M«.....i r j* mgyimWi Glasilo »Samostojne mB kmetijske stranke za Slovenijo «i ' OBtotetno . • • -polnietno . . 1 Posamezna Številka Naročnina t ...».»•. .....s Din 25*— • Din 1* Kmet pomagal si sam, in svoie stališče v državi uravnaj si sam 1 Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst . . . večji Inserati od tO petit vrst naprej ... notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta .... a Um 1*50 . t . . i Din 5F-* . . . . & Din jf " Uredništvo in upravništvo lista je y Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši „Ekonoma". l - w * Državno hi narodno edinstvo. O tem vprašanju se v sedanji vladni 3a5ži zelo veliko govori daisi je to vpra«. išaaie sploh nesporno in brez diskuzije. Nagiašaaije edinstva smatramo za nepotrebno, ker Je ves narod prožet te ide-'je. Žalostno ie, da se za to edino bilko ; danes lovi in se krčevito oprijema ko-ruptivni, onemogli radikalno-demonrat-! Ssk3 Pašič-Pribičevičev vladni režim. Razgaljen m ožigosan je pred naro-;dom ta nasilni vladni sistem obeh mogotcev!. ki hočeta ravno iz nacijonaJizma lin državnega edinstva kovati profil za ■svoje umazane strankarske namene. a-'lizem, katerega imajo na jeziku brezvestni vladin ovci; kmetskemu ljudstvu gre v prvi vrsti za pereča zanemarjena gospodarska in stanovska vprašanja. Da centralizem reakcionarne gospode iv kmetskem gospodarstvu in razvoju ni koristen in se ne obnese, to je pač glo-spoznanje in prepričanje vseh na-vzornih, resnih kmetskih gospodarjem, Tudi ne mote impouirati našeinu oratarju rožljanje gospoda Pašiča z Orožjem, kajti dobro vemo. da hoče on Vzeti v zakup celo državo, katero misli, da. io je on sam ustvairiL Kdo poleg nje-sa in Pribičeviča je še kal storil za našo državo? Kmetje imamo dober spomin na naše ogromne kmetske tabore v letu |1918, kjer smo zbrani v lO.OOOerih mno-fžicaih odločili, da hočemo Jugoslavijo. iTakrat so trdno stale še vse fronte in igospod Pašič je bfl takrat še na Krf«, /ko je naš kmet že odločno oddal svoj glas za narodno in dlržavno edinstvo, katero pa naj bi izgledalo nekoliko drugače, kakor si ga predstavljata omenjena nasilneža. Bili so to ganljivi prizori in še nikdar ni bil naš rod tako navdušen in prepojen čistega narodnega idealizma in složen tako spomladi kakor v poletju leta 1918. Zato danes naš Sonet težko razume, da se spozabijajo ljudje na tako visokih mestih in padajo tako nizko, da grozijo s krvoprelitjem edinstvo. .bratske krvi za edinstvo), ki je baje v nevarnosti eadi tega, ker se meščanskim krvnikom kmetskega ljudstva stolčki ,močno majejo. Mi smo drugega mnenja in povdar-jamo. dal bo to edinstvo takoj izven vsake nevarnosti, kakor hitro bo odločevala v naši državi svobodna ljudska volja v 'vseh vprašanjih gospodarskega in političnega značaja. To edinstvo bo kmetsko edinstvo, ki bo na mah odstranilo vse nesporazume^ ki jih danes namenoma sejejo in razpihujejo režimski roko-mavharji, ki hočejo pograbiti in poba-:sati vse za sebe in za svojo žlahto. Skupaj pa naj znaša, dela in gara za to brezvestno društvo kmet in zopet kmet Dovolj je! Mera je polna in zapomnite si vsi tisti, ki so vam Pašič, Pribiče-vd, Žerjav ali pa' farška gonja vse, da ima naš kmet danes še kaj drugega bolj važnega. To pa, kar je za kmeta najbolj važno, so njegove gospodarske težnje, ki se prezirajo. Zato bo kmet pomete! z vsemi fraizerji, z vsemi izdajalci lastnega rodu in z vsemi neresnimi nadlego-valci ter se bo preko njih mirno združil v mogočno Jugoslovansko kmetsko zajedniooi, ki bo porok in trdno jamstvo ?za kmetsko in državno edinstvo. Pri tem pa ne bomo prelili niti kapljice bratske kmetske krvi. Kmetsko ljudstvo je miroljubno in ne bo nasedlo beograjskim hujskačem, ki bi v svoji krvoločni bojaželjnosti privedli radi celo do medsebojnega bratskega pokolja v naši tako lepi, ali na vso žalost tako nesrečno in brezvestno izrabljani Jugo-, slaviji. Zato proč z meščanskimi strankami, pa naj bodo beograjske ali pa ljubljanske! Naprej naš zeleni jugoslovanski, braitski miroljubni kmetski prapor! Za njim vsi zvesti sinovi matere zemlje, ki hočete bratski sporazum! Ta mobilizacija okrog našega prapora bo neomajno jamstvo, da se kri ne bo prelivala Ko bo v bratski slogi ginjeno zarosik) kmetsko oko vseh treh bratov in s solzami poškropilo naše livade, takrat nam bo zasijala kmetska svoboda, takrat bo zadavljena ohola mora^ M duši naš kmetski rod v državi, takrat bo konec Pašič-Pribičevičeve knite družbe. Konferenca Saveza zemljoradnikov. Dne 30. aprila ie bila v Sarajevu konferenca Saveza zemljoradnikov, katere so se udeležili poleg kluba zemijoradni-ških poslancev tudi delegati okrožnih zemljoradniških odborov iz Srbije, Črne gore, Dalmacije, Bosne in Slovenije (tovariša Pucelj in Mrmolja). Na konferenci se je razpravljalo o najaktualnejših točkah današnjega političnega položaja. Konferenca je sprejela naslednjo resolucijo: 1. Konferenca odobrava dosedanje delo glavnega izvrševalnega odbora in poslanskega kluba ter jima daje popolno svobodo v nadaljnem delu pri izvrševanju programa Saveza zemljoradnikov. 2. Savez zemljoradnikov stoji neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva, gospodarske osvoboditve in socijalnega povzdiga vseh kmetov v naši domovini. Radi tega pozdravlja vstop hrvatskih kmetskih poslancev v parlament, pričakujoč, da bodo oni tudi z delom pripomogli, da se naše dižavno in narodno edinstvo postavi na močnejšo podlago, kakor je danes, ter da na ta način konča ne samo plemenska mržnja, marveč tudi splošna zanemarjenost in zapuščenost našega kmetskega naroda. Zato obsoja konferenca najostreje bratomorno delo Pašič-Pribi-čevičeve vlade, ki vidi samo v plemenskem sovraštvu svojo rešitev in obstanek. 3. Savez zemljoradnikov gre s prezirom preko grožnje, katero pošilja g. Pašič s shoda v Bjelini, da bo s krvjo in terorjem reševal svojo stranko pod izgovorom, da je država v nevarnosti, dasiravno je v nevarnosti samo radikalna stranka in njen nasilni režim. Isto-tako konferenca najostreje obsoja neresno in neumestno grožnjo, katero je naslovil g. Pašič s shoda v Bjelini Kroni, če ne razpusti narodne skupščine, če se ne postavi na stran radikalne stranke in ako ne dopusti, da g. Pašič izvrši volitve v znamenju bratomorne plemenske borbe, katere naš kmetski narod niti ne želi, niti ne sprejme. 4. Zemljoradniška stranka 1» zahtevala brezpogojno narodno in državno sodišče za vse one, ki ogrožajo temelje narodnega in državnega edinstva, kakor je zahtevala in postavila pred sodišče one, kateri so omajali temelje države z brezzakonjem in korupcijo. 5. Savez zemljoradnikov trdno veruje, da bodo samo združeni kmetovalci Srbi, Hrvati in Slovenci v stanu, da skupno .domovino izvlečejo iz težkega nereda, v katerega so jo pahnile meščanske, kapitalist, stranke, a predvsem Pašič-Pribičevičev režim, in zato zahteva Savez zemljoradnikov brezpo-gojw a se temu režimu napravi konec. Šefa izvrševalnega odbora SKS bo v soboto, dne 10. maja ob 10. uri v salonu pri Leva na Gosposvetskl cesti, seji poročajo tovariši poslanici: predsednik zemljoradničkega posl. kluba Voja Lazič, Miloš Moskovljevič, Čeda Koka-novič in Ivan Pucelj. Obravnavale se bodo važne strankine zadeve, zato je udeležba obvezna za vse člane. Agrarna reforma. Veliko so si obetali mali posestniki !ki kočarji od agrarne reforme v onih krajih, kjer postoje veieposestva. Vsak je mislil, da bo z agrarno reformo rešen skrbi, kako bo preživljal svojo rodbino in da si bo poboljšal svoje bedno stanje. Vendar je že preteklo polnih 5 let, odkar se to vprašanje rešuje, pa nismo prišli niti za ped naprej, ampak nazadujemo vsak dan. Pa saj ni čuda! Kdo naij se zavzame za agrarno reformo? Mar radikali, ki so zastopniki velekapi-tala, ali demokrati, ki so zastopniki bank, ali naši klerikalci, ki so sami največji veleposestniki v Sloveniji? Poleg nekaterih veleposestev, ki so v tujih rokah. so vsa druga v posesti menihov in škofov. In dasi so klerikalci pri zadnjih volitvah imeli na volilnih listkih napisano, da se bodo borili za pravično izved- bo agrarne reforme, niso do danes storili drugega, kot da so posredovali pri. ministrstvu, naj se kmetu odvzame še ono veleposestniško zemljo, ki jo je imel dosedaj v zakupu. Tako je danes vprašanje'agrarne reforme popolnoma odstavljeno z dnevnega reda po krivdi volilcev samih, ki so izročili vso politično moč strankam, ki so proti agrarni reformi. V Mirni peči, Trebefnem. ŠmarjetI, Škocjanu, Št. Jerneju in Kostanjevici so odvzeli kmetom po večini vse, kar sq Smeli v zakupu m to na pritisk klerikalnih' poslancev. Boštanjsko veleposestvo tudi izrablja velekapital popolnoma nemoteno, dasiso tamošnji mali posestniki obrali že vsa pota, da bi prišli do svojih pravic. V kratkem se obetajo nove volitve bi za te volitve imajo že zopet stare kapitalistične stranke polno obljub. Med temi obljubami je seveda tudi izvedba agrarne reforme. . . i liv Radikali hočejo uveljaviti agrarna reformo na ta način: Zemljo hočejo dati agrarnoreformnim upravičencem tabo. da bo dotični, ki bo zemljo dobil, moral plačevati okoli 100 let odkupnino današnjemu tujemu veleposestniku. Dokler ne bo zemlja odplačana, tako dolgo tudi zemlja ne bo last dotičnega, ki jo dobi. V kratkem povedano: tlača)-niti in delati bo moral za grajščaka on in njegovi sinovi, grajščak pa bo živel na račun kmetskega dela. Demokrati si stvar prav malo drugače zamišljajo. Zemljo naj grofom odkupijo banke po nizki ceni in te naj to, zemljo parcelirajo in drago prodajo kmetom. Na ta način bodo kmetje delali za banke in tudi politično se bo to dalo dobro izkoristiti, kajti kdor ne bo volil tako kakor bodo zahtevale banke, od tega se bo kupnina takoj iztirjala. Če pa ne bo mogel plačati, bo pa boben peL Klerikalci so pa sploh prati agrarni reformi. Iz gornjega sledi, da gospoda dobro misli zase in se hoče preskrbeti za dalje časa, da bo na račun kmetskega.; dela dobro živela brez dela. Mi pa pravimo, da se to ne sme zgoditi, pa se tudi zgodilo ne bo. če bodo vsi kmetje v vsej državi storili svojo dolžnost in glasovali povsod za svojo lastno stanovsko kmetsko stranko. 37 Lepi janičar. Roman. Spisal Rado Murnik. »Tiger, Tiger!« kliče Mare oddaleč. Pes pomiga z repom, zalaja, se obrne zopet proti grmu in voha. Jezno renče, sili med šibovje, toda ne dolgo. Skoči nazaj na pot, postane in mahoma pade v prah. Zacvili tiho, poizkuša vstati in se dvigne na sprednje noge, ali takoj;-ga zažene zopet na tla. »V kosu je strupa za deset psov,« mrmra cigan. »Upam, da ne vstaneš nikdar več.« Živali se >rese vse truplo v naglih kratkih sunkih; neprestano se natezajo mišice okoli gobca in odkrivajo močne bele zobe. Jače popadejo krči psa m ga vržejo, da obleži na strani. Počasi iztegne trepetajoče noge in se ne gane več. Mare vodi Alijano za roko in poje gesem, ki io pojo spodaj na ledini tudi kolaši: Bog daj, Bog daj dobro večer, daj nam Bože dobro leto... Igraj kolo, Igraj kolo! Počasi se bližata skritima ciganoma. Mare zagleda Tigra na tleh in osupne. »Ali ga je pičil gad?« vpraša plašno in se skloni. Ta trenutek začuti močan udar na glavi in zdi se ji, da pada v neizmerno globoko temo. Zgrudi se in udari s čelom na tla. Prestrašena, drgetajoča Alijana zavrisne, ali takoj priskoči cigan, ji zakrije usta z roko, jo popade in ubeži bliskoma iz gozdiča preko travnika v mračno goščavo. Za njim hiti ČiTikli, kar more. Veselo žvižgaje se vrača Marko od kola. Roki dene pred usta in kliče: »Mare, oj Mare! Kje si? Počakaj malo!« Hitreje stopa dalje in uzre varuhinjo in Tigra na tleh. Mož ostrmi, se zgane in prekriža. Počasi teče dekletu kri izpod kite mimo ušesa po smrtno-bledem licu in lije v prah. Marko ne ve, kaj bi storil, in ne upa se dotakniti Mare. »Kje je Alijana?« mu šine v glavo. »Alijana! Alijanica!« kliče na vse strani. Toda vse ostane tiho, le divja sapa šumi po drevju in grmovju. Grlo se stiska Marku. Z robcem odžene gozdne muhe in pokrije Mari glavo. Zopet se prekriža, dirja nazaj h kolašem in pove, kaj je videL < Vse hiti v gozdiček. Rahlo vzdignejo Maro in jo polože v travo. Markova sestra ji izpira rano z vinom. Žene in dekleta se jokajo, izprašujejo, ugibajo. Naposled odpre ranjena mladenka trudne oči in vzdihne: »Vode!« Ane ji da piti vina ia jo vpraša: »Kdo te je?« »Ne vem. Kje je Alijana?« »Pomagajte, prijatelji!« sopiha zbegani Marko. »Nesite Maro v grad in —« »Ne v grad!« se brani Mare s slabim glasom. »Ne pred grofa! Domov! Na Vinico!« »Pošljite takoj koga v grad, da javi grofu, kaj se je pripetilo. Nemudoma! Mi moški jo udarimo za tolovaji. Saj drugam niso mogli, kakor preko Kolpe. Medpotoma dobimo konje. Za namo, pri jatelji!« Vsi mlajši možje in odrasli fantje hite za njim. Na pokrajino lega temna senca. Nad Gorjanci se užigajo svetle strele; v daljavi buči grom in odmeva od oblakov in gora. »Grof bi me ubil v svoji jezi takoj, ako bi stopil zdaj predenj,« si ponavlja Marko venomer. »Ali rešim deklico iz rok roparjev — ali pa me ne bo nikoli več nazaj!« 14. Učeni vitez Ahac Doljanski je stal široko raz-koračen nasredi borišča, se odkašljal in bral z vele-važnim obrazom pravila konjiške igre po starem francoskem običaju: »Vitezi prično turnir s sulicami in ga nadaljujejo z meči. Tope sulice in meči morajo biti enako dolgi in enako močni. Prostor in ugodna svetloba bodita razdeljena nepristransko. Nihče ne sme suniti ali udariti nasprotnika drugam, kakor med štiri ude, to je na prsi ali na glavo. Nihče ne sme zadeti nasprotnikovega konja. Kdor zlomi največ sulic in premaga največ vitezov, dobi za častno nagrado konja in oklep najimenitnejšega izmed premaganih nasprotnikov. Za bojne igre ne sme noben gledalec na borišče in nihče ne sme pomagati nobenemu bo-rilcu ne z nasvetom, ne z dejanjem.« Beroč je težko sopel, deloma zaradi zagatne soparice, deloma zaradi tesnega oklepa, največ pa zaradi preobilega obeda. Oddal je pergamenov zvitek dolgokrakemu in dolgočasnemu oprodi Joštu Davoliču, se priklonil gospodi in odšel v levi šator ob leseni ograji, okrašeni s preprogami, cvetnimi kitami in zastavicami. Nad gradom so se krdeloma kopičili deževiti oblaki; gnani od močne sape so se spajali v gosto modrikastočrno zagrinjalo. Zdaj je zapihal buren severnjak, zdaj gorak zapadnjak. Za turnir pripravljeni vitezi so se potili v težkih oklepih. Tudi v senci je bilo jako vroče; dame so si hladile obraz in vrat s pahljačami. Zrak je bil dušljiv in povsodi je dišalo po svežem lesu odrov in ograj. V daljavi je bobnelo zamolklo. Nad dvoriščem so se nemirno izpreletavali golobje. Pri desnem šatoru so viseli na lesenih kolih pisani trioglati ščiti izzivalcev. Tudi Ahac, navdušen, od malvazije, je bil ukazal svojemu oprodi, naj obesi njegov ščit z zlatokljunim krokarjem na drog. Dotaknil se ga je mladi baron Lovro Lenkovič s sulico in tako pozval viteza Doljanskega na boj. Ko so bojni sodniki pregledali oklope in orožje, sta zatrobila dva trobarja. Iz obeh nasprotnih ša-torov je z odprtimi naličniki prijahalo po troje vitezov, oboroženih s kopji in meči. Živahno so v pišu vihrale raznobarvne perjanice na svetlih čeladah in preveze ob pasih; gizdavo so stopali konji, z ostrim železnim rogom na čelu, ogrnjeni z dolgimi usuja-timi odejami, iz katerih so bile videti le oči, ušesa, nozdrvi in rep. Za vsakim vitezom je jezdil oproda z njegovim ščitom. Nasredi borišča so se bojevniki ustavili, obrnili konje in nagnili sulice pred srednjim odrom, koder je visel Blagajev rdeči in beli grb s kronanim medvedom in kronanim zlatim levom. Nato so se vrnili k šatoroma, si zopet jahali naproti, se pozdravili in iznova krenili na prvotno mesto. Zatrobil je rog. Vitezi so spustili naličnike preko obraza, oprode so jim podali ščite. Hrabri vitez Ahac se že dolgo ni bil bojeval na nobenem turnirju. V kratkem času pred navalom ga je mučil cel roj skrajno neprijetnih misli; »Ta vražji baron Lenkovič je močan ko medved, uren ko veverica in siten ko muha. Ako me prekucne s konja, se utegnem ubiti na licu mesta, ali si pa zlomim rebro, ali si izpahnem roko ali nogo. Mari bi bil ubogal sestro Milo in ostal lepo na odru in gledal, kdo bo bolj neroden in kdo dobi več bunk. Zmotil me je sam nečisti duh častilakomnosti, da onegavim tako lahkomiselno v nevarnost! Najrajši bi se umaknil tja gori na zadnjo klop, pa bi se mi preveč smejali, zlasti hinavski Frauensteiner bi se mi režal prav široko!« (Dalje prihodaSfiL) =?3rss 'Zazmago žmefšfee misfi se Sotj kdor dela za „Kmetijskilist" fc Kmet, vzgajaj se! Samo opl narod ima veliko bodoč-Uast, ki je politično in gospodarsko do-ipjiO vzgojen. V današnjih razmerah je ;yprašanje izobrazbe našega kmeta temeljni predpogoj za ozdravljenje nagni-gospodarskiii razmer. Danes vlada .Osti, ki ima več v glavi in pokorni mu morajo biti oni, ki vsled svoje nepouče-oosti in pomanjkljive izobrazbe ne znajo in ne morejo kljubovati nasiljem od zgoraj. Ce vzamemo samo za vzgled predvojno carsko Rusijo, vidimo, da je ruski carizem načelno oviral milijone kmetskega ljudstva, da se ni moglo izobraževati in je slepo sledilo najmanjšemu migljaju gospode. Ruski šolski zakon ni vseboval nobenih strogih na-i redb o šoloobveznosti kmetske mladine^ vsled česar se je dalo nad neizobraženim narodom vladati, kakor je kdo hotel. Nič ne pomaga milijonsko število naroda, če je nepoučen, duševno nerazvit in lahko ga vlada peščica prosvitlje-nih ljudi. Podobno je bilo pri nas. Tisti, ki so hoteli vladati nad ljudstvom, so v prvi vrsti poskrbeli zato, da narod zaostane v duševni razvitosti. K temu pa je kmetsko ljudstvo dostikrat samo pripomoglo češ, kaj je treba kmetu izobrazbe, kaj 'šoli Kako napačno, kako pogrešeno je tako naziranje! Kdor pa bi danes tako govoril, ta smrtno greši proti kmetskc-mu stanu. — Nič ne tajimo in nič ne zavljajmo, ko je treba ugotoviti dejansko stanje izobrazbe današnjega kmeta! Različni politični vetrovi so pihali med naše kmetsko ljudstvo, ki je radi pestrih obljub različnih strank mislilo, da se bo v Jugoslaviji cedil med in mleko, da bo treba samo usta odpreti hi pečeni go-lobje bodo sami prileteli notri. Ko pa seveda vsega tega ni bilo, je prišel kmet !dp spoznanja, da bo le tedaj jedei, ako ! bo delal. In vrnii se je kmet k svojemu : plugu, prijel za motiko ter garal od zore do mraka, kakor poprej. Pri tem pa se je jezil nad onimi, ki so mu obljubo-vali vse, a dali ničesar. Čisto upravičeno je tedaj kmet pokazal hrbet slad-kobesednim agitatorjem in je vsakemu brez razlike zabrusil v obraz: Vsi sta enaki, nobenemu ne verjamem več, — Je pa tu vendarle nekdo, ki se je rado-val nad takim odgovorom, češ, kmet, ti le govori, da nam ne verjameš. Glavno je, da pri tem n« boš pazil, kaj mi delamo. Te bomo že privili. — In res so privili kmeta, da ga je skelelo za ušesi. ,Prišli so neznosni davki, draginja, vojaški zakon, skoro tudi kuluk, razne ta-;kse in doklade itd., vse na kmetove ra-,me. In kdo, kmet, ti je vse to poskrbel? i Vidiš, tisti, ki so te slepili z obljubami. ; Ko so videli, da si nepoučen in da te imajo popolnoma v rokah in se ni bilo bati, da se boš znal braniti, so se lotili itvoje krvi, katero ti sesajo iz trudnih žil. Skrili so se v senco bajonetov in od tam izkoriščajo tvoje žulje in polnijo svoje žepe s tvojim imetkom. Zemlja, katero obdeluješ v potu svojega obraza, bi se zjokala, kcf bi mogla čutiti. Pa se ne boš zganil ti?, Da bi imel danes kmet toliko samostojnega prevdarka, da bi ne mogli na njegovo prepričanje osvajajoče vplivati razni demagogi, ki stoje v službi izkoriščevalcev kmeta, bi ne bilo vsega tega. Zato, kmet, izobrazuj se! Celih pet let si čakal, da padejo s tvojih rok suženjski okovi, a dočakal si čase, ko ti hočejo te okove tako priviti, da se boš zgrudil. Nikjer ni več poštenosti na svetu, edino na kmetih je še. Če tedaj ni ui-kjer več poštenosti, tedaj jo pojdimo iskat na kmete! Poštenost mora zmagati nad krivicami, ki tarejo danes naš kmetski stan. Brez borbe pa ne gre, In da se bo vladajoča krivica branila na vse kriplje izpustiti oblast iz rok, na to moramo biti pripravljeni. Le enako močni more kljubovati nasprotniku. Kmetski stan pa je v ogromni uadmoči proti svojim tiranom, treba je le. da se strne v močno vrsto in potepta ničvredne izkoriščevalce. Tu pa se moramo zopet vrniti, kar smo uvodoma čuli, da še tako številna vojska ne opravi ničesar proti premetenosti in zvijači sovražnika. Zato moramo ponovno povedati: Ie v izobrazbi in samostojnem nastopu bo našel kmet ono moč, ki bo vrgla na. sprotnika. Kaj je tedaj potrebno? Potrebno je v prvi vrsti, da se slovenski kmet organizira v svoji stanovski, gospodarski stranki, ki je SKS. V tej stranki združeni kmetje gredo v boj za pravice kmeta, obrtnika ln delavca. Ko si organiziran, tedaj poskrbi, da bo v tvojo hišo prihajal redno »Kmet. list«, ki je tvoj najboljši prijatelj in v katerem imaš najzanesljivejšega vodnika. Ni pa dovolj, da imaš ta list samo v hiši. Moraš ga pridno čitati in sicer prav čitati. Prva stran lista je za tebe, kmeta, najvažnejša. Na uvodni strani boš vedno našel članke, ki te bodo sproti poučili o političnem in gospodarskem položaju ter ti dali obenem navodila, kako je treba kmetu nastopati. Čitati moraš s premislekom in prevdarkom, da zadobiš jasno sliko o vsem. Napačno je, kdor stika v listu samo po onem drobižu, ki je namenjen v razvedrilo. Potreba in korist sta prvi, potem šele pride razvedrilo. — Če boš, kmet, čital svoj list tako, tedaj boš uvidel potrebo združitve vseh kmetov v državi v eno samo stranko* ki bo tako po številu, kot po sposobnosti samouprave tista, ki bo edina rešila državo neznosnih razmer. Zraven tega moramo slediti našim bratom agrarcetn izven meja'naše države. Kmetstvo celega slovanskega sveta se dviga na noge in ustvarja zeleno internacijonalo. Kmet, ti imaš kruh v rokah in edino ti ga boš pravično razdelil med ljudstvo. Čakajo te, kmetski stan, važni časi, kajti približuje se čas, ko ti bo dana oblast v roke in takrat boš moral znati vladati, zato se izobrazuj! — —va— „Jutro" hoče slepomišiti. »Jutro« z dne 6. t. m. hoče snovati političen kapital zase iz dejstva, da je krajevna organizacija SKS v Medvodah sklenila kompromis za občinske volitve 'z JDS. Dasi »Jutrovci« zelo dobro vedo, da imajo krajevne organizacije SKS pri volitvah čisto krajevnega značaja prosto roko, da same odločajo, ako in s kom se vežejo, vendar hčejo predstaviti javnosti krajevno organizacijo v Medvod/ah kot tako. ki je kršila disciplino. Oficijelno navodilo krajevnim organizacijam SKS za občinske volitve, pa pravi: »Krajevnim organizacijam je prepuščeno, da sklepajo o tem, če je umesten kak kompromis ali ne.« Toliko glede sporazuma za občinske volitve. O političnem sporazumu pa: je treba vedeti, da SKS svojega programa ne bo izdala1 ln ne more sklepati prav z nikomur ikakšnega političnega sporazuma, kdor Navodila za reklamacije. Zelo redki so slučaji, da so reklaimai-cije pravilno sestavljene in opremljene. ; Pomanjkljive reklamacije povzročajo mnogo nepotrebnega dela občinskim •uradom in prvostopnemu sodišču in na-ivaidho ne dosežejo zaželjenega uspeha. ;Ne bo odveč torej, ako se poda nekaj navodil. 1. Volilni imeniki morajo biti stalno irazgrnjeni v občinskem urtaidu. Vsakdo ima pravico po stavku 3 čl. 5 zakona o volilnih imenikih št. 183 Ur. 1. št. 67-32 fvolihii imenik pregledati, prepisati zase jbodisi za drugega in zahtevati njegov (popravek. 2. Ravnotako ima pravico vedno vsakdo (tu je mišljena le fizična oseba, jpe morda stranke) vlagati reklamacijo zase ali za drugega (čl. 5.). Reklamacije Ije vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno. 3. Reklamacijo je napraviti za vsakega volilca posebej. ne priznava in ne deluje v smislu tegal programa. Dokler bo JDS tako izrazita zastopnica kapitalističnega reda, kakor je danes, tako dolgo naj niti ne sanja, da bo kak pristaš kmetske misli mogel priporočati zvezo z zatiralci kmeta. »Jutrov« članek ima tudi namen očrniti dr. Marušiča pri pristaših SKS, češ, on je za takozvani napredni blok, na podlagi puhlih fraz. brez stvarnega programa: Ne, tudi dr. Marušič je odločen zagovornik kmetske misli in izrazit nasprotnik vseh ljudskih izkoriščevalcev. In kot tak je v Medvodah nastopil ter zagovarjal sporazum zai občinske volitve samo v toliko, v kolikor je to pojasnjeno v omenjenih navodilih krajevnim organizacijam SKS. Kdor pa hoče pri tem slepomišiti, ta j^ nepošten zavi-jač resnice. Obrazec za reklamacijo pri zahtevi vpisa je priložen pod št. 1. za izbris podi St. 2 in za različne spremembe pod št. 3. Neprimerno v obrazcu, kadar se reklamacija izpolni, je črtati. 4. Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena oziroma nemogoča v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega obla-stva temeljem rojstnega lista Izdana listina, kakor: šolsko spričevalo, poisel-■ska (ne delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvom-Jio ugotoviti pri Izdaji take listine na podlagi krstne matice. 5. Namesto domovinskega' lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva. da je reklamirana oseba državljan SHS odnosno Slovan po plemenu in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volilec Slovan po plemenu in jeziku zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva. 6. V zahtevi popravkov krstnih imen oziroma priimkov, bivališča itd. je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako, kakor pri sestavi reklamacije za vpis in izbris, ter se morajo tudi predložiti potrebna izkaztla pristojnih oblasti. 7, Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je po čl. 8—10 zak. o volilnih imen. št. 184 Ur. 1. št. 67/22 sledeče: Pri vsakem občinskem uradu sta, po-ileg župana določena od občinskega sveta še dva' člana, kateri skupno tvorijo reklamacijsko komisijo pri občinskem uradu (čl. 20 zgoraj omenjenega zakona). Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka (reklamacijo) s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom 5 dni. V občinah, kjer so občinski odbori razpuščenii, rešuje pri občinskem uradu vložene reklamacije pristojno okrajno sodišče. Zapisnik je prav kratek in naj se enostavno zapiše na hrbet reklamacije, kakor je razvidno v priloženem obrazcu. Ako se v reklamacije zahtevai vpis ali izbris volivca, v imenik, ne da bi bilo navedeno, katerega j imenika se zahteva popravka tiče. mo- ■ raijo člani reklamacijske komisije v svo- ■ jem sklepu ugotoviti ali je dotični po-j pravek izvršiti v obeh volilnih imenikih ! ali samo v enem. Izdatek sklepa reklamacijske komisije vroči občinski urad vlagatelju reklamacije in prizadetemu volilcu (čl. 8). Ko preteče po vročitvi predpisani rok (čl. 9), predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden na priloženem obrazcu pod št. i, na hrbtu reklamacije sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročilnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvostopnemu sodišču odobri predloženi sklep, šele potem sme občinski urad vpisati zahtevamo spremembo v volilni imenik. Občinski urad more uradno samostojno izvršiti uradne popravke le po čl. 2 cit. zakona, to je v času od 1. do 31. januarja vsakega leta. Potrebne gorenje obrazce za reklamacije in predstoječa navodila lahko dotbi občinski urad pri podpisanem .sodišču proti odškodnini za komad 1 D. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XIII., 5. maja 1924. — Papež 1. r. Zveza kmetskih fantov in deklet. Kongres vseslovanske kmetske omladine v Ljubljau! in na Bledu. Meseca maja lanskega leta so se udeležili zborovanja češke kmet. omladine v Pragi tudi zastopniki kmetske omladine ostalih slovanskih narodov. Ob tej priliki se je sklenilo, ustanoviti »Zvezo slovanske kmetske omiadine«. Izvolil se je zato »Zbor utemeljiteljev«, v katerem zastopata posamezne slovanske narode po 2 delegata. Ta Zbor utemeljiteljev vodi začasno upravo Zveze slovanske kmetske omladine in vrši tudi priprave za definltivno konstituiranje Zveze. Po sklepu Zbora utemeljiteljev se vrši let%s pri nas v Sloveniji kongres vseslovanske kmetske omladine. Priprave za ta kongres, ki bo od 5. do 8. septembra deloma v Ljubljani, deloma na Bledu, so v polnem teku. Namen tega vseslovanskega kongresa kmetske omladine je, zbližati vso slovansko kmetsko mladino, navezati medsebojne stike in jo seznaniti s kmetskirni interesi posameznih narodov. Kakor že zgoraj omenjeno, bo viden dokaz doseženega cilja Zveza vseslovanske kmetske omiadine, ki naj bo poslej osrednje ognjišče vsega slovanskega omladinskega kmetskega pokreta. Naša želja in naša težnja gre za tem, da naj bodo v tej Zvezi zastopani kmetski omladinei vseh slovanskih narodov. Kajti le z organizacijo vseh slovanskih kmetov je mogoče slovanskemu kmetskemu življu pripomoči do one veljave in do one možnosti razvoja in udejstvovanja, ki ga ta živelj zasluži že zaradi svoje važnosti in številčne premoči. Slovenski kmetski omladini je poverjena važna naloga, da proizvede ta prvi vseslovanski kmetski ©mladinski kongres na svojih tleh! Tega se mora zavedati vsa kmetska omladina. od marljivega kmetskega fanta in dekleta v najbolj skriti gorski vasi pa do visokošolskega študenta v bučnem mestu. Kajti med pristaši kmetske misli ne sme biti razlike med bolj ali manj Izobraženim. Vsem mora lebdeti pred očmi zavest, da smo en stan, ki goji In obdeluje zemljo, kakor mu pač dovoljujejo in velevajo njegove zmožnosti in njegov poklic. Ta zavest izbriše vse razlike in nam zagotovi pri našem svežem pokretu popolen uspeh. Zato }e potrebno, da se priprav za naš kongres z isto vnemo udeležuje naša »Zveza društev kmetskih fantov in deklet« kakor tudi »Savez jugoslovenskih študentskih zemljo- radničkih klubova«, v katerem so združeni naši kmetski sinovi, ki študirajo na visokih šolah in so ostali zvesti kmetskemu stanu, iz katerega so izšli. Pri tem delu pa jih mora podpirati ves naš kmetski narod. Pripravljalni odbor za ta kongres, ki je v Ljubljani, že pridno deluje in je v stalnem stiku z Zborom utemeljiteljev v Pragi, v katerem imamo Jugoslovani dva zastopnika. Roko v roki pa morajo delovati vsa naša društva in organizacije po deželi; kajti ta kongres ni samo vnanja manifestacija kmetske misli, ampak bo položil tudi glavne temelje vsemu našemu delu za bodočnost. Toliko za danes; kajti k stvari se še povrnemo. Vsa pojasnila in nasvete glede kongresa daje našim društvom in organizacijam: Zveza društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 7. (Kongres češke kmetske mladine) se vrši v dneh 15. do 17. t. m. v Pragi. Naša »Zveza društev kmetskih fantov in deklet« pošlje na kongres dva delegata, ki se bosta ob tej priliki podrobno raz-govarjala s Češkimi tovariši tudi o kongresu vseslovanske kmetske omhd?re, ki bo na jesen v Ljubljani in na Bledu. (Horjul.) V nedeljo, dne 11. maja priredi naše društvo kmetskih fantov in deklet predavanje o sadjarstvu, drevesnicah in kmetijskem gospodarstvu v splošnem. Predaval bo kmetijski strokovnjak g. Lap. Predavanje se vrši takoj po prvi jutranji maši. Strankine vesti. (Krajevcs organizacije, pozor!) Kakor na prednji strani objavljeno«-bo seja izvrševalnega odbora SKS v soboto, dne 10. maja ob 10. uri dopoldne v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Dolžnost vseh krajevnih organizacij je, da pošlje na to sejo svoje delegate, ker je predmet razprave zelo važen. (Velik shod SKS) bo v nedeljo, dne 11. maja ob 8. uri zjutraj v Preserju. Na shodu poročata tovariša poslanca Lazič in Pucelj. Poživljamo vse okolišne organizacije, da se shoda udeleže. Sestanek okrajne organizacije SKS za Kamnik in okolico bo v nedeljo dne 11. maja ob 9. uri dopoldne v gostilni Rode. (Sestanek zaupnikov) SKS na Ježici bo v nedeljo dne 11. maja po 10. maši pri »Ruskem carju« na Ježici. Predmet: občinske volitve. Dolžnost vseh tovarišev je, da se tega sestanka gotovo udeleže. — Pokrajinske vesti. (Naši mnogoštevilni prijatelji.) Nikoli nismo mislili, da jih imamo toliko in niti ne vemo pravzaprav, zaikaj so teko v silnih skrbeh za nas. Kdor čita »Jutro« ali pa »Slovenca« opazi od časa do časai, kako se oba bojita za našo stranko in koliko ljubezni — ji posvečata. Včasih kopnimo in sahnemo. izginjamo in se manjšamo, včasih nas pa sploh več ni in kair čez noč so zopet tukaj nauki, kako moramo ali bi moralii, da bo po volji »jutru«, »Slovencu« ali pa celo Taboru«. Čemu tolikai briga in sikrb za nas, čemu in odkod ta velika ljubezen? Kakšne so svrhe te res ganljivo velike pazljivosti? Kaj vse vedo in ne vedo o nas! »Slovenec« nas minuli teden očetovsko opozarjal, da naj ne mečemo kamnov, ker se baje s tem razbije steklo in da je tega zelo škoda; torej ne samo za SKS se boje, nego celo za njeno steklo. Še vnetejše je »Jutro,, ki pravi da vodimo »cik cak« politiko, da smo »zdaj tu zdaj tam«, da »se na vse kraje ponujamo«, danes, da smo radikali, drugi dan ministranti in klerikalni podrepniki, zvečer pa Radi-čevi agenti, skratka neizkušeni in zahirani zeleni generali, ki se zaradi svoje mehkužne in za svoj mandat bojazljive taktike povsod ponujajo, le za »napredno« fronto smo zakrknjeni in bankarske politike malobrojnih mladinov nočemo rešavati, dasi so ob rojstvu naše stranke tako rekoč kupili ln prižgali nekaj sveč v ta namen. V minulem tednu so nas kair trikrat spremenili in kar so prejšnji dan v uvodniku (uh, kolika čast!) svečano dokazali drugi dan v beleškah demantirajo: »Zemljoradniki se ne dajo!« — Ne, ne, prijatelji z leve in desne: ne vam, ne komu drugemu ! (»Jutru«.) »Jutro« poroča dne 30. aprila pod naslovom »Agitacija za Radiča«, da se je pod mojim predsedstvom vršil nekak sestanek SKS, na katerem je poročevalec iz Ljubljane nastopal za brezglavo Pucljevo politiko, da pa je pri zborovalcih naletel na hud odpor. Od nekdaj je navada, da se za 1. in 30. april koga pošteno potegne in menda zato je tudi »Jutro« potegnilo svoje bralce. Jaz za to zborovanje nisem vedel in tudi moja poizvedovanja so dognala, da se dne 30, aprila niti teden preje ali pozneje ni vršil nikak sestanek SKS v Radovljici, z? to tudi nisem mogel predsedovati sestanku. Vedel sem pa. da se vrši na belo nedeljo demokratsko predavanje o čebelarstvu; ker pa demokratsko čebelarstvo tudi ne vleče, zato je bil tudi panj pri Legatu prazen. Morebiti se »Jutrov« poročevalec zaletava v mene radi tega, ker je demokratskemu čebelarju roj preje odletel, predno ga je mogel zajeti! če je pa Pucljeva politika tako brezglava, zakaj pa zahtevajo volilci na demokratskih shodih v Prekmurju, da se odlok o klanju živine, ki ga je izdal Pucelj, zopet uveljavi in sedanji ukine? Brezglavo politiko vodi samo tisti kmet, ki slepo verjame sladkim obljubam in ne podpira ob vsaki priliki svoje stanovske SKS. Julija meseca sejemo kmetje repo, takrat je zopet navada, da se koga potegne, treba bo paziti, da ne bodete zopet potegnjeni. Ivan Ažman. (Javno vprašanje g. dr. Pavelju, finančnemu ravnatelju v Mariboru.) Več prizadetih gostilničarjev brežiškega! okraja je vložilo pritožbo radi nepravilne določitve točilne takse, potom Vašega urada na Generalno direkcijo neposrednih davkov v Beogradu. Vprašamo vas vljudno, kje se nahajajo te pritožbe, ker do danes še niso prispele na pristojno mesto. Ali smo plačali takso na pritožbo zato. da so romale v koš? Prosimo javnega odgovora. Več prizadetih. (Pozor planšarji!) Zvedel sem, da ja uprava barona Borna določila za to leto •izredno visoke pašne cene in sioer za konje 520 Din, a za govedo 200 Din. Ker so te cene z ozirom na mlado živino pretirane in ker spada posestvo barona Borna pod agrarno reformo, zato prosim vse, katerim se zdi ta cena previsoka, da mi tekom 14 dni javijo, na katero Bornovo planino nameravajo živino poslati in kakšna cena jim je odmerjena, Merodajne oblasti ne smejo dovoliti, da bi se naše kmete tako odiralo. — Josip Ažman, načelnik planinskega odbora za Radovljico. » , (Odlikovanje naših dobrovoljcev.) Predsednik Češkoslovaške republike dr. T. Masaryk je podelil v imenu češkoslovaškega naroda 100 jugoslovanskim dobrovoijcem, ki so se borili za skulSho svobodo obeh narodov na solunski in sibirski fronti odlikovanje češkega vojnega križa. Odlikovanje se je izvršilo v petek dne 2. maja v vojašnici kralja Petra v Ljubljani, kjer je pripel 8 slovenskim dobrovoijcem častno odlikovanje češkosl. konzul v Ljubljani dr. Beneš. Med odlikovanci sta tudi tov. Janko Bukovec, tajnik SKS in N. Starman. (Sokolsko društvo Ig) gostuje dne 11. maja v Velikih Laščah in vprizori pri tej priliki v društveni dvorani dramo »Domen«. Prijatelji Sokolstva vabljeni. Zdravo! (Ježica.) Občinski odbor je v svoji nedeljski seji sklenil, da se poveri nekaterim občinskim odbornikom pobiranje hroščev, katere se bo plačevalo po 20 D za mernik do 19. maja, a po 15 Din po 19. maju. Hrošče je treba, preden se jih odda, popariti ali jih kako drugače usmrtiti. Ta ukrep je storila občina na odredbo okr. glavarstva za ljubljansko okolico. Ker se je letos pojavilo izredno veliko število tega škodljivega mrčesa, ki preti drevju, je priporočati kmetovalcem po deželi, da vneto pokončujejo hrošče in tako uničijo ali vsaj omeje škodljivo zalego. (V Selcih nad Škofjo Loko) se je v nedeljo, dne 4. t. m. vršil v sobi »Bralnega društva v Selcih« lepo obiskani sestanek kraj. organizacije SKS radi občinskih volitev. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki delavcev in demokratov. Po obširnem poročilu o današnji splošni politični situaciji, ki ga je podal tov. Marinko iz Ljubljane, se je dosegel soglasen sporazum, da se postavi za bližajoče se občinske volitve lista KMETOV. DELAVCEV IN OBRTNIKOV. Možje, ki so se udeležili sestanka kot zaupniki posameznih vasi. nam jamčijo, da bo »lista KMETOV. DELAVCEV IN OBRTNIKOV« odnesla pri občinskih volitvah večino. Tudi tukaj so namreč ljudje spoznali klerikalne de-magoške sleparije in zapuščajo potap-ljajočo se ladjo. Nasprotno pa nam število navzočih zaupnikov kljub slabemu vremenu in veliki oddaljenosti vasi ter živahno zanimanje dokazuje, da kmetska misel napreduje. (Mala nedelja.) Tukajšnje Narodno kulturno društvo priredi ob priliki prvega nastopa malonedeljske godbe dne 18. maja ob 3. uri popoldne pred društvenim domom ljudsko veselico z javno tombolo: Glavni dobitki tombole so po-lovnjak vina, ,seženj drv. sukno za obleko, sodček piva in še okoli 400 drugih dobitkov. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. (Cerklje na Gorenjskem.) V nedeljo, dne 4. maja je bil pri nas sestanek SKS, na katerem je poročal tovariš Bukovec. Udeležba je bila kljub skrajno slabemu vremenu dobra. Sestanka se je udeležila tudi nekaj pristašev SLS. Kmetska ideja prodira v ljudstvu, ki priznava pravično hodnje volitve. / Nd vsakem klerikalnem shodu vprašajte, kdaj da bodo davki znižani. 3 (Radovljica.) V zadnji borbi ob priliki volitev v cenilne komisije, je sklenil tovariš Ažman z vsemi obrtnimi organizacijami dogovor proti vojnemu dobičkarju. nekdanjemu preprostemu »le-drarju«, županu Resmanu, ki je kandidiral na listi SLS. Kako priljubljen je ta dični župan, so pokazale volitve, kjer je tovariš Ažman zmagal s 55-imi glasovi ter tako vrgel Resmana. Prvikrat se je zgodilo v radovljiškem okraju, da je preprosti kmet obglavil milijonarja. Tovariš Ažman pa je z ozirom na to svoj čas napisa! članek, v katerem je imenoval gospoda Resmana diktatorja. Radi tega je gospod Resrnaff tožil tovariša Ažmana iz gole maščevalnosti in je bil tov. Ažman obsojen na 300 Din globe. Nič zato. Gorenjska pa se je vseeno oddahnila, ker je pobral vojni dobičkar in njegov zastop svoja kopita in je prišel na njegovo mesto na za kmeta in obrtnike tako važno mesto stanovski tovariš Gogala. Lepa bi bila ta, da bi vojni dobičkar odmerjal davke, ko je vendar on v prvi vrsti tisti, ki bi plačal žulje, katere so mu snosili skupaj v vojni oproščeni družinski očetje, kateri so mu garali. Gospod Resman pa je' dokazal s svojo tožbo le onemoglo maščevalnost. (Šmarje na Dolenjskem.) V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil pri nas sestanek krajevne organizacije SKS, na katerem je poročal dipl. agronom tov. Jamnik iz Ljubljane. Sestanka so se udeležili šmarski kmetje v zelo lepem številu. Prisotni so bili tudi pristaši SLS, ki pa so govornikovim vseskozi stvarnim in podučnim izvajanjem sledili z napeto pozornostjo. Na tem sestanku smo videli. da kmetska mise! vedno globlje prodira v ljudtvu, ki priznava pravično in edino pravo smer politike SKS. Zato, kmetjet vsi v svojo stanovsko stranko, ki je edina braniteljica kmete v vseh težnjah in potrebah! t (Vavtavas) Odbor Kmetijske podružnice v Novem mestu je sklenil nabaviti za1 svoje ude tri travniške brane, tri sejalne stroje za koruzo m peso ter dva lesena valjarja. Ker so naši kmetovalci novim stvarem težko dostopni, je podružnični odbor, ki sestoji iz samih naprednih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov, priredil v nedeljo, dne 27. aprila dopoldne piedavanje o uporabi kmetijskih strojev. PrediaivaJ je strokovni učitelj Franc Malasek iz Grma. Priporočal je navzočim, naj se poslužujejo kmetijskih strojev, s katerimi se poljska dela bolje in hitreje izvrše. Predvsem je priporočal nabavo lesenih valjarjev ter je pripravljen dati vsakomur tozadevne načrte na razpolago. Nakupljene stroje imajo v oskrbi gosp. Anton Globenik v Bršljinu, Anton Avsec v Gotni vasi Janez Kulovec v Vavtivasi in se je treba glede izposojila teh strojev na omenjene obrniti. < (Št. Jernej na Dolenjskem.) Tukajšnja krajevna organizacija samostojne kmetijske stranke je na običajen način razglasila, da je tudi letos, kakor druga leta, preskrbela svojim somišljenikom galico. — Ta galica je došla in se po navodilih krajevne organizacije oddajala pristašem po 10 dinarjev kg. To je bilo dopisunu »Domoljuba« z dne 23. aprila t. 1. dobro znano, ker je gotovo slišal tozadevni nedeljski oklic. — A kaj hočete — dopisun ne bi bil pravi klerikalec, če bi pisal resnico v »Domoljub«, ampak on mora resnico po-tvoritl — Da ni vseeno^ eno robo v trgovini prodajati, ali pa en predmet za kmečko organizacijo oddajati, to bo tudi »Domoljubov« dopisun razumel. Seveda je prav hud poper za klerikalce, če morajo galico v farovžu po 45 ali 46 kron plačevati, krajevna organizacija samostojnih kmetov pa svojim pristašem ravnotako galico po 40 kron preskrbi. Ce je SKS lahko svojim pristašem preskrbela galico po 40 kron, bi jo pač lahko klerikalna tudi svojim, to bo spoznal vsakdo, tudi najvnetejši klerikalec, ker tako počenjanje hudo v žepu boli. Domoljubov dopisun je nekaj časa miroval, a sedaj mu je menda zopet začela žilica nagajati, ali je menda drugi prevzel ta posel; morda stari »ne valja«? (Sladka gora pri Šmarju.) V nedeljo dne 4. maja so bile pri nas razglašene občinske volitve. Ta dan je sklicala naša krajevna organizacija SKS shod, na katerem je govoril tovariš Drofenik. Shoda, kateremu je predsedoval tovariš Franc Nunčii, se je udeležilo veliko število kmetov in fantov. Tovariš Dro-tenik je navzočim opisal sedanji politični položaj in dokazal na podlagi zgodovinskih dejstev, koliko so dosegli za anete naši maloštevilni poslanci v pri-aieri s klerikalnimi. Klerikalci so nam naložili davčna, taksna in druga bremena. ki ogrožajo naš kmetski obstanek. Prav tako je zasluga klerikalcev, da so iobili vlado v roke radikali, kar bi se orez Koroščevega prizadevanja gotovo ae bi zgodilo. Sedaj seveda klerikalci vreščijo nad tistim kozlom, katerega so &ami spustili v vrt, da dela škodo. Zborovalci so obsodili klerikalno izdajalsko početje ter spoznali, da je edina rešitev kmeta v celi državi združitev s srbsikimi in hrvatskimi kmeti. Sklenjeno je bilo. da pri občinskih volitvah ne bomo več volili klerikalnih kimovcev, temveč le zveste pristaše kmetske misii. Na tem shodu pa je bilo ponovno ugotovljeno, da prodira med našim ljudstvom kmetska; misel z velikim uspehom. (Društvo za konjske dirke v Ljutomeru,) ki obstoja že 49 let, priredi v nedeljo dne 11. maja t. 1. svojo vsakoletno spomladansko kasačko dirko združeno z dirko v galopu na dirkališču žrebčarne Cven pri Ljutomeru. (Vinarska in sadjarska šola v Mariboru) je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za prejem učencev in praktikantov. hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od katerih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik pre-dočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, katerega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izjednačenja (unifici-ranja) vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcili. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru za 5 Din za tiskovni skladi, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko-gospodarske stroke. za kar se preplačila hvaležno sprejemajo. (Žežale.) Dne 27. apriia so priredili pri nas klerikalci shod, na katerem je poročal poslanec Vrečko. Povedal ni ničesar stvarnega, le jadikoval je, da se ni dalo ničesar doseči za naše vojake, ki morajo v Macedonijo. Iio*tel je ljudi tudi prepričati, da so bili klerikalci proti kuluku. Samostojnim je očital, da so klerikalce prodali vidovdanski ustavi. Pritoževal se je prav na licemerski način, da stari Pašič ničesar ne dovoli, kar zahtevajo »človekoljubni« in za kmetske interese »vneti« klerikalni poslanci. Prosili so podpore za po toči prizadete, — zopet Pašič ni hotel dovoliti. Nato je prosil navzoče, naj pri prihodnjih volitvah vseeno še volijo »katoliško«. Župnik je tarnal, da je SKS dosegla podporo v koruzi, ki se je razdelila med kmete in meni, da je bila ta koruza na »krivičen« način pridobljena in razdeljena. Menda ne bo stvar s to koruzo tako čedna, kakor je obljubljena klerikalna galica, ki bi imela prispeti iz Ljubljane za ude kmet. podružnice v Žeta-lah! Predsednik je pač pobral denar za galico, a kmetje so jo morali potem v trgovinah iskati, ker jo je predsednik »pozabil« naročiti.- Le pustite, vi klerikalni »poštenjaki« samostojneže lepo pri miru in to naj si predvsem zapomni kaplan Krarjc, ki hoče nadvlado nad kmeti. — Sicer pa je na dan shoda grmelo, a Žetalani pravijo, ako na dan klerikalnega shoda grmi, da potem rade gobe rastejo (Smrtna kosa.) V nedeljo je preminul po kratki bolezni v 31. letu svoje starosti v deželni bolnici v Ljubljani g. Jože Krvina, posestnik na Dobravi št. 1 pri Ljubljani. Pogreb, ki se je vršil v torek iz hiše žalosti na pokopališče na Dobravi je pokazal, kako splošno je bil rajni priljubljen. Bil je vzor gospodarja ter skrben oče. Zapušča ženo in dva otročiča. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu, ostalim pa naše sožalje. (Zaprta tobačna tovarna.) V Mo-starju so zaprli tamošnjo tobačno tovarno radi slabe razprodaje tobaka in odpustili skoro vse delavce. Tako naša vzorna državna uprava skrbi, da v Jugoslaviji ne bo manjkalo brezposelnih ljudi. (Toča v dubrovnlškem okraju.) Pretečem petek je po dubrovniškem okraju (Dalmacija) padala toča, ki je napravila veliko škode zlasti po oljčnih nasadih, na trtah in tobaku. Tako se ne damo. (Iz Krške doline.) Med vojno in po vojni smo imeli tako neredno poštno zvezo, kot bi bili v Albaniji ali Sandžaku pod turškim gospodarstvom. Letošnjo zimo je ta nerodnost in škandaloznost poštne uprave dosegla višek, ko je neka nemškutar-ska rodbina upravljala to progo. Po dolgem času in vsled pobude vseh poklicanih faktorjev ter javnih kritik v časopisju, se je ljubljanska poštna uprava odločila prevzeti to progo v lastno režijo z državnimi avtomobili. Zdaj ta pošta med Brežicami in Novim mestom vozi brezhibno, v splošno zadovoljnost prizadetih krajev in potujočega občinstva. Niti pred vojno nismo imeli tako rednega poštnega prometa, kot je nastal sedaj po prvem aprilu v lastni režiji obratnega vodstva ljubljanskega poštnega ravnateljstva. To se mora priznati. Ali v državni upravi se je menda ugnezdil princip, da zadovoljnosti ne sme biti v naši državi. Niti v eni panogi \ Kakor v zasmeh vseh naših interesov izjavlja sedaj direkcija pošte in brzoja-va, da je biia uvedba imenovane poštne zveze samo začasna in razpisuje zopet dražbo poštnih voženj na tej progi po zasebnikih, ki zopet ne bodo mogli vršiti rednega prometa, kot ga imamo danes. Ali smo res že tako daleč, da niti v važnih prometnih zadevah ne sme biti ljudstvo zadovoljno? Ali hočete še tu izpodkopati ljudsko zaupanje v izboljšanje naše javne uprave? Čemu zopet preminjate in na slabše obračate, ko je zdaj red tu in smo z obstoječim zadovoljni? Ne, tako ne pojde in tako se ne damo! Vsa javnost se mora združiti proti takemu postopanju. Poslanci vseh strank: na plan! ---- Pregled tedenskih dogodkov. Sreda, dne 30. aprila. Kralj je sprejel v enourno arvdijen-co predsednika nar. skupščine Lj. Jo-vanoviča. Politični položaj v Beogradu je neizpremenjen. Četrtek, dne 1. maja. Naša vlada je priznala Grško republiko. — Vladna kriza se približuje koncu, politični položaj postaja vedno živahnejši. — V Rumuniji postajajo nemiri vedno večji; namerava se proglasiti vojno stanje po celi državi. — Razmejitvena dela v Albaniji so se pričela. Sobota, dne 3. maja. Radlčevi poslanci so se vrnili v Beograd. Glavni odbor HRSS je imel v Zagrebu sejo, na kateri se je sklenil takojšen vstop v vlado, ki bo odgovarjata njihovim zahtevam. Nedelja, dne 4. maja. Zasedanje narod, skupščine je od-godeno do rešitve krize. — Davidovič je bil na dvom in se je posvetoval s kra!ienj,o položaju. — Amerikanci bodo vrnili Nemcem zaplenjeno imovino v vrednosti nad 10.000 dolarjev. — Torek, dne 6. maja. G, Davidovič je bil včeraj trikrat pri kralju. — Vlada je sklenila nastopiti proti Nemcem in Madžarom. Prepovedala je nekaj njihovih glasil, ki izhajajo pri nas. Pri volitvah v nemški državni zbor so dobili največ glasov socijalni demokratje in desni nacijonalisti. — Zadružništvo. (Ekonom, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z.) izplačuje glasom sklepa II. rednega občnega zbora za leto 1923 6 odstotne deležne obresti. Vsak član naj pride z zadružno knjižico v zadružno pisarno ter dvigne odpadajoče obresti. Članom iz oddaljenejših krajev priporočamo, da zbere eden ali drugi član vse zadružne knjižice iz domačega okoliša in pride na to za celi dotični okraj v Ljubljano ter dvigne obresti za vse zadružnike iz domačega okraja. Umestno bi bilo, da to delo prevzame vsaka kraj. organizacija 'SKS. Istotako naj se zglase vsi oni. ki zadružnih knjižic mogoče pomotoma še niso prejeli. — Obenem opozarjamo vse delničarje »starega« Ekonoma, delniške družbe v likvidaciji, ki svojih delnic še r.iso dvignili, da naj iste prepišejo kot deleže k zadrugi Ekonom ali pa jih dvignejo. Tržna eoroola. Žito. (Tedenski pregled.) Dovozi na trg so bili v minulem tednu precej skromni, zato so se cene pričetkom tedna učvrstile. Ker pa naši pridelki še vedno ne konvenirajo v večji meri za izvoz, in ker so kupci zelo vzdržljivi, so cene proti koncu tedna zopet popustile. Na vsak način bo treba znižati izvozne carine in pa prevozne stroške za naše pridelke, če hočemo, da si obdržimo zunanje trge. To bi bilo zlasti važno za koruzo in moko. Slednja bi mogla potem konkurirati z italijansko moko, ki je precej slabša od naše. — Promet je bil srednji, mestoma celo slab. Trgovalo se je z vsem, edino v otrobih in fižolu je bila ponudba slaba. Kakih večjih sprememb v cenah ni bilo. Novi Sad, 3. maja. Pšenica 315 do 320, .ječmen 330 do 340, oves 250 do 255, koruza 227.5 do 247.5, moka »0-g« 500, »0-gg« 510, »2« 450, »5« 380 do 390, »6« 330 do 332.5, »7« 280 do 290, otrobi 210 do 215 dinarjev. Dunaj, 2. maja. Pšenica domača 3375 avstr. kron, domača rž 2150, oves 2950 avstrijskih kron. * Vinogradniške potrebščine. Zagreb, 1. maja. Modra galica 9.5— 10.5 dinarjev za kilogram franko Zagreb, žveplo 3.25—4.25 dinarjev za kilogram, rafija 11—13 dinarjev, natrijev triosulfalt 6.50—7, galun 5—5.50 dinarjev za kilogram. Umetna gnojila. Zagreb, 1. maja. Superfosfat 115— 120, kalijeva sol 150—155, apneni dušik 325—330, Thomasova žlindra 150—160 dinarjev za 10 kg. Razne vesti. Požar v Dravljab. V noči od J. na 4. t. m. je okoli 11. uie izbruhnil pri posestniku Antonu Ku-šarju v Dravljali štev. 18 požar. Marija Ravnik, sosedova hči je ribala tisti večer doma stanovanje. Okoli enajstih pa je nesla škaf umazane vode ven in je opazila, kako se kadi iz slamnate strehe sosedove hiše. Takoj nato je švignil plamen iz strehe. Dekle je začela klicati ljudi in je prebudila tudi v goreči hiši spečega Pavla Mavriča in Franca Kušarja. Z veliko težavo so nato rešili pohištvo iz plamena. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Zg. Šiške, Dravelj, Št Vida in Gline, vendar je ogenj uničil hišo do tal. Hišo, ki je bila večjim delor.i zgrajena iz lesa, je kupil Anton Kušar lansko leto za 30.000 Din-. Zavarovan je bil za isti znesek. POŽAR NA LIPOGLAVU. V nedelo zjutraj ob pol 1. je jel goreti skedenj nekega posestnika na Malem Li-poglavu. Ogenj se je mahoma razširil na sosedni hlev in kaščo. Požar je opazil najprvo posestnik Predalič v četrt ure oddaljenem Velikem Lipoglavu. Ko so Predaličevi prihiteli na Mali Lipoglav, je tu še vsa vas spala in nihče ni opazil požara. PredaUčevi ljudje so zbudili domačine in jeli gasiti. Gasilno delo je bilo zelo težavno, ker na Lipoglavu ni vode. Posrečilo se je ljudem obvarovati sosedne hiše pred požarom, gori imenovani objekti so pogoreli do tal. V hlevu so zgorele tudi tri svinje. Ogenj je pogasil dež, ki je jel padati ob pol dveh. Prizadeti posestnik je bil sicer zavarovan, toda zavarovalnina 3000 Din je tako neznatna, da niti od daleč ne more pokriti škode. Samouboj mlade dekiice. Pretečeno sredo je izvršila mlada deklica v Ljubljani v Gorjupovi ulici samouboj na ta način, da je skočila iz tretjega nadstropja neke hiše v Goru-povi ulici na dvorišče in je obležala mrtva. Ugotovili so, da je mlada samo-ubijalka Mira Kranjc, ki je bila v zadnjem času nameščena pri zagrebškem policijskem ravnateljstvu. Prvotno so domnevali, da je storila ta obupen čin radi tega, ke;1 je bite odpuščena iz službe. Pozneje pa se je zvedelo, da je zapustila službo svojevoljno. Bila je baje zaljubljena v nekega mladega uradnika in je zadnje čase ta ljubezen nekako pešala. Poleg tega je bilo dekle živčno bolno in ni izključeno, da jo je trenutno slabo razpoloženje gnalo v smrt. Pri padcu si je zlomila tilnik in razbila lobanjo. Strahovit cikfon v Ameriki. V Georgiji in Južni Karolini je divjal strahovit ciklon, ki je napravil zelo qgromno škodo. Orkan se je raztezal na 100 kilometrov široko. Porušenih je mnogo mostov in podrtih na stotine hiš. Škodo cenijo na 100 milijonov dolarjev. Število mrtvih znaša 150, ranjenih in pogrešanih i;a okoli 700. Po zadnjih vesteh je divjal ciklon tudi med Florido in Louisiano in ni pustošil samo Geor-gije in Virginije, ® Edino najboljši šivaini stroji | ® in kofcssa « © Q s 'osip Peteline a11 l\\M\m, Ss. Petra nasip 7 (blizu Prešernovega spomenika za vodo) znamke 6KITZNER in ADLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic ciooa kupe! strojev brezplačno. Istotam igle, olje,- posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila. STRAŠEN ZLOČIN V ČEPOVANU. Dva slovenska iašista ubila s kamenjem sovaščana. Iz Cepovana nam poročajo: O žalostnem dogodku moramo poročati iz naše vasi. Predpretečeni torek so pili v gostilni fantje in možje. Med njimi so bili tudi Šuligoj Filip Jožef šuligoj. pok. Ivana, in Jožef Murovec, Meri Jožefom Šuligojem in drugima dvema omenjenima se ie razvil pogovor o politiki;-pričkali so se, kdo ima prav in kdo nima; prav. Vsak je zastopal svoje- stališče. Jože šuligoj je zagovarjal svoje slovensko, drugi pa fašlstovsko poutiko. Beseda je dala besedo in kontno so se spoprijeli. Med tem so prispeli orožniki, ki so napravili mir in postavili vse tri na cesto. Na cesti pa je bil Jože Šuligoj napaden s kamenjem. Zadet od več kamnov je ubogi Jože obležal — mrtev na cesti z razbito črepinjo. Napadalca sta bila aretirana in izročena sodniji. Ljudstvo je ogorčeno nad tem nečloveškim dejanjem. P. n odjemalce opozarjamo na današnji oglas tvrdke Josip Peteline. ČUDOVITO PAMETNA OPICA. Ameriški listi objavljajo značilno dogod-bico o živalski pameti in zvestobi. Dogodek je ta-le: James Wide, železniški čuvaj v Južni Afriki je bil povožen od vlaka, ki mu je odrezal obe nogi pod koleni. Železniška uprava mu je nakazala službo obratnega čuvaja v Ultenhage, kraje v bližini Porth Elizabeth v Južni Afriki. Wide je stanoval v hišici, ki je bila zelo oddaljena od čuvajnice in ker je težko hodil. si je zgradil majhen voziček, s katerim se je vozil od hišice k čuvajnici in domov. Nekega dne je kupil Wide veliko opioo, ta-kozvanega »babuna« v nadi, da mu bo morda koristil pri poslu. In ni se motil. Opica, ki jo je imenoval John, se je kmalu udomačila, postala je zaupljiva in kmalu se priučila vsemu delu, ki ga je opravljal Wide. Zanimivo mu delu, ki ga je opravljal Wide. Zanimivo je biio zlasti, kako je Jon čakal vedno na prihod vlaka ter je strojevodji, ki je dajal tozadevne signale, vedno prinesel ključ, ki ga je slednji potreboval za otvoritev skladišča, v katerem se je nahajal premog. Kmalu je John opravljal tudi vso čuvajsko službo. Ko je dobro vedel, kateri ročaj ima premakniti, lokalni premikač, dočim je Wide potegnil in preokrenii drugega. Ko je vlak odpeljal, je opica vestno prestavila premikač v prejšnji poiožaj. Poznal je natančno vse signale ter debro vedi, kateri ročaj ima premakniti, ravno kakor njegov gospodar. To delo Se bilo zelo naporno, kajti težke premikače je bilo treba radi številnih vlakov premikati skoraj brez prestanka. Poleg vse železniške službe je opravljala opica tudi delo na vrtu. »John« se je razumel na vrtnarstvo tako kot njegov mojster. Čistil in odnašal je plevel in navlako z vrta in pri namakanju je gonil sesalko, dočim je Wide škropil vrt. Nekega dne si je W!de pri delu poškodoval roko. Cel teden dni je zanj opravljali vse posle »John«. Ob drugi priliki je grozil neki železničar čuvaju. John- se je zapodil vanj in ga treščil ob fla. Urnih krač io je železničar odkuTil. Takoj izpočetka, ko je pričela opic? delati pri signalnih napravah, je prišlo s strani potnikov mnogo protestov, češ, da se s tem ljudje izpostavljajo prevelikemu riziku. Toda tekom vseh devetih let. v katerih je opica opravljala čuvajniško službo, ni napravila niti najmanjše pogreške. Po dolgih letih zvestega dela in službovanja se je lotila opice jetika. Wide jo je za časa njene šestmesečne bolezni negoval in ji stresel kakor človeku, toda vsaka pomoč je bila zaman in opica je poginila. Wide je dolgo časa žaloval za njo, ki mu je bila toliko časa zvest družabnik, prijatelj in pomočnik. M^pof^iijBtB, ^otfr-Jd- stvo, katero prežene Vaše boiečine! Poizkusna pošiljka Din 27'—. — Lekarnar Eug. V. B>U«r, Stubica Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska Ilirska posojilnica, sprejema hranilne vloge po 8%. Večje in stalne vloge do 12%. Le najboljše blago mora f^J imeti na razpolago Vaš trgovec, zato zahtevajte od njega pri nakupn le „META" sladno kavo. prvovrstna, 98/99% garantirana, nemš. kakovosti znamke ,,Johannisthal" v egalizi-ranih sodih po 100. 250 in ,100 kg po Din 9.40 za kg franko Ljubljana, vedno na zalogi pri tvrdki Stanlco Florjanžič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. g^jevepete in naj Vam Vaš čevljar nabije na čevlje, ker s tem ne prihranite samo denarja, temveč si čuvate noge in čevlje. & & m & L« ea«