3

KLJUČAVNIČARSTVO

V V

LJUBLJANA, Rimska c. 14

prvo in edino podjetje za napravo
jeklenih valjčnih zastorov
v Sloveniji

Telefon štev. 2553.

priporoča napravo
novih valjčnih zasto¬
rov in njih popravo
po konkurenčnih ce¬
nah ter ima vse
pripadajoče blago
stalno na skladišču.

Izdeluje in se u  pri¬
poroča za naročila
solnčnih plaht, okri-
žij vsake vrste od
preproste do naj¬
bogatejše izpeljave,
škarjasta omrežja,
železja za štedilni¬
ke, ventilacije raz¬
nih vrst, razna
okovja, železna vra¬
ta in okna, okrogla
železna stopnjišča,
predpečnike iz že¬
leza in bakra.

Stalna zaloga šte¬
dilnikov v priznani
vestni in solidni iz¬
vršitvi. — Avtogeno
varenje in rezanje.

:

:

i


COLOMBO*CEYLON CAJ

„ADRIA« F. Šibenik

LJUBLJANA, Rožna dolina

—.  - Telefon štev. 2523. =====

ZA NAVADNO LETO

1929

UREDIL:

FR. ZELENIK

XV. LETNIK

IZDALO IN ZALOŽILO
TRGOVSKO DRUŠTVO .MERKUR"

ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI.

TISK TISKARNE .MERKUR" V LJUBLJANI
(Predsluvnik O. Millalek.)

::

••

••

II

• ••••

Trgovci I |

Kupujte le priznano dobre čajne me- jj

Sanice z znamko 2!

„BIIDDHA“

ki se sestavljajo na podlagi večletnih
izkušenj iz najboljših čajnih vrst iprve
žetve (first crop tea) in so vsled tega 22
pri odjemalcih in konsumentih jako ;j
priljubljene. Znamka »Buddha« ni po- 22
znana in upeljana samo pri nas v Slo- 22
veniji, marveč po celi državi in je v ;•
teku kratkega časa izpodrinila vse 22
inozemske znamke. Znamka »Buddha« 22
jamči za kakovost izdelka. — Naroča ••

se čajne mešanice »Buddha« pri tvrdki 22

• •

jj »Tea Im po rt«, družba z o. z. ••
v Ljubljani.

•J ••

22 1BUDDH/ Kei ' ae r:ai .i' nf ' meša >BUDDHA< II

22 ^ _  _ niče z oznako ^ ^

|| J&jf  »BUDDHA« T«T H

22 "  1*1  • najlažje in najhit - m  1J " "

2! ’]L)i  rejše raznrodaio. tlAlV?!

22 ijih -.

22 toplo v nakup vsa-'**"'

•• TlWBtMARu kemu trgovcu.

••••

••••

rejše razprodajo, ••

priporočamo jj

trape maku

222222:

E  4  E/

C ~  «'4iZALO.

Trg. društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani
Posredovalnica Trg. društva »Merkur« .
Podporni zaklad Trg. društva »Merkur«

Društveni odbor za leto 1928 .

Kuratorij podpornega zaklada.

^akon o neposrednih davkih.

1. Davek na dohodek od zemljišč (str. 40)
2. Davek na dohodek od zgradb (48). 3,
Davek na dohodek od podjetij, obratov in
poklicev (57). 4. Davek na rente (69). 6. Davek
na dobiček podjetij, zavezanih javnemu po
laganju računov (74). 6. Davek na dohodek
od nesamostalnega dela in poklica (83),
1. Priprave za odmero davkov (95). 2
Davčni odbori (100). 3. Odmera davka

(103). 4. Pritožbe (105). 5. Kazni (106)
6. Jamstvo (111). 7. Pobiranje davka (112)
8. Zastaranje (115). 9. Končne odredbe (11$)

•'Dinopoli.

dkojninsko zavarovanje nameščencev ...
legitimacije trgovcev, industrijcev, obrtnikov n

, njih potnikov.

*lakovina (kaldrmina).

.^akse za pregled in žigosanje mer .....

!, 0 Štnc pristojbine.153

Kolk*

Hi

Slran

9

10
11
11
13

39

r °rzno razsodišče

jTere in vage .

Računanje obresti .

Računanje dobička .

Računanje dni od enega datuma do drugega

'abola za razredčenje alkohola..

p.°|iko stane električna razsvetljava? . . .

.žilica in latinica .

121

129

133

137

143

-167

167

171

174

177

178
180
183
185
192

3

Qospodom trgovcem

se pri nakupu testenin priporoča
: dobro znano domače) podjetje :

TOVARIŠI A TESTENIN d. z o. s

v £jubljani.

Ustanovljeno leta 1885

Hojstarejšo sedlarska in innarslta delavnica

Josip Kohler

Ljubljana, Dunajska c. 1Q

PRIPOROČA
svojo bogato
zalogo raznih

konjskih

oprem

za vožnjo in
ježo ter dru-

K g ' h  spadajočih Opravila
predmetov. točno lil ceilO

Cene solidno. — Ceniki na razpolago.

posebno

opozarja na
ženske ročn^
torbice iz us- #
nja kakor tudi
druge torbaf'
ske izdelke
ki so lastn®
delo. Torbic®
se sprejemaj®
tu v popra'
vilo.

'•lllll 11 11111 1 (t 1 1111 11  * 1 1111 < M  < 1111 111  > 1111 > M i 1111 < 11  > 11111 11 11111 < n  11111 > M 11111 < 1  11111 11 111111 11 111111 1

Trgovsko društvo „Merkur“
za Slovenijo v Ljubljani

Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo
1  v Ljubljani je strokovna organizacija, ki
zastopa stanovske in splošne interese slo¬
venskega trgovstva. Redni člani društva
morejo postati vse osebe '(torej tudi žen¬
ske) trgovskega stanu (izvzeinši učence,
učenke, sluge in slično), tvrdke in pod¬
jetja, nameščenci tovarniških, obrtnih in
Prometnih podjetij, delniških družb, denar-
* uih, kreditnih in zavarovalnih zavodov. Dru¬
štvo izdaja svoje glasilo »Trgovski To¬
variš«,  ki je hkratu glasilo »Slovenskega
trgovskega društva v Celju« in »Slovenskega
trgovskega društva v Mariboru«. Društvo
mdaja trgovske knjige v slovenskem jeziku,
vzdržuje čitalnico in knjižnico, prireja učne
tečaje za trgovske vede, poučna predavanja
'n shode. Društvo »Merkur« zbira sklad za
>Tjgovski dom« in ima lastni »Podporni
zaklad«, iz katerega se podpirajo društve-
fdki, 5e so brez lastne krivde brezposelni,
l n rodbine umrlih članov. Društvo ima last-
Uo posredovalnico za službe, ki. posluje za
v se delodajalce brezplačno, za nastavljence
Pa proti odškodnini. Društvo ima zopet va¬
ruško zavetišče in zabavišče. Društvo daje
članom brezplačno pravne nasvete in vsa¬
kovrstna druga pojasnila in preskrbuje pre-

10

vode iz tujih jezikov. Članarina znaša za
redne Slane - samostojne trgovce me se Sne
10 Din, za redne člane - nameščence in za
podporne Slane 5 Din mesečno in za novo-
vstopivše Slane še 10' Din pristopnine. Čla¬
narina se plačuje najmanj za tri mesece
naprej. Ustanovni Slani plačajo enkrat za
vselej 1000 Din. Društveno glasilo »Trgov¬
ski Tovariš« prejemajo člani brezplačno,
sicer znaša letna naročnina za »Trgovskega
Tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36
dinarjev. Društveni prostori se nahajajo v
Ljubljani, Gradišče 17/1. nadstropje. Slo¬
venski trgovci in nameščenci, oklenite se
te prepotrebne in živahno delujoče stanov¬
ske organizacije!

Posredovalnica
Trgovskega društva „Merkur“

opozarja vse interesente, da se v slučajih
potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬
sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise
točno. Posreduje za vse vrste služb in mest,
ki so običajna v trgovinah in drugih pod¬
jetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro¬
dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma
je nasloviti: Trgovsko (društvo »Merkur ,
posredovalni odsek, Ljubljana. Uradne ure
za stranke so vsak dan, razen sobot, nedelj
in praznikov, od 8. do 12. ure dopoldne in
od 5. do l A7.  ure popoldne. Ob sobotah se
uraduje od 8. ure dopoldne do 1. ure po¬
poldne. Ob nedeljah in praznikih se ne ura¬
duje.

11

Podporni zaklad
Trgovskega društva „Merkur“.

Vabimo vse gg. trgovce in nameščence,
da se tega zaklada ob vsaki .priliki spomi¬
njajo. Saj je namenjen onim brezposelnim,
ki niso po lastni krivdi zašli v .to in pa v
podpiranje potrebnim rodbinam umrlih čla¬
nov.

Društveni odbor za leto 1928.

Dosmrtni častni predsednik: Alojzij L i 1 -
leg,  veletržec v Ljubljani.

Predsednik: Dr. Fran W i n d i s c h e r ,
generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt.
in industrijo v Ljubljani.

T. podpredsednik (obenem urednik lista):
Josip J. Kavčič,  veletržec v Ljubljani.

II. .podpredsednik: Lozar  Janko, trgov¬
ski sotrudnik v Ljubljani.

Predsednik društv. razsodišča: Dr. Danilo
Majaron,  odvetnik in predsednik Od¬
vetniške zbornice v Ljubljani.

Tajnik: Josip Wint  er,  trgovec v Ljub¬
ljani.

Tajnikov namestnik: A g n o i a Anton,
trgovec v Ljubljani.

Blagajnik: Josip Krek,  knjigovodja v
Ljubljani.

Blagajnikov namestnik: L a u r e n č i e

Valter, pisarniški vodja v Ljubljani.

Gospodar: Avgust Jurjevec,  trgovec
v  Ljubljani.

Knjižničar: Lozar  Janko in A g no la
Anton v Ljubljani.

12

Odborniki in odbornice:

Jelka dr. B ir e 11 o v a , trgovka v Ljub¬
ljani.

Pavel Fabiani,  trgovec v Ljubljani.

Ivan Jelačin  st., veletržec v Ljubljani.

Ivan Jeras,  trgovski ravnatelj v Ljub¬
ljani.

Fran Kovač,  trgovec v Ljubljani.

Dr. Rudolf Marn,  šef oddelka ministr¬
stva trgovine in industrije v Ljubljani.

Dr. Viktor Murnik,  tajnik Zbornice
za trgovino, obrt in industrijo v p. v Ljub¬
ljani

Ignac Novak,  'trgovec v Ljubljani.

Kristijan Čermelj,  trgovec v ‘Ljubljani.

Anton Verbič,  trgovec v Ljubljani.

Ivan Železnikar,  trgovec v Ljub¬
ljani.

Ivanka Leskovic,  trgovka v Ljub¬
ljani.

Rudolf Južna,  trgovski sotrudnik v
Ljubljani.

Milan Kovač,  trgovski sotrudnik v
Ljubljani.

Vilko Lampe,  zasebni uradnik v Ljub¬
ljani.

Šal o mu n Stanko, trgovski sotrudnik v
Ljubljani.

Karol Seljak,  trgovski potnik in pred¬
sednik društva potnikov v Ljubljani.

Krek  Janko, trgovec in podpredsednik
društva potnikov v Ljubljani.

Berta Strehovec,  trgovska sotrudnica
v Ljubljani.

Darinka Vdovič,  trgovka v Ljubljani-

13

Pregledovalca računov:

Josip  Malenšek, tajnik Kmetske po¬
sojilnice v Ljubljani .

Josip Ur banic,  trgovec v Ljubljani.

Kuratorii podpornega zaklada.

Načelnik: Ivan Jelačin  st.

Namestnik: Ignacij Nova  k.

Člana: Avgust Ju rjoveč  in Berta Stre¬
hovec.

čajne mešanice in dišave
vseh vrst priporoča

3-r. ŽKovač, £jubljana

turjaški trg 1  (vhod z čBrega)
1 Uvoz čaja in dišav na debelo.

14

Januar 1929 Prosinec

Hrvatsko: SiJečanJ. Češko: Leden.

Dan je dolg od 8 ur 25 min. do 9 ur 26 minut.
Dan zraste za 1 uro in 1 minuto.

Pozdravi takoj vsako stranko, ko
vstopi v prodajalno.

15

16

Februar 1929 Svečan

Hrvatsko: Veljača. Češko: Unor.

Dan je dolg od 9 ur 28 min. do 10 ur 58 min.
Dan zraste za 1 uro in 30 minut.

Ako prodajalec sedi, mora takoj
vstati, če (ja stranka nagovori.

17

NASLEDNIKI

LJUBLJANA

VELETRGOVINA
kolonijalnega in
špecerijskega blaga

I

I Glavni založnik švedskih |
in voščenih vžigalic ter
cigaretnega papirja za
ljubljanski srez.

J Nudi po najnižji dnevni ceni: I
| kavo, riž, testenine, naj- j
I finejše namizno olje, čaj, I
žganje ter vse drugo
špecerijsko blago.

I Postrežba točna in solidna. |

L—.J

18

Marec 1929 Sušeč

Hrvatsko: Ožujak. Češko: Brezen.

Dan je dolg od 11 ur 2 min. do 12 ur 48 min.
Dan zraste za 1  uro in 40 minut.

Začetek pomladi 20. marca ob 21. uri 45 min.

Med postrežbo ne govori s so-
nastavljenci.

19

I K A

K

MEHANIČNA
TOVARNA
PLETENIN
NOGAVIC
IN TRIKOTAŽE

D, Z O, Z.

KRANJ-SLOVENIJA

BRZOJAVI: IKA KRANJ
- TELEFON ŠTEV.52 -

INDUSTRIJA ZIMSKE
IN LETNE TRIKOTAŽE
VOLNENIH, PAMUČNIH
IN VIGON PLETENIN
VOLNENIH, PAMUČNIH
IN VIGON NOGAVIC

20

April 1929 Mali traven

Hrvatsko: Travanj. Češko: Duben.

?1

99

Maj 1929 Vel. traven

Hrvatsko: SvibanJ. Češko: Kveten.

X)ari j c dolg od 14 ur .‘11 min. do 15 ur 46 min.
Dan zraste za 1  uro in 15 minut.

Tudi stranko, ki pride tik pred
zaključkom, postrezi prijazno, vljudno
in natančno.


g

g

g

g

g

Zakaj ?

uvažate esence, ko Jih

dobite doma

v dobri kakovosti in po solidni ceni:

Rumovo esenco brez barve
Rumovo esenco z barvo (kompozicija)
Konjakesenco
Kumnovo esenco
češnjevo esenco
Višnjevo esenco

Garantirano pravi malinovec in druge
sadne šoke. sadno marmelado »NEK¬
TAR«, marelično, jabolčno in slivovo
(češpljevo) marmelado najfinejše ka¬
kovosti izdeluje in priporoča

Carsko hruševko
Vaniljino esenco
Alpsko grenčico
Tropinovo in slivovo esenco

g

JI destilacija esenc in izdelava sadnih sokov in
jj marmelad

g Ljubljana

| Metelkova ulica štev. 13.

!| Račun pri Poštni hranilnici, podr. v Ljubljani
|j štev. 11.612. Telefon štev. 2110.


24

Junij 1929 Rožnik

Hrvatsko: Lipan]. CeSko: červen.

Dan je dolg od 15 ur 48 min. do 16 ur 3 min.
Dan zraste do 22. za 19 min., potem se skrajša
do konca meseca za 4 minute.

Začetek poletja 21. junija ob 17. uri 7 minut.

Ne hvali vsake vrste blaga z istimi
besedami. Ne govori preveč.

?5

V I v Y

Tovarna v/

O

o

II

LA

&■  v_-

V  ^

v. >-

f h .3
0) I

d, :/ o, z.

[ JU m JA>'A

nudi najfinejši in najokusnejši

TATI I A v I K I H

— iz pristnega vina - -

Tehnično in higijenično najmoder-
neje urejena kisarna v Jugoslaviji

Pisarna:

Dunajska cesta št. 1 a, II.
Ljubljana

j

26

Julij 1929 Mali srpan

Hrvatsko: Srpan). Češko: červenec.

Dan je dolg od 16 ur 3 min. do 15 ur 5 min.
Dan se skrajša za 58 minut.

Ne pokaži preveč blaga, sicer zme¬
šaš kupca, da ničesar ne vzame.

27

I Kreditni zavod za
j trgovino in industrijo

| Ljubljana

I 1  Prešernova ulica 50

(v lastnem poslopju)

| Telefon 2040, 2457, 2548.
I lamo interurb. 2706,2806.

I " Brzojavni naslov:

Kredit Ljubljana.

1 Obrestovanje vlog, nakup in

I  prodaja vsakovrstnih vredno¬
stnih papirjev, deviz in valut,

I  borzna naročila, predujmi in
krediti vsake vrste, eskompt
I in inkaso menic in kuponov,

j nakazila v tu- in inozemstvo.
Sate-deposits itd.

28

Avguit 1929 Veliki srpanj

Hrvatsko: Kolovoz. Češko: Srpen.

Dan je dolg od 15 ur 2 min. do 13 ur 28 min.
Dan se skrajša za 1 uro in 34 minut.

Kakor hitro se stranka odloči za
kako blago, nehaj s polaganjem dru¬
gih kosov na mizo.

«9

VELETRGOVINA
z železnino

MARIBOR

ALEKSANDROVA
CESTA ŠT. 32-34.

NA DEBELO!

NA DROBNO!
CENE ZMERNE!
POSTREŽBA TOČNA!

September 1929 Kimovec

Hrvatsko: Rujan. Češko: Zafi.

Dan Je dolg od 13 ur 25 min. do 11 ur 45 min.
Dan se skrajša za 1 uro in 40 minut.

Začetek jeseni 23. septembra ob 8. uri 6 min.

Vsako nakupljeno blago se mora
stranki zaviti, ako je le za to pripravno.


Tovarna
pletenin m tkanin

Ljubljana

Poljanski nasip 40

izdeluje

razne rute ogrinjalke
iz volne (rašel-rute in
berlinske), naglavne
rute in šale, pletene
in tkane svilene
samoveznice, šale za
okrog vratu, ženilije-
rute in ženilije-šale,
stenske preproge itd.


32

Oktober 1929 Vinotok

Ilrvatsko: l-istopad. Češko: ftijen.

Dan je dolg od 11 ur"42 mieTdo 9"ur"59 min.
Dan se skrajša ra 1 uro in 43 minut.

Pošiljaj strankam blai/o na doni,
da isveš naslov.

33

!*••••••••••••••

••••••••••

I

V9

NI

NI

«

A

V

TJ

n

c

J o

. g

—

d

P

P

O

h£

p

‘S?

p

O

Q-

>o

«3

s

o oi

'P X

o  „5

p ^
” c

c P
-d X

X

<D

G)

O

E

©

O)

0

E

01

= s n

*mSS x

JC  i o

H« *?
(8 M O
3 » JC JC

O O'S

e

ra

2

3

>

TJ

m

o

E

k in

a *■

n

N

TJ

O

>

(B

N

0

E

o

1

n ::
> ::
a> ::
UJ ::

’J2 «
O ::

mm

m ••

■K

2

34

November 1929 Listopad

Hrvatsko: Studeni. Češko: Listopad.

Dan je dolg od 9 ur 57 min. do 8 ur 41 minut.
Dan se skrajša /.a l uro in 16 minut.

Najprej pokaži najboljše blago in
če je stranki predrago, prinesi cenejše-

35

r  LJUBLJANSKA '
KREDITNA BANKA

LJUBLJANA

DUNAJSKA CESTA

Ustanovljena I. 1900

Delniška glavnica in rezervni zaklad

nad

Din 60,000.000'-

Čekovni račun: štev. 10.509

Brzoj. naslov: Banka Ljubljana
Telet. št. 2861, 2413, 2502, 2503

Se priporoča za vse v bančno
stroko spadajoče posle

PODRUŽNICE:

Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj,
Maribor, Hetkovič, Novi Sad,
Novo Mesto, Ptuj, Rakek,
Sarajevo, Slovenjgradec, Split,
Šibenik, Trst. J

c

36

December 1929 Gruden

Hrvatsko: Prosinac.

Cefiko: Proiineo.

Dan Je dolg od 8 ur 39 min. do 8 ur 25 minut.
Dan se skrajša do 21. za 19 min., potem zraste
do konca meseca za 5 minut.

Začetek zime 23. decembra ob 3. uri 4 minute-

Vljudnost stane isti denar kot ro¬
batost, nese pa mnogo več.

) oooooooooooooooooooooooo oooooooo60000000

37

Izdelovanje
/ damske in moške \

: konfekcije *.

ELITE

DRUŽBA Z O. Z.

Ld U B LJANA

PREŠERNOVA UL. 9

Prodaja damske,
moške in deške

KONFEKCIJE
Na debelo!

Na drobno I

- - PRVOVRSTNO - -
IZVRŠEVANJE PO MERI!

O OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO (OOOOOOOO*

NIKELSBACHER

&

SMRKOLJ

LJUBLJANA

Veletrgovina z deželnimi
pridelki in mlevskimi proiz¬
vodi na debelo

Priporočata svojo
veliko zalogo
pšenice koruze

ješprenja kaše

koruznih  izdelkov in
banaške moke iz prvo*
vrstnih mlinov

Velika zaloga vseh
vrst krmil

Tel.int.2592 Brzojavi: Žitotrg

S:

st

Po

Po

ej

Poj

Pr;

•la]

(

Pr e

Po$

f*v

2  ast

f 1  ,i

■

I

I

I

I

I

I

•

*

t

t

t

\

t*

. """". . ... . ....."'"m,,,,ni"'

*akon o nepoirednih davkih.

tClen 1. V kraljevini Srbov, Hrvatov in
■lovencev se uvaja neposrednji davek na¬
stopnih oblik:

1. na dohodek od .zemljišč (zemljarina);

2. na dohodek od zgradb (zgradarina);

3- na dohodek od podjetij, obratov in sa-
"'ostalnih poklicev (pridobnina);

4- na rente (.rentama);

3. na dobiček podjetij, zavezanih javnemu
^laganju računov (družbeni davek) in

6. na dohodek od nesainostalnega dela in
P°klica (uslužbenski davek),
t>len 4. Če se kdo ne drži rokov, določenih
s  lem zakonom ati odrejenih po državnih
?*%anih, ki so upravičeni za odrejanje po
v ei h zakonu, nastopijo zanj posledice, dolo-
6tl e s tem zakonom.

V rok se ne vštevajo dnevi prevoza po
j'°Sti. če je poslednji dan roka nedelja ali
paznik, ko oblastva ne uradujejo, se po-
toljša rok do prvega prihodnjega delavnika.

Ce se rok prekorači največ za 15 dni, nima
l^ekoračitev zakonskih posledic, ako se ob-
. tl6 m s predloženim predmetom opraviči s
j^ebno tehtnimi razlogi. Vendar pa se od-
s 0r lbe tega in predhodnega odstavka ne
toejo uporabljati na roke za vplačilo davka,
dokler teče rok, smejo zaprositi davčni
lj V ezanci v posebno tehtnih .primerih ob-
^tvo, pristojno za reševanje predmeta, da
6  Jim rok podaljšaj. V tem primeru se pre-

411

kine rok do onega dne t  ko se izroči rešite'
vložene prošnje.

Podaljšati se ne sinejo roki glede kazni; ;
vih predmetov po členih 138. do 142.. rok'
za ukoriščanje pravice do trajne ali začasn f  \
oprostitve, roki za pritožbe zoper rešitve ]
odločbe, izdane na podstavi svobodne oceD e
na prošnje, ki se ne opiraje na pravico, izv’" c
raijoeo iz zakonske odredbe, kakor tudi 1 } e  f
roki za vlagiuije tožb na upravno sedišče 1,1  č
državni svet. v  . č

Člen G. Ko se izračunava skupni davči] 1
predpis v vsaki davčni obliki, se ulomki d 1 ' o
narja do 50 par ne jemljejo v poštev, P r f k ,i
oO par pa se zaokrožajo na cel prihodu) f n
dinar.

Člen 7. Vsi neposrednji davki in pribit'' 1  tj
na neposrednje davke, ki so se pobirali <l°”
slej po občih ali posebnih zakonih, se d n  {1
1. januarja 1929 ukinejo; vendar pa ta če
kon ne poseza v odredbe zakona o davku U‘ h
poslovni ipromet in o vojmici po zakonu 0
ustroju vojske im mornarice. Veljavni
koni o davkih na dohodek od nesaiuos-tj 1 '
nega dela pa prestanejo veljati, ko stopv ig
po členu 165. v veljavo odredbe lega zakol 1 '
o davku na dohodek od nesamostalnega d p  pj-
la in poklica. Up

1. Davek na dohodek od zemljišč. ki

Člen 9. Davku na dohodek od zemljišč £
zavezano vsako zemljšče na ozemlju kralj (  ,

vine, ki se kmetijski okorišča ali so ru 0 ’J 'loj
kmetijski ukoriščati, najsi bi se dejanski ''J j
ukoriščalo ali bi se uporabljalo v drug «5 ^
men, zaradi katerega ni oproščeno s ' e  •lip
zakonom. 'loj

41

Davčna obveznost nastane dne 1. januarja
. Prihodnjega leta, ko se pridobi pogoj davčne
j ^vezanosti.

Davčna obveznost prestane koncem davč-
-i ^ega leta, v katerem je davčna zavezano.*!
P  Prestala.

Vse činjenice, ki vplivajo na nastanek
e  davčne zavezanosti, mora davčni zavezanec
,, Prij av ]ti v go dneh od nastale izpremembe;

v l 'ugaee ga zadenejo kazenske posledice iz
,i c *t>n a  138 . tega zakona,
j. Člen 10. Davka na dohodek od zemljišč se
oproščajo:

'ji potoki, reke, jezera, močvare, če ne dajejo
1  ^kak ršnega dohodka;

|.( ... nerodovitna in kmetijski neporabna zem-

. zazidane površine kakor tudi dvorišča
inišni okoliši) do 500 kvadratnih metrov,
se ne oddado posebe v najem ali ne uži-
v %> ločeno od zgradbe. V tem primeru so
^vezana davku na rente.

Vse te oprostitve prestanejo, čim se taka
^mljišga ne uporabljajo v namene, ki jim
P a jo pravico do oprostitve, odnosno čim se
J 8 Posobijo za kmetijsko okoriščanje; v tem
"ittieru nastane davčna obveznost dne 1. ja-

Pftarja prihodnjega teta.

.Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke,
P se odmerjajo na podstavi neposrednjega
^vka.

. Člen 11. Začasno se oproščajo davka na
°hodek od zemljišč:
i zemljišča, ki so na dan, ko stopi ta
K °n v veljavo, kmetijski neporabna, pa
Jarede z izrednimi stroški za porabna: za
'°l>o 15 let;

za¬

se


42

vinogradi, če se napravijo: 1. na vinograd- it
skih tleh z domačo vinsko trto na odobren} b
podlogi: za štiri leta; 2. na kamendtih ah 1
peščenih tleh z domačo vinsko trto na odo- d
brent podlogi: za 10 let; 3. na svižu z do¬
mačo necepljeno ali cepljeno vinsko trto u 0 0
odobreni podlogi: za 20 let; s <

zemljišča, ki se pogozde po navodilu 111  'a
pod nadzorstvom državnih šumarjev: za P 1
let. Če pa se zasade gozdi na takih tleh, k> s (
niso prikladna za nobeno drugo kulturo, * e  '  k
sme podaljšati oprostitev od davka do ^  k
let, kolikor je pač težko« in stroškov za po¬
gozdovanje. Ta oprostitev se ne nanaša D 0  ®l
.primere, kjer je gozd zasajen na zemljišč 11 ' h
na katerem se gozd poseka ali izkrči; ki
zemljišča, ki jih store izredne elementarn 6  Za
nezgode (zasipi s kamenjem, peskom, n8" ki
plavino itd.) za dlje nego leto dni nesp®l '~
sobna za kmetijstvo: za dobo, ki jo dol« 1 ’ 1  }•
minister za finance s svojo odločbo.

Člen 12. Predpisani osnovni davek se o<j' !
piše celoma ali deloma po tem, če in ko' 1 ' ;
kor prizadenejo letini škodo za več neg 0  {
četrtino, in sicer: »

a) ogenj, veda, toča, poljske miši, rastiiA' |

ska uš In kobilice, ne glede na površino: . 5

b) drugi izredni, a neodvratni dogodk 1 : !

brez lastnikove krivde, če so zadeli dogod* j
ne samo posamezne parcele, ampak cel «
krajine. , 5

Člen 13. Na zemljišča, ki so zavezana da* !
ku na dohodek, ter se jim, ko stopi ta zakf^ !
v veljavo, z izrednimi stroški in izredni” l !
delom (regulacijo vodnih tokov, zaščito. ž ° ! j
per poplavo, izsuševanjem, namakanje 1 ”’ j
drenaže, kolmacijo, zaščito zoper hudourni' 1

43

' na podben umeten način) rodovitnost iz-
! jpljša, se plačuje davek na dohodek še za

I  let po zvršetku del po katastrskem čistem
''ohodku, ki je obstojal do ^melioracije.

' Člen 14. Pravica do oprostitve, odnosno

* °lajša-ve, se pridobi s posebno prošnjo, ki

* e  mora vložiti pri pristojnem davčnem ob-

" •astvu do konca leta, v katerem so nastali

• Kogoji za oprostitev, odnosno olajšavo. Če

■' *e ta rok zamudi, ima to za posledico obre-
J, jbenitev z davkom za ves minuli čas do

*°nca leta, v katerem se je .prošnja vložila.
y  člen 15. Davek na dohodek od zemljišč

‘ °bremenja zemljišče. Plačuje ga oni, ki upo-
l' t ablja zemljišče kot svoje (posestnik, imet-
hik), če pa gre za užitek ali nasledstveni

II  ? a kup, uživalec, odnosno nasledstveni za-

;1 ’ ^kpnik.

0- '-d__

5>

1-
li'

to

D'

d'
k'

:ie

V'
pi>

;0'

Tovarna

volnenih pletenin
samo na debelo

Ciril Vajt

Celje

44

Davčna osnova.

Člen 16. Davek se odmerja po katastrskem
čistem dohodku, izračunjenem po površini;
po vrsti obdelovanja (kulturi) in kakovosti
zemljišča (boniteti).

Katastrski čisti dohodek je denarna vred¬
nost srednjega donosa zemljišča, ki ga je m 0 '
goče doseči z običajnim gospodarjenjem, P°
odbitku povprečnega zneska rednih gosp 0 '
darskih stroškov.

Srednji donos je količina pridelkov in p°'
stranskih užitkov, ki se dosežejo v povpreč¬
nem gospodarskem letu s krajevno običaj'
nim obdelovanjem zemljišča na enem hekt'
aru, odnosno oralu površine.

Za redne gospodarske stroške se smatra'
jo: stroški za vse vrste vprežnih in ročnik
gospodarskih del za pripravljanje zemljišča
(sveta), za setev, žetev, pripravljanje, hra¬
njenje in oskrbovanje gospodarskih pride'"
kov, stroški za gnojenje, za seme in sadik 6
in amortizacijski stroški glavnice, vložene f‘\
gospodarske zgradbe in inventar, in strošk 1
za zavarovanje, ki so potrebni, da se dose*f
s krajevno običajnim obdelovanjem ženil J 1 '
šča sredniji donos v dotičnem kraju.

Člen 17. Izjemoma se odbijejo poleg red'
nih stroškov za zemljišča, omenjena v 81®'
nu 11., točki 1.), odnosno v členu 13., še p°'
sebni stroški za upravo in vzdrževanje n®'
prav, če je vjpoštevni svet tehnično odreje®
tako, da je mogoče za vsako vpoštevno p® 1 ^
celo točno ugotoviti količnik deleža pri 'P 0 *
sebnih stroških.

Posebni stroški so: 8%  glavnice, vložeh
v naprave, in povprečni režijski stroški |
poslednjih šestih letih.

\

2

d

t

š

v

i;

Č

$

k

V

Si

h

u

h

tl(

Ih

»c

45

Če se (posebni stroški iz kakršnegakoli
v 2roka ne morejo točno ugotoviti, se ugotove
2  'Ocenitvijo strokovne komisije, ki jo odre¬
dita sporazumno minister za finance in mi¬
nister za (poljedelstvo in vode. Posebni stro-
s ki, ugotovljeni z ocenitvijo, se odbijejo za
^se vpoštevne parcele z onim odstotkom, ki
izvira iz razmerja sumamega katastrskega
C| stega dohodka vseh 'parcel proti (posebnim
Proškom, ugotovljenim z ocenitvijo.

Posebni stroški ne smejo zmanjšati celo¬
kupnega katastrskega čistega dohodka za
v eč nego za 80%, odnosno ipri zemljiščih, ki
s 9 jim je rodovitnost izboljšala, za več nego
80% presežka katastrskega čistega do¬
hodka.

Člen 18. Vsa zemljišča, ki se kmetijski
Okoriščajo ali se morejo ukoriščati, se dele
ho vrsti obdelovanja:

1. na njive;

2. na vrtove in sadovnjake;

3. na vinograde;

4. na travnike;

5. na pašnike in planine;

0. na gozde in

7. na trstičja, močvare, ribujake in jezera.

Vsaka teh vrst se deli ,po kakovosti zem-
Jišča največ na osem razredov.

Mestni trgi (stavbišča) se morajo, uvrstiti
'j najvišji razred najboljše vrste zemljišča v
dotočnem mestu (trgu).

Zemljišča, ki se ne uporabljajo za nobeno
Gospodarstvo ali se uporabljajo za drugo,
do pa za poljsko, se morajo uvrstiti v vrsto
dUega zemljišča, ki meji ob dotočno zemljišče
Mi ga oklepa.

46

Člen 19. Katastrski čisti dohodek in ki'
■tastrska vrednost v zemljiških katastrih, -kje 1
so taki že osnovani, se morajo predhodno
izprenieniti v dinarsko vrednost v razmerju :
1 K — 1 Din. Tako izravnana vrednost zem¬
ljišča in katastrskega čistega dohodka slu* 1
za osnovo izpremembam po pivih treh od¬
stavkih člena 20.

Planine kot posebna kultura katastra za
Slovenijo in Dalmacijo se morajo spojiti 8
kulturo pašnikov, parifikati v istem katastru
pa v dotične kulture po poslednjem odstavku
člena 18.

Člen 20. Katastrski čisti dohodek v kra¬
jinah, kjer je tak kataster že osnovan, s®
mora ugotoviti po skupinah srezov, ki na)
se ocenijo in ki so si med seboj naj podob"
nejši po vseh okolmostih, vplivajočih na veh'
kost čistega zemljiškega dohodka. Ugotovi¬
tev čistega dohodka za vsako tako skupin 0
se mora omejiti na vzorne parcele dveh h'
pičnih vzornih srezov, ki imata vse .kultur®
in razrede dotične skupine. Denarna vred¬
nost dohodka se mora ugotoviti po cenah
kmetijskih pridelkov v času od dne 1. julij*!
1925 do dne 30. junija 1026. Za vsak vzorih
srez se mor-a izračuni H razmerj e med seda¬
njim in novougotovljenim dohodkom. Sred'
nja vrednost dobljenih razmerij je koeficient;
s katerim se pomnože sedanji čisti dohod k
vseh srezov dotične skupine.

Davčna stopnja.

Cleu 27. Kot davek za dohodek od zemlji 8 *
se plačujeta: »I

1. osnovni davek, čigar stopnja 'se dolu 0
naknadno po zakonodajni poti, ko se r

47

>r

10

1:

S'

ži

d-

s

•o

[ll

a-

se

ai

b'

li¬

ri-

10

ti¬

re

d-

iti

j*!

n 1

a-

d-

it'

Uri

»ci

P»

tanu 20. predhodno ugotovi čisti katastrski
khodek zemljišč za vso državo;

2. dopolnilni davek po vsoti skupnega ka¬
irskega čistega dohodka vsega davku za¬
danega zemljišča istega zavezanca v ob¬
močju ene administrativne oblasti, zmanjša¬
nega za ustrezni dol katastrskega čistega
'ifthodka, od katerega se je prejšnje let-o od¬
pisal davek zaradi elementarne škode (člen
'2.). Dopolnilni davek znaša:

"d davka po najbližji nižji stopnji, poveča¬
nega za razliko, zaradi katere se uporablja
v 'šja stopnja.

'Na skupni katastrski dohodek, ki ne pre-
**i2a 1000 dinarjev, se dopolnilni davek ne
"aiaga.

Na dopolnilni da rek se ne smejo nalagati
l( ’beue samoupravne doklade.

48

2. Davek na dohodek od zgradb.

Davčna obveznost.

&len 29. Davku na dohodek od zgradb s°
zavezane vse zgradbe na ozemlju -kraljevin*’
ki so namenjene za prebivanje ali drug 0
trajno uporabo.

Člen 31. Obveznost, plačevati davek na d ! °'
ho-dek od zgradb, se začne:

1. z mesecem, ki nastopi po izdaji dov°"
lila za uporabo;

2. če se uporabi zgradba prej (pred do-
volilom), z mesecem, ki nastopi po začetku
uporabe;

3. če je bila zgradba oproščena, z meso'
cem, ki nastopi takrat, ko oprostitev pre'
stane.

Obveznost, plačevati davek, prestane k-oU'
cem -onega meseca, k-o se zgra<iba izprazni’
da se -podere, ko je pogorela, fjostala nep°'
rabila ali je oblastvo prepovedalo njeno u]>p'
rabo ali je dobila oprostitev od davka, ?*
se prijavijo take izpremembe v 30 dneh'
drugače pa koncem meseca, v katerem se
je izpre-memba prijavila.

člen 32. Davka na dohodek od zgradb
oproščajo med drugim:

tvomiške in druge industrijske zgradb®’

ekonomske zgradbe (koče, leserrice in di'U'
ge zgradbe za spravljanje orodja, kašč®-
obori in ostale ekonomske zgradbe: shrau 1 '
ba, -pod, hlev, sušilnica, klet, senik, svinjah’
kokošnjak, kolnica, čuvajnice, ropotarnic 0,
jedilne shrambe itd.), ki niso sam-ostalu 0
oddane v najem ter služijo poljedelstvu a !
gozdarstvu, izvzemši prostore, ki se ij-im vi°

49

‘z gradbenega načina, da so namenjeni za
prebivanje;

zgradbe, rekvirirane za brezplačno nasta¬
nitev vojske v času, dokler se lastniku ne
vrnejo na prosto razpolaganje, kolikor je to
določeno s specialnim zakonom;

zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem
hi njih kmetijskim delavcem za prebivanje
po vaseh in selskih občinah, prav tako pa
Zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje
izven okoliša mest, trgov in krajev, progla¬
šenih za javna zdravilišča. Semkaj ne spa¬
dajo letovišča, napravljena na ,]X>ljskih po¬
sestvih (pristavah itd.), kakor tudi ne
zgradbe veleposestnikov.

Za kmetovalca po tej točki se ne smatra
°ni, M se trajno bavA z industrijo, trgovino,
obrtoim in drugim pridobitnim poslovanjem
to samostalnim poklicem ali ima dohodek,
ki izvira iz razmerja stalne javne ali pri¬
vatne službe ali zbog njega.

Ta oprostitev velja tudi za vse pribitke,
ki ,se odmerjajo na podstavi neposrednjega
davka.

Oprostitve po tem členu prestanejo toliko,
kolikor se odda zgradba celoma ali deloma
v najem ali se več ne uporablja v namen,
ki daje pravico do oprostitve.

Zaradi priznanja davčne oprostitve se
Predloži davčnemu oblastvu prijava v 30
dneh, odkar se je pričela zgradba okoriščati
v navedene namene. Če se predloži prijava
Pozneje, se začne davčna oprostitev šele za¬
četkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi
prijave.

Člen 33. Davek na dohodek od zgradb
obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni,

50

ki uporablja zgradbo kot svojo (posestniki
imetnik), če pa gre za stalni užitek ali
nasledstveni najem, uživalec, odnosno na¬
sledstveni najemnik.

Davčna osnova.

Člen 34. Davčna osnova je:

1. pri zgradbah, faktično oddanih v na¬
jem: letna najemnina ob času, ko se razglasi
poziv za predložitev davčnih prijav, prištevši
tej tudi vrednost vseh obveznosti, dajatev,
storitev in ugodnosti, ki jili mora najemnik
iz naslova najemnine vršiti, dajati ali uei-
njati najemodajniku; odbijajo pa se stroški
za vzdrževanje, upravo in amortizacijo
zgradbe. Če se odda zgradba v najem samo
za sezonsko dobe, se mora vzeti sezonska
vsota najemnine za letno najemnino. Če
davčni zavezanec v predloženi prijavi ne na¬
pove posebe najemnine in posebe ostalih
dohodkov v zvezi z zgradbo, odnosno z de¬
lom zgradbe, se smatra prijavljena vsota za
najemnino;

2. pri zgradbah, ki .niso faktično oddam'
v najem: vrednost letne najemnine, ki se
plačuje za naj bližje podobno stanovanje ali
mijbližjo podobno obratovalnico ob času, l<e
se razglasi poziv za predložitev davčnih pri¬
jav. Če ni predmeta za primerjanje, ugotovi
vrednost letne najemnine davčni odbor z
ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah;

3. za zgradbe, ki postanejo v davčni dobi
zavezane plačevanju tega davka, se ugotovi
s primerjanjem, odnosno z ocenitvijo, ,po de¬
janskih krajevnih razmerah davčna osnova,
če .se ni prijavila faktična letna najemnina.

51

Člen 35. Če se odda stanovanje ali zgradba
v  najem skupno z vrtom, opremo, pritekli-
'lami, orodjem itd., se plačuje davek na do¬
hodek od zgradb samo na oni del najem¬
nine, ki je bil dogovorjen posebe za zgradbo
samo. Če ni določena s pogodbo posebna na¬
jemnina za zgradbe ali če je dogovorjena
Manjša vsota, nego bi se mogla določiti po
odredbah točke 2. člena 34., ugotovi davčni
odbor vrednost najemnine za stanovanje ali
zgradbo z ocenitvijo po dejanskih krajev¬
nih razmerah.

člen 36. Kot stroške za vzdrževanje, upra¬
vo in amortizacijo se mora odbiti od vsote
kosmate najemnine:

1. v Ljubljani 20%;

2. v ostalih mestih in trgih, kopališčih in
letoviščih 25%;

3. v vaseh 30%.

Davčna stopnja.

Člen 37. Davek se odmerja ipo čistem do¬
hodku zgradbe. Čisti dohodek zgradbe je
razlika med faktično, odnosno ocenjeno ko¬
smato najemnino (člena 34. In 35.) in stro¬
ški, ki se priznajo po členu 36.

I. Kot davek na dohodek od zgradb se
Plačuje:

1. osnovni davek z 12%, t. j. 12 dinarjev
od 100 dinarjev letnega čistega dohodka;

2. dopolnilni davek ,po vsoti skupnega či¬
stega dohodka vseh davku zavezanih zgradb
Istega zavezanca v okolišu enega davčnega
obtastva prve stopnje, zmanjšanega za ustrez¬
ni del čistega dohodka zgradb, po katerem
se je prejšnje leto odpisal davek; zaradi ne-

5 *

porabnosti ali zaradi neporabljanja zgradb
ali dela zgradb, odnosno zaradi neizterlji¬
vosti najemnine po členu 40., in sicer:

Če nastane davčna obveznost po členu 31-
tekom davčnega leta, se odmeri dopolnilni
davek po isti osnovi obenem z dopolnilnim
davkom za prihodnje leto sorazmerno s ča¬
som, odkar je obveznost nastala, do konca
prvega leta.

Na dopolnilni davek se ne sme nalagati
nobena samoupravna doklada.

II. Vkljub temu se plačujejo namesto
osnovnega in dopolnilnega davka za nove
zgradbe in dele obstoječih zgradb, postav¬
ljenih z odobritvijo gradbenih oblastev, sa¬
mo 3%, t. j. trije dinarji od 100 dinarjev
čistega dohodka, za spodaj označeni čas.

Ta davčna olajšava se daje za 20 let v
krajih s preko 50.000 prebivalci, v ostalih
pa za 10 let za vse zgradbe, ki so:

1. postavljene na prej nezazidanem zem¬
ljišču (nove zgradbe);

2. postavljene na zemljišču, na katerem je
zgradba prej stala, pa je bila porušena ali
popolnoma ali samo do temelja, kakor tudi
zgradbe, od temelja dozidane k obstoječi
zgradbi.

53

Samo za polovico gorenjega časa se daje
olajšava za nove dele zgradb, ki so:

a) mazidani na obstoječo zgradbo;

b) nazidani ali dozidani namesto nadstro¬
pij, iki so bila porušena.

Ta olajšava se daje za 20 let tudi za nove
hotelske zgradbe in njih pritikline, postav¬
ljene zaradi pospeševanja tujskega prometa
in turizma; vendar pa se ne sme dati za one
Prostore, ki služijo nehotelskdm namenom.

Pripravljene zgradbe kakor tudi zgradbe
Začasnega namena ali dovoljene samo za
omejen čas, ne smejo uživati te olajšave.

Ta davčna olajšava se začne z dnem, ko
nastane davčna obveznost, po členu 31., toč¬
kah 1. in 2., tega zakona.

Pravica do olajšave se pridobi s posebno
Prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem
davčnem oblastvu prve stopnje v 30 dneh
od dne, ko se začne davčna obveznost po
členu 31., točkah 1. in 2., tega zakona. Dru¬
gače pa se skrajša doba za olajšavo davka
za toliko časa, za kolikor se je prošnja po-
2neje vložila.

Istemu triodstotnemu davku so zavezane,
dokler ne poteče priznana oprostitev, tudi
vse one zgradbe, ki m  po dosedanjih zako¬
niti oproščene davka na dohodek od zgradb.

r ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*

Rudolf Deržaj |

Žage, jermena, tehnični materijal |

Ljubljana X

♦ Slomškova 1 Kolodvorska 2S ♦

54

Davčni odstotki od kosmate najemnine.

Davčni odstotki od kosmato najemnine.



Člen 40. Osnovni davek na dohodke od
zgradb se odpiše (izknjiži) celoma ali de¬
loma:

1. če se predmet, zavezan. davku, odnosno
njegov del, ne uporablja;

2. če postaneta zgradba ali njen del za¬
radi elementarne nezgode neporabna.

Prav 'tako se odpiše osnovni davek tudi
takrat, kadar se prijavljena najemnina ne
more sodno izterjati.

Če obstoji najemno razmerje med sorod
nilti ali svaštvom, odpis osnovnega davka
zaradi neizterljivosti najemnine ni dopusten.

Prijava za odpis osnovnega davka se pred¬
loži v 14 dneh od dne, ko prestane uporaba
davčnega predmeta, odnosno najkesneje v
šestih mesecih po preteku davčnega leta, za
katero se najemnina niti srnino ni mogla iz¬
terjati.

Če se predloži prijava za odpis osnovnega
davka zbog prestanita uporabe po 14-dnev
nem roku, se odpiši- davek od dne, ko so
davčna oblastva prejela prijavo. Če se pred
ioži prijava za odpis osnovnega davka zboij
neizterljivosti najemnine kesneje nego v
šestmesečnem roku ,po preteku davčnega
leta, se ne vzame v poštev.

Ponovna uporaba zgradbe ali dela se mora
prijaviti v 14 dneh, ponovna odmera osnov¬
nega davka pa se izvrši na isti osnovi, na
kateri se je izvršil odpis.

Trgovske knjige so najboljše prijateljice in sve-
tovaike trgovca, ker one pokazujejo, kar je dobrega
in kar slabega v trgovini.

Kdor se zanaša na svoj spomin, ta — pozabi.

~ 7-

O i v

Davek na dohodek od podjetij, obratov
in poklicev.

Davčna obveznost.

Člen 42. Davku na dohodek od podjetij,
obratov in poklicev je zavezano vsako pri¬
dobitno poslovanje, ki se opravlja obrtonna,
kakor tudi vsak samostalni poklic, če se
opravljata na ozemlju kraljevine zaradi do¬
bička. Od tega davka se izvzemajo:

1. podjetja, ki plačujejo davek na do¬
biček podjetij, zavezanih javnemu polaga¬
nju računov po odredbah členov 74. do 88.
tega zakona;

2. poslovanje v kmetijstvu in gozdarstvu
v mejah člena 45. tega zakona.

Predmeti tega davka se dele, kolikor ima¬
jo pogoje iz prvega odstavka tega člena, na
tri skupine;

Prva skupina:

1. trgovinska, industrijska, rudniška in lem
podobna podjetja in istotaki obrati;

2. obrtna podjetja (obrti), ki prodajajo
najsi le deloma nabavljeno izdelano blago;

3. bančni, eskontni in drugi kreditni obra¬
ti, zastavljalnice in njim podobni obrati;

4. lekarne, sanatoriji in vobče vsa pod¬
jetja v stroki narodnega zdravja;

5. hoteli, penaionati, kavarne, gostilne,
kinematografi, varieteji, bari in podobna
zabavna podjetja;

6. vozniška, spediterska, brodarska, želez¬
niška, tramvajska in ostala prometna in pre¬
vozna podjetja (kamor se štejejo tudi pošt¬
na podjetja glede prevoza potnikov in blaga);

7. zakupi pri zakupnikih, kamor se štejejo
tudi zakupi z delno udeležbo pri dohodku

58

v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov
zemljišč;

8. lov vobče in ribji lov v svobodnih, jav¬
nih vodah in morju, v vodah, vzetih v za¬
kup, kakor tudi v ostalih vodah, ki so opro¬
ščene plačevanja davka na dohodek od
zemljišč;

9. agenture, komisijski obrati in vse vrste
posredovalnic;

10. kupovanje in preprodajanje nepre¬
mičnin;

11. pitanje živine in svinj in gojenje rib.
rakov in podobnega za prodajo, če prestopa
meje poslovanja iz člena 45. tega zakona;

12. trajna izredna eksploatacija zemljišč
(kamenokmii, apnenice, kopanje peska, ku¬
hanje lesnega oglja in podobno) ob pogojih
v členu 45., točki 2.);

13. vsakovrstni posli inozemskih delniških
in podobnih družb, zadrug itd., ki niso za¬
vezani davku na dobiček po .odredbah čle¬
nov 74. do 88. tega zakona;

14. vsakovrstna druga podjetja, obrati in
poslovalnice za dosezanje dobička, ki ne spa¬
dajo v prihodnji dve skupini.

Druga skupina:

1. poklici oseb, ki so samostalno drugim
na službo za odškodnino, z izključno ali pre¬
težno uporabo lastne duševne moči, in sicer:

a) odvetniki, pravni zastopniki, javni be-
iežniiki (notarji), zdravniki, arhitekti, 'inže-
njerji, merilci, geodeti, občinski beležniki
po dohodkih izven službenega razmerja, ve¬
terinarji, carinski posredniki, potujoči agen¬
ti, trgovinski potniki in zakotni pisarji;

S 9

b) književniki, privatni učitelji, novinarji,
ll nietniki, izvedenci, babice, glasbeniki, god¬
beniki in ostali;

v  2. obrtna podjetja (obrti), ki niso obse¬
dena v prvi skupini, in sicer:

a) ki delajo s stroji na pogon ali delajo
2  več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki;

b) vsi ostali obrtni obrati im podjetniki po
akordu;

3. obrali, ki se ne vodijo v stalnem lo-'
kalu, nego s hojo od hiše do hiše im od kraja
do kraja;

4. zakupi ipri zakupnikih zemljišč v ka¬
kršnikoli obliki, če zakupljenega zemljišča
"e obdelujejo sami.

Tretja skupina:

Poklici oseb, ki so samostnino drugim na
službo za odškodnino, z izključno ali pre¬
težno uporabo lastne telesne moči.

Člen 43. Istočasno izvrševanje raznih po¬
klicev je zavezano davku po višji davčni
stopnji.

Če se izvršujejo poklici istočasno samo-
stalno in nesamostahio (v službenem raz¬
merju), spada pod ta davek dohodek od sa-
biostalnega poklica; dohodek iz službenega
razmerja pa spada pod davek na dohodek
°d nesamostalnega dela in poklica.

Člen 44. Vsako podjetje in vsak obrat se
Smatra za poseben davčni predmet tudi ta¬
krat, kadar pripada v obliki glavnega in po¬
stranskega posla (centrala in podružnica)
l stemu davčnemu zavezancu.

Stroški centrale se dele na podružnice po
Prijavi podjetja; če pa podjetje ne da po-

60

trebnih podatkov, se dele bi stroški na enake
dele.

Davčni odbor, pristojen za glavni posel ,
(centralo), mora ugotoviti poleg ‘njegovega
čistega dohodka tudi razmerje udeležbe pr*
njegovih skupnih stroških.

Člen 45. Tega davka ne plačujejo:

I. poslovanje, ki se vrši v okviru svojega
gospodinjstva, zgolj v lastne namene;

If. vse grane kmetijstva in gozdarstva pri
kmetovalcih, ki so zakonito zavezani davfcu
na dohodek od doličnega zemljišča. Vendar ;
pa je umetno in trgovsko vrtnarstvo, ki se
opravlja obrtema, vedno zavezano tem**
davku.

Za kmetijstvo in gozdarstvo se smatrajo
tudi:

1. poljska in gozdna postranska gospodar;
stva, s katerimi se redoma predelujejo lastni
prvotni pridelki (n. pr. konserviranje sadja,
pridelovanje vina, izdelovanje lanu, konop¬
lje, volne, ličja, kolcev itd.), kolikor ni to j
predelovanje izrazito industrijskega značaja-
Potemtakem ne spadajo semkaj: pivovarne,
tvornice za sladkor, kmetijske tvornice za
špirit in podobno. Prav tako ne spadajo sem¬
kaj: čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine
in svinj, prevozništvo in vobče vse vrste po¬
stranskih gram kmetijstva, če se opravljajo
redno in pretežno kot samostalno obrtno ,
podjetje;

2. ukorišeamje lastne zemlje, uporabljane
za drugo gospodarstvo izven fcmetovalstva,
če ni čisti dohodek takega ukorišeanja večji
nego dvakratni katastrski čisti dohodek in
če se pridelki ne predelujejo in ne proda¬
jajo v predelani obliki in

«1

3. prodajanje lastnih živalskih ali gozdnih
Proizvodov, če se prodajajo ti proizvodi obr¬
homa na drobno v stalno otvorjeni prodajal-
ttici v driigem kraju, ne pa tam, kjer je se¬
dež poljskega in gozdnega gospodarstva, je
Navezano davku v tej obliki. Za sedež polj¬
skega in gozdnega gospodarstva se smatra
kraj, kjer leži del posestva, pa tudi stanova-
lišče davčnega zavezanca, kolikor neposred¬
no iz njega obdeluje dotičmo posestvo.

Člen 46. Tega davka se oproščajo:

1. hišni obrt pri onih, ki ga opravljajo
samo s svojimi domačini, ter ne najemajo
Posebnih delovnih moči, če delajo po naro¬
čilu in za račun drugega; prav tako tudi
Postransko gospodarstvo malih kmetovalcev,
ki se opravlja zdaj pa zdaj in nima značaja
stalnega obrt a;

2. podjetja s posebnimi zakonskimi ugod¬

nostmi;

3. obrati vojnih invalidov, nesposobnih za
Vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi
drugače obremenjale državo ali samouprav¬
ne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek
Po ocenitvi davčnega odbora večji od obi¬
čaj ne dnevne mezde v dotičoem kraju;

4. poklici književnikov, umetnikov in no¬
vinarjev, če se izvršujejo kot postranski po¬
klici in z zaslužkom, ki ne zadošča za njih
Vzdrževanje; tpoklici z duševnim in telesnim
delom oseb izpod 16 let vobče in dijakov
glede dohodka od poučevanja, kmetijski se¬
zonski delavci, pa tudi telesni delavci nad
65 let starosti;

5. zakupi pri zakupnikih zemljišč v ka¬
kršnikoli obliki, če obdelujejo zakupljeno
Zemljišče sami;

6. zavezanci -tretje skupine Člena 42., ki nO
delajo v stalnem -lokalu, kakor dninarji, ža¬
garji, nosači itd.

Ta.oprostitev velja, izvzemši točko 2., tudi
za v-se pribitke, ki se odmerjajo na podstavi
neposrednjega davka; za oprostitev pod
točko 2. pa sta odločilna glede pribitkov ob¬
seg in besedilo do-tične ugodnosti.

Člen 47. Ministrski svet sme na predlog
ministra za finance oprostiti fizične ali prav¬
ne osebe, celoma ali deloma, začasno, plače¬
vanja tega davka glede onih podjetij, ki so
ustanovljena v javne, prosvetne, kulturna
dobrodelne in narodno - ekonomske svrhe
občega 'pomena ter dajo samo neznaten do¬
hodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim
podjetjem ni vpošteven.

Člen 48. Davčna obveznost se začne s
prvim dnem prihodnjega meseca, ko se j e
ustanovilo podjetje, otvoril obrat ali začel iz¬
vrševati poklic; prestane pa koncem onega
meseca, ko je davčni zavezanec podjetje ali
obrat dokazano odtujil ali je podjetje, obrat,
odnosno izvrševanje poklica, popolnoma in
■trajno prestalo.

Podjetje ali obrat se smatra za ustanov¬
ljeno (ustanovljenega), odnosno izvrševanje
poklica za začeto, ko se posel faktično začne.

Na davčno obveznost ne vpliva to, da se
je izvrševalo podjetje, izvrševal obrat ali po¬
klic zoper zakonske odredbe ali brez dovo¬
lila, kjer predpisuje zakon za tako izvrše¬
vanje posebno dovolilo.

Ob smrti, če nasledniki nadaljujejo pod¬
jetje ali obrat, nista dopustna ne odpis dav¬
ka ne nova odmera; ob konkurzu odgovarja
vsa kon-kurzna masa za ves davek, .neplačan

do dne konkurza; od dne konkurza pa so
s 'natra kcnkurzna masa za no>vega davčnega
z avezanca.

Vsi davčni zavezanci po tej obliki se mo-
•'ajo najkasneje v 14 dneh od dne, ko se
Začne davčna obveznost, prijaviti pristojne¬
mu davčnemu oblastvu. Davčna oblastva iz-
dado o tern potrdilo. Prav tako in v istem
'‘oku morajo prijaviti tudi prestanek davčne
obveznosti. Davčni zavezanci, ki ne prijavijo
Začetka davčne obveznosti po tem členu, se
kaznujejo po odredbah člena 138. tega za¬
kona.

Člen 49. Če razširi domači obrat svoje po¬
slovanje tudi na inozemstvo, je zavezan temu
davku glede vsega svojega poslovanja.

Na dohodek od podjetij, podružnic, proda¬
jaln«, zaleži šč, agentur (zastopništev) in
drugih takih stalnih obratov, ki jih ima tu¬
kajšnje podjetje v inozemstvu, se ne plačuje
davek samo takrat, kadar davčni zavezanec
dokaže, da plačuje na ta obrat v inozemstvu
"eposrednji davek.

Podjetja s sedžem v inozemstvu, ki raz¬
širijo svoje poslovanje tudi na ozemlje kra¬
ljevine, plačujejo davek na dohodek samo od
tukajšnjega svojega obrata, odnosno poslo¬
vanja.

Člen 50. Davek na dohodek od podjetij,
"bratov in poklicev plačuje lastnik podjetja
ali obrata, odnosno izvrševalec poklica. Če
Jastane dvom, se smatra za lastnika oni, za
"igar račun se podjetje, obrat vodi ali poklic
izvršuje.

Člen 51. Če so poslovanje pri podjetju,
°bralu .in poklicu ustavi zaradi smrti ali bo¬
lezni davčnega zavezanca, zaradi požara, po-

64

plave in drugih izrednih, dogodkov, nezavis-
nih od volje davčnega zavezanca, najmanj
za šest mesecev, se odpiše predpisani davek
za čas, dokler traja ustavitev, ob pogoju, da
se je ustavitev prijavila ob času ustavitve,
če se je vložila prošnja za odpis v 14 dneh
od ponovnega začetega poslovanja in če s®
ni nadaljevalo poslovanje med davčnim le'
tom v 14 dneh pred potekom davčnega leta-
Zmanjšava dohodka zaradi take ustavitve
se ob odmeri za prihodnjo davčno dobo n®
sme jemati v poštev.

Člen 52. Davčna osnova je enoletni Čisti
dohodek podjetja, obrata ali poklica v po¬
slovnem letu, minulem pred davčnim letom- ■
Če se poslovno leto ne ujema s koledar¬
skim letom, se mora vzeti v račun ono po¬
slovno leto, ki se je končalo pred novim
davčnim letom.

Nezavis.no od čistega dohodka plačujejo t*
davek pred začetkom poklica zavezanci dru¬
ge skupine, pod točko 3. člena 42. kakor tu¬
di potujoči agenM in trgovinski potniki, orne- ,
njeni v drugi -skupini 1. a) člena 42.

Člen 53. Čisti dohodek je Skupni kosmati ,
dohodek podjetja, ohrta ali poklica, šamani' | |
šan za odbitke iz člena 54, I

Dobiček, prenesen iz minulega poslovne- |
ga leta, in podpore (subvencije) države m j
samoupravnih teles ne spadajo h kosmaten" 1  ,
dohodku. \

Če predloži davčni zavezanec s prijavo j
(člen 105.) ali na izrečni poziv davčnega ob- ,,
lastva (člen 5d.) :po načinu knjigovodstva z a ' j

Davčna osnova.

«5

'■'•Ini in končni inventar, odnosno bilanco in
[•ičiin izgube in dobička, se ugotovi čisti do¬
hodek na tej podstavi, ako se prepriča davč¬
ni odbor, da so podatki in računi verodo¬
stojni in da so računi sestavljeni po zakon¬
iki predpisanih in redno vodenih trgovinskih
knjigah.

Člen 54. Od verodostojno dokazanega ko¬
šatega dohodka se odbijajo stroški, potreb-
di, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati
dohodek, kakor:

1. najemnina za lokalo v tuji zgradbi, od-
Josno najemninska vrednost v lastni zgrad¬
bi, če in kolikor je zavezana davku na do¬
hodek od zgradb, kakor tudi najemnina, od¬
nosno najemninska vrednost v zgradbah z

j 'Wčno olajšavo po členu 37.. TI., kurjava,
fa zsvetljava in podobno;

2. katastrski čisti dohodek zemljišč iz
°5ke 12.), prve skupine, člena 42.;

. 3. plače in dnevne mezde pomožnega oseb-
in služabništva v denarju ali v naravi;

4. obresti dolgov, ki obremenjajo posel,
kolikor so posamezno in poimenoma izkaza¬
le in dokazane;

5. odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso
^vezane davku na dohodek od zgradb, prav
■•'ko tudi za stroje in za ostali mrtvi inven-

j htr; vsoto takega odpisa pa oceni davčni od¬
bor. Razen tega se odbijajo pri rudniških
| Podjetjih izgube na substanci rudnika, na
I fodstavi in v niejah glavnice, dokazano vlo-
I «*ne v rudnik, in sicer po razmerju, v ka-
| 'dem je količina letno izkopane rude proti
^rokovno ugotovljeni celokupni kapaciteti
i r Udnika;

1  3

66

6. faktično plačani državni in samouprav¬
ni posrednji davki, takse in carine, davek
na poslovni promet; doklada za zbornice i"
prispevki za zavarovanje nameščencev v me¬
jah zakonske obveznosti; premije za zavaro¬
vanje zgradbe in obrata, blaga in strojev;

7. prispevki za pokojninske fonde name¬
ščencev, če jim je davčni zavezanec zaveza"
z zakonom ali s pravili, ki so jih odobril 11
pristojna državna oblastva;

8. pri rudniških podjetjih in obratih, ra;
zen zgoraj omenjenih odbitkov, še prispevki
za bratovske skladnice kakor tudi vse p°'
sebne takse, vsi prispevki, vse odškodnin®'
zakupnine in posebne rudniške davščine;

9. dohodki iz inozemstva v primeru čla¬
na 49.

Člen 55. Od kosmatega dohodka se n®
smejo odbiti, najsi so kot faktični izdatki
verodostojno dokazani:

1. zneski, uporabljeni za povečavo podjet¬
ja ali obrata, za povečavo osnovne glavnic?
ali za .poravnavo dolgov;

2. neposrednji davek v tej obliki;

3. namestek delovne moči rodbinskih 61";
nov v podjetju ali obratu, če žive ti čla" 1
skupaj z davčnim zavezancem;

4. darila in nepogodbene nagrade nam®'
ščencem ali drugim in vsakovrstni drugi P°'
dobni neobvezni izdatki;

5. stroški za gospodinjstvo davčnega zave¬
zanca v kakršnikoli obliki;

6. obresti od celokupne lastne ali tuje vl°'
žene glavnice, v kakršnikoli obliki;

7. vnos (dotacija) v rezervne fonde (**'
klade), razen vsote, za katero se daje p r *'
vica odpisa po točki 5. člena 54.;

1

?

i

c

Ji

8

t

0;

P

S|

b.

fi7

8- izgube iz minulih poslovnih let in
9. (povračilo podpore (subvencije).

Glen 56. Če davčni zavezanec sam ali na
Poziv davčnega oblaistva ne predloži vero¬
dostojnih računov (člen 58.) ali če se davčni
odbor prepriča, da podatki in računi niso
v erodostojni ali da so računi sestavljeni 'iz
Poredno vodenih trgovskih knjig, oceni čisti
dohodek davčni odbor, in sicer prvenstve¬
no, po možnosti, sorazmerno z onimi pod-
hdji, obrati ali poklici, katerih čisti dohodek
Jo ugotovljen po odredbah členov 53. do 55.
‘ 6 ga zakona.

Po ocenitvi davčnega odbora se davčni za-
v ®zairec v ta namen ne sme več koristiti z
r ačuni iz svojih trgovskih knjig.

Člen 57. Če davčni odbor ne more ugoto-
1  n*ti čistega dohodka tako, da ga primerja z
Ipugim davčnim, predmetom po predhodnem
^enu, preizkusi davčno prijavo, zapisniške
e  i 1? .iave in vloge, ki jih je poslal davčni zave-
*<mec njemu ali davčnemu oblastvu. Prav
diko preizkusi davčni odbor tudi predlog
K  ''avčnega oblastva, pr.i čemer vzame v oceno
t 1  Vse predložene podatke. Na podstavi tako
?br anega gradiva, pa tudi ,po knjigah, ki jih
1® eventualno predložil davčni zavezanec,
y  Ocetni davčni odbor po svobodnem prepriča¬
nih čisti dohodek, vpoštevaje višino vložene
;  glavnice in opravljenega obrata kakor tudi
^ožni dohodek po vseh konkretnih čtiajeni-
r  c hh in lokalnih in občih pogojih.

Pri rudniških podjetjih mora preizkusiti
J 1  I 1'i‘edlog za odmero davka pristojno rudar-
1  j* veno oblastvo prve stopnje. Če davčni od-

®°r ne osvoji mnenja rudarstvenega oblastva

s*

6S

glede ocenitve, mora izposlovati, preden od'
leči dokončno, mnenje glavne rudarstveh®
direkcije.

Člen 58. Od novih, .podjetij, obratov in p°'
klicev plačujejo davčni zavezanci, dokler 6®
ne ugotovi prvi letni čisti dohodek, davek
začasno in sorazmerno s podobnimi že obi' e '
menjenimi podjetji, obrati in poklici; po ug°'
tovljenem čistem letnem dohodku pa se
vrši končna odmera tako za prihodnjo davf
no dobo kakor tudi sorazmerno s časom, m 1 '
nulim od začetka davčne obveznosti do kou cil
prvega poslovnega leta.

Če davčna obveznost prestane pred ižvr;
šeuo redno odmero za davčno leto, odrne)'*
davčno oblastvo davek po točki 1. člena J2;:
tega zakona za ves čas, za katerega ni l })
davek odmerjen z rednim postopanjem.

Davčna stopnja.

Člen 59. Kot davek plačujejo davčni
vezanoi:

-i. prve skupine.

druge skupine pod točkama 1. a)

in 2. a).

druge skupine pod točkami l.b),

2. to) in 4.

tretje skupine.

osnovnega davka od 100 dinarjev čistega oy
hodka in razen lega:

2. dopolnilni davek od skupnega čistež |
ilohodka vseh davčnih predmetov istega j*®
vezanca, zavezanih temu davku v okob’
enega davčnega oblastva prve stopnje, 1
sicer: .

10 ?»'

»i

6 °/«

ii

60

'■  Davek po višji stopnji ne sme biti večji
,, °d davka po najbližji nižji stopnji, poveča-
' tt »ga za razliko, zaradi katere se uporablja
r . vi §ja stopnja.

fi  Davek zavezancev druge skupine po<l
7. |o«ko 3. znaša na leto (K) dinarjev in za vsa-
jl *ega pomočnika po 30 dinarjev.

, Potujoči agenti in trgovinski .potniki pla¬
nejo na leto 1000 dinarjev davka.

Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati
,! Nobene samoupravne doklade, prav tako pa
iV  *Mi ,ne na davek zavezancev tretje skupine.

°/i

4. Davek na rente.

7 "  Davčna obveznost.

oj  Člen 60. Davku na rente je zavezan vsak
oj  dohodek iz imovinskih predmetov in dmo-
v inskih pravic, ki ni zavezan nobenemu dru¬
gemu davku na dohodek, odnosno davku na
dobiček (členi 74. do 88.), ter se’ ne smatra
dohodek iz službenega razmerja in 'tudi
f  j "i oproščen plačevanja davka na dohodek,
šj l1 1 Ij d;nosno davka na dobiček (členi 74. do 88.)
* !l  ho tem zakonu.

Semkaj spadajo zlasti;

70

1. obresti -iu rente od obveznic (obligacij)
države, samoupravnih edinic, fondov, denar'
nih zavodov itd.;

2. obresti od vseh dragih posojil in terja'
lev s kakršnimkoli nazivom ali v kakršni'
koli obliki;

3. obresti od hranilnih vlog v kalkršnikoh
obliki: na vložno knjižico, tekoči račun itdi

4. osebne rente in vsakovrstni drugi p°'
dobili ponavljajoči se prejemki, kolikor s e
ne pojavljajo kot n»posreduja odškodnina z 11
storitve v službenem razmerju ali kot povrfl'
čilo škode;

5. obresti, rente, podobni ponavljajoči se
prejemki in dividende iz inozemstva din

6. najemnine in zakupnine (tudi ob pod'
zakupu) in vsakovrstni dohodki vseli oni* 1
imovinskih predmetov in imovinskih pravic
kar jih ni zavezanih drugemu davku na <1°'
hodek ali davku ua dobiček ter jih ni osn°'
vanih na službenem razmerju in tudi
oproščenih drugega davka na dohodek. p e
gre za zakup zemljišča, plačuje zakupodajnik
ako je zakupnina večja nego vsota kat asi 1 ’'
skega čistega dohodka, na ves presežek #*'
kupnine tudi davek po tej obliki poleg da'"
ka na dohodek od zemljišč na vsoto katastJ’'
skega čistega dohodka.

Člen 61. Dohodki od terjatev davčnih % A '
vezancev, ki plačujejo davek na dohodek 0 .
podjetij, obratov in poklicev, niso zavezaij!
temu davku, če se dokaže da so taki dohod 1 ;1
del dohodka, ki je zavezati davku na dob 0 '
dek od podjetij, obratov dm poklicev. Če
pravna podstava takih terjatev iapremetni, l e
treba plačevati davek po tej obliki;

i

t

i

f,

o

n

v,

.ir

li

ilt

li

Ih

V,

1.

«0

lir

ta

"t;

k

'ki

%

»e

ir,

, Temu davku tudi niso zavezane one vsote,
5 1  jih dobivajo elani komanditnih ali drugih
-nevskih družb kot obresti od svojega dela,
Rženega v obrat, Se te v davčni prijavi do¬
jenega obrata vsa vložena glavnica točno
^'javljena.

. Olen 63. Tega davka se oproščajo med

(r ug,im:

. »bresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici
j" vseh zadrugah, omenjenih v členn 76.,
'»Ski 7.;

podpore in vad rževalnine, ki jih dajo starši
jjirokom in otroci staršem brez posebne prav-
obveznosti;

.. »bresti državnih in drugih posojil po ve-
18-vnih specialnih zakonih:

dohodki od glavnice poedinib davčnih za-
!»zancev, ki se ohrenienjajo skupno pri pod¬
rtjih, zavezanih, javnemu polaganju računov.

davkom na dobiček (dividende):

I invalidske podpore po zakonu o invalidih
nodpore. ki imajo značaj invalidnine in
d jih prejemajo poedip.e osebe iz fondov,
"‘kvnovljenih po zakonu o zaščiti in zavaro-
»nju delavcev.

Olen 65. Davčna obveznost nastane dne
■ januarja prihodnjega leta. pred katerim
se pridobili pogoji za davčno zavezanost;
jkftstane pa dne 31. decembra onega leta, v
kterem so pogoji davčne zavezanosti pre¬
dati.

, Od tega se izvzemajo primeri, če pride
,do iz  inozemstva na 'Ozemlje kraljevine, ako
'»tlej ni bil zavezan temu davku, potem, če
j p  zavezanec izseli z ozemlja kraljevine ali
R  umre. V teh primerih nastane, odnosno
'Ostane, davčna obveznost prvi dan prihod-

72

njega meseca, ko so nastali, odnosno pi' e '
stali, |K)goji za davčno obveznost.

Nastanek davčne obveznosti mora prijavi’’
davčni zavezanec davčnemu oblastvu v 3'
dneh, izvzemši primere pobiranja po čle” 11
71.; drugače ga zadenejo kazenske posledic®
iz člena 137., odnosno iz členov 138. in ll-'
tega zakona.

Če je glavnica izgubljena, prestane davčn”
obveznost samo, ako predloži davčni zavez”"
liec dokaz o neizterljivosti terjatve.

Člen 66. Pri fizičnih osebah, ki imajo st”"
novališče na ozemlju kraljevine ali ki bivaj 0
tukaj najmanj leto dni, in pri pravnih os e "
bah, ki imajo tukaj svoj sedež, so zaveza” 1
temu davku vse obresti .in rente, ne gled e
na to, od kdaj teko (izvzemši one, ki s °
oproščene po členu 63.).

Na obresti in rento, ki jih dobivajo te os°"
be iz inozemstva, se ne plačuje ta davč'
samo takrat, kadar davčni zavezanec dokaz 0 '
da plačuje na te obresti in rente v inozei' 1 "
stvu neposrednji davek.

Fizične in pravne osebe, ki stanujejo.
nosno imajo svoj sedež v inozemstvu, plač?"
jejo davek po tej obliki na vse obresti
rente, ki jih prejemajo z ozemlja naše k 1 '”
ljevi.ne.

Davčna stopnja.

Člen 69. Kot davek se plačuje:

1. pri obrestih od hranilnih vlog (člen^V
točka 3.), pri denarnih zavodih, hranilnic”:
in zadrugah 8%. t. j. osem dinarjev, in <
pri ostalih obrestih in rentah 15%, t. j-
dinarjev davka od vsakih 1(10 dinarjev da ,vC
ne osnove. >

si

V(

1*

Ki

h

1:

k (

E

»8

bi

<!c

»e

r a

oi

'X

”a

7S

Vdove in osebe pod skrbstvom, pri katerih
^Upni dohodek, zavezan davku na rente, ni
s fyi od 10.(XX) dinarjev, plačujejo v primeru
j*°d 2. 8 %,  t. j. osem dinarjev od 100 di-
® a, 'jev davčne osnove; vendar pa se ta od-
ne nanaša na primere, kjer se pobira

da«

a> vek od dolžnikov.

Razne odredbe.

I Člen 71. Če izplačujejo obresti in rente
dolžnik država, samoupravna edinka, ja-
fond, delniške družbe in ostale osebe,
S plačujejo davek na dobiček (členi 74. do
,.•), in kumulirane siroti neke blagajne, po¬

bi

,d'a ta davek vedno in v vsakem primeru
Mična blagajna (dolžnik) o priliki, ko izpla-
Me obresti in renle. Za take primere sploh
J® velja oprostitev iz člena 63. tega zakona.
; >Z(m oprostitev po točkah 4., 6. in 9.

Davek se mora pobrati tudi takrat, kadar
'bresti in renta niso faktično izplačane, nego
J® samo pridrže ali vkapitalizirajo kot pri-
as tek imovine.

Na davek, ki se lako pobira, se ne sme
''lagati nobena samoupravna doklada.

Ce se ugotovi z vpogledom nepravilnost v
™slovanju dotične blagajne na škodo drža¬
la se mora škoda takoj poravnati z 8-odstot-
jbri obrestmi za ves čas zamude; če pa gre
Mi za kaznivo dejanje, Se uporabijo od-
®dbe drugega odstavka člena 142.

Člen 72. Če d avčni zavezanec ne stanuje
Z 1  tukajšnjem ozemlju, plačuje ta davek
plžnik, odbij-aje odmerjeni davek od vsote
°lžnih obresti, odnosno rente.

. Člen 73. Če se izterja terjatev sodno, mora
M>rati sodišče o<t izterjane vsote, ko jo iz-

74

roči upniku, pripadajoči davek na rente. C e  r
tako izterjana terjatev ni bila prijavljen 1 ' j,
davčnemu oblast vu, se uporabijo :kazeinsk e  x
odredbe iz člena 137., odnosno člena 142. ,

5. Davek na dobiček podjetij, zavezanih j» v ’ o
nemil polaganju računov. k

Davčna obveznost.

Člen 74. Davku na dobiček podjetij, zav®"
žarnih javnemu polaganju računov, so znv e '
zane:

1. delniške družbe, komainditae družbe 1,11
delnice, družbe z omejenim poroštveni, Z®’
druge, rudniške družbe, zavarovalne družb*
m hranilnice, 'kolikor so vse te osebe zavf
zane javnemu polaganju računov in .iinw
svoj sedež na ozemlju kraljevine;

2. pridobitna podjetja države in
upravnih edinic;

3. inozemske pravne osebe glede svoj 1 ,
podjetij, odnosno posestev v kraljevini, ?,
imajo na ozemlju kraljevine po predpis 1 ,
registrirano zastopništvo (podružnico, agefi,
turo, založišče itd.) ali če imajo neprem 1 *
nine na ozemlju kraljevine.

Člen 75. Za podružnice in druge lotef
nesamostalne obrate (založišča, agentu 1 ' 6 ’
prodajalnice, l-vornice itd.) se odmerja dav®
skupno in obenem s centralo. .

Člen 7(1. Tega davka se oproščajo m e ‘
drugimi: j,

3. podjetja s posebnimi zakonskimi Ug 0 *
nostmi;

4. inozemska podjetja, po mednarodnih I’ 1
godbah;

lil

%

K-

T6

.?• vse zadruge (iudi agrarne združbe) in
"jih zvezo, ustanovljene po zakonu o zadruž¬
ništvu, jn sicer tako zadruge kakor tudi zve-
j' 11 - če je v njej včlanjenih najmanj 20 takih
'•tidrug, če ne razdeljujejo dobička, Se ne
'tajo članom upravnega in nadzorstvenega
'obora tantiem in če se njili rezerve nika-
i°r in. nikoli ne smejo razdeliti med za-

" rožnike;

nabavljaline zadruge državnih nsluzben-
in njih zveza, ustanovljena po zakonu z
'he 5. decembra 1020;

h. združbe in zadruge, ustanovljene brez
Ismena zaslužka no načelu vzajemnosti, ka-
>°r tudi samostalni fondi, ki jih ustanove
gv«a telesa ali podjetniki za svoje name-
v,®nce zaradi zavarovanja: bolezenskih stro¬
jev, odškodnin ob nezgodi, zavarovanje in-
dnine, pokojnine za starost, pokojnine za
Move in sirote, za pogrebne sl roške ali za
, 'Mpore javnim in privatnim uradnikom in
"stalim uslužbencem, najsi prejemajo pri¬
devke in darila tudi od nečlanov;

10. vodne zadruge, ustanovljene po zako-
"h o vodnem pravu.

Oprostitve pod točkami 7., 8., 0. in 10. ve,
« tudi za vse pribitke, ki se odmerjajo na
™d«tavi neposrednjega davka; za oprostitev
'od točkama 3. in 4. pa sta odločilna glede
.'"'ibitkov obseg in besedilo ugodnosti, od¬
bilo pogodbe.

j Olen 77. Davčna obveznost se začne z onim
JhRm, od katerega podjetje pravno obstoji,
'"'ostane pa koncem onega meseca, v kate-
"hi podjetje dokazano popolnoma ustavi po-
. Ivanje. Začetek .in prestanek davčne ob-
r '*nosti mora prijaviti davčni zavezanec pri-

7(5

stojnemu davčnemu ©blastvu v 14 dneh
Davčni zavezanec, M ne ravna tako, se kaZ'
nuje po odredbah člena 138. tega zakon"-
če podjetje nadaljuje poslovanje med )i'
kvidaoijo ali konkurzom, se izvrši nova od'
mera davka na podstavi uspeha tega p°'
slovenja.

Imovina 'podjetij v likvidaciji se ne
razdeliti, dokler se ne odmeri in ne po-berf
ves davek do prestanka davčne obveznost 1 '- ;

Člen 78. Če se razširi poslovanje podjetj ;l
tudi na inozemstvo, je temu davku zavez""
ves dobiček podjetja.

Če ima podjetje v inozemstvu stalno z"'
stopuištvo (agenturo, založišče, podružnic 0 '
poslovne prostore za kupovanje in prodaj"'
nje idt.), mora plačevati davek tudi na 1:1
dobiček, ako ne dokaže, da plačuje nanj '
inozemstvu davek iste ali podobne oblik 0 '
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki ra* 1 '
širijo svoje poslovanje tudi na ozemlje k""
Ijevine, plačujejo davek na dobiček od teg i
svojega poslovanja.

Davčna osnova.

Člen 80. Davčna osnova je dobiček enepj
leta, izračunjen po odredbah tega zakona, P ■
stanju, ki se izkazuje v bilanca, sestavlje"
za poslovno leto, minulo pred davčnim leto" j i

Za prvo leto poslovanja podjetja ;je davc"‘
osnova ista kakor davčna osnova drug®«’' j
lota. Davek se predpiše naknadno, obeli 1 ’ 1
za prvo in drugo davčno leto sorazmerno
trajanjem poslovanja.

Dokler se ne določi prva davčna osno^‘
po prvi sestavljeni bilanci podjetja, se 0  j

77

i.  toeri davek podjetju začasno v višini mini-
kalnega davka, določenega v členu 86.
u  Člen 81. Dobiček enega poslovnega leta,
Navezan davku (davčna osnova), se izračuni
Po bilanci in računu izgube in dobička; pri
l ®m se vpoštevajo odredbe členov 82. in 83.
tega zakona.

Člen 82. Ko se določa davčna osnova, se
''o smejo odbiti:

1. neposrednji davek, plačan po tej obliki;

2. neposrednji davek z vsemi pribitki, ki
1  Jih je plačalo podjelje namesto svojih na¬
meščencev;

3. poslovna izguba v predhodnem poslov¬
nem letu;

4. odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali
1  drugih članov iz dohodka podjetja, posebe
1  ''•aračunjene v bilanci; obresti ali dividende

(■Prioritetne dividende) od celokupne lastne
glavnice;

5. povračilo podpore (subvencije) države
ali samoupravnih edinic in garantiranega
[zajamčenega) prispevka države in drugih
javnih teles;

6. pri 'inozemskih podjetjih vsaka obrenie-
i Pitev tukajšnjih podružnic po glavnem za-
j v odu kot del režijskih stroškov;

1  . Vv 7. darila in nepogodbene nagrade name-
• | Sencem ali drugim osebam in vsakovrstni
1  drug, podobni neobvezni izdatki (razen če
1  so v neposrednji zvezi s poslom ter se gib-
1  'jejo v običajnih mejah);

8. tantieme, dnevnice in druge podobne
"agrade članov upravnega in nadzorstvene¬
ga odbora kakor tudi nepogodbene tantieme
ostalih uslužbencev podjetja;

i

78

9. vsakovrstni odpisi ali vnosi (dotacije) v
rezervne fonde, razen onih, ki so omenjeni
v členu 83. pod točkami 7., 8. in 9.;

10. dohodek (rudniških podjetij od odškod¬
nine za pomožne rove, za učinjene storitve
in iz naslova rudniških služnosti (servitu-
tov) in

11. vsote, uporabljene iz tekočih dohod¬
kov za povečavo imovine v kakršnikoli obliki-

Če je čisti dobiček .po bilanci zmanjšan za
zgoraj naštete odbitke in se ugotovi z vpo¬
gledom ali pregledom knjig njih vknjižba v
breme dobička, se morajo dodati čistem 11
dobičku po bilanci.

Člen 83. Ko se določajo davčne osnove, se
odbijajo:

1. presežek vplačila preko nominalne vred¬
nosti novih delnic ob priliki emisije;

2. prenos dobička, že obdavčenega v mi¬
nulem -letu;

3. dohodek onih predmetov, ki spadajo pod
kakšno drugo davčno obliko ali uživajo za;
časno olajšavo po členu 37., II., v vsoti, k)
služi za podstavo odmeri davka po dotičn 1
davčni obliki. Semkaj -spadajo tudi prejete
dividende domačih delniških družb;

4. dohodek v obrestih, oproščenih davka
na rente;

5. podpora (subvencija) države in samo¬
upravnih -edinic kakor tudi garantirani pr 1 '
s pevki države;

6. izguba neizterljivih terjatev, če jo j®
odobril zbor delničarjev (glavna skupščina)
s tem, da ,je sprejel bilanco;

7. vsote, ki so v bilanci odpisane ali p a
so vložene v posebne rezervne fonde, iz k a '

79

terih -naj se pokrivajo izdatki ali izgube
točno označene vrste, in sicer: kot zmanj¬
šava vrednosti predmetov (razen zgradb, ki
so zavezane davku na dohodek od zgradb
kakor tudi onih, ki uživajo začasno olajšavo
Po členu 37., II.), izgube na substanci in
druge poslovne izgube, kolikor so že nastale
v poslovanju ali se morejo zanesljivo vedeti
naprej kot -posledica .poslovnih razmer.
Glede izgub na substanci rudnikov veljajo
odredbe iz člena 54., točke 5.);

8. vnos (dotacija) v pokojninski fond na¬
meščencev dotičnega podjetja, če obstoje po¬
sebna pravila za upravljanje tega fonda, in
y si -drugi izdatki za nameščence, dzvzemši iz¬
datek iz točke 2. člena 82., če in kolikor je
Podjetje za to zavezano po zakonu ali po¬
godbi; pri rudniških podjetjih vnosi v bra¬
tovsko skladnico in vsi drugi vnosi, ki jih je
''udniško podjetje zavezano dajati po zakonu
Pii pogodbi;

9. pri zavarovalnih podjetjih ona vsota, ki
ie postavljena v premijske rezerve po po-
odinih granah zavarovanja, kakor tudi obre¬
sti takih rezervnih fondov, dokler se ne upo-
r abijo te vsote v druge svrhe;

10. pri zavarovalnih podjetjih prijavljene
'p  priznane, toda še neporavnane terjatve
°d zavarovanja in

11. vsaka izguba in vsak izdatek, ki obre-
n >enja že obdavčen fond.

Razen teh odbitkov se priznavajo kol iz¬
datki plačami posrednji davki, takse, carine,
davek na poslovni promet, samoupravne
davščine, doklade za doti-čne zbornice, vse
Vl 'ste zavarovanja zoper škodo, pasivne obre-

80

sli, najemnine, zakupnine in vobče vsi re¬
žijski  stroški, potrebni za dosezanje dobička-
kolikor niso izvzeti v členu 82,

Vsoto odpisa po točki 7. sme davčno ob-
lastvo znižati, ko je zaslišalo tri izvedence)
izmed katerih imenuje enega davčno obla'
sivo, drugega davčni zavezanec, tretjega ko*
predsednika pa izvolita izvedenca ali, če s®
ne zedinita, pristojna zbornica. Rezervni fon¬
di pod točko 7. ne smejo biti večji od vsotei
ugotovljene v bilanci kot vrednost dotičnil*
predmetov.

Člen 85. Vsi davčni zavezanci po tej davč¬
ni obliki morajo dovoliti na pismeno zahte¬
vo davčnega oblastva vp-ogled v svoje knjige
in račune; drugače se kaznujejo v denarju
s 1000 do 10.000 dinarjev, davčno oblastvo
pa izvrši odmero tudi na podstavi svojih po¬
datkov.

Organi, ki vrše vpogled, morajo ob zakon¬
ski odgovornosti varovati tajnost ter ne sme¬
jo razširjati vpogleda na kaj drugega neg 0
na ono, kar vpliva na pravilni razpored
davka dotičnih davčnih zavezancev.

Davčna  s t o p n j a.

Člen 86. Kot davek na dobiček podjetij-
zavezanih javnemu polaganju računov, s<*
plačuje od dobička, izračunjenega po členih
81. do 84.:

1. osnovni davek:

b za industrijska in rudniška -pod¬
jetja . ■ ■ ■ ■

c) za vsa ostala podjetja . . . . z 12/"

2. dopolnilni davek, ki znaša:

Sl

vložene glavnice

'•  dopolnilnim davkom vred manj nego
'2^/oc, t. j. en dinar in dve desetini dinarja
1000 dinarjev glavnice, vložene v pod¬
aje, lci je zavezano davku; pri zavarovalnih
1 ''užbah pa ne sme bili manjši nego
.■ j- eai dinar in dve desetini dinarja na
JOfiO dinarjev od zneska letnih čistih premij
'Po odbitku pobranih prfetnij — bonus).

Ge se steko davčne stopnje pod točko 1.
b ) in c) istega davčnega zavezanca, se upo-
' ;i bi na vse sanvo višja davčna stopnja.

Ge se uporablja višja stopnja dctičnega
' : u-ka, ne sme biti davek večji od davka po
'! u .ibližji nižji stopnji, povečanega za razliko
i ■'bička, zaradi katerega se uporablja višja
'živčna stopnja.

, .Donosnost se ugotavlja iz razmerja do-
?%a, ki služi za davčno osnovo, proti vlo-
<6l U glavnici dotičnega podjetja.

«2

Za vloženo glavnico podjetja se smatraj?'
osnovna glavnica, vplačana po stanju knji!?
prvi dan poslovnega leta, obči rezervni fon' 1
in vsi ostali pravi rezervni fondi, izkazani y
bilanci, s katerimi podjetje svobodno razp°'
laga, potem dobiček, prenesen iz prejšnjeg 1 ' 1
leta, in povečava glavnice, kolikor se j*
vplačala v prvi polovici dotičnega poslo' / '
nega leta.

Za osnovno glavnico pri delniških družb®) 1
in kcmanditnih družbah na delnice se sni !1 '
trajo vplačana osnovna glavnica, pri zadr®;
gali vsota vplačanih deležev zadružnikov, p 1 ’!
družbah z omejenim poroštvom kakor tu« 1
pri rudniških družbah pa temeljna vplačil; 1,
odnosno vrednost kukscv, v obeh poslediij 1 ' 1
primerih skupno z doplačili.

Pri podjetjih, ki nimajo vložene glavni*' 1 ’'
se jemlje donosnost z 10%.

Ko se izračunavata osnovni in dopolnil 11 ’
davek, se zaokroža davčna osnova na ni W
polno stotico dinarjev.

Na dopolnilni davek se ne sme nalag®' 1
nobena samoupravna doklada.

Člen 88. Če pri industrijskih ali rudniških'
podjetjih uprava (centrala) in podružn 1 ' 1 ’.
(tvomica, delavnica, agentura, založišče
niso v okolišu ene občine, se porazdeli sk?P
no odmerjeni osnovni davek v kraju, kJ _
ima uprava sedež, kot osnova za samoupr®'”
ne doklade tako, da se izloči za občino, ki’
ima uprava sedež, prvenstveno 20%, osj*
nek 80% pa se porazdeli med občino, k]®' 1
ima uprava sedež, in med občine podruz 1 * 1
v razmerju njih doseženega kosmatega 110
hodka.

83

jo : ' Če kje ni kosmatega dohodka ali če ga ni
ji? j! lf) goče ugotoviti, se izvrši porazdelitev osta¬
ri? 'h 80% osnovnega davka za odmero samo-
v  ^Pravnih doklad v dotičn.ih občinah po raz-
y 0 '  !"ei'ijn osebnih izdatkov uslužbencev in de-
gfl 'S-Vcev.

je .Kri podjetjih trgovinskega značaja, denar-
•"!'  'bh zavodih, zavarovalnih družbah in zadrn-
«®h, ki niso industrijskega značaja, se izloči
i)i t® občino, kjer ima uprava sedež, prven-
a-j ^ v eno 50%, ostanek pa se porazdeli po od-
[i- j fe dbi predhodnega odstavka,
fi j Kri prometnih podjetjih služi za odmero
|i *®nioupravmh doklad ves osnovni davek
a. i no v kraju, kjer ima uprava sedež.

** Itavek na dohodek od liesaniostalnega dela
in poklica.

(Uslužbenaki davek.)

, člen 89. Temu davku je zavezan vsak do-
.°dek iz nesamostalnega dela in poklica, ki
l? vir a  z območja kraljevine bodisi nejposred-
?? iz službenega razmerja, bodisi iz pravice,
je dana z zvanjem ali položajem, če de-
Mtlski ni zavezan davku na dohodek pod¬
jetij, obratov in poklicev (člen 42., člen 55.,
,?č’ka 4.), odnosno davku na dobiček podje-
,'j> zavezanih javnemu polaganju računov
®len 82., točki 7. in 8.), ne glede na to, ali
**® delo ali poklic trajnega ali prehodnega
J 1 ®čaja. Temu davku je zavezan tudi doho-
ki izvira iz inozemstva za nesamostalno
ft lo, jn nesamcslalen poklic, ki se izvršuje
J® ozemlju kraljevine, kolikor se ne dokaže,
i® se plačuje nanj v inozemstvu neposrednji
a ®vek.

84

Z a dohodke, zavezane temu davku, « e
smatrajo zlasti:

1. iplače, doklade na iplače vsake vrste, h®"
norarji, nagrade, remuneracije, gratifikacij®'
tantieme, sejne in dežurne dnevnice, izpitu 6,
takse, Stot arine in druge podobne nagrad*)
ali prejemki s kakršnimkoli imenom, kori®* 1
z denarno vrednostjo in odškodnine oseba®':
ki so zaposlene v državni, javni ali privat® 1
službi;

2. pokojnine, podpore, oskrbnine in vs 1
drugi prejemki in druge koristi z denar®*)
vrednostjo za prejšnjo osebno službo a* 1
službo tretje osebe.

Za take dohodke se ne smatrajo:

1. civilna lista in prejemki narodnih P°’
slancev;

2. onerozni prejemki uslužbencev v drža v '
ni ali drugi javni službi, kakor razno tp°'
vprešnine za pokrivanje službenih izdatkih 1,
dnevnice oblastnih poslancev, potne dnevu 1 '
ce in ostali potni stroški;

3. onerozni prejemki oseb, ki so zaposile"*’
ali nameščene v privatni službi, v višini d®"
kiazanih stroškov.

Ote n 90. Tega davka se opraščajo med dr®'
gimi:

Dohodek kmetijskih delavcev in »lužah® 1 '
kov pri kmetijskem delu kakor tudi dek ,v '
cev pri postavljanju kmetijskih zgradb 11(1
kmetih:

Dohodek nekvalificiranih daSavcev-dnin« 1 ''
jev, na hitro roko najetih za posel ob izr®®'
n ih in nujnih javnih potrebah;

Dohodek od nesamostalnega dela in pokj 1 '
ca, če ne preseza 400 Din na mesec, 100 D 1 * 1
na teden in 16 Din na dan, in poleg tega z

S5

Vs akega zakonskega otroka do 18 let, ki ni-
"'a samo-stalnega dohodka, po 100 Din na
hesec, 25 Din na teden in 4 Din na dan.

Člen. 91. Vsi -ponavljajoči se prejemki, za¬
vezani davku, iz vsakega službenega raz¬
merja ali vsakega poklica se smatrajo za en
davčni predmet. Prejemki in koristi, ki se
Pojavljajo zdaj pa zdaj, »o vsak -zase poseben
davčni predmet.

Člen 92. Davek se odmerja po znesku me¬
denega, tedenskega, odnosno dnevnega po¬
javljajočega se dohodka, zmanjšanega za
Jaesek zakonskega odbitka po prihodnjem
®lenu. Če ponavljajoči se dohodek ni doio-
l ‘ftn na mesec, odnosno na teden, nego za
drug čas, se izračunava davek sorazmerno z
mesečnim ali tedenskim zneskom, pri čemer
ra-čun-i teden s 6 dnevi, mesec s 25 dnevi
•a leto s 800 dnevi.

Če dohodek ni določen po času (-akordna
Plača, plača od kosa in podobno), se določi
dohodek po zne-sk-u, ki bi spadal -povprečno
ali spada običajno na dan, teden ali mesec.

Na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj
Pa zdaj, se odmerja davek po členu 96.

člen 93. Ko se izračunava davku zavezani
dohodek, se odbije:

Usluzbenskega davka so oproščeni vsako¬
vrstni dohodki kmetijskih delavcev (orači,

šef, Kateri varčuje pri plačah, dela z veliko re-
*'io, ker nastavljenci ne delajo z veseljem.

Denar se lahko  zasluži s težkim  delom.

Naj je trgovina na debelo ali na drobno, polom
i e  vedno — en groš.

S6

kopači, kosci, ženjoi itd.) in služabnikov pri
kmetijskem delu (pastirji, viničarji itd.)
kakor tudi delavcev pni poslavljanju kme¬
tijskih zgradb na kmetih.

Za kmetijstvo ni smatrati tudi gozdnega
gospodarstva in zato je dohodek gozdnih
delavčev zavezan uslužbenskemu davku, če
preseza minimum, določen v zakonu (člen
90., točka 6.).

Za kmetijske delavce ni smatrati delav¬
cev, zaposlenih v kmetijskih industrijah in
kmetijskih podjetjih za obrtno predelovanje
kmetijskih proizvodov (tvornice za Spinih
l vernice za sladkor, pivovarne, mlekarstvo,
čebelarstvo, živinoreja, pitanje živine in
svinj 'i.n vobče vse vrste postranskih grafl
kmetijstva), če se opravljajo redno in pre¬
težno kot. samostalno obrtno .podjetje, če jo
torej tako delo zavezano pridobi) ini .po čle-
. nu 45.

Oprostitev po točki 5. .člena 90. se tiče
saino nekvalificiranih delavcev-dninarjev, n*
hitro roko najetih za posel ob izrednih
in nujnih javnih potrebah, n. pr. če zamete
sneg ceste in proge, če nastane požar, nali^
poplava, če trči vlak ob vlak ali skoči s tira.
če se nasede ali se razbije ladja itd. Po¬
temtakem so delavci, ki se zaposlijo za red¬
na dela, .popravljanje in pripravljanje po;
tov, cest, železniških prog itd., zavezan 1
uslužbenskemu davku glede dotičpih dohod¬
kov, če presezajo ti zakonski minimum (člen
90., točka 6.).

Dohodek od nesaimo.stalne.ga dela in ne-
samostalnega poklica je oproščen uslužben-
skega davka, če ne preseza za iprejemalca:

87

Ko se izračunava ta minimum prostega
^avka, se v pošte vajo:

a) samo zakonski in pozakonjeni otroci,
e e niso prestopili IS. leta starosti iu če ni-
■Uajo samostalnega dohodka; in

b) vsi prejemki v gotovini, prejemki v
»aravi in. koristi ■/.  denarno vrednostjo, ki
komu pripadajo ali ki jih uživa dodičn;),
oseba na dan, .na leden ali na mesec. Torej
ll e spadajo v ta minimum dohodki, ki se
'pojavljajo zdaj ,pa zdaj.

Od skupnega dohodka se odbijajo:

1. do 4000 Din na mesec 400 Din in za
vsakega otroka do 18. leta 100 Din,

do 900 Din na teden 120 Din in za vsakega
otroka do 18. leta 25 Din,

do 100 Din na dan 16 l)in in za vsakega
otroka do 18. leta 4 Din;

2. preko 4000 Din do 0000 Din na mesec
200 Din in za vsakega otroka do 18. leta
50 Din,

preko 900 Din do 1440 Din .na teden
00 Din in za vsakega otroka do 18. Jela
12-50 Din,

preko 160 Din do 240 Din na dan 8 Din
>« za vsakega otroka do 18. deta 2 Din.

Od skupnega dohodka preko 6000 Din. na
mesec, preko 1440 Din na teden in preko
160 Din na dan kakor tudi od dohodka v
denarju hišnega služabništva, ne glede na
njegovo višino, se ne priznava .noben popust

Če je kdo v več službenih razmerjih, .s®
vpošteva popust samo od dohodka iz onega
davku zavezanega službenega razmerja, k 1
donaša največji dohodek. Zaposlena oseba
ima dolžnost, o tem obvestiti ostale delo¬
dajalce, pri katerih ji popust ni dovoljen.

Če imata dohodek mož in žena, se pri'
znava odbitek (popust) za otroke samo pri
očetovem dohodku. Pri ženinem dohodku
se izvrši popust za otroke samo, če dokaže*
da njen mož nima dohodka od ne sam o stal¬
nega dela in poklica.

Tak prejemal ec dohodka,. ki je v ve«
službenih razmerjih ali čigar žena je prav
tako v službenem razmerju, se kaznuje, če
ukorišča odbitek, dovoljen po členu 93., ve«
nego za eno službeno razmerje, po členu
139. zakona.

Tukaj se omenja meja, kjer nastane pra¬
vica samouprave, nalagati svoje doklade na
ta davek. Ustanavlja se ta meja z minimu¬
mom dohodka (4000 Din, odnosno 960 Din)
po odbitku (popustu) po členu 93., je jasno f

Kjer r*i reda, tam je mesto za nepoštene uslu*'
bence.

Dokler imaš blago v svojih rokah, si gospodah
kadar ga daš v roke drugim, si sluga.

Kdor prepoceni prodaja, prodaja slabo robo, a * 1
pa rabi denar.

se samoupravne doklade ne smejo nala¬
gati na davek, ki ustreza nastopnim zneskom
Prejemkov: 4200 Din za prejemnica brez
°trok, 4250 Din z 1 otrokom, 4300 Din z
2 otrokoma, 4350 Din s 3 otroki, 4400 Din
s  4 otroki, 4450 Dim s 5 otroki, 4500 Din s
otroki itd. na mesec, odnosno 1020 Din za
Prejemnica brez otrok, 1032-50 Din z 1 otro¬
kom, 1043 Din z 2 otrokoma, 1057-50 s 3
otroki, 1070 Din s 4 otroki, 1082-50 Din s
® otroki, 1005 Din s 6 otroki itd. na teden.
"® ker je na vse gorenje zneske mesečnih
Prejemkov davek enak, 1. j. 228 Din, za zne¬
ske tedenskega prejemka pa 55 Din, in ker
s e smejo nalagati samoupravne doklade po
drugem odstavku člena 97. samo na davek
°d prejemkov preko gorenjih (mesečnih,
odnosno tedenskih zneskov) ali, jasneje po-.,
podano, na ustrezni davek od zneskov pre¬
jemkov, ki presezajo gorenje minimalne
v ®ote, oproščene samoupravnih doklad, je
treba v vsakem konkretnem primeru od
hslužbenskega davka po lestvicah člena 95.,
.preseza mesečni dohodek 228 Din, teden¬
ski dohodek pa 55 Din, te vsote odbiti od
'besednega, odnosno tedenskega davka. Raz¬
lika, ki se pokaže, je ustrezni davek, ki za¬
deva znesek prejemkov preko zakonskega
"linimuma, in ta razlika v davku je zave¬
dna samoupravni dokladi.

(  Na usiužbenski davek po lestvici člena
'id. za dohodke, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj,
s "iejo nalagati samoupravna telesa doklado
"a vsako vsoto davka, ne glede na višino
dohodka.

Člen 95. Za ponavljajoče se prejemke in
Ponavljajoče se koristi znaša davek;

Lestvica davka za mesečno

ponavljajoče se dohodke.

91

otrok

od do j od do

900
901—1000
1001  -1100
1101—1200
1-01  —1300
1801—1400
1401  —1500
1501—1000
1001—1700
1701—1800
1801—1900
1901—2000
- 001—2100
- 101—2200
2201—2300
2301—2400
2101—2500
2501 - 2600
2601—2700
2701—2800
2801—2900
2901—3000
8001—3100
8101—3200
8201  —3300
8301—3400
8401—3500
8501 — 3G00
8601—3700
2701—3800
3801—3900
8901 - 4000

1000

1001—1100
1101—1200
1201—1300
1301-1400
1401—1500
1501—1600
1601—1700
1701—1800
1801—1900
1901—2000
2001—2100
2101—2200
2201—2300
2301  —2400
2401  2500

2501  2600
2601--2700
2701-2800
2801—2900
2901—3000
3001—3100
3101  —3200
8201—3800
3301—3400
3401—8500
3501  —3600
3601—3700
3701—3800
3801—3900
3901 - 4000

od do

1100

1101—1200
1201—1300
1301—1400
1401—1500
1501—1600
1601—1700
1701—1800
1801—1900
1901—2000
2001—2100
2101—2200
2201—2300
2301  - 2400
210I 2500
2501—2600
2601—2700
2701—2800
2801—2900
2901 - 3000
3001—3100
8101—3200
3201  —3300
3301  — 3100
3401  —3500
3501—3600
3601—3700
3701—3800
3801—3900
. 3901—4000

6

od do

1200
1201—1300
1301—1400
1401—1500
1501  —1600
1601—1700
1701—1800
1801—1900
1901—2000
2001—2100
2101—2200
2201—2300
2301—2400
2401-2500
2501—2600
2601  —2700
2701—2800
2801  —2900
2901—3000
3001—3100
3101—3200
3201  —3300
3301—3400
3401—3500
3501—3600
3601  —3700
3701—3800
3801-3900
3901—4000

92

Davek po višji stopnji ne sme biti ve°J J
od davka po najbližji nisgd stopnji, pove*?'
nega za razliko, zaradi katere se uporabi ] 11
višja stopnja.

Vkljub temu pa se ne vračunava v dob 0 '
dek hišnega služahništva vrednost stanov 3 '
nja in hrane (člen 94.); zato pa se ne ctov°'
ljuje odbitek od dohodka v denarju po eleO al
03., točkah 1. in 2.

Člen 94. Dohodek ali del dohodka v nar« vl
se ocenja po denarnem namestku, ki ga d°'
loči minister za socialno politiko po čleb 1
‘22. zakona o zavarovanju delavcev. Za b°"
risti, ki tukaj niso obsežene, določa njih b 3 '
mestek davčno oblastvo po dejanskih kr 3 '
jevnih cenah, ko je zaslišalo delodajalc e '
Vrednost stanovanja državnega uslužbenk’
se ne sine oceniti više nego stanarina, ki b’ 1
pripada po zakonu.

Člen 96. Na dohodke in koristi, k:i se P°'
javljajo zdaj pa zdaj in ki niso določeni 5
stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevb 0
vsoto (kakršni utegnejo biti: tantieme, D 3 '
grade, sejne Ln dežurne dnevnice, prov.ieiJ®
in podobno), se odmeri davek vsakokrat b 0
izplačilu na vsak posebni znesek dohodk 3 '
odnosno na denarno vrednost koristi, br 3
odbitka, tako-le:

Rudolf Niefergal

Maribor, Koroška cesta št. ^
na debelo čajne mešanice, kol°
nijalna roba, malinovec in breZ'

alkoholne pijače, manufaktura.

Lestvica davka *a dnevne in tedenske ponavljajoče se dohodke.

Dnevni ponavljajoči se dohodek

Število otrok

Davek

za 6 in
I 7 dni,

Tedenski ponavljajoči so dohodek

Število otrok

Davek po višji stopinji ne »me biti večji
davka po najbližji nižji stopnji, poveča¬
nega za razliko, zaradi katere se uporablja^
Vl čja stopnja.

Člen 97. Na davek na dohodek od nesamo-
^talnega dela se ne smejo nalagati nobene
samoupravne doklade do 4000 l)in meseč-
!  nega, odnosno 960 Din tedenskega zneska
'Prejemkov, po odbitku po členu 93.

Vendar pa je davek od prejemkov preko
• 6 h zneskov, odnosno davek od tantiem in
°stalidi oblik prejemkov po členu 96. zavezan
samoupravnim dokladam.

Dlen 98. Vsakdo, ki ima dohodek od ne-
Samostalnega dela in poklica, ne glede na
^Vegovo višino, mora nabaviti pred začet-
c mn koledarskega leta, vsekakor pa pred
'shjpoim v službo, od svojega občinskega ob¬
esiva davčno knjižico, v katero vpiše o.b-
eimsko oblastvo po členu 90., točki 6., nje-
ime kakor tudi imena in leta starosti

otrok.

94

Knjižice izdaja občinsko oblastvo za n* 1 '
bavno ceno brez druge odškodnine. Daven 11
knjižico sme izdati tudi vsako davčno obto'
stvo prve stopnje; vendar pa se začne uv<*'
zevati odbitek (člen 93.) za otroke šele, k*,
more davčno oblastvo na podstavi pred k'
ženega predpisu ega potrdila vpisati v knji',
žico potrebne podatke o njih.

V to knjižico vpiše delodajalec vsa izpl* 1 '
čila in vse koristi v denarni vrednosti d®
vsakem izplačilnem roku kakor tudi odleJ?'|
Ijaj davka ter potrdi njegovo točnost s svoje - ,
ročnim podpisom. |

Člen 99. Vsi delodajalci, razen v primer 11
prihodnjega člena, morajo odtegniti ob v»f'
kem izplačilu davek po lestvici člena 93"
odnosno -člena 96.

Odtegnjeni in predpisani davek nioi 11
vplačati tekom vsakega -meseca vsak del°'
dajalec pri pristojni državni blagajni po *£•
zjlamku vseh nameščenih in zaposleni* 1
uslužbencev in delavcev najkasneje 15. d** 1
po preteku vsakega -meseca. Generalna d 1 '
rekcija davkov sme dovoliti za poedine
leg-orije delodajalcev, da se polaga odteguj 6 '
ni davek tudi trimesečno; v tem prim® 1 ' 11  j
mora biti plačan najkesn-eje v 15 dneh -I’ 0
preteku vsakega trimesečja. Sezname-k ,
mora sestavit-i po enotnem uradnem obraze**-

Če stanuje delodajalec stalno -v inozetf*'
stvu, mora -plačevati -davek neposredno pr«'
jeinnik sa-m.

Člen 100. Ta davek se sme plačevati tud 1
v davčnih znamkah. Kdaj in kako naj
viši plačevanje na ta način, odloči z naredi* 0
minister za finance. V tein -primeru inor* 1
delodajalec ali njegov namestnik daven 6

95

panike dobro nalepiti v davčno knjižico ter
^ uničiti s svojim žigom ali svojeročnim
'Izpisom tako, da se znamka ne nvore več
jfc)rabiti. Za tako pobrani davek ni treba,
? a  bi delodajalci predlagali davčnemu ob¬
livu seznamke.

Člen 102. Davčna oblaslva kakor tudi
1 0l 'gami finančne kontrole preizkušajo občasno
s  Pregledovanjem dotičnih poslovnih^ knjig,
Mačilnih iseznamkov in davčnili knjižic, ali
delodajalci pravilno odtazajo davek, ali ga
Pravočasno polagajo državni blagajni, od-
J ?°ano pobirajo v davčnih znamkah. V vsem
i dasu zaposlovanja mora delodajalec davčne
■ | rjižice hraniti ter jih pokazati na zahtevo

. to ntrolnih organov.

Preizkušanje se sme vršiti pri obratih in
i P°lclicih samo med delovnim časom, v pri-,,
• stanovanjih državljanov, pri katerih

, y  zaposleni hišni služabniki, pa samo po¬
dnevi.

Člen 103. Vse spore med delodajalci in njih
) a hteščenci glede davčnih odtegljajev rešuje
!* v čno oblastvo prve stopnje; pritožbe zoper
J 1  rešitve, ki se morajo vložiti v 15 dneh po
i ročitvi, pa rešuje pristojno davčno oblastvo
I ' Pu ge stopnje.

1. Priprave za odmero davkov.

| Člen 104. Prijava davčnega zavezanca je
bdno podstava, po kateri se ugotavlja davku
Rezani dohodek kot davčna osnova. Način,
katerem se odmerja davek na dohodek
“ zemljišč, nesamostalnega dela, zavezancev
j. Ugotovljeno postavko iz člena 50., kakor
onih iz člena 71. tega zakona, je dolo-
6 h posebe pri vsaki dotični davčni obliki.

Ofi

Davčne osnove ugotavlja davčni odbor, o"'
nosno davčno oblastvo tako, kakor je dol 0,  *
čeno z odredbami tega zakona.

Sten 103. Davčna prijava se izroči .na ob** !?
javni poziv in v roku, ki je določen v njen 1 ' v
ta rok ne sme biti krajši nego mesec dni. (

Davčni zavezanci, ki plačujejo davek A 1 '
dobiček podjetij, zavezanih javnemu pciD’ %
gnuju računov, pred lože prijavo v petih inf <j
secih po preteku poslovnega leta. naikesnci' t
)>a v 15 dneh po glavnem zboru, na katere!' 1  0
so bili končni računi odobreni. t

Se nastane davčna obveznost med davčni" 1  c
letom, se izroči davčna prijava v roku in a 3  l
način, kakor je določeno za dotično davčri 1
obliko v tem zakonu, v ostalih primerih h 3  c
v 13 dneh od dne, ko je nastala davčna ob; (
ve zn ost. Davčni zavezanec mora priloži^ 1  i
davčni prijavi ali na na poseben poziv davf' i
nega oblastvn naknadno predložiti tudi vs“
druge podatke, ki so potrebni za pravilh" 1
odmero davka.

Oblika davčne prijave, način sestave. opr e '
me in izročitve se predpiše s pravilnik 011
za izvrševanie tega zakona.

Obrazci prijave se izdado na zahtevo d'< v f
nega zavezanca proti plačilu zneska, ki K
označen na njih in ki ne sme biti Večji <**
nabavne cene. Davčna prijava ni zavezah' j
nobeni taksi.

Minister za finance sine oprostiti poetih
kategorije davčnih zavezancev predlagan 1 '
davčnih prijav; vendar pa sinejo davčni 0<1 .
bori zahtevati v konkretnih primerih, JJ*5
predlože davčno prijavo tudi taki davi’ 11
zavezanci,

^ I

. L


m

-Ki' Člen 106. Davčna prijava se •izroči pri¬
im bojnemu občinskemu, odnosno davčnemu
> °bliastvu, ki mora dati potrdilo o njej. Pri
(jfi Pravnih osebah predloži prijavo njih pred-
lfl ; *l«woik; za osebe po-d skrbstvom in za mase
v <>'bče njih skrbnik, zastopnik ali branitelj
r (i vkonkurzini upravnik),

j,,. Nepismeni ali ne dovolj pismeni davčni
j,.! Zavezanci ipodado lahko, če niso zavezani, vo-
'**ti trgovinske knjige, svoje prijave tudi
,j,i u? >tno na zapisnik pri pristojnem 'Občinskem,
°dnosno davčnem oblastvu; pri tem morajo
,,, Pa vesti vse podatke, potrebne za odmero
j Pavica, dotična oblastva pa morajo dati po-
" 0  'hlilo o prijavi.

1 Davčni  zavezanec mora točno in določno
P' c dgovori'ti na vsa vprašanja, postavljena v
j,i 5’brazcu za prijavo, ter prijavo podpisati »
p lž .iavo, da je navedel podatke po najboljši
^ v Mnosti in vesti.

' „: če se dohodek ne more ugotoviti samo z

'ranitvijo, zadošča, ako navede davčni za-
j v °*anec v prijavi samo dejanske ali druge
^ Zlatke, ki so potrebni za ocenitev.

1  . Znesek najemnine, prijavljen v davčni pri-

„ J;M, mora dati. davčni zavezanec potrditi po
, I ‘; ( ‘W8nein najemniku in najemnik mora to
k | ' lV °'je potrdilo podpisati.

Davčna prijava je uradna tajnost; njena
'• ^bina se ne sme nikomur priobčiti, razen
I'•stojnim uradnim osebam, tudi se ne sme
f  J^ati overovljen prepis za druge namene
t' 'ego zaradi davčne administracije.

\  | član 107. Če davčni zavezanec ne pred-

’-! davčne prijave v občem predpisanem

’ 1  ali v roku, podaljšanem po členu 4.,

1  če predloži nepopolno prijavo ali če

t

OR

predloži ne dovolj popolnjeno prijavo, od¬
nosno če ne predloži niti naknadno podat- j
kov, ki se zahtevajo od njega, se mu od¬
meri davek brez njegovega sodelovanja, in
sicer po podatkih, ki so davčnemu odboru
ali davčnemu oblastvu na razpolago.

Davčni odbor ali davčno oblastvo sme za¬
htevati tudi naknadno .predložitev prijave
od zavezanca, ki je ni izročil pravočasno.
Rok za predlaganje lakih prijav ne sme biti
krajši nego osem dni.

Člen 108. Da se doseže pravilna odmera
davka, morajo zbrati davčna oblastva vse
potrebne podatke o davčnih zavezancih, ki
niso predložili davčnih prijav, razen tega pa
zbrati, dopolniti, popraviti in preizkusiti vse
podatke v predloženih davčnih prijavah.

Zaradi tega marajo dati v tem pogledu
poleg davčnega zavezanca davčnim oblastvom
na njih zahtevo potrebne podatke tudi še:

1. lastniki posestev, oddanih v zakup, gl o;
de svojih zakupnikov, odnosno zakupniki
glede lastnikov in podzakupnikov;

2. delodajalci glede svojih nameščencev;

3. vsa oblastva in vsi uradi o izvršenih
javnih delih in pravnih poslih, sklenjenih 1
davčnimi zavezanci in

4. vse ostale samoupravne in državne j ilV '
ne naprave (občine, pošte, carinarnice, ž e '
leznice itd.) glede prometa (uvoza, izvoz«;
pobiranje trošarine itd.), ki se opravlja p rl
njih.

Izvrševaje to nalogo, sme zasliševat i davčno
oblastvo v mejah člena 120. priče in iz v . <J '
dence, zahtevati pojasnila in odrejati prea*'
kuse trge vinskih knjig.

99

Člen 109. Sodna oblastva morajo vročiti
ob istem času kakor strankam (prizadetim
osebam) v prepisu svoje razsodbe pristojnim
davčnim oblastvom o vseh izpremeinbali v
nepremičninah, koukurzih, prisilnih porav¬
navali in javnih prodajah, v vsakem drugem
primeru pa na zahtevo davčnega oblastva.

Člen 110. Občinska oblastva (sud občine
ali drug organ najmanjše administrativne
edinice) morajo izvršiti vsako leto v mesecu
januarju, najkesneje pa do konca meseca
februarja, popis davčnih zavezancev tako,
kakor to določi minister za finance s spe¬
cialno naredbo o popisovanju davčnih za¬
vezancev.

Če občinska oblastva ne izvrže popisa v
določenem roku ali niti ne pristopijo k po¬
pisovanju, izvrše popis državni organi ob
stroških občine.

Občinski organi so odgovorni za vsako
škodo, iki ;bi utegnila nastati zaradi njih zlo¬
namernega, nepravilnega .popisa za državno
blagajno ali za davčne zavezance.

Člen 111. Na podstavi podatkov iz pred¬
loženih davčnih prijav kakor tudi popisanih
'n zbranih .podatkov sestavi davčno oblastvo
Prve stopnje predloge za vse one davčne za¬
vezance, glede katerih je davčni odbor pri¬
stojen, ugotoviti davčne osnove.

O izdelanih predlogih mora sestaviti davč¬
no oblastvo prve stopnje sezn am ek ter ga
vročiti davčnemu odboru.

Kdor rad kreditira, Jo v kratkem znan dobrim
°b]amalcem — pa slabim plačnikom.

**

2. Davčni odbori.

Člen 112. Davčne osnove po odredbah
tega zakona ugotavlja davčni odbor na do¬
hodek od podjetij, obratov in poklicev po
členu 42., razen zavezancev po drugi sku¬
pini pod točko 3., in za davek na dohodek
od zgradb, če se dohodek ne more ugotoviti
s primerjanjem. Davčni odbori vrše tudi
ocenitve, ki se zahtevajo od njih po členih
34., točki 2., 35., 46., točki 3. in 68., prvem
odstavku. V vseh ostalih primerih ugotavlja
odnosno preizkuša davčne osnove davčno
oblastvo.

člen 113. Davčni odbori se postavljajo za
okoliš vsakega davčnega oblastva prve stop¬
nje. Sedež davčnega oblastva je tudi sedež
davčnega odbora.

Davčno oblastvo druge stopnje postavi-
vsako za svoj okoliš, v davčni odbor enega
člana in enega namestnika. Tri člane in njih
namestnike izvoli izmed davčnih zavezancev
občinski odbor onih krajev, za katere se od¬
merja davek. Vkljub temu volijo v krajih,
kjer imajo sedež trgovske, obrtniške, indu¬
strijske zbornice ter zbornice za davčni od¬
bor tega kraja tri člane in tri namestnike
izmed davčnih zavezancev.

Davčno oblastvo prve stopnje mora vro¬
čiti najmanj 14 dni pred dnem razprave ob¬
činskemu oblastvu seznamek davčnih zave¬
zancev po členu 42., katerih predmeti se
predlože davčnemu odboru, in označiti v njem
predlagano davčno osnovo.

Ta seznamek razglasi občinsko oblastvo n n
krajevno običajni način ter pošlje |>otrdim
o tem davčnemu oblastvu najkesneje dva d n 1

pred razpravo. Prav tako mora obvestiti
davčno oblastvo občinsko oblastvo o dnevu
razprave in o dnevnem redu tako, da raz¬
glasi občinsko oblastvo to davčnim zavezan¬
cem v svoji občini na krajevno običajni način.

Potrdilo o tem mora vročiti občinsko ob¬
lastvo v vsakem (primeru davčnemu odboru
pred dnem razprave.

Določeni dnevni red Se sme izpremeniti sa¬
mo v izrednih primerih, toda tako, da se po¬
stavijo razprave, ki se niso mogle vršiti na
določeni dan, na dnevni red po končanem
prvotnem razpravnem redu.

Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme
samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik,
odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davč¬
nega zavezanca sme priti pred davčni od¬
bor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati
za otroke ih otroci, starejši od 18 let, -za
starše.

Člen 118. Če gre za predmet člana davčne¬
ga odbora ali njegovega delodajalca, ne sme
dotični član prisostvovati seji; v tem pri¬
meru se mora pozvati katerikoli namestnik.

Predsednik davčnega odbora odstopi v ta¬
kem primeru predsedstvo svojemu namest¬
niku, namestnik pa v istem primeru in ka¬
dar je predsednik odsoten, enemu izmed čla¬
nov davčnega odbora.

Člen 120. Davčni odbor mora vestno raz¬
pravljati o vsakem predmetu; kolikor ne
smatra stvari za dovolj razjasnjene, sme za¬
slišati kot pričo ali izvedenca vsakogar, ki
ga predlaga bodisi referent davčnega obla¬
tiva, bodisi davčni zavezanec. Zahtevati sme
<>d davčnega zavezanca pojasnila in sme od- 1 '

102

rediti preizkus trgovinskih knjig, če davčni
zavezanec pristane na to. Kako se preizku¬
šajo knjige, to uredi minister za finance.

Zasliševana oseba sme odkloniti odgovor
na vprašanja, po katerih bi mogla v danem
odgovoru povzročiti sebi, svojemu zakonske¬
mu drugu ali sorodniku v premi vrsti ne¬
varnost kazenskega preganjanja.

Kot priče in izvedenci se ne smejo zasli¬
ševati osebe, kj se v tem svojstvu ne smejo
zasliševati pred sodišči v civilnopravnem po¬
stopanju, in zoper svojo voljo ne oni, ki
smejo po civilnopravnem postopanju odklo¬
niti dolžnost pričanja ali oddaje izvedenske¬
ga mnenja.

Prav tako se ne smejo zasliševati niti one
osebe, ki so v okolišu istega davčnega od¬
bora z davčnim zavezancem v razmerju po¬
slovne konkurence.

Nameščenci, ki so ali ki so bili v službi
davčnega zavezanca, se smejo zaslišati z nje¬
govo privolitvijo.

Kdaj in koliko dnevnico sme zahtevati
priča ali izvedenec, določi minister za finan¬
ce S pravilnikom k temu zakonu.

Če davčni zavezanec ne ugodi pozivu, da
bi dal pojasnilo, in če ne dovoli pregleda
knjig, sklepa davčni odbor po svojem pre¬
pričanju in po podatkih, M so mu na raz¬
polago.

Ob ocenjanju ne sme iti davčni odbor iz¬
pod uradno ugotovljenih podatkov (člen 108-i
točka 4.), ki jih je zbralo davčno oblast vo
in jih predložilo davčnemu odboru, razen S e
se dokaže pred odborom nasprotno.

Če davčnemu odboru ni mogoče ugotovit 1
materialne resnice, ugotovi v takih primeril 1

103

dohodek v razmerju proti drugim davčnim
zavezancem.

Člen 122. Po končali! razpravi odloči davč-
j ni odbor o predloženem predmetu, odnosno
ugotovi čisti dohodek, poda obrazložitev za
voj sklep in vpiše ugotovljene vsote v za¬
pisnik. Člani, ki so glasovali zoper sklep,
imajo pravico zahtevati, da se vpiše njih ob-
j razložitev v zapisnik.

Sklep davčnega odbora raz,glasi predsed¬
nik v isti seji in tega sklepa ne sme davčni
odbor več izpremeniti.

Davčno oblastvo obvesti davčnega zave¬
zanca proti vročitveneniu potrdilu o sklepu
davčnega odbora in o pripadajočem osnovnem
davku ali neposredno ali pa po pristojnem
občinskem oblastvu.

Davčni zavezanci smejo vložiti v 30 dneh
od dne vročitve pritožbo pismeno ali pa 'jo
dati na zapisnik pri davčnem oblastvu prve
| stopnje.

Državni zastopnik ima prav tako pravico
nritožbe zoper sklep davčnega odbora, samo
da poteče njegov rok čez osem dni od dne*
ko poteče rok davčnega zavezanca.

O pritožbi, ki jo je vložil državni zastop¬
nik. in o njenih razlogih se mora obvestiti
I davčni zavezanec, da lahko v 14 dneh pred¬
loži reklamacijskemu odboru pismeno svoje
nasprotne razloge.

.S pritožbo se ne zadrži plačilo davka, ra¬
zen v primeru člena 152.

3. Odmera davka.

Člen 125. Davek odmerja davčno oblastvo,
Uporabljajo davčne stopnje, določene s tem
z <ukonom, na davčne osnove, ki jih je ugo-

104

tovil davčni odbor, odnosno jih je ugotovilo
davčno -oblastvo.

Davek odmeri davčno oblastvo vsako davč¬
no leto v obliki razporeda.

Davčno leto se ujema s koledarskim letom.

Člen 127. Zoper višino davčne osnove in
tako odmerjenega davka se sme pritožiti
davčni zavezanec na pristojno višje davčno
oblastvo v 30 dneh od dne, ko se mu je
priobčit odlok.

Pritožba se poda pismeno ali pa na za¬
pisnik pri oblastvu, ki je izdalo odlok, toda
s podano pritožbo se ne zadrži plačilo dav¬
ka, razen v primeru -iz člena 152.

Plen 128. Davek na dohodek od zemljišč,
zgradb, podjetij im poklicev se predpisuje v
davčnih knjigah kraja, kjer je predmet dav¬
ka (zemljišče, zgradba, obrat), davek na ren¬
te pa se predpisuje v knjigah onega -kraja,
kjer ima davčni zavezanec svoje gospodinj¬
stvo, odnosno pri pravnih osebah, k-ier je '
sedež glavne uprave, odnosno zastopništva
Davek na dohodek od obratov, ki se vodijo-
in poklicev, ki se izvršujejo brez stalnega
kraja, od hiše do hiše in od kraja do kraja-
se predpisuje v kraju, kjer ima davčni za¬
vezanec svoje gospodinjstvo. Davek na do¬
biček podjetij, zavezanih javnemu polaganju
računov; se predpisuje pri davčnem oblastvu
onega -kraja, kjer je sedež glavne uprave
podjetja, odnosno njegovega zastopništva. Če
podjetje ni domače, če pa ni zastopništva-
tam, kjer je imovina podjetja.

Gospodinjstvo obstoji tam. kjer ima dnvčnj
zavezanec redno stanovanje, v katerem živi
skupne s člani gospodinjstva. Ge davčni za¬
vezanec nima rednega stanovanja, se smatra

lor.

za tako oni kraj, kjer obstoji največji vir
dohodkov.

Člen 129. Ce davčni zavezanec ne ugodi
pozivu davčnega oblast v a ter ne izroči ne
davčne prijave, ne zahtevanih podatkov, se
mu odmerila po ocenitvi davčnega odbora
na podstavi podatkov, s katerimi davčno
oblaslvo razpolaga, davek kakor tudi kazen
po členu 137.

4. Pritožbe.

Člen 133. Pritožbe, vložene zoper sklepe
davčnih odborov, rešujejo reklamacijski od¬
bori, pritožbe zoper odločbe in odmero dav¬
ka po davčnem oblast vu pa rešuje pristojno
višje davčno oblaslvo.

Isli davčni zavezanec sme vložiti zoper več
davčnih odmer eno pritožbo, če se mu je vro¬
čila tudi skupna odločba o teli odmerah.

Dokler teče pritožbeni rok ali pritožbeno
1  postopanje ali rok za tožbo na upravno so¬
dišče. je dovoljen davčnemu zavezancu vpo¬
gled in prepis aktov, kolikor ne gre za akte,
v katere se ne sme dovoliti vpogled iz jav¬
nih razlogov ali zaradi čuvanja tajnosti. Stro¬
kovna mnenja, izjave prič in obvestila za¬
upnikov, izvzemši podpise, niso izključena
iz vpogleda.

Člen 136. Reklamacijski odbor ooenja vse
Pritožbe, vložene zoper sklepe davčnega od¬
bora. Reklamacijski odbor mora dovoliti na
obrazloženo zahtevo v pritožbi, da sme po¬
dali pritožnik tudi ustno svojo obrazložitev
v soji, v katera se rešuje njegova pritožba.

Člen 13(>. Sprejete rešitve priobčuje pred¬
sednik reklamacijskega odbora pismeno davč-
Ueinu zavezancu na povratni recepis v obliki

106

odloka, državnemu zastopniku pa z vročitvi¬
jo dotičnega akta.

Zoper sklep reklamacijskega odbora in od¬
ločbo pristojnega višjega davčnega oblastva
se sme vložiti tožba po odredbah zakona o
državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok
za vlaganje tožbe znaša 30 dni od dne, ko
se je davčnemu zavezancu vročil odlok, dr¬
žavnemu zastopniku pa akt reklamacijskega
odbora.

Ce upravno sodišče ne izpremeni sklepa
reklamacijskega odbora, pritožba na državni
svet ni dopustna.

I

5. Kazni.

Člen 137. Če davčni zavezanec ne izroči
davčne prijave v določenem roku ali če se
mu ne uvaži cpravičitev prekoračenega ro¬
ka, plača poleg osnovnega in dopolnilnega
davka kot kazen:

1. 3%, če pa ne izroči prijave v osmih
dneh niti na pismeni poziv, 10% osnovnega
davka;

2. 16% osnovnega davka na dobiček pod¬
jetij, zavezanih javnemu polaganju računov-

Kazen odmeri pristojno davčno oblastvo
obenem z osnovnim in dopolnilnim davkom-

Člen 138. Vse osebe, ki so s tem zakonom
zavezane predlagati še druge prijave, razen
prijav, omenjenih -v predhodnem členu, ah
podatke, predpisane s tem zakonom, ali ki
jih na podstavi tega zakona pismeno pozo¬
vejo davčna oblastva ali davčni in reklama¬
cijski odbori, naj podado izjave, plačajo kot
kazen do 500 dinarjev, če ne zadoste obvez¬
nosti ali pozivu ali če podado neresnični
izjave, odnosno podatke.

1(17

Davčni zavezanec, ki ne bi hotel oprav¬
ljati odbomiSke dolžnosti, se kaznuje s 50
do 300 dinarjev. Z isto kaznijo se kaznuje
davčni odbornik, če razodene tajnost, za ka¬
tero je zvedel, opravljaje to dolžnost. Ta ka¬
zen ne izključuje ne kazenske odgovornosti,
ne odgovornosti za povračilo škode oškodo¬
vancu.

Kazni iz prvega odstavka tega člena izre¬
ka pristojno davčno oblastvo, kazni iz dru¬
gega odstavka pa davčno oblastvo druge
stopnje.

Zoper obsodbo je dopustna pritožba na
pristojno višje davčno oblastvo v 15 dneh
od dne, ko se je obsodba vročila krivcu.

Kazen iz tega člena se ne uporablja na
one osebe, ki so zavezane po členu 20. tega
zakona, prijavljati površino zemljišča. Z liji-
nii je treba postopati tako-le: Če so prijave
glede površine netočne in se ta netočnost
Ugotovi z izmeritvijo, se odpiše davek, ako
se ugotovi z izmeritvijo manjša površina,
odnosno se pripiše davek, ako se ugotovi
večja površina, za ves čas od popisa do iz¬
meri tve. Ce postane v medčasju od popisa
do izmeritve davčni zavezanec kdo drugi,
veljajo gorenje odredbe zanj od dne, ko je
Prevzel davčno obveznost.

Člen 139. Davčni zavezanci iz točke 3.
druge skupine kakor tudi potujoči agenti in
trgovinski potniki, omenjeni v isti skupini
Pod točko 1. a) člena 42., ki se zalotijo brez
Potrdila o plačanem davku, plačajo poleg
rednega davka po členu 59. še enak znesek
kot kazen.

Delodajalec, ki v seznamek (člen 99., dru¬
gi odstavek) ali v davčno knjižco svojega

108

uslužbenca ne vpiše podatkov po poslednjem
odstavku člena 98. ali jih ne vpiše v faktič¬
nem znesku, odnosno ki ne vpiše vanjo usta¬
novljenega davka ali ne prilepi vanjo davč¬
nih znamk po členu 100. ali jih ne prilepi v
zadostnem znesku in jih ne uniči po pred¬
pisih, se kaznuje za vsak poedini pregrešek
z 20 dinarji do 500 dinarjev, pri čemer pa
ni oproščen dolžnosti jamstva za davek po
členu 146.

Prav tako se kaznuje prejemnik dohodka.
Iti je v več službenih razmerjih ali čigar
žena je prav tako v službenem razmerju, če
ukcristi odbitek, dovoljen po členu 93., več
nego za eno službeno razmerje.

Delodajalec, ki prepreči organom davčnega
oblastva in finančne kontrole ogled na licu
mesta ali jim ne da zahtevanih obvestil ali
jim odkloni vpogled v poslovne knjige, pla¬
čilne seznam ke ali davčne knjižice, se kaz¬
nuje s 1000 dinarji do 20.000 dinarjev.

Kazni po tem členu izreka pristojno davčno
i blastvo prve stopnje, zoper njegovo ob¬
sodbo pa je dopustna pritožba na pristojno
višje davčno oblastvo v 15 dneh od dne, ko
se je sojencu vročila obsodba.

Člen 140. Davčni zavezanec, ki ne prijavi
o pravem času (poslednji odstavek člena 40.)
ponovne uporabe zgradbe ali dela zgradbe,
se kaznuje z dvakratnim zneskom osnovnega
davka in plača razen tega redni davek.

Kazni izreka pristojno davčno oblastvo-
zoper njegovo obsodbo pa je dopustna pri¬
tožba na pristojno višje davčno oblastvo_ v
15 dneh od dne, ko se je sojencu vročil * 1
obsodba.

109

Člen 142. Za krivega davčne utajdbe se
smatra davčni zavezanec, ki da vedoma. z
namenom, da bi se izognil plačilu zakonske¬
ga davka, v davčni prijavi ali odgovarja.je
na vprašanja, ki so mu postavljena s pri¬
stojne 'strani, ali v vloženi pritožbi ali v pri¬
javi za oprostitev ali zmatijšavo ali odpis
davka neresnične izjave, tako da bi utegnila
nastati zaradi tega popolna ali delna davčna
prikrajsba.

Za krivega davčne utajbe se smatra tudi
oni davčni zavezanec, ki utaji vedoma, z na¬
menom, da bi se izognit plačilu zakonskega
davka, vir dohodka ali del imovine, katere
dohodek je zavezan davku po tem zakonu.

Kdor zakrivi davčno utajbo, se kaznuje,
razen tega, da mora plačati redni davek, z
dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za kaffero
je pretila državi oškodba.

Kazen po tem členu ni dopustna, če ustvari
krivec zakonu, ustrezno stanje, preden je
uradoma obveščen, da se je učinila zoper
njega vročitev, ati preden se uvede zoper
njega z vročitvijo poziva, kazensko postopanje.

Če se ugotovi, da vodi davčni zavezanec
Uldj dvojne trgovinske knjige, se kaznuje
ne samo s kaznijo, določeno v tretjem od¬
stavku tega člena, ampak tudi v denarju z
10.000 dinarji do 100.000 dinarjev. S tem se
ne izključuje odgovornost po kazenskem
zakonu.

Od kazni, pobranih po tem členu, pripada
ovaditelju ena četrtima, če izjavi ob ovadbi,
da zahteva ovadnino. Pravice do te nagrade
nimajo davčni uradniki.

če se ugotovi z uvedeno preiskavo, da je

110

prijava popolnoma neresnična, je uvesti ka¬
zensko postopanje.

Člen 143. Pri postopanju glede dejanj
davčne utajdbe sodelujejo davčna oblastva in
posebna finančna sodišča.

Davčna oblastva, pristojna za odmero dav¬
ka, morajo glede vsakega kaznivega dejanja
izvršiti poizvedbe in preiskavo ter izvesti
zavarovanje. Pri tem postopanju jim morajo
»lajati policijski (politični) organi svojo po¬
moč.

Kazen zaradi dejanj davčne utajdbe izreka
z obsodbo finančno sodišče, ki se ustanavlja
pri vsakem davčnem oblastvu druge stopnje.
Finančno sodišče sestavljajo: starejšina davč¬
nega oblastva druge stopnje kot predsednik,
referent za ueposrednje davke in en davčni
zavezanec, ki ga izvoli oblastni odbor in ki
ima pogoje za člana davčnega odbora.

Zoper obsodbo finančnega sodišča sme
vložiti obdolženec tožbo po odredbah zakona
o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok
za vlaganje tožb znaša 30 dni od dne, ko se
je obdolžencu, odnosno državnemu zastop¬
niku, vročila odločba.

Člen 144. Kazen se izreka v mejah, dolo¬
čenih s tem 7,akomoni; pri tem je treba vpo-
števati značaj storjenega kaznivega dejanja,
višino utajenega davka in zlasti okolnosii.
ki dejanje zlajšujejo ali obtožujejo, kakor
pač katero prevladuje izmed njih.

Za okolnosti, ki dejanje obtežujejo, se
smatra zlasti:

1. če vodi kiivec vedoma netočne trgovin¬
ske knjige ali jih, če se ugotavlja davčna
osnova po trgovinskih knjigah, odstrani, da
bi otežkočil kazensko preiskavo;

m

2. če se je izvršilo kaznivo dejanje s po-

‘bniin premislekom ali po posebnih pri¬
pravah;

3. če je s storjenim dejanjem resnično iz¬
ostal davčni predpis ali se je predpisal da¬
vek z manjšim zneskom od zakonskega
da vica;

4. če je bil krivec že prej obsojen zaradi
enakega ali podobnega kaznivega dejanja in

5. če je krivec atežkočil ugotovitev resnice
z vedoma netočnimi podatki in drugimi po-
močki, ne pa samo s preprostim naprizna-
njem kaznivega dejanja.

Za okolnosti, ki dejanje zlajšujejo, se sma¬
tra zlasti:

1. če krivec prizna dejanje med kazensko
l preiskavo;

2. če v davčnih stvareh še ni bil sojen;

3. če je ravnal pod pritiskom ali po na-
(  govarjanju drugih;

4. nižja stopnja izobrazbe, nedostajanje in¬
teligence ali duševna omejenost in

5. posebne oko-lnosti, kakor rodbinske in
imovlnske razmere, ki služijo, da se vpo-
števajo ob določanju -kazni.

6. Jamstvo.

Člen 146. Nepremičnine (zemljišče in
zgradbe) jamčijo za davek na dohodek od
zemljišč in zgradb, če -niso ti davki starejši
od -treh let.

Za davek na dohodek od podjetij in obra¬
tov jamčijo lastne nepremičnine, ki služijo
neposredno podjetju in obratu, če niso ti
davki starejši od treh let.

112

Več lastnikov istega podjetja ali obrata
jamči za davek od podjetij in obratov soli- 11
damo. :

Za zavarovanje davka na rente ima drža- I
va zakonsko zastavno pravico na vse vrste
dotočnih dohodkov. Ta pravica se sme izvesti !
pri dolžniku rente s prepovedjo izplačila.
dokler se dospeli davčni dolg ne poravna in 1
ne izroči državni blagajni. J)o!žniik, ki po-
stopa zoper prepoved* jamči za davek oseb¬
no. Zoper izdano prepoved je dopustna pri¬
tožba na višje davčno oblastvo v 15 dneh; I
vendar pa se s pritožbo ne prepreči izvršitev 1
prepovedi. I

Delodajalec jamči za davek na prejmke,
ki izvirajo iz časa službe pri njem.

Fizične in pravne osebe kakor tudi zapu¬
ščinske mase jamčijo za posledice, ki utegne¬
jo nastati zaradi lega, ker so zakonski ali
pooblaščeni zastopniki prekršili dolžnost,
zlasti pa za kazni, ki se tem izrečejo. .

7. Pobiranje davka.

Člen 147. Dokler se ne izv rši nova od- I
mera, se plačuje davek po predpisu iz
prejšnjega leta.

Od tega so izvzeti v meri in v mejah, ka- '
kor je to določeno s tem zakonom za vsako
obliko davka posebe, eni davčni zavezanci,
ki so prijavili prestanete davčne obveznosti-
Člen 148. Davek dospeva v plačilo v štirih
enakih letnih obrokih: dne 1. januarja, dne
1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra;
lahko pa se plača tudi pred dospelostjo.

Davek novih davčnih zavezancev in za
nove davčne predmete dospe oni dan, .ko se
je zavezancu predpisno vročil plačilni nalog.

lis

Davek, dospel v plačilo, se mora plačati
"ajkesneje v 15 dneh prihodnjega meseca,
'dnosno pri novih zavezancih v 30 dueli od
'*iie, ko se jim je vročil plačilni nalog.

Vkljub temu dospeva davek na dohodek
'd zemljišč v plačilo in se mora plačevati v
‘Jveh enakih letnih obrokih: dne 15. avgusta
'h dne 1. novembra.

Vsa dospela doplačila davka, ki izvirajo
nove odmere za minule obroki", se mo¬
rajo plačati v 30 dneh po predpisno izvrše-
11 f *m razglasu.

Davek na rente, ki se pobira ob izplačilu
(člen 71.), •se mora plačati po seznamku naj¬
tesneje v 15 dneh po preteku vsakega pol¬
etja, davek na dohodek od nesamostalnega
'Jela pa najkasneje v roku, določenem v
denu 99.

Če je .poslednji dan plačilnega roka nede¬
la ali praznik, se sme izvršili plačilo še pri¬
hodnji dan brez škodljivih zakonskih po¬
ledic.

Davek potujočih agentov in trgovinskih
Potnikov (druga skupina pod točko 1. a člena
dp) kakor tudi davek zavezancev druge sku¬
pine 'pod točko 3. člena 42 .  se položi, preden
jte začne izvrševati poklic, v prvi polovici
ls ta v celotnem letnem znesku; če pa se
z »čne izvrševali poklic v drugi polovici leta,
Se  položi v polovičnem znesku.
v , člen 149. Ko poteče skrajni role za pla¬
šilo -(člen 148., tretji, četrti, peti in šesti od¬
stavek), se računi jo od tega dne na nepla-
°kne vsote davka letne 6%:ne obresti do dne
Plačila.

Preveč plačani davek se všteje davčnemu
Za vezancu v odplačilo še nedospelega davka.

114

Ce je ves tekoči davčni dolg poravnan, s<* [
vplačani presežek na izrečno prošnjo p o-  1  ,j
vme. ’ .

Vplačane vsote se zaračuna vajo najprej j.
za kritje starejšega dolga: če pa je ta po j £
krit, se zaračunajo za tekoči dolg. j v

Člen 150. Redno pobiranje davka vrš' i
davčno oblastvo neposredno aili pa s pri' t
pomočjo in sodelovanjem občinskih obla' |
»lev ali s čekovnimi računi po poštni hr»' j j
nilnici in njenih 'podružnicah. \

Prisilimo izterjevanje iz premične imovin 1 ’ s
vrši davčno oblastvo neposredno ali po ob' !  t
činskih oblastvih, iz nepremične imovine p* 1  )

po sodiščih.

Člen 151. Prisilno (eksekuiivno) izterja' 1

vanje davka se vrši prvenstveno iz premih
ne, potem pa iz nepremične imovine davčne'
ga zavezanca.

Kot odškodnina za eksekutivne stroške ob
izterjevanju neposrednjih davkov in pribil'
kov se pobirajo:

1. za pismeni, faktično vročeni opomin'
ena para od vsakega dinarja dolga;

2. za izvršitev popisa (rubežem) stvari
pobereta dve pari od vsakega dinarja doW.
poleg takse iz taksnega zakona. Ti stroški
se poberejo samo, če se rubežen faktičn®
izvrši. Ti stroški, ne smejo hiti nikoli man,r
od 10 dinarjev.

Če in 'kolikor vrši prisilno iaterjevanj 0
občina, pripada odškodnina za eksekui ivn e
stroške občini.

Med vsako stopnjo izvršilnega |x> 9 topan]‘ l
(opomin, rubežen, prodaja) mora poteči naj'
manj osem dni.

115

Za .izterjavo državnih in samoupravnih
'•avlcov se kmetovalcu ne sme zarubiti in
Prodati hiša s hišnim okolišem 20 arov zem¬
ljišča. Prav tako se ne smejo kmetovalcu
^rubiti in prodati za izterjavo davka en par
Obrežne živine, en voz in en iplug, dokler
[Pia druge premičnine in nepremičnine, iz
katerih se dd davek pobrati.

Člen 152. Nihče nima pravice do odloga za
! Plačilo davka po tem zakonu. Samo v opra¬
ženih primerih se sme dovoliti odlog po¬
samezno, a v izrednih primerih, zbog škode
{k elementarnih nezgodah, posamezno ka¬
kor tudi za poedine vasi ali občine. O proš¬
njah za odlok davka do 5000 Din odloča
'lavčno oblastvo druge stopnje, sicer na ge¬
neralna direkcija davkov.

'Dovoljeni odlog ne oprošča o<l plačila za¬
mudnih obresti; vendar pa sme minister za
bilance ali oblastvo, ki ga .odredi ta mini-
i %r, zamudne obresti znižati ali sploh od¬
pustiti.

8. Zastaranje.

Člen 153. Pravica države do odmere dav¬
ka zastara v petih letih od 1. januarja onega
* e ta, v katerem je davčna obveznost na¬
vala.

'Pravica države do izterjave odmerjenega
‘kavica zastara v petih letih od dne, ko se
€ V P° predpisih tega zakona priobčila iz¬
jema odmera.

Tst.i odredbi veljata tudi za kazen iz člena
k“7. tega zakona.

.Člen 154. Pravica države do izrekanja kaz-
Pi in do odškodnine iz členov 138., 139.,
r azen iz prvega odstavka, in iz člena 141.

118

zastara v enem letu od dne, ko je bil prH h
grešek storjen, pravica do izterjave že oda* 4
brene kazni ali odškodnine pa v petih let® , p
od dne izvršne obsodbe, odnosno odločbe- ;  p

Člen 155. Pravica države do izrekanj''! o
kazni iz členov 139., prvega odstavka, 140- d
in 142. zastara v treh letih od dne, ko se j e
kaznivo dejanje storilo, pravica do izterja'"'' p
pa v petih letih od dne izvršne obsodbe. 1  j

Člem 156. Zastaranje se prekine v vs« 1 ’ 1  j
gorenjih primerih z vsakim službenim ak' 1  j
lom o dotičnein predmetu, ki je bil daven«' 1
mu zavezancu, odnosno plačniku, predpisu 0  <
priobčen.

9. Končne odredbe.

Člem 157. Za dokaz o plačanem nepoisred' 1
nem davku služi davčna knjižica, ki jo iz<t !l
davčno oblastvo in v katero vpiše predp 1 *
davka; davčno oblastvo, ki pobira davek, P a
označi v njej točno, kdaj in koliko se '.l e  1
prejelo in na račun katerega davčnega ob'
lastva. Če se plačuje davek po poštni hi - ®'
nilnlci, služi za dokaz tudi položnica, doki « 1
se ne vpiše dotično vplačilo naknadno '
knjižico.

Knjižice se izdajajo davčnim zavezance ® 1
za nabavno ceno brez taks.

Za dokaz o plačanem davku na dohod« 1 '
od nesamCNSta-lnega dela služijo pošebn«
davčne knjižice, izdane po členu 98., v k®'
lere vpisujejo delodajalci podatke o odteg'
njenem davku (člen 99.), odnosno naiep'
1-jajo in uničujejo davčne znamke po čle 11 "

100 .

Davčnim zavezancem, Iti ne vodijo svojih
obratov v stalnem lokalu, nego s hojo o®

117

hiše do hiše in od kraja do kraja (člen 42.,
( ' p uga skupina, točka 3.), službi za dokaz o
Plačanem davku obrtno dovolilo, izdano po
Pristojnem oblastvu, na katerem je davčno
•jblastvo predpisno potrdilo vplačani tekoči
davek.

Davčnim zavezancem, ki plačujejo davek
!*° pred poslednje m odstavku člena 59. (potu-
I l°či agenti), trgovinski potniki, služi za do-
| kaz o plačanem davku davčna karta, ki jo
l7 -da davčno oblastvo za nabavno ceno in v
kateri označi, kdaj in koliko se je prejelo
davka t>o omenjenem členu.

Ne čakaj na srečo, ker ona čaka na tebe, nihče
ne ve, kje ga čaka.

$  Kljub plačilnim olajšavam
Vam nudi

L. ORNIK

MARIBOR

g KOROŠKA CESTA ŠTEV. 9

g specialni zimski predmet »krzno«
a)  in vse oblačilne predmete po iz-
§ redno nizkih cenah.

Na željo obišče potnik.

K5C35SSS1S55SN

118

KNJIGOVEZNICA

— K.T.D. —

Črtalnica in tvornica
poslovnih knjig

V LJUBLJANI

§ KOPITARJEVA UL. ŠT. 6/II.

Priporoča svojo stalno veliko
D zalogo mnogovrstnih salda-
konti, štrac, journalov i. t. d.
lastnega izdelka.

VSTOPNICE ZA RAZNE
PRIREDITVE

BLAGAJNIŠKE BLOKE
I. T. D.

Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana

120

<5s$asx23<5j;

Ivan Kravos

Maribor

Telefon štev. 207.

TRGOVINA IN ZALOGA

Aleksandrova cesta 13

SEDLARSKA IN TORBARSKA DELAVNICA

Slomškov trg štev. 6

Izdeluje v lastni torbarski delavnici kovčke in
torbice v raznih oblikah in velikostih — tudi
za vzorce in trgovske potnike — konjske
opreme za lahko in težko vožnjo, nagobčnike,
ovratnike in biče za pse, dežne plahte, do-
kolenice (gamaše), nahrbtnike itd
GONILNI JERMENI.

iscsasessasssssisisssassesasi

Veletrgovina
vina* žganja in
špirita

Bolaffio & sinova

Ljubljana • Šiška

••••••••••••••a


121

Nonopoli.

Med državnimi dohodki zavzemajo mono¬
poli, to so .predmeti, katere sme 'nabavljati
*h 'prodajati to država, važno mesto. Državi
Ponašajo preko 20% vseh državnih dohod¬
kov.

Monopolski predmeti se dele v tri vrste:

1. Tobak.  Država ima izključno pra-
v 'oo, da kupuje tobak doma in v inozem-
ftvu, da ga predeluje in ga prodaja na de¬
belo in na drobno. Ravno tako ima samo
m'žava pravico izvoza in uvoza tobaka in to¬
bačnih izdelkov. Monopol je torej popoten.

2. Sol. Država ima izključno pravico ku¬
povati in uvažati vse vrste soli, a tudi iz¬
ključno pravico veleprodaje soli.

Prodajo soli vrši Uprava monopolov preko
jjslezakupcev in prodajalcev na drobno tako
človeške kakor živalske soli (čl. 1.). '.Prodaja
ddustrijske soli se bo uredila posebej.

Nadrobno prodajo soli more vršiti vsaka
°Sftba, katera ima protokolirano tvrdko aid
"brini list in ki dobi dovoljenje po 61. 13.
"o 16. tega pravilnika (Sl. 2.).

Dovoljenje za nadrobno prodajo soli mo-
|,fi jo dobiti le one osebe, kojih tvrdka je
[fot okoli rana ali imajo obrtni list ter niso
Wle obsojene radi tihotapljenja monopolski h
Predmetov d n katere red.no plačujejo davke
1 * 1 . 4 .). '

Dovoljenje nadrobne prodaje velja samo
* il  lastnika trgovine. Dovoljenje se mora
Cl besi,ti na vidnem mestu v trgovini (51. 5.).

Prodajalci na drobno smejo prodajati samo
"no sol, katero si nabavijo pri državnem
n >ono.polskeni skladišču ali pri velezakupcu

122

njihovega okoliša. Nabaviti morajo naen¬
krat najmanj 100 kg tako zavite soli, kako 1 '
odreja Uprava monopolov (51. 7).

Prodajalci na drobno morajo prodajati s°{
po določeni monopolski ceni. Za svoj trn«
in stroške s prodajo in s prevozom sold imaj®
pravico do preprodajalskega odstotka, ki s®
računa za 100 kg čiste teže soli in ikatereg 3
določi minister financ na predlog odbor* 1
Uprave monopolov (čl. 8.).

Sol mora biti spravljena na suhem .prosto¬
ru in ne v bližini močno dišečih predmeto' 1 -
n. pr. 'petroleja, terpentina itd. (čl. 9.).

Ur ©dajalec na drobno mora imeti nabavno
knjižico, v katero se vpisuje po vrednost!
zaporedno v monopolškem skladišču ali p**
velezakupcu nabavljena količina soli. Proda;
jaiec na drobno mora imeti vedno najina®)
za 15 dni zaloge, t. j. tako količino, kater 0
je prodal v pretekli polovici meseca, in sic#.
liste vrste, ki 'je predvidena za dotični okra)
(61. 10.).

Prodajno ceno vseh vrst soli, tudi za mlet 0
sol privatne m letve, odreja upravni odb° r
Uprave monopolov in potrjuje jo miniet 01 ’
financ.

Veleprodajalci soli dajejo sol nadrobna® 1
prodajalcem po državni prodajni ceni z od¬
bitkom odstotka (po čl. 8. tega pravilnika)-

Cenik dobi nadrobni prodajalec ob ene® 1
z dovoljenjem za prodajo soli an ga nK>r«
imeti na vidnem mestu v trgovini (čl. 1U)'

Kdor želi dovoljenje za nadrobno prodaj 0 ’
napravi prošnjo na pristojni oddelek f-inančn®
kontrole. Prošnja moira biti pmpdsoo kole-
kovana 'in priložiti se ji mora kolek 20 D !1 ®
za dovoljenje, kakor tudi:

te

sl

P

§

Z

(I

t

t

1

i

I

ISO

j a) potrdilo o plačanem davku za ves pre-
! 3 * * & kli čas kakor 'tudi za zadnje tromesečje;
.b) potrdilo pristojne finančne -oblasti, da
h bil kaznovan radii tihotapskih monopol¬
nih prestopkov in da tudi ni radi takih v
| Preiskavi;

c) overjen prepis protokolaoije ali -o-brtne-
1  lista.

ho prejemu dovoljenja plača prodajalec v
gotovini: za pravilnik 4 Din, za cenik 1 Din,
nabavno knjižico 5 Din, torej skupaj 10
1 'Pilarjev (51. 13.)'.

j h-ravne osebe in samoupravne ustanove
‘berejo istotako dobiti dovoljenje za n ud rob-
b° prodajo soli, toda navesti marajo osebo,
(hi-tera bo v njihovem imenu vodila itrgo-vdno
l b je neoporečena -glede točke b) čl. 13. tega
Pravilnika (čl. 14.).

v Ako okra-jna uprava finančne kontrole no-
ee  izdati dovoljenja za nadr-o-hno prodajo, se
h-Oii-e prosilec pritožiti v teku 15 -dni na pri¬
sojni Oblastni metno poteki -inšpektorat oziro-
ltla  na prodajno odelenje Uprave. Pritožba se
111(1  ra kolekovati po postavki C. taksne tarife
‘b izročiti tistemu organu, ki je proS-nj-o za
11  ° v-olj en j e odklonil. Ta o-rgnn predloži pri-
l °žbo z vsemi -tozadevnimi akti in s svojim
‘bišijenjem nadrejeni oblasti, k oje reženj e je
Potem izvršno (čl. 29.).

3- Petrolej, vžigalice in c i g a -

®tni papir.  Glede teh predmetov im-a
država izklj.učn-o pravico, tla jih uvaža in
Predeluje ali sama Izdeluje in prodaja na

; e belo ter odreja cene tud-i za -prodajo na

orobno.

Uvoz petroleja. j oh

Člen 9. Uprava državnih monopolov sm c  i K
dovoljevali privatnim osebam in naprava® 1 !
uvoz petroleja iz inozemstva proti plačil 11  ?. a
monopolne takse ki jo določa upravni odb° r  ^
samostatne monopolne uprave, odobril je p®
minister za finance.

Člen 10. Monopolno takso na petrolej, uv®'
žen iz inozemstva, pobirajo uvozne carin**: .

nioe. 4  i .#,•

Člen 11. Dovolilo za uvoz petroleja se sn 1 ®
dati samo osebam in privatnim podjetje® 1 :
katerih obrati so sortno protokoli rani in p? ?ji
svojih zbornicah registrirana; toda najmanj; I P
ša količina, ki se sme uvoziti, mora mala® | ®

io.ooo  kg. : p

Člen 12. Gdede vsakega dovolila za uv® 2  /
petroleja se vloži pr.i upravi državnih mou®"
polov pismena prošnja, opremljena s taks®
za prošnjo in za rešitev o do volilu uvoza ' 11

kolkih po zakonu o taksah; v njej je treh® '■
označiti količino petroleja in carinarnico, p 1 ’ 1
kateri naj se petrolej uvozi. j 1

Prošnji se priloži v overovljenem prepis’ 1  | s
potrdilo pristojnega davčnega oblastva o pl*' 1
čanem davku za minulo  trimesečje tekoče# 8
leta, nadalje potrdilo pristojnega obta»tv*> 1
da prosilec ni bil obsojen zaradi tihotapski* (
kaznivih dejanj.

Člen 13. Prošnje za dovolilo uvoza peti' 0 '
leja se jemljejo v nujno postopanje in do v®' :

lilo se mora dati, če 'izpolnjuje prosilec
pogoje, ki se zahtevajo s tem pravilnika 111 '
Člen 14. 0 vsakem dovoli lu, ki se izda z ”
uvoz petroleja in ki se izroči uvozniku oseb'
no ali pa po pristojni finančni kontroli, S®

126

?Westi carinarnica, :pri kateri naj se petro-
I H  uvozi,

jj) i Člen 15. Dovolilo za uvoz petroleja velia
r  ** tri mesece od dne, ko se izda, in samo za
a  kdičimjo, ki se mora uvoziti vsa obenem.

Člen 17. Monopolna taksa za petrolej se
y  :  kohira tako-le:

1. Če prihaja petrolej samo koinvah, se
| Pobira monopolna taksa na težo brutlo
e  ^ netto.

2. če prihaja petrolej v konvnh, vložen v
1  j Naboje, se pobira monopolna taksa na težo
; , I* 0  odbitku tare, ki se ugotovi tako, da se
1  ' Poizkusno stehta eden ali drug zaboj; vendar

Pa ne sme biti tara nikoli večja od 12%, pri
'  J'«mer ise računi v težo petroleja tudi teža
tonve.

3. če prihaja petrolej v železnih ali lese-
P®h sodih, se pobira monopolna ta&sa brutto
*a netto.

4. Če prihaja petrolej v vagonih »cister-
Pah«, se pobira monopolna taksa na dejan¬
sko težo petroleja, ugotovljeno s tehtanjem
"a vagoniskih tehtnicah.

Nikoli se ne sme dovoliti detino plačilo mo-
'tepolme takse, ampak ta se mora pobrati na
^lokupmo količino takoj, ko prispe tank na
cr aj ocarinitve.

& Cigaretni papir  trgovci po novej-
predpisih v obče niso upravičeni p roda-
[ali, ako niso istočasno tudi tobačni trafi¬
kanti. Ta omejitev se nanaša na mono potek i
®garetni papir pa tudi na luksuzni cigaretni
Papir, Obojega smejo prodajati edino trafi¬
kanti.

12B

Za vžigalice  je veleprodaja monopf
lizirana in oddaja v zakup. Na debelo smej 0
vžigalice prodajati samo zakupniki velepr?' |
daje tobaka, tobačnih izdelkov, vžigalic i” !
cigaretnega papirja. Vsi zakupniki vedepr?'
daje morajo nabavljati vžigalice pri določeni* 1
zastopnikih tovarn, prodajalci na drobno P’
pri velezakupnikih. Razen prodajaloev ^  1
debelo in na drobno smejo vžigalice naba v '
ljati tudi ostali trgovci brez posehnega d«'
vo-ljenja in sicer pri vedezakuipnikih za d
-Učni okraj. Nadaljnja omejitev v prodaji fl?
drobno obstoji v tem, da se sme odpira* 1
samo en zavoj z 10 škabljicamii in ko se
tega zavoja prodajo vse škatljic, se sm 0
šele odpreti nadaljnji zavoj.

gp0®6$9^6S9^S$9®3GS9SQ6$9^®iS|
Specijalna trgovina bombaža a
“ in volne na drobno in debelo

♦

Karel Prelog

Ljubljana

Trgovina na debelo:
CJosposka ulica št. 3.

Trgovina na drobno:

Stari trg 12. Židovska ul. 4.

127

5SS23S?SSl9G«SftSK=

Pisarniške in šolske potrebščine
z priporoča po najnižji ceni na  §
debelo papirna trgovina

Id.  Bonač

Ljubljana

7) Šelenburgooa ulica štev. 5.

^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiK

| žPapir in lepenko  g

^ vseh vrst kakor tudi vsakovrstne  ==

kartonaie

dobavlja najceneje

^ £jubljanska kartonažna tovarna  =

| jj. IBonač sin  |

jLjubljana

******************! iu|ujiuj»ujitaittiiinuamjmjiu*

35  ^

Veletrgovina 1

JOSIP PETELINC 6

nudi v veliki izberi galanterijo, nogavice,
rokavice, modno blago, volno za pletenje,
trikotažo, sprehajalne palice, dežnike, kom¬
pletne potrebščine za krojače, šivilje, čev¬
ljarje in tapetnike.

LJUBLJANA

blizu Prešernovega spomenika ob vodi-
Cene brez konkurence.

I

g
g
g
g

, - — J

K JI o IH« i H •* JI «111 • IH« i H H* I H*« H* JU« J

********************

*

Tovarna kemičnih izdelkov

Golob & Komp.

priporoča sledeče svoje izdelke:

kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah
in steklenicah, vazelin v lesenih in ploče¬
vinastih škatlicah, lak za usnje, modrilno
esenco za perilo in parketno voščilo, kolo-
maz, voščilo (biks), olje za vsakovrstne stroje
v steklenicah.

Specijaliteti:

»ILIRIJA«-krema in mast « a
usnje znamka »TURIST«.
********************

129

Pokojninsko zavarovanje
nameščencev.

5

Sreča nam nije nikada tako blizu, kao uprav 0

onda, kad mislimo, da smo od nje vrlo daleko.

Najboljši v materi j alu in konstrukciji so \

kolesa m šivalni stroji j

znamke S

„Gritzner“ m  „Adler“j

za dom, obrt in industrijo
Švicarski pletilni stroj „DUBIED">|
Pisalni stroji „Urania <(  v treh velikostih- •

JOSIP PETELINCi

LJUBLJANA

blizu Prešernovega spomenika ob vodi.:

Obročna odplačila. — Poduk vezenja brezplačno. ;

131

ALOJZ MASTNAK

CELJE

Kralja Petra trg 22.

Veletrgovina

kolonijalnega blaga moke,
slanine, masti, sladkorja, ko*
ruše, mineralne vode, rect. in
denat. špirita i. t. d.

Velepražarna za kavo
Mlin za dišave
Uvoz kave, riža, olja,
dišav, južnega sadja,
pomaranč, limon i. t. d.
Glavna zaloga kvasa
Savski Marof

Generalno zastopstvo
za Slovenijo:
MOUNT EVEREST TEA
COMPANY M. B. H.
COLOMBO * HAMBURG

Zastopstvo in zaloga
Anglo - jugoslavensko
petrolejsko d. d. Shell
(Petrolej, bencin, razna
mineralna olja, vaze¬
line i. t. d.)

6 *

Tvornica

konjaka in likerjev

VEIEŽGANJARNA

VIKTOR MEDEN

Ljubljana, celovška 10

dobavlja poceni najboljše
likerje
konjak
rum

slivovko

brinjevec

pelinkovec

sadjevec

tropinovec

Kupuje  sadje in drugo
surovino za žganjekuho.

Pošt. hran. Ljubljana št. 10774.
Telefon interurban štev. 2071.

133

Legitimacije trgovcev, industrijcev,
obrtnikov in njih potnikov.

Člen 1. Lastniki trgovinskih, Industrijskih
in obrtnih podjetij, ki sami zbirajo naročila,
morajo od 20. avgusta 1928 naprej nositi ob
poslovanju pri sebi listino za dokaz, da imajo
pravico, opravljati obrt, ter jo na zahtevo
organa pristojnih oblastev pokazati. Na isti
način se legitimirajo tudi samostalni trgo¬
vinski agenti.

Ge omenjene osebe ne bi mogle pokazali
te listine, morajo na zahtevo organa pristoj¬
nega oblastva ustaviti nadaljnje poslovanje,
dokler ne morejo dokazati svoje pravice do
Opravljanja obrta.

Člen 2. Trgovinski potniki se morajo legi¬
timirati ob poslovanju >s posebno 'legitima¬
cijo, izdano pa predpisih te naredhe. •• Ko
Poslujejo, morajo nositi legitimacijo pri sebi
ter jo na zahtevo organa 'pristojnega obla¬
stva pokazati; če pa je nimajo, morajo po
oblastveni naredbi ustaviti nadaljnje poslo¬
vanje, dokler si ne preskrbe legitimacije.
Ge se vobče ne morejo legitimirati z veljav¬
no legitimacijo, se morajo kaznovati po obrt¬
nem zakonu, odnosno po zakonu o rad-
njama.

Če se opazi zloraba z legitimacijo, se mora
legitimacija takoj odvzeti in vročiti pristoj¬
nemu oblastvu v nadaljnje postopanje po
z akonu.

Člen 3. Za 'legitimiranje inozemskih tr¬
govcev, industrijcev, obrtnikov in njih pot¬
nikov ob ppravljanju poslov v tuzemetvu ka¬
der tudi za legitimiranje lastnikov trgovin¬
skih, industrijskih in obrtnih podjetij, ka-

134

r

tenih sedež je v tuzemstvu, in njih. potnikov
v tujih državah so odločilne odredbe veljav¬
nih trgovinskih pogodb.

Inozemskim trgovinskim potnikom, ki se
legitimirajo z legitimacijo, kakršno predpi¬
suje trgovinska pogodba z dotočno državo,
odkoder prihajajo, ni treba poleg te legiti¬
macije one legitimacije aa opravljanje poslov
v tuzemstvu, ki je predpisana za potnike do¬
mačih podjetij.

Člen 4. Izdajati legitimacije za trgovinske
potnike je pristojna trgovska, industrijska i®
obrtniška zbornica, v katere okolišu je sedež
podjetja.

Prošnjo za izdajo legitimacije vloži pisme¬
no lastnik podjetja, v čigar službi je trgo¬
vinski potnik. V njej je treba navesti ime,
priimek, leto in kraj .rojstva, domovinstv-o
trgovinskega potnika in ostale podatke, k'
so potrebni za izdajo legitimacije. V proš¬
nji se mora označiti tudi podjetje, za katero
se zahteva legitimacija, in priložiti ji j®
treba nekartonirano potnikovo fotografijo, ki
se nalepi na legitimacijo.

Prošnja se kolkuje po tar. post. 1. zakon* 1
o taksah, za izdajo legitimacije pa je treba
še priložiti takso po tar. post. 43. tega za¬
kona. Ta taksa se plača v kolkih, ki se na¬
lepijo na legitimacijo in uničijo na njej.

'Člen 5. Legitimacije se izdajajo po pred¬
pisanih obrazcih samo na uradno izdani”
natisnjenih formularjih.

Člen 6. Izdaja legitimacije se mora odreči,
če prošnja ne izpolnjuje pogojev, predpis 8 "
nih s členom 4. te naredbe in če prosile®
nima obrtne koncesije. Razen tega se sm e
odkloniti izdaja legitimacije samo, ako J e

bil oni, za katerega se zahteva legitimacija,
obsojen zaradi hudodelstva, zaradi pregre¬
nka iz koristoljubja ali zaradi pregreška zo-
per nravnost ali zaradi takega prestopka, če
niiso ee minula iod izvršitve kazni tri leta in
če se utegne glede na obsojenčeve osebne
razmere domnevati v zvezi z dejanjem, za¬
radi katerega je bil kaznovan, da bo zlo¬
rabljal svoje poslovanje za ponavljanje takih
kaznivih dejanj, potem če je bil ponovno
kaznovan zaradi prekršilve predpisov o zbi¬
ranju naročil, in končno, če je pod policij¬
skim nadzorstvom.

Člen 7. Prošnje za izdajo legitimacije se
rešujejo nujno. Izdaja se ne sme zavlačevati
tlita takrat, kadar bi se pokazala potreba po¬
izvedeti, ali velja kateri izmed razlogov, iz
katerih bi se morala prošnja zavrniti.

Člen 8. Zbornica, ki je izdala legitimacijo,
jo sme odvzeti, če se ugotovi naknadno, da
obstoji razlog, zaradi katerega bi se bila
tnorala prošnja zavrniti, ah' če nastopi tak
razlog, ko je bila legitimacija že izdana.

Člen 9. Če se izdaja legitimacije odkloni
ali če se legitimacija odvzame, se morata o
tem s pismenim in obrazloženim odlokom
obvestiti lastnik podjetja in trgovinski pot¬
nik.

Če se poslana taksa še ni uporabila, se
•nora prosilcu vrniti.

Zoper ta odlok se sme pritožiti lastnik
podjetja na ministrstvo za trgovino in indu¬
strijo v roku, predpisanem z zakonom, če ga
? -akon ne predpisuje, v 15 dneh. Pritožbo
*tne vložiti tudi trgovinski potnik, če se mu
■ie odrekla ali odvzela 'legitimacija iz enega
'zmed razlogov, navedenih v členu 6.

136

Z odlokom, ® katerim se je legitimacija
odvzela, se odredi, da se mora legitimacija
takoj vrniti Zbornici, ki jo je izdala. Če se to
ne izvrši v določenem roku, mora izposlo¬
vati zbornica vrnitev po policijskem (poli¬
tičnem) oblastvu.

Člen 10. Legitimacija se izda za leto dui
ter je veljavna za vse državno območje. Ne
vidirajo je ne državna oblastva ne druge na¬
prave (zbornice).

S prestanfcom službenega razmerja izgubi
1 eg iti m aci ja vel j avno st.

Pirestanek službe mora lastnik podjetja ta¬
koj prijaviti zbornici, bi je .izdala legitimaci¬
jo, ter ji po možnosti vročiti tudi legitima¬
cijo.

Legitimacije, ki so .postale neveljavne
zbog prestanka službe, je treba uradoma od¬
vzeti, če se ni,so vrnile obenem s -prijavo
o prestanku službe.

Člen 15. Vsaka zloraba, ,ld se stori s tenu
da se prepusti legitimacija komu drugemu,
razen onemu, ki je označen v legitimaciji-
nadalie prodajanje blaga na podstavi legi'
timacije, ki ji je potekel čas veljavnosti, p°'
tem pa tudi prodajanje blaga drugim osebam-
razen koncesi oni ranim prodajalcem, ima **
posledico, da ,se odvzame legitimacija kon¬
trole mer in dragocenih kovin; kaznuje P*
se tudi po ostalih zakonskih predpisih, k 3
veljajo v okolišu, kjer se je storilo kazniv 0
dejanje.

Za izdajo legitimacij trgovskim potnikom
morajo tvrdke same predložiti prošnje Zbor¬
nici za trgovino,, obrt i.n industrijo. Prošnja®:
kol,kovanim s kolkom za 5 Din, je priložit 1
po 1 kolek za 10 Din ter po 5 Din v goto-

137

vini za zbornično takso. Priložiti jc tudi sliko
potnika. V prošnji je navesti o trgovskem
potniku naslednje podatke: a) dime in pri¬
imek, b) kraj in datum rojstva, c) domovin¬
sko občino, 5) kraj stalnega 'bivanja (tudi
utico in hišno številko), d) postavo .potnika,
(cm), e) barvo las in oči ter 1) eventuelna
posebna znamenja.

Tlakovina (kaldrmina).

Gl. 2. Na vse blago, ki se uvaža in izvaža,
ttajsi se vozi po tlaku ali ne, se pobira tla¬
kovina po določilih te uredbe.

Čl. 8. Bot tlakovina se pobira:

A. N a uvozno blago.

1. Ki je po carinskih zakonskih predpisih
oproščeno carine, če se uvaža ali Izvaža’ za-
c asno s pridržkom, da se v določenem roku
v rne, po 0'05 Din od 100 kg nečiste teže ali
od kosa, najmanj pa 0'20 Din od vsake po¬
šiljke;

2. na katere znaša določena stopnja cari¬
ne: a) 1000 Din in več 1•— Din, b) preko
500 Din do 1000 Din 0-80 Din, c) preko 100
dinarjev do 500 Din 0-50 Din, č) preko
10 Din do 100 Dan 0-20 Din, d) do 10 Din
ali ki je po uvozni carinski tarifi ali pogod¬
benih carinskih tarifah prosto carine 0-10
dinarjev od 100 kg nečiste teže.

Za blago, prosto carine, se ne smatra bla-
8o, ki je prosto carine po pripombah in
°Pazkah k poedinim tarifnim številkam, de-
j a m in skupinam uvozne carinske tarife,
kakor tudi ne ono, bi je začasno prosto ca-
'dne po odločbah ministrskega sveta;

138

3. na drva in stavbni las, neobdelan, ob¬
tesan ali razžagan, pooblan ali prikrojen za
gradbene konstrukcije: od 1 m 3  1'— Din, od
100 kg 0'20 Din;

4. na spodaj imenovano blago, in sicer:
a) na konje, kobile in žrebeta; mezge, osle
in osliče; vole, bike, krave, teleta, ju-nžke
in junice; koze, kozle, ovce in ovne; jagnje¬
ta in kozliče; svinje 1%, b) na mrežice za
razsvetljavo 1%, c) na klobuke v obliki zvo¬
na in stožca (dula) 1%, c) na moške in žen¬
ske klobuke, brez razlike materijal-a in ob¬
delave 3%, d) na fese 3%, e) na dežnike 1®
solnčniike 3%, f) na klavirje in banu unij 0
3%, g) na žepne ure, okrove za žepne ure
in mehanizme za žepne ure 3%, h) na potni¬
ške in tovorne vagone, vag-ončke (vagonete)
in dresine, tramvajske motorne vozove i"
priklopne vozove 0-25%, i) na veilocipede*
motocikle in njih priklopne vozove kakor
tudi na dele velocipedov in motociklov; n a
tovorne in ostale avtomobile in njih re¬
zervne dele, na aercplane in njih rezervne
dele, aerostate in njih rezervne dele; ® a
motorje za motocikle, avtomobile, aeropb'
ne, aerostate in njih dele 0-50% od znesk«
carine.

B. Na izvozno blago:

a) -Na katero 3e plačuje izvozna carina i®
ki se ocarinja po -teži 002, n-ajmanj po 0’B
Din od vsake -pošiljke, b) na -blago, na k a '.
tero se ne -plačuje carina, 0-01 D-in, -najman-J
pa 010 Din -od vsake pošiljke, c) mi sen°’
slamo in neobdelan, -obtesan ali -razžaga®
les, na presno sadje -in presno zelenjavo, ® a
strešne opeke, zidne opeke, na cement, ap®°’

13B

kamenje in na izdelke iz kamenja, na gra¬
moz, pesek, premog in na vse ostale 'rude
in izkopke (H)05 Dan od 100 leg nečiste teže,
najmanj pa 0'10 Din od vsake pošiljke, č) na
konje, kobile, mezge, osle, govedi, žrebeta,
osliče, junčke, junice in teleta 0’ 10 Din, d) na
koze, kozle, ovce, ovne, jagnjeta, kozliče in
svinje 0-03 Din od glave, najmanj pa po
O’10 Din od vsake pošiljke.

Teža pod 100 kg se računi za 100 kg; ko¬
ličina pod 1 m 3  pa se iračuni za 1 m 3 .

Minister za finance sme stopnje tlakovino
znižati kakor tudi določiti za izvestme pred¬
mete posebno stopnjo tlakovine; vendar pa
ne smejo biti tako določene stopnje večje od
stopenj, predpisanih s to uredbo.

Stopnje tlakovine se računajo v zlati va¬
luti.

Tlakovina se plačuje po predpisih, led ve¬
ljajo za pobiranje carine in carinskih dav¬
ščin.

Minister za finance predpiše, kdaj se po¬
bira tlakovina pri ocarinitvah, sestavljenih iz
v eč vrst carinskih ekspedicij.

6len 4. Tlakovina se ne pobira:

1. Na blago, ki je po carinskih zakonskih
Predpisih oproščeno carine in poslovmine:

2. na blago v neposrednjem provozu;

3. na domače blago, ki se pošilja iz ene-
na kraja carinskega okoliša v drug kraj ca¬
pinskega okoliša, a se mora .prevoziti čez
1 uje ozemlje;

4. na živino de orodje, ki služi za obdelo¬
vanje dvovlastniškili posestev naših :in ino-
z Muskih državljanov, kakor tudi ne na ži¬
vino, ki se .goni na poljska dela, pašo pre-

zrmovaarje, zaradi plemenjenja im zdravlje¬
nja; in

5. na parne in druge motorne ladje za
prevažanje potnikov in blaga, če so proste
carine.

Člen 5. Pogrošno in neumestno pobrana
tlakovina se povrača in neplačana ali pre¬
malo plačana tlakovina se pobira naknadno
po predpisih, ki veljajo za poviračanje in za
naknadno pobiranje carine in carinskih dav¬
ščin.

Ako se gospodar ne trudi v trgovini, se tudi
nastavljenci ne bodo.

Boljše Je izrabiti ugodno priliko takoj, kot p a
čakati na ugodnejšo.

»JADRAN«

l  lep«* teraso v neposredni bližini
glavnega kolodvora

MARIBOR

Aleksandrova cesta 3(5.

Fran Lukič

Ljubljana

Stritarjeva ul. št. 9

Konfekcijska in
modna trgovina

Anton Brenčič

Ptui

Krempljeva ul. št. 2.

Trgovina z
železnino, orožjem
in municijo.

142

HOTEL SLON

Ljubljana, Dunajska testa 2.

Preko 100 komfortno opremljenih
soh s centralno kurjavo. - Lastno
parno in kadno kopališče. Restav¬
racija. — Kavarna. — Vse moderno
obnovljeno leta 1925.
Brzojavke : SLONHOTEL.
Telefon interurban 2645.
Lastnika HEDŽET & KORITNIK.

Manufakturna

veletrgovina

fiedžet & Koritnik

Ljubljana

Frančiškanska ul. 4.

Brzojavi Hedžet. Telefon 2645.

143

Takse za pregled in žigosanje
mer.

Člen 3. Na vse mere in merilne priprave,
steklenice in Saše za točenje alkoholnih pi¬
jač in mleka, istotako sode, ki se predlagajo
državnim .kontrolam mer (državnim mero-
‘fckusniin uradom) v .prvi ali ponovni pre¬
gled in prvo ali ponovno žigosanje (preiz¬
kus), se pobira nastopne takse:

Dolžinske inere.

Od 20 -metrov do 5 metrov . . . Din 5' —

Od 2 metrov -in 1 metra ....  Din 1' —

Od 5  in 2 decimetrov . Din — -50

Oebeliaiske mere: od 2 iu 1 metra Din 1—
manjše od 1 metra Din 2—

Konjske mere . Din 2- —

Na precizne dolžinske mere se polbira dvoj¬
ni znesek teh tarifnih .postavk.

Te takse se tičejo samo mer z eno razde-1-
bo. Na mere z več razdelbami ali če so raz-
delbe na merah napravljene na več straneh,
se .pobira dvojni znesek gorenjih tarifnih
Postavk.

Tekočinske mere, priprave za merjenje te¬
kočin in votle mere za merjenje suhih tvarin.

Od 1 hektolitra.

Od 50 do 10 litrov.

Od 5 do 2 litrov.

Od 1 litra do 1 centilitra . . .

Stekleni baloni: do vštetih 10 1
preko 10 litrov
Priprave za merjenje tekočin .
Priprave za merjenje bencina .

Din 10— -
Din 5—
Din 2—
Din 1—
Din 2—
Din 3—
Din 6—
Din 100—

144

N T a precizne uteži se pobira ©d
20 kilogramov do 1 grama
dvojni znesek gorenjih tarif¬
nih postavk, od 500 miligra¬
mov do 1 miligrama pa za

vsako.. Din 1'50

Taksa za pregled in žigosanje
speci jalnih uteži, ki »padajo
med Fairbanksu ve tehtnice, je
ista kakor za navadne uteži
enake velikosti.

Taksa za pregled in žigosanje
karatnih uteži znaša za vsako 'Din l‘B®

Tehtnice.

1. Enakcrcčne in neenakoroSne tehtnic 0 ’
tehtnice z vrhnjimi skledicami, rimske tel»'
niče in tehtnice mostovnice:

'Na precizne tehtnice se pobira za vsako
dvojni znesek teh tarifnih postavk.

2. Za 'pregled iti žigosanje tehtnic nagito-
hic, poleni tehtnic, katerih 'konstrukcija je
■^stavljena iz nagibate ta drugih tehtnic, se
Pobira do vštetih 500 kilogramov nosilno¬
sti 'trikratni, s preko 500 kilogramov nosil¬
nosti pa dvakratni znesel? taks, naštetih pod
točko 1.).

3. Pri enakoročnih tehtnicah, za specijjjlne
Svrhe z avtomatsko napravo za tehtanje j>or-
) ; ij (avtomatske tehtnice z vedrinami za iner-
l^nje grudastih ali zrnatih, razsipčnih tva¬
rin, -kakor: žita, moke, surovega sladkorja,
Cementa, gramoza, premoga itd.), se določa
'ta-ksa za pregled in žigosanje tako-le-

a) za tehtnice, s katerimi se telita samo
e ha v-rsta tvarine:

146

b) za tehtnice, s katerim se tehta več vrd
tvarin, je treba poteg taks, ki so po nosilno-
sti tehtnice določene v prednji točki a), po-
birati za vsako vrsto tvarine še poiovioo h
takse;

c) za pregled in žigosanje uteži za reguli¬
ranje se pobira po nosilnosti tehtnice polovi¬
ca takse, omenjene pod točko a);

i)  za pregled števnega mehanizna se po¬
bira po Din 5-—.

Taksnnietri.

Taksa za pregled in žigosanje
taksam etra.Din 4d - -—

Taksa za pregled in žigosanje
prenosne konstrukcije teksa-
metra..Din 10—

T okorne tri.

1. Osnovne tarifne postavke za tokomeD’
z dvema prevodnikoma do napona 125 voltov
in periodičnosti 42 do 60:

2. Za tokomere s tr

erpi prevodniki se zvJ-

šujejo prednje tarifne postavke za 30%,
tokomere s štiiimi prevodniki pa za 50/»-

147

3. Za napcme, višje od 125 voltov, vsakega
''oda ali vsake faze se zvišujejo postavke
Pod 1.

4. Za periodičnost manjšo od 42 period ati
v ečjo od 60 period je treba plačati za vsak
fokometer še po Din 20' — .

5. Za transformatorje, ki spadajo k toko-
Pierom, je .treba plačati za 50% višjo takso

dotačnii takomer, in sicer tako za trans¬
formator z a tok kakor tudi za transformator
na,pon.

6. Za tokomere dvojne tarife se pobira za
"6% višja taksa.

7. Z viški tarife pod prednjima točkama 2.
'P 3. se raeunijo vedno od osnovne tarife pod
fočko 1.; zviški pod točkama 5. in 6. pa se
•horajo izračunavati na vsoto osnovne takse
(pod točko 1.) in eventualnih zviškov po
foekali 2., 3. in 4.

Sodi.

*fo 100 litrov prostornine . . Din 5 - —

'‘reko tega za vsakih nadalj¬
njih 100 iitrov.Din 5-—

pri čemer se računi ostanek,
manjši od 100 litrov za popol¬
nih 100 litrov.

148

Člen 4. Na mere in merilne 'priprave, .spre;
jote v pregled in žigosanje, pri katerih hi
se bil pregled (preizkus) že pričel, pa bi s«
ugotovilo, da ne ustrezajo predpisom, se po¬
bira popolna taksa po členu 3.

Člen 5. Če pa se pokaže takoj, na prvi po¬
gled, torej brez uporabe kakršnegakoli in¬
strumenta ali pomečka, da se mera ali me¬
rilna priprava ne more žigosati (preizkusiti)-
se zanjo ne pobere nobena .taksa po členu 3-
te .tarife, niti ne, če bi se uničil prejšnji žigi
ki bi utegnil biti na njej.

Prav tako se ne pobira nobena taksa
merila, M dospejo razbita ali se razbijejo
pregledu.

Člen 6. Za prežig.oisavanje, ki se vrši za¬
četkom vsakega koledarskega leta na novi®
merilih, katera so v zalogi zaradi prodaje, ® e
ne pobira nobena taksa.

Člen. 7. Če se sodi, ki so predloženi v žl '
gosanje, ne odpravijo en dan po odrejene® 1
roku, se pobira za vsak .nadaljuj dan ležni® 8 '
in sicer «1 vsakega poedinega soda po 2 P 11 !
na hektoliter prostornine. Ostanek manjši 0<
hektolitra, se računi za poln hektoliter.

Člen. 16. Do povračila taks za pregled 1,1
žigosanje in doplačil, ki jih je pobrala ® r '
žavna kontrola mer, imajo pravico stranke-
iti so izvršile vplačilo, samo: _ .

a) če "kontrolor mer po pobrani .taksa 11,1
doplačilu ni pregledal in tudi ne žigos®
meril ali če sploh ni prišel na lice mesta:

b) če se je taksa za pregled in žigosanje
v primeru, določenem v členu 5. te tanile, z- 1
mere in merilne priprave, pobrala naprej: * n

c) če se je po pomoti stranke, ki je zahte¬
vala pregled in žigosanje ali po pomoti kon-

149

trolorja mer pobrala pogrešno višja taksa ali
pobralo višjo doplačilo.

Take prošnje se pošilja ministrstvu za tr¬
govino in industrijo ter se jemljejo v meri¬
torno rešitev samo:

če se priloži prošnji taksna pidznainica o
poi>rani taksi ali pobranem doplačilu;

če se vlože prošnje najkasneje v 90 dneh,
in sicer v primeru ipod a) od dne, ko so se
takse pobrale, v primerih pod b) in c) pa od
dne, ko je bila mera ali merilna priprava
predložena v pregled, odnosno žigosana.

Vljudnost nič ne stane in ne donaša izgube in
vendar je mnogi ne porabljajo.

Kadar so cene nizke, zmanjka blaga, kadar so
visoke, pa kupcev. w

Šivalni stroji

izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz
lastne tovarne. 15letna garancija. Vezenje
se poučuje pri nakupu brezplačno.

Pisalni stroji ADLER. - KOLESA

iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waffenrad
(Orožno kolo).

PLETILNI STROJI

vedno v zalogi. Posamezni deli koles in
Šivalnih strojev.

Daje tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj.

IVAN JAXI SIN, Ljubljana

Gosposvetska cesta št. 2.

150

Snoj & Urbančič

Ptuj

Veletrgovina z galanterijo in
kratko robo, pleteninami na
debelo.

Konfekcija perila.

F. TERDINA

PRI PLAVI KROGLI

LJUBLJANA

T rgovina

s špecerijskim in kolo¬
nialnim blagom.

Na debelo in drobno.

I Franc Strupi

j - -  Celje —

| Bogata zaloga steklene in
| porcelanaste posode, svetiljk,
t ogledal, raznovrstnih žip,
j okvirov i t. d. *■ Najsolidnejše
| cene in točna postrežba.

J Na debelo ! Na debelo!


152

Veletrgovina kolonijalnega In #
špecerijskega blaga, izvoz jajc *
Monopolna veleprodaja soli

A. SENČAR IN SIN

j- PTUJ -

♦ Velika zaloga barv, mazilnega olja, firncža,

+ terpentina, karbolineja, modre galice, žvepla,

♦ rafije itd., Sunflower-petroleja, Sphinx-bencina.

+ Gargoyle ter raznih strojnih in prašnih olj

♦ od Vacuum Oil Company.

^ Nakup jajc, fižola, pšenice, vinskega kamna,

♦ suhih gob, kuhanega in surovega masla. Za-

$ menjava, bučnega olja.

♦  .
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦*

Industrija
platnenih izdelkov

d. z o. z. v Jaršah
pošta Domžale (Slovenija)

Telefon Domžale 9

žel. postaja Jarše-Mengeš

proizvaja surovo in beljeno platno od naj¬
preprostejše vrste do najfinejših damastov,
dalje cvilih, gradel za žimnice, jadrovino,
različne ponjave, prevlako za preproge itd-

153

Poštne pristojbine.

Pisemske pošiljke.

V t u z e im s t v u :

Redne pristojbine.

Pisma :

'J‘> 20 g lili par, do 40 g 150 par, do 00 g 200 par,
j J o 80 g 250 par itd. za vsakih 20 g 50 par več. —

1  Joža je omejena na 2 kg, razsežnost pa ne sme pre¬
žgati v nobeni smeri 45 cm. Pisma v obliki zvitka so
j '"»voljena v razmerju 10X75 cm.

Dopisnice :

! ,a -vadne 50 par. z odgovorom 100 par. — Dopisnico.
. l35 Uane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti
V/ -  trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10*5—7
I Ce ntimetrov.

T i s k o v i n e :

'jc 50  g 25 P ar > (l ° 100  g 50  P ar ’ do 150  g 75  I )ar ’
(| o 200 g 100 par itd., za vsakih 50 g 25 par več.

Največja teža 2 kg, razsežnost 45X45 cm, v obliki
* v itka 10X75 cm. Proste in nezložene v obliki do¬
pisnice 12 X 18  cm.

Se pošiljajo odprte.

. Pristojbina za »knjižne oglase« in »cenike (ka-

1  'doge)« je znižana na 5 p za vsak posamezni izvod
'J 0  100 g. Ce je izvod težji, se plača za vsakih na-
i .‘djnjih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben
i ' Zv . 0(1  ne sme presegati 500 g. Ta pristojbina se pla-
' l, je neglede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni
"aslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom.
Velikost teh pošiljk: 45X45 ern ali 10X75 cm.
Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor
/-H  časnike in časopise, v gotovini.

. Za dovoljenje,  da se smejo pošiljati
K, ‘jižni oglasi in ceniki po znižanih pristojbinah, je
P°trebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo.

Naslovna stran oglasov in cenikov z znižano pri-
dojbino mora imeti na levi zgornji strani
'Tornbo: »Knjižni oglas«, na desni strani pa: »Pri-
Ž°.ibina plačana v gotovini«. Po vsaki odpravi mora
Ž^iljatelj n a j k e s n e j e do 3. dne naslednjega
.' le seca j>oslati poštnemu ravnateljstvu izvirno pri¬
žnico (II. del).

.Tiskovine za slepce  (izboklo tiskane):

10  1000 g 25 par, do 2000 g 50 par, do 3000 g 75 par.

Največja teža 3 kg. Napis, ime založnika
druge označbe, ki se ne smatrajo za pismeno sp°'
ročilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadni#!
črkami. Takisto tudi označba na napisni stran'
(»Tiskovina za slepce«) in naslov. Se poSiljajo odprt«*-

Vzorci brez vrednosti:
do 100 g* 50 par, do 150 g 75 par, do 200 g 100 p&jj’
do 250 g 125 par itd., za vsakih 50 g 25 par ve«*-

Največja teža 500 g. Razsežnost 30*20X10 c#>
v obliki zvitka 15X15 cm. Zaviti morajo biti taki?'
da sc vsebina lahko pregleda.

Poslovni papirji:
do 200 g 100 par, do 250 g 125 par, do 300 g 150 p»'‘*
do 350 g 175 par, do 400 g 200 par itd., za vsaki' 1
50 g 25 par več.

Največja teža 2 kg. Razsežnost v ploščat«’" 1
ovitku 45X45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Za P°'
slovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so d« 5 '
cela ali deloma pisane ali risane z roko in nimaJ"
značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi,
vorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji za'"'
rovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice '
Se poSiljajo odprti.

Mešane pošiljke:

kakor za vzorce: če so pa poslovni papirji vfD eS '

kakor za poslovne papirje.

Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci 11
poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega
sl ovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. N"\
večja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki "
sme biti težji od 500 g.

Slučajne pristojbine.

Priporočnina 3 Din; ekspresnina 8 Din; pristojbin"
za pokaz 50 par; povratnica, ako jo zahteva P° 6 ,

Ijatelj ob predaji, 3 Din, po predaji 6 Din; poiz vC(1

niča 3 Din. Za preklic pošiljke, za izpremembo
slova, za znižanje ali črtanje odkupnine se P| a g

pristojbina za priporočeno pismo, eventualno tudi s
za brzojavko.

Lepo in prijazno vedenje ima večji vpliv, kakor
še tako spreten jezik.

155


V inozemstvu:*

Redne pristojbine.

Pisma :

'jo 20 g 300 par, do 40 g 450 par, do 00 g 600 par,
,J o 80 g 750 par itd., za vsakih 20 g 150 par več.

Dopisnice :

'•ftvadne 150 par z odgovorom 300 par.

Tiskovine :

'Jo 50 g 50 par, do 100 g 100 par, do 150 g 150 par,
do 200 g 200 par itd., za vsakih 50 g 50 par več.

Tiskovine za slepce  (izboklo tiskane) :
( *o iooo  g 50 par, do 2000 g 100 par, do 3000 g 150 par.

Vzorci brez vrednosti:

‘Jo 100 g 100 par, do 150 g 150 par, do 200 g 200 par,
'Jo 250 g 250 par itd., za vsakih 50 g 50 par več.
Razsežnost: 45X20X10 cm, v zvitku 45X15 cm.

Poslovni papirji:

‘J° 300 g 300 par, do 350 g 350 par, do 400 g 400 par,
' lo  450 g 450 par itd., za vsakih 50 g 50 par več.
Mešane pošiljke:

jakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes,
*akor za poslovne papirje.

Slučajne pristojbine.

Priporočnina 3 Din; ekspresnima 6 Din; povrat¬
ka, ako jo zahteva pošiljatelj ob predaji, 3 Din,
r° predaji 6 Din; poizvednica 6 Din; preklic, pošiljke,
» z Prememba naslova 6 Din (če se zahteva brzojavno,
Pristojbina za brzojavko); list za odgovor (coupon
J^Ponse) 8 Din; pristojbina za ocarinjenje pisemskih
p °Siljk 3 Din.

OPOMBE:

Pisemske pristojbine

?,{l  izterjevanje denarnih zneskov do 1000 dinarjev,
a) Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi.

Odkupne pošiljke:
j. Pristojbine pri predaji: 1. kakor za priporočene
^°»iljke brez odkupnine; 2. pristojbine za pokaz 50
{k. — Dovoljene so samo priporočene pisemske
Jkiljke.

. * Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja

ktojbenik za tuzerastvo.

156

V lastnem inte¬
resu vsakega
trgovca Je, da
prodaja le prvo¬
vrstno blago!

Schichtovo

V  _£■ ^

)))))} P  IllilO

je za trgovca

najboljša reklama!

••••••••••••• ••••••? m

...

ELIDA

Vsak trgovec, kateri
prodaja „ELIDA“
toaletna mila

in kosmetiko, si za¬
gotavlja hvaležnost
svojih odjemalcev!

168

Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine s °
odbije nakaznina za dotični znesek, cena nakaznici^
golice in eventualna izplačnina do 50 Din 50 P ar ;
do 1000 Din 100 par, ako sprejemna pošta pošiljj^
(naslovna pošta odkupne nakaznice) nakaznice » z '
plačuje na domu.

Poštni nalogi:

1. Pristojbine pri predaji: za pismo s poštni J °
nalogom pristojbina za priporočeno pismo in P r, ‘
stojbina za pokaz 50 par.

2. Pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih P 1 '
semskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovin**

Pisemske pošiljke se ekspresno  dostavljal 0
le v kraju, kjer je pošta, odkupne pošiljke in pošt¬
ni nalogi  pa se dostavljajo ekspresno  sah 10
tam, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, sit*®*
se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, ozirom*
obvešča samo med 6. in 21. uro, če je pa pošiljk*
odkupna, samo raed uradnimi urami.

Predalnina  :

za navadne in priporočene pisemske pošiljke za pr e ^
brez ključa po 10 Din, s ključem po 15 Din na mesec. _
Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje pis* 1 ^
skih pošiljk se ne zaračunava nobena pristojbina.. ,j

Kot porto  se zaračuni dvakratni manjkaj 0
del franka. Pisemske pošiljke pod tek. št. 3 do 7 b e
morajo oddajati vsaj deloma frankirane, sicer •
sploh ne odpravijo, v prometu z inozemstvom 1
morajo biti popolnoma frankirane. i

Odkupne pošiljke in poštni nalogi v promet 0 .^
inozemstvom še niso uvedeni. Iz inozemstva 0
»listi za odgovor« se zamenjavajo za znamko 300  P
(pred potekom šestih mesecev). . nl .

Za nefrankirane ali premalo frankirane P‘? e  0
ske pošiljke iz inozemstva plača naslovnik dvor
manjkajočo pristojbino, a najmanj  100 P a  F* ge

Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki
pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake drž*
v drugo državo (inozemstvo), se plača samo cl *
razlika med tuzemsko in inozemsko pristojbino. j

Kazen za p o š t it o • d o h o d a r s t v e

prestopek  znaša lOkratni znesek predpisane *
stojbine.

Poštna pooblastila:

Za poštna pooblastila se plača razen kolkoj*^
za prošnjo po tarifni postavki 1. zakona o tass
(sedaj 5 Din) in razen kolkovine po tarifni posta

150


'fi. zakona o taksah (10 Din) še poštna pristojbina
-'•a hranitev, ki znaša za pooblastila, ki veljajo samo
*a enkrat ali za dobo do 15 dni, 50 par. za po¬
oblastila, ki veljajo za več ko 15 dni, pa 2 Din za
v *ako koledarsko leto.

Nakaznice (samo za iluzemstvo).

Navadne do 1(XX) D i n.

Navadne pristojbine:

^akaznina za znesek do 25 Din ....  100 par

„ „ „ „ 50 ,, . . . . 150

„ „ „ „ 100 „ ...  . 200 ,.

„ 300 ,,....  300 ..

„ 500 ,, . . . . 400

,, ,, ,, 1000 ......  500 .,

Slučajne pristojbine:

Cplačnina do 50 Din.50 par

„ 1000 „.100 ..

,, 5000 „. 200 ..

jCspresnina. 3 Dfn

|*oizvednica. 3 ,,

Vplačilno potrdilo pri predaji. 3 ,,

po . 6 ,,

deklic nakaznice, izpremeinba naslova:

(Za tako zahtevo se plača pristojbina za pri po
I ‘očeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.)

OPOMBA:

Tzplačnino  je treba plačati samo za na
'adne nakaznice, ki gredo v kraj. kjer pošta izpla¬
čuje na domu. I z p 1 a č n i n e proste  so na¬
kaznice, ki so naslovljene poste restante ali na
'ojake, in nakaznice, ki so prenakazane na poštno
hranilnico.

Za ekspresne  nakaznice se ne plača nobene
‘ x Plačnine. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo
Do posebnem slu dostavljati tudi ekspresne nakazni¬
ce zneske, druge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne
"akazniee dostavlja, oziroma obvešča sel samo med
Uradnimi urami.

Ce se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri pre¬
jemniku. oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošilja¬
nju poškoduje, se plača za napravo izplačil¬
nega pooblastila  (dvojnika nakaznice) razen
pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih
j-uamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podalj¬
šuje roka za izplačilo privatnih nakaznic.

160

Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje n&'
kaznic se n e zaračunava nobena pristojbina.

Predalnina  za nakaznice znaša v kraji* 1 -
kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec-

Brzojavne d o 1000 D i n.

Pristojbine:

a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah (izplak'
nine ni nobene);

b) brzojavna pristojbina;

c) ekspresnina 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavil !
nakaznica v kraj, kjer ni pošte.

OPOMBA:

Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj)
kjer ni pošte, oziroma brzojava.

Če v naslovnem kraju ni brzojava, ampak saiiO’
pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaz*
nico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce P*
gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se n®
dostavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, aniP al '
tako, kakor vse druge poštne pošiljke.

Pristojbine se plačajo pri predaji.

Vrednostna pisma (lettres de va-leur) za in 0 '
zemstvo.

Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sed 3 - 1  |

z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, BolgariJ'’' j

s Češkoslovaško, z Egiptom, s Francijo, s svobod'
nim mestom Gdansk, z Grčijo, Italijo, Madžars^ 0,
Nemčijo, s Poljsko, z Romunijo, s Švedsko. Švic°- j
Turčijo, z Veliko Britanijo, Estonijo, s Finsko. B°
landsko, z Islandom, Japonsko, Letonijo, B'tvo.
liuksemburgom, Marokom. Norveško, s Palestin •
Portugalsko. Saro, Sirijo-Libanonom, Španijo, T l,nl
som in z belgijskim Kongom.

Teža 2 kg, vrednost 300(1 Din. .

Pristojbina  kakor za priporočene pošib K
iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din.

OPOMBA:

Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezpl ft( j°*
obrazec »Jamstvo pošiljatelja«, v katerem izjavil -
da v pismu ni večje vrednosti od 3000 Din. * n
jamči za vse posledice napačne vrednostne napove •

— Vrednost je treba označiti razen v dinarski ,
ljavi tudi v frankih in centimih po relaciji ( set
1  : 12 ).

161

Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo.

Ekspresnina 3 Din.

Pristojbina za pokaz 50 par, če je pismo obre¬
menjeno z odkupnino.

Povratnica ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din.

Poizvednica 3 Din.

Za preklic  pisma, za izpremembo naslova
[ti za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristoj¬
bina za priporočeno pismo in eventualno tudi za
brzojavko.

OPOMBE:

Teža 2 kg, vrednost neomejena.

Sprejemajo se samo zaprta  pisma.

Ekspresno  denarno pismo se dostavlja po
Posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta postne
Nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo
°bvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vred¬
nostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po poseb¬
nem slu, ampak sc samo obvesti. Prejemnik obvestila

0  taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno
Jismo dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se
t ake pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljan¬
skem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje)
'n če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna
pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21.
nre, če je pa pismo odkupno,  samo med urad¬
nimi urami. — Za ekspresno denarno pismo se ne
plača, niti dostavni na niti obvestnina. Pri odkup-

1  i h denarnih pismih odbije naslovna pošta od iz-

6

101

terjane odkupnine nakaznino za dotični znesek, cen 0
nakazniške golice in, če treba, tudi izplačnino, ak°
se odkupna nakaznica izplača na domu.

Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrflf
sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnimi m*
obvestnina.

Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem al'
vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki  pa*
k e t a in katerih vrednost ne presega 5000 Din, J e
težna in vrednostna pristojbina ista kakor pri P a '
ketih; če je pa vrednost večja od 5000 Din, se plača
za vsakih 1000 Din ali del tega zneska še po 1 Din-

Za denarna pisma, naslovljena poste restante a' 1
na vojake, se ne plača dostavnina, ampak saHi°
obvestnina.

česar oko ne vidi, tega si srce ne poželi.

Ne pretiravaj; tvoja beseda mora držati. Preti'
ravanje je sorodno laži in oznanja slab okus.

Uvoz in prodaja

raznoorstnega inozemskega
manufaklurnega blaga

A. E. Skoberne

Ljubljana

163

6 *

Ekspresnina 6 Din. — Povratnica ob predaji 3 Din. — Povratnica ob
predaji 6 Din. — Poizvednica 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo
naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za pripo¬
ročeno pismo in eventualno tudi za brzojavko.

164

OPOMBA:

Naj večja teža 20 kg, vrednost neomejena.

Paketi se dostavljajo v hišo na Hrvatskem (Brod
na Savi, Osijek, Sisak, Sušak, Varaždin in Zagreb)»
v Banatu (Novi Sad, Novi Vrbas I, Pančevo, Ruma*
Senta, Sombor, Subotica, Veliki Bečkerek, Velik 3
Kikinda, Vinkovci, Vršac I in Zemun), v Srbiji Beo¬
grad, Leskovac in Niš, v Sloveniji do 3 kg in do
vrednosti 250 Din vse pošte, a preko 3 kg Ljubljana«
Maribor, Celje, v Bosni vrečnike vse pošte, a pakete
Banjaluka, Bihač, Bjelina, Bileča, Bos. Gradiška«
Bos. Novi, Brčko, Bugojno, GraČanica, Mostar, Pri'
jedor, Sarajevo, Travnik, Trebinje, Tuzla, Zenica, v
Dalmaciji do 3 kg in do vrednosti 250 Din vse pošte«
a preko 3 kg Dubrovnik, Knin, Kotor, Makarska«
Metkovič, Sinj, Split.

Za pakete, ki so naslovljeni poste restante
na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse
druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni n . ft
imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, od¬
roma obvestnina.

Za ekspresni  paket se ne plača niti d°'
stavnina niti obvestnina. Paketi se ekspres«®
dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. E k s'
presne odkupne  pakete dostavljajo po P°'
sebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izP^ a !
čujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresih
paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne d°'
stavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo-
Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zaht®"
vati, da se mu paket dostavi pri naslednjem redni* 1 "
obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo n
dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana
Maribor I in Celje) in če plača dostavnino. — ® ^
presno se dostavlja oziroma obve.šča samo med ?•
in 21 . liro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostaviJ
poseben sel le med uradnimi urami.

Za paket z odkupnino se plača ob predaji
še nakaznina za odkupni znesek in, če treba, tu
izplačnina, ako sprejemna pošta paketa (naslovi^
pošta odkupne nakaznice) izplačuje nakaznice j'
domu. Tudi te pristojbine se nalepljajo v znamki
na spremnico. Pristojbina za pokaz se pri odkupn
paketih ne plačuje, a od izterjane odkupnine
nikakršne pristojbine ne odbijajo.

P r e d a 1 n i n a za pakete znaša v krajih« r
se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec.

165


Obvestilo o nedostavljivem p a -
(j e t u se izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj
r, h par.

L e ž n i n a za pakete znaša 100 par za vsak
dan, za katerega se ležnina zaračunava.

Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vra¬
čanje paketov se zaračunava težna pristojbina, vred-
Uosna pristojbina (če je vrednost označena) in do-
s tavnina, oziroma obvestnina.

j Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji
Slej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna
lMsma.

Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izpla¬
čujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostav¬
am okraju pošte.

Paketi za inozemstvo.

i V katere države in do katere teže se pošiljajo
Paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se
,tl hko poizve na vsaki pošti.

I Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri pre-
jj&ji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh
J°štah. V krajih, kjer so carinarnice,  skrbe
1  ocarinjenje pošiljatelji sami,  ki po-

>!'m pošti predajajo že ocarinjene in plombirane po¬
mike. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete
; JUdotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto,

1  vjer je carinarnica. — Za izvoz poStnopaketnih po¬
bile se zahteva zavarovanje valute za tisto blago,

presega vrednost 1000 Din in ki se pošilja v pošt¬
ah paketih v inozemstvo. A ko se pošiljajo v paketih
1  [dunjše količine živil,  je treba za oproščenje od
1  '^varovanja valute posebnega dovoljenja od gene-
’ finega inšpektorata carine. Predpisano potrdilo.
Iliroma dovoljenje si morajo preskrbeti pošiljatelji
*®rnl.

51  ! Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke,

javite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih
i ®senih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo na-
i J[ R an na pošiljki sami, a ne s svinčnikom. Vrednost
a n °ra biti oznaečna v frankih z besedami in številkami,

a . Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz pred¬

li | Uitov v naslovno državo dovoljen ali ne.
h Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj
e s paketom zg*odi, ako bi se naslovniku ne mogel
‘bočiti.

Izkaznica o istovetnosti (identiteti)

! e  Veljavna tri leta in stane 10 Din.

L. —si

Čekovne položnice. J

Pristojbine: 1. za zasebna sporočila na drU^ k
strani (hrbtu) položice 50 par; 2. za prej eni n o P°
trdilo, ki ga plačnik davka zahteva, 50 ali pa 100
kakor pač želi, da dobi to potrdilo po dopisnici ftI '
v pismu. , g (

Za čekovne nakaznice k

plača naslovnik izplačnino, če gredo v kraj, kj c '
jih poSta dostavlja na dom. > JJ 5

Zaklenjene torbe.

Prejemniki, ki ne stanujejo v. kraju, kjer J 1  ^
pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pis e ^. ^
ske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah P? 8 V  st
ljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni 'zvezi ^ ^

zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani n ‘
pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. P 0 *^,
jo odpira in zapira. Za opravljanje tega dela • ?
plača po 10 Din na mesec. ^

Časniki in časopisi. s

Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih
dajajo na pošto časopisna u p r a v n i š t v a , g c
plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par.
ima vsak izvod svoj posebni naslov, če je pa nas»
skupen, pa po 2 pari; za časopisne priloge, ki so h
voljene do 30 g (za posamezno prilogo), se P ia  J,
po 2 Din za vsakih 100 kosov oziroma za del teb
števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevniKe J
uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini.

Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo z a s e  ,
n i k i , se morajo frankirati kot tiskovine P° *
stojbeniku za tiskovine.

Brzojavne pristojbine. ?ji  ^

(Brzojavna golica stane 50 par.) Pristojbin® . n ,
tuzenistvo za vsako besedo 50 par, najmanj pa 0
Za plačani odgovor (r p) ista pristojbina. Za n
brzojavke se zaračunava trojna  pristojbina* . i.
prejemno potrdilo (p e) 5 Din, za nujno pr©J ju
potrdilo 15 Din. Za pravico oddajanja šifrira 0 . 4,

brzojavk 1200 Din na leto. Za pravico oddajanja ^ .

javk proti mesečnemu obračunu 200 Din na ; en o :•
dostavo brzojavke ol) določenem času na dox „ \

mesto 50 Din na leto. Za dostavo brzojavke * eV j V
krajevnega dostavnega okraja za vsak km P ]a ^

10 Din, ponoči 20 Din. Za prepise brzojavk se i ^j {

107

? a  vsakih začetih 100 besed po 5 Din. Naročnina za
Porznc tečaje in vremenska poročila po 200 Dm na

1. v krajevnem (lokalnem) prometu 1 Din za
?°vorilno enoto (3 minute); 2. v medkrajevnem (in-
^1‘urbanem) prometu za vsako govorilno enoto, in
Jcer: v 1. pasu (razdalja do 100 kg) 15 Din, v II.

P. p *8tojbina. Pristojbina za navadno telefonsko po¬
tnico za vse razdalje 5 Din. za nujno 7 Din. Za
^Snikarske pogovore med 18 . in !). uro sc zniža pri-
^ojbina za 50°/o. Pristojbina za pogovore v ino-
?e histvo po posebni tarifi.

Obnašaj se napram drugim tako, kakor želiš, da

j Maribor, Koroška c. 19

| gorski, lovski, cestni Čevlji in
Čevlji za štrapac.

*s % ....

|L. * Podrobnejši podatki o kolekih in taksah se na*
v koledarju za leto 1925 in 1926.

•''i/iiic ueeaje in v reiuensiva poro« ii.i pu vm  i

•eto. Pristojbina za inozemstvo po posebni tarifi.

Telefonske pristojbine.

Jj^su (razdalja do 200 km) 20 Din, v III. pasu (raz*

i 'u ^razciaija uu -ihi kiii/ ud  uiii,  v m. pasu n
J*lja do 400 km) 25 Din, v IV. pasu (razdalja preko
JUp km) 30 Din. Za nujne pogovore se plača trojna

^ se obnašali drugi proti tebi.

Varstvena znamka

Kolki.

• Listine o jamstvu in kavcijah 0*l°/o polistinjenega

>> zneska.

Zadolžnice in pobotnice 0*5°/o polistinjenega zneska.
/ Odstopnice 2°/o polistinjenega zneska.

2 Din

3 „

168

6. Izpričevala o obnašanju.

Izpričevalo o sposobnosti za vodstvo trgov.

posla ..

Mojstrsko izpričevalo za obrtnika . . .

Pomočniško izpričevalo.

Izpričevalo osnovnih šol.

Izpričevalo srednjih šol.5 in

Maturitetno izpričevalo.

7. Računi trgovcev in obrtnikov:

a) do 100 Din.

b) preko 100 Din.

8. Lepaki.

9. Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati,
se morajo kupiti znesku primerne golice.

10. Zastavne listine denarnih zavodov se
kolkovati.

20  »•

60 .»
20  ,»

10  .»
30 »«

10 P ftf
20  >’
1,1

tein'C c

moraJ 0

Ad 9. in 10.: Kupnina za menične golice, oziroh ,fl
kolek za zastavne listine znaša:

(J'60
j'20
2’-"
4*-"
6*20
9'80
j 3*^0

19'^
25*""
34 *-"
43*-"
52*-"
61*^
70*-"
79*-"
94 *-'
109*-"
124*-"
139  -"
154 -"
192]—"
230*-"
268*'"'
306*-"
382*-"
458 -"
534*^
610*-"
760*-"
piO-
pii « 1

Din še P° J

169

Tovarna voščenih izdelkov in pral¬
nega praška znamke »Z 0 R A«

Izdeluje vse vrste namiznih, cerkvenih, božič¬
nih sveč, nagrobnih lučic in nočnih dušic.
Izdelki so priznano dobri in se povsod za¬
htevajo.

170

Ljubljana

Veletrgovina kolonijal- j
| nega in špecerijskega g
blaga.

•••••••••

la amerikanska pensilvanski
različna

strojna olja
tovotna mast
kemični m tehnični
predmeti

Lahki la amerik. bencin
Prvovrstna avloolfa

Pipan & Cie.

Ljubljana

družb®
•jc.  o . *•


••••••••••

Borzno razsodišče.

Z Ljubljansko borzo za blago in vrednote
le bilo zajedno ustanovljeno tudi njeno raz-
iodišče.

Ustanova borznega razsodišča je posebna
Pravica trgovcev, bi jih upravičuje, da sinejo
v se spore, izvirajoče iz trgovskih medseboj¬
nih poslov, spraviti pred svojo stanovsko raz¬
sodišče, ki jih rešuje v senatih, sestavljenih
Po izbiri strank samih, iz sodnikov-strokov-
njakov. Razsodišče je popolnoma neodvisno,
Pi podrejeno nobeni višji instanci, njegove
Oo-dbe so končnoveljavne. To posvedočuje
'udi, da ta naprava uživa v trgovskem svetu
Peliko zaupanje in jako hitro posluje. Po-
s topanje traja od vložitve tožbe do končnd-
v eljav.ne rešitve glede pretežne večine pri¬
merov dva do tri tedne. Pričakovati je torej
velik razmah razsodiščnega poslovanja.
V zvezi s tem ne 'bo odveč nekaj pripomb
0  pristojnosti (kompetenci) borznega raz¬
sodišča, glede katere si stranke še vedno md-
s» na jasnem.

Svojo pristojnost mora razsodišče, vselej,
‘Mi če ni ugovora, ugotoviti uradoma. V
lučaju nepristojnosti mora tožbo zavrniti,
Po da bi se spustilo v meritorno presojo
Pravne stvari. Omenjeno jbodi, da spori, ki
izvirajo iz b o r z n i h poslov, sklenjenih na
ljubljanski borzi, spadajo sami obsebi pred
t a®sod'i6če, če se niso sicer stranke pis¬
meno  drugače dogovorile (§ 2 pravilnika
borzno razsodišče).

Če se pa zahteva pristojnost razsodišča
^lede spora, ki ne izvira iz borznega posla,
4  se vendar nanaša na posel, ki bi se mogel

172

sklepati na borzi (§ 2/b, pravilnika za razsO;
dišče), se mora priložiti tožbi izvirnik «'1'
prepis pogodbe, v kateri sta se stranki d°'
govorili glede pristojnosti (§ 28 istega pr«'
vilnika).

Kar se pa tiče oblike te pogodbe, je p°'
pekloma zadoščeno odnosnim predpisom 1 ;
ako se, kakor je to v praksi običajno, uvrsti
v sklepno pismo ali naročilnico odnosna, ta-
kozvama iprorogacijska klavzula, ki se 11:1
kratko glasi: »Eventuelne spore rešuje ra®'
sodišče Ljubljanske borze za blago in vred;
note« ali »Stranki se podredita pristojnost 1
razsodišča Ljubljanske borze za blago i°
vrednote«. Taka ali slična kratka formula
popolnoma zadostuje. Klavzula mora bij!
uvrščena v kontekst sklepnega pisma J** 1
naročilnice, na vsak način ne pod pod'
p i s o m strank.  Sklepno pismo, oziro® 8
naročilnico morata podpisati obe stranki-
Ako ni bila pristojnost razsodišča dog 0 '
vorjena že cb sklepanju posla, se to lahk°
tudi  pozneje, toda na vsak način še P re<1
vložitvijo tožbe, zgodi s teni da obe str#®'
ki podpišeta odnosno skupno izjavo, ali V a ’
da se v izmenjani medsebojni korespondeD'
ei, izrazita na nedvomen način, da s  _
podredita pristojnosti razsodišča Lju-blj 8 ®

ske borze. Podpisati mora stranka sama,

al>

po svojem zastopniku, -potniku itd., ki .pa
mora izkazati, da je od svojega mandat
speeielno pooblaščen tudi za dogovor £ , ,
pristojnosti borznega razsodišča. Odnosno d
ločilo §1008 obe. drž. zak. sicer ne predpis JJA
v tem pogledu pismene oblike pooblast®
vendar je zelo priporočljivo, da tvrdke, v
klepajo trgovske posle po svojih po-tm 1 '

ITI

in drugih uslužbencih, izstavijo istim pri¬
merno pismeno potrdijo, da so tudi poobla¬
ščeni se v imenu tvrdke, podrediti pristoj¬
nosti borznega razsodišča. To je potrebno v
izogib daljnega dokazovanja in zaslišanja v
slučaju tožbe

Protokolirani trgovci in borzni člani so pa
podrejeni borznemu razsodišču že s tem, da
so brez ugovora sprejeli sklepno pismo z
gori omenjeno klavzulo, torej tudi če ga ni¬
so podpisali. Inazemci so pa, če so sprejeli
brez ugovora sklepno pismo s tako klavzulo,
podrejeni borznemu razsodišču tudi, če niso
protokolirani trgovci.

Pripomniti je še radi popolnosti, d« dogo¬
vor glede pristojnosti razsodišča velja le,
ako so poleg omenjenih formalnih in objek¬
tivnih pogojev podani tudi subjektivni po¬
goji v znrislu § 4/1 pravilnika za razsodišče,
ki zahteva, da mora biti vsaka stranka —
ako ne nastopa kot organ javne uprave, ali,
ako ni trgovska družba ali .pridobitna a.li
gospodarska zadruga, ali član borze — taka
oseba, ki se bavi .po .poklicu s produkcijo,
trgovino ali predelovanjem takih premičnih
stvari ki so predmet dotičnega posla. Toda
taki .nedostatki se v praksi pri Ljubljanskem
borznem razsodišču zelo redko prikažejo,
ker gre običajno za trgovsko blago, ki ga tr-
gavec proda trgovcu v daljno razprodajo, in
je torej v takem slučaju subjektivna spo¬
sobnost ikantrahentov izven dvoma.

Kar se tiče izvršbe, potrdi borzno razso¬
dišče (pravni tajnik) pravomočuost sodbe, a
za izvedbo izvršilnega postopanja je pristoj¬
no redno sodišče. Vredno ,pa je omeniti, da
je za dovolitev izvršbe proti obvezancem, ki

174

nimajo ne 'bivališča, ne premoženja v Slo¬
veniji ali 'Dalmaciji, za katero področje ve¬
lja še avstrijski izvršilni red (zakon od 27.
maja 1896, drž. zak. št. 79), pristojno
okrajno sodišče v Ljubljani  v
umislil §§ 1/16 in 5 izvršilnega reda.

Začni zgodaj varčevati in spoštuj tudi pare.
Ne govori o samem sebi.

Mere in vage.

1 a - 100 .m 2  = 27’8 Q sežnjev.

1 ha = 100 a = 10.000 m 2  - 2780 □ sež¬
njev.

1 oral = 1600 Q sežnjev =  57-546 aro v
— 0'5755 ha.

1 seženj = 1-8904 m.

1 Q seženj — 3-59665 ur’.

1 mernik (posetve) = 28-73 a.

1 kantan (macedon) = 56'32 kg.

1 menica mlinska = 3'8429 d.

1 oka — 1-26 kg.

1 vedro = 56-59 1.

1 bar el olja = 200 1.

1 'bare! petroleja = 170 1.

1 bare! moke = 88'9 kg.

175

Delikatesa in špecerija

kr. dvorni |||| dobavitelj

ANT. VERBIČ

Ljubljana, Stritarjeva ulica 2

Zaloga vseh vrst sira

|Blllli!iS!nilllllliO^'illll||lliijSilllllllli']2Silllllllli^illllllllii3C;illlll

I Franc Sal. Lenart

" Ptui

1

I Manufaktura ,

i na debelo. 1

U


176

Motvoz Vrvarski izdelki

Vido Bratovž

zastopnik tvrdke

KOHOPJUTA 0,0, ZAGREB

Skladišče

Ljubljana

Gosposvetska cesta štev. 2

Oreta Slamnice Juta

X5?^a96S$23eSS29<5S5a2GSS!S'

V Mariboru

je najugodneji nakup galanterije,

drobnarije, parfumerije, pletenin,
papirja, vrvarskih izdelkov motvo-
za itd. na debelo in na drobno pri

DRAGO ROSINA |

PETRINI,SKA ULICA ŠTEV. 26. S

)ffi<5C®J9SCSaSX51SSa96iS$39lS65aSG

177

Računanje obresti.

Obresti imenujem« odškodnino, katero
mora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬
posojena denar ali pa za račune, katerih ni
poravnal pravočasno.

Obresti se računajo v odstotkih.

Obrazci, kako se izračunajo obresti:

a)  na leto:

Glavnica X obrestna mera X leto

100

b)  na mesece:

glavnica X obrestna mera X me sec
1200

— glavnic a X mesec
obrestni divizor

Divizorji za mesece so:

c)  na dneve:

glavnica X obrestna mera X dnevi
36.000

= glavnica X dnevi

obrestni divizor

178

Obrestni divizorji:

določiti stalnega divizorja, pa je treba pri'
merno kombinirati.

Primeri: za

3 'A% =  3% in se prišteje rezultatu . ’/»

4% in se odšteje od rezultata . */»
3%% = 3% in se prišteje rezultatu . '1 5

4 %% —  4% in se prišteje rezultatu . 'I i“

4%% 5% in se odšteje od rezultata . l l

554% = 5% in se prišteje rezultatu . 1 />°

6% in se odšteje od rezultata . ‘A*
0%% = 6% in se prišteje rezultatu . ‘A 2

7 % = 6% in se prišteje rezultatu . A"

Računanje dobička.

179

r

SEMENA

za vrt, polje in travnik
priporoča

SEVER & K—

LJUBLJANA

KUPUJEMO TUDI SUHE GOBE IN DRUGE
DEŽELNE PRIDELKE

innnnnnnnnnnnnnnnnnnn;

Ivan Korenčan

Ljubljana
Mestni trg štev. 20

Trgovina

norinberškega-galanterijskega
blaga in pletenin na veliko.

tmiuuuuuutntmmuuumnmuuuuuS

uuuuuuuu:

180

Izrafunan^e A\n oA enega datuma Ao drugega.

181

Pri računanju obresti na dneve je treba
vedeti, ,koliko dni je preteklo od enega da¬
tuma do drugega, n. pr. od 2. februarja do
9. junija. S pomočjo predstoječe tabele se
število preteklih dni lahko hitro najde. Aho
'poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta
v našem slučaju 120. Tej številki pa je še
prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9 — 2 = 7),
torej je preteklo od 2. februarja do 9. junija
127 dni.

Od 2. februarja do 2. junija = 120 dni
od 2. junija do 9. junija . . — 7 dni

127 dni

Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬
teklo 92 dni. V tabeli je raeunjen februar po
28 dni. V prestopnem letu je treba februarju
1 dan prišteti.

GAZELA

MILOM

bodete najbolje
postregli Vašim
odjemalcem!

182

Tabela za razredeenje alkohola.

183


Poraba predstoječe tabele je zelo preprosta. N. pi« : Da razredčimo 100 1 95° nega špirita
na 90° nega, dodamo 6'4 1 čiste vode. — Prva vodoravna vrsta nam pravi, koliko 0  ima
Špirit, ki se naj razredči, in prvi navpični stolpec nam pove koliko alkoholnih 0  bo imela
razredčena tekočina, če prilijemo v drugih stolpcih v litrih navedene količine vode.

184

©GS9GS9G^9GS9C5^9G^9G^9®Š£)0!Š9(3S9®Š9GS9GS£) ,

Tovarna voščenih in stolnih sveč.
LJUBLJANA 7 — Celovška c. 14 g

Telefon štev. 2950. S

IZDELUJE voščene altarne sveče vseh vrst, G)
voščene zvitke, svečice za božična drevesca, ©
nagrobne lučice »Fortuna« ter stolne sveče  g
sledečih znamk: »Gloria<c, »Adria« in »Stearin«- Q
sveče. PRODAJA tudi vse vrste kadila, para- ®
fina, stearina in voska. — KUPUJE čebelni vo- g
sek in suhe satine po najvišjih dnevnih cenah, p

©6S9®š9Gs9QŠ£)6^9Gš96S£)6S96S£)(dS£)6S9SS9©š90

fn=ll||||~||||||=||!lll=||HI!=lllll!=lllll!=S

1 ANT. KRISPER I

| LJUBLJANA S

MESTNI TRG ŠT. 26 1

rrj Telefon štev. 2229. rn

I TO VARIVA ČEVLJEV 1

II Skladišče pletenin, drobnega in galanterijskega II
i!i blaga, eksport kranjskih izdelkov, krtač, zobo- !Ji
EEj trebcev itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo =r

nizkih cenah. ;jjj

=iiiiii=iiiiii=iiiiii=iimi=iiiin=i!iiiis^

Koliko stane električna razsvetljava?

DRUŽBA Z O. Z.

LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 3«

Telefon št. 2718

Mednarodni transporti — Špedicija
Preselitve — Prevozi — Tarilni biro
Oprava vseli izvoznih, uvoznih,
tranzitnih carinskih manipulacij.

Zbirni promet — — Priznano
strokovna odprava vseh poslov

X

X

X

X

I, KOKL

KRANJ

MA N U F, \ KTURA NA
DEBELO

NA «J tJ G ODN EJ KI
NAKUPNI VIR
TRGOVCA NA

DROBNO

387

Trgovina z železnino

Na debelo! Na drobno!

B. ŽILIC

LJUBLJANA

Dunajska cesta št. 1.
Konkurenčne cene!
Postrežba vestna!

€&
C <A

Težakovo
hranilno in
zdravilno
olje za živino

Najboljše sredstvo za ozdravljenje zahi¬
rane živine in za pospeševanje pitanja in
razplod prešičev. Navodila brezplačno.

M. Težak, Zagreb

Gunduličeva ulica 13

i  I

i


188


Ljubljana, Dunajska c. 10

Telefon štev. 2478

Stavbeno in umetno steklarstvo.

Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip.
Kompletne opreme za gostilne, restavracije,
hotele, kavarne in bare.

Luksuzni predmeti.

Specijalna trgovina
fotomaterijala

Janko

Pogačnik

Ljubljana

Tavčarjeva
ulica štev. 4

IS 9

HiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE

( Špecerija
| koloni jale

1 delikatesa

rp .1

Osvald Dobeic

Ljubljana

Pred Škofijo št. 15.

Trgovina norimberškega, galanterij¬
skega in modnega blaga ter pletenin.
Velika izbira in zaloga raznovrstnih
NOGAVIC ter D. M. C. PREDMETOV.
Cene nizke! Postrežba točna!

Blago prvovrstno!

Na debelo! Na drobno!

i §m

imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

>Z>c_roDC<-r

IDO

ISKARNA

MERKUR

o

k

h-

(/)

D

Q

Z

0

cc

!-

; GREGORČIČEVA 23.

SE PRIPOROČA ZA TISK
VSEH TRGOVSKIH, OBRT¬
NIH, INOUSTR. IN URADNIH
TISKOVIN. - TISKA ČASO¬
PISE, KNJIGE, PISEMSKČ
GLAVE, KOLEDARJE, PO¬
SETNICE, KUVERTE, BRO¬
ŠURE, STATUTE, VABILA.
RAČUNE, TABELE, LETA¬
KE, PLAKATE TER VSA V
TO STROKO SPAD. DELA-
TISKA V VSEH BARVAH.

TELEFON 2552.

RAČUN PRI POŠTNI
HRAN. ŠTEV. 11.953.

LASTNA *

KNJIGOVEZNICA

Domači proizvod

191

Kranj

192

Cirilica in latinica.

lillllflllllllllllllllllllilillilllllllllllllJJIIIIIHIIlillfif JllllflflffJflJffffJfllflflllliflfffflilJIJflJflfffflJfllfffllfllJJIIIIjffJjJffj

iJl iHimiininiuiiHiiiinHiiiiiniimHiimiiiniiiininmmiiiiiiMii ii;

VELETRGOVINA ŽITA
IN MOKE

LJUBLJANA

RESLJEVA CESTA 24

Lastni avtomatični valjčni
mlin

Priporoča po najnižjih cenah
razne mlevske proizvode in
vse vrste žita. kakor tudi pše¬
nično moko iz prvovrstnih
banaških mlinov

Specijalna trgovina krmil

Brzojavi: Volk Ljubljana Telef. 244-9
ZAHTEVAJTE CENIK!

nliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiil


=  Ustanovljeno
= leta 1886

lili

m

Ustanovljeno =
leta 1886 ==

I A. ŠARABON!

| LJUBLJANA |

Uvoz kolonijalne robe

Veletrgovina

H z deželnimi pridelki j|

Velepražarna
za kavo

Mlini za dišave

I

Glavna zaloga
rudninskih vodd

Ceniki na razpolago

dd

Ar

Ominol či

Lesena in tlakovana tla

čisti Ominol hitro in temeljito. Ravnotako
odpravi Ominol najbolj zastarele madeže
od olja in masti ter Vam tako prihrani
•-= =  na času. —..- ====

i krasno

Aluminij in emajl,
porcelan, lončenino kozarce in ostalo
namizno posodje čisti najbolje Ominol.
— Poleg tega odpravi Ominol vsako
~ -3  maščobo in nesnago.

Marmorne mize in steklene ploče,
okna, kopalnice, lesene predmete in ku¬
hinjsko pohištvo čisti Ominol higijenski
in temeljito. - —

Roke umazane od smole in olja
opere Ominol do najmanjšega madeža.
Ker Ominol vsebuje milo, izmije sploh
= vsako nesnago, a ne škodi koži. =

To je torej vsakemu jasno.