leto IV. LJUBLJANA, 13. MARCA 1926. STEV. 12. l*Al*OČNlNA-ZA-JVGOSiA- VI]D-ČETElTtETNO-DlN-l5- CELO METNO* DiN* 60/Z k' IH OZ EH STVO -1E -DODATI POŠTNINO/OGLASI‘PO CEN5KV/ POSAMEZNA Številka - po - din ■ rso, POŠT. ČEK. RAČ 13.183 VREDNOTVO IN VPRAVA V■VČITEL)JKI‘T'ISKARNI/ rokopisi $e NE vra- vC4lO/ANONlMNl-DO-’PI$I SE NE PRIOBČV-1E10/P0|TNINA PLAČAN A V GOTOVINI TELEFOH ŠTEV. 906. ObdalB to $e $ stražami! Drl avna zažžlta T. P O- - Preiskana radi g. ravnatelja Haberla. -- S stražami) obdani l^lijus Pauer. — Beputatni preit >99 fin t?jbowe3islto ©rožnišfvo. <- Stražo v aa -lito T. P. D. mora vsdržavaii Crts&veljska občina. » Mir v Trbovljah. V Ljubljani iili ščiti in straži cela kooica detektivov in stražnikov, ki morajo čuvati za Dar borih oar ponoči in podnevi imetje in varnost onih. ki se brezmiselno igralo z živ-lie-nii iisočev bednih izročenih jim v oblast. Tujemu predstavniku te družbe ie bilo slučajno skrivljenih Dar las na davi in malo opraženo njegovo praznično odelo, pa so že mesec dni neprestano na nogah in iščcio usodnih čevljev onega zlikovca. ki ie imel pogum samega g. ravnatelja Velemožnc T. P. D. povprašati malo ostreje po njegovem inneniu o posledicah nepotrebnih redukcij pri T. P. D. Ko ie bil sredi Ljubljane ubit delavec do rokah svojega sodruga. ki sta zapeljana napadla Orjunaša, niso našli otave-ga krivca, ki je pobegnil, da ga še danes ni doletela roka Dravice. Najden tudi ni bil še doslej oni mistc-riiozni napadalec, ki ie končal sredi ulice življenje brata Pipana. Izsledeni tudi še niso emisarii zapadsje naše sosede, ki se nemoteno kreče-io po našem ozemlju. Kakor se trudijo doseči kar najboljšo varnbst za krivonose srospo-de in bivše eksoficire na Aleksandrovi cesti, tako posvečajo nič manjšo pazljivost tudi gospodimi juliju Pauerju, trboveljskemu direktorju in vrednemu nosilcu reda Sv. Save III. razreda. Obdali so ga s stražami tako na tros to. kakor kraljevo veličanstvo ali pa naše «ni-večje skiadišče razsireliva. Tako vrše sedaj službo pred njegovo rezidenco orožniki, katerim ie pred par m tleči odvzel deputat premoga iz razlogov kalkulacij in štednše. Težko in nehvaležno ie njih delo, kakor ie bilo tedaj, ko so morali kot sinovi svojega naroda z bajonet] dušiti prekipevajoči srd proti razna dajoči Avstriji. Plačevati jih pa mora nesrečna trboveljska občina, ki mora poleg vseh stotin pri T. P. D. Izgaranih in izmozganih staroupokoienccv in re» dnciraiicev vztkžavati še telesno stražo despotom TvNP. D. Ti si bi pač lahko za svojo sijajno plačo že sami vzdrževali primerno število osebnih stražnikov, če se že radi svoiega dela ne počutijo med na- šim dobrim in preponižnim ljudstvom varnim. Široka so ramena naših poštenih orožnikov in velika ie njih zvestoba. Zategadelj lahko gospod Julij Pauer mirno sol na lavorikali svojega trudaoolnega dela in ukazuje i v naprej kot faraonov priganjač Izžetim sužniem T. P. D., da ne sme stopiti pred nvegovn sveto obličje nihče izmed nlih. če niso navzoči delavski zaupnik!. Trbovlje so danes mirne. Zastonj ie pričakovanje onih. ki mislijo in računaio z morebitnimi ekscesi in dejanskimi razračunavami. Oriuna Trbovlje ie tudi tolikani disciplinirana, da so povsem brezplodne taine želie trotovih gospodov okoli T. P. D... da bi iim s svojimi morda nepremišljenimi akcijami DomacaJa ori njihovih konspirator-skih naerdh. Oriuna bo udarila tedaj. kadar Ho to n i e i po volji, ne o a no želji teh gospodov. S stražami se ie obdaj gospod direktor inž. Pauer. Strah ga je njegove lastne siave. ki si io ie priboril šopireč se po pašaluku brezpravne raje v despotovim T. P. D. Bojazen ga spremlja na vseh njegovih potih, kier ga moralo čuvati pred plačili onih. kojih živliensko eksistenco je poteptal s. težkim zlatom nlačano potezo svojega peresa. Ljudje, ki sn poznali doslci postave in zakone pisane na papirju samo za bednike in razžaKene. zatiralci iu-goslovenskih nacionalistov, kličejo sedai na pomoč postave. da pod njihovo senco skrivajo svoje grehe. Zastonj pa je vse to! Prišel bo dan. ko bo napočila tira sodbe, pravično. in poštene, kot je narod zapuščenih trpinov v dolini solza in gorja Zaenkrat sc ie hlapec Jernej zagrizel v bolest svoje zemlje, ker čuti. da ie ni zani pisane pravice. Sodba, ki bo morala biti izrečena. Pa ne spi. Zaman so vsi črni naklepi in zlata žvenketanje. ki ne bo zadušilo do neba segajočih obtožb onih, ki se danes perejo zaman z lažniivimi obrambami in pojasnili. Udarec s pasiim bičem, ki je bil zadan z. redukcijami T. P. D„ ne bo in np sme ostati nenagrajen. J. T. Priiift \mm im 1 liiili i. Pan. (Nadaljevanje.) G. ravnatelj! Težko mi ie odkrivati tem potom resnico. Kriv nisem temu sam. sai sr*m no znan? preiska- vi molčal in čakal čez leto dni, da mi dokazano krivico popravite. Ker Vi g. ravnatelj tega namenoma niste y°ri,i- sem izgubil v Vas zaupanje, ‘ -/!,c,nZa ,Dravično stvar dostopni. konov nim-e-da iraa * kr«i za-konov na pici DOsla orožništvo in sodišče, vendar so Vsi©d tega te budi pri rudniku do sedai le v redkih slučajih odpuščali; Poznano ie. da je pri rudniku nameščencev, ki so že marsj-vaif8r- li’ disciplinarno kazno- le/ni' -iv !)0 celem rudniku kot nad- J‘, rf q,”eTabni od obrata do oora- 1 S681 i!1 sodobno. Med miini so takj, i*; „• ■, * nič ali nV L VSo državnega ie-z Ka mc fin Pa slabo vešči in ki zahtevajo pn izpo]njevanju predpisov pred Slovenci Do starih orotek-cliah še iziem in oredoravic. o teh bomo še govorili. Poznam nameščenca. ki je celo neproduktiven, povrhu pa napravlja rudniku letno še najmanj 4000 Din nepotrebnih izdatkov. Med temi je mnogo mlaiših od mene. k; iih redukclie niso zadele. — NaglaSam, da ne želim nikomur redukcije! Govorim lc o krivičnem postopanju pri redukcijah. ker se ie porabila proti meni in številnim drugim reducirancem posebna mera pravice, rekel bi maščevanja brez vsake predhodne so linijske ali disciplinarne preiskave oziroma kazni zato. ker nismo hoteli. zlasti Orjunaši zatajiti vere v Nacijo Nai sodi sedai javnost, in si* cer: Sem tukaišeu rojak. Oče in meti sta delala že pred 43 leti pri rudniku v Trbovljah. Moja skupna služba in delo pri rudniku znaša 8 let. — Vi g. ravnatelj ste čitali dobro izpričevalo iz moie prejšnje 15-letne vojaške službe, ki se glasi brez kazni itd., kar znači. da sem dovolj iscipliniran. ^da tudi v zadnjih šestih letih službe pri rudniku iz lastnega nagiba nisem nič zagrešil. Vršil sem rudniku izredno dobro službo. Nekako 11. februarja t. 1. prišel ie k meni g. Staudegger in mi med drugim iz lastne inicijative pred-OLcvai, da nihče ne ve. kako močne m važne zveze ima T. P. D. na visokih merodajnih mestih, na ie še m nihče in io ne bo nihče p r e m a g a 1. — Opozar jal me je, da ie treba biti previden. — Dovolj’ lili ie bilo tega. čemu bi mi to pra- vil. ker če nisem nič zakrivil, se nimam ničesar bati. Ce sem kaj zakrivil. nai se me kliče najprej na odgovor in uvede disciplinarna preiskava. — Čudna so ta pota, premišljujem iih še danes. Zadnji dan pred napovedano ml redukcijo, t. j. 28. februarja t. I. skušala mo ie poštena in zelo ugledna oseba pregovoriti, nai ne vodim začasno iaz ooslov tukaišnie O mine z izgovorom, da sem bolan, ker bom sicer sigurno reduciran. -Orjuna v Trbovljah pa bode radi tega razpadla. Ta oseba je hotela mojo izjavo. da io sporoči Vam e. ravnatelj. — Tudi na to nisem pristal, misleč. da bi me potem še lažie reducirali. — In kako bi bil ta umik za meno sramoten, če bi zapustil v najvažnejšem trenutku praoor Orjuna? Dal sem torej za moio idejo, za Nacijo rajši eksistenco. OrJuni v Trbovljah ne more do danes še nihče dokazati za las nezakonitega proti T. P. D. Še več! V teh težkih urah vidimo v Orjuni vzorno disciplino in red. kakor v najboljši armadi. — Vse delo in trpljenje pa je namenjeno v pomoč zatiranim in iugo-slovenski naciji. Dokazal sem že pred Jctoni, kaj so zmožni denuncijanti. Če se prizadeti še danes za svoje »Lipc3te« maščujejo. jc dolžnost centralnega ravnateljstva, da uvede, nepristransko preiskavo. Brez predhodne pravično preiskave ie tako postopanje nezakonito in krivično, redukcije Orjunaš&v in še marsikatera druga redukcija samo maščevalcu akt gotovih -oseb. ki nimajo niti vesti ne čuta. Značilno ie. da obstojno kar trije nasprotujoči si vzroki mole redukcije. in sicer: 1. pismena odpoved »žal radi premogovne krize srno primorani Vam s 1. marcem 1926 službo odpovedati«. Bil sem najstarejši hišnik. Moje mesto je zasedel takej od mene 4 leta mlajši nodttradnik. znani Alojzij Kadunc, s katerim so me že od tc-dai Izpodrivali, ko nisem šel v klerikalni tabor, zlasti pa po 1. juniju 1924. — Ta vrši baje samo del moje službe. — Ta redukcija ie neopravičena tudi v tem. ker sc ne bo no-diralo hiš, ker čaka še okoli 500 strank, kje sc bo kakšno stanovanje izpraznilo. — Radi gladu in slabih razmer bodo nastale bolezni in .služba hišnikov bode temboli potrebna. da se vzdrži snaga in red. Imam hišo brez zernlie. Pri tej draginji s hišnimi popravili in visokimi davki je razumljivo, da nimam od hiše nobenega vžitka. — V dobro rudnika, kjer manjka stanovanj, imam pod streho še tri rudarske družine. 2. V Ljubljani se je izrazil — vzrok moje redukcije, da nimam kvalifikacije (zmožnosti) za nio'o službo. Vsa javnost v Trbovljah danes ve in govori, da sem bij skrben hišnik. Vem, da tudi vi g. ravnatelj danes drugače ne mislite. Saj imam že 6 let to službo, ne da bi me kdo ka* opominjal. 1 rdno pa sem prepričan. da delodajalec ni opravičen kratiti komu svobodo lastnega prepričanja. Tudi g. inž. Krassnig je priznaval moie vestno in marljivo službovanje skozi 5 let. zlasti ko ie bil dobre volje. t. i. do znane preiskave, katera ie ošvrknila njegovega sina Lipčeta, ki se je v tem času znatno poboljšal in tudi pisarne niso več smrdele po pijači in drugem. Ker pri tei preiskavi nisem padel iaz v jamo, katero so mi kopale nemoralne propalice. začutil sem takoi tiho maščevanje proti meni. ki je naraščalo leto dni. t. j. do danes, kar Vam g. ravnateli lahko stvarno dokažem. — Štelo sc mi io v zlo. da sem ustavil pijančevanje med službo v oisaital zlasti ob plačilnih dnevih i?n krčmah brez sramu. n?5 račun itak bednih trpinov, ki se zuoiiio v podzemskih ali drugače nevarnih kraiih za vsak dinar. Ko je bivši nadhišnik zadnja leta svoje posle snloh popuščal in od službe izostajal, sem vodil iaz vse te posle brezhibno. Bali so se. če bi prišel iaz na to obljubljeno mi mesto, da bo pijančevanje in zabava v teh pisarnah prenehala. — Zato so me onemogočili na nelep in nečasten način. Prva leta moje službe 1921., 1922. in 1923. sem služil gosp. inž. Krassnigu celo za tolmača slovenščine v nemščino in obratno. Nemščine sem sc naučil kot samouk in to od tedai. ko sem bil ori orožni-štvu v čisto slovenskem kraju. — Prihajal ie tam namreč nemški oficir, ki ni znal slovensko in mi rekel, da bom moral jaz službo pustiti. ker ne znam nič nemško. Časi so se izpremenili in mi še vedno ne vračamo zob za zob. Danes po 4 letih v svetovni vojni. ko znam slovensko, nemško in še tretii iezik. da tolmačim še drugim in celo obratovodiu inž Krassnigu. na pravite, da nimam kvalifikacije za službo hišnika, katero sem že šest let vršil. Da, odjedli ste mi s tem izgovorom kruh? 3. Na neki konferenci koncem februarja t. 1. pa so padle besede: »die Hetzer von Zim. obrat mtissen sogleich verschwiuden«. Kakšna razlika med vsemi vzroki, od katerih 5e sledni; pravi in glavni vzrok, osebno maščevanje moie redukciie. Kakor vidite g. ravnatelj, sem po tako težkih in bridkih preizkušnjah še vedno trdnega značaja, da zadržujem maščevanje razžaljene" ga naroda. Ta značai pa bo šel tudi z menoj v grob. Upam, da me g. ravnatelj razumete! Po omenjeni konferenci, kakor bi vrgel bombo — sva dobila z bratom Pustom 3. marca ob 8. uri obvestilo. da morava takoi. t. j. v pol ure službo zapustiti. Ali ni to podobno hakluški krvavi iustici. če se pomisli, da se še pri nrekem sodu vršifo preiskave. — Tudi na Pu-stovo mesto ie prišel takoi pod-uradnik. ki stoii blizo klerikalne stranke. — Tako g. ravnatelj niste delali niti s komunisti in ne z nikomur razun s Žnideršičem To da misliti. kako težek ie položaj delavca in prav i(* da to preživlja Oriuna sama. To maščevanje, ki izvira iz Vašega nagiba, zahteva in izziva obračun! In šla sva s bratom Pustom. ki bo svoje doživliaie in šikaniranje ori rudniku še sam opisal — brez disciplinarne preiskave, kazni in opominov na cesto v družbo nesrečnih. Saj ie prav. da vidimo, kdo ie tam in kdo ie siromak in komu treba nuditi pomoč. Gosp. ravnatelj! Oprostite, skoraj bi pozabil povedati, da tudi danes^ ne govorim kot reducirani nameščenec, nego kot iugoslovenski nacionalist med tisoči trpini na cesti in premišljujem, kdo so ti dobri kulturni liudie in kdo so pravzaprav »Barbari«, o katerih tako radi naglašajo tujerodci? Vsebina „Orjune“ štev. 12: Obdali so se s stražami... —- Predsednik trboveliske Oriune in inž. Julius Pauer. — Sestanek vseh or-ganizacii v Trbovljah radi T. P. D. — Stari prijatelji. — Luntpenball v Celju. — Primorsko pismo. — Iz Radičevega pašaluka. — Skupščina Mariborskega oblastnega odbora. —- Dopisi. — Kronika: Italijančarje-nje. — Nemški kupleti. — Gospod poslanec Smodej in Orjuna. — Pot?, listek: Ivan Vekjet. — Oklic narodnega odbora za Belo Krajino. ——~r t—TTTiimrmmrr ir— irn — u i i -«rrimmaiiTr-jr-ii-mr- —n-n—r' Gosp. ravnatelj! Kaj trpi radi tega oočetia in moie redukciie moia žena. ki ni pri tem nič kriva? Pri odhodu iz službe sem vzel iz oisarvie še moio sliko kralia Aleksandra s seboi. katera ie bila nekaterim osebam trn v neti. dokler me niso z njo vred odstranili. Maščevanje proti meni po že omenieni preiskavi pa ie bilo še sledeče: Trije hišni pomočniki so dobivali od rudnika mesečni pavšal 65 nadur. Bilo ie zasluženo! Z ozirom na moie važnejše, številnejše in odgovornejše delo. sem zaprosil v 1. 1925. tudi jaz za ta pavšal, toda brez uspeha. Dva hišnika sta prejemala in še prejemata mesečni pavšal 75 Din za obleko. To ie čisto opravičeno. Moia tovrstna prošnja v 1. 1925. ie bila odbita. Začetkom januarja 1925 sem prosil pismeno g. inž Krassniga za tridnevni dopust. Dobil nisem ne dopusta ne odgovora. Prosil sem v 1. 1926. za povišek plače ali prevedbo v razred s šolsko izobrazbo, toda tudi ta prošnja ni bila uslišana, čeravno se ie to p*ri-znalo izredno znanemu jr. Staud-eggeriu in drugim. — Tako se reže kruh v druei meri iugoslovenskim nacionalistom. Alf je centralno ravnateljstvo s tem snorazumno? Ob narodnih slavnostih visijo raz rudniških vil, pisarn itd. iugo-slovenske zastave. Kako krasna je ta lupina, toda kako črvivo iedro z ozirom na to tujerodno sovražno in škodljivo delovanje proti naši načni. državi, zlasti bednim in vsestransko izčrpanim trpinom? Kje je (u odkritosrčnost? Ali ni to nam v slepilo in zasmeh? V rudniških revirjih je mrknilo človeško življenje, življenje trpinov, solnce je zatemnelo, kar spominja prav na veliki petek. Dolg je že ta dan, na katerem se baranta z ljudmi po 5000 Din. dan. ki predstavlja grob živili mrličev — Slovencev. ki čakaio hrepeneči v strahoti in skrbeh, kcdai jim naznani veliki zvon uro vsta.ienia in novega življenja. Ta dan trpini, na bo prišel Že vsai kmalo, ker mora priti. Do tlei velia le še pogum, vztrajnost in skupno delo. Fr. Purkhart, predsednik M. Oriune Trbovlje. Me »JoT! i i II !fi Dne 7. marca 1920' se je vršil v veliki dvorani g. Ane Forte na Vodah sestanek vseh strank in organizacij.' Sestanek ie otvoril zaupnik druge rudarske skupine g. Zupančič. Na dnevnem redu so bile redukcije. Kot prva točka tega sestanka je bilo poročilo g. Zupančiča o zadnji seji v Ljubljani, na katero so bili tclcfo-ničtio pozvani brez vednosti delavstva. Baje se je nahajala v soboto dne 6. marca v Ljubljani komisija iz Beograda, o katerem poteku pa se na tem sestanku ni razpravljalo. G. Zupančič je nadalje poročal, da se je na tej seji v Ljubljani sklepalo, da bo družba vsakemu reducirancu izplačala 5000.— Din v svrho potovalnih stroškov v Francijo. K besedi se je oglasil g. dr. Janko Drnovšek, kateri je imel ugovor proti temu sklepanju, da bi se naše ubogo delavstvo moralo po dolgotrajni zaposlenosti izseljevati in prosjačiti kruha po tujih državah, ker je dela dovolj za vsakega poštenega delavca v naši državi. (Odobravanje.) Nadalje je dokazal, da so vse redukcije delavstva in peduradništva krivične in pozival je vse stranke, da delujejo z vso paro na to, da se ta krivica popravi izmozganim rudarjem. Podal je tudi potrebne smernice, kako je potrebno delovati vsem organizacijam, da bo uspeh čim preje rešen. Podobno so naglašali razni govorniki. Nadalje je imel besedo g. gerent .Vodušek, ki je zagotavljal reducirancem pomoč, in da bo občina v to svrho nabavila posojilo, katero bo služilo reducirancem v prvo pomoč. — Nato je dr. Drnovšek predlagal deklaracijo, katera jc bilo enoglasno sprejeta in v svrho konstatacije se je izvolil odbor, kateri jc iinel nalogo isto natančno pregledati. Po dvajsetih minutah je bila deklaracija ponovno prečitana in od vseh 11 strank, katere so bile zastopane, sprejeta in podpisana. — Nadalje se je oglasil še eden izmed delegatov, kateri je opozarjal delavstvo* da se ne izseljuje v Francijo* ker tam po njegovem izvajanju vladajo rudarske stavke. — V nadaljnje postopanje in zasledovanje tega groznega terorja, katerega izvaja T. P. D. nad ubogim delavstvom, se jc izvolil akcijski odbor, kateremu je poverjeno vse zaupno delo, da deluje in posrednic na vseh merodajnih mestih, da se T. P. D. dokaže, zakaj izvaja redukcije, katere so pri tej družbi popolnoma neopravičene. — Gosp. Žorga je nadalje predlagal, da po njegovem mnenju deklaracija ni popolnoma na mestu in da se prečita njegova resolucija, katera pa ni prišla do glasovanja, ker jc vsebovala samo informacijsko delo v razrednem boju in v njegovem delu ni bilo nobenega pravilnega ve-lepoteznega protesta. — Jasno jc bilo dokazano na tem sestanku, da so vse redukcije samo prah delavcu v oči, kajti obfožifnega materijala je bilo tako ogromno število, da bo družba primorana prej ali slej kapitulirati. Odbor kot takšen bo imel nalogo ves ta obtožilm rnaterijal spraviti v javnost in na merodajna mesta. V dokaz resnice je, da mora družba že sedaj iskati ostale delavce po stanovanjih, du nadomestijo z naddclavniki redu-cirance, kar je pa po zakonu strogo prepovedane, Deklaracija se glasi: DEKLARACIJA. Zastopniki litih organizacij, političnih strank in strokovnih udruženj so na skupni konferenci z dne 7. marca 1926 v Trbovljah glede redukcij pri T. P. D. soglasno sprejeli sledečo deklaracijo: 1. Pozdravljajo trenutek, ko so se po Smili letih prepira zatnogli s niti pri skupnem delu, da odbijejo zločinski napad T. P. D. na naš narod in posebno na naše trboveljske sodržav-ijane-rudarje. 2. Ugotavljajo, da smatrajo dejstvo, da T. P. D. še do danes ni hotela pokazati svojega pravega premoženjskega stanja, da so se vse njene dosedanje izjave izkazale kot neutemeljene in neodgovarjajoče resnici, da redukcije niso utemeljene ne iz gospodarskega niti s kakega drugega stališča, amnak ima‘o le namen še novfšati že itak horendne dobičke družbe 3. Izjavljajo, da smatralo početje T. P. D. ket nedopustno in sramotno žalitev celokupnega naroda, kakor tudi, da smatrajo celi boj proti svojemu delavstvu kot boj proti celemu narodu. 4. Sprejemajo na znanje izjavo T. P. D., da je ona sprejela boj na celi črti in izjavljajo isto iz svoje strani. 5. Izjavljajo, da v tem boju ne bedo trboveljskega delavstva nikdar zapustili, dokler ne bo popravljena vsem neopravičenim reducirancem krivica. 6. Apelirajo na ff. ministra za šume in rude in posebno tudi na g. ministra za socijalno politiko, da z vsemi sredstvi prisili T. P. D., da spoštuje in izpolnjuje zakon o zaščiti delavcev. 7. Apelira na cetokuonl narod in vso javnost, da do skrajne meje podpira s veje nesrečne trboveljske sodržavljane rudarje. 8. T. P. D. hoče odpustiti delavce, ki delajo na dnevnih kopih, četudi namerava produkcijo na dnevnih kopih še povečati. Nedvomno je, da bo podjetje Dukič, ki eksploatira dnevne kope, to delavstvo zopet vzelo v službo, a po plačah, ki so tam v veljavi, t. j. Din 3i— do 4.-. to jasno dokazuje, da se dela krizo umetno z namenom, da se znižajo delavcem plače na uro. J- T. spi m lini! si Dne 28. februarja dopoldne se. ie vršila v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru tretia redna oblastna skupščina, ki ie uspela vsestransko dobro in pokazala velik napredek naše misli v dovršeni poslovni dobi drugega Oblastnega odbora. Skupščino ie ob lepi udeležbi delegatov področnih M. O. in M. P. otvoril kmalu do 10 uri brat oblastni predsednik dr. Maks0 Žnuderl. Po običajnem pozdravu ie prešel na poročilo o nacionalnem >n političnem delu starega. O. O. in iffed vsem na naše stališče do aktivnega poseganja v politično-življenje. Naglasil je ponovno, kako ie Oriuna bila vedno neodvisna, s svojimi lastnimi oogledi na vs« iav-na vprašani« in kako torei ne more biti govora o kakem oddatievaniu ori ene in približevanju drugi stranki. Prav tako Orjuna tudi nima na-' metla postati politična stranka. Tajniško poročilo, politično in tehnično ie podal radi odsotnosti tajnika brat podpredsednik Radi vol Rehar. Njegovo poročilo ie. bilo obširno in zelo vestno sestavlieno in iz niega posnemamo, da ie O. O. v preteklem letu bil zelo agilen. Odbor. ki ie bil izvoljen na drugi oblastni skupščini dne 19. aprila leta 1925 ie ohranil svojo idejno homogenost in premagat vse oviro, in obvaroval ookret pred vsemi režimskimi spremembami in tudi pred nevarnostjo zmede, katero bi bil lahko povzročil spor br. Luriie Le- j entiea z g. Svetozarjem Pribičevi-četn. Novi RR režim je pritismH le na vedno najbolj eksponiraiio vzhodno krilo oblasti, na Mediimurie, kier jc bil po radičevcih agilni br. Ante Wachtersbach celo dejansko napaden in ranjen. O priliki spora Leontič-Pribičevič so se izneverile disciplini le tri M. O., kar so Da storile radi neinformiranosti in na radi mistifikaciie z gotove strani in so to napako tudi vse trt. ž“ popravilo. Odbor ic vodil račune o vseh nacionalnih vorašanših oblasti in nadalicval tudi s pričetim delom onkrai mcio med neodrešenimi brati v Korotanu. Izvršil ie uebroi tozadevnih intervencij, deloma z večjim, deloma s manjšim* uspehom. Pri orgitn'matortčnem delu ie odbor reorganiziral nekai starih organizacij in osnoval 10 novih Al. O.. 9 pripravljalnih odborov m 14 M. Pov. Vsled nastalih novih razmer so v tej dobi razpadle tli M, D., od katerih ua se ena kmalu soet obnovi. Celokupno današnie število področnih postojank znaša: 38 1VL O« 9 Prior. O. in 22 M Pov.. skuoai tore! 69. Radi res agilnega delovanja saslužiio posebno pohvalo M. O. Maribor (mesto), Tezno.. Studenci. Slovenigradec ter Celje. Dolnja Lendava itd. Najuspešnejše sc je Oriuna razvHala med delavstvom in v oodeželiu. Poleg tega sc ie osnoval v Celju Sreski Odbor, enaki odbori drugod se na morajo še osnovati. Živahno je bilo tudi propagandno in agitacijsko delo. Glavni tovrstni dogodek ie bil Beograjski kongres, na katerega ie poslala oblast okrog 300 bratov in sester, od teh nad polovico v kroju. Dne 15. avgusta se je vršil zlet in velik ljudski shod v Šmariu pri Jelšah. Razvil se ie dne 3. maia prapor v Celju; shodov ua ie bilo več. tako na Teznu. v Rušah, na Pragerskem. v Studencih, v Mariboru, Murski Soboti itd. Sestankov ie bilo uebroi samo br. Rehar iih .ie imel v iuliiu in avgustu širom, oblasti nad 40. Interno delovanje O. O. ie bilo prav tako živahno. I. O. O. ie imel 38 rednih in 2 izredni seli: O. U. C), štiri seta in delegati so prisostvovali trem sejam Glavnega odbora v Splitu in v Zagrebu ter sestanku delegacij Ljubljanske in Mariborske oblastne organizacije v CeLlu. Dopisov ie orcielo tajništvo nad 500 m iih odposlala nad 600. Iz I. O. O. so odšli tekom leta br. dr. Cazafura. Janko Arnuš in Zdravko Dcieja, vstopili pa br. prof. Luka Crolth, Janko Zorko in geom. Božo Ttipalo. Iz O. U. O. ie odšel br. Aioizii Jer-še iz Celja, kooptiran ie ua oil br. Metod Pegan iz Polzele. Svoje poročilo ie zaključil z besedami: »Izpolnili smo kolikor smo mogli težko nalogo, katero smo prevzeli 19. aprila 1. 1. in v takem staniu izročamo oblast novemu odboru, kateremu kličemo: Vodi Jo dalje za Grbino in Nacijo!« — Poročilo so sprejeli navzoči z velikim aplavzom. Blagajniško poročilo br. Janka Zorkota ie pokazalo, da ie O. O. bil j težak boi s finančnimi težkočami, ' ki so bile edina ovira, da se m moglo storiti toliko kakor bi- si želeli. Oblastna blagajna ie irnalc prometa 75.068.10 Din, dohodkov 37.534.05 Din. stroškov pa 35.702.05 Din. Organizacije n« izrolniireio svoiih obvez in bo moral novi odbor dobro proučiti finančno vprašanje organizacije. v prvi vrsti bo pa moral pritisniti na področne organizacije. Po poročilu revizorjev ie bil blagajniku in celemu odboru oodelien ab- solutorij. Sledila so še poročila načelnikov sekcij. Oblastni čelnik br. dr. Irgolič ie poročal o stanju četni škili sekcij. V poslovnem letu se je osnoval Izvršni Četniški Oblastni Odbor. Ta odbor ie imel 26 rednih in 1 izredno seio. Širši O. C. O. pa jc zboroval šestkrat. Oblast se ie razdelila na 5 bataljonskih okrožij: Dravski. Savin ski. Koroški. Medii-murski in Prleško-Prekmurski. Javno so nastopili četniki v Mariboru. Beogradu. Šmarju, Celju. Ljubljani itd.; iavnih akcii ie bilo pet. Razpuščena ie bila v tem času le ena sekcija: v Melju. Največji dogodek leta ie bilo imenovanje br. inž. Marka Kranjca velikim četnikom in seja Glavnega Cetniškega Odbora v Zagrebu. Poročilo, navdušeno snre-iefo ie zaključil s sledečimi besedami: »V prepričanim d« bodo bodoči voditelji četnišklh sekcij v Mariborski oblasti, zavedaicč se težke naloge, reorganizirali in vzgoiiii četnike tako. kakor veleva oriuna-ški program, zapuščam mesto v O. O., s čemer pa nečem reči. da n« bi tudi v bodoče pomaea! nrl zgradbi iueoslovenske nacionalue voiske!« Br. Božo Trioalo ie podal nato poročilo o organiziranju delavstva. Osnoval se ie poti njegovim vod- mzz:: !*• 'Zzzmuutm stvom skupni odbor, ki pripravila oblastno delavsko organizacijo na podlagi že izdelanih pravil in poslovnikov. Odbor ie imel redno tedenske seic in organiziral več uspelih delavskih shodov, izvršil neliroj intervencij, posebno v mezdnih vprašanjih in preskrbel zaposlitev celi vrsti bratov delavcev. Delavska sekciia se razvila naioovolnei-še. kar ie v Mariboru posebno velika zasluga br Dolfeta Ogrizeka. Tudi to poročilo ie, bilo sprejeto z navdušenjem. Po izčrpanih poročilih so sc vršile volitve novega odbora in so bili soglasno izvoljeni sledeči bratje: Izvršni Oblastni Odbor (do konstituiranju na prvi scii. ki se ie vršila popoldne): Janko Zorko, predsednik; Božo Trlpalo. geometer, podpredsednik: dr. Miloš Vauhnik, odv. kandidat, tajnik in drugi delegat v Glavnem odboru: Rudolf Hrovat, bančni uradnik, blagajnik; Luka Brelih, profesor, odbornik; Leo Košau. prokurist, odbornik; Joško Marčan. bančni uradnik, odbornik. Upravni Oblastni Odbor: dr. Makso Kovačič, profesor. Maribor. Hinko Zale. tainik vel. žun.. Maribor. Franjo Gačnik, učiteli. Gir-tanj. Karel Sovre, strok, učiteli. Slovcnj-sradec. Tone Kurnik, rud. rev.. Velenje. Metod Pegan, ravnatelj. Polzela. Janko Pečnik, učiteli, Celje. Ivo Kenda, živiuozdruvnik. Konjice. Vladimir Vošnjak. trgovec. Ptuj. Juriča Zadravec, indusfr.. Središče. Ante Wachtersbach. zas. urad. Čakovec. Dr. Brtinon Weixel. zdravnik. Sv. Trojica. Fran Horvat, sod. ofic.. Sv. Lenart. Dr. Hrovat, zdrav" nik. Ormož. Revizijski odbor: Lolz^ Doležal. knjigovodja. Maribor. I. Perhavec, trgovec. Maribor. P. tfletoš. uradnik, Maribor. Namestniški odbor: Deleia. Ogrizek. Maribor. Kavčič. Slov. Gr; dec. Krajnc. Celje. Klavnic. Hotinja vas. Pri slučajnostih, ki so sledile kot zadnia točka, se ie oglasil or vi odposlanec bratskega Oblastnega odbora v Ljubljani br. Prosenc, ki ,ic* izročil obenem tudi pozdrave velikega čelnika br. Marka Kranjca. kateremu so priredili navzoči navdušene ovacije, kakor tudi br. dr. Ljubi Lccntiču. Skupščina ie sklenila, da se odpošljejo obema vrhovnima voditeljema Or une pozdravno brzojavke. Ob koncu ie bila spreleta še sledeča resolucija. »Tretia redna letna skimščna Orjuiie Mariborske oblasti v Mariboru. dne 28. februsria 1926 sprejema soglasno sledečo resolucijo: Soglasno konstatiramo. da ie orju-naški nokret v Mariborski nbla ti v preteklem poslovnem letu v se Iransko napredoval, tako glede števila organizacij in članstva, kakor tu li glecie oriunaškp. zavedno, ti Izjavljamo dalie. da golimo neomajno zannaife do voditelj« našega pokreta, brata dr. Liube Leonli-ča. prepričani, da nas zamore samo on voditi do velike zmage naših načel in dosege naših ciliev. Obsojamo najodločneje plemenske tendence sedaniih partizanskih J voditeljev naše državn * politike. | imglašaiop ponovno trdno vero. da i zamore samo in edino Juuosloven-stvo. kakor g« oohnui« in oznania Oriuna. dovesti do velike, močne, konsolidirane, duhovno :n materi-ialno trdne in srečne Jugoslavije. Končno obsojamo vso nesmo-treno. državi in narodu škodlrvo notran-n in zunanjo, v orvi vrst; pa davčno in socialno - reakcionarno politiko Sedanjega režima in nozi-vamo vse Oriuue in Oriinaše. da posvetiio vse svoie moči stvoritvi velike, enotne in silne orinnaške fronte, neodvisne od vseh obstoječi! političnih strank, da bo mogoče čhnnrcre izvesti naš oriunašk: program. v katerega ustvaritvi vidimo edino rešitev iz sedanieira žalostnega »n desolatneg« stania.« Ob 13.20 ic brat dr. M. Šimderl zaključil lepo uspelo tretjo oblastno skupščino ter se zahvalit navzočim delegatov za udeležbo in sodelovanje. Popoldne se ie vršila prva seja O. U. O. • • Radikalno časooiste in romanje dr. Ninčiča v Rini. — Staro in preizkušeno mTatelistvo z Italiio — ItalHa In Bertholdov ultimatom. — Italijanska mornarica in srbski umik preko Albanije. — Italijanska ra dost radi prooada Srbije. — Ponudbe g. Pašiča Italiji 10. sept. 1917 in 26. marca 1918. desettisočem najboljših, katerim ne Del radikalnega časopisja še sedaj slavi g. Ninčiča in niegovo to-lnanie v Run. kot vrhunec njegove diplomat ene zmožnosti. Nc manika seveda tud: raznih komentarjev in krilatic. Med njimi pa zavzema gotovo pi*vo mesto ona »o staram ‘m preizkušenem mTiateFstvu ItaHie napram naši naciji.« Znano ie. da živi' večina naših diplomatov še vedno v onih sferah, ki so bile dovoli široke za njihovo udejstvovali k* v mejah oredvojne mata Srbije. Zgledi iz sedantosti so iim zbog tega nerazumljivi in potreba bo poseči malo nazai. da se- iim osvetli zatemneli spomin na- dejanja prijateljske zaveznice z one strani Jadrana. Omenimo nai samo skraino sovražilo stališč« Itafite napram Srbiil ob nasffnl vročitvi izzivalnega Ber-tholdovega ultimatuma leta 1914. Dalie zadržanje italijanske mornarice po mučenišilci Kalvariji srbskih borcev preko Albanije; ko ic ista nalašč uganjala Pasivno resjstenco in s tem povzročila žalostni konec bi bili vredni sedanji naši predstavniki niti jermenov na čevljih odvezati. Tedaj mornarica ni mogla spa-siti teh desettisočev bednih izgnancev. dočim ic Dozneie neovirano pod restličun dokai težiimi okolno-stiini prepeljala mnogo tisoč vojakov v Makedonijo in Albanijo. Našel se ie tedaj v Italiji celo nacionalistični list. ki ie imel pogum iavno izražati svoie »veselic nad propadom Srbite — najresnejše bodoče rivallnie na Jadranu.« Pozabijo* je tudi čiča Baja. sp°-minial pa se bo gotovo še grenkega 10. septembra 1917. ko ie nudil Rimu za prirateUstvo italijanske fa-kinaže Sonninu Trst. Polo. polovico Istre, nekai Dalmatinskih otokov i» še albansko interesno sfero r ooira-lišoem v ValonL Dana ie bila s teni brezdvomno Italiji hegemonija na Jadranu in vendar ni bila zadovoljna. Iznesena ie bila tedai ta ponudba. kot stvar katero bi bilo mogoče še nadlicitirati. Sonnino Jo le gladko odbil. Ako ic stari konspirator po- LISTEK. F. MARŠ: Oii mm rtu četnika Ivana! Ni iim dovoli, da nas zasramujem in preganjalo, temveč nas še psujejo na nainesratrmeiš! način. Nacionalist ie danes po noim-h naše. družbe zločinec, podlež, ingoslo-vcnskl svinjar Lahko rečem, da so to naimilejši en'te toni tistih, ki nas radi našega dela sovražilo in mečejo take izraze na naše glave. Podpira p« iih država in oblast! yslcd teva tudi naši gospodarji in častilci zlata ne maralo nacionalistov in iih dnevno odpuščajo iz službe. Pii sprejemu uslužbenca sc ti gospodič naiorei informirajo »kaj da si«. Ge priznaš, da. si nacionalist, je škoda nadal.inih besedi. Tisoče in tisočo nacionalistov stoii danes ua cesti brez službi* in doma! Kdo se jih nai usmili, če ne domovina. y.a katero so pripravljeni žrtvovati svoio kri? I naš dragi Ivo ie postal žrtev brezposelnosti. Oriuna Celic .ic izgubila z njim enega naizvesteiših svoiih četnikov Savin iški bataljon oa vodnika, ki ie vedno čuval neomadeževanost našega bariaka. Ni se strašil pre-gauiania. ravnih in Donosnih korakov ie stopal naprej svest sl zmage naše ideje in rešitve naše Primorske in Koroške izpod tujega jarma. To tC"* boli. ker ie bil sam eden tistih, ki so prišli v našo državo z namenom okrepiti in pomagati tistim, lcl želijo ih se orioravliaio na dan osvoboditve naših zasužnjenih onkrai meia. Dragi Ivan! Ni Ti bila sreča irti-la doživeti toliko želienega osvobo-ienia bratov Primorcev 'm Korošcev Kruta usoda Ti ie pretrgala nit življenja. Dovoli 11 'o večnega pieganiatiia. PosUd si razmer, ki ne vidijo v nas drugega, kakor zločince. Grjunaši smo pač zaznamovan-ci tega sveta. Komai sp tnalo oddahneš in pozabiš na tesno zidovje zanorov. že te izdaiice naroda in rak domovine z mržnio do tebe^ —-nacionalista začnejo preganjati. Sre čam te in vprašam* »Kam te pelje pot?« Odgovor se glasi: »V inuče-ništvo!« Temu preganjanju si se dragi Ivan izognil, a vedi. da .si tudi Ti nastopil not mučeništva. oziroma si isto že končal. Motajsti oi«. V dvorani etnografskega muzeja so se vršila posvetovanja v Ljubljani bivajočih Belokranjcev v nedeljo 14. in 28, febr.. kako bi bilo mogoče financicltto podpreti Belo-krauisko oodružnlčo SPD nri grad-žrtev. < bi planinskega doma na Mirni gori. Sestavil so ie glavni odbor pod vgdstvom g. pl. Sukljcta. bivšega deželnega glavarja. Glavni, odbor tvorilo štirje odseki, in sicef.: veselični, rcklarnui. upravni in finančni odsek. Iz belokranjskega vprašanja se je z ozirom na šolski napad na uči-tel.i’co na Planini pri Črnomlju sto-iilo splošno slovensko vprašanje ter so v Belokranjskem narodnem odboru zastopane vse slov: struje in io torei nadstrankarski. Poleg Ljubljane so- v odboru zastopana tudi druga mesta ter tudi Nebelokranici in bo ta odbor ial ti.« no dovršitvi »'»"'"f.f” doma, da bo širit zauimame za Be-lokraiino ter io v tujsko prometnem oziru d vignil na vi smo drugih slovenskih* poki aim. V odbor so se dbslei prijavili: Gg. dr. Juro AdlešrČ. prof. Bajuk, prof. Caukar, dr Drganc. F Gatnrl, l Goba P.. Goli a .VI., dr. Leitgeb. ga. nrnf K^iinhKL KS- Kovacevu, Novak dr. Ogrin. drv Opeka. B. Račič. Fr. buk-fie. inž. Šuklje, P. Šterk. ga. prof. Šantlova, dr Tominšek, ga. dr. Fr. Tavčarjeva. Vavpotič, dr. Zupanič, ga. dr. Zuoaničeva. Zamda ter dramaturg O, Župančič. Na sestankih ie bilo dalie fjf,e nieno. da se na Belo ^ LjubliatU vcč.ia prireditev v korist doma. in sicer- Matineja open, gostuje metliška šolska mladina v narodnih nošah z belokranjskimi narodnimi pesmimi in igrico. Cvetlični dan ali dan črešipeve-ga in breskovega cveta Ples v »Narodnem domu«. Dalie se ie odbor obrnil na ameriške Slovence s posebnim oklicem. uim. oj , *sav^o^MG>ae^w^B>saes^šl Kupujmo in podpirajmo izvrstno \ _ Kol nsko cikorijo | $ domači tad?lek. ^ CNT3E«e5*3®«E5>fflMGSSffi^GS3t5-a l us jLumpenball" v Celin. Neprijeten obisk Jumpenbala. — Vsega s0 krivi zopet Oriunaši. Drznost celjskih nemškutar Te v. Zadnjič smo poročali o predrzni i želji tukajšnjih Nemcev o nemških j »aoisšh na filmih. Danes moramo omeniti nov slučaj, ki prikazujte te !’9'...v Y.^e' "’>hovi nadutosti in do-inisjin. yvora.no mestnega kina so si putedili tako. da služi lahko poleg Kina tudi za razne »Lumpen-ballc«, »Meringssclnnause«. na tako naprej, ki iim nadomestuieao nekdanji znameniti »Jagaball«. Na predi-mistnem himpenbalu iim ie neki ne-a?an«c ohladil prijetno razpoloženih in.sonarno ozračie z neko smrd« °čino- kar je povzročilo no , }s°4ra ^ medsebojni r rete o in laava!. SeVeda S(J bm ^ kfJvi iakoj -iimasi. Meni nič. tebi nič so eneua talcoi tirali prod sodnika. Pri gospodarju osumljenega Oi-junaša ua se ie oglasila trojica zas«oonlk»v celjskega nemštva, iti sicer gostilničar Fritz Skoberne, trgovec Hans Houigmann ter ključavničar Gott-fried Gradt z zahtevo, da uslužbenca takoj odpusti. Obdolženi ic bil pred sodiščem oproščen in tako se ie njihov zlobni naklep ponesrečil. Mi si bomo ta slučaj dobro zapomnili in ni še izrečena zadnja beseda. Zagrizenost njihova in samozavest nima meie. 7A\ se nam. da poskušajo zopet s svoiimi bivšimi organizacijami in klubi, ker si le na ta način moremo predstavljati gradnjo tenis- prostora na zemljišču gostilničarja Fritza Skoberneta. Sai ima Celie krasen tenis-prostor v mestnem parku! Poleg tega se. šport smatra internacionalnim. Vkljub te-mu ?e. *.l0^'c'0 osamosvojiti in s tem potrjujejo naše mnenje, čudno se nam le zdi. dn se ne osamosvojijo tam. kjer bi želeli tudi mi. Da bi Fritz Skoberne podeželske voznike in goste poslal naprej, potem da bi trgovec Henigmanu zaprt vrata slovenskim odjemalcem jn da ^ bi Gradt Prenehal sprejemati naročila slovenskih strank. Pa bo počasi do tega prišlo brez niihove ž>elie in volic. v kar bo dal mala Bog. tnalo pa Orjuna. pokrst. Trbovlje. Tukajšnja mestna Oriona radi važnosti časa zaenkrat n MA ie oajmodcinelše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najprfpro-steišccja do najmodernejšega. - Tiska šo.ske, mlad iiskc, leposlovne in znanstvene taiiffe. Htisirirar.e knjige v eno- ali yečbarvi:em nsKii. --Bro?:uie v malih in tudi največjih utk.adah. Časopise, revije, mlad. liste. ta rctaprekoslitoa sssSsva meta tn terpesnSJna vsebine pristno zlato! (»0 5(1 6.S 2(1 20 30.— 70. It'.— IS.— i pri , m\m id Šolski zvezki :«a osnovne in srednje šole iivhm vjfaviu« n iam. Dslsv. Lastna ivoniita IsMih zvezkov, i SAVA“ m ' • ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva lirvatska Stedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banlčS d. d. u Zagrebu, Jftdran-33 Ul skorPoduna\ska banka d. d , in Zemljiška banka d. d. v Beogradu, ter Zemlja,, a arova]nice Rosnu i Hevcegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja tanovj_ . bhohh- Assicur«zioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bai 1 oniie ocnrypa teljie okroglo ‘s0 mlljonov dinarjev. Generalno zassopst-io as Slov® Sv. Petra €. 5Ž posluje v Vseh zavarovalcih stro ^ 19 opče osigurava'u6e diora-čarsko društvo u Zagrebu Mapcuo flpyuiTBO y 3arpe6y l»«»ilBRKBS.aWH«w»lRBBii»KBBžaBBBHBBBBB»B«aB«BBBBBBBBBBBBB««^S^^aaB^B^»>-»;ajB — ———-------—=——* Odgovorni urednik: Jože b p a n. Last lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. 'lisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Š trnke