Poloma v pridelavi pa se-
veda ni zakrivilo samo pomanjkanje dežje. Prisilna kolektivi-zacija vse pridelovalne zemlje v (dalje na drugi strani.)
"SLOVENSKA DRŽAVA"
1. ju|; — l, Avgust
POLOM TITOVSTVA IN POLOM JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s prve strani) ,
poznih štiridesetih letih je kmete prignala na rob oborožene vstaje. Toda še bolj kakor nasil-wi odpor kmetov tu pa tam je bil zgovoren njihov pasivni odpor, 'ki je dušil kmetijsko pridelavo ter preprečeval zbiranje kakršnih koli zalog. Komunisti so skušali odpor kmetov obiti s tem, da so jih skušali z nizkimi cenami pridelkom spraviti ob obstanek ali pa jih prisiliti k vstopu v kolhoze.
To zvijačno gon jo za zopet no kolektivizacijo kmetov so podprli s poskusom, da bi državne kmetije prikazali za uspevajoče. Zaradi tega je vlada svoj program za naložbe v kmetijstvu usmerila skoraj izključno v kolhoze Toda vse skupaj je dobilo silovit udarec lani, ko so razo-deli, da je največja državna kmetija, veleposestvo Belje, priglasila izgubo v znesku dveh milijard dinarjev. Kmalu potem je vlada konec koncev nehala s programom prepričevanja ter je zvišala cene za odkup pridelkov od kmetov za 21 odstotkov, vse v okviru poskuza preosnovo celotnega gospodarstva. Ta poskus pa je prišel deset let prepozno ter je dosti pripomogel k okrepitvi inflacijskih teženj. Zaradi blazno rastočih cen so kmetje začeli zmajševati stroške s tem, da po-jedajo lastne pridelke.
Uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine se je leta 1963 povečal za 34 odstotkov ter je dosegel rekordni znesek 328 milijonov dolarjev ali prav toliko milijard dinarjev. Za 121 milijonov dolar-jez živeža je prišlo iz ZDA po zakonu 480. Uvoz žita je to leto bil skoraj dvakrat ,toli ko 1962, 85 odstotkov ga je bilo iz ZDA. Ju goslovanska kmetijska pridelava je v zastoju vse od leta 1959. let ino je manjkalo več ko milijon ton žita, ali četrtina količine, potrebne za prehrano prebivalstva Samo primanjkljaj v žitu stane vlado 64 milijonov dolarjev letno. Pridelek 1964 je bil slab in upi za letos so še slabši.
Pred novim razvrednotenjem dinarja
Z začetkom leta 1964 se je začel podirati ves sistem vladnega nadzorstva nad cenami ter ga je odneslo. Življenski stroški so v letu dni poskočili za več ko 25 odstotkov. Najhuje se je podražil živež, kar je precej usodno znamenje: mleko za 25%, kruh za 30%. Funt dobrega mesa stane v Beogradu danes toliko ko v Nevv Yonku, povprečna mezda industrijskega delavca pa znaša 50 dolarjev na mesec, seveda po uradnem menjalnem tečaju. Konec leta 1964 je povprečni jugoslovanski delavec porabil 65 odstotkov svoje plače samo za živež.
Zapravljajne z uvozom hrane in industrijskih izdelkov je prignalo primanjkljaj v trgovinski plačilni bilanci do rekordne številke 429 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več ko leta 1962. Kakih dvesto milijonov dolarjev tega so popravili s prilivom tuje valute od tujskega prometa, s tistim, kar pošilja domov kakih 140.000 ljudi, ki delajo na Zahodu in z raznimi drugimi dohodki. Dejanski primanjkljaj še vedno znaša 229 milijonov dolarjev, skoraj natanko toliko kakor vseh deset let poprej. Z drugimi besedami, navzlic dosti večjemu celotnemu narodnemu dohodku in navzlic trem in pol milijardam zahodne pomoči je jugoslovansko gospodarstvo še vedno v obupnem neravnovesju. Rezerve tuje valute bi trenutno zadostovale le za petindvajset dni uvoza Tretje razvrednotenje dinarja v petnajstih letih zdaj že vsi smatrajo na neizbežno. Diplomacija za denar
Dosti jugoslovanske diplomatske dejavnosti v zadnjih letih se je izživljalo v obupnik poskusih, da bi kako preuredili, pre-terminirali in se kakor koli izognili plačilu dolgoročnih dolgov, katerih dosti zapade letos. Nekateri upniki, kakor Zahodna Nemčija, nadaljujejo z dajanjem posojil in s podaljševanjem vra-čilnih rokov, da bi zavarovali prajšnja. Bonn je na primer ponudil delni moratorij za jugoslovanske dolgove. Prav tako je ameriška vlada lani spet obnovila za Jugoslavijo klavzulo največje ugodnosti, Izvozno-uvozna banka pa je privolila v finaaci
ranje dveh stavbnih projektov.
Izkušen opazovale v Beogradu je pripomnil, da je Jugoslavija zaostala država, ki potrebuje tehnične pomoči na vseh področjih, razen v zunanji politiki. To politiko v veliki meri narekuje potreba, da bi se zdeli važni. Jugoslaviji na mednarodnem področju navzlic Titovim dragim političnim izletom še vedno služi, če jo kdo ima za modnega izobčenca, za vernega odpadnika in za zanesljiv ideološki kažipot. Ta sistem je narekovala potreba, da bi se t i lovstvo zdelo postopno liberalen režim, dasi je v jedru ostajal totalitaren. To je zahtevalo prefmjen partijski kontrolni ustroj, poveljevanje po več kanalih in sporedne organizacije, kakor je Socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov (ki naj drži na pravi poti delavske svete) in voliivne komisije (policijsko nadzorstvo nad nedavno preosnovanim volivnim sistemom.) Sad vsega tega je bil tako zapletena notranja ureditev, da so se ob njej povsem zmešali celo voditelji sami. Razkol v partiji
To je bilo nazadnje le preveč in prehudo. Partija se je razklala na dve ločini — na "centraliste" in na "liberalce". V tem stanju, nezaslišanem za deželo, ki je vsaj po imenu komunistična, sta obe strani morali prikrivati svoje poteze, zlasti liberalna, da sta zakrinkaivali šibkost partije. V luči vseba tega postaja posebno značilen primer Mihajlova, ki pojasnjuje marsikaj.
Zgodaj leta 1963 je zastopstvo Zveze sovjetskih književnikov potovalo štirinajst dni po Jugoslaviji kot gost podobne titovske organizacije. Njegove ugotovitve so objavili v sovjetskem listu "Voprosi literaturi". Sovjetski kritik Valerij Ozjerov je v članku "Na bojne postojanke" izbral beograjsko revijo "Delo" kot tarčo za splošen napad. V članku dosti govori o debati med sovjetskimi gosti ter uredništvom revije glede nalog književnosti v družbi. Zastopniki Dela" so zavrgli stalinovsko-ždanovsko zapoved, da morajo pisatelji biti "inženirji duš". Oze-rov je skupino okoli "Dela" obsodil za dekadentne moderniste, ki so pod zahodnim buržujskim vplivom ter je obsodil, da širi v socialističnih vrstah črnogledost.
Januarja in februarja letos je beograjska revija priobčila sestavek "Moskovska pomlad 1964", v (katerem je svoje vtise in zaključke o današnjem stanju v Sovjetski zvezi napisal tridesetletni docent za filozofijo na zaderski Mihajlo Mihajlov, sin prvih ruskih emigrantov. Sovjetsko veleposlanišvo je zaradi njegovega pisanja silovito protestiralo, toda Mihajlova so zaprli in revijo zaplenili šele, ko je Tito 11. februarja napadel delegacijo javnih tožilcev, zakaj niso "Dela" prepovedali. Napad na približevanje Sovjetom
Pisec razprave v "The Repor-ter" obsežno prikazuje zadevo Mihajlova, ki je našim bralcem znana iz dnevnih poročil. Tretji del lnijegovega prikaza o življenju in stanju v Sovjetski zvezi z zaključki in napovedmi o bodočem razvoju, ki v Jugoslaviji ni smel iziti, je bil objavljen v eni junijskih številk magazina "New Leader". Pisanje Mihajlova so v Beogradu označili za "maščevanje Dela". Vsa stvar pa dobiva globlji pomen, ker predstavlja prvi napad jugoslovanske politične opozicije na zbliževanje med titovskim režimom in med Sovjeti. Ta politična opozicija je danes splošno priznana in skoraj tudi že organizirana. To je dalje bil poskus za skupen nastop s podobnim opozicijskim gibanjem v Sovjetski zvezi.
Opozicija v Jugoslaviji, pravi "The Reporter" se boji, da hoče titovski režim spet stopiti v sovjetski tabor, ker vidi v tem edino možnost, da bi lahko spet uveljavil tradicionalno komunistično vladavino ter deželo osamil pred vplivom z Zahoda. Toda razkol v Zvezi komunistov Jugoslavije je že tolikšen, da centralističnega zatiralnega stroja niso mogli spraviti v pogon, dokler ni proti Mihajlovu (in proti vsemu, čemur je Mihajlov simbol, op. prev.) nastopil Tito sam. Toda to po drugi Strani tudi razodeva,
njo^J.
m \SI//JE.
m
Zadnje dneve junija se je večni Ahasfer čast. g. Ferdinand Ko-lednik oglasil v uredništvu našega lista ter pustic kritiku v oceno nekaj svojih zadnjih prevodov J. Jurčiča — "Jurij Koz-jak", — slovenski janičar, ki je doživel že četrti ponatis v francoščini, dalje prevod iste v grščino in angleščino........
Poleg vseh teh je pustil še eno drugo knjigo. Pri Steyler verlag in Lengenich (West F Zapadna
Nemčija) je v njegovem prevodu v nemočino bilo dotiskano finž-garjevo delo 'Pod svobodnim soncem", im sicer z naslovomf "Iz-toik" — Roman um Justinian und Tiheodora. Lični ovitek jc omislila ga Von Velsen. Knjiga je tiskana na odličnem papirju in v platno vezana.Prevajalec je obdržal v prevodu finžganjevo jezikovno in pripovedno sočnost ter mu k temu uspehu — in k drugim — lahko samo cest it a m o.
kako močna je opozicija in kakšno stopnjo je njena dejavnost že dosegla.
Razkroj partije in razbijanje države
Najvažnejše glasilo opozicije je nedvomno mesečnik "Praxis" v Zagrebu. Skupina okoli njega je pod močnim vplivom zahodnih, posebno ameriških sociologov. List z dobro premišljenimi sestavki siil i k vsedržavnemu razpravljanju, ki načenja korenine komunističnih teorij. Razglasil je polom marksizma v prizadevanjih za preprečitev odtujevanja delavstva in nadomestitev krščanske etike s sistemom novih vrednot.
Toda končni cilj vseh teh opozicijskih publikacij je izpodko-panje ideološke avtoritete partijske države. Ta proces je napredoval že dosti dalje, kakor pa na splošno mislimo.
Doktrinami komunizem se je v Jugoslaviji znašel nekako tam kakor tako imenovani liberalci. Tudi te so vzpodbujali, da so dajali obljube, katerih ne morejo držati, ali pa jih je gnal k temu obup.
Prišlo je hkratu do treh stvari: do boja zakulturno avtonomijo posameznih področij (—narodov, op. prev.), do spodada med centralizmom in decentralizacijo, ter do velike gospodarske ločitve med "bogatimi" in med "be-rašikimi" republikami v Jugoslaviji.
Vse to vodi do razbi janja države po zgodovinskih narodno^zemlje-pisnih mejah in dela razkroj v Zvezi komunistov neogiben in toliko bolj zlovešč. "AntJ-Beograd" In dve partiji
Tako imenovani liberalci so zasidrani zlasti v vladnih in partijskih uradih republik Hrvatske in Slovenije. Zagreb, prestolnica Hrvatske, je postal nekak anti-Beograd.
Trdnjava avtoritarcev pa je centralni komite srbske komunistične partije. Dogmatični komunisti 'So bili prisiljeni iskati podpore, kjer koli in kadar koli jo najdejo — zlasti v "beraških" republikah Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, pa v tem, da netijo srbski šovinizem.
V skladu s srbsko zgodovinsko zahtevo po vodstvu v državi je zdaj že zaključeno dejstvo, da bo moral Titov naslednik biti Srb. To je Aleksander Rankovič, od leta 1963 podpredsednik republike ter bivši poglavar državne politične policije. Rankoviču so očitno dali prednost pred glavnim partijskim ideolom in sorazmerno liberalnejšim Edvardom Kardeljem, ki je predsednik zveze skupščine. To je "liberalce" vzpodbodlo, da so zvrtali na zadnjem partijskem kongresu sprejetje novega statuta, ki določa sklicevanje konferenc partije po republikah kakor tudi na zvezni ravni. V Jugoslaviji dejansko že imamo dve komunistični partiji. Samo Titov ugled je preprečil, da ju doslej še niso tudi uradno organizirali, poleg tega pa še dejstvo, da so okoliščine prisilile opozicijo, da se je začela zbirati s pomočjo decentralizacije prvotnega partijskega stroja.
Jugoslavi ja je zdaj skoraj že na robu predvojnega močvirja mnogih strank, temelječih na narodnosti in pokrajinski pripad nosti.
S Titom in Titi je konec
Naraščjoča poltična in gospodarska kriza je povsem diksreditirala Jugoslavijo kot vzgled za zaostale dežele, ki bi rade dosegle notranjo trdnost in stalnost s tem, da bi ostale v mednarodnem merjenju sil nevtralne. Vrh vsega jih je tudi pustila na cedilu jugoslovanska veščina v zunanji politiki. Zao-
s t rovanj e sov j e t skok i t a jskega spora je silno škodovalo položaju Jugoslavije kot prvoborke za navidezno neopredeljenost med pro-ikom un i stičn i m i deželami. Na konferenci v Beogradu 'leta 1961 se je Jugoslavija postavljala kot neopredeljeni posrednik med sovjetskim blokom in zahodnim imperializmom. Lansko jesen v Kairu pa se je bila prisiljena sprijazniti z vlogo mostu med sovjetsko-socialistič-nim blokom in med neopredeljenimi tčr nevtralnimi deželami.
Od tedaj se je Indonezija izmaknila v kitajsko-komunistični tabor, Kuba je o Jugoslaviji povedala nekaj zelo nevljudnih stvari, Maroko se je postavil še bolj na Zahod, Kenija pa je nastopila proti kitajski dirki s puškami na svojih tleh.
Nevarnost poravnave med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko ise je za jugoslovanske
Ali smemo verjeti!
V "AD" z dne 11. junija je dr. M. Krek napisal članek za 60 letnico življenja dr. Miloša Sta-reta, Ljubljanskega odvetnika in JRZ poslanca. — Ne oporekamo dr. Staretu gotovih zaslug in tudi ne doslednosti v borbi proti komunizmu. Vsak javni delavec, naj bo tak ali tak, je bil trn v peti nacistom in komunistom.
Toda ne gre tukaj za Stareto-vo 60 letnico. Bog mu daj še več desetletnic! Postaviti hočemo vprašanje na dr. Krekovo trditev v tem članku, ki se glasi: "Koncem leta 1944 sem takoj, ko sem zvedel iz Rima po posebni tajni poti sporočil v Ljubljano, da je resna nevarnost, da bodo vsi domobranci in vsi drugi, ki so člani sllčnih vojaških formacij, izročeni komunističnemu partizanskemu poveljstvu, če bodo v teh formacijah in uniformah prišli zaveznikom v roke. ker je postal Tito priznan zavezniški komandant na ozemlju Jugoslavije. Prosil sem, naj to svarilo resno upoštevajo In preko zime napravijo ukrepe, ki bi tako izročanje ozemogočili. Šele sedaj, po dvajsetih letih sem zvedel, da je to moje sporočilo v Slovenijo prišlo In bilo osebno izročeno slovenskemu domobranskemu poveljstvu. To sem opravil Iz Italije. V Tistem času je Miloš Stare že moral biti v skrivališču in ja rednih možnosti zveze več nisem imel". General Rupnik je bilže odžagan.
Ko se je to dogajalo, je morda dr. Stare res bil izven Ljubljane,
Naslov:
ir.jzsl rr: an™
Telefon: LE. 14)713
ln notarja.
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Via S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd.. Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. I.EVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
obrnitk bk z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	slovenski odvetnik
in pravnih zadevah na:	in notar
278 Bathurst St., Room 4. Toronto, Pot. — EMpire 4-4UU4
# V Šaniji so podelili katoliško filmsko nagrado ameriškemu filmu "Once a Thief" (Nekoč tat) na filmskem festivalu v San Se-bastianu.
SPOROČILO:	*! ^
štrajik poštnih uslužbencev v Kanadi je zaustavil dopise in ixpedit, oprostite! Uredništvo v ' Uprava.
prvake še zlasti povečala z izgo- tako tudi č.g. Marko Kranjc,
nom Hruščeva in s krizo v Vietnamu. Da bi preprečil komunistični polom v Vietnamu, Tito pripoveduje slehernemu tujemu državniku, kar jih je zadnje čase srečal, da bo Sovjetska zveza stopila na stran Kitajske, če bi se ta zapleta v vojno zaradi Vietnam, in prav tako da bo storila Jugoslavija.
Ta zadnja titovska grožnja je prazna. Jugoslavije v tako bojno druščino sploh sprejeli ne bodo, zak^j predpogoj y kakršno koli poravnavo med Sovjeti in 'Kitajci je, da se Sovjetska zveza odpove revizionizmu in politiki miroljubne koeksistence, ali pro^sov-jetske "neopredeljenosti", ki so si jo dali patentirati t it ovci.
Skratka, titovski eksperiment je bil vse prej ko uspešen celo v edini dravi, kjer so ga preskusili —v Jugoslaviji. Danes ni mogoče več niti misliti na to, da bi v dragih predelih sveta zraslo še kaj Titov.	—z.
P. Bernard Ambrožič — zlatomašnik
Kdo ga ne pozna? Mi, ki smo živeli v razmahu orlovstva, nam je p. Ambrožič poznan kot brat Nardžič. Pod tem imenom se je uveljavil kot urednik mladinskega glasila Orličev. Urejeval je tudi dekliški list — slovenskih Orlic — Vigred. V. Ameriki je poznan po svojem nesebičnem delu za begunce pri Ligi Slov. Kat. Amerikancev. Ko smo prihajali na svobodno ameriško zemljo, oropani vsega, je bil p. Bernard Ambrožič največkrat tisti ki je sprejemal na Nevv Yorškem pristanišču nove vsel-jence. Kar dobro je delo človeku, ko je videl njegov nasmejani obraz in željo pomagati prav vsakemu.
Potem je prišel v Lemont. Tu ni vzdržal. Gnalo ga je med Slovence v tujini. Odločil se je za Avstralijo. Dasi v letih, je tukaj storil ogromno delo za slovenske naseljence. Kot duhovnik, kot organizator, kot urednik glasila "Misli". P. Bernard je zelo skro-meh. Nič ne da na čast, vse pa da za pomoč slovenskemu rojaku Ko obhaja v daljni Avstraliji svoj zlati jubilej, je naša dolž nost, da se ga spomnimo v molitvah. Ko mu čestitamo k zlatemu jubileju, prosimo Vsemogočnega, naj ga ohranja še dolgo vrsto let v korist slovenstva.
tič.
0 Dr. Frank J. Ayd, ameriški psihiater iz Baltimorea, je prvi laik, ki je bil imenovan za rednega profesorja na pontifikalnem vseučilišču Gregoriana v Rimu. Poučeval bo pastoralno psihologijo ter zdravniško-moralne probleme.
njegova desna roka. Toda bili so, kolikor vem v Ljubljani še drugi prvaki SLS odnosno JRZ. Ce so ti dobili v roke dr. Krekovo sporočilo, kar je nadvse verjetno, so ga morali dostaviti svojemu zaupniku pri dorno-branstvu in to je bil gotovo njegov poveljnik polkovnik Franc Krener, katerega je takoznana 3. majska vlada imenovala za generala. Ce niso to storili tekom zime, potem so morali to storiti vsaj takrat, ko so ga "povišali" za poveljnika slovenske vojske v okvirju jugoslovanske kraljevske armade. In če so to storili, morali bi, kako to, da so šli slovenski domobranci v Vetrinju v tako slepo igro? Kako to, da so marširali po Vetrinju v domobranskih uniformah ob zvokih godbe po Vetrinjskem polju kot oddelek slovenske narode vojske v sklopu kraljeve jugoslovanske armade? To je bilo z vednostjo narodnih voditeljev, ki so bili takrat skoraj .vsi v Celovcu in prihajali na obisk v Vetrinje. Ali so dali kot "narodna vlada" svojemu poveljniku določna navodila: "Nevarnost je, tako nam je dr. Krek javil iz Rima, preob-lecite se in tekom noči izginite'........ Kako to, da je bila v Vetrinju kljub opozorjeni nevarnost od strani dr. M. Kreka agitacija za vstop v Slovenska Narodno Legijo, kateri so mnogi nasedli in tako padli v roke krvavim rdečim morilcem?
Dvoje je možno: 1) Morda dr. Krekovo sporočilo ni bilo izroče no. To je malo verjetno. Njegov odposlanec je moral vedeti še za druge ljudi, ki so bili v zvezi z dr. Staretom. Marko Kranjc je bil v okolici Ljubljane in ni bil nedosegljiv. 2). Morda so pa bili naši "narodni voditelji" v Ljubljani tako naivni, da bodo dr. Krek in drugi v inozemstvu že kako našli izhod v sili in da bodo ?.avezniki končno le priznali pravilnost protikomunističnega odpora. Slepa vera v vsemogočnost voditelja in pa naivnost v pravičnost takozvanih zaveznikov, ki so pa bili pripravljeni vse orijatelje okrog sebe izdati, samo da rešijo svoje glave in svoje države.
Ravnanje protikom. vodstva v Vetrinju in ravnanje "generala" Krenerja dokazuje veliko nezrelost in neresnost. Ce je bilo dr. Krekovo opozorilo pravočasno na mestu, četudi le v prvih dneh maja, ko je bila vsa sila slov. Protikom. vojske zbrana na Vet-rinjoskem polju, potem bi bila slika drugačna. To so misli ob čitanju dr. Krekovega članka v slavo 60 letnice dr. M. Stareta, ki se je kot zvesti JRZ poslanec vedno dosledno zaletaval, enako kot dr. Miha Krek v slovensko državno idejo.
tč.
ZDRUŽEN
ZA MOČ
Možnosti niso bile nikoli boljše služiti . . . učiti se ... in potovati s kanadskimi oboroženimi silami. Združitev je dala možnosti za napredek, o katerem se izplača misliti. Če lahko zadovoljite zahtevam kanadskih oboroženih sil, lahko zadobite napredovanja, ki vam nudijo skozi vse življenje dobro plačano in zanimivo karijero.
Ako želite izvedeti še več o najmodernejši oboroženi sili na svetu, se obrnite na lokalnega svetovalca kanadskih oboroženih sil.
Sedaj imate velike možnosti služiti... se učiti in potovali s
kanadskimi oboroženimi silami
3
"SLOVENSKA DRŽAVA"
T. Juli — 1. Avgust
HUMsoJlovenc/
Toronto
Cleveland
•	Med študenti, ki so uspešno
končali letošnje šolsko leto na torontski univerzi so bili med drugimi: Metka Čuješ, Darko Medved in Rudi Kus.
Čestitemo vsem s klicem: Le tako naprej in še boljše v bodočem letu!
• Radijska postaja CKFfl v Torontu ima vsak ponedeljek zvečer poseben program 1NTER-ETHNIC FORUM od 9,30 do 10. Vodi ga preč. James E. Branch. Namen tega tedenskega polurnega programa je seznaniti kanadsko javnost z etničnimi skupinami, ki poleg Angležev in Francozov sestavljajo sodobno Kanado. Poleg seznanjanja kanadske javnosti s kulturnim bogastvom teh skupin bo program tudi pre-dočeval stremljenje teh skupin in njih matičnih narodov po svobodi ter razkrinkava! prizadevanja komunistov, da bi se vgnezdili med temi skupinami ter v poedinih primerih onemo gočil svobodno delovanje zlasti vodilnih članov teh skupin.
Program bo omogočal poedi-nim etničnim skupinam, da bodo v tem času objavljale sporočila, pevske točke in podobno v svojih jezikih.
Finančna podpora bo sestajala iz plačil za oglase, iz prispevkov poedinih skupin, ki bodo želeTe imeti svoj program vključen v tej oddaji ter iz prispevkov ustanov ter poedincev.
Začasna pisarna tega programa je v Torontu: Lord Simcoe Hotel.
Preč. James E. Branch je vodil podobno radijsko oddajo v za-padni -Kanadi od 1. 1942 do 1954.
MONTREAL
•	Avtomobilska nesreča, — V
nedeljo 13. junija popoldne se je >na avtocesti št. 9 pripetila huda prometana nesreča, katere žrtev sta bila tudi slovenski dušni pastir č. g. Stanislav Boljka in njegov zakristan br. Ciril Verdnik. Peljala sta se z avtom na slovenski piknik; spremljala sta ju predsednik Baragovega društva v našem mestu in g. Frank Gorše iz Toronta. Nenadoma se je zaletel v avto gospoda Boljke avto, ki je prihajal iz nasprotne strani; v njem so se vozili štirje mladostniki, drveli so s prečejšno brzino in najbrž izgubili kontrolo nad volanom. Njihov avto se je zaletel v avto g. Boljke na levi strani.
Vsi ponesrečenci so bili resno ranjeni; policija jih je dobila v nezavesti in duhovnik z bližnje župnije je vsem podelil poleg odveze tudi sveto maziljenje. Prepeljani so bili v bolnico St. Lambert.
Najtežje poškodbe je prejel brat Ciril. Sedel je na zadnjem sedežu za šoferjem, torej na mestu, kamor je nasprotni avto priletel z vso silo. Brat Ciril je dobil rane in resne poškodbe v glavo, drobci zdrobljenih šip so mu razmesarili lobanjo in možgansko skorjo. Med tem ko so trije slovenski ponesrečenci kmalu zapustili bolnico, je brat Ciril po enem mesecu še vedno na bolniški postelji, Rane na glavi so se mu sicer zacelile, a je še vedno brez zavesti; ima zlomljeno tudi desno roko. Hranijo ga umetno. Zdrazniiki upa jo, da mu bodo lahko pomagali s fizioterapio.
v Dominiki se je zato odločila začeti nov program bolj intenzivne vzgoje zlasti odbornikov. Ta serije predavanj je bila prva točka tega programa, Ju mu bodo sledili tečaji za odbornike. Liga ima sedaj tudi uslužbenca, ki obiskuje poedine kreditne zveze.
Potne stroške je krila liga kreditnih zvez za Novo Škotsko.
Prve tri tedne julija bo prof. čuješ predaval na ottavvski univerzi prvo polovico poletnega tečaja: 'Pomembnost socialnega nauka". Družina ga too spremljala na tem potovanju.
vedno veselje. Starišem, starim	.	^
MM«, i" marnkan,. l.r sfe.	»OJ* «><f>»™- «*, 9*
Chicago
•	60 letnico blagoslovitve temeljnega kamna cerkve sv. Štefana smo proslavili na binkoštno nedeljo dne 6. junija. Ob pol 12. uri je bila slovesna zahvalna maša katero je opravil čikaški rojak
Leonard Bogolin. Asistirala sta mu p. Alojzij Medic in p. Blaž Cemažar. Tudi ta dva sta pela nove maše pri sv. Štefanu. P. Alojzij je imel tudi pridigo. Po maši je bil banket v cerkveni dvorani. ®ilo je nekaj govorov, pevci so zapeli par pesmi. Izdana je bila posebna spominska knjiga, ki obsega 108 strani ter ima dragocene podatke o nastajanju fare in o težavah, ki so jih imeli naši slovenski pionirji.
•	Slovenski zdravnik dr. Dimitrij Bregant se je naselil v Chicagu. Zaposljen je kot internist v Resurection Hospital. Dr. Bregant je primorski rojak ter je zdravniške študije dovršil v Italiji.
•	Prvorojenka je. Podpredsednik SNZ v Chicagu, g. Milan Pe-čarič je ponosno delil cigare. Tetka štorklja je njega in ženko Marto, roj. Krašovec obdarila z deklico. Drugič bo fantek, je zatrdil srečni očka. Bog ga usliši! Naj bi Aleksandra Mary delala starišem in sorodstvu
•	Smrt Antona šublja
6. junija je umrl znani pevec in pevovodja Anton šubelj. Pokojni Anton šubelj je bil član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in član zbora Metropolitansike Opere v New Yonku ter pevovodja zbora Glasbene Matice in zborov Adrija, Slovan, Triglav, Mladinski Pevski zbor SNPG, Srbskega zbora "Njegoš" in pevskega zbora East Ohio Gas Company. Nekaj let pa je tudi poučeval petje na VVash-ington Institute of Music. Petje je poučeval tudi v svojem študiju v Slovenskem Narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu, Ohio. Z Antonom Šubljem odhaja iz naše srede eden najvidnejših clevelandskih Slovencev. Vendar Glasbena Matica zaradi njegove smrti ne bo prenehala s svojim delovanjem. V njegov spomin so ustanovili posebmi spominski sklad.
•	Spominska proslava 20.-
letnice Vetrinjske Tragedije
V dneh 12 in 13 junija je "Zveza Slovenskih Protikomunistič-nnh borcev Tabor priredila veličastno spominsko proslavo na Slovenski Pristavi, V soboto 12. junija zvečer ob 8 uri se je začela proslava s postavitvijo straže ob spominski kapelici, nato pa se je množica premaknila do prostora ob plavalnem bazenu, kjer je bila spominska akademija ob krasni razsvetljavi in z lepimi recitacijami, kjer so sodelovali tudi trije izmed vrnjenih, katerim pa je uspelo, da so se rešili iz Kočevskih jam. To so billi gg. Milan Zajec, Franc Dejal k in g. Kozina iz Kanade. Po Akademiji pa se je razvrstila iz tamkaj zbrane množice procesija ki je nosila baklje in se ustavila ob treh postajah, Vetrinj, Teharij in Kočevski rog. Duhovni vodja Zveze č.g. Gaber je vodil molitve in imel priložnostni nagovor ob Vsaki postaji. Procesija se je zaključila pred spominsko kapelico, kjer je g. Marjan Jakopič
ANTIGONISH
• Profesor Rudolf Cuješ se je
vrnil iz Dominike, kjer je bil 14 dni na predavalni turi članom kreditnih zvez na otoku. Udeležil se je dveh občnih zborov, prisostvoval dvema sejama ter imel sedem predavanj v sedmih naselbinah otoka, katerih so se udeležili predvsem odborniki krajevnih in okoliških kreditnih zvez.
Kreditne zveze so se načele ustanavljati na Dominiki 1. 1961, ko je obiskela Antigonish neumorna sestra Alicia. Trenutno je na otoku 21 kreditnih zvez, toda kljub finančnemu napredku zadnjih let ne napredujejo kot bi bilo želeti. Liga kreditnih zvez
in tetkam pa naše čestitke!
•	Vtisi iz Svete dežele je bil
naslov predavanja, ki ga je imel p. dr. Kalist Langertiolz dne 12 junija v okvirju SAVE v farni dvorani. Predavanje je bila prav zanimivo in tudi slike, ki jih je predavatelj sam posnel ob bivanju v Sveti deželi, so bile lepe.
•	36 matunantov — 17 dečkov in 19 deklic je na praznik Svete Trojice prejelo potrdila o končanju farne šole sv. Štefana. Večina bo nadaljevala študije na Highschool. — To nedeljo smo imeli tudi gosta iz Toronta. Preč. g. Tone Zrnec je imel po pol 11. sv. mašo za Slovence.
•	Novi nadškof za Chicago. Po smrti kardinala Alberta Meyerja je bilo mnogo ugibanj, kdo bo njegov naslednik. Dnevniki so zlasti zadnje tedne, prinašali iz "dobropoučenih virov" naslednike. Skoraj nobeden od teh ni bil imenovan. — V torek 14. junija je apostolski delegat za Ameriko, nadškof Wagnozzi sporočil, da je sv. oče Pavel VI. imenoval za čikaškega nadškofa, John Patrick Dody nadškofa iz New Orleansa za naslednika pok. kardinalu Meyerju. Novi nadškof je star 57 let in znan kot odločen mož, ki je v svoji nadškofiji zarisal globoke poteze tako na versko-kulturnem področju, prav tako pa tudi na področju racialne strpnosti. Ja znan kot odločen zagovornik integracije. Takega čikaška nad-škofija rabi. Kardinal Meyer je šel odločno po tej poti. Tudi njegov naslednik bo sledil njegovim stopinjam. Bog mu daj mnogo uspeha in blagoslova v teh prizadevanjih. Službo bo nastopil enkrat v avgustu.
ber pa je odmolil molitve. V nedeljo 13. 6. pa so prišli Slovenci iz Clevelanda v posebnem sprevodu avtomobilov s prižganimi lučmi in s slovenskimi in ameriškimu zastavicami. Po prihodu sprevoda na Slovensko Pristavo se je ob vhodu na Pristavo zbrala četa Slovenskih Proti-ikomunistič-nih borcev in skupina okrog 90 narodnih noš, ki so nato v sprevodu prišli pred spominsko kapelico, kjer je č.g. Gaber daroval spominsko mašo in imel pomembno in globoko pridigo. Popoldanski spored spominske prireditve pa je bil ob odru na prostem v smrekovem gozdičku, kjer se je ponovno zbrala množica Slovencev, da je poslušala recitacije in nagovor predsednika ZSPB Tabor g. ing. France ta Gruma. Med sveto mašo in med popoldansko prireditvijo pa Ije bila odprta tudi priložnostna razstava v dvorani Slovenske Pristave, ki je obstojala iz spominskega tiska, slik in publikacij.
Spominske proslave na Slovenski Pristavi se niso samo udeležili le Slovenci iz Clevelanda, ampak so prišli tudi Slovenci iz Kanade, Milwaukeaja, Rochestra in -Buffala ter iz drugih daljnih krajev Ameriike To je bila do slej najveličastnejša proslava našim padlim žrtvam in obenem mogočen tabor preživelih
Vendar enkrat so ga le priznali....
Koga? Dr. Valentina Meršola, priznanega slovenskega zdravnika specialista iz Ljubljane m našega rešitelja v Vetrinju. To se je zgodilo na proslavi Društva Slovenskih protikom. borcev v Clevelandu 1. 1965. Prosili so -ga, da je prevzel častno predsedstvo spominskih svečanosti te organizacije v Celevandu. Gotovo lepa in pomembna gesta! Če kdo, je prav dr. Valentin Meršol zaslužil to priznanje. Če bi njega ne bilo leta 1945, v tistih usodnih majskih dneh, kdo ve, kdo, od takratnih beguncev bi danes še dihal svobodno življenje izven slovenskih mejsC in izven tako-zvane komunajzarske Jugosla-vilje? Malokdo! Toda! dr. Valentin Meršol in njegova blaga gospa Emilija, ki sta oba znala dobro angleški, sta se nesebično postavila v službo splošne slovenske stvari. Ne kot strankarja, kot JRZ zastopnika, ampak kot slovenska človekoljuba.
Sam sem bil priča razvoja. Skromni dr. Meršol je bil edini, ki se je znašel. Poznal je angleški značaj, poznal takratne prilike. Ni skušal imponirati z donečami narodnostnimi gesli, ampak je dahnil na strune člo-večantsva takrat, ko se je šlo za biti ali ne biti. Ukaz je bil: "V nekaj dneh naj bodo po vrnitvi domobrancev vrnjeni še vsi drugi protikomunistični Slovenci". Določeni so bili datumi z številkam repatrirance, Dr. Meršolova prisebnost, poznanje prilik in značaj Angležev ter njegova krat-kobesednost sta dosegli to, kat ne bi zmogli vsi, ki so si takrat lastili še naslov "voditelji". Kje se bil takrat dr. Bajlec, Marko Kranjc, dr. Basaj in še drugi, ki so bili v Celovcu a so kmalu izginili v Italijo? Ne rečem,da niso hoteli dobro! Nikakor ne. A bili so še naivni, verjeli so v "zaveznike" in niso bili v stanju storiti prav ničesar ker so stavili vse na napačne karte kljub dr. Krekovim svarilom, če smemo tako verjeti. Dr. Kuhar-jeva svarila po radiu, v London in dr. Krekova svarila iz Rima... Zakaj niso bila upoštevana?
Ob dvajsetletnici tragedije v Vetrinju vsa čast in spoštovanje dr. Valetinu Meršolu. Doslej ga niso mnogo omenjal.i Ko jim spet teče voda v grlo, so se ga spomnili. Od naše begunske strani pa Vam, dr. V. Meršol naša iskrena zahvala. Bog Vam plačaj.
Gč
Novi slovenski doktor
V soboto 12 junija je prejel doktorsko diplomo na North Western Univerzi v Ewanstonu, 111. naš poznani slovenski rojak Anton Arko. Veseli smo tega napredka prav vsi novonaseljen-ci. Znova je dokazano, da je rod, ki je dospel v Ameriko pod najtežjimi okolnostmi in z bremenom DP-jevsta, zmožen se uvrstiti med odličnjake drugih narodnosti.
doba na Slovenski Pristavi uradno odprta s piknikom, ki ga je priredilo Slovenskega Pristava sama.
27. junija je bil piknik Slo venske šole pri Sv. Vidi v nedeljo 11. julija je imel piknik Pevski zbor Korotan in v nedeljo 25 julija slovenska šola pri fari Marije Vnebovzete.
•	Dnevi na farmi Sv. Jožefa.
27. julija se je na farmi Sv.
Jožefa vršil Ohijsiki jednotin piknik društev KSKJ. 25. julija pa je bil dan Slovenske Dobrodelne Zveze.
•	40-letnlca mašništva.
Junija meseca je praznoval 40
letnico svojega mašništva č.g. Julij Slapšalk, sedaj kaplan pri fari Sv. Vida.
•	Knjižnica na Slovenski
Pritavi
4. julija je bila odprta s kratko slovesnostjo na Slovenski Pristavi /knjižnica v spomin po-
Novi doktor Tone Arko je bil rojen 1. 1935 v Loškem Potoku na Dolenskem kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Naval komunizma je pognal zavedno Arkovo družino v begunstvo. Tone je dokončal ljudsko šolo v Spittalu na Koroškem. Ko je družina prišla v Ameriko, najprej v Jolliet, nato pa v Chicago, je Tone, dasi bolehen, nadaljeval šolanje na De La Salte High School. Po končanen šolanju se je vpisal na College of Technology kjer je dosegel Bachelor Degrees. Z vso vnemo se je vrgel na nadaljni študij metalurgije. Tone sam pravi, da so bili to zanj težki dnevi. Zakopal se je v študij z nekako trmo, da dokaže profesorjem, da tudi on nekaj zna, ne le to, kar so mu profesorji naložili, da mora znati, ampak da zna samostojno misliti, raziskovati in svoje izsledke tudi dokazati. Za doktorat je napisal disertacijo: "Creep Deformation of Crystals Particularly PhenoT mena at Liquid Helim Temperature".
Tik pred zaključkom študija ga je zadel hud udarec. Nena-domu mu je dne 21. aprila umrl oče Mihael Arko. Kako se je Miha Arko veselil in kako nestrpno čakal sinovega doktorata. Ko ni šlo tako gladko, je bil kar hud: "Mu bom šel kar sam pomagat".... Očetova smrt je za nekaj tednov zavrla priprave na doktorat. Tone Arko se je vedno zanimal za naš pokret in je bil eno leto tudi tajnik SNZ.
Dr. Anton Arko bo te dni nastopil službo pri Republic Steel Corporation, Research Centet, v Clevelandu.
Dragi Tone! Čestitke v imenu vseh Slovencev v Chicagu, posebno pa še v imenu članstva in odbora SNZ v Chicagu.
M.G.
borcev ki so se zbrali iz daljnih I kojnega dr. Hinda Lobeta. Knji
KANADSKI NAČRTI ZA STAROSTNO PRESKRBO
Kanadski zakon o pokojninah, ki je bil pred kratkim sprejet, vsebuje tudi določbe, ki segajo preko okvira pokojnine same zavarovane osebe. Z njim je namreč združena tudi družbena preskrba, ki se raztegne na družinske člane osebe, ki prispeva v svoj pokojninski sklad. Poskrbljeno je namreč tako za zavarovanca, ki postane dela nezmožen, predno je upravičen do po kojnine, kakor tudi za plačila vdovi in otrokom, če zavarovani umre. Vdova dobi 25$ na mesec
krajev, da dostojno počaste spomin svojih padlih soborcev. • Pikniki na Slovenski Pristavi
20 junija je bila nova letna
in vsak otrok (za prve štiri otroke) po $25, vsak nadalnji otrok pa $12.50, in to brez ozira na višino prispevke zavarovanca.
V pripravi je načrt za dodatno podporo v potrebi primere (Canada Assistance Plan), ki se bo oziral na dejanske potrebe družine. Ta pomoč bo na razpolago družinam tudi preko meje, ki je določena za redno pokojnino.
Novi pokojninski zakon predvideva tudi postopno nižanje starosti, ki opravičuje do pokojnine. Trenutno so upravičene do pokojnine osebe, ki so dosegle 70 leto starosti, toda začenši s 1966 se bo starostna doba začela nižati za eno leto vsako leto, dokler ne bo dosegla upravičenosti za pokojnino s 65 letom 1. 1970.
žnica naj bi nudila slovensko branlje obiskovalcem Slovenske Pristave. V kratki svečanosti sta nagovorila navzoče g. Jernej Slak, predsednik Slovenske Pristave in pa g. Zdravko Novak, ki je knjižnico uredil in prevzel skrb za njen nadalni razvoj.
# Po smrti kardinal Meyerja iz Chicago je bil imenovan za čikaškega nadškofa John Patrick Cody, ki je bil doslej nadškof v New Orleansu. Chicago je največja škofija v ZDA z 2.3 milijona katoličanov in nad 3.000 duhovnikov. Ker je čikaški nadškof po navadi tudi kardinal, pričakujejo na splošno, da bo papež ob prvi priliki imenoval nadškofa Codyja za kardinala. Nadškof Cody ima tri doktorate in je znan kot vzgojitelj in organizator. Na prejšnje mestu je bil znan, da je odločno pospeševal desegregaci-jo v katoliških šolah.
Tretja matura na Slovenski gimnaziji
8. razred je obiskovalo šolskem letu 1964]65 24 dijakov in dijakinj. Od teh je bilo pripu-ščenih k pismeni maturi 23 Ustni maturitetni izpiti so bili na naši minaziji 14., 15. in 16. junija Maturitetni komisiji je predsedo val nadzornik dr. Valentin Inzko.
Od 23 dijakov in dijakinj je zaključilo izpite pozitivno 21 študentov in študentk, od teh 8 z odliko. Dva osmošolca morata jeseni ponavljati izpit iz enega predmeta.
Z odliko so maturirali' Grilc Matevž, Gronblacher Ernst, Jelen Štefan, Miki Jože, Mischitz Marija, Pernjak Pavel, Werning Marija in Zvvitter Ivana.
V sredo, 16. junija, je bila v cerkvi Sv. Duha v Celovcu ob sedmi uri zvečer zahvalna daritev. Prav v tej cerkvi je bila jeseni pred osmimi leti prva skupna božja služba slovenskih gimnazije. Med -njimi so bili letošnji maturantje prvi prvošolci Slovenske gimnazije. Tokrat so se božje službe udeležili kot maturantje v zahvalo za vse prejete dobrote.	,
Zvečer pa so se zbrali člani izpitne komisije ter drugi profesorji zavoda z maturanti in njih starši v prijetnem domačem krogu ter se kupno veselili dogodka dobro uspele treje mature na Slovenski gimnaziji.
Maturantom k njih uspehu tudi mi iz vsega srca čestitamo.
PIŠETE KOMU?
vasa
zalepka
naj
vsebuje:
Ime osebe
kateri
pišete
Ulično številko, ime ulice, ali številko poštnega predala, stanovanja, ali poslovnega bloka ter oddelka če ga poseduje.
Mesto, trg ali vas, poštno okrožje, če je v uporabi, ter ime province.
Vaše ime in popolni naslov v zgornjem levem kotu.
WT200FL
Potrebujete denar za kakršnokoli potrebno stvar
prosi za posojilo pri
rORONTO-DOMINION
PRIMERJAJ NAŠA PLAČILA
MESEČNA ODPLAČILNA LESTVICA
| 12 | 18 mes. | mes.		24 mes.	30 | 36 mes. | mes.
$ 500|$43.96|$30.04		$23.09|$18.92|$16.14	
1,000| 87.911 60.07		46.17| 37.83| 32.28	
2,000|175.81	120.14	92.34| 75.65| 64.56	
3,000|263.72	180.21	138.51	113.48 96.84
V mesečna odplačila so vračunani naši stroški
Izberite si sami vaš odplačilni način, nato pa obiščite "banko"
THE
TORONTO-DOMINION
Kjer so ljudje važni.
BANK
SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA 646 Euclid Ave., Toronto,-Canada
Izršujuči jednoglasno donesenu odluku Druge Glavne Skup-štine Saveza Hrvatske Ujedinjene Mladeži Svieta, održane u gla-vnom gradu Republike Uruguaj Montevideo-u, a u ime organizacija hrvatske mladeži, koje se nalaze u 17 država slobodnog svieta, čast nam je pozdraviti sve bratske slovenske organizacije.
I ovom prilikom hrvatska mladež, organizirana u Hrvatskom Oslobodilačkom Pokretu naglasuje svoju punu solidarnost s bor-bom svih bratskih naroda, koji su postali žrtva tudjinske komu-nističke diktature.
Uvjereni smo da če hrabra borba naših naroda dovesti u skoroj budučnosti do uzpostave podpuno suverene i nezavisne Slovenije, kao i Nezavisne Države Hrvatske. Živjela Slovenija!	i i'| l t T* I* l
Živjela Hrvastka!	" ""T^l
Podpredsjednik	Predsjedniik:
v.d. Glavnog Tajnika	Domagoj Vlahovič
Zvonko Hasenay	i j
Savez Hrvatske Ujedinjene Mladeži Svieta: : c|o Zvonko Hasenay	j i j j f • j
Casilla de Correa, 3212	I . i ' <
Buenos Aires, Argentina
% Boston College v predmestju Bostona namerava ustanoviti poseben zavod za ruščino in
Poučevali bodo jezike — ruščino, poljščino ter srbohrvaščino kakor tudi zgodovino, vgospodarsto
Vzhodno Evropo — Russian and in filozofijo nardov Vzhdne Ev-Eastern Europe Research Center, rope.
1. Juli — 1. Avgust
"SLOVINSKA BRŽAVA"
4
KOROŠKI SLOVENCI NA PRAGU NOVEGA DESETLETJA
V naslendjem prinašamo govor predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka, ki ga je imel na proslavi za 10 letnice podpisa avstrijske državne pogodbe.
15. maja bo minilo 10 let, odkar so podpisali na Dunaju zunanji ministri štirih velesil ter avstrijski zunanji minister inž. Figi avstrijsko državno pogodbo. Pripravila jo je na 260 sejah in posvetovanjih tako zvana "Konferenca namestnikov zunanjih ministrov" Anglije, Amorike, Francije in Sovjetske zveze. A tudi svet zunanjih ministrov teh držav se je vključil večkrat v posvetovanja ter posegal odločilno v pogajanja, ki so bila med leti 1947 in 1953 v Londonu, Moskvi, Nevv Yorku in Berlinu. Vendar je šele med 11. in 15. aprilom 1955 padla odločitev, da bodo zasedbene sile kmalu zapustile Avstrijo. V tistih dneh je bila namreč na obisku v Moskvi avstrijska vladna delegacija, ki se je vrnila na Dunaj z vestjo, da je Sovjetska zveza pripravljena takoj podpisati državno pogodbo.
15. maj 1955
svojim prispevkom pri obnovitvenem delu in gradnji Druge republike dokazali, da sta procvit in napredek naše države tudi srčna zadeva vseh koroških Slovencev. Avstrijska zgodovina je od prvih početkov naprej tudi naša zgodovina, avstrijska kultura tudi naša kultura, Avstrija tudi naša domovina. Prav zaradi tega, ker se priznavamo k Avstriji, ker to našo državo z vsem srcem ljubimo in ji zvesto služi mo, pa si z vso odločnostjo pre povemo, da bi lkdo'delil v bodoče še koroško prebivalstvo v domovini zveste in nezveste deželane. Časi gospode in sužnjev spadajo v zgodovino srednjega veka, sodobni zgodovini imajo prostora le še človekoljublje, odkrito prijateljstvo in enakopravnost vseh državljanov.
Enakopravnost vseh državljanov
LOVENSKEGA
Tl&MJk

Na podlagi v Moskvi doseženega sporazuma so vlade Anglije, Amerike, Francije in Sovjetske zveze nato sklenile, da naj zaključijo poslaniki štirih velesil besedilo pogodbe. Do 13. maja 1955 je bilo potrebnih še deset sej. Dokončno besedilo državne pogodbe so potrdili nato zunanji ministri velesil 14. maja ter 15 maja 1955 nato podpisali avstrijsko državno pogodbo. Ob tem zgodovniskem trenutku je zuna nji minister inž. Figi dejal:
"17 let trajajoča trnjeva pot nesvobode je za nami. Žrtve, ki jih je avstrijsko prebivalstvo doprineslo v veri za svojo bodočnost, so bile sedaj kronane Deset let smo čakali na dan, ko bodo prišli zunanji ministri štirih velesil na Dunaj, da polože zadnjikrat roko na osnutek državne pogodbe ter jo potrdijo s podpisom. Danes je dan podpisa napočil. S tem pa je dosegla Avstrija svojo svobodo in neodvisnost. .Prepričan sem", je nadaljeval minister Figi, "da pomeni pogodba novo, srečno obdobje avstrijske zgodovine, v politiki upoštevajoč nevtralnost in neodvisnost napram drugim državam.
"Avstrijsko prebivalstvo se ra-duje, avstrijsko prebivalstvo se zahvaljuje za svobodo, avstrijsko ljudstvo pa gre danes tudi s trdnim sklepom, služiti vsemu svetu. Ce zvonijo sedaj zvonovi po vsej Avstriji, potem naznanjajo nov čas, naznanjajo, da je postala Avstrija resnično svobodna."
"Avstrija," je zaključil niž. Figi, "bo zavzela odslej naprej kot svobodna, suverena država svoje mesto v veliki družini narodov z aktivnim sodelovanjem v svetovnih organizacijah ter prispevala svoje za mir in razumevanje med narodi",
Ko praznujemo te dni 10. obletnico podpisa državne pogodbe, se veselimo z vsem avstrijskim pre-bivalstom dejstva, da je dokazala naša država v preteklem desetletju svojo življenjsko sposobnost. V novo desetletje stopa z nalogami, ki jih je nakazal avstrijski kancler dr. Klaus v svojem govoru v Strassburgu ter na nedavnem državnem obisku v Jugoslaviji.
Ob destletnici podpisa državne pogodbe pa je na mestu tudi z naše strani kritičen prikaz polo žaja, v katerem se nahajamo Slovenci na Koroškem.
Z državno pogodbo so bile v § 5 potrjene avstrijske meje s 1. januarja 1938. V tej zvezi poudarjamo, da koroški Slovenci ne želimo biti le lojalni avstrijski državljani, temveč se čutimo z vsem srcem kot Avstrijci. S hvaležnostjo se spominjamo ob letošnjih jubilejih naše države vseh tistih, ki so pripomogli k temu, da je leta 1945 nad našo domovino po grozotah druge svetovne vojne na novo zavihrala avstrijska zastava ter je postala leta 1955 Avstrija resnično svobodna in neodvisna država. Mejno vprašanje med Avstrijo in Jugoslavijo je rešeno; Jugoslavija je kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe te meje priznala, koroški Slovenci pa smo s
Ta enakopravnost nam je zagotovljena tudi v avstrijski državni pogodbi ter bi je morali biti koroški Slovenci deležni predvsem tam, -kjer smo, narodnostno gledano, najbolj ogroženi, to je na ljudskošolskem področju. Manjšinski šolski zakon zahteve izrecno prijavo k slovenskemu pouku, namesto da bi že načelno bila »povedana v zakonu pravica do pouka v materinščini, ne da bi bilo potrebno še posebej prijavljati otroke k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku. Ako je bilo ito načelo, ki ga je upoštevala celo nekdanja utrakvistična šola, pri manjšinskem šolskem zakonu prezrto, potem samo zato, ker je bila mimo manjšine razveljavljena šolska odredba iz leta 1945 ter pripravljen in sprejet po avstrijskem državnem zboru manjšinski šolski zakon brez sodelovanja in pristanka koroških Slovencev.
Mnenja smo, da bi moralo biti v manjšinskem šolskem zakonu načelno izpovedano, da ima vsak otrok na dvojezičnem ozemlju možnost šolanja v obeh jezi
ne samo propadlo, ampak sploh ni možnosti, da bi se kdaj ost-varilo.
Potem navaja Radica "sijajen esej" Aleša Lokarja "Nekoliko misli o razvoju slovenskega naroda. 'Lokar sicer izhaja iz marksističnih predpostavk o nastanku in razvoju naroda ter pokaže na razliko med meščanskim in marksističnim gledanjem na narod ozir, nacijonalizem, vendar celo iz takega temelja dokaže, da komunistična praksa ni rešila slovenskega narodnega vprašanja prav nič boljše, kot Aleksandrova Jugoslavija z jugoslo-venskimi mefodami P. Zivkoviča.
Čeprav je nacionalizem taka dinamična sila, da je tudi komunizem ni v stanu ignorirati, so vendar ti mladi ljudje prepričani, da je treba socijalizem ohraniti, — vendar na drugih te meljih.
V Sloveniji slovenski nacijonalizem raste in hoče ustvariti svoj socijalizem, kajti kriza jugo-slovanstva je popolna. Slovenci nočejo ne ilirizma, ne jugoslo-vanstva in ne panslovanstva. Ker zadeva t. zv. ekonomski nacijonalizem (ki ga danes povdarja slovenska opozicija proti Beogradu) in položaj Slovenije v Jugoslaviji, le tega z vso realno jasnostjo karakterizira ameriški novinar Larabee v časopisu "The Nevv Yorker". Ko se je namreč razširila novica, da je potres zrušil Skoplje v Macedoniji, je cela Slovenija spontano vzklilk-nila: 'Skoplje je porušeno — uboga Slovenija!" Vsi Slovenci so takoj vedeli, da jih čaka obnova Skoplja in so se pogovarjali : če ne bi bilo nerazvitih narodov in republik v Jugoslaviji (Srbija, Črna Gora, Macedo-nija, (Bosna in Hercegovina), nam Slovencem ne bi bilo treba
VELIKO POSLANSTVO
Kadar ideološko-politični delavec v tujini dela, govori in nastopa tako, da so vsa njegova dejanja in napori en sam resnični izraz duše naroda, kateremu pripada, potem tak delavec pošteno in po pravici zasluži priznanje. Dvakratno priznanje pa mu gre, če pri tem narodov interes postavlja pred svoj lastni ter svoje veliko poslanstvo izvršuje na najbolj izpostavljenem mestu in kraju bojevališča.
Mi Slovenci se hvala Bogu tudi s takimi velikimi znanilci svo-vode in samostojnosti lahko postavimo pred svetom. Moč duha in novih idej, teh ljudi je tolika in tako kvalitetna, da se nam ni treba bati za usodo politične slovenske emigracije v bodočnosti.
"Hrvatski Glas" je dne 6. marca t.l. objavil pod naslovom "Mladi slovenski intelektualci članek priznanega hrvaškega univ. profesorja Bogdana Radi-ce, ki je tako aktualne vsebine, da brez dvoma zasluži ponatis vsaj v bistvenih delih. Tem bolj, ker vsi slovenski časopisi o tem molče, kakor da bi jih bilo sram pred nečem, kar bi moralo biti v ponos vsakega poštenega Slovenca. Zato smatramo za svojo dolžnost, da soznanimo našo javnost o tem, kako drugi narodi gledajo na nas in zlasti na naše ideološkopolitično zadržanje v času, ko svet prevzema nove misli in ideje.
Ni dvoma, da je naša emigracija politična in ideološka. Skrb, da se ta emigracija ne obnavlja z mladimi intelektualnimi močmi, ki sedaj prihajajo iz domovine, je gotovo upravičena. Le redkokdaj je moči zaslediti v naših (hrvaških! op. p.) časopisih in revijah kako novo ime, novo misel, novo idejo naših mladih in najmlajših, ki so »konec kon-'pošiljati denarja na jug in ne bi cev videli komunizem, ga izkusili in zapustili domovino, ker se z njim niso strinjali.
"To Slovenci imajo", piše Radica, "imel sem priliko videti zanimiv časopis, »ki pod naslovom "Most" izhaja v Trstu. "Med zanimive pisce tega časopisa je zlasti šteti Leva Detelo in Aleša .' Lokarja. Oba na literarno znan-
kih, ne glede na to, ali se potem stveni način prikazujeta razvoj
starši te pravice za svojega otroka poslužujejo ali pa ne. Kdor ne »bi želel pouka slovenščine, bi otroka laihko odjavil Saj velja to načelo za verouk po vsej Avstriji. Le tak šolski zakon bi bil zares v skladu z duhom državne pogodbe. Sedanji način prijavljanja Ik slovenskemu pouku pa ne pospešuje gojitve slovenskega pouka, temveč uradno dovoljuje, da ni večina, temevč le manjšina slovensko govorečih otrok na dvojezičnem ozemlju deležna slovenskega pouka. Na tak zakon tudi naknadno koroški Slovenci ne moremo in ne bomo pristali, ker odtujuje našo »mladino lastnemu narodu. Merilo za narodnostnim skupinam naklonjeno manjšinsko politiko v vsaki državi je ureditev šolskega vprašanja. To more biti v skladu z interesi manjšine le, ako je tudi ta prepričana, da je za njen na rodnostni obstoj poskrbljeno že z vzečojo otrok v otroških vrtčih ter na ljudskih šolah.
Gre za naše narodnostne pravice
Da manjšinski šolski zakon iz leta 1959 ni v skladu z duhom državne pogodbe, pa je razvidno tudi iz tega, da danes niti še ne vemo, ali bodo čez nekaj let še obstajale v večini našega ozemlja dvojezične šole ali pa ne. Kajti to vprašanje je odvisno od »tega, ali se »bo države poslu-žila Damoklejevega meča, ki ga brusijo Slovencem nenaklonjene organizacije, ali pa ga bo odstranila s »tem, da se odpove »v manjšinskem šolkem zakonu predvidenemu ugotavljanju manjšine. V ugotavljanju manjšine ne vidimo kaj drugega, kot pa sredstvo, da se postopoma izpodrine slovenščina iz ljudskih šol iz južnega dela dežele. Končno spada, ne glede na pomanjkanje učiteljstva, tudi vprašanje spajanja enorazrednic in dvorazred-nih šol z večrazrednimi šolami na našem ozemlju v to vrsto. Pred temi dejstvi si ne smemo zapirati oči ter moramo vedeti,
današje slovenske kulture in njene književnosti ter jasno in odkrito povdar jata, da je tako-zvano Integralno jugoslovanstvo
krogi ne zadovoljili z enkratnim ugotavljanjem manjšine, temveč »bi nas šteli in ugotavljali tako dolgo, dokler ne bi bilo uradno dočakano, da na Koroškem ni več Slovencev.
V to vrsto pa spada tudi zakon o slovenskem uradnem jeziku na sodiščih, ki velja le za tri okraje našega ozemlja, med tem
dina svoje stališče do stare generacije doma in v emigraciji postavlja celo na znanstven in objektiven temelj. "Srečen bi bil", nadaljuje prof. Radica, "ko bi se pojavila takšna skupna mladih Hrvatov, da bi dala našemu dvajsetletnemu odporu na kulturnem polju malo več so dobnosti in pred vsem teoretske utemeljenosti".
Menimo, da bi zlasti naši tradicionalni politiki vrprico takih pojavov morali že končno ugo toviti, da je skrajni čas, da naš slovenski "nacijonalizem" odvrže svoje zastarele zgodovinske predpostavke, ki nikoli več ne bodo dosežene in ki našemu narodu doma v ničemer več ne morejo koristiti.
Radica svoj članek zaključu je: "Čebi imeli v naši emigraciji tak resen pojav kot je revija "Most", ki jo izdajajo mladi slo venski pesniki in književniki, bi mogli vsaj umreti v prepričanju, da se nadaljuje delo za osvoboditev z novimi pogledi in novimi idejami".
Ob tako tehtnem in utemelje nem članku bi se moral vsak pošten Slovenec resno zamisliti in se z odgovornostjo vprašati, če nas morajo res šele tujci opozoriti na pozitivne pojave med nami, o katerih naš tako sa-mohvaljeni tisk ali vztrajno molči, ali pa jih kvečemu od zgoraj navzdol prezirljivo in mimogrede ošvr.kne? Ali je res naša stara generacija tako zelo zagledana sama v sebe, da ne vidi pozitivnih znakov naši najmlajše generacije, ki jo bo nadomestila? Ali ni naša moralna in narodna dolžnost, da obsodimo škodljivost in nepoštenost podtikanja, da so namreč ti naši najmlajši intelektualci okoli "Mesta" komunistični in filtriranci z nalogo razdvojiti naše vrste? Kdaj bo konec tega gnusnega, reakcij onarnega očitka?
Vsaj pogledati bi morali in se na lastne oči prepričati, kaj t£ generacija dela in piše! In če imajo ti ljudje svoje ideje in pozitivne poglede, »ki nam manjkajo, pa ker niso v naših tradici-
ONTARIO OIPABTMINT Of fOUCATION C_9
Committee on Aims and Objectives of Education in the Schools of Ontario
Tht Minister ot Education has appolnted • Committee to nt forth the alms and objeetive« of education In tha •ehoola of Ontario. The Committee Is deslroua of having tha vlew« of ali parties Interested In education in Ontario.
Brlefa wlth regard to the alms and objectives of education In Ontario are invited from interested organizationa, •asoclatlons and individuals.
• Submisslons (25 copies) should be in vvriting and should ruch tha Secretary on or before October 31,1965. Partici-pants ar« urged to submit briefs vvithin the tirne indicated M that full account can be taken of the views expressed.
Copies of the terms of reference of the Committee and ftirther details relative to the work of the Committee mav ba obt8ined by vvriting to the undersigned-
SECRETARV. <3QMMITTEE ON AIMS AND OBJECTIVE« CURRICULUM DIVISION, DEPARTMENT OF EDUCATION, .	SUITE 600. 344 BLOOR ST. W.„
TORONTO 4. ONTARIO.
We quote
//
»«#
bili primorani prositi pomoči v inozemstvu.
Presenetljivo je zanimanje te mlade slovtnske inteligence za | jonalnih vrstah, — jih je li tre-
Zapad. Navzlic vzgoji, ki naj bi jo »bili dobili za železnim zasto-rom, navdušeno prevajajo francosko, italijansko, avstrijsko in celo novo »grško književnost. Zanimajo se za svetovne probleme in ne trpe na »bolestnem histori-cizmu. Pravico po nezavisnostl slovenskega naroda postavljajo jasno In odkrito, brez vsake agresivnosti, brez revolverjev v žepu in brez misli na atentate. Slovenske samostojnosti nc zamenjajo z ul t ra-nac lj onalizmom, temveč jo utemeljujejo s popolnoma novimi argumenti. Kar posebno preseneča je, da ta mla-
ba zato opljuvati in izolirati? Je to početje pošteno, moralno in ' pravično, da ne govorimo o kulturi? Pozabiti ne smemo, da so tudi ti naši najmlajši del ideo-loško-politične emigracije in da so tudi oni zapustili komunizem, se mu prostovoljno odrekli tei si postavili nalogo reševati slovenstvo in slovensko državno miselnost, kajti njihovo opazovanje in spoznanje sloni na realnih temeljih. Poznajo težnje sloven skega naroda! Zlasti pa vedo, da ta narod od njih in od nas vseh zahtev predvsem pravičnosti in poštenja.
kona o priznanju slovenščine na sodiščih, so vlado prisilili, da se je resno začela baviti z realizacijo člena 7 državne pogodbe.
Tako jc bilo od leta 1960 naprej ko v nadaljnjih šestih sodnih ok- pod predsedstvom zunajega mi-
rajih slovenščina kot uradni jezik ni priznana; nadalje želja gotovih krogov, da bi bila tudi vprašanja ostalih od Avstrije v državni pogodbi prevzetih obveznosti, kot raba slovenščine na uradih v južnem delu Koroške ter vprašanja dvojezičnih napisov, rešena na »podlagi ugotavljanja manjšine. Za takšno ugotavljanje z naše strani »nikoli v zgodovini »ne more biti pristanka!, ker bi pristali s tem na čimprejšnjo iztrebitev koroških Slovencev. Člen 7 ni bil v-nešen v državno pogodbo, da manjšino oropa njenih pravic, ampak da jo ščiti pred nasiljem ter ji zagotovi njen narodnostni obstoj.
V 5 člena 7 državne pogodbe je rečeno: "Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati".
Brez dvoma tu ne gre zgolj za organizacije v smislu društvenega zakona, ki bi imele 'kot društveni namen raznarodovalno dejavnost, temveč je tukaj miš-Ijnena vsaka organizrana dejavnost proti pravicam državljanov slovenske narodnosti.
Dejstvo, da vlada doslej ni izvedla ugotavljanja manjšine, nas navdaja z upanjem, da se namerava avstrijska vlada izogniti v bodoče vsakemu reševanju manjšinskih vprašanj brez sodelovanja manjšine. Dogodki okoli razveljavitve šolske odred-da bi se Slovencem nenaklonjeni be, manjšinskega šolskega za-
nistra dr. Krciskega sedem razgovorov S predstavniki manjšine, visokimi uradniki zunanjega ministrstva ter koroške deželne vlade. Pri teh razgovorih je bilo možno ustvarili vzdušje zaupanja, približati različna gledanja o načinu izvedbe določil državne pogodbe ter rešiti marši' katero vprašanje v zadovoljstvo manjšine, ako pomislimo »na prve ukrepe v zvezi z manjšinskim šolskim oddelkom ter v zadnjih treh letih prenakazano podporo v . namene ustanov slovenske manjšine na Koroškem.
V »tej zvezi pozdravljamo izjavo avstrijske delegacije ob nedavnem državniškem obisku zveznega kanclerja dr »Klausa v Beogradu, "da bo Avstrija v sporazumu s slovensko in hrvaško manjšino še naprej varovala njune pravice in da bo stalno upoštevala kulturne in gospodarske interese obeh manjšin".
Pot, ki jo je ubrala Avstrija za reševanje manjšinskih vprašanj, je pravilna ter bo bistveno pripomogla do izboljšanja položaja južnotirolske manjšine v Italiji. Želeli bi, da bi se avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Kreis-kemu ne »bilo treba ob reševanju južno tirolskega vprašanja sklicevati na zgledno manjšinsko zaščito na alandskih otokih po Fincih, temveč na tozadevne prilike v »Arvstriji. Do tega je še daleč, vendar se mi zdi, da je že veliko, ako sta Ubrali vlada in manjšina pri reševanju manjšinskih vprašanj pravo pot, kar do-
kazuje tudi naklonjenost pro svetnega ministrstva zadevam slovenske gimnazije v Celovcu. Želimo, da bi odpadel ikmalu za šolo tudi popoldanski pouk s čimprejšnjo grandjo lastnega poslopja.
Prav življenjska sposobnost naše gimnazije pa nas mora ob praznovanju desetletnice državne pogodbe prisiliti tudi do tega, da nismo kritični le do naše države, temveč v prvi vrsti do nas samih. Kdo je zmogel slovensko gimnazijo? Dragi rojaki, slovenski idealizem! Brez njega bi slovenske gimnazije ne bilo, brez njega ne dijaških domov, ne Mohorjeve tiskarne, ne kmetijske in »ne gospodinjskih šol, ne gospodarskih ustanov in tudi ne čudeža, ki se dogaja okoli grad nje Doma slovenskih visokošol cev na Dunaju.
Na nas Je, kako bo končno rešeno slovensko manjšinsko vprašanje v deželi. Kolikor bp življenja v nas, toliko smo ga vredni, le »toliko ga smemo prit čakovati upravičeno od države;. Avstrijska ustava nam zagotavlja vse demokratične pravici? člen 7 državne pogodbe naše narodnostne pravice, slovenski idealizem pa narodni obstoj:. Danes narodov ne merijo več v svetu po številu prebivalstva; temveč po njih duhovni zmogljivosti Kar velja za narode, to velja v tem večji meri za manjšine. Vsled tega je potrebno, da zmobiliziramo vse sile v narodu. Vsak izmed nas odgovarja za priznanje slovenščine v šoli, uradih in javnem žilvjenju, vsak za etični značaj našega ozemlja, za 'kulturni in gospodarski procvit manjšine, za pravilni odnos do naroda soseda, skratka za
From the:
United States of America — Congressional Record
Proceedings and debates of the 89th Congress, First Session. Vol. 111 — VVashington, Thursday, May 13, 1965. — No. 86. THE BLEIBURG TRAGEDY.
Mr. Laushe: Mr. Presidenit, among the ma»ny tragic blunders committed by the VVestern Allies toward the end of World War II is one that is too often forgotten or overlooked today. That blunder' is the unstinting aid given by VVestern forces to the Communist guerrilla bands of Tito. At the tirne, there vvas every indication that Tito vvas not on»ly fighting against Nazis but also conducting a ruthless campaign against ali the anti-Communist vvithin the borders of prevvar Yugoslavia. It was allready evident that political and civil liberties and minority rights vvould be tramped upon in a Communistdominated Yugoslavia. Nevertheless, those brave freedom fighters vvho vvere seeking to hold back the Communist tide in Yugoslavia and to proteot the right of distinet natdonalities to self-determination received scant »sympathy from Allied authorities. In May 1945, British »military authorities in Austria estradited to Tito's bands thousands of anti-Communist Slovenes and Croats vvho had surrendered to the British in the hope of receiving »proteetion and support. These patriote vvere ruthlessly slaughtered by Tito's forces.
The mass extermination of Croats vvho vvere surrendered to Tito by British authorities in May 1945 has come to be knovvn as the Bleiburg itragedy. Croats vvho »have scaltered throughout the vvorld ih order to escape terrorism in Communist Yugoslavia set aside a day in mid-May to mourn their countrymen vvho vvere the vietims of Allied blindness. I am convinced that continuing investigation of the Bleiburg tragedy is necessary in order to help lift the veil of illusions »surrounding the Communist dietator-ship in Y»ugoslavia. I vvish to salute those vvho are engaged on this task, and to extend »to »them my heartfelt sympathy on a sad occasion.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Zastopnik našega lista g. M. Kriščunas na obisku pri "indijanski kraljici" na Manitoulin otoku ob času potovanja uredni-kov in dopisnikov etničnih listov po Ontariu koncem maja letos
realizacijo člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Ob »tem spoznanju hočemc prestopiti prag novega deset-
ki bi je ne mogli premagati, ne žrtve, ki bi je ne mogli doprinesti za narod in ne srca, »ki bi ga ne zmogli omehčati za mirno
letja v prepričanju, da ni ovire, sošitje obeh narodov v deželi.