Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
9. številka	Joliet, Illinois. 9. februarja leta 1906.	Letnik HJV
PREMOGARJI
PRIPRAVLJENI.
I. aprila se začne največji štrajk v zgodovini unijskega delavstva.
Trgovci se zalagajo s premogom.
Indianapolis, Ind., 7. febr. —Ko se je sklepčno sklenilo, začeti dne
1.	aprila z naj večji m štrajkom, kar so jih doslej uprizorile delavske unije, se je mednarodni izvrševalni odbor zveze “United Mine Workers of America” razšel, da se takoj spet snide, ako ga skliče predsednik John Mitchell. Vsi odborniki so odpotovali v svoje domače okraje, samo predsednik Mitchell in tajnik-bla-gajnik Wm, B. Wilson sta ostala tu, da uredita nebroj pisem in brzojavk. “Izvrševalni odbor je sklenil, molčati začasno o naših načrtih,” je rekel Mitchell koncem zadnje seje. “Meseca marca bomo zopet zborovali, in potem bo zaštrajkalo nad 600,000,000 premogarjev — skoro gotovo.”
Premognrjl složni.
Predsednik Mitchell je rekel, da je dejansko unijskih premogarjev 304,511, ki redno plačujejo v blagajno, v kateri je bilo že davno $2,-679,134. Nadalje je rekel, da je za zvezo “U. M. W. of A.” pridobljenih na tisoče Ogrov, Hrvatov in drugih Slovanov, ki so poplavili rudarske okraje. Vsi ti možje, trdi Mitchell, bodo zastrajkali kakor en mož na prvo znamenje o začetem boju.
Kaj mislijo magnatje?
New York, 7. febr.—Predsedniki več železnic iz okrajev antracitnega premoga so se posvetovali o položaju. In potem se je razglašalo, da je antracitnega premoga toliko nakopanega, da se utegnejo rudniki zapreti, ako ne bode štrajka dne 1. aprila. Henry S. Fleming, tajnik .neke operaterske zveze, je rekel, da utegne v antracitnem distriktu za-strajkati 90 odstotkov premogarjev. “Okoli 16,000,000 ton antracitnega premoga,” je rekel g. Fleming, “je nakopanega, ki se hrani v skladiščih neprodan, ia še skoro dva meseca je do dne 1. aprila, ko premog še lahko kopljemo.”
Chicago skrbi za premog.
Chicago, 111., 8. febr. — Največja zaloga premoga v zgodovini chicaški se nabira na staniščih in železničnih dvorih mestnih iz previdnosti zaradi velikega štrajka premogarskega, ki preti v aprilu. V prihodnjih osmih tednih bo v skladiščih skoro milijon ton kuriva. A tudi ta množina ne bo zadoščala za dlje časa, nego za mesec ali dva, in potem? Bo pomanjkanje premoga neizogibno.
•
Vsi polnijo skladišča.
Veliki operatorji in železnice so včeraj podvojili priprave, ki s® se začele zadnji teden. Vsepolno novih delavcev je odposlanih v rudnike in dodatna naročila so se odredila za prevažanje na tisoče ton premoga iz Pennsylvamije, Indiane in Illinoisa. Prodajalcem na debelo in drobno se je naznanilo, naj se obilo preskrbe s premogom takoj za vse slučaje.
Štrajk neizogiben.
Večina podjetnikov in trgovcev s premogom misli, da je štrajk neizogiben. Tisti, ki ne mislijo tako, pa se vendar na vse kriplje trudijo, preskrbeti se s premogom v možno naj-večji meri. Cene so že poskočile za 15 do 40c pri toni mehkega premoga, ki ga posebno primanjkuje. Poskočile pa bodo še bolj, kar se že tudi naznanja odjemalcem.
Kralj Edvard v Dalmaciji.
Dunaj, 7. febr. — Iz zanesljivega vira se raznaša govorica, da bo angleški kralj Edvard spomladi obiskal Dalmacijo, ko se obenem snide z nadvojvodo Franc Ferdinandom in njegovo soprogo.
Koliko je Slovencev ?
Po ettatistiki Stanislava Klime v češkem listu “ Slovansky Prehled ” je vseh Slovencev 1,444,364. V Avstriji jih prebiva 1,192,780, na Ogrskem in Hrvaškem 102,319, v Italiji 40,000, na Nemškem 6205, v Egiptu 3000 in v Ameriki 100,000.
Knezonadskof Sedej.
Ljubljana, 24. jan. — Za novega knezonadškofa goričkega je imenovan stolni kanonik goriški dr. Franc Sedej. Dr. Sedej je bil rojen
1.	1857. v Cerknem na Primorskem.
Gorica, 24. jan.—Imenovanje dr. Sedeja je v vseh krogih, slovanskih in italijanskih, sprejeto z. velikim zadovoljstvom.
Štrajk v Trbovljah.
Trbovlje, Štajarsko, 24. jan. — Na Vodah, kjer je premogokop, je vse tiho, kakor izumrlo. Stavka rudarjev je popolna. 60 orožnikov je prišlo iz raznih krajev skrbet aa mir; nastanjeni so na orožniški postaji in v šoli. Konsignirano je baje tudi vojaštvo. Dozdaj je vse mirno. Trgovine so zaprte. Gre se za zvišanje plače delavkam.
Hrastnik, 23. jaD. — Tu se je včeraj opoldan pričela splošna stavka. Tudi v Ojstrem delavci štrajkajo. A štrajk bo menda kmalu končan.
Pogumen duhovnik.
La Salle, 111., 8. febr. — Pater Gilbert Simon od St. Beda College-a in trije dijaki so utonili danes pri drkanju na reki Illinois. Več dečkov je stalo v skupini, da se dajo fotografirati, ko se je led predrl in so vsi izginili. Duhovnik je skočil v ledeno vodo in rešil pet dečkov. Pri reševanju šestega dečka se je pa vsled onemoglosti onesvestil in je utonil s tremi dečki. Kmalu potem so spravili iz vode vsa štiri trupla. Pater Simon je prišel pred šestimi meseci iz Pennsylvanije v St. Beda College.
Draga lota.
New York, 6. febr. — Pač najdražji kos zemlje je vogel med Wall Str. in Broadway, ki je 30 čevljev širok a 40 čevljev dolg in ki so zanj plačali kapitalisti iz St. iLouisa $700,000. Na lem zemljišču nameravajo zgraditi osemnajst nadstropij visoko poslopje.
Zgoreli.
Baltimore, Md.,6. febr.—Zarana je izbruhnil ogenj v mali leseni hiši blizu kraja Curtis Bay in osem stanovalcev je zgorelo.
Helena, Mont., 6. febr. — Trije otroci družine J. B.Cypher, deklice v starosti 1, 3 in 5 let, so zgoreli sinoči v svojem domu, 6 milj južno od Big Timbera. Starši so pustili otroke same. Ko so se vrnili, je ležala hiša v razvalinah.
Pastor samomorilec.
Peoria, 111., 6. febr.—Rev. Geo.
H.	Simmons, pastor Prve baptiške cerkve, predsednik Inter State Sav-ings banke in Peoples Savings ban ke,ki je nedavno odložil svojo službo kot pastor, da je vodil volilni boj bivšega guvernerja Yatesa za senatorski sedež, je bil danes najden mrtev v njegovem stanovanju. Skoro gotovo je izvršil samomor. Bil je nravstveno izprijen človek. Več dečkov in mladeničev ga je zatožilo državnemu pravdniku.
Železniška nezgoda.
Buttte, Mont., 6. febr. — Oseben vlak Northern Pacific železnice je zadel na križišču Great Northern železnice, 2 milji zapadno od Helene, ob tovoren vlak. Več potnikov je bilo usmrčenih in mnogo ranjenih. Vagoni so se vžgali.
Črnogora in Italija.
Dunaj, 4. febr. — Poroča se, da je med Italijo in črnogoro sklenjena vojaška pogodba, da se izpodkoplje prevladajoči upliv Avstro-Ogrskega v balkanskih državah, a uradno vest še ni potrjena.
KRIVI GAR JE
DEJAN V ZAPOR.
Pravi car Nikolaj prosi muzike po njih odposlancih zaupanja.
Volitve za dumo bodo 7. aprila.
Elisabeth Grand, 7. febr. — Krivi car in njegovo spremstvo, ki so nahujskali prebivalstvo ob Volgi,šobili konečno prijeti pri Dnjeprovsku. Med pristaši pretendenta (tekmeca za vladarstvo) so bili trije moški, ki so se izdajali za poslanike vnanjih velesil in četrti, ki je bil preoblečen kot general carja Nikolaja. Pretendent je bil oblečen v najbogatejšo škrlatno opravo z zlatimi o-kraski in bagrenim peresom na klobuku.
Car in muziki.
Petrograd, 7. febr. — Car je nagovoril odposlance iz pokrajine Kursk, in njegove besede se ponatisnejo in razdele po vsej deželi med mužike (kmete). Car je nagovoril odposlance z besedami “Bratje moji” in potem govoril v čisto preprosti ruščini, tako da ga bo lahko vsak kmet razumel.
“Zaupajte mi.”
“Veseli me zelo,” je rekel, “videti Vas. Vedeti morate, da velja vsaka lastninska pravica državi kot sveta. Veliki zemljan ima isto pravico do svoje zemlje, kakor Vi do Vaše. Povejte to svojim tovarišem po vaseh. V svoji skrbi za Vas, mislim na Vaše potrebe, ki mi segajo do srca in ki bom nanje vedno jemal ozir, kakor moj pokojni oče. Državni zbor se kmalu snide in bo, v sporazumu z mano, razpravljal najboljša sredstva in pota, pomagati Vam. Zaupajte mi. Podpiral Vas bodem. A mislite vedno na to, da je lastninska pravica sveta in nekršljiva.”
Spomladi prete nemiri.
Ko je te dni grof Evgen Trubec-koj izročil carju sklepe plemiških maršalov, je poudarjal, da kmečke nemire naravnost povzroča revolucionarno hujskanje. Spomladi pričakuje v celi državi nasilstev, in prerokuje, da se bodo kmetje medsebojno pobijali, če pride do razdeljevanja uropanih zemljišč. Sklicanje državnega zbora smatra grof za potrebno, da se vladi ponudi možnost sprejeti posojilo v inozemstvu, s čegar pomočjo se napravijo velike kolonije v Sibiriji, ki so po mislih Trubeckega neobhodno potrebne.
Uporniki v pasti.
Petrograd, 7. febr. — Poročila iz baltiških pokrajin pravijo, do bo načrt guvernerja Sologuba, izgnati iz pokrajin revolucijonarje in njih voditelje, kmalu dovršen. Čete generala Orlova, ki polagoma zajemajo Rigo, gonijo litvanske upornike pred sabo. Sprednje straže so že dospele v predmestja. Na Kurskem se bližajo čete od juga. Past bo kmalu Bklenjena in revolucijonarni načelniki, ki se jih je zbralo na stotine v Rigi, bodo ujeti. Nemiri se omejujejo sedaj samo še na severni del Kurskega in na Rigo.
Volitve za dumo.
Petrograd, 7. febr. — Volitve za dumo ali državni zbor bodo dne 7. aprila. Državni zbor se snide dne
28.	aprila (po ruski Velikinoči).
‘‘Bavarci ostanemo.”
Berolin, 3. febr.—Bavarski princ Ludovik, ki je že večkrat vzbudil pozornost s svojim sovraštvom do Prusov,'jim jo je spet zasolil na rojstni dan nemškega cesarja, ko je rekel v svoji napitnici: “Spoštujemo in častimo cesarja, častimo kralja pruskega kot zaveznega kneza, ampak mi ostanemo Bavarci sedaj in vselej.” Ta nova izjava bavarskega samosvojstva je tu seveda razburila vladne kroge.
Sv. oče in Japonija.
Rim, 6. febr. — Papež je sprejel v avdijenci za slovo koadjutorjem nadškofije Boston imenovanega škofa 0’Connella iz Portlanda, Me. Pij X. je sporočil g. 0’Connellu, da se bo njegovo poročilo o potovanju, katero je napravil kot papežev odposlanec po Japonskem, sedaj temeljito proučavalo v svrho, da bo moglo služiti v bistveno podlago za naredbe v prid razširjanju kato-ličanstvana daljnem vzhodu.
Cerkev in Francija.
Pariz, 6. febr. — Odbor liberalnih poslancev mesta Pariz je naprosil ministrskega predsednika Rouvi-era, odložiti popisovanje cerkvenega blaga,dokler se ne objavijo sklepčne določbe o ločitvi države in cerkve. Gospod Rouvier je odgovoril, da morajo oblasti ravnati po postavah in da ni možno čakati s popisava-njem, dokler se vse naredbe ne objavijo. Poslanci nameravajo v zbornici interpelirati (vprašati), ker jih prvega ministra odgovor ni zadovoljil- ___________________
Avstro-ogrska nagodba.
Dunaj, 6. febr. — Avstro-ogrska nagodba tiči še v povojih, ker noče nobena stranka popustiti. Pod predsedstvom cesarja-kralja Franca Jožefa je presojal ministrski sovet odgovor ogrske koalicije na cesarjeve predloge,in zopet je bil zaključek za mir neugoden. Vkljub temu neuspehu upa belolasi cesar še vedno na spravo. Grof J ulij Andrassy bo vročil koaliciji novo poslanico.
Maroško vprašanje.
Berolin, 7. febr. — Dočim izjavljajo viadni krogi trdno upanje na uspešen zaključek konference v Al-gecirasu, so tudi znamenja za to, da so na skrivnem v skrbeh radi koneč-nega izida obravnav. Smatra se za možno, da se ne bo doseglo zjedi-njenje glede policijskega vprašanja. Kaj potem? časopisi pravijo, da Nemčija zato ne bo začela vojne, in bržkone tudi Francija ne. Samo razmerje med obema deželama postane še bolj napeto.
Grofinja Castellani.
Pariz, 5. febr. — Grofinja Castellani roj. Ana Gould, hči newyor-škega milijonarja, je vložila na sodišču prošnjo za sodnijsko ločitev od svojega soproga radi nezvestobe. Škandal razburja ves Pariz. Grofinja je imela dote nad dvajset mili jonov dolarjev.
200 konj zgorelo.
St. Louis, 3. febr. — “Union Ele-vator” v East St. Louisu, 111., ki je bilo v njem milijon bušljevpšenice, je nocoj popolnoma zgorel. Škodo cenijo na $1,500,000. Ogenj je segel do hlevov St. Louis Transfer-kompanije in 200 konj in vozov je zgorelo v poslopju.
Mraz na vzhodu.
Rome, N. Y., 6. febr. —Izven-redno hud mraz je pritisnil v severnem delu države New York. Y Camdenu je toplomer padel do 40, tu v Romu na 32, v Northvillu na 35, v Johnstonu na 26 in v Shenec-tady na 20 stopinj pod ničlo.
Javna zahvala.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins M. F. New York. Jaz Frank Musič se vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, ker so me tako lepo ozdravila, da sem sedaj popolnoma zdrav, kakor poprej.
Jaz bi Vam prej pisal, pa sem čakal če se bode bolezen nazaj povrnila, a se ni hvala Bogu in Vam. Vsakemu bodem priporočal naj se na Vas obrne.
Vas pozdravljam ter Vam ostanem iskreni prijatelj. Frank Musič, Ringham Canyon, Utah.
Pisma na pošti imajo:	Janček
Martin, Slatzer Frank in Zrnčik Steve.
ÜI JMIMMIMIMJMÎMIMIMIp IMîMIMIMÎMIMIMÎIII® iMlMPII®I®
Hi
Zastopniki za	naš list
s pravico pobiranja naročnine so:	
Za La Salle, 111. :	 		
Za Pittsburg, Pa.:*gg. Nick. Gurdun in Geo. Flajnik.	
Za Allegheny, Pa.:		
Za Milwaukee, Wis		..g. Frank S. Baudek.
Za Calumet, Mich.:....,			g .M. F. Kobe.
Za Ely, Minn.:		
Za Tower in Soudan, Minn.:.. .	
Za Youngstown, O.:		
Za Indianapolis, Ind.:		
Priporočamo jih naklonjenosti naših cenj. ^aroč-	
nikov in vseh rojakov.	Upravništvo “A. S.'”
NAD MILIJON
NOVODOSLECEV.
Avstro-Ogrsko na prvem mestu glede izseljevanja I. 1905.
Potem sta Italija in Bnsija.
New York, 7. febr.—Ni še doba, da bi se dežela spet vznemirjala nad letnim poročilom o priseljevanju: to se zgodi aprila meseca, ko se spet začne boj po časopisju, po objavi števila priseljencev v zadnjem fiskalnem letu. A v svrho primerjanja so koledarska leta istotako dobra kakor fiskalna. Leto 1905. prekaša vse rekorde. Številke za zadnja leta so sledeče:
1902	_739,289
1903	..937,371
1904..	808,259
1905..	1,055,834
Nekoliko primer.
Število priseljencev samo v zadnjem letu je enako številu vseh priseljencev v petdesetih letih po ume-ščenju predsednika Washingtona. Dvakrat je večje nego prebivalstvo Baltimora in skoro dvakrat večje nego prebivalstvo takih mest kot sta Boston in St. Louis. Za 100,000 je večje nego skupno prebivalstvo države Connecticut. Za 250,000 je večje nego prebivalstvo držav Vermont in New Hampshire skupaj.
Avstro-Ogrsko prednjači.
Ti priseljenci so prišli, kakor običajno, iz vseh koncev sveta, a poglavitno iz jugovzhodne Evrope. Došleci iz Grškega, Turčije, Ru-munije, Srbije in Bolgarije tvori-
jo zanimivo skupno število med
25,000	in 30,000. Glavna množica pa je prišla iz Rusije, Italije in Avstro-Ogrskega. Zadnja dežela prednjači glede izseljevanja. Priseljevanje iz zadnjih treh dežel v zadnjih dveh letih kažejo sledeče številke:
1904	1905
Rusija........... 161,610	175,831
Italija.......... 156,764	268,441
Avstro-Ogrsko. ..165,793	284,965
Skupaj----484,167	729,239
Razvidno je iz tega, da je bilose* dem desetin priseljencev zadnje leto iz teh treh dežel.
Zahvala In potrdilo.
Jaz spodaj podpisana Ivana Klun, Hibbing, Minn.,se lepo zahvaljujem
K.	S. K. Jednoti za svoto entisoo dolarjev, za katero je bil moj pokojni soprog Luka Klun zavarovan kot član društva sv. Barbare št. 40.
K.	S. K. J. in kat ero sem dobila po tukajšnjem zastopniku, g. Ivanu Pakiž. Lepo se zahvaljujem društ-veuikom sv. Barbare za lepi sprevod, ki so ga napravili mojemu pokojnemu soprogu, posebno pa še gg. Ivanu Pakiž, društv. zastopniku, Luki Terblenu, predsedniku, in Antonu Kromar, gospodarskemu odborniku.
Vam pa, ljube Slovenke in Slovenci v Hibbingu in okolici, toplo priporočam, da pristopite k tukajšnjim slovenskim katoliškim društvom blage K. S. K. J., ker pri njej imate svojo zavarovalnino najbolj varno.
Hibbing, M-inn., 4. febr. 1906.
Ivana Klun.
Najuovejši kip papeža Pija X.
Prebivalci vasice Riese na Beneškem v Italiji so zadnjič postavili lep spominik v čast svojemu bivšemu sovaščanu, papežu Piju X. V vasici Riese žive večinoma ribiči in vrtnarji, a ni ga človeka med ujirni, ki nebi bil ponosen na svoj rojstni kraj.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 7. febr. — Lepo svečanost smo praznovali v nedeljo zvečer naši cerkvi. Ob mnogobrojni udeležbi vernega naroda je bil blagoslovljen novi krstni kamen, prižnica,dve spovednici in slika“Marije Pomagaj”. Krstni kamen je iz belega marmorja z bogato pozlačenim in umetniško izdelanim pokrovom ter nosi ime g. Jurija Lopartz, ki se je tako vrlo obnesel ob zadnji cerkveni veselici; prižnica in spovednici so mojstersko delo krščanske umetnosti, kakoršnega ni najti v našem mestu, pa tudi daleč okrog ne, izdelala j ib je chicaška tvrdka The A. H. Andrews Co. Slika Matere Božje je natančen posnetek (facsimile) podobe “Marije Pomagaj” na Brezjah. Naslikal jo je eden najimenitnejših nabožnih slikarjev v Avstriji, Jožef Kastner z Dunaja, ki je nalašč zato šel na Kranj sko in prebil več dni v gorenjski vasi na božji poti na Brezjah. Vse stroške za to znamenito sliko je poplatila mati našega č. g. župnika, gospa Ivana Šušteršič iz Ljubljane. V dobrem svetu ji je šel marsikaj na roko v cerkveni umetnosti veleiz-obraženi preč. g. P. Hugolin, župnik Marijine cerkve ljubljanske. Bodi obema na ta skromni način izrečena srčna zahvala! Naj še opomnimo, da tudi tukajšnji umetniki-slikarji uvažujejo vrednost te Marijine po dobe. Več izmed njih jo je prišlo ogledat in vsi so polni pohvale o njej. Jeden, čegar slike krasijo slikarsko akademijo v Chicagi, je rekel, ko si jo je ogledal: “Težko hodim, sem že 78 let star, pa povem vam, rad bi hodil pet milj daleč, da bi mogel videti tako krasno sliko.” — Slavnost blagoslovljenja je vodil vč. g. dekan jolietski R. W. Dunne ob azistenci šesterih duhovnikov; slavnostni govor je imel č. g. Ivan Kranjec iz So. Chicage, ki nas jez ganljivimi besedami spodbujal k gorečemu te';čenju čudežne podobe
v nedeljo slušni”.
Rojaka John Grohar in Josip Vičič sta si kupila zadnje dni vsak svojo loto na Silvan Hills. Tamo-šnja slovensko - hrvatska naselbina se širi in razvija čimdalje bolj.
—	Gospod S. A. Brewster, bivši manager dnevnika “The Joliet Daily News”, je kupil tiskarno (Job Printing Plant) od tvrdke “Fenton Printing Co.”. Tudi “A. S.” mu želijobilo sreče v novem podjetju.
—	“United States Steel Corporation” je imela v zadnjem četrtletju 1905 čistega skupnega dohodka $35, 378,688 ali okoli $4,000,000 nego prejšnje četrtletje in $14,000,000 več nego zadnje četrtletje prejšnjega leta. Letnega poročila korporacija še ni objavila, ampak zneski štirih četrtletnih poročil kažejo, da so znašali dohodki za leto 1905. okoli $190,000,000, katero svoto je prekosilo samo leto 1902., ko so bili dohodki $133,000,000. Dohodki 1 1904 so bili najmanjši v zgodovini korporacije, namreč $73,000,000. Dne 31. decembra 1905 je bilo na roki 7,605,086 ton neizpolnjenih na-naročil. To je približno 2,000,000 ton več nego katerokoli prejšnje leto. V zadnjem četrtletju se je dejalo na stran $9,000,000 za nakup dodatnih lastnin in za zboljšave. V isto svrho se je v septembrskem četrtletju dejalo na stran $66,600, 000. Iz vsega tega je razvidno, da je korporacija “zdrava in polnokrvna”, in upajmo, da bo njena blago-vitost tudi Jolietu v še večjo korist.
—	Uzmoviči.80 vlomili v prodajalno za krmo tvrdke Pubentz Bros. 203 204 Division st., v nedeljo zve čer in odnesli več malenkosti, ko se jim ni posrečilo razdejati varnostno blagajno.
- Santa Fe železnica je začela
nega preludiuma od Bacha in to je ljudi skoro omamilo. Kakor v spanju so ljudje klanjali glave tako kakor hipnotizirani in ko je končal, bila je za par trenotkov prava grobna tišina, vse kakor začarano. In nato kakor bi trenil, razleže se ne ploskanje, ampak gromu podobna buka in tučnjava. Ravno tako tudi težki “Barcarolle” od Leseftickega, Nocturne in Valse od Chopina bili so proizvajani s>toliko preciznostjo, da kakor se mi je izrazil eden najboljših glasbenikov Jolieta, da ne zapopade tega, kaj mora Kubelik na svoje gosli prinesti. “Concerto” od Ernsta, katerega je proizvajala Miss Agnes Gardner Eyre, je bil popol-en vzgled prave dovršenosti. Francoski “Etude enformede Valse” od Saint-Saëns, katerega je proizvajal Kubelik, je kazal, da je v pravih mojsterskih rokah. Prava poseb nost je bila “Serenade Mélancolique,” od Čajkovskega, “Spanish Dance” od|Sarasate ter“La Campa nello” od Paganinija, katera je za ključila velikanski vspeh katerega si je Kubelik pridobil. Kakor so chicaški listi pisali od njegovega poseta par let nazaj, ga sedaj nikakor niso mogli prehvaliti. In res bila je Vam to godba, da je očarala vsakega poslušalca. Njegov pripro-sti nastop in sploh njegova zunaj-nost nam je pokazala umetnika v pravi luči. In ni čuda da potem na koncu koncerta ni bilo ploskanja konca ne kraja. Ljudstvo ga je zahtevalo nazaj na oder. Ravno tako so uspeli drugi njegovi koncerti, posebno dne 4. feb., pri katerem je sodelovala mala 13 let stara Milada Černij kot proslula igralka na glasovir, katera je nastopila že na vseh večjih ameriških odrih. Zato rečem, da Kubelikov koncert je ostal v srcu vseh gledalcev in slavni naš slovanski rojak je res umetnik prave vrste.
Fr. Završnik.
“Marije Pomagaj”, naj bi Ona, ki
. ,	■ •	„	polagati nove, 85 funtne sine mesto
stan domovini na Brezjah ze r »	’
je v
tolikrat s čudežem uslišala prošnje slovenskih sinov in hčera, tudi tukaj bila usmiljena mati našemu narodu in se milostno ozrla na vsacega, ki poklekne pred njo. — Po blagoslov-ljenju sta dva strežnika dvignila Marijino podobo ter jo nesla v slovesni procesiji po cerkvi, deklice in dečki in duhovščina: prizor, ki je ganil vsacega. Pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim je zaključil slavnost, ki nam ne bo nzginila iz spomina, in mala kapelica “Marije Pomagaj” v našej cerkvi bodi vir milosti in tolažbe v vseh naših potrebah ! —
—	Veselica, ki jo je priredila šolska deca v proslavo imendana č. g. župnika, je donesla čistega dobička $60.00. Ta svota se porabi za nakup jednega okna v novi cerkvi. Ostalo si upa nakolektati mladina do konca leta. Čujemo, da hočejo tudi Antoni naše fare kupiti jedno okno. Na delo torej Antoni in Toneti in Tončki!
—	“Svečan stegne dan”, pravi neki pregovor, ki je menda edini, da se nikdar ne zlaže. Dan se steza, mraz pritiska izza svečnice, a snega do danes še skoro videli nismo to zimo, ki je res čudna vsepovsod, kakor čitamo po časopisih iz nove in stare domovine. Upajmo, da nas vreme ne razočara o sv. Jožefu in pozneje — spomladi.
—	“Illinois Steel”-kompanija je že začela popravljati in zboljšavati svojo jeklarno, odkar je bila spre jeta naredba o povzdigu železniških tirov (track elevation). Takozvani “angle bar department” bo razširjen in namestijo se novi stroji, kar bo stalo $75,000. Novi plavž (blast furnace) bo do julija meseca že tudi gotov.
—	M. Hammermeister, salunarna voglu Iowa in Second cest, je kršil nedeljsko postavo okrčmarstvu, ka kor je policiji ovadil neki vohun odbora stoterice. In policijska preiskava je dognala ovadbo za resnično. Hammermeister je plačal v ponedeljek globo in stroške, skupaj $27.52. Vsi drugi salunarji so bili
dosedanjih 70 funtnih med Jolietom in Streatorom, v razdalji štiridesetih milj, in dvojne šine med Coal City in Streatorom.
—	V ponedeljek, dne 18. t. m. se bo tudi v našem mestu slavila 97. obletnica,odkar je bil rojen Lincoln, vzor ameriškega svobodo-, domo- in pravicoljuba, polnega uljudnosti in ljubezni.
—	$7,000 bo stala nova kužna hiša (pest house), ki se zgradi v jolietski okolici.
—	132 salunov ima sedaj naše mesto. Frank Stonich je naprosil licenco za salun pod h. št. 610 na Clinton cesti.
—	Srnjak, ki ga je alderman Ant, Nemanich podaril mestu za West park, še vedno nima svojega “hav-za”. Občinstvo se počasi odziva pozivu, s katerim je dnevnik “The Joliet Daily News” začel nabirati sklad za potrebni zverinjak.
Joliet, III., 4. febr. — “Glasba naša radost” je ime krasni skladbi, katera se poje od slavnih pevskih zborov. In zares človek se zatopi v glasove, kaieri prihajajo iz pevčevih ust in potem ni konec ne kraja ploskanja in priznanja dotičnemu zboru. Ravno tako se mi je godilo v velikanskem chicaškem gledališču Auditorium, kjer je pokazal slavni češki umetnik Jan. Kubelik svojo umetnost čez 12 tisoč broječi množici, katera je prišla, da čuje toliko slavnega virtuoza. In res okoli 8:30 se vzdigne železno zagrinjalo in vse oči so bile uprte v kraj, odkoder ima nastopiti slavni Jan. In res ko se prikaže,sprejela ga je množica z gromkim aplavdiranjem, na kar je vtihnilo vse kakor v grobu in pričakujoč prvega glasu. Zdajci se po obširnem gledišču razleže mili glas Handelnove “Sonate”, katera je na prvi hip očarala gledalce in na koncu potem ni bilo ploskanju konca ne kraja. V ložah napolnjenih z chi caškimi bogataši ponavljalo se je skoro neprenehoma burno ploskanje, tako da je zopet potihnil hrušč, da se je Kubelik zopet prikazal in vse je zopet napeto pričakovalo krasne-
Pueblo, Colo-, 4. febr. — Tu imamo tople dneve. Solnce greje kot spomladi in ptice se veselo oglašajo, dasi smo v zimskem času, ampak to vemo le iz pratike, kajti sneg vidimo le v daljavi po hribih okrog nas.
Kar se dela tiče, gre tu še dobro naprej. Tudi predpustni čas jako korajžno in podjetno upliva na naše fante, ker ne mine teden, da se ne bi oglasila vesela godba na svatbi kakega našega fanta, ki si je izbral v naši sredi po srcu dekle, katerih imamo ne ravno malo v Puebli.
Dne 31. januarja blagoslovil je č. g. Ciril Zupan zakonsko vez rojaka Franca Petkovška, doma iz vasi Liple pri Planini na Notranjskem, in gospodične Frančiške Podlogar, doma iz Škocjanske fare na Dolenjskem. G. Petkovšek-je prvi rojak iz Planinske okolice, ki se je poročil in si dom postavil v Puebli.
Na dan sv. Save, patrona bratov Srbov, je bila tu mnogobrojno obiskana veselica, kot jo običajno vsako leto prirede naši bratje Srbi, katerih je v Puebli precejšno število. Sv. Sava je za Srbe skoraj isto, kar za nas sv. Ciril in Metod. A kako slavnostno obhajajo bratje Srbi dan sv. Save! Slovenci bi se mogli učiti od njih spoštovanja do naših prednikov, kot sta bila tudi naša sv. brata Ciril in Metod.
ColoradČan.
South Chicago, lil., 5- febr. • Umrl je dne 2. t. m. John Hodnik, star 45 let, po 4 mesečnem hiranju za sušico. Doma je bil iz Vasi od Sv. Križa na Dolenjskem ter zapušča vdovo in hčer. Pokojnik je bil ud društva Vit. sv. Florijana v So. Chicagi. Za pokojnikom žalujemo vsi, ker je bil dober sobrat in je marsikaj koristnega storil za društvo in slovenski narod. Ustanovil je bil tudi Slovensko pevsko društvo “Zvon” v So. Chicagi in je bil prvi organist v hrvaško-slovenski cerkvi sv. Jurija istotam. Društvo Vit. sv. Florijana mu je preskrbelo krasen pogreb, da se je marsikomu srce topilo žalosti, ko smo spremljali rajnika k večnemu počitku. Bodi mu večni mir in pokoj!
Zatorej rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, pristopite h kakemu, dokler je še ura in čas, da bodete preskrbljeni do zadnje ure svojega življenja, v slučaju vsake daljše bolezni.
Matija Črnetii.
Zakaj ostajaš v nevarnosti, dokler se tvoj prehlad slabša? Zakaj ga zdaj ne ozdraviš? Vsaka nevarna bolezen ima svoj začetek in prvi znaki sušice, jetike ali tuberkuloze so mal prehlad, hripavost ali bolehnost pljuč ter kašelj manjšega ali večjega obsega.
ka^l{at
Severov balzam za pljuča
vedno ozdravi zlo, ki je podlaga pljučnih nerednostij.
i t*ir? A A M-*
à vir?
lF sF
& ❖
vseh
Ozdravi vsakovrstne prehlade in kaslje’ter fûtifl	4Ïj
omejina predovanje vseh pljučnih neredov.	hi ‘4*
‘Imela sem tako nadležen kašelj, da nisem mogla ne spati ne jesti in sem postajala vedno slabša.- Vaš Balzam za pljuča me je popolnoma ozdravil." Ana Svoboda, Tony, Wis.
Marsikateri postarani mož nam piše, da se zopet počuti mladega potem ko je jemal
Severov balzam življenja.
Lahko se posuti čvrstega, kajti to je zdravilo, ki leči neprebavljivost in druge organične napake in ojači oslabele organe. To zdravilo je močna tonika življenja. Poskusi je. Cena 75c
Kratka bolečina
Ostra in nakratna bolečina na strani je cesto znah prve srčne nerodnosti. Srčna slabost ni nobena mole bolezen. Pazi ob pravem času. Ozdravi najhitreje
Severova srčna tonika. Cena $1.
Oster odgovor.
❖
Pogosto da tak človek, ki je sicer dobrega saca, toda so ga razdraženi živci /JS naredili nemirnega in sitnega. Tonika, TjfS ki podpre slabe inzumoene živce. Olaj- 4, ša dušno potrtost vrne spanje in zopet TjfrT uredi telo po katerikoli izgredihje	T
Severov nervoton. Cena $1. "^F
Človek na bergljah.
Ni vedno žrtev nesreče." Velikokrat je samojnapaden od reumrtizm. Vrzi berglje proč in pridobi si zopet moč ter zdravje stem, da rabiš zdravilo, ki zares ozdravi. To je
Severov zdravilo za revmatizem
Cena $1.00.
V vseh lekarnah.
Zdravniški nasveti brezplačno.
r4%
sF
uK
sF
W.I	F. S	EV	— D . CEDAR RAPIOS EK A VO. IOWA
			
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
ZASTONJ !
Da se naši občezuani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Redar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, bolečine
na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito po-
maga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu
bi tudi	-------*----•-»
) s t
ozdravel.
in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in Se več. pas me je iznova zopet pomladil.’ Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Cnicago, UL Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pilite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y,
Stefan Stanfel,
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwesterh Phone 348.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost eo naše
“Tlie 0. S.” lPc. in ‘‘Meersciianin” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 1439
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim ebleke. Po najnižje ceni.
Katera lastuje večinoma vse pšenične elevetre v državi Minnesota je pred kratkem postavila največji in najmodernejši mlin kar jih je v Ameriki sploh, in je začela mleti narboljšo moko, kar se sploh za-more dobiti iz pšenice. Da se ta družba izkaže pravični v svojem trdilu, je poslala firmi
Ogulin & Sitar Bros.
v Joliet, 111., eno karo moke za poskušnjo. Da se vsak lahko prepriča, si naj pride moko pogledati, in začudil se bode izvrstemu blagu ter nizkim cenam.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da sem otvoril prve vrste
Gostilno, *P£S
1137 AT. Hickory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.
N. VV. Phone 609.
NAŠE SLOVMSKE GOSPODUJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast
Se zelo okusna ter je garantirano ista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Simon Milling Co., Red Wing, Minn.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po nujgodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
—	Zakladi na Gorenjskem? Petrolej je na Tratah pozimi nehal izvirati. Tako močan vrelec seveda ni bil kot tam v Baku na Ruskem. Vendar se ga je precej nabiralo kot nekaka smetana vrh vodnega izvirka. Neki čevljar v bližini ga je s čisto priprostimi napravami nalovil sam do 5 kg. Gorel mu je dosti bolj počasi kot kupljeni petrolej. Zdaj ga je pa zima malo primrznila. — Zato so pa začeli kopati šoto pod Žirovskimi griči na močvirnatem polji proti Dobravi. Dobiti mislijo premog.
—	Samoumor orožnika. Orožniški postajevodja Fran Pirh, doma iz Orešja, na Krškem, ki se je nahajal v tržaški vojaški bolnišnici v opazovanju kakor umobolen, si je z britvijo prerezal vrat. Našli so ga mrtvega v postelji 9. jan.
—	Umrl je v Črnomlju posestnik in poštar g. Franc Šušteršič.
—	Za vodovod v Sp. Šiški so načrti že dodelani.
—	Velika insolvenca. Tvrdka z železnino Madile & Wutscher (naslednika g. Hammerschmidta) sta se naznanila za insolventna za 400,000 kron.
—	“Dolenjskega Sokola” hočejo osnovati v Novem mestu na Dolenjskem. Telovadcev imajo—a manjka zdravih, svežih mladih moči, ki bi, ideji dali telo.
—	Prva zdravnica v Ljubljani. Absolventinja petrograjskega vseučilišča gospica Eleonora Jenko, hčerka uglednega ljubljanskega zdravnika dr. L. Jenka, je kakor hospitantinja vstopila v kirurgični oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani.
—	Umrl je dne 14. jan. v Ljubljani zasebnik g. Ivan Kalister v starosti 60 let. Ranjki je bil sorodnik ranjkega notranjskega milijonarja in velikega dobrotnika Kali-stra, rodom iz Slavine.
—	Kranjski Nemci hočejo imeti «nega poslanca v državnem zboru, tudi če se uvede splošna in enaka volilna pravica. Lepa bi bila ta: Na pol milijona spodnještajerskih Slovencev naj bi odpadlo samo 6 poslancev, torej na 80,000 prebivalcev en poslanec, in peščica— 20,000 — nemških privandrancev na Kranjskem naj bi tudi dobila enega! Lepa enakost!
—	Slovenski umetniki v Londonu. Slovenski slikarji se nameravajo udeležiti avstrijske razstave v Londonu.
—	Srbski prestolonaslednik na Slovenskem. Srbski list “Vojska” trdi, da je meseca avgusta srbski prestolonaslednik potoval skozi Kranjsko ter se nekaj časa incognito mudil tudi v Ljubljani.
—	“Abstinent”. Društvo “Abstinent” poroča:	Prvi javni shod
izven Ljubljane je priredi-lo društvo v nedeljo, dne 7. jan. v dolenjski vasi Žalni. Za dobro stvar navdušenemu ekonomu boštanjske grajšči-ne g. Josipu Vertačniku se ima društvo zahvaliti za lepo število članov, katere mu je on pridobil v Žalni i-n nje okolici.
—	Drobne novice iz Toplic na Dolenjskem. Zadnji potres, dne 2. jan. o polšestih zjutraj smo tudi tu dobro čutili. Sunek je bil kratek, pa čvrst, ure na steni so zabrenkale in vrata aadegljala. Kmetje pravijo, da to pomeni dobro letino. Naj bi se jim ta potresna razlaga uresničila. — Dobili smo novega organista in ob enem občinskega tajnika v osebi g. Josipa Kavčiča. — Izseljevanje v Ameriko traja dosledno dalje. Noben ugovor ne izda. Ne da se tajiti, da naše ljudi žene onkraj morja edinole želja po boljšem zaslužku, a v moralnem oziru bo imelo izseljevanje za naš narod žalostne posledice. Mnogo rodbinskih oče tov je kar pozabilo na doma ostale žene in otroke, več let že ne pišejo domov, izmed moške mladine malokdo pošlje kaj denarja v Evropo.
—	Slovenski trgovec iz Peterburga. V Ljubljani se je te dni z družino mudil slovenski rojak gospod Kos, ki ima v Peterburgu ugledno trgovino. Stanoval je v “Unionu”.
—	Aretovana je bila 16letna vlačuga Marijana Jesenkova iz Zminca pri Škofji Loki, zaradi raznih tatvin in goljufij. Jesenkova je bila zaradi tatvine in goljufije že petkrat kaznovana in so jo oddali sodišču.
—	Jubilej slov. igralke. Domača igralka gospa Avgusta Cerar-Dani-lova je praznovala koncem januarja 25 letnico, odkar deluje na slovenskem odru. Ob tej priliki se je vršil na čast umetnici, ki je 25 let ostala zvesta domači pozornici, časten večer, uprava gledališča pa ji je odstopila gledališče.
—	Ljubljanski grad. Kakor znano, kupila je mestna občina od finančnega erarja ljubljanski grad s pripadajočim posestvom vred za 60, 000 K ter se obenem zavezala, da namesto sedanjega skladišča za smodnik, ki se ima v kratkem podreti, na ljubljanskem polju na svoje stroške zgradi nove skladišče, kar bo stalo približno deset tisoč kron. Grad je že prešel v mestno last, in treba bo torej občini skrbeti za to, da se obsežna poslopja preurede tako, da postane grad v resnici privlačna točka ne le za domačine, ampak tudi za tujce. Krasen razgled, ki se nudi obiskovalcu z ljubljanskega gradu, privabi že sedaj lepo število tujcev, a treba bo poskrbeti tudi za primerno občilo, ki bi olajšalo pristop. Načrti za napravo električnega dvigala iz mestne hiše na grad so baje že izgotovljeni ter se še tekom letošnjega leta projekt predloži obč.svetu v odobrenje. Kakor se poroča, pro-jektovana je v grajskem poslopju moderna restavracija z verando in razgledom na prelepe naše planine. Stanovanja se bodo adaptovala, uvedel se bo vodovod ter uredili nasadi.
—	V Rusiji je izšla statistika narodnosti, ki jih je 110. Slovani štejejo 73% prebivalstva. Slovencev, Hrvatov in Srbov je v Rusiji 1815.
—	‘Danica’ — prenehala! Najstarejši slovenski list je nehal izhajati. 1. julija 1. 1848 je izšla prva številka “Slov. cerkvenega časopisa”, ki ga je začel izdajati dr. Iv. Zlatousti Pogačar. L. 1852. sta bila urednika L. Jeran in A. Zamejc. Jeran jo je urejeval do 1. 1896, po njegovi smrti pa Fr. Birk, A. Kalan in od 1. 1899. dalje Tomo Zupan. V ginlji-vih besedah jemlje ta poslednji urednik, lastnik in izdajatelj slovo od čitateljev “Daničinih”.
—	Umrl je dne 15. jan. v Leoni-šču v Ljubljani č. g. Matej Pintar, župnik v začasnem pokoju. Pokojnik je bil rojen 1. 1859. v Zalem logu in 1. 1883. posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Čatežu ob Savi, v Radečah pri Zidanem mostu, v Št. Rupertu, kot ekspozit v Trnju pri Slavini, kot župni upravitelj v Stari Oselici, kot župnik na Trati in naposled od 1. 1903. v Šent Gotardu. Vsled bolezni je stopil koncem leta 1905. v začasni pokoj.
—	Mrtvega našli. Andrej Urbančič, večletni tajnik v Volčah, je bil pred časom izginil. Iz Ljubljane je bil potem poslal svojo oporoko; mislili so, da je odšel v Ameriko. Pred kratkim pa so našli poleg Novega mesta mrtvega človeka, v katerem so spoznali končno nesrečnega Urbančiča.
—	Sin grozil očetu. V Gorici so aretirali znanega postopača 211et-nega Petra Medveda, pristojnega v Šent Vid pri Litiji. Medved je žugal svojemu staremu očetu Boškinu, ki mu ni hotel dati zahtevanega denarja, da mu zažge hlev, nahajajoč se na Cingrofu.
—	Slovenec podpredsednik častniške kazine v Belgradu. Zbor vseh belgrajskih častnikov je izbral za podpredsednika ‘ ‘častniškega doma” v Belgradu našega rojaka Janka Vukasoviča. G. Vukasovič je bil prej poveljnik IX. pešpolka kneza Nikolaja črnogorskega, a zdaj je poveljnik srbskega orožništva. Med častniki je zelo priljubljen, velikega
junaka se je pokazal v bojih 1. 1876., 1877., 1886. in 1886. in je zato odlikovan z vsemi srbskimi redovi. Četudi živi od mladosti do danes v Belgradu, govori še vedno pravilno slovenščino in zasleduje življenje Slovencev z vso pozornostjo in velja za enega najbolj navdušenega Jugoslovana.
—	Poročil se je 16. jan. v knezo-škofijski kapeli g. med. dr. Josip Pogačnik z gdč Amalijo Povše, hčerko državnega in deželnega poslanca g. Frana Povšeta.
—	Obnovljecje vinogradov. S
Trebelnega se piše:	V letošnji mili
zimi po vinogradih vse koplje, oziroma rigola, da se zasade pomladi nove trte. Delo je zelo naporno. Večinoma kamnit svet je treba 70 do 80 cm globoko prekopati. Kdor mora delavce najemati, plača 6 do 7 krajcarjev od štirjaškega metra. Vinogradniki upajo, da jim bodo prenovljeni vinogradi zopet vir dohodkov. Da bi se jim le upanje ne izjalovilo! Zadnje jeseni je veliko na zeleno cepljenih trt pozeblo in tako je bilo delo zastonj in jedno leto je izgubljeno.
—	Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem je v letu 1905 sprejela 1715 bolnikov. Iz prejšnjega leta jih je ostalo 98 torej" je bilo oskrbovanih 1809 bolnikov 32,-916 dni. Bolniki so bili raznih stanov in narodov.
—	V gozdovih mokronoške graščine okrog Trebelnega poje neprenehoma sekira. Italijani bodo vse bukve premenili v oglje. Goličave, ki bodo nastale, ne bodo ugodno vplivale na podnebje. Vže sedaj se je toča rada oglasila; kaj bode šele v prihodnje?
—	Prostovoljna požarna hramba v Planini je izvolila častnim članom kneza Windischgraetza, velikega dobrotnika tega prekoristnega društva, v svojem rednem občnem zboru.
—	Ciganska kupčija. K posestniku Mulecu v Smarjeti na Pesnici so pred kratkim prišli štirji cigani s konjem, ki so ga ponujali v zameno. Mulec naj plača 40 K po vrhu in pa svojega konja naj jim da. Mulec je bil zadovoljen in jim je dal svo jega konja, plačal 40 K in se zavezal plačati še 40 K, če bo konj popolnoma dober. Cigani so odšli, a po ostalih 40 K jih ni bilo. Mulec je dal ciganskega konja preiskati in dognalo se je, da je konj bolan na vseh štirih kopitih in da ne bo dolgo več živel. Mulec ima škode skoro 400 K.
—	V zaporu se je obesil v Celju na osem mesecev ječe obsojeni Franc Bitenc iz Grušovlja.
—	Samoumor v uradu. V Konjicah se je radi domačih prepirov obesil 61 let stari pisar Anton Marguč
—	Okič v Mariboru. Znani Knaj-povec Okič biva že nekaj dni v Mariboru. V okolici namerava napraviti Knajpovo zdravilišče najbrže v Framu. Tudi namerava izdajati v Mariboru medicinski mesečnik “Domači zdravnik.”
—	‘Poslovenjenje’ Koroške. Tega se boje koroške “Freie Stimmen”. V zadnji svoji številki naštevajo več krajevnih imen, katera so zaznamovana v novem “obč. slovarju” tudi s slovenskim imenom. Ta slovenska imena so se rabila v deželi že takrat, ko so pradedje sedanjih koroških Nemcev lovili po gozdovih Germa-nije medvede in mrjasce ter v živinskih kožah plesali okoli svojih hrastov.
—	Abesinski cesar in koroške puške. Abesinski cesar Menelik je kupil pri Petru Wernigu, c. kr. iz-delovatelju orožja na Koroškem, čveterocevno puško, izdelovano po zistemu, ki ga je iznašel Wernig sam. Ta dogodek je za domačo avstrijsko puškarsko industrijo zelo zanimiv.
— Dva poizkušena samoumora. V Trstu sta se hoteli zastrupiti žtletna Terezija Horvat in 42lelna Josipina Gerbec, a so ju zdravniki rešili.
%
>
*
USTANOVLJENO LETA 1893.
S A K
GLAVNA PISARNA:	* J
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
?
TEL.EFON 3795 CORTLANDT,

Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
» VSEH PAR0BRQDNIH DRUŽB. A* j*
Pošilja denarje v staro
----------— domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prodaja
------------ po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
______ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor^ pokličite me in se slovenski pogovorite,
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 1091
★

*
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
Amerikaiiski Slovenec samo $1 na leto.
^Eii»iegiwiaa^iRfflig»i^t^ig^iawqBigiscaiBaBigi8BiiiBiBBiaiiaiieB
V

i
P?
|i	m® ^ v'm® V I AA £1 Ilf	if
I KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJU- I
I I Ü
1
1
P
irl
g
P
p
i
BI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins ML
ríJ
irl
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero
je dokazal, dani človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal.
p
a
1
Knjiga: ZDRAVJE.
fj TofnrJii i uoj'alii Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-p A-UlU! OJ l močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker | ’i am on edini garantira, da Vas v najkrajšem času t>Qpolnoma ozdravi, bodi si katere | koli notranje ali zunanje telesne bolezni
irl
S
I
I
I
Ji]
irl	.
gj ©zdravljen. Reuma-tizma in kronične bolezni želodca.
Ozdravljena glavobola, belega toka in bolezni notranjih ženskih organov.
Ozara?’*, ».isija, siasme in jetike.

is
il
Ozdravljen: živčne ho- [¡3 lezni, pokvarjene krvi l| in izpadanja las. q
I
Marko Lepetich,
Olga, La.
Alojzia Slama,
Clarkson, Nebr.
Janez Zabukovec,
Box 86 Butle, Mont.
John Krnač,
Box 14 Connorville, O-
1
Si
Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pintora, ne moramo tu priobčiti.
...vod,
II
a
kï
i Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški iujUm a pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt (i, ni n >, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano ji Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko ¡ji
opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.	[|
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse is glavne znake.m to v svojem'maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:	ji
r. E. C. COLLINS
INSTITUTE,
1
H
I
MEDICAL
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y. «I
Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	*
jj	Zavod Ur. E. (J. Collins-a je otvorjen od io ure dopoldne do 5. popoldne.
AMERIK ANSK1JL0YE1C.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Jollet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
SIovenic-Aniiricaa Printing Co.
Joliet, ill.
Advertising rates sent on application.
<TRAfesjffijfflCOUNCILfr j
CERKVENI KOLEDAR.
11. feb.	nedelja	6, po razgl. Gosp.
12. “	pondeljek	Evlalija.
13. “	torek	Katarina.
14 “	sreda	Valentin.
15	četrtek	Favstin.
Î6	petek	Julijana.
W. “	sobota	Finían.
Sveta družina.
Od začetka sveta ni bilo na naši »krogli zemlji hiše, katera bi bila vse sreče, vsega blagoslova bolj vredna, nego hiša, v kateri je večna božja Beseda postala meso. V tej družinici so bivale tri najsvetejše duše, kar jih je kedaj nosila mati zemlja. Jezus, večni sin nebeškega Očeta, Jezus, katerega ime je sveto šn je le zato na zemljo prišel, da bi po njem bili osrečeni vsi narodi. Marija, najeistejša, brezmadežna devica, katera je zaradi svoje ponižnosti, čistosti, pobožnosti pred Rogom milost našla in katero bodo vsi narodi do konca sveta srečno imenovali. Jožef, pravični, kateri je zavoljo svojega bogaboječega življenja vreden postal časti, ki jo |e vžival kakor Marijin ženin in kakor rednik sina božjega. Jezus o-trok, Marija mati, Jožef hišni oče — to je.bila cela sveta družinica; ta iiiša je bila pravi raj na zemlji.
O sv. družini nam sveto evangelije le malo povedati ve. A to ve krščanstvo od nekedaj, da je bila srečna — da presrečna. Sreče pa ji ni prineslo ne bogatstvo, ne čast, glavni stebri te družinske sreče so Mii: po-božnost, delalnost, miroljubnost.
Sveta družina je bila pobožna. Kje hiša je bila svetišče, kjer se je neprenehoma častil Bog v molitvi, pobožnem premišljevanju, bogo-i j ubitih pogovorih in pridnem delu. ¥eatato izpolnujejo vsi trije postavo Gospodovo. Spodbudno obhaja sv. družina Gospodove dneve in zapovedim« praznike. Vsako leto sta obiskala prepista devica in deviški ienin jeruzalemski tempelj in obhajala velikonočni prazuik v čistem jrfltijaooleča in časteča pravega Boga. Ko je stopil Jezus v postavno d.obOj, jel je obiskavali 'tudi on pri-«Tno vsako leto sv. kraj.
Sv. družina je bila d e 1 a 1 n a . J^odobe sv. družine nam predstav-ijajb.Jroje marljivih delalcev. Vsi trije udje male družinice delajo, ložei teše, Jezus mu pomaga, Marija fikrbi za hišo. Bogatstva sicer v skromni hišici; svetnega, telesnega bogatstva tu ni. A duševna obilost biva v tej hiši.
Svata družine je bila miro-Iri n b a a . Veseli pogovori odmevajo v-hej domačiji, urno napreduje delo. Krega, prepira, še naj-uaanje vprek besede ni slisati v »jej. Sveti Jožef glava vsej družini »krbi vestno za njene potrebe. Miroljubnost je tesna vez, ki veže vse 4ri ude te družine.
Trije glavni stebri družinske vreče so pobožnost, delalnost in miroljubnost. Ti trije stebri podpirajo hišico s. družine in vzdržujejo aje srečo. In kakosna je ta sieca? Ta sreča ni pozemeljaka sreča, te
sreče sv. družina malo vživa, nego je nekaljena sreča v Bogu. V dolini solz potujoča sv. družina hodi po trnjevi poti. V temni noči kliče angelj Gospodov:	“Vstani, vzemi
dete in njegovo mater, ter beži Egipet.” Sv. družina se ne prerniš lja, ne čaka, vda se v božjo voljo, trdno prepričana, da Bog tako hoče —Na božji poti se je izgubil božj sin; v Nazaret sta se vrnila brez Jezusa sv. Jožef in Marija. Med so rodniki in znanci ga nista našla, ka kor sta upala. Prišla sta zopet Jeruzalem, v strahu iu trepetu sta ga iskala in našla še le tretji dan. Nista se prepirala, kedo je kriv, da se je izgubil Jezus, oba sta ga šla vdana v voljo božjo iskat. Nič očitanja! Ko sta ga našla sedečega v tempelju med učeniki; besede “Sin, zakaj si nama to storil?”, ni so besede očitanja in vžaljenja, to so besede, ki so se izvile iz skrbne ga srca izbeganim roditeljem. V miru iu pokoju sv. družina ni živela, vedno se jej je primerilo kaj, kar je, je povzročevalo in z brhkostjo napolnjevalo srce. Toda, vse stiske, vse križe, vse težave in nadloge je sprejela sv. družina vdano in po trpežljivo, v zavesti, da prihajajo od Boga. Srečna je v Bogu, več ne želi.
Srečne bi bile družine današnje dni, ko bi posnemale sv. družino Pobožnost sv. družine bodi opo-minj za vse krščanske stariše. Vsaka družina mora po i^e izgledu praznovati Gospodove dneve in praznike. Da ni v nekaterih družinah prave sreče, vzrok je zanemarjenje te glavne dolžnosti. Hiša, v kateri ni molitve, ni lepih pogovorov, taka hiša ni srečna. Delo za družino ni sramotno, delo ima zlate korenine sreče; bogatstvo jih nima. Delo človeka redi brez bogastva, ne tako bogastvo brez dela. Vsi udje družine morajo delati, da ne obre-mene preveč drug drugega, sicer ni medsebojne podpore, sicer ni sloge v družini. Najhujši sovražnik dru žinske sreče je prepir, jeza, sovraštvo. Kjer pa so udje družine pohlevni, krotki, ponižni, kraljuje razumetje, mir božji, družina pre nese vse, tudi najhujše vdarce v nekaljeni zadovoljnosti.
V vsaki hiši naj hi visela na steni podoba sv. družine, v srcu vsakega družinskega uda pa naj bi bili zapisani zlati nauki iz živenja sv. dru žine. Ko bi se to zgodilo, izginil bi kmalu razdirajočiduh iz krščanskih družin in iz dežele; na močnih stebrih : pobožnosti, delalnosti in miroljubnosti pa bi se dvignila družina in dežela sebi v čast; drugim v izgled.	Danica.
Premog prvači.
G. F. E. Seward je objavil v tedniku “Engineering Magazine” nekoliko številk, ki kažejo narastek premogove produkcije v Zjed.državah. Prvi razvitek premogarstva v Veliki Britaniji je pospeševal njeno tovarništvo, da je prvačilo, ampak zadnjih trideset let sta Nemčija in Amerika pridobivali, in Združ. države sedaj prednjačijo prav zelo. Leta ISIS. je znašala produkcija Velike Britanije okoli 150,000,000 ton, Nemčije 53,000,000 in Združ. držav 52,000,000. Leta 1904. pa so bile številke za Veliko Britanijo 260,000,000, Nemčijo 186,000,000 in Združ. države 352,000,000 ton po 2,000 funtov, kar pomenja narastek za Veliko Britanijo 78 odstotkov, Nemčijo 250 odstotkov in Združ. države 576 odstotkov.
Amerika producira 74,000,000 ton trdega premoga in 278,000,000 mehkega. Sedemtisočšeststoinenin-sedemdeset strojev je poslovalo, da se je produciralo 79,000,000 ton. Okoli 550,000 premogarjev je delalo. V rudnikih mehkega premoga se dela skoro splošno osem ur, do-čim v rudnikih trdega premoga povprečno pet ur, a nakladalci in drugi delavci razun pravih premogarjev delajo devet ur. Plača se je zvišala dvakrat zadnjih pet let, 10 odstotkov vsakikrat.
t Večji del produciranega premoga se je porabil doma. Samo 21,000,000 ton od 352,000,000 se je izvozilo ali uporabilo za oskrbo parnikov namenjenih v inozemstvo, dočim je Velika Britanija od 260,000,000 ton izvozila 73,000,000. Ogromni razteg kupčije s premogom si lahko
predstavljaš, če povemo, da so ameriške železnice 1. 1904. prevozile skupnih tovorov 700,000,000 ton. Potemtakem je izkopani premog enak po teži polovici skupnih tovorov prevoženih v Združ. državah, dasi ne tvori polovice istih, ker se premog navadno prevaža po vodi.
Nepotrebno je baviti se z važnostjo kupčije s premogom glede uspevanja Združ. držav. Dejstvo, da se tako malo izkopauega premoga izvaža, je dokaz za ameriško podjetnost, ampak je tudi znamenje, da so tukajšnje naraščajoče tovarniške obrti sposobne uporabili ves premog, kolikorkoli se ga utegne več izkopavati vsled zboljšanih na činov ali odprtja novih premogovnikov. Kadar se uveljavijo in uvedejo Edisonovi načrti za izdelavo elektrike naravnost iz premoga ob ustju rudnikov, se bo zahtevala ne izmerna pomnožitev produkcije, in obenem bo ozračje velikih mest očiščeno prahu in dima, ki sta doslej označala naraščanje izdelovanja in kupčijo s premogom.
Slavna pevka Melba ima tako zvest spomin, da se nauči celo opero v enem tednu. Večinoma se uči v postelji, kjer je daleč od ropota.
Izguba ali dobiček?
Pod tem naslovom je objavila “The Chicago Daily Tribune” z dne 22. m. m. sledeči članek:
G. Braun, poseben nadzornik evropskega priseljevanja, pravi, da pošiljajo bivši podaniki cesarja in kralja, živeči v Združ. dr^v^h, $50,000,000 na leto v Avstro-Ogr-sko. To smatra za tako resno reč, da želi postavodaje, ki bi zajezila odtok denarja. Najpreprosteje bi se dalo pošiljanje preprečiti, če se privedejo v to deželo tisti sorodniki tu živečih priseljencev, katerim zadnji pošiljajo svoje trdo zaslužene dolarje. Ampak g. Braun bi rajši preprečil priseljevanje v to deželo v takih številih. Kakršnikoli ugovori se lahko navajajo, in nekateri ao tehtoviti, zoper neomejeno priseljevanje, je Braunov vendar brez vrednosti.
Nemožno bi bilo za avstrijske in ogrske priseljence, pošiljati v staro domovino toliko denarja, ako ga ne bi najprej zaslužili,potem hranili in tudi trošili v tej deželi za stanovanje, hrano, obleko in druge potrebščine. Bogastvo kake dežele leži v znesku dela, storjenega v istej. Da so si prihranili $50,000,000, so morali ti inozemci obogatiti to deželo s še večjim zneskom svojega dela. Dali so namestek ali jednako vrednost za svoje zaslužke. Druga pritožba zoper Ogre, Hrvate in Slavon-ne (sic!) je, da delajo za nizke plače; z drugimi besedami, da dajejo nenavadno velik namestek za plače-vani jim denar. To ne škodi deželi kot celoti, dasi utegne prekrižavati načrte tistih, ki žele dobivati največje plače za najmanj dela. Resnično pa zahtevajo ti priseljenci običajno plačo, kadar jo doznajo.
Poleg tega, da se trudijo za velike obrti v tej deželi, trošijo ti delavci velike svote tukaj, ki ne bi nikdar iztekale tja, kamor se, ako bi ostali priseljenci onkraj morja. Skupno bogastvo, tako pridobljeno in dodano bogastvu te dežele, mora ogromno presegati v Evropo poši-Ijane zneske. Od svote, poslane onstran oceana, se mnogo vrne v plačilo živeža in izdelkov, ki so jih inozemske občine takisto vstanu kupovati od Amerike, in bržkone predstavlja inozemska prodaja blaga, čegar izdelovanje in izvažanje omogoča delo teh priseljencev, večjo svoto nego preostanek od $50,000,000.
Ali hoče g. Braun tudi zabraniti Američanom potovanje po Evropi? Turisti, ki hodijo za zabavo vsako leto, plačujejo inozemskim parmskim družbam, železnicam, hotelom in drugim inozemskim združbam ali posameznikom najmanj dvakrat tolik znesek, kakor se pošilja v Av-stro-Ogrsko. Tako se je godilo že več zarodov, in dežela je se srečna. Toki ameriškega zlata povzročajo, da nosijo evropska tla sadje, in ko to zori, ga mi tržemo. Denar se vrača in ves svet je na 'boljem takisto.
Abesinski cesar Me-nelik je zadnjič izdal naredbo, s katero se vsem abesinskim podanikom strogo prepoveduje, kupčevati ssuž nji.
Neki farmar v Južni Dakoti hoče poslati gospej Long-worth (sedaj Alice Roosevelt) pod-zemljic take velikosti, da bo en krompirček zadosten za šest oseb.
Andrew Paul, maršal v Girardu, Pa., dela v slavo delu, Njegova plača je $1 na leto, a 60c plačuje prvega dne vsakega leta ob zaprisegi, in potem da $1,000 poroštva za urad.
Alfred Gwynne Vanderbilt si je zgradil zasebno tovarno za avtomobile v New York City, ki bo opremljena z vsemi modernimi deloštedljivimi stroji, kjer se bodo izdelovali avtomobili samo za g, Vanderbiltovo rabo.
Neki človek v mestu Providence, ki je pokadil na dan po osem zavojčkov cigaret, je bil proglašen slaboumnim. Po pravici. A postal ni slaboumen vsled cigaret, nego bil je že poprej slaboumen, drugače ne bi bil kadil toliko cigaret.
Potres na Dolenjskem v Zagrebu, na Dunaju in na Ogrskem so spet čutili dne 9. in 10. januarja. Dočim je bil v prvih treh krajih samo lahen, je bil Deki poseb no močan v Malih Karpatih .V Nitri se je podrlo 15 hiš in cerkev, v Ja-blonici se je podrlo osem hiš in v Nagysenkvi imajo hiše kot roka debele razpokline.
Maroški sultan toži “saharskega oesarja” za 300,000 frankov. Vladar puščave je poslal nekoč sultanovega vezirja v London naj nakupi zanj dvorna oprave za 300,000 frankov. Sedaj jih pa noče plačati. Vezir mu je pisal:	“Ako
ste res Jaques, cesar Sahare, plačajte, ako pa ste kramar Jaques Le-baudy iz Pariza in nočete plačati, Vas pa tožim.” To se je res zgodilo.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljži lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STUIC0, PODAGRO iti
in razne reumatične neprilike.
SAnO; 2Set. in 50ct. v vseh lekarnah ati pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Jacob Pleše
MESNICA.
gnwmwr linimumtmis
”¡ 911 North Scott Street.
JOLIET, ILLINOIS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Thomas A. Edison znani čarovnik in elektriški iznajditelj, je tudi šaljivec. Neki poročevalec je bil pri njem te dni pa je opazil vzorec podoben zibelki s telefonskim pristavkom. “Bes te plentaj, kaj pa je to?” je vprašal poročevalec. “S to iznajdbo upam obogateti,” je rekel Edison resno. “To je motor, ki ga goni glas. Priklopiš ga k zibelki in čim glasneje dete kriči, tem hitreje se guga zibka.”
Za slučaj francosko-nemske vojne bi mogla Francija izvesti mobilizacijo svoje vojske že v 14 dneh. V tem času bi postavila na nemško mejo 700,000 mož, dočim jih je leta 1870. mogla postaviti le 200,000. Za odvoz cele francoske vojske bi bilo treba 1500 vlakov, za semintja 3000 vlakov s 60,000 vozovi. Za odpošiljanje enega vojnega zbora je treba 120 vlakov.
Predsednik francoske republike dobiva 1,200,000 frankov plače na leto, 700,000 pa za repre-zentacijske in potne stroške. — Civilna lista avstrijskega cesarja je Ž2 milijonov kron, pruskega kralja 15 milijonov mark (kakor nemški cesar ne sprejema pruski kralj nikake civilne liste), angleškega kralja 543,-000 funtov šterl. = 2.6 milijona dolarjev, civilna lista italijanskega kralja 16 milijonov lir, ruskega carja 13 milijonov rubljev.
Chieaška dražba za plin e sklenila, ceno plinu znižati od $1 na 86o za 1000 kubičnih čevljev, a župan zahteva znižanje na 75c.
V Denveru, Colo., je 17 let stara Enid Hilton rešila smrti svojo prijateljico Bessie Merton. Zadnja je padla v vodnjak, ki je bil slabo pokrit. Gdč. Hilton je pritrdila vrv ob bližnje drevo, splezala po vrvi v 30 čevljev globoki vodnjak, privezala vrv okoli života svoje prijateljice, plezala potem nazaj in potegnila že onesveščeno devojko navzgor.
čast nam je naznaniti slavenemu občinstvu, da smo se pre i kratkim preselili v
našo novo prodajalno,
katera je ena izmed najlepših v Jolietu in okolici. Pridite in oglejte si jo in naše izvrstno blago kakor: DIAMANTE, URE in drugo zlatnino, katere prodajamo sedaj po najnižji ceni.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Točim izvrstno pivo. katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
NU1TUU
CASE
Pozlačena ura za $3,98
se nikoli ni fcila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovaraa, z gornjim u a vijakom in z nafinejšem kolesom, C. O. D. le za ¿3.98 in ex presne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna kakor druge pozlačene ure, in drži cas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Bito uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro.
M. Recta St CO., Jewelers, Dept. 183 Chioago, III.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravil« za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložit’ denar.
John Kracker,
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND.
OHIO.
MIHOČEMOTTOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Oesplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš lumbb ¿glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi ve bomo zadovoljili in tl prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
* je
je najboljše vrste na’l7 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji le $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na ezpres pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, aa nam še kaj dolgujete,ker
vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vara jo za $13.$C. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M. Recta & Co.. Jewelers, Dept. 282, Chicago, UL
Tie Joliet JfolioDal Bail
Razpošilja denar pa vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Kam pa danes?
V Lockport!
Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-16 Ninth Street,
Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerljo In mesnico.
3IIKE BOŽIČ.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik.
Herbst&Sin
J Pogrebnik in J I balzamovalec
Chicago Phone 582... .Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373
IOS «Tefferson St.
JOLIET, ILL.
13?” Govorimo po nemško. Odporto po dnevi in po noči.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svoj ega mesarja za
1
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 EschangeStreet Joliet
H.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
J A TNI NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško In angleško.
rt*
(
I
Î
l
$_____________~-€)	(&—______________S
S
K. S. K.
JEDN0TÁ
) «)K39MH040404(H0404ÍH!H04tHtH<HÍHCH!HI>CHCH<H!»£H^
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, ‘2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Franic Bojc,222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Dunda., Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 167* St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Dfthovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., o liet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, Ul. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž,700 S. Central Park Ave., Chicago, III.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Pristopili člani:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: 9271 Florijan Udovič, roj. 1887, 9271 Alojzij Hočevar, roj 1881, spr. 8. febr. 1906.
Dr. š. 187 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich.:	9273 Mihael Turk, roj 1887,
9274 Peter Šterk, roj. 1884, 9275 Jurij Majerle, roj. 1882, 9276 Mihael Maurin, roj 1881, 9277 Peter Maurin, rof. 1881, 9278 Jurij Muhič, roj. 1875, spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 823 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: 9279 Matija Patek, roj. 1882, 9280 Anton Žnidaršič, roj. 1877, spr. 8. febr. ’06. Dr. š. 40 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa.: 9281 Jožef Franko-vič, roj. 1886, spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 49 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: 9282 Janez Modic, roj. 1887, 9283 Janez Japuh, roj. 18S0, 9284 Frano Likovič, roj. 1877, 9285 Franc Gris, roj. 1876, 9286 Martin Ambrož, roj. 1874, 9287 Franc Šajn, roj. 1873, spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 127 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O.: 9288 hrane Kek, roj. 1862, spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 29 članov.
Prestopili člani:
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. T. k društvu sv. Štefana 1, Chioago, 111.: 7029 Karol Pogačnik, 5. febr. ’06. I. dr. š. 114 članov
II. dr. š. 79 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet,lil.: 6222 Peter Kimak, 21.jan. 1906.	•	Dr. š. 111 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa.: 5981 Jožef Škedel, 5. febr. 1906.
Dr. š. 79 članov.
Suspendovani člani:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111.: 27 Anton Jerman, 5. febr. 1906.
Dr. š. 113 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III.: 8061 Alojzij Dobravec, 2650 Anton Dovjak, 31, jan. 1906.	Dr. š. 109 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: 1955 Matija Virant, 27. jan. 1906.	Dr. š. 60 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: 5593 Jožef Rubšič,
29.	jan. 1906.	Dr. š. 185 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8102 Milan Kosanovič, 3. febr. 1906.	Dr. š. 79 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.:	2638 Margareta Ku-
kar, roj. 1882, 2639 Marija Sejatovič, roj. 1872, spr. 8. febr. 1906.
Dr. š. 57 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich.: 2640 Marija Puhek, roj. 1882 spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 95 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: 2641 Katarina Ma-tijašič, roj. 1885, 2642 Marija Šubašič, roj. 1883, 2648 Marija Ambrožič, roj. 1882, 2644 Marta Bunjevac, roj. 1880, 2645 Ana Panjan, roj. 1875, 2646 Marija Kuretič, roj. 1868, 2647 Barbara Fabič, roj. 1866, spr. 8. febr. 1906.	Dr. š. 61 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, O.: 2648 Antonija Svet, roj. 1887, 2649 Marija Udovič, roj. 1880, spr. 8. febr. 1906.
Dr. š. 17 članic.
Suspendovana članica zopet sprejeta:
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III.: 2145 Marija Kimak, 21. jan. 1906.
Dr. š. 36 članic.
Iz urada glavnega tajnika.
Prosim vse tajnike onih društev, ki še niso vrnili nobenih starih certifikatov ženskih članic, da to store kar najhitreje mogoče. Za vsa ona društva, ki so mi certifikate že poslala, sem izdelal nove, katere, upam, so vse v redu prejeli. Prosim torej malo več pozornosti na to stvar! Ako pove kaka članica, da je stari certifikat izgubila, naj tajnik sporoči njeno ime, da ne bo nepotrebnega zadržka. Čim preje torej pošljete stare certifikate, tim preje bodete dobili nove!
Opozarjam vsa društva, da mora biti poleg društvenega pečata ter predsednikovega in tajnikovega podpisa na vsakem cartitikatu tudi podpis onega člana ali članice, kateremu je izdan certifikat in še ene priče. To je važno in naj se pazi, da je vse prav napravljeno. Na prazno vrsto na novem certifikatu, končujočo se z besedo “Member”, naj se podpiše oni član in članica, komur je izdan certifikat; na prazno vrsto, končujočo se z besedo “Witness”, naj se pa podpiše priča.
Nikdar ne morem develj povdarjati, naj člani in članice pazijo na certifikate, ter jih hranijo kot vrednosten papir, tako da jih bo v slučaju potrebe lahko najti. — Še nekaj je, nakar želim opozoriti tajnike, in to, da pri pošiljanju starih certifikatov predplačajo vso poštnino,da je ne bo treba potem meni doplačevati, kot sem moral to do sedaj storiti v mnogih slučajih. Stari certifikati se morajo pošiljati kot “first class matter”, t. j. proti isti poštnini kot navadna pisma, za katere se plača za vsako unčo teže ali manj po 2 centa poštnine.
Račun zadnjega četrleta 1905 kot tudi za celo leto 1905 bo priobčen v prihodnji številki glasila Jednote. če bi bila v istem kaka pomota, naj me blagovoli društveni odbor na to opozoriti. Vsled razsežnosti računa in obilice dela ne more biti račun preje priobčen.
Ako tajniki in tajnice podrejenih društev glasila Jednotinega še ne
prejemajo ali pa redno ne dobivajo, naj opozorijo nato listovo uprav-ništvo.
K sklepu vzpodbujam vsa podrejena društva, da se po svoji moči zavzemejo za pomnožitev števila svojih članov in članic že takoj v začetku leta 1906,da bomo koncem istega lahko s ponosom gledali na pomnožene vrste zavednih rojakov in rojakinj pod praporom K. S. K. Jednote, kotigledamo sedaj s ponosom na napredek naše organizacije v letu 1905 v finančnem oziru. K. S. K. Jednoto se sme lahko vsakemu priporočati kot dobro, zanesljivo in varno organizacijo, kajti z ozirom na število let njenega obstanka in sorazmerni naraščaj njenih vrst ter finančnega premoženja se more ista meriti z vsako drugo organizacijo jednake vrste v Ameriki.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, Ul.
0404040404040404040404MtHCH04(H(HCH(H040404
Joliet, 111., 5. febr. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K.
J.	je imelo svoje letno sejo dne 4. t. m. in obenem volitev novih uradnikov za 1. 1906., ki so sledeči:
Steve Štanfel, predsednik,
Steve Vertin, podpredsednik, Mihael Wardjan, I. tajnik,
Josip Mauser, II. tajnik,
Mike Kočevar, blagajnik,
Martin Težak, zastopnik,
Anton Jurjevič, Peter Rogina in John Butala, nadzorniki,
Rihard Ritmanič, zastavonoša, Anton Jurjevič, ravnatelj. Opozarjam vse tiste društvenike, ki so izven Jolieta, da naj od zdaj zanaprej pošiljajo vse doneske za asesmente na I. tajnika Mihaela Wardjana in ne več na Martina Težaka. Za ta mesec naj se vsak potrudi, da plača še prejšnjemu tajniku, da ne bo preveč ostajalo dolga pri oddaji knjig.
S pozdravom
Martin Težak, bivši tajnik, Mihael Wardjan, novi tajnik, 90S Scott St.
Biwabik, Minn., 30. jan.—Društvo sv. Janeza Krst. št. 13. K. S.
K.	J. je pri zadnji letni seji izvolilo zal. 1906. sledeči odbor:
Josip Iglačfpredsednik,
Franc Jaklovič, podpredsednik, John Stopnik, I. tajnik,
Math Tomac, II. tajnik,
Frano Nose, delegat,
Anton Urih in Math Tomac, rač. pregledovalca,
John Stopnik, društvovodja, Valentin Kumprej, zastavonoša, Franc Zakrajšek, Jernej Potokar in Jakob Kariš, bolniški odborniki za Biwabik,
Franc Mohar, bolniški odbornik za McKinley.
Poročila sta se dne 29. t. m. v tukajšnji cerkvi sv. Janeza Krst. g. Franc Pezderc, doma iz Černomlja, in gdč. Marija Škrinar iz Semiča, čestitam novoporočenoema, posebno pa v imenu društva, kateremu pripada on.
Bratovski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote.
John Stopnik, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 2. febr. — Žensko društvo Marije Sedem Žalosti št. 81. K. S. K. J. je imelo v nedeljo dne 28. januarja glavno letno sejo pri kateri se je izvolil novi odbor za tekoče leto, ki je sledeči:
Marija Flajnik, predsednica,
Ana Jugovič, podpredsednica, Jožefa Fortun, I. tajnica in zastopnica,
Neža Gorišek, II. tajnica,
Marija Lokar, blagajnica, Frančiška Volk, Barbara Šimčič in Ana Frankovic, nadzornice.
Koncem mojega dopisa pozdravljam v imenu celega društva vse člane in članice K. S. K. Jednote ter jim želim dober uspeh.
Jožeja Fortun, I. tajnica.
Naznanilo.
Vsled razširjenja naše dosedanje trgovine na 606 Masonic Temple, preselili smo radi premalega prostora našo trgovino na 1114 Hey-worth Building.
V novem prostoru imamo sedaj obilo zalogo razne zlatnine, ur, verižic, prstanov i. t. d.
S spoštovanjem
M. Pogorelc,
llllf Hegioorth Building, Chicago, lil.
Kupuj svinčnike in druge pisalne potrebščine v “Amer. Slov.” knji-garnici.
0404040404040404040404041
Iz slovenskih naselbin.
^404040404040404040404040
Lorain, 0., 30. jan. — Fran Bivc, doma iz fare Št. Vid ua Dolenjskem, je umrl dne 8. t. m. po trimesečni bolezni, previden s sv. zakramenti. Tu zapušča žalujočo ženo in sinka. Pokojnik je bil član društva sv. Alojzija št. 19. J. S. K. J., ki mu je priredilo lep pogreb.
Eveleth, Minil., 2. febr. — Fr. Klun, doma iz Sajevca pri Ribnici, se je ponesrečil v rudniku, kjer se je kamenje utrgalo in ga je na mestu ubilo. Pogreb so mu oskrbeli rojaki,kajti bil ni pri nobenem podpornem društvu.
J os. Berlič je umrl vsled telesnih poškodeb, zadobljenih v Adam Spruce-rudniku. Pokopan je bil iz slovenske cerkve.
Ely, Mina., 2. febr. — Zadnje dni so se tu poročili rojaki:	John
Kužnik z Ano Samec; Math Grahek z Uršulo Centa; Anton Tekavec z Ano Čebin; Jurij Verderber s Cecilijo Videtič.
Ely, Minn., 4. febr. — Cenjeni g. urednik, prosim malo prostora v našem nam cenjenem listu “A. S.” Mislim, da se je že marsikateremu zameril ta nemili zimski čas, ravno kakor meni. Zato si sem ravno danes, ki je nedelja, privoščil prav gorko sobo, ter poiskal pero in črnilo, da nekoliko sporočim drugim čitateljem o našem kraju.
Z delom gre precej dobro to zimo, število mož nas je 1000, kateri delamo v rudnikih, in dela se ponoči in podnevu izimši nedelje. Spodobilo se bi, da je plača boljša kot je, zato ker se mora v nevarnosti delati. V zadnjem mesecu jan. t. 1. se je podalo precej mladenčev in deklet v zakonski stan, a mislim, da bi se še več kaj takega zgodilo, samo primanjkuje poštenih in pridnih deklet.
Prisklepu mojega dopisa pozdravljam vse drage čitatelje in rojake, tebi, “Amerikauski Slovenec”, že-lim obilo naročnikov in predplačnikov.	John Težak.
Dobrniče, na Dolenjskem, 17.
jan. — Vas Verbovec v naši občini je ob času daljšega deževja večinoma v vodi, da otroci in stari ljudje še do župne cerkve ne morejo priti. Da bi ljubi Bog odvrnil od nas to pogosto nadlogo in bi stari in mladi mogli opravljati svoje molitve v v vasi, obrnil sem se podpisani do brata Matije v Wenoni, Ul., naj bi nabral pri rojakih in prijateljih kaj denarja za kapelico v vasi, kakršne revni vaščani sami ne zmorejo lahko. Nabral in poslal mi je v ta namen 73 K 30 h, lep prispevek za kapelico, ki bi stala do 300 K. Zato se njemu in g. Jožefu Jelenc, ki mu je pomagal nabirati, in vsem darovalcem prisrčno zahvaljujem ter kličem: Bog Vam povrni!
Bernard Jarc, posestnik.
Zastonj
pošljemo knjigo: “Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase?” vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 East 33 st., New York, N. Y.
$18.10 stane vožnja v Pueblo,
Denver ali v Colorado Springs via Santa Fe le dne 6 in 20 feb. Prav nizke cene za “round trip” vožnjo do prej omenjenih mest in Kansas, Oklahoma, Teras, New Mexico, Indian Territory i. dr. H. C. Knoirlton agt. “Santa Fe.”
903, 905 N. CHICAGO ST.
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ
KATERE PRODAMO SEDAJ PRAV PO CENI črne in višnjeve ‘‘Kersey” gornje suknje,
vredne 15.00, prodajamo sedaj po...........
$7.00 vredne ekstra dolge gornje suknje sive barve, prodajamo sedaj po............,.....
$12.00 vredne “Kersey” gornje suknje, črne in viš-
$3.50
$5.00
t njeve barve, dolge so 52 palcev, prodajamosedaj po..$9.00
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collins Street Joliet, Illinois
Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
oooooooexx»ooooooocxMoooooooocx»ooooooooooooooooocxx}o
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulogje: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
YL estna hranilnica ljubljanska
je najvežji in najmočnejši slovenski denarni zavodlte vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
T mestni hraniluici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torejjtolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poso«-jilniea, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje tTdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači t Prešernovih ulieah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW TORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
i<mxxxmxxiooocxx»ooooooo(
M. E. Sahler Sc Co.
209 Jefferson St., Joliet, 111.
Spet nekaj novega!
Samo eden'dolar na teden oskrbi vašo hišo z vso potrebno opravo.
Pridite in poskusite.
Sedaj prodajamo blago po najuižji ceni.
Sofe vredne $15.000 prodajamo sedaj po..$10.50
Pisalne mize prodajamo sedaj po..... $12 98
Najboljše peči za gretje prodajamo po...$24.00
Toraj ne opustite te lepe prilike, nego pridite in oglejte si naše blago predno kupite kje drugje. Blago prodajamo za gotov denar ali na obroke.
M. E. Sahler & Co., 209 Jefferson Street.
In Satan je sklenil...
J. Vidovič.
Satanu je zamrzel slovenski narod in sklenil ga je uničiti. Močno je zažvižgal na svojo piščalko, da se je stresel ves pekel. Takoj je prisopihal satanov hlapec Volkodlak, se globoko priklonil pred strašnim poglavarjem in trepetal kot šiba na vodi.
“Zamrzel mi je slovenski narod”, reče Satan, “pošljem tebe na zemljo, da ga uničiš! Pa gorje ti, če ne boš delal z vsemi močmi, da ga umeis!”
In Volkodlak se je globoko priklonil in odšel na zemljo. Trudil se je in potil, delal z zvijačami in z vsemi sredstvi, da bi uničil slovenski rod. A narod je bil trden in žilav in ni se dal ugonobiti. Volkodlak se je vrnil nazaj v pekel poročat svojemu vladarju, kaj je dose-gel.
Satan je pogledal v veliko zrcalo, v katerem se je videlo vse, kar je bilo in kar bo. In njegovo čelo je postalo temno, ko je videl v zrealu, da slovenski narod še živi, le tu in tam je videl na slovenski zemlji tuj narod!
“Kaj si delal, nezvesti hlapec? Poslal sem te, da uničiš slovenski narod in kje je tvoj uspeh?
“Milost, milost!” zaječi Volkodlak. "Ko sem prišel na zemljo, sem se spreobrnil v človeka in se imenoval Nemec. Z vsemi sredstvi sem skušal narod uničiti, a narod je pretrden, prežilav, ni ga. mogoče uničiti. Zatorej prosim, bodi milostljiv, mogočni vladar!”
“Proč od mene, nezvesti hlapec ! Za kazen moraš romati vsako leto na Višarje!”
In Satan je zopet zažvižgal, da se je stresel ves pekel. Prihitel je dragi satanov hlapec Pesoglav. Globoko se je priklonil in čakal, kaj poreče njegov vladar.
“ Zamrzel mi je ”, reče Satan, “slovenski narod. Pošljem te na zemljo, da ga uničiš. Pa bodi pametnejši kot tvoj brat Volkodlak in gorje tebi, če ne končaš svojega dela meni po volji! ”
Pesoglav se je globoko priklonil in odšel na zemljo. Sklenil je uničiti slovenski narod z ognjem in mečem. Prihrumele so v slovenske dežele krute vojske. Mesta in vasi so gorele in kri je tekla. Slovenska mladina je bila odpeljana v »nžnjost, slovenska zemlja opusto-šena. Pesoglav se je trudil z vsemi močmi iztrebiti iz zemlje slovenski narod, a čim bolj se je trudil, tem trdnejše se mu je zoperstavljal slovenski narod. Krvavi boji so nehali, sovražnik je bil premagan.
In Pesoglav se je vrnil v pekel ves obupan poročat svojemu vladarja uspeh svojega truda. Tresel seje, ko je stopil pred prestol Satanov.
Satan je zopet pogledal v zrcalo, li še živi slovenski narod. Njegovo selo se je stemnilo, iz oči so mu švigale strele, ko je videl, da še živi slovenski rod, da, še bolj čvrst in krepak kot prej.
“Kaj si delal, nezvesti hlapec?” zags^mi nad Pesoglavom. “Poslal sem te-na zemljo, da uničiš slovenski narod in kje je tvoj uspeh? Slo venski narod še živi, da, še trdnejši je kot prej? Govori!” In pekel se je stresel, da so se stiskali hudiči po vseh kotih.
“Prosim milost, milost, mogočni poglavar! Trudil sem se, kolikor je bilo v mojih močeh. Ko sem ppišbi: na zemljo, sem se spreobrnil v-eloveka in se imenoval Turek. Z veliko vojsko sem prihrul v slovenske dežele. Kar mi je prišlo nasproti, sem posekal z mečem, prelival sem slovensko kri, požigal sem vasi in mesta, mladino slovensko odpeljal v sužnjost, požigal sem hiše bolje, ropal sem in davil, a vse skupaj nič ni pomagalo. Narod slovenski je pretrden in prežilav, ne da se ugonobiti. Milost, prosim ajiloat, mogočni poglavar!”
“Proč od mene, nezvesti hlapec ! Nisem te poslal na zemljo, da bi moril in požigal, ampak da bi čisto uničil slovenski rod! Ne veš li, da se v boju krepi rod? S požiganjem in prelivanjem krvi si le krepil slo-
venski rod, zavoljo tega te kaznujem s tem, da moraš piti odslej blagoslovljeno vodo!”
“Milost prosim, milost, mogočni poglavar!”
“Poberi se!” je zagrmel Satanov glas, da so se tresli vsi hudobni duhovi.
In Satan je zopet zažvižgal, da se je stresel ves pekel.
Prihitel je tretji satanov hlapec Iškarijot, padel pred prestolom na kolena in čakal, kaj mu zapove poglavar.
“Zamrzel mi je”, reče zopet Satan, “slovenski narod. Pošljem te na zemljo, da ga uničiš in gorje ti, če ne napraviš vse meni po volji!” “Storil bom vse po tvoji volji, mogočni poglavar”, reče Iškarijot in odide na zemljo.
In hudobni duh Išharijot je sklenil uničiti slovenski narod z izda-jalstvom. Hodil je od hiše do hiše, podpihoval može in žene, govoril zaničljivo o slovenskem jeziku, da z njim ne moreš priti daleč. Na-pihaval je slovenske starše, naj ne pošljejo svojih otrok v slovenske šole, ker slovensko itak že znajo, naj se učijo blage, gosposke nemščine, ker brez nemškega jezika ne moreš postati imovit. Sina je hujskal proti očetu, češ, “ne bodi tak nazadnjak kakor tvoj oče! Poglej nemški narod, kako gosposki je, zakaj bi ne bil tudi ti ! Ne poslušaj več slovenskih “farjev”, glej, samo ti hočejo biti še narodni, kar je posvetnih gospodov, vsi, vsi so že Nemci!” In Iškarijot je imel veliko sreče, zadovoljen se je vrnil nazaj v pekel.
Satan je pogledal zopet v zrcalo. In glej, videl je, kako se slovenski rod sam med seboj tepe. Sin vzdiguje pesti proti lastnemu očetu, nemčurski oče proti narodnemu sinu. Satan se je zasmejal in ves zadovoljen rekel Iškarijotu:
“Pojdi sem, zvesti hlapec, in povej, kako si to napravil!”
“Mogočni poglavar”, odgovori Iškarijot, “ko sem prišel na zemljo, sem se spreobrnil v človeka in se imenoval — Nemškutar — ! Nisem moril, ne požigal vasi in mest, posluževal sem se—izdajstva— ! Šel sem od hiše do hiše, se posmehoval grdemu slovenskemu jeziku, prigovarjal staršem, naj pošljejo svoje otroke v nemške šole, in glej, u-bogali so me, izdali so se za Nemce, začeli sovražiti svoj materni jezik, svojo lastno kri in zdaj se tepe narod sam med seboj, gotovo bo izkrvavel! Dobro seme sem zasejal, saj veš, da izdajalec rodi le izdajalca .	.! ”
In Satan se je zasmejal prebrisanemu hlapcu, da je tako modro napravil.
“Ker si vse tako dobro napeljal, hočem te pojaviti za poglavarja, najvišjega vseh nemškutarjev!” “Hvala tebi mogočni poglavar, vse sem storil iz ljubezni do tebe!”
“ Vzemi še več hudičev s seboj”, reče mu Satan, “in idi zopet na zemljo, da nadaljuješ pričeto delo!” In Iškarijot je poljubil konee satanovega repa ter odšel z mnogimi drugimi hudiči nazaj na zemljo delovat za izdajstvo med slovenskim narodom. On je sedanji poglavar vseh nemškutarjev!
Izgubil!
(Smešna.—Priredil Rožan.)
V	okrajnem mestecu R. se je vsak večer zbirala precejšnja družba v gostilni pri “Raku”. Danes zvečer so bili zopet skupaj in sicer vsi navihani fantje.
Od začetka so se zabavali z medsebojnim pripovedovanjem o raznih stavah, katere so se kdaj dobile ali izgubile: kako je nek gospod po dnevu mimo “ financarjev ” prenesel na Dunaju prešička ; kako je drug stavil, da bo vsak dan k večerji pojedel celega goloba in da bo tako delal cel mesec, in druge.
V	tem se odpro duri in v sobo je prišel adjunkt Žnable, izmed vseh največji navihanec. Vsedel se je med druge, in ko je kmalu zapazil
o čem se govori, je sam začel takole govoriti:
“Kaj pa gospoda, to vse nič ni! A jaz vem za imenitno stavo!” “Povejte tedaj”, je silil inžener Nadlegovač! — Seveda se gospod adjunkt ni pustil dolgo siliti; bil je v pravem tiru.
“ Cela reč, prijatelji”, tako je začel, “ se zdi na prvi pogled taka malenkost, da bi vsak izmed vas tudi stavil.”
Tu je vstopil v sobo gostilničar Rak. Ko je zapazil, da gospod adjunkt pripoveduje nekaj zanimivega, je tiho obstal, naslonil se na zid, in je zloženima rokama pazljivo poslušal.
“Prosim vas, ne pretirajte”, je j ugovarjal oskrbnik Beljček.
“O prosim”, se je branil adjunkt Žnable. “Zgodilo se je vse resnic no, kakor bom povedal: Nek mojih prijateljev je namreč stavil za pet steklenic šampanjca, da bo celo uro stal pred uro na zidu, mahal z roko sem ter tja, kakor nihalo, zraven pa celo uro govoril: tik-tak, tik-tak, a nobene druge besede.”
“O je! To ni nič!” zavpil je praktikant Večerja, znan zaradi svojega predolgega jezika.
“ Ne mislite ! Ni tako lahko”, je vnovič gospod adjunkt vse dražil.
Gostilničar Rak se je nemirno ganil, si je v zadregi redke lase pogladil z roko in potem brez pomisleka izbruhnil besedo: “Takoj bi stavil! Pa je to smešno, neumno.” “Ne stavite”, je vabil njegovo željo gospod adjunkt. In ko je videl, da Rak na vso moč premaguje željo po stavi, je po strani drugim namignil in rekel: “Sicer pa, če ste tak junak, pa stavite.” Gostilničar ni hotel.
“Aha, boji se”, je zaničljivo klical gospod poštar, ki nobene šale ni pokvaril. Rak je v obličja za-rudel, stopil k mizi in udaril ob njo s svojo veliko roko. “Tedaj velja”, je zavpil s posebno gorečnostjo.
“Nas je osemnajst prič, Rak”, prijel ga je takoj gospod Žnable za besedo. “Šala nič ne velja.” In ponovil je, kako se stava glasi, počasno besedo za besedo in dostavil : “Pa nič govoriti drugega! Vedno le: tik-tak, tik-tak.”
“Seveda”, je pritrdil gostilničar. “In kaj bote plačali? Kaj stavite?” je od drugega konca mize klical gozdar, kateremu so se že sline cedile, kako bo pil, če Rak izgubi. Oči vseh so bile obrnjene na usta gostilničarja, ki je konečno rekel: “Če izgubim, dam vam sodček plzenskega piva.”
“ Slaaaaaava ! ” vpil je gospod Večerja in mahal z rokami po zraku.
“Gospodje so priče”, je še dostavil gospod adjunkt nekako uradno. “Pojdite”, je rekel gostilničarju. In je vzel Raka pod pazduho in ga peljal med okna, kjer je visela stara ura. Večerja je odprl urine durice in napisal na košček papirja, da je ravno 8. ura 26 minut.
Bak se je razkoračil pred uro, vzdignil roke, stegnil mezinec in začel z roko migati, kakor nihalo, ob enem govoreč glasno: tik-tak, tik-tak.
Vsi gledajo gostilničarja. “Tik-tak, tik-tak” je šlo enomerno iz njegovih ust in v to se je mešal le smeh okoli sedečih.
Med tem je pa gospod ad,unkt vstal in šel naravnost v kuhinjo, kjer je gospa gostilničarka pekla zrezke gospodu Večerji, ki je danes že tretjikrat večerjal.
“Gospa Rakova, veste kaj novega?” je vprašal se v durih stoje.
“Kaj pa?” je nezaupno vprašala gostilničarka.
“Rak je znorel.”
Začudena je gostilničarka pogledala adjunkta, skoraj je pozabila vleči sapo. Pa takoj se je spomnila, da ima pred seboj šaljivca Žnabla, ki je že večkrat napravil kakšno burko.
“Pustite me pri miru!” “Verjemite mi.”
“Nimam časa. Vse se mi bo tu sežgalo ” in je hotela k peči. Ad-jnnkt je pa odprl duri iz kuhinje na hodnik in v sobo in je rekel : “Poslušajte tedaj.”
Goapa gostilničarka Rakova se je obrnila k durim. Gospodje v sobi so utihnili in na ušesa gospi je doletelo Rakovo: “Tik-tak, tik-tak.”
" ||
11
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.	Močni živci.
Dobro prebavljanje.	Močne mišice.
Dobro zdravje.	J3olg-o	življenje.
•
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.

Tritiefjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Po glasu ga je spoznala. Da, to je bil on . . .
In zopet sliši njegovo neumno: Tik-tak, tik-tak. S kuhalnico v roki je skočila v sobo. Pri durih je ustrašena obstala,uprla oči v svojega starega moža in sklenila roki nad glavo. Rak je razkoračen stal pred uro, kazal z roko in vedno mrmral: “Tik-tak, tik-tak.”
“Kaj pa delaš?” ga je svarilno vprašala. — Toda Rak je z drugo roko kazal, naj se briga le za se, in
dalje govoril svoj: “Tik-tak.”-----
“Vidite, da je znorel”, je pos-mešno omenil Žnable.
Še nekolikrat je gostilničarka opomnila svojega moža. Konečno ji je pa potrpežljivost ušla, ko je videla, kaj njeni starec počenja in ko ni znala uzrokn. Smeh gospodov jo je še bolj razgrel.
“^li si znorel?” je zavpila jezno in s strahom.
Rak pa le: “Tik-tak, tik tak. . .” Tedaj je jezna skočila k njemu, prijela ga za rame in vlekla od ure in se hudovala rekoč: “Norec stari, ne delaj nam sramote.”
“Tik tak”, je prišlo še iz ust gostilničarja. A gospa gostilničarka ni jenjala. Z vso močjo je prijela svojega moža in ga potisnila na meter daleč od ure.
“Beži, neumnica”, zavpije Rak. Pa komaj je te dve besedi izrekel, skočil je Večerja in ma ves glas vpil: “Izgubil ! Izgubil ! — Pivo sem! Slaaaaava!”
In gostilničar je moral iz kleti privleči sodček plzenskega, a žena jih je tisti večer slišala še precej, ker mu je pokvarila stavo.
gOOOOCXXXXXJOCXXXSOOCXXXXXXiO FRANK MEDOSHI I1 JH78 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en i blok od slovenske cerkve sv. Jurija i j l South Chicago, 111. i j ^jostilniear.... g	C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpred». W. G. Wilcox, kasir. Citizeiis1 National Bail:. Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
	Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros.
|i Izdeluje vsa notarska dela, pro- 'j1 i| daja šifkarte ter pošilja denar v ji| ¡1 staro domovino vestno in zanes- i|i ljivo. Poštena postrežba vsakemu, g 1 [ TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. j 1	
	
E. PORTER BREWING COMPANY	

EAGLE BREWERY
Pivovarna: South Bluff Street.
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER m
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
mm
Mil ti id PftflfftfAlf* Prodajalec ur, verižic, uhanov, ITiailJd rUgUiCIL prstanov in druge zlatnine.
Cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ne prezirajte:
Amerikanski Slovenec
Stane le %1 na leto.
mm
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Ravno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18, kolesovje najboljšega izdelka ameriškega;
ELGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD
na 15 kamnov, cena............
$13.00
Opomba. Te nizke cene so še za nedoločen čas Blago pošiljamo na zahtevo.
Naslov za zlatnino je:
MATH. POGORELC,
606 Masonic Temple
Chicago, 111.
Naslov za knjige in cenik:
MATH. POGORELC,
Box 226.
Wakefield, Mich.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DB. LEONARDA LANBESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnili organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdraoniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo žam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606
Chicago Phone 1521
4040«04040404040(H(H0404 -40
I Iz Združenih Držav 2 * tía Filipine.	^9
^ (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) 04<H04<H0404404<HM
sščan.) • 404C~«
III.
J OLI ET, ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telet. 26.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	&	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom oh vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanie 9X3 N. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Bar Goods.
J. O ŠČITEČ
BOTTLER
Van Buren St. , Joliet, 111.
Vojaško življenje na Filipinskih otokih.
(Dalje.)
Jaz sem opisal samo ta mesta, za-raditega ker v ravno tej okolici je bilo naše poglavitno delo zoper upornike. Posebno na vzhodni strani Lipe, tam je bilo, kjer smo največ pretrpeli tudi mi in smo izgubili precej mož in štiri častnike ne kega ranega jutra, kake tri mesece potem, ko smo se povrnili iz španske trdnjave nazaj v Taal.
Slišali smo, da se je zbralo veliko število upornikov na drugi strani Lipe in da so ti nameravali napasti mesto Lipa in je vzeti od naših vojakov. Dobili smo povelje po telefonu (kajti v tem času smo že imeli vsa naša mesta spojena s telefonom, tako da smo mogli pošiljati imenitna poročila kar bliskoma), da naj gremo na pomoč vojakom v Lipi. Mi iz Taala, vojaki iz mest Balayan, Bauan, Batangas in San Jose, vsi smo se združili in se podali proti Lipi. Bilo nas je okoli petsto. Zapustili smo Taal popoludne ob treh in smo dospeli v San Jose še ravno isto noč, in tam smo ostali do treh zjutraj prihodnjega dne, in tedaj smo zapustili San Jose proti Lipi, kamor smo dospeli oh šestih zjutraj. Videli smo, da so nas vojaki tam zelo nestrpno pričakovali, kajti slišali so, da so nameravali sovražniki napasti jih še tisti dan, kar pa se ni zgodilo. Mi smo ostali v Lipi cel dan, vedno na straži, in ob dvanajstih prihodnjo noč smo za pustili Lipo in se podali proti go ram kjer smo slišali, da so se sovraž niki utaborili. Namesto da bi mi čakali njih napada, smo jih hoteli presenečiti in jih mi sami napasti. Nekaj vojakov smo pustili v Lipi, da hi nam prišli na pomoč pozneje ako potreba, in vsi drugi, tudi vo jaki iz Lipe, smo se podali proti goram.
Bila je temna noč, tako da nismo mogli videti jeden druzega, toda pustili smo našim konjem, da so šli jeden za drugim, tako da se nismo mogli ločiti ali izgubiti. Ob štirih zjutraj smo že dospeli do vznožja gora, in ravno tam smo videli precej širok potok, ki je hitel naprej vštric z gorami doli proti jugu. Pustili smo naše konje na tej strani potoka,v varnem zavetju,in jednega vojaka za vsake štiri konje, in dolžnost teh vojakov je bila varovati konje in gledati, da se uporniki niso mogli pritihotapiti za njimi, v ko-jem slučaju so imeli zdirjati naprej proti nam ali nazaj proti Lipi, kakor najbolj pripravno. In mi vsi drugi smo prekoračili potok, kar je bilo precej lahko, in smo se začeli plaziti prav po tiho naprej in navzgor. Naši voditelji so nam dejali, da so sovražniki imeli biti zelo blizu, in zaradi tega je bilo strogo prepovedano pogovarjati se. Razprostrli smo se v dolgo vrsto, dva metra vojak od vojaka, in s puško nabasano in s telesom globoko priklonjenim smo se plazili naprej in po precej težavnem delu, včasih na vseh štirih, ter dospeli na vrh prvega malega griča, ravno ko se je začelo svitati. Pred nami smo imeli dolgo^ toda ne globoko niti široko dolino, ki je segala tja do vznožja glavnega gorovja. Ustavili smo se nekoliko, da bi se malo oddahnili, toda v ravno istem trenutku smo zapazili gibanje pred nami na drugi strani doline, ki se je razprostiralo v dolgi vrsti proti severu in jugu, in spoznali smo, da smo imeli sovražnike pred seboj, in tudi oni so nas kmalu zapazili. Predno bi mogel migniti z očmi, smo polegli vsi na trebuhe doli v travo, in reči moram, da je bila naša vrsta tudi precej dolga, toda niti polovico ne kakor sovražna. Mi smo se vzdržali nekoliko in nismo začeli takoj streljati, ker smo hoteli videti najprej kako merijo kaj naši sovražniki, ki so bilo zelo gosto v vrsti, jeden tik druzega. Ni nam bilo treba čakati dolgo, ker naenkrat smo sprejeli celo točo krogel j, ki so padale pred nami ali nad nami, toda ravno tedaj nikdo ni bil
zadet. Mi smo dobili povelje, dati jim nekaj strelov skupaj, in bilo je grmenja kakor še nikdar. Ne morem popisati ravno sedaj in nikdar, kako sem čutil tedaj in kaj sem mislil, vendar vem, da moj jedini cilj so bili sovražniki pred menoj in moja jedina želja je bila, pognati jih kolikor mogoče iz tega sveta. Vstre-lili smo skupaj petkrat in nato smo dobili povelje streljati po volji, to je vsak zase meri in strelja, kakor najbolje vidi in zna. Merili smo precej dobro, in dasiravno so bili sovražniki precej daleč od nas, sem videl, kako so padali, toda kakor hitro je padel jeden, je pristopil drugi in vzel njegovo puško in njegovo mesto v vrsti. Bilo jih je gotovo več nego tisoč tam pred nami, toda mi se jih nismo zbali, ampak smo nadaljevali naše izvrstno streljanje.
(Dalje prih.)
Čemu so mazila?
Zanesljivo mazilo, čegar kakovost je znana, rabijo razni ljudje v razne •vrhe. Zanimivo je citati in si predstavljati, kako neprecenljivo je tako zdravilo v vsaki domačiji. Rožica Petrašek, Clifton, N. J., piše: “Imela sem jako oguljeno nogo, a namazala sem jo z oljem sv. Got-harda in zacelila se je.” France Steska, Ipswich, S. Dak., piše: “Naša hčerka je imela zelo bolno grlo. Namazali smo je z oljem sv. Gotharda in bila je ozdravljena kakor po čudežu.” M. Kovarovic, Newburgh, N. Y., piše:	“Moja
roka je bila hudo odrgnjena, a olje sv. Gotharda jo je popolnoma izle-čilo.” Mrs. Jos. Sebek, New York City, N. Y., piše:	“Severovo olje
sv. Gotharda me je ozdravilo revmatične bolečine. Vse bolečine preganja.” To izvrstno zdravilo za vnanjo rabo samo 50c vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Prav nizke cene!
V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE, katero prodajamo sedaj ceneje kakor kedaj preje in kje drugej v mestu.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše dol> vam jamčimo.
¡Gg“’Popravni ca. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
910 N. Chicago Street JOLIKT, ILL.
B. BERKOWITZ,
VELIKA RAZPRODAJA
VELIKIH f? LOT
za polovico njih prave vrednosti.
Lote so v bližini največjih tovarn v* Jolietu; leže ob Hickory St. Car progi.
$200 in višje na lahke obroke.
Pismeno izjavo ali poroštvo dajemo z vsako loto.
(Warranty Deed and Abstract of Title.)
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za I	20.55 ............ 100	kron,
za S	41.00 ............ 200	kron,
za $	204.50 .......... 1000	kron,
za 81021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(GlasNarodal
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
«<
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel virio po 50c galon. Na zahtevanje poljem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crocfcett, Contra Costa Co.,Cal.
Te lote so bile zamen jene, za eno veliko čikaško poslopje, zato jih moramo prodati kakor hitro mogoče.
Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad
Collins Street, Joliet, 111., zastopnik za FRED H. BARTLETT & CO., 100 Washington St., Chicago, Illinois, Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, 111.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
Delavska
agentura.
Preskrbimo delavce prav hitro, oglasite se pri nas. Prodajamo tudi izvrsten PREMOG.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telet. 2794 BLff N. W. telet. 927
122 Jefferson Street:::::J0LIET, ILL
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. W. 5
Stanovanje 3541 Chicago Phone.
EL C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 CassSt., nadstr.
JOLIET.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastonj.
eee»<ii®®«me@eee®e«»eeeee»|
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
| N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
———————MM* I'
M.. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinoi
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cest: v Jolietu.
Izreži to, pa dotiesi v
Anderson s Studio
106 N. Chicago Street
in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po ustja®»* vejšem načinu.	JOLIET, ILL.
Govorijo naj drugi.
Mr. Jos. Strba, 769 Huber St., Johnstown, Pa., želi povedati sledeče:	“Prisrčno hvalo za Triner-
jevo ameriško zdravilno grenko vino. Želodec me je hudo bolel več mesecev in noben zdravnik me ni mogel ozdraviti, dasi sem vpraševal drugega za drugim. Potem sem poskusil Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in z veseljem izjavljam, da me je popolnoma ozdravilo. Uživali naj bi ga vsi, ki bolehajo na želodcu.” Radi puščamo druge govoriti o našem pripravku, da pokažemo našim ljudem, da temelje naša oznanila na dejstvih in ne na besedah. Na glas trdimo, da ni boljšega zdravila na svetu za želodec, ne druzega zdravila, ki bi koristilo vsakomur in ne bi nikdar škodilo, da je izvrsten kričistilec in obča tonika, da popolnoma oživlja živčevje in da je zanesljiv ščit protim kužnim boleznim. Spričevala, ki jih nikdar ne iščemo sami, vzdržujejo te trditve. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen Človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih ie nemogoče drugače ozdravili.
Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, akopakdo trdi, da zamore ozdra ▼iti VSAKO bolezen, je to nespametnost.
Po vseh velicih mestih vstanovljajo zavode za raznotere bolezni, in na čelu vsa^eg. izdelka je zdraynik-strokovnjak.
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo dr «e izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromake «tanuioče daleč od velikih središč običajno nepošteni zdravniki osleparijo. On' ee vedo kam bi se obrnili, da bi se rešili bole ni, ktcra jih tlači.
■v •	i mi j* 1 I	i. ima za vsako Doiezen poseo
Universal MedlCal InStftUtC nega zdravnika specijalista
ir, Vam naznani:
AKIS STE BOLNI. - AKO STE V NEW Y0RKIJ ALI DALEČ PROČ — AKO SO DRUGI ZDRAVNIKI PROGLASJLI VAŠO BOLEZEN ZA NEOZDRAVLJIVO — AKO SO VAM NEVEŠČI ZBRAVNIKi OD VZELI STOTINE IN STOTINE DOLARJEV IN VAM KLJUB TEMU NISO POVRNILI DRAGOCENEGA ZDRAVJA.
Pišite Universal Medical Institutu v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkrito srčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode 7dravn*šk < konferenca pre skala, in ako b de strokovnjak one vrste bolezri, za ktero Vi bolu ete uvidel, da Vr.s zagore ozd aviti, poslali Vam bodemo z eksp-esom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav Canaue ali Mehike.
V slučaju pa, da je Vrša bolezen neozdravljiva, ali, da je treba da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasni 1 Vašo bolezen.
Vedet’ morate, da je več bolezni, ktere m mogoče ozdra iti le d tom viivnira zdra vil in tudi več tacih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Ume sal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osebe krepe, organize.u (životnej sestavi T dodeli se nova moč, suhi se odebele, deteli se osuše, f reskrbi se C tn.£ izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. NatanaČm jevide'.t vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega pa Vas lahke ozdravimo, a*o 5mate;
Karkoli potrebujete za pisarno in šolo
Amerikanski Slovenec
Stane le $1 na leto.
REVMATIZEM. - SRČNE BOLEZNI. - OTEKLO KOZO. -BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH -AKO ZGUBITE LASE. — AKO STE BOLN! NA ŽELODCU, NA MA TERNICl. — AKO IMATE HEMEROSDE — SPOLSKE BOLEZNI -ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NER VOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO KAŠLJATE - NEČUTiTE - AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ravnokar smo prejeli lepo zalogo knjig, pisalnega papirja, zvezkov, peres, svinčnikov, zaponk i. t. d.
Cor. DesPlainee in Clinton Sts
Oba telefon 8. Joliet,
#	ZASTONJ
Ameriška pozlačena ura, ktera jejamčena da bode dobro šla. Na zunanjosti je podobna pozlačeni uri jamčena za 25 let. To uro pošljemo zastonj dečkom, dekletom in vsakemu, kdor kupi 24 kosov naše zlatnine po lOc ----- kos.
Pošljite nam svoj naslov in mi vam pošljemo zlatnino. ~ ~	~ ------
Pridite in
NEW YOKE,
30 WE^T 29th ST,, blizu B’way,
Ko razprodate zlatnino, ] 12.40 in mi vam pošljemo uro in veri;
Crown Jewelry Co.. Dept 163 E. Ri Chicago, Illinois.
Uradne ure i Vsaki dan od io. do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob Dedeljah od 10. do I. ure popoludne.
Oče Štorklja kot sv. Miklavž. Tragikomedija v 3 prizorih
DRKALICE
TRD IN MEHEK, TER
(SKATES.)
Mladina, ne pozabi si preskrbeti par drkalic, ker sedaj je veliko lepih prostorov za drsanje v okolici mesta, in led je prav gladek. Drsanje je posebno dobro za krepkost zdravja, ker se človek pregiblje po vsem životu. Sedaj jih mislimo vse razprodati, zato damo popust po 25% na vsakem paru drkalic, katere so se prodajale po dolarju in višje.
Sedaj je lepa prilika kupiti jih za mal denar.
V zalogi imamo najboljše Barney & Berry-ovega izdelka.
ZA KURJAVO
a v Jolietu po najnižjih cenah.
N. W. Telefon 348 in 1479
Pasdertz & Terlip &
1100 Broadway, Joliet, 111.
Prvi slovensko - hrvaški
DOM
kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Naročnikom našega lista
Chicago Phone 4653
SLOVENCEM in HRVATOM
da tožim vedno sveže
Cenjeni gospodje naročniki “A. S.”! Vsem vrlim bralcem našega lista, posebno pa predplačnikom istega, izrekamo tem potom srčno ZAHVALO.
Res so nekateri dobri in zavedni ljudje, se jim naročnina ne poide, že isto ponove. Pri pregledu knjig pa vidimopned temi tudi veliko število DRUGIH, katere tem potom uljudno prosimo in prijateljsko vabimo, naj naročnino ponovijo čim prej mogoče, ali pa nam povejo vzrok, če treba tudi radi potrpimo, včasih se predolgo.
Nekatere smo že opozorili na to in so tudi storili dolžnost pravih, zavednih SLOVENCEV V AMERIKI; tndi jih je nekaj, kateri so morda pozabili na svojo dolžnost, a upamo da se kmalu spomnijo.
Ako pa kateri ne misli iste ponoviti, je naprošen, naj nam to o priliki naznani, da vemo, kaj nam je storiti.
Pozdrav vsem rojakom v Zdr. Državah.
Upravništvo “A. S.”
naznanjam ivo, zvano Elk Brand
Imamo veliko zalogo moške in otroške
“JOLIET CITIZENS' BREWERY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi skije in lepodišeče smodke.
vsake velikosti in najboljše kakovosti
Vabim vse rojake na kozarček novega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
V zalogi imamo tudi najboljše vrste čevljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsake velikosti, vse po najnizji ceni.
Pridite k nam in oglejte si naše blago, ktero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago in nizke cene je naše geslo.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Yse blago prodajamo sc daj za polovično ceno.
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOUET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga posrostoma
obiščete.	nato
Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. ^“Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
BARRETT aLOCK