SPIJEMO, pa gremo STUDENT razkriva celotno ozadje ukinitve Tribune. Komu zvoni na strani 2? Ne joci, Eva Duarte! Še pol leta nas loči od predsedniških volitev, novi predsednik pa je že znan. SAMOMOR Tokrat razmišljanja o samo(u)moru. Stran 13. Postanite odvisni! Berite o odvisnosti take in drugačne vrste v Torišču na str. 12. Potniki za Torino Kdo, kdaj, ka), zakaj in še več o slovenskih potnikih pripravljenih za Torino. preberite na strani 8. Ekskluzivno pa za vas dodajamo še "art" spisek, ki ga bodo zapakirali v mobilne potovalne priprave. RAZPIS za Študentsko kratko zgodbo najdete na strani 10. Poleg tega, da vas opozarjamo, da se datum razpisa z vsako besedo približuje, v novinarskem žargonu rečeno dnevu oddaje, mimogrede zelo nepriljubljena fraza, smo za vas ponatisnili vsa pravila in možnosti za pravilno in pravočasno oddajo. Literati na plano! adnje čase se mi dogaja, da sem ' pogosto slabe volje in nezadovoljen s svojim novinarskim delom, saj mi vseskozi nekaj hodi narobe. Zbprno pri vsem tem pa je to, da zaenkrat še nisem uspel ugotoviti, kaj je tisto, kar me spravlja v negativno razpoloženje. Je to morebiti stol, na katerem sedim in ima negativne vibradje? Je kriv slab zrak v prostoru uredništva na Kersnikovi? Zdi se mi, da človek glavobola običajno ne more dobiti zgolj zaradi slabega stola ali zraka, kajti bolj verjetno je, da so za slabo počutje krivi ljudje. Če so slabi, je seveda vprašanje, na katerega si lahko odgovorite kar sami. Jaz sem namreč že prepričan, da je v mojt okolici kar nekaj ljudi, ki bi me z veseljem pospremili in mi zaželeli "zbogom". Razlog za to je povsem razumljiv in tiči v novi uredniški politiki študentskega časopisa, ki temelji na načelni kritičnosti do aktualnih družbenih in političnih vprašanj, kar seveda pomeni tudi pozorno spremljanje in neprizanesljivo ocenjevanje dela študentskega parlamenta in študentske vlade. Slednja je zaenkrat še nekoliko pasivna - njen resorni minister za založništvo pa je sploh med najbolj pasivnimi -, toda spomnimo se samo izjave bivšega predsednika študentske vlade, da bo Tribuna zgolj še informativni časopis, se pravi nekaj takega kot je revija Mesečni statistični kazalci, ki jo izdaja Vladni urad za statistiko... Ob tovrstnih primerjavah je razlogov za slabo počutje torej več kot dovolj, saj stvari v vsakem pogledu niso takšne, kakršne bi morale biti. Pravzaprav je trenutno stanje v državi še najbolj po meri slaboumnim medijskim škandalom, v katere je vpleteno tudi nekaj nekoč kolikor toliko racionalnih novinarjev; le-ti se namesto z družbenimi in političnimi vprašanji zdaj ukvarjajo le še s tračarijami rumenega tiska, s čemer pa so hote ali nehote zapravili vso svojo zanimivost in avtentičnost, da o verodostojnosti ne govorimo. V nastali situaciji je potem zelo težko najti kar koli resnično spornega ali vprašljivega, zato je vsaka "zanimivost" več kot dobrodošla. Še posebej to velja za znamenito Študentsko organizacijo univerze (ŠOU), ki smo ji v tokratni številki posvetili posebno pozornost, četudi bo marsikdo temu oporekal, češ da si ne zasluži nikakršne pozornosti. Nekateri so celo prepričani, da bi ŠOU morali obvezno razpustiti, kar težko verjamem; le od kod bi pa potem mnogoštevilni pomočniki, namestniki, strokovmi sodelavci, svetovalci in pooblaščenci za sončno upravo črpali svoje honorarje, dotacije, sponzorstva in ostale finančne transakcije, ki se - o tem govorijo že snažilke na mariborski univerzi -pogosto opravljajo po sila sumljivih poteh. Toda že spet se približujem temi, o kateri nima smisla govoriti, namreč korupciji in podobnih "zadevah", ki so za resno raziskovalno novinarstvo preveč metafizično neotipljive, da bi človek pričakoval kakršen koli konkreten rezultat... Pač pa sem nedavno doživel sila konkreten rezultat, ki ga je prek poslanca ŠP Urbanije posredovala komisija za založništvo in javna glasila, in sicer, da morajo na Tribuni do besede priti tudi "levi novinarji". Izraz "levi novinarji" mi je nemudoma povišal pritisk, zato sem eminenci katoliških poslancev nemudoma razložil, da se na Tribuni zaenkrat še ne delimo po takšnem ključu. Zaradi mene smo lahko vsi levičarji, če nam bo potem kaj bolje. Sploh me tovrstna besedičenja okrog tako butastih vprašanj čedalje bolj živcirajo. Koga pa še briga, kdo se ima dandanes v Sloveniji za levičarja: študenti se sicer radi prištejemo k levici, a predvsem zaradi prestiža, saj so nas vedno učili, da se pač bolj spodobi biti levičar. (Morda ravno zato danes tako primanjkuje desničarjev?) Bolj kot tovrstna vprašanja bi nas moralo v tem trenutku zanimati napovedano povišanje avtomobilskih zavarovalnin za lastnike med 18. in 25. letom, ki bo prizadelo (tudi) študente. Napovedano povišanje zavarovalnin za 35% je morebiti res diskriminacijsko z vidika 14. člena ustave (enakost pred zakonom), toda obenem je tudi nadvse dober pokazatelj obnašanja liberalne države do svojih študirajočih državljanov. Lani so nam hoteli perfidno ukiniti bone, letos nam obljubljajo podražitev avtomobilskega zavarovanja, drugo leto pa... Odnos oblastne nomenklature do študentov je zadnje čase zelo aroganten in nesramno ignorantski. V takšnih razmerah je le še vprašanje časa, kdaj se bo našel dovolj sposoben študentski politik in organiziral kako bolj odmevno protestno akcijo, ob kateri bo končno tudi stranki, ki je na oblasti že (pre)dolgo, postalo jasno, da njen brutalni liberalizem postaja že preveč škodljiv in socialno nesprejemljiv. Ravno ta stranka se tudi vseskozi hvalisa s svojo sredinskostjo; je skratka nekaj takega kot so Bum Neodvisni (Jože Vozelj). Omenjeni stranki torej nista ne levi ne desni, ampak sredinski. No, če je tako, potem jima lahko že na prvih študentskih demonstracijah pokažemo, kaj si mislimo o njih - z dvignjenim sredincem, kajpak. DEIAN STEINBUCH - PF tudent študent študent tudent študent študent Pijanderlič jc ob okisku i t a l i j a n s k i h parlamentarcer skoraj zakuhal diplomatski škandal, saj je visoke goste narkotiziral s svojim zadahom. (mamma mia, sljivovica molto močmipress) Vili Granda - Ričv sejepa d o l g o t r a j n e m prigovarjanju Mamme Pekke končno odločil postati pravoveren kleri-kalec. (ne bo več nosil belih nogavic press) Člani Vozljevega khina so se po burni polemiki odločili Davidu Ipavcu - Duchovnyku zaradi neuklon-Ijive drže končno napovedati vojno. (urednik Tribune se je odzval z gladovno stavko press) Opozicija je končno zavzela Beligrad. jezavzdihnil kranjski don Vito Gross in pomentjivo pogledal proti beli Ljubljani. (mesto bo zavzel v solističnem naskoku, norega župana pa vtaknil v živahki vrt press) Znani krščamki oča Lojz je zaradi težav s srojo krščansko mladino sklenil, da v hodoče ne bo več otrokpri hiši, "Čas je za kontracepcijo!" je resignirano ugolovil. (papežga hoprisiljen ekskomunicirati press) V primeru podražitve avlomobilske zavarovalnine za 35%, bi resnično morali sprejeti ustrezne protiukrepe, so soglasno sklenili motorizirani ministri študentske vlade. (pritiljeni hi si bili zvišati plače za 70%press) Naš Milko Debilko seje modro odločil, da bo za predsednika kandidiral tudi, če slovenska demokracija ne bo ogrožena. (v tem primerujo bo ogrozilsampress) Mary Pozsonec. Pamelina skrivna rzornica. se je odločila za manjše tepotne popravke, ki se tičejo njene nenadzorovane bruto mase. (odslej samo še tri dunajske šnicle za zajtrkpress) - Na poveljstvo Press cenzur je prispelo nekaj opolzkih fotografij, ki močno rušijo zaupanje v lik in osebnost Gorazda Gorenca, zato smo bili prisiljeni ustrezno ukrepati. (ustanovili smo društvo za zaščito dobrega imena Gorazda Gorenca press) Janez Kocijančič - jeli je končno dočakal prvo in zadnjo zares demokralično potezo v svojem življenju: partijski tovariši so ga dokončno dali na hladno. (zdaj se bo mirno umaknil na Kajmanske otoke in odprl rent-a-plane agencijo press) Pijanderlič je sklenil. da bo letos počitnikoval na Karibih, sajga lam še nepoznajo. (domorodcem se obeta bližnjesrečanje z ognjeno vodopress) KOMU zvoni? itke med posameznikom in institucijo odločijo mali ljudje. Nepomembneži, ki v ' okviru svojih pooblastil in moči, ki jim je bila s tem dana. počasi a vztrajno ubijajo v drugih ljudeh ideje, ki bi utegnile spremeniti ustaljene, torej "prave" smernice neke družbe. Nevarnost za razvoj in napredek tiči v dejstvu, da so napori teh izvajalcev na kratek rok kronani z uspehom - dogajanja uspejo ohraniti v utečenih okvirih, karkoli to pač pomeni. Ob ukinitvi Tribune temu nivoju izvajalcev s samega dna sicer vladajoče piramide ne bi namenili več pozornosti, kot je omemba njihovih imen. To so: minister za založništvo in medije Peter E. Grošelj, njegov pomočnik Primož Škrbec ter obema nadrejeni, sicer pa vezni člen med študentsko in "pravo" politiko Jože Vozelj. Dejstvo je, da bi se Tribuno v zadnjem letu dalo voditi tudi drugače, bolje... Drugo dejstvo pa je, da pomočnik ministra za založništvo in medije ob sklepu o ukinitvi Tribune ni imel konkretnih, predvsem pa ne argumentiranih razlogov za ukinitev študentskega časopisa. Sklep o ukinitvi je bil političen. Take odločitve pa ni samostojno sprejel nihče od zgoraj omenjenih. Šlo je za izvršitev direktive, ki ni prišla s ŠOU. Tribuna, taka kot je, za dolojjene kroge ni bila sprejemljiva. Ko namreč urednik ni bil pripravljen zamenjati uredniškega mesta za drugo ponujeno (Vozelj!), je bil naslednji korak jasen - ukinitev časopisa Tribuna. Pojavlja se tudi vprašanje, koliko je bilo s strani vlade-ŠOU storjeno, da ne bi prišlo do ukinitve. Če je že bilo s strani posameznikov kaj narejenega, pa ni prišlo do skupnega nastopa in odločnega stališča vlade, kakršen bi bil ob akciji druge strani nujen. Na eni strani so torej fantje, ki se gredo "politiko", na drugi strani pa so fantje, ki izvajajo politiko. Z izvajalci se ne bomo ukvarjali. Zanimajo nas naročniki. Gre za tovariše, ki dandanes raje vidijo, če se jim reče gospodje. Vedeti je potrebno, da se z drugačnim naslavljanjem istih ljudi nič ne spremeni. Tovariši so bili včasih vsi. Nikoli pa niso bili in nikoli ne bodo vsi gospodje. Biti gospod pomeni biti časten človek - tako besed kot dejanj. In tukaj tovariši ostajajo samo tovariši. Svoje gospod-stvo so v veliki meri zapravili v časih, ko so bili tovariši še "drugovi", dokončno pa kot tovariši "gospodje". Ti so izredno občutljivi za kakršnakoli pisanja, ki bi skušala ljudem ponovno obuditi duha tovarišev, ki so ga le-ti ob preobrazbi v gospode s tako eleganco in pedantnostjo stlačili v steklenice. Česar nikakor ne potrebujejo, je nekdo, ki spominja ljudstvo na to, kaj in kdo ti gospodje pravzaprav so. Zato čistijo ekipe pri časopisih, ki jih ne morejo ukiniti in ukinjajo časopise, ki jih ne morejo očistiti. Kljub temu, da je tovarišija uspešno prestala volitve v parlament jeseni 96, jih čaka nova preizkušnja v jeseni 97. Te volitve, volitve predsednika Republike, za tovarišijo ne pomenijo tako težke preizkušnje, kot so to bile parlamentarne volitve leto poprej. Pri volitvah predsednika je že danes jasno, kdo bo dobil največ glasov, kdo bo zmagal. Kar je malo nerodno, je le sama kandidatura zmagovalca. Glede na njegove izjave v zadnjih letih bi ga bilo kot kandidata moč pričakovati le v primeru prevlade desnih sil v parlamentu. Do tega pa - navkljub njegovemu pričakovanju - ni prišlo. Tako bo v zvezi s kandidaturo potrebne nekaj kozmetike, ki jo bodo "neodvisni mediji" vneto in pohlevno izvršili bolje, kot bi si naročniki sami želeli... V takih primerih je za morebitne moteče elemente bolje poskrbeti vnaprej. Bilo bi samoljubno iskati vzrok ukinitve Tribune samo in v samih predsedniških volitvah. Vendarle pa ostajajo dejstva. Tako ukinitev kot volitve... Ob predsedniških volitvah prihajajo na plano tudi vse težave, s katerimi se sooča pomladni del opozicije in pomladni del vlade. Nikakor ne najdejo človeka, ki bi ga skupaj podprli. S posameznimi kandidaturami pa le onemogočajo eden drugega. Tovarišem se nikakor ne morejo postaviti ob bok... Težava in napaka pomladnega dela opozicije in vlade je zelo verjetno prav v tekmovanju s tovarišijo. Tekmovanje poteka po pravilih, ki jih glede na okoliščine diktira in kroji tovarišija. To igro tovarišija obvlada do obisti. In tako tekmovanje je za pomladno stran V ZMANJKA carovmc o se človek končno prigrebe do ' oblasti, ga popade strašen strah. V tem strahu potem počne najrazličnejše reči samo zato, da bi zavaroval svojo rit in stolček, na katerem ta sedi. Pri tem niti ni važno, za kakšno vrsto oblasti gre. Zanimivo pa je, da skoraj vsi, od vzgojiteljic v vrtcih, družinskih avtoritet in študentske vlade pa do politikov in raznih cerkvenih dostojanstvenikov uporabljajo podobne metode. Saj veste. Ko je cerkev, še v srednjem veku, zaskrbelo, da bo izgubila absoluten monopol nad resnico, je uporabila tisti znani recept: poišči čarovnico in jo praži toliko časa, da vse mine apetit, da bi še naprej dvomili vate. To ponavi tolikokrat, da so res vsi siti dvomov. Še danes se različne organizacije, ki se imenujejo krščanske, odločajo, da razglasijo različne glasbene zvrsti, skupine in celo reklame za satanistične in nesprejemljive. Vsak totalitaren sistem se vedno zaveda, da ima nasprotnike. Teh se je mogoče znebiti v koncentracijskih taboriščih, gulagih, na različnih otokih ali pa jih, kadar ni treba varčevati s strelivom, enostavno postrelijo in njihova trupla skrijejo po jamah ali pod temelji športnih dvoran. Zakaj se je načelo, da je bolje linčati sto nedolžnih, kot da ti uide en kriv, v totalitarizmu tako uveljavilo? Verjetno zato, ker odstranjevanje "krivih" tiranu koristi, da se znebi nasprotnikov. Če odstranjuje kar vsevprek, potem se v strahu tudi tisti, ki bi šele lahko postali njegovi nasprotniki, raje premislijo. Povsod pa so skorumpiranim politikom, finančnikom in velikim kriminalcem največji trn v peti nerežimski novinarji. Ravno mediji imajo namreč moč vplivati na javno mnenje in vsem pokazati, kakšne svinjarije se dogajajo, skrite pred očmi javnosti. Še posebej v družbah, kjer prihaja do spreminjanja najrazličnejših norm in se pravni red še ni povsem vzpostavil, organi pregona pa sodelujejo s kriminalci. Čeprav moderne zakonodaje zagotavljajo svobodo izražanja in nedotakljivost novinarjevih virov pogosto že z ustavo, pa smo priče «**¦» brezizgledno. Slovenski pregovor pravi, da se "z bikom bosti nima smisla"; strupene kače ne boš skušal ugrizniti; če te izzove šprinter, se ne kosaj z njim v teku ... Ponovno smo pri gospodih in tovariših. V trenutku, ko bo igra stekla po pravilih, ki veljajo med gospodi, bo s tovariši konec. Pravila gospodov so začrtana z vrednotami zahodne civilizacije in nam niso tuja, kljub temu, da smo bili pod tovarišijo izpostavljeni drugačnim pravilom, katerih vrhovno pravilo je, da pravil ni. Pri tovariših je igra omejena z "iznajdljivostjo" posameznega igralca. Od tod tudi izraz "znajti se", kar je v bistvu prevod nam še dobro znanega izraza "nadmudriti". Postavitev pravil je trenutno dejanje. Sama igra pa zahteva čas. Predvsem pa potrebuje čas publika, da zazna spremembo v igri. V primeru volitev predsednika Republike je časa za igro po novih, drugačnih pravilih malo. Gotovo pa je, da je premalo časa, da bi publika, torej volilci ob novih pravilih ugotovili, za kaj in za koga pravzaprav gre. Za pomladnike bi bilo prav gotovo najbolje, da "publiko" seznanijo z drugačnimi, zahodnemu svetu znanimi pravili in odigrajo igro v "naslednji sezoni". Pomladniki ne bi smeli nominirati svojega kandidata (svojih kandidatov), ker s tem ne bi naredili nič drugega kot to, da dajejo legitimnost pravilom igre in kandidatu, ponovno izvoljenemu tovarišu. Tako se pomladnikom ponuja priložnost. da nekdanje-sedanjega kandidata postavijo v pozicijo iz katere je dejansko izšel - pozicijo edinega kandidata na volilni listi. l\idi umetno postavljeni protikandidat iz tabora tovarišije in zmaga na volitvah ne bi izprala čudnega priokusa, sploh pa ne ft tovariš pridelal v očeh resnično demokratičnih dežel. Tega pa si tovariš, ki že danes ne gre dlje kot od doma do predsedniške palače, nikakor ne more privoščiti. Vendarle gospodje za vzpostavitev pravil igre in za igro po teh pravilih nimajo časa na pretek; tako, kot so tovariši sprva zamrznili knjižice, sedaj časopise, lahko v kratkem zamrznejo tudi pravila igre... In nastopila bi zima, ki bi trajala mnogo pomladi... KLEMENPETROVČIČ-PF hišnim preiskavam in tožbam proti tistim novinarjem, ki nočejo plesati tako, kot igrajo različni Botri. Morda pa obstaja še ena skupina, pred katero imajo manj demokratični režimi še večji strah kot pred novinarji. To so seveda študenti. Še posebej, kadar so organizirani in imajo lastne načine obveščanja. Brez podpore študentov v Srbiji opoziciji ne bi nikoli uspelo pridemonstrirati priznanja volilnih rezultatov. Pa tudi v večini vzhodnoevropskih držav in celo na Kitajskem so bile študentske demonstracije prve znanilke sprememb. Včasih sicer desetletja pred uspehom. Da v zadnjem času študentska organizacija na vsakem koraku napada Tribuno, je le očitno znamenje, da je Tribuna pravi časopis in ne le reklamni letak, namenjen prikazovanju študentskih politikov v čim lepši luči. Včasih izgleda, da si le-ti očitno želijo, da jim bo študentsko glasilo večalo popularnost, njihovo delovanje v organih študentske organizacije pa bo le kratka (dopustniška) avanturica in odskočna deska v pravo, še bolje plačano in še bolj skorumpirano politiko. Kako naj si drugače razlagamo, da je študentski minister za založništvo odpotoval v tujino, ne da bi seveda poskrbel za naslednika, njegove najbolj opazne akcije v tem času pa so navodila svojemu namestniku, kako naj ovira Tribuno. UROSKETZAR-FE TRIBUNA časopis /a študente številka 4. letnik XL\ II l/daja ŠOl v Ljubl}ani Kersnikova 4. Ljubljana tel.: 061 1317010/233 fa\: 061 319 448 e-mail: tribuiia"sou.uni Ij.si ui4:http:/wT*w.sou-unHj.si/tribuna, '* v Imbliaiu * Glavni in odgovorni urednik: David Ipavec I redniki tematik: v. d. Dejan Steinbuch (ŠTl DEM) Karla/tle/niklKMTIRA) Manca Viirnik (TORIŠČE) Polona Dragaš (DOLGOČASNEŽ) Karikature: Tilen Jošar Križanka: Tanja Šterk Tisk: DELO TČR d.d.. Dunajska =y. Ljubljana Naklada: 10.000 izvodoV Cena: 1 SIT Časopis i/haja v slovenskem je/iku. Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415 1007/96 z dne 9. 10.1996 se časopis TRIBINA uvršča med publikacije. za katere sc plačuje S"<> davek od prometa proiz\<»do\. Vse pravice pridržane. Kopiranje publikacije ali kateregakoli njenega dela. na kakršenkoli način dovoljeno samo s pisnirn sogla.s}em izdajatelja. tudent študent študent tudent študent študent STUDENTJE zafrknili ZAVAROVALNIŠKI LOBI avarovalnice so si v prejšnjem letu privoščile največjo rast plač v Sloveniji, in da bi lahko podoben podvig izpeljale še letos, so si domislile, da bi denar prispevali mladi. Misleč, da jim bo uspelo, so z blagoslovom ministrstva za finance (zanimivo bi bilo zvedeti, kdo je fasal kakšno provizijo) dvignile avtomobilske zavarovalnine za mlade med osemnajstim in petindvajsetim letom za petintrideset odstotkov. Za študentski žep bi to pomenilo slabih deset jurjev za rang avtomobilov, s katerimi se večinoma prevažamo okrog. Ta ukrep so zavarovalnice utemeljevale s priporočilom vlade, naj obdavčijo tiste, ki povzročijo največ nesreč. Po statistiki pa so to med drugim tudi mladi. Predvsem pa naj bi mladi, glede na to, da večinoma ne zasedamo še nobenih pomembnih javnih in drugih funkcij. najlažje požrli ta zavarovalniški krompir. Toda to je bil račun brez krčmarice, Študentske organizacije Univerze. Le-ta je takoj začela zbirati podpise proti temu diskriminatornemu ukrepu in po zadnjih podatkih naj bi se le-teh zbralo že štirideset tisoč. Organizirana je bih javna tribuna, kjer so se soočili predstavniki zavarovalnic in ministrstva za \ ivcvMvce na eni strani ter študenti, Zveza potrošnikov, AMZS, Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in Zveza šoferjev na drugi. Kmalu se je izkazalo, da sklep zavarovalnic sloni na šibkih temeljih. Mladi nismo edina rizična skupina. Izkazalo se je, da moški povzročijo več nesreč kot ženske, pomembna je pogostost vožnje, vozniški staž in še marsikaj. Eni so govorili o diferenciaciji, drugi o diskriminaciji. Vzdušje v dvorani je bilo seveda odločno na strani študentov, tako da so bili pravzaprav zagovorniki povišanja pod nenehnim pritiskom. Na koncu pa je predstavnik ministrstva za finance le priznal, da je mogoče stvar res malo nedorečena. Naslednja poteza ŠOU-a je bil koncert v podporo mladim, na katerem so igrali Holder, Skunk funk in Avtomobili (le zakaj prav oni?). Par znanih osebnosti s Primožem Peterko na čelu je v svojim nastopom izrazilo svoje nestrinjanje s potezo zavarovalnic. Za drugi april so bile napovedane demonstracije. In? Ne bo jih. Študentje smo zmagali. Premije se dvignejo za dvajset odstotkov za celotno populacijo. Zaenkrat. Ampak zmagale so tudi zavarovalnice, ki so dosegle dodatni priliv na svoje račune. Najbolj pomembno pa je, da smo državi spet dokazali, da smo študentje segment populacije, na katerega je treba računati, in da bo treba v prihodnje, ko se bo sklepalo o podobnih zadevah, upoštevati tudi naše mnenje. ANDRETAB.BRIC-EF KJE STE študentje REVOLUCIONARJI? torek 25.3.1997 so bile na Prešernovem trgu demonstracije zoper 30% višjemu 1 avtombilskemu zavarovanju za mlade do petindvajsetega leta. Kljub temu, da je bilo za zabavo poskrbljeno, igrala je namreč mlada rok skupina, udeležba ni bila pretirano velika. Večina je bila videti brucov, ki so hoteli videti, kako bodo razpoloženi njihovi starejši kolegi. Najbrž so bili razočarani, saj je med množico vel duh apatičnosti. Organizatorji so se sicer trudili in so želeli spodbuditi množico s tem, da bi skupaj zapeli staro pionirsko pesem "Lepo je v naši domovini biti mlad". Upali so, da bo pesem v množici vzbudila občutek kolektivne pripadnosti, a prvi poskus je bil zaman. Govornik je pesmico skoraj "odsoliral". Čez nekaj časa je poskusil še enkrat. Tokrat je bilo za spoznanje bolje, vendar za popoln uspeh bi bilo potrebno poskusiti še enkrat. Saj veste, v tretjič gre rado, vendar raje ni več poskušal zaradi morebitne blabaže. Sicer sem takšno vzdušje kar nekako pričakovala, glede na odgovore, ki sem jih dobila, ko sem spraševala kolege, ali bodo šli na demonstracije. Glasili so se nekako takole:"Ne da se mi; moram prevajati nemščino; moram se učiti za izpit,ki ga imam čez en teden;...". Najbolj šokanten odgovor pa je bil, ko mi je nekdo odgovoril, da bo v tem času, ko naj bi demonstriral raje delal, da bo lažje plačal tistih 30%! Ni kaj, duh kapitalizma (egoizma) je zaplaval tudi med študente in tako misli vsak le nase in se raje ne izpostavljajo demonstracijam. Pa da ne bo kdo rekel, da je bila nizka udeležba zato, ker je igrala rok skupina, danes pa skoraj vsi poslušajo rave. Sprijaznimo se z dejstvom, da med našo populacijo ni nekega idealizma in uporništva. Zakaj naj bi ju torej pričarala Tribuna? POLONADRAGAŠ-FDV Turistična agencija MAONA Piran Vas vabi, da prvomajske praznike preživite v našem počitniškem naselju Bungalovi Club Maona v Piranu. Za študente študentske cene: Spanje že za 1.500 SIT, polpenzion 2.500...in veliko zabave. Program v Clubu: 1. maj - "K- Passa, ena najbolj vročih folk-rock skupin Velike Britanije 2. maj - Mini Blues Fest: Nastopajo skupine: ¦ Midnight Express in The Blue Thang \z Italije ¦ Bakala Blues Band iz Kopra... in še veliko presenečenj. Za vse informacije in rezervacije pokličite. Turistična agencija MAONA Cankarjevo nabrežje 7, PIRAN Tel.(066) 746 423 in 746 508 dosjeji X UROK LEPE HELENE Danilo S. seje zbudil zbegan. Siopilje pred ogledalo in dolgo opazoval razmrščen obraz, ki je bolščal vanj. Potem seje obrnil in zazrl v ženo,. kije mirno ležala napostelji. Za trenutekje okleval, nato seje spet ozrl v ogledalo. Zakričal je od groze in odskočil: v ogledalu ni bilo več neobritega obraza! Vanjje gledalo Milanovo cinično čelol Očitno mujoje mali resnoposvetil... Zgodhico setn si kajpak izmislil (brez kakršnih koli asociacij na Kajko), pač zgolj kot ilustracijo, kaj se lahko zgodi noiHnarju, če se preveč identificira s svojim najmanjšim junakom. Posebej tragično je. če tak novinar, ki ima o junaku slabo mnenje, celotno zadevo pripeije na čisto osebni nivo. Tu namreč stvari niso več nedolžne, kajti nepošleno in nekorektno je bralcem razkrivati temačna ozadja in šokantne zgodbe, ob tempa vseskozi prehajati v osehno prizadetost in računati na njihove simpatije. Popolnoma jasno je, da takšno pisanje nima niti najmanj-šega smisla. celo povsem in predvsem kontraproduktivno je, zato se mi zdi čudno, da nekateri tega še niso ugotovili, Sicer pa mož, ki setn ga omenil, ni edini novinar, ki meje na tak način razočaral, Nedavno setn se imel priložnost ob kozarčku vina pogovoriti z znamenito novinarko nacionalne lelevizije, ki rada pove, da je bila že večkrat suspendirana. Pohvalila se tni je s svojo obveščenostjo opredsedniku in rni mimogrede zabrusila, kje živim, da ne vem tega, kar mi pripoveduje, Morda je bilo spet krivo vino - kar je seveda najlaže reči -, toda prvič po dolgem časn sem se vprašal. kajsegodi z mano, da postajam tako neprizanesljiu, celo sarkastičen do tovrstnih razkritij. Na nek način sem se počutil klavrno. ker sem izpadel kot predsetfnrkov adrocafus diabolt, toda to je bila zgolj posledica neprijetne ugotovitve, da sem priča nekakšni mitologizaciji oz, demonizaciji - kakor vam Ijubše - določene osebe, ki morebiti res ni tako nedolžna, kot izgleda naprvi pogled. A ravno v temje srž slovemkega politiziranja, tudi novinarskega: predsednika se bodisi večinoma slepo poveličuje in hvalisa bodisi se o njeni bore slabo piše in govori. Nikjer pa nobene vmesne možnosti; nobene vljudnosti, korektnosti in nobene zaresne - kritičnosti. Zdi se sicer absolutno paradoksalno, a vseeno drži: vsako demoniziranje predvsem povzdigne človeka, ga-napravi nedo-takljivega. Kmečko povedano, Ijudstvo si reče: Vhh, ta itna vse niti v svojih rokah! Ta je glavniF Toda mar je res tako? Četnu ta (nezavedni) strah pred njim, četnu novinarskikompleks "ničse ne da spremeniti"? Vse to so zgolj prazne fraze in izgovori pred nečim, karje bistveno zahtevnejše in seveda tudi odgovornejše: lotiti se človeka z mcionalnimi argumenti, dokazati utemeljenost svojih navedb in šeie potem računati na kak resen učinek svojega pisanja. Kajti dokler novinar ne spozna, da sta njegova močin ostrina v korektnem in argumentiranem pisanju, zaradi česar bo vsak prizadeti politik trikratpremislil, preden siga bo drznil tožiti; dokler bodo mediji pisali zgolj Črno-belo, vse dotlej bodo novinarji Daniiovega tipa - z vseth rešpektom do njegovih analiz tranzicije - zgolj nepomembni in nikogar ogrožajoči nergači, katerih glas ne bo segel niti do predsednikove predsobe. Šele potem, ko bo nastopil resnični kopernikanski obrat naših "iistvarja-lcev javnega mnenja", bomo doživeli dan, ko nič več ne bo tako, kotje bilo: shvenski tisk bo namreč tako vpliven, da si niti sam predsednik ne bo več drznil igrati pokra pod mizo. Sicerpa, vsakemu goljufivemu kvartopircu enkrat zmanjka jokerjev. Takrat je pa hudo... DETANSTEINBUCH-PF tudent študent študent tudent študent študent V sou je dober posel O3. marca je imel študentski ' parlament 10. redno sejo, na kateri so poslanci sprejeli finančni načrt za leto 1997. V finančnem načrtu so tako kot vsako leto zapisani isti cilji: zagotovitev sredstev za študentsko združevanje in izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja študentov. Tudi metode za dosego ciljev so iste. Zanimivo je, da se poslanci zavzemajo tudi za "racionalizacijo celotnega poslovanja z znižanjem stroškov delovanja". Da je to le fraza, ki jo poslušamo iz leta v leto, je na seji ŠP opozoril že poslanec Saša Fras. Oglejmo si nekaj številk. - Sejnine in honorarji ŠP so glede na lansko leto povečani za 24,3 % in znašajo okroglih 21 milijonov tolarjev. - Sredstva za delo študentske vlade (brez dotacij) so povečana za četrtino, na 48.268.000 SIT. - Honorarji za ŠV so povečani za 38,7 %, na 15.340.000 SIT. - Glede na to, da ŠV razpolaga s 198 milijoni, gre za njene honorarje 7,73 % teh sredstev, lani pa je bilo namenjenih le 6,51%. - Materialni in drugi odhodki skupnih služb so povečani za 28,2 %, na 50 milijonov. - Plače skupnih služb znašajo skoraj 68 milijonov toJarjev, povečane so m 7 %. - Višina vseh plač in honorarjev znaša kar 205.421.830 SIT. - Če ne štejemo plač in honorarjev v Študentskem servisu, ki bo letos povečal število poslovalnic, naj bi se skupna vsota vseh plač in honorarjev letos povečala s 102 na 120 milijonov, torej za 17,6 %. Po besedah direktorja Grande menda zaradi povečane realizacije. - Vsota vseh sredstev za reprezentanco znaša 2.600.000 SIT. Sprašujemo se, ali se ves ta denar res porabi koristno ali pa se iz njega financirajo"tudi interni žuri, kot npr. nedavni v Čateških toplicah, za katerega je vsak udeleženec baje dobil kar 7000 tolarjev. Najbolj paradoksalno je, da je minister za finance pri določanju višine plač vezan na famozni pravilnik 0 plačah in honorarjih, ki določa njihove koeficiente. Tako so sredstva za plače, ki zasedajo očitno prevelifcdel proračuna, fiksirana in se jih sploh ne da korigirati tako kot ostale proračunske postavke. Varčevati je zato treba drugje. Minister je tako npr. sredstva za dotacije znižal za 18,4 %. Sprememba pravilnika je v pristojnosti ŠP in ne vemo, zakaj ga vendar ne racionalizirajo, ko pa stalno poslušamo, da so previsoke plače najbolj žgoč problem. Sprašujemo se tudi, kakšna je učinkovitost delovanja ŠOU-a oz. upravljanja s študentskim denarjem ob takem večanju sredstev, namenjenih izključno razraščajoči se birokraciji. Ob spremljanju seje ŠP pa smo opazili še nekaj drugega. Kljub številnim kritikam in pripombam poslancev na posamezne postavke, parlament pravzaprav ni glasoval 0 nobeni spremembi finančnega načrta, ampak ga je v predlagani obliki kar potrdil. Očitno je bil kompromis sklenjen že prej. Ob taki farši parlamentarne demokracije ne vemo, zakaj študentski parlament pravzaprav sploh potrebujemo, če igra le formalno vlogo. Morda zato, da ŠOU rešuje socialne probleme študentskih poslancev, ki so zaslužili 5230 tolarjev za udeležbo na seji, ki je bila glede na hrup in neresnost dela bolj podobna kakšni pivnici. IMPERIJ NA KERSNIKOVI Mnenja študentov o njihovi organizaciji •~ "^* tem, kaj si mislijo 0 ŠOU-u, sem povprašal nekaj študentov. Za študentsko W organizacijo so vsi vprašani že slišali, vendar marsikdo pojmov, kot so ŠOU, študentska organizacija, študentska vlada in parlament ter K4, ne zna povezati. Vmes se mešajo še študentski servisi, Radio študent in celo tednik Mladina. Skoraj vsak pa kot najbolj pozitivno dejavnost ocenjuje študentske bone za prehrano. Pri dobrih stvareh se spomnijo tudi na kupončke za študentske popuste in klub K4. Zanimiva je na primer izjava: "Klub K4 mi je všeč, a bi bil bolj vesel, če bi ga zaprli, ker živim v bližini." Mlajši gosti kluba, predvsem tisti, ki še niso študenti, morda celo dijaki ne, si večinoma želijo, da bi bil K4 bliže njihovemu domu. Pri starejših pa se pokaže efekt: "Samo ne na mojem dvorišču," in čeprav so pogosto v K4, nikakor ne bi hoteli stanovati v njegovi bližini. Študentom se volitve zdijo čudne, saj pravijo, da kandidatov, če pozabimo, da jim tik pred volitvami povedo nekaj puhlic, sploh ne poznajo. Potem pa volijo, ali tiste, ki jih osebno poznajo, ali pa teh ne volijo ravno zato, ker jih poznajo. In to se potem pokaže RAJZA1.MAJ! Šempeter, 063/702 - 405 Celje, 063/481 - 550 Ljubljana, 061/12 64 173 HT ¦THSIHI BS KORČULA - KLUB DOBER DAN -ZABAVA, ŠPORT, IZLETI - PROMOCIJSKA CENA OB OTVORITVI POSLOVALNICE V DOBER DAN V LJUBLJANI 25. - 24. 4 - LETALO/AVTOBUS, 4 X POLPENZION SAMO 199 DEM BALATON (Budimpešta) - AVTOBUS - NAJCENEJŠA PONUDBA - 30.4. - 3.5. 3 X POLPENZION 139 DEM KATALOG POLETJE 97: NIKOLI VEČ TAKO UGODNO ¦ Z LETALOM V JUZNO DALMACIJO POPUST ZA GOTOVINO ALIPLAČILO NA 6 ČEKOV tudi na volitvah, saj se marsikdo volitev ne udeleži tudi zato, ker nobenemu kandidatu ne zaupa. Spet drugi pridejo volit zato, da ne bi bili spet izvoljeni isti kandidati kot prejšnje leto, saj se še spomnijo, kako so jih naplahtali v prejšnjem mandatu. Morda sem tudi zato največ negativnih pripomb slišal na račun študentske vlade in parlamenta. Poleg tega, da so premalo opazni, nekateri vprašani trdijo, da se nekateri poslanci obnašajo skrajno oportunistično in da so pripravljeni pozabiti na vse obljube, samo da bi prišli do pomembnejših položajev. Nekateri mislijo, da bi bila študentska vlada in parlament bolj učinkovita, če bi temeljila na prostovoljni osnovi (brez sejnin). Izgleda pa, da prav vsi študenti svojim predstavnikom zavidajo sejnine. UROŠKETŽAR-FE Pravna pomoč za študente Sem absolventka in fakulteta rai je marca podaljšaia status absolventa še za nadaljne pol leta. Komisija pa mi ni odobrila podaljšanja bivanja v študentskem dorau. Zakaj me mečejo U studenta, če so mi na fakultetei status podaljšali? Očitno sem namreč morala na fekulteti navesti utemeljene razloge, saj mi v nasprotnem primeru statusa ne bi podaijšaii. Sem dobra študentka. drugi letnik sem sicerponavljala, kar pa je bilo pogojeno z daljšo boleznijo, ki sem jo prestala. Pravna pomoč za študente je prepričana, da ii glede na Pravilnik o pogojih in merilih ter postopku za sprejem v ŠD (v nadaljevanu Pravilnik) pravica do bivanja vštudentu nesporno pripada. Komisija za sprejem studentov v ŠD (v nadaljevanju Komisija) ial misli drugače. &ede napmkso, kijo ima, bi lahko rekli da dovoljuje podaljšanje bivanja v študentskem domu po naslednjem "ključu": čas trajanja študija (največkrat je to štiri leta) + eno leto ahsolventa + eno leto aliponavljanja ali podaljšanja ahsolvenia. Za Komisijo je to nekakšen kriterij uspešnosti študenta, pri čemersploh nipomembno, ali je študent ves ta čas bival v šludentskem domu aii ne. Po njihovem tolmačenju ti torej izpadeš. Vse skupaj pa še zdaleč ni izgubljeno. V osmih dneh sepritoži na sklep Komisije. Če lahho z objektivnimi razlogi (bolezen...) utemeljiš ali leto ponavljanja ali podaljševanje absolventa, poiem imaš veliko možnosti, da bo Komisija za pritožbe kljub zgoraj omenjenemu ključu ugodila tvoji pritožbi Vpritožbi torej bodi pozorna predvsem na dve st-vari: 1) Obrazložiti moraš, da si drugi lelnik ponavljala zaradi bolezni in nepo svoji krivdi. Najbolje bo, dapredloiišdokazila spedalista. Vprtmertt, ttasi irtmrrčmu imela Uuli kakšne druge iežave iz 5. člena Pravilnika (npr. težak socialni položaj), predloži dokazila tudi o tem.. 2) OpredelUi moraš tudi razloge zaredi katerih so ti podaljšali absolventa. Strinjamo se s tabo, da $i te razloge očitno že navedla vprošnji, ki sojo za podaijšanje vlozUa nafakulteti, sajso ti absolventa podaljšali. Komisija pa se dejansko še enkmt supšča v presojo tvojih razlogov (kakšen nesmisel in nezaupanje do fakultetnih organov!), saj so po njenetn mnenju fakulteie preveč radodarne s podaljševanjem absolventa. Opozonli bi te, da so upravičeni (in posiedično upoštevani) predvsem razlogi, navedeni v 5. členu Pramlnika. Predloži torej kakršnokoli dokumentacijo, ki ti je v prid (zdravniško, socialno...). Po možnosti si pridobi tudi priporočilo mentorja diptomske naloge ali (in) kakšnega drugega profesorja nafakulteti Ti in vsi ostaii se lahko za pomoč pri sestavljanju pritožbe ter za vse ostale injbrmacije osebno ohrnete na Pramo pomočza štiidente (PPŠ), Kersnikova 4, soba 101 (tel. 1J1 70 10, int, 282). Na voljo smo vam v pomdeljek med 13- in 15. uro in od lorka do četrika med 10. in 12. uro. Tržaška 2, Ljubljana tel. 125-42-04 Uradne ure: vsak dan od 10. do 16. ure v pon. in sredo od 10. do 18. ure brezplačni tečaj CPP 21.4. in 5. 5.1997 tečaj prve pomoči z izpitom 10.4.1997 študentje imajo popust pri praktični vožnji tudent študent študent tudent študent študent NEJOCI, EVADUARTE! eneral Juan Domingo Peron je bil zelo vztrajen in ambiciozen mož, ki je sodeloval v celi vrsti državnih udarov, četudi se mu ob njih vse do zadnjega ni izpolnila njegova vroča želja: oblast. Šele po zaslugi svoje populistične žene Evite - za nekatere je bila zgolj spletkarska vlačuga, za druge pa kar svetnica - se mu je končno nasmehnila tudi ta: postal je predsednik Argentine, resda kmalu strmoglavljen, a vseeno predsednik. Danes so si zgodovinarji in kronisti enotni, da mu to brez ženine pomoči ne bi nikoli uspelo. Vsak politik torej potrebuje nekoga ali vsaj nekaj, kar ga v odločilnih trenutkih podpre in mu omogoči vzpon na politični Parnas. In zakaj sem začel ravno s tako ljubkim primerom? Iz enostavnega razloga: ker bodo že čez dobrega pol leta tudi pri nas predsedniške volitve. Resda ne bodo minile v znamenju tako veličastnih govorov in shodov, kot so jih leta 1946 doživljali peronisti, toda to še ne pomeni, da bodo dolgočasne. Nasprotno, morebiti bodo celo zanimive, četudi je zmagovalec bolj ali manj že znan. Predvolilni manevri so se namreč začeli že pred nekaj meseci, začel pa jih je aktualni predsednik republike, ko se je skupaj z božično smreko peljal v Vatikan in se dal slikati s papežem, okraski in tisoči slovenskih romarjev. Bistroumna poteza, ki v ničemer ne izstopa iz siceršnjih vedenjskih vzorcev gospoda predsednika. Človek nehote pomisli, da mu je javnost tako zelo naklonjena ravno zaradi tovrstnih medijskih potez, glede katerih je zaenkrat prvi med enakimi. Tako enostavno vseeno ni. ka)ti držalo bo, da mora vsakdo za svoj imidž narediti naiveč sam, in to v precejšnji meri velja tudi za predsednika Kučana, četudi ima to neverjetno srečo - o kateri lahko njegovi zahodnoevropski "kolegi" zgolj sanjajo -, namreč čudovito nakonjenost javnih medijev, ki včasih meji že na (staro) ljubezen na prvi pogled. Morebiti k temu veliko pripomore sama predsednikova pojavnost: le kako bi priletne gospodinje in preprosti avtomehaniki o njem lahko imeli slabo mnenje? A preprostost in naivnost sta slovenskemu človeku menda v krvi, zato od njega res ne gre pričakovati posebne pronicljivosti. Toda kdor bo proučevanju predsednikovega lika in osebnosti namenil malce pozornosti, bo kmalu ugotovil, da so domalavsi njegovi javni nastopi skrbno preštudirani: živčnost, zmedenost in vsa tista otroška nerodnost je pač metafizični raison slovenske duše, ki povsod in zmeraj žanje simpatije. V tem pogledu je Kučanu potrebno priznati veliko izjemnih igralskih sposobnosti. Je poleg dobrega igralca tudi dober politik? Ali drugače: je res tako dober politik, da nima resnih konkurentov? Pretiravati res ne gre, saj je ob razpoložljivi medijski asistenci mogoče za dobrega politika narediti praktično kogar koli; edini pogoj je pač ta, da zna odpirati usta in je vsaj malo fotogeničen. Vse ostalo je namreč mogoče "pričarati" s pomočjo številnega štaba svetovalcev, tekstopiscev in ostalih aranžerjev; v tem pogledu je zakulisje politike kot nekakšna človeška cvetličarna, kjer spretni obrtniki željnemu ljudstvu postrežejo s takšno ikebano - o bonsajih tokrat raje ne -, kot se v danem trenutku najbolj izplača. Seveda pa je predsednikova priljubljenost tudi logična posledica neverjetne uslužnosti in spoštljivosti, s katero slovenska "sedma sila" obdaja njegovo visokost, zato bi bilo prav zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi bili mediji enako prizanesljivi tudi do drugih predsedniških kandidatov. Bi bil potem izzid volitev bolj neodločen in nezanesljiv? Kajti v tem trenutku je že jasno, da bo sedanji predsednik na svojem položaju ostal še naslednjih pet let. Je potem sploh še smiselno iti na volitve in zapravljati čas in denar davkoplačevalcev? Toda takšno razmišljanje je povsem napačno, saj pristaja na fatalistično logiko, da je tako ali tako že vse odločeno, da se ne da nič storiti itd. Vedno se namreč da kaj storiti; če nič drugega, vsaj to, da človek jasno in glasno pove, da se mu sedanji predsednik spričo preteklosti ne zdi dovolj dober za opravljanje tako častne in reprezentativne funkcije. Kot že rečeno, predvolilne aktivnosti sedanjega predsednika so se že pričele: romanje v Vatikan, aktivno prisostvovanje na vseh malo bolj pomembnih vaških prireditvah, obiskovanje upokojencev, planinski pohodi in podobno. V tem sploh ni nič napačnega, da ne bo pomote, edini problem je pač ta, da bi ob upoštevanju načela "enake možnosti zavse" tovrstni privilegiji morali pripasti tudi njegovim protikandidatom, ki bi ob tem morali uživati podobno naklonjenost medijev. Le-ti namreč ob obstoječi razporeditvi a priori preprečujejo enakopraven volilni boj predsedniških kandidatov: ob upoštevanju te katastrofalne slike je kandidatu enostavno nemogoče zmagati na predsedniških volitvah, ne da bi se pisal Kučan. Tovrstne izkušnje segajo vse do prvih svobodnih in demokratičnih volitev leta 1990, ko sta se v drugem krogu pomerila tedanji predsednik slovenske partije in Demosov predsednik dr. Pučnik: slednji je s strani "neodvisnih" (sic!) medijev doživel tako strahotno pritlehne in umazane udarce, da je bil pravi čudež, ko je v končni fazi za Kučanom zaostal zgolj za nekaj odstotkov. Razmere se od tedaj niso kaj prida spremenile - morda so se kvečjemu poslabšale - in še vedno lahko pričakujemo podobno situacijo, ko bodo različni "nadstrankarski" ali zgolj povsem "apolitični" primerki podprli kandidaturo aktualnega predsednika, "samostojen časnik za samostojno Slovenijo" pa bo tovrstne izlive podpore objavljal na prvi strani. Spričo tako neuravnoteženega in a priori nepoštenega predvolilnega spopada je verjetno povsem nerealno pričakovati, da bomo prviČ po osamosvojitvi dobili predsednika, ki ne bo obremenjen z ideologijo preteklosti, zaradi katere doživlja precejšnje nezanimanje tudi v tujini. Če se že vsi tako radi sklicujemo na tujino, potem povejmo tudi to, da se ameriški predsednik še ni odločil za skupno slikanje s svojim slovenskim "partnerjem". Pač pa se je že nekajkrat srečal s češkim predsednikom Havlom. V čem je torej problem? Morda tudi v tem, da je bil Havel svoj čas disident in kot nasprotnik totalitarnega sistema zaprt, medtem ko je naš predsednik, metaforično rečeno, stal na drugi strani rešetk, se pravi v udobnem oblastniškem fotelju. Prosto po Jančarju: Stara slava K4 o se pogovarjaš o K4 z ljudmi, ki vanj zahajajo že leta, se ne moreš znebiti občutka, da o tem, kakšen je bil klub do leta 1992, govorijo z nekakšno nostalgijo. Njihovo mnenje je, da je klub precej izgubil na ugledu, odkar se za primat na alternativni sceni bori z Metelkovo in KUD-om Franceta Prešerna. K4 je bil pred leti prav gotovo najpomembnejši klub zavse, ki niso najbolj ljubili komercialnih glasbenih zvrsti. Zdaj pa se marsikomu zdi celo preveč "MTV-jevski" in nekateri bendi v njem sploh niso pripravljeni nastopati. To velja predvsem za punk skupine, ker menijo, da jih v K4 ne bo prišel poslušat noben punker, čeprav so pred leti v njem nastopale tedaj najbolj znane skupine. Med rockerji in metalci je K4 sicer na boljšem glasu, a vseeno kluba, kjer je največji obisk, kadar vrtijo video uspešnice, nihče od teh nima več za svojega tako kot nekoč. Kot vsak lokal, ki deluje ponoči v gosto naseljenem delu mesta, gre tudi K4 okoliškim stanovalcem precej na živce. Mnogi se bojijo parkirati svoj avto čez noč na ulici. Vpitja pijanih, odhajajočih obiskovalcev je, odkar je K4 bolj pohleven. mogoče manj, vendar stanovalce še vedno moti. Poleg vpitja pa jih motijo tudi nekateri gosti, ki vidno pijani zapustijo lokal in urinirajo in bruhajo po Kersnikovi ter občasne skupinice mladoletnkov, ki se zbirajo okrog jointa. Ker si stanovalci želijo, da bi tovrstne aktivnosti gostov preprečevali redarji, se moramo ustaviti še pri tej točki. Ogromno pripomb so imeli gostje v času, ko so redarsko službo opravljali še z juga države uvoženi črnogorski redarji. Baje so imeli navado, da so posameznikom sploh brez vsakega razloga prepovedovali vstop v lokal. Še hujše pa so obtožbe na račun redarjev, ki jih je pripeljalo podjetje Obad. Ti naj bi se izživljali s fizičnim pregledovanjem gostov. Ker je v klubu prišlo do streljanja, so redarji pač poostrili nadzor nad gosti. Tisto, kar )e pri tem čudno, pa je, da so očitno predvidevali, da orožje v K4 tihotapijo predvsem obiskovalke in da jih morajo zato na vhodu otipavati. Na te obtožbe v K4 odgovarjajo, da so zamenjali že več redarskih služb, da so nad zadnjo zadovoljni in da tudi pripomb gostov praktično ni več. Na ulici pa se pristojnosti redarjev končajo. T\i bi morala delati red policija. Žal pa ima ta za precej velik del centra na razpolago le po enega dežurnega policista. Ta seveda ne more stalno patruljirati in delati red na Kersnikovi. Glede nereda trdijo, da se stvari izboljšujejo, saj je v celi letošnji sezoni policija morala posredovati le enkrat. Pa še tedaj je prišlo do nereda zato, ker je bil obisk prevelik in je 200 gostov ostalo zunaj. Ti so potem jezni povej mi, kaj si počel in povedal ti bora, kdo si. Letošnje predsedniške volitve naj bi bile torej nekakšna možnost, da spremenimo našo v preteklost zazrto mentaliteto ter jo usmerimo v prihodnost. Namerioma sem uporabil pogojno obliko: raziskave javnega mnenja, kolikor jim pač smemo verjeti, napovedujejo zdajšnjemu predsedniku tolikšno priljubljenost, da se zdi tudi teoretično nemogoče, da bi ga kdor koli v Sloveniji lahko resneje ogrozil. Edina izjema je morda Drnovšek, toda spričo znanega rekla o dveh vranah in očesih tudi ta "dvoboj" odpade. Ostane nam le še cinična ugotovitev - glede cinizma pa je tako ali tako povsem znano. Čigava lastnost je -, da obstoječa ustavna ureditev dovoljuje le eno reelekcijo, se pravi, da po nastopu naslednjega predsedniškega mandata Kučan nebo več mogeHrandidirati. kar rdrugimi besedami pomeni, da na letošnjih volitvah kandidira zadnjič - ob tem spoznanju ga bom prvič in zadnjič morda celo sam volil. Če se čez pet let seveda ne bo pojavila vojska nadstrankarskih, apolitičnih in podobnih uglednikov, javnih delavcev ter državnemu zboru predlagala spremembo ustave, po kateri bomo ponovno uvedli dosmrtnega predsednika, ki ga bo ljudstvo po možnosti predlagalo še za maršala. Sliši se nekoliko preveč znano, mar ne? DETANSTEINBUCH-PF nad svojo usodo in nevoščljivi tistim, ki so uspeli priti noter, razgrajali po ulici. Kar se tiče spreminjanja K4 v navaden komercialen disko, odgovorni trdijo, da je K4 študentski klub in da se morajo prilagoditi okusu študentov. Videti je, da študentska vlada v zadnjem času ni naklonjena ekstremnim glasbenim zvrstem in da se to pozna tudi pri delu K4. Strinjajo se, da je bilo pred leti v K4 morda več "obrobnih" glasbenih zvrsti, a da še vedno poskušajo ustreči čimveč različnim študentskim okusom. Zato pa je program razdeljen po dnevih, po tematskih večerih. Eksperimentalne glasbe pa naj bi bilo zdaj celo več kot nekoč. Ker se trudijo, da bi ustregli čimveč skupinam študentov, ki bi rade v K4 predstavile svoje delo, so praktično zasuti s ponudbami. V Sloveniji smo vsak dan soočeni z ignoranco do mladinske kulture in K4 sam ne more zadostiti vsem željam na tem področju. Koncerti, ki jih prirejajo v K4, bi pogosto potrebovali precej večjo dvorano. Nekatere prireditve (zadnji tak primer je bila modna revija) morajo ponoviti po dvakrat v istem večeru, ker je zanimanje preveliko. Okusi so različni. To, da en sam klub ne more ugoditi prav vsem naenkrat, lahko verjamemo. Težje pa je razumeti, da prestolnica ene evropskih držav ne premore dvorane, v kateri bi se dalo in splačalo prirediti srednje velik koncert, da o drugih, manj priljubljenih vejah umetnosti sploh ne govorim. UROŠKETŽAR-FE ENERGY DARK OUAItANA PURE ENERCaV DRINK tudent študent študent tudent študent študent V V KRICAC-eve zahteve tudentsko gibanje Kričač želi ' doseči ustanovitev študentske organizacije, ki bo močna nasproti Univerzi in nasproti državi, pa tudi navznoter - ki bo imela trdne finančne temeije in bo zastopala interese vseh študentov - torej se je ne bodo mogli polastiti posamezniki ali skupine za doseganje lastnih interesov. V skladu s temi izhodišči Kričači predstavljamo tri sklope zahtev. Le-te se nanašajo na reorganizacijo ŠOU, povečanje vpliva študentov na Univerzi in obveznosti države do študentov. ČEBODOTIMOLCALI E-mait: kj Botntfage; bttjj://loi».liml-fp.»x/)tricac l.ŠOU Po našem mnenju ŠOU glede na finačne možnosti in obstoječo infrastrukturo za študente stori premalo. Menimo, da vladajoče strukture na ŠOU skrbijo predvsem za lastne interese, oziroma interese skupin in organizacij, ki stojijo za njimi, ne pa za interese vseh študentov. Ker je ponašem mnenju potrebno spremeniti celotno strukturo in delovanje ŠOU, zahtevamo: - decentralizacijo. Predlagamo, da se del pristojnosti in sredstev ŠOU prenese na fakultetne študentske organizacije. Članstvo v teh organizacijah naj bi bilo za študente posamezne fakultete avtomatično, tako kot je sedaj avtomatično članstvo v ŠOU. ŠOU naj ohrani vodenje projektov skupnega značaja (ostane naj servis za skupne študentske potrebe in projekte) in naj bo hkrati tudi koordinativno telo za posamezne fakultetne klube. Študentski parlament naj se preoblikuje v predstavniško telo fakultetnih klubov, Študentska vlada pa naj skrbi za skupne študentske projekte in ima omejen proračun. Del finančnih sredstev naj bi šel na fakultetne klube, prihodek študentskih servisov pa bi se moral porabiti izključno za potrebe študentov. Študentski parlament bi moral biti sestavljen iz predstavnikov fakultetnih klubov (člani naj bi bili voljeni posredno, preko fakultetnih klubov). Študentski parlament naj bi zastopal študente nasproti Univerzi in nasproti Državi, študentska vlada pa naj bi poleg izvajanja skupnih študentskih projektov tudi nadzorovala delo fakultetnih klubov. Člane Študentske vlade naj izvoli Študentski parlament. Vlada naj nadzoruje in koordinira profesionalen aparat ŠOU, ki bi študentom pomagal pri izvedbi njihovih projektov. Predlagamo, da se v prvi fazi sprememb na fakultetne klube prenese najprej prodajo študentskih bonov, nato pa postopno še ostale pristojnosti. -možnost odpoklica študentskih poslancev. Ker študentski poslanci mnogokrat ne izpolnjujejo svojih predvolilnih obljub, zahtevamo možnost njihovega odpoklica. V primeru, da odpoklic od volilnega organa ŠOU zahteva dovolj veliko število študentov neke fakultete, se naj izvedejo nadomestne volitve za novega poslanca; -transparentnost porabe finančnih sredstev; -zmanjšanje plač in honorarjev na nujni minimum; -revizija finančnega in materialnega poslovanja ŠOU; 2.Univerza Dejstvo je da smo študentje na Univerzi premalo zastopani, oziroma nimamo skoraj nikakršnega vpliva na delo Univerze. Ker menimo, da Univerza obstaja predvsem zaradi študentov in ne obratno, zahtevamo, da se vpliv študentov na delo Univerze poveča, hkrati pa tudi zahtevamo povecanje pravic študentov nasproti profesorjem in fakultetam. V skladu s temi izhodišči zahtevamo: -uvedbo ocenjevanja profesorjev. Študentje naj ocenjujejo profesorjeve pedagoške sposobnosti in trud ki ga vlagajo v delo s študenti, neodvisna mešana študentsko-univerzitetna komisija pa naj tudi ocenjuje in nadzoruje prisotnost profesorjev na predavanjih, govorilnih urah, dostopnost in kvaliteto učnega gradiva ter izpitni režim (število in razporeditev izpitnih rokov). Zahtevamo, da te ocene vplivajo na placo in imenovanje ter podaljševanje mandata profesorjev. Profesorjem naj se mandat podaljšuje na vsake štiri leta. V primeru, da študentje ne dajo soglasja k podaljšanju profesorjevega mandata, oziroma neodvisna mešana študentsko-univerzitetna komisija ugotovi, da se profesor ne trudi dovolj pri delu s študenti, profesor ne more biti imenovan. -povečanje vpliva študentov na organizacijo Univerze, določanje študijskih programov, načinov študija ter možnost aktivnega sode-Iovanja pri izbiranju vodstva Univerze. Zahtevamo, da smo študentje močno zasto-pani v Univerzitetnem in fakultetnih svetih. 3. Država Menimo, da bi Država morala aktivneje skrbeti za reševanje študentskih problemov. Delovala naj bi predvsem v smeri povečevanja dostopnosti Študija ne glede na socialne razlike med študenti. V skladu s tem Kričači zahtevamo: -pospešeno reševanje stanovanjskih problemov študentov. Predlagamo gradnjo študentskih domov, adaptacijo nekdanjih begunskih centrov v študentska naselja, davčne olajšave za tiste lastnike stanovanj, ki študentom stanovanja oddajajo ceneje ter uvedbo visokih kazni za nelegalno oddajo stanovanj in izkoriščanje študentov, hkrati pa tudi učinkovit nadzor na tem področju. -ustanovitev in zadostno financiranje kvalitetne, nepodružnične tretje univerze anglosaksonskega tipa na Primorskem. STUDENTSKA četrt . ončno so študentje in vsi, ki jih ' zanima študentski vsakdan, dočakali svojo oddajo. Boljše bi jo bilo imenovati oddajica, saj traja borih deset minut, kljub temu, da ima za pet minut obetavnejši naslov: Študentska ČETRT. Pripravljajo jo študentje tretjega letnika novinarstva Fakultete za družbene vede (FDV) in sicer kot del obveznosti pri predmetu Televizija. V prvih dveh oddajah so študentje predstavili, kako živijo študentski ljubljenci v študentskih domovih, osvetlili so svoj pogled na novi zakon o višjem zavarovanju za mlajše od 25 let, pogovarjali so se s Petrom Lovšinom o njegovi diplomski nalogi o pornografiji, obiskali "očeta punka" na Slovenskem Gregorja Tomca, nadzorovali gradnjo FDV-ja in kramljali o Internetu. Volje do dela in svežih zamisli študentom torej ne manjka, sprašujejo pa se, kdo sploh lahko gleda njihovo oddajo. Na sporedu je namreč vsak petek v jutranjem programu POP TV, in sicer ob sedmih zjutraj, ponovitev pa je uro in pol kasneje; v času torej, ko so pokonci le upokojenci in otroci, katerim ta oddaja zagotovo ni namenjena. Večina študentov pa je takrat na predavanjih ali celo obveznih vajah, če pa so po kakem naključju vendarle doma, so (z redkimi izjemami) še potopljeni v globok spanec. TOREJ: DOL Z ZGODNJIMIURAMI IN ŽIVELA ŠTUDENTSKA ČETRT! MANCAMIRNIK-FF.FDV STUDENTOV pravni priročnik Študent(ka) ali veš ? - Kako priti do sobe v študentskem domu ? - Kdaj in kje bo objavljen razpis za štipendije ? - Kolikokrat lahko opravljaš posamezen izpit ? - Kakšni so pogoji za vpis v višji Ietnik ? - Kakšne so pravice in dolžnosti študenta ? Vse te odgovore in še mnoge druge informacij'e dobiš v brošuri Študentov pravni priročnik. Priročnik je naprodaj na: - INFO točkah ŠOU: Kersnikova 4, Ljubljana Študentski domovi Rožna dolina, blok 4, Ljubljana in - prodajnih mestih študentskih bonov. Posamezni izvod stane 100,00 sit. VSEBINA: Pri pripravi priročnika je bilo osnovno vodilo avtorjev, da priročnik ne sme biti predolg, hkrati pa mora vsebovati citirane člene, da se lahko študentje nanje zanesete. Za jasno razumevanje je dodan še komentar, ter opis najpogostejših problemov. V devetih poglavjih, ki pokrivajo Zakon o visokem šolstvu, Statut Univerze v Ljubljani, Pravilnik o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove, Pravilnik o štipendiranju in uredbo Vlade RS o izrednih študentih se zvrstijo praktične informacije, členi zakonov in navodila za uporabo. Ko študent prebere priročnik, dobi vpogled v zakonodajo, ki ureja proces izobraževanja in njegov socialno - ekonomski položaj. Poglavja so pisana praktično, s poudarkom na najpogostejših primerih nejasnosti in obogatena z domiselnimi ilustracijami. Priročnik se končuje s koristnimi naslovi in telefonskimi številkami. Zato ne odlašaj z odločitvijo, ampak kupi takoj! SflUOD TIUOLI ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER 1000 Ljubljana, Celovška 25 tel.: 061/131-5155, fax: 061/316-861 URNIK REKREACIJE ZLATIKLUBSAVNA ponedeljek, sreda, četrtek, nedelja: od 10.00 do 22.00 ure (mešano) torek: od 10.00 do 22.00 ure (ženske) petek: od 10.00 do 13.00 ure (ženske) in od 13.00 do 24.00 ure (mešano) sobota: od 10.00 do 24.00 ure (mešano) KOPALIŠČE ponedeljek-petek: od 9.00 do 11.00 ure torek, petek: od 18.00 do 23.00 ure sreda, četrtek: od 18.00 do 22.00 ure sobota, nedelja, prazniki: od 10.00 do 20.00 ure VODNAAEROBIKA ponedeljek, sreda: od 20.30 do 21.30 ure TPS torek: od 16.00 do 19.00 ure FITNES SPORTSTUDIO ponedeljek-petek: od 9.00 do 23.00 ure sobota, nedelja, prazniki: od 10.00 do 20.00 ure AEROBIKA ponedeljek, sreda: od 20.00 do 21.00 ure in od 21.00 do 22.00 ure torek, četrtek: od 21.00 do 22.00 ure BOWLING ponedeljek-sobota: od 16.00 do 22.00 ure tudent študent študent tudent študent študent Študentski upor na FDV-ju? se skupaj se je začelo, ko so ' študentje 2. letnika FDV-ja 20. ' decembra 1996, torej tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, pisali kolokvij iz Socialne in politične antropologije. Datum kolokvija je določil nosilec predmeta, red. prof. dr. Stane Južnič, izvedba in ocenjevanje pa sta bila v pristojnosti njegove asistentke, doc. dr, tiste, ki so kolokvij opravili pozitivno. Ostali študentje naj bi kolokvij ponavljali (prejšnja leta so namesto ponovnega opravljanja kolokvija študentje negativno opravljen kolokvij morali ustno zagovarjati), razveljavljenih kolokvijev pa naj ne bi bilo več mogoče dobiti na vpogled. (Kasneje je dr. Godina izjavila, da vpogled v kolokvij dovoli samo komisiji študentov, ki bo podpisala, plati celo ena izmed najboljših predavateljev na FDV-ju. Študentje so na koncu izpostavili nekaj glavnih problemov in predlagali nekaj rešitev, poudarili pa so, da kritizirajo zgolj odnos dr. Godine do študentov in njeno deJo v zvezi s kolokvijem, ne pa njene strokovne usposobljenosti in same izvedbe predavanj. Vesne V. Godine. Ker je kolokvij pogoj za pristop k izpitu, so ga pisali tudi vsi tisti študentje, ki kolokvija do tega datuma, torej vprejšnjem študijskem letu, še niso opravili. Skupno je kolokvij pisalo nekaj čez 600 študentov. In potem so minili prazniki, minil je mesec in preteklo je še nekaj časa in končno so študentje po približno dveh mesecih dobili rezultate kolokvija. Od vse množice študentov jih je kolokvij opravilo nekaj čez 60 - torej dobrih 10 odstotkov. Stvar se je dodatno zapletla, ko je nosilec predmeta, redni profesor dr. Stane Južnič, študentom in vodstvu fakultete povedal, da zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel izvesti izpitov. Študentje naj bi poslej izpite opravljali pri njegovi asistentki, doc. dr. Vesni V. Godini. Sfvar se je zapletala dalje. Prof. Južnič namreč zahteva, da se vsi kolokviji hranijo, dokler študentje ne opravijo izpita. Če je namreč študent na izpit (izpiti so bili ustni) prišel, njegov kolokvij pa se je izgubil, je moral kolokvij ponovno opravljati, šele nato pa je smel pristopiti k izpitu. Da ne bi prihajalo do tovrstnih težav, Južničeva asistentka, dr. Godina, hrani kolokvije študentov, dokler le-ti ne diplomirajo. In potem je nekdo iz kabineta doc. dr. Godine ukradel približno 100 kolokvijev, in sicer kolokvijev tistih študentov, ki kolokvija 20. decembra '96 niso opravili. Dr. Godina je kolokvij zato razveljavila za vse, razen za TURISTIČNA ACENCIJA ODISEJ Maistrov Trg, 4000 Kranj Tel: 064/221-103, 221-139 Faks:064/211-790 NAMOIUEZAPRVIMAJ: HVAR, 5 DNI + AVTOBUSNI PREVOZ -199 DEM Z AGROPOPOM V PORTOROŽ, 3 DNI -115 DEM POREČ - HOTEL DIAMANT, 5 DNI -190 DEM ROVINJ, HOTELJSTRA - CRVENIOTOK, 3 DNI -129 DEM RAB - PADOVA, 3 DNl - 99 DEM NAJUGODNEJŠIKATALOG MOJE POLETJE" NIGHT EXPRESS ZA KORČULO, HVAR, BRAČ - 70 DEM 10.000APARMAJEV OD PORTOROŽA DO DUBROVNIKA ODISEJEVE POČITNICE V KAMPIH, 7 POL -140 DEM KRIŽARJENJE PO JADRANU PO&TNICE VITALIJI, NA RDEČEM MORJU, TAJSKl, ŠRl LANKIIN NA BALIJU j koliko kolokvijev so prejeli; s tem naj bi se zagotovilo, da do kraje ne bi več prišlo). Posledica vsega skupaj je bila v končnem ta, da študentje marca kar naenkrat niso več vedeli, kakšen bo sploh izpitni režim pri predmetu Socialna in politična antropologija. Kasneje sta dr. Godina in dr. Južnič razpisala dva nova roka za kolokvij, rečeno pa je bilo tudi, da bo izpite poslej opravljala dr. Godina - izpiti pa bodo pisni. Vmes se je zato zganil Študentski svet FDV-ja in 18. marca 1996 sklical razširjeno izredno sejo, na katero so bili vabljeni vsi študentje, pa tudi prodekanica za študijske zadeve, doc. dr. Zinka Kolarič, ki pa se sestanka ni udeležila. Na sestanku naj bi študentje razpravljali o problemih v zvezi z izpitom pri antropologiji, Študentskemu svetu FDV-ja pa naj bi pomagali tudi izoblikovati mnenje o doc. dr. Vesni V. Godini, ki ga le-ta potrebuje za napredovanje v višji akademski naziv. Relativno mirnemu začetku sestanka je kmalu sledil izbruh študentskega nezadovoljstva, tako z odnosom Vesne V. Godine do študentov kot tudi z izpitnim režimom. Študentje so najprej začeli spraševati, zakaj dr. Godina kraje kolokvijev ni prijavila policiji, nato pa je nekaj posameznikov naglas povedalo to, kar je med študenti že cel teden krožilo v obliki govoric: po njihovem mnenju naj bi dr. Godina krajo kolokvijev inscenirala sama, in sicer po tem, ko naj bi izvedela, da nekateri študentje, ki kolokvija niso opravili, pripravljajo zahtevo po eksterni ocenitvi njihovih kolokvijev. S tem naj bi takorekoč zakrila svoje napake oziroma "grehe"-. In potem je kar izbruhnilo: da ima dr. Godina do študentov omalovaževalen in ponižujoč odnos; da poizkuša na predavanjih diskreditirati nosilca predmeta, dr. Južniča, s katerim sta sicer, kakor priznava tudi sama, v sporu že dalj časa; da študentom ne dovoli vpogleda v kolokvije; da je izpitni režim neznosen, ocenjevanje pa nepravično; da je kolokvije popravljala predolgo in tako naprej. No, eno pozitivno stvar pa so študentje le našli: dr. Godina po njihovem mnenju predava zelo dobro, celo odlično, na svoja predavanja se dobro pripravi in jih tudi naredi zelo zanimiva. Po mnenju nekaterih posameznikov je po tej Na koncu so vidno razjarjeni študentje tudi sklenili, da bodo, če se zadeva čimprej ne reši, bojkotirali predavanja in kolokvij ter izvedli demonstracije pred fakulteto. Predsednik Študentskega sveta FDV-ja, Medard Kržišnik, je nato izjavil, da bo Študentski svet FDV-ja na podlagi pritožb študentov sestavil pisno pritožbo, ki jo bo posredoval organom fakultete in Univerze, kar se je naslednji dan tudi res zgodilo. V pritožbi je študentski svet zavzel dokaj ostro stališče, saj je med drugitn zaradi kršitev tretjega in četrtega odstavka 28. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki predstavljata hujšo kršitev delovne discipline, vodstvu fakultete predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti doc. dr. Vesni V. Godina. Zahteval je tudi objavo natančnega seznama ukradenih kolokvijev, študentom pa naj se omogoči tudi vpogled v njihove kolokvije. Kot zadnjo zahtevo so navedli uvedbo "drugačnega tipa kolokvija, ki bi bolj ustrezal pogojem na fakulteti (glede na število študentov in obseg snovi)". Pojavila sta se dva predloga: pisno preverjanje z zaprtim tipom vprašanj, ki omogoča hitro popravljanje, ter eksterno preverjanje znanja - oba predloga pa poudarjata višjo stopnjo objektivnosti ocenjevanja. Za konec je tudi študentski svet zagrozil z bojkotom predavanj, hkrati pa napovedal, da "dokler se ta vprašanja ustrezno ne razrešijo, Študentski svet FDV-ja ne bo podal svojega mnenja k napredovanju doc. dr. Vesne V. Godine v višji akademski naziv, s čimer je takšno napredovanje onemogočeno". Na potezi je vodstvo fakultete, naši analitiki pa že napovedujejo, da bo temperatura na fakulteti verjetno še narastla, saj so, po neuradnih informacijah, študentje pod vodstvom študentskega sveta že organizirali skupino študentov, ki pripravlja naslednje akcije v zvezi z omenjeno problematiko. Izvedeli pa smo tudi, da naj bi poizkušali problem "internacionalizirati" in podobne upore sprožiti tudi po drugih fakultetah. Se nam obeta nova študentska revolucija? Kričači smo zraven. Študentski tekoči račun http:// www.n-lb.si /Q Ijubljanskabanka NOVA LJUBUANSKA BANKA O.D., LJUBLJANA Kerjejutri nov dan. MALI DELNICARJI tudentje, denar, ki vam ga je podarila država s certifikati, ste bolj ali manj ' uspešno večinoma že pretvorili v delnice. Veliko se jih pa je tudi nategnilo ob preuranjeni prodaji le-teh. Vsi študentje nimamo potrebnega znanja in časa za ukvarjanje z delničarstvom, kar pa ne pomeni, da se moramo od tega distancirati. Prav zato obstajajo klubi, ki naj bi ščitil male delničarje. Ampak te ustanavljajo podjetji sama, vodijo jih navadno člani uprave in tako tudi zastopajo njene interese. Kot alternativa tem klubom se je pojavil Klub malih delničarjev, ki nastopa neodvisno in je prvi tovrsten pri nas. Njegova naloga je informiranje, izobraževanje, svetovanje in nenazadnje tudi zastopanje na skupščini delničarjev posameznih podjetij. Če vam ni vseeno, kaj se z vašimi delnicami dogaja, je mogoče to pravi naslov. Ideja je dobra in samo upamo lahko, da bo tako tudi v praksi. Ugodnosti članstva: - odprte telefonske linije za vse informacije - 36% popust na borzno provizijoin pri odpiranju računa v KDD pri borzni hiši (s tem se povrne članarina) - brezplačno prejemanje biltena Mali delničar - finančno in davčno svetovanje - pravno zaščito in svetovanje - zastopanje interesov malih delničarjev - 20% študentski popust pri včlanitvi KLUB MALIH DELNICARJEV Dunajska 21,1OOO Ljubljana Tel: 061/318-884 ali 061/131-32-94 kultura kultura kultura kultura kultura kultura REISE FIEBER ali predpotovalna mrzlica slovenskih umetnikov na štartu za TORINO Alenko Pirman, vodjo potovanja 1 alias, programsko koordinatorko projekta, sva predelali načrt potovanja slovenske skupine, ki bo sodelovala na 8. bienalu mladih ustvarjalcev Sredozemlja in Evrope v Torinu od 17. do 23. aprila. Slovenska karavana šteje preko dvajset udeležencev, ki jih je nabrala v času od maja 1996 v sodelovanju s strokovnimi svetovalci za posamezna področja. V vlogi strokovnjakov so nastopili: Gregor Podnar, Boris Bačič, Miha Dešman, Dane Hočevar, Katerina Mirovic, Jaša Kramaršič, Nerina Kocjančič, Tandar, Darja Vuga, Urša Comino, Uroš Zupan in Nevenka Koprivšek. Slovenija sodeluje na bienalu že od samega začetka v letu 1984, se pravi še za časa bivše Jugoslavije. Od leta 1992 je ŠKUC polnopravni član Mednarodnega komiteja. Bienale je izvorno nastal kot odgovor na prevladujočo anglosaksonsko kulturno-politično sfero in imel izjemno emancipatoren značaj za romanske ter tudi sredozcmskc kulturc. Srcdozcmlje je kot zaključena celota zelo hvaležen poligon raziskovanja identitete, tako da se bodo na vabilo bienala letos odzvale tudi arabske in afriške države, sicer v manjšem obsegu pa vendar. Po lizbonskem bienalu je delovna skupina dodobra prediskutirala namen bienala, ki nafbi prerasel zgolj funkcijo kulturnega turizma v mestu, ki ga za teden dni okupirajo mladi umetniki in se v njem imajo "fajn". Debata je rodila sadove v dveh smereh. Točka A: promocija mladih umetnikov, točka B: strokovno druženje. K točki A - vvorkshopi z eminentnimi strokovnjaki iz vseh področij, k točki B -promocija mladih ustvarjlacev s pomočjo agentov, organizatorjev in menedžerjev, "zaposlenih" v kulturi in umetnosti, kar naj bi bila neke vrste odskočna deska v smeri pozitivnih perspektiv. Slovenska agenta sta Gregor Belušič in Peter Tomaž Dobrila. V času bienala bo potekala tudi konferenca na temo Politika-kultura-Mediteran, ki jo organizira Mreža asociacij imenovana Mare, katere član je tudi ŠKUC. Konferenca bo problematizirala intelektualni koncept prostora. Slovenijo zastopa etnolog Borut Brumen, ki prijavlja prispevek z naslovom Istra kot supermarket identitet. Kratek povzetek: gre za raziskovanje o fenomenu časa, analizi menjav, spreminjanja državnih meja v Istri in vplivu na prebivalce. Kdo sploh sme v Torino? Za to je več pogojev: 1. starostna omejitev (osebe, mlajše od trideset let) 2. kvaliteta dela, ki jo prepozna strokovna komisija 3. relativna uveljavljenost in poznanost doma, brez pravih stikov s tujino Financiranje poteka iz štirih žepov. Posebnosti: celoten razstavni del bienala se po koncu seli v Helsinke, v kulturni center bivše tovarne na ogromno kvadraturo, kjer se bo eksponiral celo poletje. SLOVENSKE BARVE BRANIJO: likovna umetnost: Damijan Kracina, Nika Špan arhitektura: Igor Kebel strip: Matjaž Bertoncelj film: Amir Muratovič vizualne komunikacije: Irena W6lle PDP industrijsko oblikovanje: Toni Koncilja modno oblikovanje: Sanja Grcič, Tomaž Jastrobnik fotografija: Jure Breceljnik, Simon Stojko Falk literatura: Aleš Šteger (poezija), Aleš Čar (proza) rock glasba: Heavy Les Wanted scenske umetnosti: Fourklor urbane intervencije: Matej Andraž Vogrinčič, Vuk Čosič in prijatelji Le Coco Fruitwear ter kot posebni gost festivala Metod Črešnar. KARLAŽELEZNIK-FF Fiktivni prostori ali medprostori ali STRIPT IZ v Equrn1 alerija je v nekem vmesnem ' trenutku, ko se odstranijo dela predhodne razstave in ko praznina belega prostora čaka na dela, ki se bodo predstavila takoj zatem, sama zase kot takšna skoraj brez vrednosti. Ima le tisto vrednost, da je, da biva. Ta vmesni trenutek ni zanimiv za nobenega obiskovalca. Takšne nikoli ne obiščemo. Ni zanimiva, tako kot ni zanimiva nobena belina rousseaujevskega papirja. Je pa izziv. Izziv za obiskovalca. Podobno fazo pa doživlja tudi vsak ustvarjalic, ko pričenja ustvarjati iz "beline". Prostor je nič, dokler ga ne opišejo objekti in snov. In to trditev čuti in iz nje tudi izhaja Mojca Osojnik, ki je diplomirala leta 1995 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu. Istega leta je vpisala specialko slikarstva. Mentorji na podiplomskem študiju so prof. Metka Krašovec, gostujoča prof. Lisa Adams iz Los Angelesa in prof. Gustav Gnamuš. Avtorica je svojo nadarjenost in kreativnost kazala že med študijem, saj je leta 1994 prejela univerzitetno Prešernovo nagrado, sodelovala je na več skupinskih razstavah, imela pa je tudi dve svoji. Vedno jo je zanimal prostor za. In ravno z odprto besedno zvezo Prostor za... je naslovila v pomladi 1995 izvedeni razstavi v ljubljanski Galeriji 34 in v galeriji Prešernove hiše v Kranju. Prostorje kot obsesija pa ji je narekovalo nadaljnje uštvarjanje, ukvarjanje, razvijanje in raziskovanje tega problema. Rezultat vsega tega je njena tretja samostojna razstava, ki je že od 11. marca na ogled v galeriji Equrna. Likovno delo ne potrebuje besed, saj sporoča v svoji likovnosti, pa vendar nad razstavljenimi deli bdi naslov, ki jih združuje v eno: S TRIP TIZ. Provokativno? Gotovo. Toda zakaj? Morda zaradi skrivnostnosti poimenovanja, saj si lahko ob soočitvi z naslovom predstavljamo marsikaj, prav tako kot si Iahko predstavljamo marsikaj ob ogledu njenih del. Gre za dela z izrazitim barvnim poudarkom. Vsako posamezno se izraža s svojo živo barvo. Delom lahko rečemo tudi slike. Termin, ki bi najbolje označil dela, je fiktivni prostor ali medprostor. Živi sam zase, pa vendar povezuje. Gre za dela, ki ustvarjajo občutek prostora, do česar pride avtorica z napenjanjem plastičnih, potiskanih prtov in trakov preko okvirja. Saj poznate polivinilaste prte, ki jih pogrnemo čez mizo predvsem zato, da se ta ne umaže. S polaganjem avtorica pričara efekt globine. V končni fazi delo prekrije z barvnim steklom, ki razmeji delo (njen fiktivni prostor) in realnost. V jedru prostora opazimo razne izrezke iz revij in fotografij, ki jih kombinira po lastni domišljiji. Cvetje ji je še posebej ljub motiv, in sicer od tistega s potiskanih prtov do izrezkov vrtnic, sončnic, pa vse do cvetja, zmletega v čajni vrečki. V dela prefinjeno vkomponira tudi izrezke lobanj. Ponekod nariše na steklo tudi stilizirane angele, včasih jih vreže na notranjo stran stekla. Uporablja tudi lutke, takšne, s kakršnimi se igrajo dekletca. Postavlja jih v svoje prostore, v okviru katerih izoblikuje nove prostore. Tak nov prostor je lahko, recimo, maternica, kjer se nahaja lutka z zaprtimi in druga z odprtimi očmi ter nagnetene ročice lutk. Na teh in podobnih principih gradi sporočilnost. Ogled dopušča gledalcu, da spozna avtorico in njeno domišljijo, prav tako pa lahko preko njene domišljije ustvarjate svoje zgodbe. Jaz sem v njenih delih zaznala celo podobo svojega očeta, kakršno poznam iz starih fotografij. Ni bil on, pa vendar je bil. Dela, ki odstirajo nove prostore, so bogato sporočilna, ne pa kaotična. Očitno pa je, da gre pri delih Mojce Osojnik za naslon na metafiziko, na abstraktno razglabljanje, za dojemanje nadčutnega, kar je prekrojila v likovno delo. Za ta dela (fiktivne prostore) lahko enostavno rečemo, da so neka vez med realnim in onostranskim. Če Mojca Osojnik svoja dela opiše z besedami, to poda s kratkimi in jedrnatimi sporočili: "Stanje, ki vabi v razmerje. Intimizem. Daleč od izjave ali angažmaja. Daleč od objektivnosti ali absolutnosti. Izolirane izpovedi. Antropometrija. Sladka odtujenost. Pristranskost. Egocentrizem. Prikrito razkrivanje. Nikoli do konca." Tako ona, kaj pa vi? Galerija Equrna in avtorica, predvsem pa njena dela (fiktivni prostori) vabijo v prostor za, v metafizični prostor, v fluid z informacijami, ki jih sporoča... Sporoča inovativno. MATSA a vse tiste, ki nam gledaliških improvizacij ni nikoli preveč ' in ki vztrajno iščemo nove stile v improviziranju, je bil začetek marca kar pester. Kajti v Ljubljani se je odvijal mednarodni seminar Performance art, katerega gosta sta bila Pavel Štorek iz Prage in Krisna Lee Hanks iz ZDA, ki pa že nekaj časa živi in dela v Amsterdamu. Oba umetnika sta vodila vsak svoj seminar, ki sta ju na koncu zaključila s produkcijama. Kot prvo smo si lahko ogledali predstavo z naslovom Krhki humor v praznem prostoru, s katero so se predstavili mladi ustvarjalci, ki so obiskovali Pavlov seminar. Prizorišče dogajanja je bilo na začetku prazno, le na sredini odra je ležal kup oblek. Atmosfero sta začela kreirati dva glasbenika, Zlatko Kaučič in Žiga Golob, ki sta z nenavadnimi inštrumenti, kot so lonci, zvončki, pokrovke, ropotuljice in avtomobilčki zvočno sodelovala pri rojevanju pfedstave. Kmalu so se na odru pojavili igralci, ki so vztrajno oblačili suknjiče in pobirali klobuke. Ko so bili končno vsi oblečeni in nared, so se postavili pred namišljenega fotografa, kot da želijo posneti sliko za družinski album, ujeti še zadnji skupni trenutek in ga ohraniti za večno. Kajti, če je do tedaj obstajal en, skupen svet, z enakomernim ritmom, enakimi gibi, se je nato začelo prepletati pet različnih zgodb. Vsak igralec si je označil svoj teritorij na odru in pet ločenih zgodb se je začnelo spontano odvijati. Nekdo je bral knjigo, ena je plezala po lestvi, druga je odhajala na počitnice in mrzlično polnila kovček, nekdo drug je spet pometal... Motivi so bili raznovrstni, od najbolj preprostih, vsakodnevnih do nenavadnih, domišljijskih. Igralci na odru med seboj niso komunicirali, vsak se je prepuščal svojemu notranjemu toku in s svojim avtentičnim gibanjem doprinašal k čistosti in jasnosti predstave. In tako je iz petih popolnoma drugačnih svetov pred gledalčevimi očmi nastajala predstava, ki ni bila niti za trenutek dolgočasna ali nerazumljiva. Na drugi produkciji pa so se Krisnini učenci predstavili z drugačnim stilom, s plesno-gledališko predstavo, ki je nosila naslov Sledi. Če to predstavo primerjam s prejšnjo, lahko takoj izpostavim razliko med obema pristopoma ustvarjanja, kreiranja. Medtem, ko so igralci v predstavi Krhki humor v praznem prostoru izhajali iz dane situacije, iz svoje notranjosti, so plesalci v predstavi Sledi za izhodišče vzeli plakate Fritsa Van Hartingsveldta, ki so bili tudi razobešeni po stenah, in poezijo ameriškega pesnika Wallacea Stevensa. Svoje asociacije in občutke, ki so jih dobili ob gledanju plakatov, so izražali telesno, gibalno, vse pa so začinili še z recitiranjem pesmi Thirteen Ways of Looking at a Blackbird. Ta pesem je bila tudi povod, da je bil celoten ples sestavljen iz trinajstih delov, v katerih je vsak nastopajoči odplesal tudi svoj solo. Vendar pa je bilo čutiti, da plesalci niso uspeli ujeti pravega ritma pesmi, ki se je zato prazno izgubila v prostoru. Predstava v celoti je bila bolj medJa, razpršena in plitka, čeprav je bilo nekaj posameznih čistih in dovršenih plesnih linij oz. prizorov ter dober izbor glasbe, ki je dala plesu poseben pečat. In če že kaj drugega ne, sta obe predstavi vsaj odprli nek nov pogled na gledališko improvizacijo in popestrili dogajanje v Ljubljani. in presamostojm. MOŠKI: Za ovna je značilno divje in burno življenje, ohilica dogodkov in razgibanosti. Zelo rad zahaja v družbo, je vročekrven in nestanoviten. Je dokaj % ponostm. Enkrat te preplavi s strastjo, naslednju : Iedenim tušem. Dejansko ga kar mzganja od sanuh domislic in usvarjalne tnoči. Je nestrpen s pocasnezi Včasih se hitro razburi in mu vjezi kaj uide, kar pa kasneje obžaluje. Ko Ijubi, Ijubi zares. V Ijubezenskih zadevah pa je preveč nagel, včasih tudi nepremišlje/i. Naglo se zaljubi pa tudi htiro ohladi. Je bleščeč in očarljiv, z lahkoto lomi ženska srca. Rad govori in sc ponaša z izbrano govorico. Občuduje uspešne. Ceni dobro hrano. M: Ta vžigalica se pa noče prižgati! H: Zakaj? M: Pojma nimam... včeraj je še delala! - "Ljubim te", pravi tulipan vrtnici. - "Jaz tudi tebe." - "No, potem pa pokličiva čebelo." Čez nekaj dni: - "Ljubim te", zopet tulipan vrtnici. - "Jaz tudi tebe!" - "A pokličem čebelo?" - "Ne morem, imam fotosintezo." Q: Kako se na Gorjancih prepozna intelektualca? A: Ne premika ustnic, ko bere. Pride dedek na pregled k zdravnici. Po krajšem pregledu ga zdravnica vpraša: "Koliko ste pa stari, gospod?" "Ja,...9O let." "Hja, vam pa ne bi dala!" "Sej jaz tudi ne bi mogu!" ROMANTIKA e nekaj malega za nas, večne romantike. Kako si narediš ultramegabumsplaš večer, ki ga bosta še dolgo pomnila? Easy, Mucy, čisto easy. To sva naštudirala z eno jako fino mlado damico nekaj let nazaj. Večer Nepogrešljiva stvar pri tem je potenciometer za luč v dnevni sobi. Daj luč na pol jakosti. Vse naj bo na pol. Kako se obleči in kako spedenat, moraš gledati kje drugje, to je kuharska knjiga, bajdevej. No ja, naj bo obleka taka, da gre rada dol. Punce svila, tipi Levi's 501 na gumbe. Stereo naj bo na nežno tiho naštiman, sveče naj veselo gorijo, šampanjec naj bo ohlajen na točno tisto temperaturo, ki piše na nalepki. Saj že veva, katerega - Igristoe, Moravia, Don Perignon in podobno. Made in Slovenia žal ni quality. Na krožničku sveže stepena smetana on povrh lepe jagode. Manjše, kot kupiš, več okusa bodo imele. Ne sladkaj tistega - v kombinaciji s penečim vinom ti sladkor kar ožema jetra in ledvica. Potem kar naenkrat pogruntata, da sploh ni treba imeti prižgane luči, saj sveče gorijo, ne? Noč Kaj tipa požene? Tisto, kar je pod obleko. Naj naj je svila. Ali pa bele čipke. UMMMPH! Prsti drsijo po njej, mehko valovi in skriva-odkriva, draži, vpije po še. Če je svila, je najboljša beige. Barve kože. V postelji naj ne bo kontrastov. Črno-belo je v redu, ko si v večerni obleki, ko sta v postelji pa naj bo vse barve kože. Bolj, kot nežno začneš, bolj divje je, ko vama enkrat stroja šibata pod polno paro. Jutro Zbujanje. Oči se zableščijo v poltemi jutra. Na nahtkaslcu vaju čaka zapečatena steklenica • Jack Danielsa v piskru od šampanjca - v ledu (vendar ga piješ straight, brez ledu - led je za mehkužce). Zraven krožnik lepih celih rdečih jagod. Jagoda, jagoda je kakor glavica, ona zagrize vanjo, strastno, hrustljavo. Jeziki zaplešejo limbo in kar naenkrat je vse spet polno moči in želje in še... Gresta pod tuš. Tam si spereta ves švic in svinjarijo od tiste stepene smetane, vendar tam nista zaradi higiene. Kapljice vroče tolčejo po vajini razdraženi koži in rajcajo, dražijo še bolj, prepusti se jim. Kot da bi plavala v šampanjcu. Otroci iz tega zakona bodo prav gotovo čisto usekani. Tilen STRIP Jošar KARTOTEKA: Tilen Jošar, 1973, bivol, ribi STRIPIN JA2:1979, Komandant Mark v ediciji "Zlatna serija" VIRINAPAJANJA: do pred kratkim Dylan Dog, potem ko pa sem opazil, da tudi to spada med 90%, o katerih bo še govora, pa nič omembe vrednega PREDAL: bolj ali manj uspešno težim k realizmu DNEVNIRED USTVARJANJA: čez dan polnjenje baterij s čečkanjem po listih, lističih in robovih časopisov, ponoči strip (tudi do 6.00) POGON: smrt PODLAGA: poln želodec, mir in tišina v krogu dvajsetih metrov, poln zavojček tobaka PRIKLJUČKI: "šeleshamer", svinčnik, pero, čopič, tuš, laviran tuš EPP: ena največjih in najbolj zamotanih umetnosti: stripar mora biti hkrati risar/slikar, scenarist, scenograf, režiser... (Zavedati pa se moramo, da je (tudi po Murphyju) 90% vsega sranje! NAJLJUBŠA NOČNA MORA: Umiram in z menoj ves svet. ATVOMOTTO: Kakšnega uspeha?! POSEBNE ZASLliGE: nimam V OBLAČKU: Karla Železnik Stoparka Mirna topla poletna noč. Frajer se pelje iz Celja v Ljubljano, ko naenkrat opazi neko štoparko. Ustavi avto in bejba ga vpraša, če gre v Ljubljano. Frajer odgovori: "Ja, ampak pod pogojem, da te trikrat dol dam. To je tarifa." Bejba malo okleva, nato pa pristane. Tako se peljeta do Domžal, ko pride čas za plačilo. Frajer parkira in se vrže na delo. Opravi prvi del, opravi drugi, ko pa je bilo treba še tretjič, se je pojavila napaka na orodju. Ko vidi, da ne bo šlo, ji reče naj malo počaka. Nato gre k cesti in ustavi prvi avto: "Posluš, mam problem. Mam eno bejbo, k sm ji reku, da jo bom trikrat, pa ne morem. A bi me rešu, da se ne bi osramotil? Jaz te peljem do avtomobila, ti pa sam nared, saj v temi ne bo opazila razlike." Tip pristane. Ravno sta se dobro razgrela, ko kar naenkrat odnekod policaj usmeri luč nanju in zakriči: "Ja kaj pa vidva tle počneta?" "Jaaaa", jeclja tip, "f*k*m svojo ženo." Policaj se zmede: "Oprostite, nisem vedel, da je to vaša žena!" "Ma, sej jest tud ne, dokler niste uperili te luči vame!"