Snopič 15 . V Gorici, 31. marca 1896 . Cena 25 kr. Cena naročnikom za 12 snopičev : 2 gld. 40 Kr. njiznica za mladin o USTANOVILA „ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV ” Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabr§éek. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezani h snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol . V GORICI. Tisk. in zal. „Goriška tiskarna” A. Gabršček, 1896 . Kratke pripoesti za otroke stare 6 do 10 let. Po Francu. Wiedemannu POSLOVENI L ANTON BREZOVNIK, učitelj. V GORICI. Tisk in zal, ,,Goriška tiskarna'' Gabršček . 1896 . Kako se je Frtr~cek spravljal spat. Francek je bil skoro tri leta star, pra v ljubezniv in krotek deček. Z njegovim šegavim vedenjem so imeli stariši, bratje i n sestre največje veselje . Ko se je jelo mračiti, šel je France k k svoji mizici ter se vsedel na klop. Sedel je mirno, k večjemu je iskal s svojimi malimi očesci mater . Brž ko ga je mati tam videla, prinesla mu je skledico mleka in košček kruha. To je bila Francekova večerja. Použil jo je tiho in mirno. Ko se je najedel in napil, vedel je, kaj mu je storiti. Vstal je in poiskal mater. Ko -- 6 jo je našel, prijel jo je za krilo ter rekel : «Marna, mama. Fansek tuden! Fansek pat ! Fansek pat! Dol, dol! » Pri teh besedah potegoval je za svojo suknjico, in to se j e reklo : «Mama, slecite me ! » Dobra mati pa je svojega malega ljubčk a tudi razumela. Saj jo je vsak večer isto prosil. Vsedla se je torej in vzela malčka v naročje . Francek pa je položil svojo glavico z zaspanimi očesci na materino srce ter pustil, da je storila mati ž njim karkoli . Mati mu je odvezala predpasnik, slekl a obleko, eevljieke in slednjič tudi rdeče nogaVlčice~ je- pomagal tudi sam nogavice vleči. Če mu ni šlo vse dosti hitro izpod rok, klical je : «Hi-i! hi-i !», kakor kak voznik . Na to mu je mati oblekla še ponočn o srajčico . Sedaj je bil pripravljen za postelj . Po leti se je včasi še sprehajal po sobi gor in dol. Bila mu je namreč posebna radost , capljati z golima nogama po gladkih tleh . Naposled ga je prijela mati za roko i n ga peljala k očetu . Oče je navadno sedel o tem času pri peči in puhal iz svoje dolge 7 pipe gost dim . Ko je slišal, da pride mal i France, .postavil je pipo na tla ter stegnil eno nogo pred se, da je lahko Francek p o njej splezal k njemu . ( rekó vsi veselo, «storimo to , storimo ! » «A, kako naj to napravimo ?» vpraš a Milko. «Vprašala bom doma mater», reče Vid a hitro. «Moja mati nam bo že prav sveto vala. Jutri vam potem povem, kaj poreče mati» . «Prav, stori to, stori ! » rečejo vsi nakrat. Ljubih božičnih praznikov veselé se vs i otroci. Veseli se jih tudi najubožniše dete, da-si dobro vé, da mu ljubi Božič le malo kaj prinese. Tudi naši ubogi vaški otroci so - 79 se veselili vsako leto tega lepega praznika. Toda tako željno ga niso še nikdar prib,kovali, kakor letos. Zakaj? Letos bodo o n i — obdarjali . Sveti večer je prišel. Vse sobe Velesnikovega stanovanja so bile lepo razsvitljene. V eni sobi se je Mikalo veliko božično drevesce. Pred eno uro je dobila Ljuboslava od svojih starišev božičnico . Bila je osma ura zvečer, ko pride množica otrok tiho v tovarnarjevo hišo . Hišni oskrbnik je vedel, kaj in kam želijo. Tiho jih pelje v malo sobico v prvem nadstropju . Sredi te sobice je stala okrogla miza . Na to mizo razložijo otroci svoje darove ter ji h uredijo. A godilo se je vse tako tiho i n brezšumno, da jih ni mogel nihče slišati. Ni še preteklo pol ure in vse je bil o lepo razdeljeno in razobešeno . Oglejmo si nekoliko te darove ! Sredi mize stoji mala smrečica . Na vejah visi nekaj pobarvanih jajec, suhih češpelj , dve rudeči jabolki, nekaj pozlačenih orehov, nekaj zvezdic iz belega in rdečega papirja, - 80 dva zavitka lešnikov, en angelj in še nekaj drugih rečij. Tudi štiri svečice so gorele na smrečici. Bili so to mali deli voščenice, katero so si otroci izprosili od nekega tovarniškega uradnika . Pod božičnim drevescem zagledam o igelnico, ta je od Nežice, ker je njen oče strugar ; malo blazinico za šivank e iz zelenega sukna z rdečimi robci, naredil a jo je Rezika ; brisalo za črnilo, to je naredila Zorica iz Črnega sukna ; tri n avitke za sukanec od Vojteha ; par nogav i c z a p u n i c e, spletla jih je mala Jelica ; prstan iz belih in rdečih biserov, zgotovil a ga je Ivanka ; lasno iglo z lepo črn o stekleno glavico, to je darovala Anica ; ona pa jo je dobila za god od svoje tete ; z n amenik z a knjigo iz zelenega papirja, zgoraj malo izrezljan, to je daroval ubog i Blažek m o ž i č k a iz porcelan a, priložila ga je vida, bil je njena edina igrača ; r o žm a r i n ov vrh od Lizike, drugega jej mati ni mogla dati ; majhen košek, spletel ga je Milan, kajti njegov oče je bil košar ; - 81 medenega konja od Micike ; dala je za-nj zadnja svoja dva krajcarja, in. slednjič natlačeno veverico ; Vitko jo je ujel, ubil in natlačil z žaganjem . To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila . Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosil i so hišnega oskrbnika, da jih spusti zope t domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo . Odšli so zopet tiho, čisto tiho. A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci ?» vpraš a jih hišni oskrbnik. «Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila» . «Ne», odgovore otroci, «naši stariši s o rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove» . Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž nj o njeni stariši . Začudeni obstojijo vsi trije pr i vratih ter gledajo to božično darilo . Niso si mogli razložiti., kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni . G - 82 'Vsi so se sedaj močno začudili ; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot , vsem trem so stopile solze v oči . «Oh, ti pridni otroci !» vsklikne Ljuboslavi.na mati večkrat. «O ti dobri otroci !» Ljuboslava p a je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj on i dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala : «Od koga je to-le ? » «Ljubi oče in ljuba mati», reče naposled, «rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim» . «Le povej, draga Ljuboslava», odgo vori oče, do sedaj nas še nisi nikda r razžalila» . «No, tedaj vam povem! Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi da rovi veliko, veliko veselje. Pa t e h-le darov se še veliko srčnejše veselim ! » «To sem pričakoval, ljubo dete», d é oče, «in jako me veseli, da je tako . Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi » . - 83 Ko čez nekaj dnij Ljuboslava vendar-l e izvé, eegav je bil ta, eegav oni dar, ni si mogla kaj, da ne bi povabila vseh teh otro k k sebi v sobo. Dala jim je kave, potice, jabelk, orehov in drugih takih reeij. Vrh tega so igrali do večera skupaj . Pred odhodom pa še podari oče vsakemu otrok u nov, trd goldinar. To je bil veseli dan za sirotke. Gotovo ga vse žive dni niso pozabili ! SiJ a. a) Zakaj so jo naredili. Mali Zorko je bil edini sin svojih starišev. Njegov oče je bil zdravnik, zato p a tudi ni bil mnogo doma, ampak so ga po klicali zdaj k temu, zdaj k onemu bolniku . Bila je torej večinoma mati sama s sinko m doma . Lasi je mati Zorka jako rada imela , morala se je vendar prav pogosto ž njim jeziti. Zakaj? Zato, ker je Zorko ni hote l ubogati. Dobro je vedel, kaj mu je bil o 6* - 84 prepovedano in kaj ne, kaj sme storiti i n kaj ne . Toda storil je navadno ono najraje , kar mu je bilo prepovedano. Sedaj je splezal na klop ali celó na mizo, zdaj se je igral z žveplenkami, zdaj je „ .,križljal” z ognjem, zdaj se valjal v novo oprani obleki po tleh , zdaj je plezal po drevju ter trgal obleko , zdaj všeipnil mačko za rep, da je žalostno zamijavkala i. t. d. Takih rečij, se vé, mati ni mogla trpeti. Kadar je ueinil kako tako no' ost, okregal a ga je. A te besede so šle pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Komaj ga j e okregala, ueinil je že novo napako . Ker torej besede niso pomagale, mora l je v kazen stati včasi celo uro ali še dalj e v kakem kotu . A ker se porednež za tak o kazen niti zmenil ni, nego se celó posmehoval, obsodila ga je, da je moral po cel e ure pri mizi sedeti ter perje pukati. Tako pokanje pa je za otroke, posebno za žive dečke, sila dolgočasno in sitno delo, ker zraven niti močno dihati ne smejo. Vsak si torej želi, da bi prej ko slej bil rešen take kazni . - 85 - Tudi našemu Zorku je bilo tako pukanje strašno grenko delo, huda kazen. Ko jo je pa prestal, hejsa! bil je zopet prejšnji . Kakor hitro je mogel, ukrenil je zopet kak o norost . «Kaže se», pravi mati žalostno sam a pri sebi, «da Zorka tudi ta kazen ne po boljša. Morala ga bom še ostreje kaznovati» . Ko je kmalu potem iz same objesti pretepel nekega dečka, pové mati to gospodu učitelju in ga poprosi, da bi Zorka prav ostro kaznoval . Učitelj ga prestavi na tri dni v „érno klop” . Bila je velika sramota za vsakeg a otroka, kateri je bil obsojen v to klop. Zato je gospod učitelj mislil, da spravi to osramočenje Zorka na pravo pot. Da, te tri dni je bil res priden. Četrti dan pa je že pri sosedih razbil okna. Zgodilo se je ravno neko nedeljo zjutraj . «Pridi noter, Zorko !» ukaže mu mati. «Danes ne dobiš o poldne nič jest in ves dan m i ne smeš iz sobe» . - 86 Zorko se namrdne ter prosi mater od puščanja. Toda mati se ne dá preprositi in tudi oče je pritrdil, ko je prišel domov ter zvedel, kaj Zorko počenja. Oče in mati se vsedeta h kosilu, Zork o pa stopi za omaro ter žalostno in poželjiv o pogleduje na mizo, kjer stoje najboljše jedi : pečene jerebice z ukuhanim sadjem, pečenko s solato, močnate jedi i . dr. A Zorko ni le sedaj nič dobil, nego tudi male fužine m u mati ni hotela dati, da-si jo je milo prosi l ter obljuboval, da bo zanaprej priden i n ubogljiv. Gladovati je moral do pozne večerje. S solznimi očmi jo je povžil. Toda — kdo bi si mislil! — da-si se mu je godil o ta dan hudo, zeló hudo, pozabil ga je vendar kmalu. Že tretji dan potem je uganjal Zork o zopet svoje porednosti in norosti. Ko mati vidi in izve njegove nove hu dobije, prestraši se ter reče sama pri sebi : «Ne, to je že preveč, kar Zorko počenja . Ne poboljša ga ne graja, ne ječa, ne osramočenje, ne glad. Še ostreje ga moram kaznovati. Zorko hoče imeti na steno — » - 87 Mati ni izgovorila zadnje besede, vendar e sklenila, že jutri si priskrbeti » eno" . b) Kako so jo naredili . Ko je bil drugi dan Zorko v šoli, obleče se mati, dene slamnik na glavo, vtakne noži č v žep ter gré od doma . Kdor bi ji bil pogledal bolj v obličje, spoznal bi bil takoj , da ima težko pot pred seboj . Čelo ji je bilo zgrbančeno in iz oči odsevala je globoka žalost. Ukrene jo skozi trg k Njižnemu griču, kateri je bil čez in čez z listnatim drevje m in grmičjem obrasel. Ko tako zamišljeno koraka naprej, po zdravi jo nakrat moški glas : «No, dobro jutro, gospa ! » «Dobro jutro, gospod sodnik !» odgovori mati s prisiljeno prijaznostjo. Bil je ta gospod okrajni sodnik v tem trgu, star, častitljiv mož s sivimi lasmi . «Kam pa že tako zgodaj, kam, gospa zdravnikova 2 » «Tje v gozd, gospod sodnik» . «Tako zgodaj že v gozd? Gotovo si hočete danes sami za kosilo nabrati gob» , šali se dobri gospod . «Ko bi imela t a k namen, gospod sodnik, šla bi rada. A tako — » «No, no, gospa, kaj pa je? » «O, gospod sodnik! Današnja moja po t e za mater sila žalostna» . «Ali je kdo zbolel pri vas, da grest e nabiral gozdnih zelišč za čaj? » «Žal, da imam bolnega otroka doma. A ni bolan. na telesu, nego tare ga nek a čisto druga bolezen. In res sem namenjena, mu nabrati zdravila, toda ne gozdnih zelišč , nego gozdnih šibi c » . «Ne razumem vas, gospa. Kaj mislite s tem ? » «Oh, ljubi gospod, sram me povedati! » «Kako vas more biti mene sram ! Saj smo si vendar dobri znanci! Naj bo, kar hoče, le povejte mi! » «No, povem vam torej vse ! Z o r k o me noče ubogati. Kaznovala sem ga — 89 — že na razne načine, pa vse I ne pomaga. Če tudi ga danes kaznujem zaradi kake po rednosti, stori jo jutri zopet. Zatorej sem sklenila, postopati ostreje proti njemu i n ravnokar sem namenjena v gozd po — šibo» . «Tako je prav, gospa ! To me veseli . Ne veseli me, da imate neubogljivega otroka, nego veseli me, da ste tako stroga mati . Jaz vedno trdim : Ostre matere so najboljše ! » «Tega mnenja sem tudi jaz, gospod . Kaj bo iz otroka, kateri niti svojih stariše v ne uboga, ki mu vendar le dobro žele ! ? Zato je boljša zdaj šiba, kakor poznej e žalost in skrbi ! » «Res je, res, gospa! Ko bi me mo j rajni oče ne bili večkrat prav hudo pre . . — saj me razumete, gospa — kdo ve, kaj bi bilo iz mene. Pomislite dalje na moj a dva sina. Oba sta mi zdaj na čast in veselje . Ona sta mi ponos v mojih starih dneh. Pa kako sem ju strahoval, ee m e nista ubogala! Konec zadnje šibe še zdaj visi za ogledalom v moji sobi. In kadar pride starejši sin domu ter jo zagleda, vselej reče : «Oče, tej reči tam gor, sem velik o hvalo dolžan ! » «Gospod sodnik! Veste, da irnam Zork a zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo «brezovega olja» , da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati» . ((Vi ste pametna mati, gospa. Res , vselej me veseli, če pridem v kako hišo , kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom . Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko j e rekel : «Kdor svojega otroka ljubi, ta g a tudi kaznuje» . «Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače prid e Zorko iz šole, predno bo šiba doma» . «Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic» . Mati se je sicer brmila, toda sodni k se ni dal odpraviti. Šel je zraven . Ko sta došla v gozd, vzame sodnik nožič in nareže potrebnih in primernih brezovih šibic. Mati je le gledala, kako je sod - 91 nik nabirat šibe. Vendar so ji stopile de bele solze v oči. Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodo m sodnikom domu . Doma poveže nabrane vejice skupaj i n šiba je bila gotova . c) Kaj so ,njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo z a svoje otroke, toda tako malo, da ni trud a vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. - Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislita si je : otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga . Zorku se ni niti sanjalo, kaj se j e spletlo doma v tem, ko je bil on v šoli. Ni mu bilo znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svoj o šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in m u reče : <