Politični ogled. Avstrijske dežele. Bukovina, deželica ob ruskej meji in domo^ina mnogih žido7, je pribežališče ministrom in znanemu Offenheimu. Ministra Stremajer in Horst pa Ofenheim bili eo od volilC67 po^sod z^rženi. Buko^inci 80 786 3 pobrali in 7 državni zbor izvolili. Iz tega sklepajo, da bo tudi minister Stremajer še dalje ministroval. Zoper to se bodo slovenski pa tudi konser^ati^ni nemški poalanci branili na 7so moč. Ako ho6e grof Taaffe naSih glaso^, mora pred vsem Stremajerja odpraviti. Mnogoletna skušnja nam kaže, da Slovani do narodne jednakopravuosti, sv. Cerk7a pa do spodobne samostojnosti 7 Avstriji ne pride, dokler bo ta štajeraki liberalec sedel na ministerskem stolu. Drža^ui zbor snide se sred septembra. Do tiate dobe ostane 786 pri starem, razun, da se ntegne marš 7 No^ipazar uresničiti; 5000 mož je 7 ta namen odloSenih. ČeŁle ne bo zopet premalo! Dunajski listi vsaj tako poročajo. Železnica od Zenice 7 Saraje^o se pa baje ne bo nadalje^ala, 7saj po sedanjem nacinu ne, ker bo treba no^ega dela; tako slaba je železnica iz Broda do Zenice. Draga pa je bila! V Humu 7 Bosni je poknila 7staja; žandarji so ustrelili 1 vstaša in 7e8 takih nemirneže7 ranili. — Poljaki ho8ejo v L707U izvoliti dr. Smolko, starega narodnjaka, za poslanca, ki bi utegnil postati predsednik državnemu zboru, ako Čebi ustopijo- in se s Poljaki porazumijo. Ministri pripra7ljajo 7endar no7o oderuško posta^o. Na Tirolskem 80 srenje uže tako obložene, da ima ena 1035 °/0 srenjske doklade. To je strašno! Za brikBenskega knezoškofa 7 Tirolskem bo imeno^an baje dr. Gruša, sedaj 70jaški škof na Dunajn. Na Ogerskem so zopet grofu Zicbiju ocitali grozne umazanosti, kojih se je kriv storil, ker je kot drža^ni tajnik za mastno pla8ilo oddajal ljudem zaslužke na škodo državnej blagajnici. To je no7 dokaz, kako je liberalcem zmaga pri 7olit7ah in gospodstvo 7 drža^i le krava, katero molzejo na škodo davkeplačilceni. Omenjeni grof je baje na tisoce podmitnine 7 žep 7teknil, podjetniki se bogatili med tem ko se dača po^sod neusmiljeno iztirja^a. Hr^atski aabor obra7na?a sedaj deželni proraSun. V Brodu bila je strabo^ita to8a. Svitli cesar so ukazali 30.000 no^ih pušek magacinarc narediti in najprej med lo^ce razdeliti. Vnanje države. Srbski in bolgarski knez sklepljeta kup8ijsko pa tudi 7ojaško za^ezo. To je 7ele7ažno, ker obed^e no7i drža^i zamorete skup blizu 260.000 7ojako7 na noge postaviti. Bolgarski knez je imenoval prve bolgarake ministre. Predsednik je Barmov, miniater vnanjih zade7 pa Ba)abano7. V Razgradu so ae mohamedani vzdignili pa od bolgarske žandarmarije bili takoj ukročeni. Ruski general Lazarje? je pri maršu 7 Merw zadel na divje Turkmene, ter na 87oje zaSudenje naael, da so ti di^jaki orožani z najno7ejšimi angleskimi puakami, kojib so preko Afganiatana iz Indije dobili. Ruse je to iz no7a razdražilo zoper Angleže. Rumuni nečejo Judom pripoznati domovinske pravice, ker se bojijo, da nebi peti del zemlje prešel 7 žido^ske roke. Pra7 imajo! Nemški cesar Viljelm je zopet a^strijski gost, prišel je 7 Gasteinake toplice. Uoma pa se ni konec preganjanju katoličanov. Izvrstni škof Paderbornski sla^ni K. Martin je umrl 7 prognanstvo. Med tem se pa socijalisti vkljub najhnjalui poatavam 7idno krepijo. V Breslavi bil je za poalanca :z7oljen aocijaliat Haaenkle^er. Dobil je 7879 glaso7. Belgijski freima^rerji so nekega pijanca najeli, da je pisma po ulicab na stene pribijal, 7 katerih se je kralju z usmrtenjem žugalo, ker je freimavrersko aolsko posta^o podpisal. Se ve so lumpa bitro pred sodnijo imeli, kder se je zlegal, da so ga jezuiti k 7eleizdajskemu zlo6inu naa8u7ali. Sedaj plane policija nad jezuite, jib vklene in hiše preišče. Zapstonj. Jezuiti 80 popolnem nedolžni. Liberalci se sedaj aami jczijo, da so freima^rerji po takej neumnej poti namislili jezuite pregnati! Francozi tuhtajo sedaj, kako bi iz Algerije v Afriki skoz 7eliko Saharsko puatinjo 2000 kilometro7 dolgo železnico potegoili do Senegalakega ob Atlantiškem morju. — Groznica zlatica se je prikazala 7 Severnej Ameriki; iz mesta Memfis 7se beži. Iz Kitajskega pa se slišiju zopet strahovite no7O8ti 0 tamošnjej lakoti in pomoru. Pogosto se je uže zgodilo, da izstradanci ljudi ubijajo in žro. Cele 7esi in mesta 80 izumrla!