STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTICAL OFFICE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA 1944 A' 2004 ISSN 0352-0226 ISBN 961-239-048-7 ANKETA O TUJIH TURISTIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POLETNI SEZONI 2003 SURVEY ON FOREIGN TOURISTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA IN SUMMER SEASON 2003 št./No Ljubljana, 2004 AVTORICE / AUTHORS: Marta Arnež Edita Glinšek Nataša Gostiša Alenka Škafar CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48-057.68(497.4)"2003" 311:338.4(497.4) ANKETA o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003 = Survey on foreign tourists in the Republic of Slovenia in summer season 2003/ [avtorice Marta Arnež ... et al.]. -Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije = Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2004. - (Rezultati raziskovanj / Statistični urad Republike Slovenije = Results of surveys / Statistical Office of the Republic of Slovenia, ISSN 0352-0226 ; št. 806) ISBN 961-239-048-7 1. Vzp. stv. nasl. 2. Arnež, Marta 213684224 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Rezultati raziskovanj Avguština Kuhar de Domizio -Slovensko besedilo jezikovno uredila Joža Lakovič - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Tehnični urednik in oblikovalec naslovnice Anton Rojc - Računalniško oblikovanje Slavka Slokar - Tiskano v 600 izvodih -Informacije posreduje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - Avtomatski telefonski odzivnik (01) 475 65 55 E. pošta: info.stat@gov.si - Internet: www.stat.si. Prepared, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Director-General Irena Križman - Results of Surveys editor Avguština Kuhar de Domizio - Slovenian Language Editors Joža Lakovič - English Language Editor Boris Panič - Technical Editor and front cover design Anton Rojc - Computer layout design Slavka Slokar, Total print run 600 copies - Information is given by the Information Center, telephone + 386 1 241 51 04 - Answering machine +386 1 475 65 55 - E-mail: info.stat@gov.si - Internet: www.stat.si. UVOD Rezultati raziskovanj (RR) so temeljna edicija Statističnega urada Republike Slovenije, ki celovito prikazuje rezultate posameznega statističnega raziskovanja ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so imeli zvezki s takšno ali podobno vsebino različne naslove: Statistično gradivo, Interna publikacija, Statistična dokumentacija, Statistično poročilo. Od leta 1976 pa izhaja s sedanjim naslovom kot šteta zbirka. Vsaka številka RR vsebuje najpomembnejša metodološka pojasnila, komentar in tabelarne preglede rezultatov raziskovanja ter primere obrazcev statističnih raziskovanj, s katerimi so bili zbrani objavljeni podatki. Tako dobijo uporabniki kar najbolj zaokroženo podobo o statističnih raziskovanjih. Med statističnimi publikacijami so Rezultati raziskovanj s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij s posameznih področij statistike. Ta zvezek RR spada v področje turizma. V njem objavljamo rezultate ankete o tujih turistih v Republiki Sloveniji, ki smo jo izvedli v poletnih mesecih v letu 2003. V prvem delu publikacije pojasnjujemo metodološke osnove, vzorec za anketo in organizacijo. V komentarju smo poseben poudarek namenili primerjavi rezultatov ankete z rezultati anket, izvedenih v letih 1994, 1997 in 2000. Sledi tabelarni pregled o turistih in njihovem bivanju v Sloveniji po nekaterih državah in vrstah krajev. Na koncu sta priložena anketni vprašalnik in seznam vseh zvezkov RR, ki so izšli do zdaj. Rezultati ankete iz leta 1994 so bili objavljeni v posebni publikaciji z naslovom Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1994, ki je izšla 1995, rezultati ankete iz leta 1997 v Rezultatih raziskovanj št. 704 in iz leta 2000 v Rezultatih raziskovanj št. 758. S področja turizma izhaja v tej zbirki tudi Letni pregled turizma, ki prinaša predvsem podatke iz nastanitvene statistike. Ti podatki so objavljeni še v drugih statističnih publikacijah: mesečno v Statističnih informacijah, Nekaterih pomembnejših podatkih in Mesečnem statističnem pregledu ter letno v Statističnem letopisu Republike Slovenije. V Statističnih informacijah izhajajo četrtletno tudi podatki o potovanjih slovenskega prebivalstva. INTRODUCTION Results of Surveys are a basic publication of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, which comprehensively shows results of individual statistical surveys or groups of related surveys. In the past volumes with this or similar contents were published under different titles: Statistical Material, Internal Publication, Statistical Documentation, Statistical Report and since 1976 under the present title and serial numbering. Each volume of Results of Surveys contains the most important methodological explanations, a short comment and a tabular overview of survey results as well as examples of questionnaires with which the data were collected. In this way our users get the best possible insight into results of statistical surveys. Of all statistical publications published by our office, Results of Surveys are the most comprehensive source of information on individual fields of statistics. This volume belongs to the field of tourism. It presents results of the Survey on Foreign Tourists in the Republic of Slovenia, which was carried out in the summer months of the year 2003. The first part explains methodological bases, the sample and organisation. In the comment special emphasis was put on comparing the results of the 2003 survey with the three previous surveys carried out in 1994, 1997 and 2000. The next part is a tabular overview of tourists and their stay in Slovenia by selected countries and types of resorts. At the end there is a questionnaire and the list of all volumes of Results of Surveys published so far. In 1995, results of the 1994 survey were published (only in Slovene) in a special publication entitled Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1994. Results of the 1997 survey were published in Results of Surveys No. 704 (also only in Slovene). Results of the 2000 survey were published in Results of Surveys No. 758. Another volume from the field of tourism in this series is the Annual Review of Tourism, which brings accommodation statistics. These data are also published in other statistical publications: monthly in Rapid Reports, Some Important Data on the Republic of Slovenia and Monthly Statistical Review and yearly in Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia. In Rapid Reports published quarterly we publish data on travels of the resident population. vita Ž IA^OAO Mag. Irena Križman generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije Director-General of the Statistical Office of the Republic of Slovenia STATISTIČNA ZNAMENJA STATISTICAL SIGNS ni pojava - no occurrence of event ni podatka data not available 0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote 0 value not zero but less than 0,5 of the unit employed 0,0 podatek je manjši od 0,05 dane merske enote 0,0 value not zero but less than 0,05 of the unit employed 0 povprečje 0 average 1) označba za opombo pod tabelo 1) footnote ( ) nezadostno preverjen ali ocenjen podatek ( ) provisional, incomplete or estimated data X spremenjena kvaliteta X changed quality * popravljeni podatek * corrected data t^ zajeto s podatkom v smeri puščice t^ covered with the datum in the direction of the arrow POJASNILO Slovenski izrazi za področja v Nemčiji, Italiji in Avstriji so vzeti iz elaborata Draga Kladnika Imenik tujih imen v slovenskem jeziku, Geografski inštitut Antona Melika pri SAZU, Ljubljana 1999. POJASNILO Slovene names for provinces in Germany, Italy and Austria are taken from Drago Kladnik Imenik tujih imen v slovenskem jeziku, Geografski inštitut Antona Melika pri SAZU, Ljubljana 1999. VSEBINA/ CONTENTS UVOD......................................................................................................................................................................................................................... 3 INTRODUCTION ZNAMENJA................................................................................................................................................................................................................ 4 SIGNS 1. METODOLOŠKE OSNOVE.............................................................................................................................................................................. 9 METHODOLOGICAL BASES 1.1 Cilji in vsebina ankete....................................................................................................................................................................................... 9 Purpose of the survey and its contents 1.2 Enota opazovanja............................................................................................................................................................................................. 9 Observation unit 1.3 Čas in kraj izvajanja ankete.............................................................................................................................................................................. 9 Time and place of the interview 2. VZOREC........................................................................................................................................................................................................... 10 SAMPLE 2.1 Vzorčni okvir..................................................................................................................................................................................................... 10 Sampling frame 2.2 Vzorčni načrt..................................................................................................................................................................................................... 10 Sample design 2.3 Uteževanje........................................................................................................................................................................................................ 12 Weighting 2.4 Neodgovori enote in neodgovori spremenljivke................................................................................................................................................ 14 Unit non-response and variable non-response 2.5 Natančnost ocen............................................................................................................................................................................................... 15 Accuracy of estimates 3. ORGANIZACIJA ANKETE................................................................................................................................................................................ 16 ORGANISATION OF THE SURVEY 3.1 Priprava............................................................................................................................................................................................................. 16 Preparation 3.2 Terensko delo................................................................................................................................................................................................... 16 Fieldwork 3.3 Vnos in kontrola podatkov................................................................................................................................................................................. 16 Data entry and control 4. REZULTATI ANKETE ZA SLOVENIJO............................................................................................................................................................ 17 RESULTS OF THE SURVEY FOR SLOVENIA 4.1 Socialnodemografske značilnosti anketiranih tujih turistov.............................................................................................................................. 17 Sociodemographic characteristics of interviewed foreign tourists 4.2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov......................................................................................................................................................... 19 Data on arrival and staying of foreign tourists 4.3 Podatki o prihodu in bivanju tujih počitniških turistov........................................................................................................................................ 22 Data on arrival and staying of foreign holidaymakers 4.4 Vtisi tujih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe............................................................................................ 26 Impressions of foreign tourists about staying in Slovenia and evaluation of our tourist offer 4.5 Izdatki tujih turistov v Sloveniji.......................................................................................................................................................................... 29 Expenditure of foreign tourists in Slovenia 5. ZNAČILNOSTI TURISTOV IZ NEMČIJE, ITALIJE IN AVSTRIJE.................................................................................................................... 32 CHARACTERISTICS OF TOURISTS FROM GERMANY, ITALY AND AUSTRIA 5.1 Nemčija............................................................................................................................................................................................................. 32 Germany 5.1.1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Nemčije........................................................................................................................................ 32 Sociodemographic characteristics of tourists from Germany 5.1.2 Podatki o prihodu in bivanju nemških turistov................................................................................................................................................... 34 Data on arrival and stay of German tourists 5.1.3 Podatki o prihodu in bivanju nemških počitniških turistov................................................................................................................................. 35 Data on arrival and stay of German holidaymakers 5.1.4 Vtisi nemških turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe..................................................................................... 38 Impressions of German tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 5.1.5 Izdatki nemških turistov v Sloveniji.................................................................................................................................................................... 39 Expenditure of German tourists in Slovenia 5.2 Italija.................................................................................................................................................................................................................. 39 Italy 5.2.1 Socialnodomografske značilnosti turistov iz Italije............................................................................................................................................ 39 Sociodemographic characteristics of tourists from Italy 5.2.2 Podatki o prihodu in bivanju italijanskih turistov................................................................................................................................................ 41 Data on arrival and stay of Italian tourists 5.2.3 Podatki o prihodu in bivanju italijanskih počitniških turistov.............................................................................................................................. 43 Data on arrival and stay of Italian holidaymakers 5.2.4 Vtisi italijanskih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe.................................................................................. 45 Impressions of Italian tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 5.2.5 Izdatki italijanskih turistov v Sloveniji................................................................................................................................................................. 45 Expenditure of Italian tourists in Slovenia 5.3 Avstrija............................................................................................................................................................................................................... 46 Austrija 5.3.1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Avstrije......................................................................................................................................... 46 Sociodemographic characteristics of tourists from Austria 5.3.2 Podatki o prihodu in bivanju avstrijskih turistov................................................................................................................................................. 48 Data on arrival and stay of Austrian tourists 5.3.3 Podatki o prihodu in bivanju avstrijskih počitniških turistov............................................................................................................................... 49 Data on arrival and stay of Austrian holidaymaker 5.3.4 Vtisi avstrijskih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe................................................................................... 52 Impressions of Austrian tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 5.3.5 Izdatki avstrijskih turistov v Sloveniji................................................................................................................................................................. 52 Expenditure of Austrian tourists in Slovenia 6. ZNAČILNOSTI TURISTOV PO VRSTAH KRAJEV........................................................................................................................................... 54 CHARACTERISTICS OF TOURISTS BY TYPE OF RESORT 6.1 Ljubljana............................................................................................................................................................................................................ 54 Ljubljana 6.1.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v Ljubljani........................................................................................................................................ 54 Sociodemographic characteristics of tourists in Ljubljana 6.1.2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v Ljubljani......................................................................................................................................... 55 Data on arrival and stay of foreign tourists in Ljubljana 6.1.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v Ljubljani............................................................................................................................... 57 Data on arrival and stay of holidaymakers in Ljubljana 6.1.4 Vtisi v Ljubljani anketiranih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe................................................................ 59 Impressions of tourists interviewed in Ljubljana on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 6.1.5 Izdatki turistov, anketiranih v Ljubljani.............................................................................................................................................................. 59 Expenditure of tourists interviewed in Ljubljana 6.2 Zdraviliški kraji................................................................................................................................................................................................... 60 Health resorts 6.2.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v zdraviliških krajih.......................................................................................................................... 60 Sociodemographic characteristics of tourists in health resorts 6.2.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v zdraviliških krajih.................................................................................................................................. 62 Data on arrival and stay of tourists in health resorts 6.2.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v zdraviliških krajih................................................................................................................ 63 Data on arrival and stay of holidaymakers in health resorts 6.2.4 Vtisi turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe............................................... 65 Impressions of tourists interviewed in health resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 6.2.5 Izdatki turistov, anketiranih v zdraviliških krajih................................................................................................................................................ 65 Expenditure of tourists interviewed in health resorts 6.3 Obmorski kraji................................................................................................................................................................................................... 66 Seaside resorts 6.3.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v obmorskih krajih........................................................................................................................... 66 Sociodemographic characteristics of tourists in seaside resorts 6.3.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v obmorskih krajih................................................................................................................................... 68 Data on arrival and stay of tourists in seaside resorts 6.3.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v obmorskih krajih................................................................................................................. 69 Data on arrival and stay of holidaymakers in seaside resorts 6.3.4 Vtisi turistov, anketiranih v obmorskih krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe................................................ 71 Impressions of tourists interviewed in seaside resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 6.3.5 Izdatki turistov, anketiranih v obmorskih krajih................................................................................................................................................. 72 Expenditure of tourists interviewed in seaside resorts 6.4 Gorski kraji........................................................................................................................................................................................................ 73 Mountain resorts 6.4.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v gorskih krajih................................................................................................................................ 73 Sociodemographic characteristics of tourists in mountain resorts 6.4.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v gorskih krajih........................................................................................................................................ 74 Data on arrival and stay of tourists in mountain resorts 6.4.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v gorskih krajih...................................................................................................................... 76 Data on arrival and stay of holidaymakers in mountain resorts 6.4.4 Vtisi turistov, anketiranih v gorskih krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe..................................................... 77 Impressions of tourists interviewed in mountain resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 6.4.5 Izdatki turistov, anketiranih v gorskih krajih...................................................................................................................................................... 78 Expenditure of tourists interviewed in mountain resorts 7. Tabelarni pregled o turistih in njihovem bivanju v sloveniji po nekaterih državah in vrstah krajev................................................................... 79 Tabular overview of tourists and their stay in slovenia by selected countries and types of resorts Priloge......................................................................................................................................................................................................................... 121 Annex 1. METODOLOŠKA POJASNILA 1.1 Cilji in vsebina ankete Glavni cilj ankete je bil pridobiti podatke o socialnodemografskih značilnostih tujih turistov in spoznati značilnosti njihovega bivanja v Sloveniji. Zbrali smo podatke o povprečni porabi tujih turistov in o njihovih vtisih o naši državi in bivanju v njej. Da bi dosegli cilje ankete, smo vprašanja postavili v štiri skupine z naslednjo vsebino: 1. osnovni podatki o tujih turistih (država po potnem listu, starost, zaposlitveni status, poklicne skupine, življenjsko okolje ipd.); 2. podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v Sloveniji (glavni razlog za prihod, način prihoda, prevozno sredstvo, doba bivanja ipd.); 3. podatki o izdatkih tujih turistov (izdatki za prevoz, počitniški paket, izdatki v kraju anketiranja ipd.); 4. vtisi in mnenja tujih turistov o bivanju in turistični ponudbi v Sloveniji in kraju anketiranja. V drugem delu ankete smo tuje turiste vprašali tudi, ali so v pri organizaciji počitnic uporabili internet in če so ga, čemu (za pridobitev splošnih, prometnih, turističnih informacij, za rezervacijo oz. plačilo prevoza / prenočišča). Rezultati ankete bodo kot posnetek stanja pomagali oblikovati razvoj turizma in kot element za oceno izračunavanja prilivov iz turizma. 1.2 Enota opazovanja Enota opazovanja je tuji turist (v nadaljevanju turist), ki sam ali z več osebami potuje oz. biva v Sloveniji. Turist je oseba s stalnim bivališčem zunaj Republike Slovenije, ki začasno biva in vsaj enkrat prenoči v nekem kraju v Sloveniji. Pri proučevanju podatkov o porabi smo spremljali skupno porabo izbranega turista in njegove družine ali družbe, to je oseb, ki z njim potujejo, trošijo in poravnavajo stroške. Osrednje vprašanje o izdatkih tujih turistov je bilo vprašanje o izdatkih v kraju anketiranja. Pri tem vprašanju smo turiste spraševali o njihovi včerajšnji porabi. Tako smo lahko turiste podrobneje spraševali, za kaj vse so porabili denar. 1.3 Čas in kraj izvajanja ankete Anketa je potekala od 1. junija do 30. septembra 2003 in je zajela naključno izbrane turiste, ki so v tem času bivali v Sloveniji (v Ljubljani, v gorskih, obmorskih, zdraviliških krajih in izbranih drugih turističnih krajih). Turiste so anketarji anketirali v izbranih hotelih in kampih. Po vzorčnem načrtu je bilo načrtovano, da bo anketa potekala v 103 prenočitvenih objektih. Dejansko pa jih je sodelovalo le 97. 1. METHODOLOGICAL EXPLANATIONS 1.1 Purpose of the survey and its contents The main purpose of the survey was to obtain the data on sociodemographic characteristics of foreign tourists and to learn about the characteristics of their staying in Slovenia. We collected the data on average expenditure of foreign tourists and on their impressions about Slovenia and their stay in it. To achieve the survey purpose, we grouped the questions into the following four groups: 1. basic data on foreign tourists (country of passport, age, employment status, occupational group, everyday environment, etc.); 2. data on arrival and staying of foreign tourists in Slovenia (main reason for arrival, means of transport, duration of their stay, etc.); 3. data on expenditure of foreign tourists (travel expenses, package tours, expenditure in the place of interview, etc.); 4. impressions and opinion of foreign tourists about their staying and about the tourist offer in Slovenia and in the place of interview. In the second part of the survey we asked foreign tourists whether they used the Internet to organise their holidays and if the are, what did use the Inetrnet for (to get general, traffic, tourist information, to make transport reservation, to book accommodation, to pay for transport and accommodation). Survey results are a snapshot of the situation that can assist in preparing development policy for tourism and be an element in estimating revenues from tourism. 1.2 Observation unit Observation units were foreign tourists (hereinafter tourists) travelling through or staying in Slovenia alone or with other persons. A tourist is a person with permanent residence outside the Republic of Slovenia who is temporarily staying and spending at least one night in Slovenia. In studying the data on expenditure, we monitored total consumption of a selected tourist and his/her family or company, i.e. persons travelling and spending money with him/her. The central question on expenditure of tourists was the question on expenditure in the place of interview. We asked the tourists about their expenditure the day before the interview. Thus we were able to ask in greater detail what they spent their money on. 1.3 Time and place of the interview The survey was carried out between 1 June and 30 September 2003 and covered randomly selected tourists who were staying in Slovenia at that time (in Ljubljana, mountain resorts, seaside resorts, health resorts and selected other tourist resorts). Tourists were interviewed in selected hotels and campsites. According to the sample design, it was foreseen that the survey should take place in 103 accommodation establishments, but actually it was carried out only in 97 establishments. Tabela: Prenočitveni objekti, ki so sodelovali v anketi, po vrstah krajev, 2003 Table: Accommodation establishments which co-operated in the survey, by types of resorts, 2003 Skupaj Hoteli Kampi Total Hotels Campsites Skupaj 97 78 19 Total Ljubljana 10 9 1 Ljubljana Zdraviliški kraji 18 13 5 Health resorts Obmorski kraji 26 24 2 Seaside resorts Gorski kraji 33 22 11 Mountain resorts Drugi turistični kraji 10 10 - Other tourist resorts 2. VZOREC 2.1 Vzorčni okvir Osnovo za vzorčni okvir za anketo o tujih turistih so predstavljali podatki iz mesečne nastanitvene statistike (TU/M) med junijem in septembrom 2002. V mesečni nastanitveni statistiki so za vsak turistični objekt v Sloveniji zbrani podatki o številu domačih in tujih turistov glede na državljanstvo ter o številu prenočitev domačih in tujih turistov. Za vzorčni okvir smo upoštevali le tuje turiste. V nastanitveni statistiki so turistični objekti razvrščeni po mesecih in: 1. vrsti kraja (Ljubljana, zdraviliški, obmorski, gorski kraji, drugi turistični kraji in drugi kraji) ter 2. vrsti in kategoriji objekta (hotel, motel, penzion, gostišče, prenočišče, apartma, kamp, sobodajalstvo itd.). V Sloveniji je bilo v času od junija do septembra 2002 658 427 tujih turistov, prenočitev tujih turistov pa je bilo 2 099 130. V vzorčni okvir smo vključili le tuje turiste v Ljubljani, zdraviliških, obmorskih, gorskih krajih in v drugih turističnih krajih, ki so bivali v hotelih ali kampih. Tako je začetni okvir obsegal 158 objektov (tj. 428 205 turista in 1 464 705 prenočitev). Iz okvira smo izločili objekte, ki so v turističnih krajih s skupno manj kot 800 prenočitvami tujih turistov, razen če je ta kraj na območju večjega turističnega območja in se zato potni stroški ne bi povečali. Zato se je vzorčni okvir zmanjšal na 151 objektov (427 711 turistov in 1 463 566 prenočitev, kar predstavlja 65,0 % vseh tujih turistov in 69,7 % prenočitev vseh tujih turistov). Objekti so razdeljeni glede na tip: 1 - glavni objekt, 2 - depandansa, 3 - glavni objekt z depandanso. Depandanse smo priključili pripadajočim glavnim objektom. V končnem vzorčnem okviru je bilo 145 objektov tipa 1 ali 3. 2.2 Vzorčni načrt Vzorec je dvostopenjski stratificiran. Stratumi so bili določeni glede na - tip kraja (Ljubljana, zdraviliški, obmorski, gorski kraji in drugi turistični kraji) - vrsto objekta (hotel, kamp) in - mesec anketiranja (4 meseci, od junija do septembra). Tako smo definirali 36 stratumov. 2. SAMPLE 2.1 Sampling frame The basis for the sampling frame of the survey on foreign tourists were data from the monthly accommodation statistics (TU/M), carried out between June and September 2002. With the monthly accommodation statistics we collect the data on the number of domestic and foreign tourists in every tourist establishment in Slovenia by citizenship and the number of nights spent by domestic and foreign tourists. For the sampling frame we only took into account foreign tourists. In the accommodation statistics tourist establishments are classified by months and by 1. type of resort (Ljubljana, health resorts, seaside resorts, mountain resorts, other tourist resorts and other places); and 2. type and category of the establishment (hotel, motel, boarding house, inn, overnight accommodation, apartment, campsite, private accommodation, etc.). Between June and September 2002 there were 658,427 foreign tourists in Slovenia. They spent 2,099,130 nights. The sampling frame covered only foreign tourists staying in hotels or campsites in Ljubljana, health resorts, seaside resorts, mountain resorts or other tourist resorts. Thus the initial sampling frame covered 158 establishments, i.e. 428,205 tourists and 1,464,705 nights. We eliminated from the sampling frame establishments in tourists resorts where less than 800 overnight stays of foreign tourists were recorded, except if the resorts were in the area of a bigger tourist resort, which would not increase travel expenses. Thus the sampling frame was reduced to 151 establishments or 427,711 tourists and 1,463,566 nights, which represents 65.0% of all foreign tourists and 69.7% of all their nights. Establishments were divided by type into: 1 - main building, 2 - outbuilding, 3 - main building with outbuilding. Outbuildings were joined to appurtenant main buildings. The final sampling frame covered 145 establishments of types 1 or 3. 2.2 Sample design The sample is a two-stage stratified sample. Strata were defined by - type of resort (Ljubljana, health resorts, seaside resorts, mountain resorts and other tourist resorts); - type of establishment (hotel, campsite); and - month of interview (four months between June and September). Thus we defined 36 strata. Tabela 1: Porazdelitev po tipu kraja in vrsti objektov Table 1: Distribution by type of resort and by type of establishment % Turisti Tourists Prenočitve Overnight stays Objekti Establishments SKUPAJ 100 100 100 TOTAL Ljubljana hoteli 16,0 8,8 6,2 hotels Ljubljana kampi 1,3 0,7 0,7 campsites Zdraviliški kraji hoteli 9,3 1 3,6 24,1 hotels Health resorts kampi 3,7 4,0 4,1 campsites Obmorski kraji hoteli 21,9 30,3 20,7 hotels Seaside resorts kampi 1,8 1,4 2,8 campsites Gorski kraji hoteli 22,7 23,2 23,4 hotels Mountain resorts kampi 14,3 1 3,7 1 0,2 campsites Drugi turistični kraji hoteli 8,9 4,4 7,6 hotels Other tourist resorts Vir: TU/M / junij-september 2002 Source: TU/M / June-September 2002 Tabela 2: Porazdelitev po mesecih Table 2: Distribution by months % Turisti Prenočitve Tourists Overnight stays SKUPAJ Junij Julij Avgust September 100,0 21,3 25.5 30.6 22.7 100,0 19,7 26.7 31,9 21.8 TOTAL June July August September Vir: TU/M / junij-september 2002 Source: TU/M / June-September 2002 Stratumska razmestitev je bila določena proporcionalno glede na število turistov v stratumih po podatkih iz TU/M v času od junija do septembra 2002. Vzorčne enote prve stopnje so turistični objekti, vzorčne enote druge stopnje pa skupine po pet turistov. Velikost vzorca je 3500 tujih turistov oziroma 700 enot prve stopnje. Turistični objekti so bili izbrani z verjetnostjo, proporcionalno velikosti (PPS) s ponavljanjem. Velikost turističnega objekta je bila tudi v tem primeru definirana s številom turistov. Tako sta bila v vzorec izbrana 103 turistična objekta. Verjetnost izbora turistov je Stratum allocation was defined proportionally regarding the number of tourists in strata according to TU/M data between June and September 2002. Sampling units of the first level were tourist establishments and sampling units of the second level were groups of five tourists. The sample size was 3,500 foreign tourists and 700 first level units. Tourist establishments were selected with probability proportional to size (PPS) by repetition. The size of a tourist establishment was defined by the number of tourists staying in it. In this way 103 tourist establishments were selected. The probability of tourists to be selected was f~2002 5 a Ghi 5 ' ahi Z ^2002 ^2002 Ghi Ghi il kjer je whereby G2002 število turistov v objektu i v stratumu h v času od junija do septembra 2002, ahi število izborov objekta i v stratumu h. Če bi bilo število turistov v objektih v letu 2003 enako številu v letu 2002, bi dobili uravnotežen vzorec tujih turistov in posledično tudi uravnotežen vzorec njihovih prenočitev. V tabelah 3.1 in 3.2 si lahko ogledamo porazdelitev skupin in objektov po stratumih. Gh2i002 is the number of tourists in the establishment i in the stratum h between June and September 2002, ahi is the number of times establishment i was selected in the stratum h. If the number of tourists in establishments was the same as in 2002, we would get a balanced sample of foreign tourists and as a result a balanced sample of their overnights. Tables 3.1 and 3.2 show distribution of groups and establishments by strata. Tabela 3.1: Stratumi glede na vrsto kraja in objekta ter število izbranih objektov po stratumih Table 3.1: Strata by type of resort and establishment, and the number of selected establishments by strata Število skupin Number of groups Število izbranih objektov Number of selected establishments Stratum SKUPAJ 700 103 TOTAL 11 Ljubljana hoteli 112 9 hotels Ljubljana 17 kampi 14 1 campsites 21 Zdraviliški kraji hoteli 64 14 hotels Health resorts 27 kampi 26 5 campsites 31 Obmorski kraji hoteli 154 25 hotels Seaside resorts 37 kampi 10 2 campsites 41 Gorski kraji hoteli 158 26 hotels Mountain resorts 47 kampi 100 11 campsites 51 Drugi turistični kraji hoteli 62 10 hotels Other tourist resorts Tabela 3.2: Stratumi glede na mesec anketiranja In število Izbranih objektov po mesecih Table 3.2: Strata by the month of interview and the number of selected establishments by months Število skupin Število izbranih objektov Number of groups Number of selected establishments TOTAL June July August September SKUPAJ 700 103 Junij 148 61 Julij 180 65 Avgust 214 79 September 158 65 Enotam druge stopnje (to so skupine po pet turistov) smo v mesecu, v katerem so bile izbrane, naključno določili dneve anketiranja. Ank so dobili navodila, da porazdelijo izbor 5 turistov prek celega dneva 2.3 Uteževanje Uteževanje z anketo zbranih podatkov je potekalo v več korakih: 1. uteževanje zaradi neenake verjetnosti izbora tujih turistov: Level two units (groups of five tourists) were in the months in which they katerem so bile izbrane, naključno določili dneve anketiranja. Anketarji were selected randomly assigned the days of interview. Interviewers were instructed to divide the five tourists over the whole day. 2.3 Weighting Weighting of data collected with the survey was done in several steps: 1. weighting due to unequal probability of selection of foreign tourists: 2003 w OBJ G, 5 • ah 2003 2002 ghi Ghi kjer je >hi whereby ^2003 Ghi „2003 g hi G aj. 2002 število tujih turistov v objektu hi v letu 2003, število izbranih tujih turistov v objektu hi v anketi, število tujih turistov v objektu hi v letu 2002, število izborov objekta hi. 2003 G 2003 9 hi G a 2002 is the number of foreign tourists in the establishment hi in the year 2003, is the number of selected foreign tourists in the establishment hi in the survey, is the number of foreign tourists in the establishment hi in 2002, is the number of times establishment hi was selected. 2. uteževanje zaradi neodgovora turistov v objektu: w NEODG 2. weighting due to non-response of tourists in the establishment: 2003 9 hi kjer je 9h. 2003 število izbranih tujih turistov v objektu hi v anketi, odg?,™ whereby 2003 9 hi is the number of selected foreign tourists in the establishment hi in the survey, od9h2i003 število odgovorov v objektu hi. 3. popravek razmestitve zaradi zaokrožitev pri izboru objektov: odg20 is the number of responses in the establishment hi. 3. correction of allocation due to rounding in selecting the establishments: ...STR wh G 2002 700 Ih Gh2002 kjer je whereby G a 2002 število tujih turistov v stratumu h v letu 2002, število izborov objektov v stratumu h. G a 2002 is the number of foreign tourists in the stratum h in 2002, is the number of times the establishments in the stratum h were selected. hi hi hi a h Prva vmesna utež je produkt treh uteži: The first intermediate weight is the product of three weights: whi = w OBJ w NEODG w STR Ker je bila - podobno kot v prejšnjih anketah - povprečna dolžina bivanja anketiranih turistov bistveno daljša od populacijske vrednosP, smo opravili izračun uteži za turiste po linearnem modelu: Because - similarly to the previous surveys - the average length of stay of interviewed tourists was a lot longer that the population value1), we calculated weights for tourists according to the linear model: T wMj = a(l + Ahl ); če je nhl] < Nhl/G_ a sicer kjer je: whereby A hi = Ghinhi - Nh,gh, nuy::* -G^hf „ = ghi A hi + g hi Ghi število tujih turistov v objektu i v stratumu h v populaciji v času anketiranja; Nhi število prenočitev tujih turistov v objektu i v stratumu h v populaciji v času anketiranja; ghi število tujih turistov v objektu i v stratumu h v vzorcu; nhi število prenočitev tujih turistov v objektu i v stratumu h v vzorcu; mu = l_Nhi !Ghi J = LNhi J (celi del povprečne prenočitve v objektu i v stratumu h, izračunane v populaciji TU/M 2002); fl število tujih turistov v objektu i v stratumu h s po l prenočitvami. fl S tem modelom smo povprečno dolžino bivanja v vzorcu močno približali populacijski vrednosti. Model, na osnovi katerega smo izračunali uteži, je le eden od možnih in verjetno najenostavnejši, vendar so uteži nedvomno izboljšale rezultate. Dobljena utež je tako: Ghi is the number of foreign tourists in the establishment i in the stratum h in the population during interviewing; Nhi is the number of overnight stays of foreign tourists in the establishment i in the stratum h in the population during interviewing; ghi is the number of foreign tourists in the establishment i in the stratum h in the sample; nhi is the number of overnight stays of foreign tourists in the establishment i in the stratum h in the sample; mu =1 ! Ghi J = K J (the whole part of the average overnight stayin the establishment i in the stratum h, calculated in the population TU/M 2002); is the number of foreign tourists in the establishment i in the stratum h with l overnight stays. With this model we drew the average length of stay in the sample closer to the population value. This model - on the basis of which we calculated weights - is only one of the possible models and probably the easiest one, but the weights undoubtedly improved the results. The obtained weight is thus: vhij vhij ki smo jo še normirali na število anketiranih tujih turistov in prisekali pri 0,4 in 4. Po uteževanju smo izvedli še kalibracijo podatkov na populacijske podatke. Kalibracija je potekala glede na tip objekta, vrsto kraja in obdobje anketiranja (sezona oz. izvensezona) in glede na državljanstvo anketiranih oseb. Anketirance smo glede na državljanstvo združili v sedem skupin: Avstrija, Italija, Nemčija, ostale zahodnoevropske države, vzhodnoevropske države, države bivše Jugoslavije in ostale države. which we standardised to the number of interviewed foreign tourists and cut it off at 0.4 and 4. In weighting, we implemented data calibration to the population data. Calibration was done in view of the type of establishment, type of resort and period of interview (high season or off-season) and as regards citizenship of interviewed persons. As regards the citizenship, respondents were divided into seven groups: Austria, Italy, Germany, other Western European countries, Eastern European countries, countries of former Yugoslavia and other countries. 2 T Povprečna doba bivanja iz ankete je daljša od populacijske vrednosti, ker so turisti s krajšo dobo bivanja težje dosegljivi za anketiranje. Average stay from the survey is longer than the population value because it was more difficult to interview tourists who stayed for a shorter period. 1) Končna utež je torej kalibrirana mj, ki je potem še normirana in prisekana pri 0,4 in 4. 2.4 Neodgovori enote in neodgovori spremenljivke V grobem lahko opišemo dva tipa neodgovora: 1. neodgovor enote prve stopnje, kjer sodelovanje zavrne direkcija turističnega objekta 2. neodgovor turistov v objektu, kjer sicer poteka anketiranje. Glede na to računamo dve stopnji neodgovora: - skupno stopnjo neodgovora, ki je razmerje med številom odgovorov in številom vprašalnikov, poslanih na teren in - stopnjo neodgovora turistov, ki je razmerje med številom odgovorov in številom vprašalnikov, poslanih na teren, v objektih, ki so sodelovali. V anketo so bili izbrani 103 turistični objekti. En objekt je prenehal z delovanjem, pet objektov pa je zavrnilo sodelovanje. Zato smo izgubili 140 (4,0 %) anket. Najnižja stopnja anketiranja na prvi stopnji je bila v hotelih v gorskih krajih (88,6 %), kjer niso sodelovali štirje objekti. Od preostalih 3 360 vprašalnikov smo dobili 3 003 odgovorov, kar je 89,4-odstotna stopnja odgovora. Če pa upoštevamo še neodgovore objektov, je skupna stopnja odgovora 85,8 %. Posebej smo obravnavali ankete, ki so sicer veljavne, vendar nimajo izpolnjenega dela vprašalnika o izdatkih tujih turistov. Tu govorimo o delnem neodgovoru oziroma o neodgovoru spremenljivk. V tabeli 4 so glede na vrsto kraja in objekta navedene - skupne stopnje neodgovora, - stopnje neodgovora turistov The final weight is thus calibrated whiJ-, and subsequently standardised and cut off at 0.4 and 4. 2.4 Unit non-response and variable non-response We can roughly describe two types of non-response: 1. non-response of the level one unit, i.e. when the management of the tourist establishment refuses to participate 2. non-response of tourists in the establishment where interviewing takes place. In view of this we calculate two level of non-response - total non-response rate which is relation between number of answers and number of questionnaires, sent to observation units and - tourist's non-response rate which is relation between number of answers and number of questionnaires, sent to observation units, in establishments, which are participated. 103 tourist establishments were selected for the survey. One finished working and five refused to participate. This way we lost 140 (4.0%) surveys. The lowest completion rate at the first level was recorded in mountain hotels (88.6%), where four establishments did not want to participate. Of the remaining 3,360 questionnaires we received 3,003 answers, which makes a 89.4% completion rate. If we take into account non-response of establishments, the total completion rate is 85.8%. We treated separately surveys which were valid but in which the part of the questionnaire on expenditure of foreign tourists was not filled in. This is partial non-response or non-response of variables. Table 4 shows by type of resort and establishment: - the total non-response rate, - the tourists' non-response rate Tabela 4: Stopnje neodgovora po stratumih Table 4: Shares of non-response by strata % Skupna stopnja neodgovora Total non-response rate Stopnja neodgovora turistov Tousists' non-response rate Stratum SKUPAJ 14,2 10,6 TOTAL 11 Ljubljana hoteli 0,5 0,5 hotels Ljubljana 17 kampi 51,4 51,4 campsites 21 Zdraviliški kraji hoteli 13,1 10,3 hotels Health resorts 27 kampi 0,0 0,0 campsites 31 Obmorski kraji hoteli 8,1 3,0 hotels Seaside resorts 37 kampi 0,0 0,0 campsites 41 Gorski kraji hoteli 21,1 11,0 hotels Mountain resorts 47 kampi 32,2 32,2 campsites 51 Drugi turistični kraji hoteli 8,4 8,4 hotels Other tourist resorts Tabela 5: Stopnje neodgovora spremenljivk Table 5: Shares of non-response of variables Stopnja neodgovora Vprašanje Spremenljivka spremenljivke Variable Question Share of non-response of variable 21a Cena počitniškega paketa 1,3 Price of package holiday 21b Cena prenočevanja plačanega preko potovalne agencije 0,6 Price of accommodation prepaid at travel agency 21c Cena prenočitve na dan 4,1 Price of accommodation per day 22a Prevozni stroški 16,0 Transport costs Izdatki prejšnjega dne za: Yesterday's expenditure for: 26a hrano in pijačo 8,0 % Food and drink 26b prevoze 7,5 Transport 26c nakupe (brez hrane in pijače) 7,1 Shopping (excluding food and drink) 26d kulturne dejavnosti 6,8 Cultural activities 26e rekreativne dejavnosti 7,1 Recreation 26f igre na srečo 6,6 Gambling 26g pošto, telefon 7,2 Mail, telephone 26h osebne storitve 6,5 Personal services 26i zdravstvene storitve 6,4 Medical services 26j druge storitve 6,7 Other services Z regresijsko analizo na popolnih zapisih smo ugotovili povezanost posameznih spremenljivk in katere spremenljivke najbolj vplivajo na izdatke. Rezultati so pokazali, da na izdatke najbolj vplivajo naslednje spremenljivke: - število oseb, - število prenočitev, - bivanje v hotelu ali kampu, - potovanje z letalom, - država prebivališča, - potovanje osebe - sama ali v družbi, - kje se je oseba prehranjevala, - ali je bilo potovanje organizirano s turistično agencijo, - razlog potovanja. S temi spremenljivkami smo določili imputacijske razrede, znotraj razredov smo izračunali povprečja posameznih izdatkov in ta povprečja imputirali v manjkajoče celice. 2.5 Natančnost ocen Natančnost ocen za ključne spremenljivke je bila ocenjena s pomočjo programskega paketa Sudaan. V spodnji tabeli navajamo nekaj rezultatov. Ostale vzorčne napake so bile ocenjene s pomočjo modela. With the regression analysis of all records, we determined connections between individual variables as well as which variables have the greatest impact on expenditure. The results have shown that the following variables have the greatest impact on expenditure: - number of persons - number of overnight stays - staying in a hotel or a campsite - travelling by plane - country of residence - travelling alone or in a group - person's arrangements for meals - if travelling is organised with a travel agency - reason for travelling. With these variables we determined imputation classes, within which we calculated averages of particular expenditure and imputed these averages into the missing cells. 2.5 Accuracy of estimates Accuracy of estimates for key variables was estimated with Sudaan software. The table below shows some results. Other sampling errors were estimated with the help of the model. Tabela 5: Natančnost ocen za nekatere ključne spremenljivke Table 5: Accuracy of estimates for some key variables Standardna Koeficient Interval Ocena napaka variacije Vzorčni učinek zaupanja Estimate Standard Coefficient of Sampling effect Confidence error variation interval Povprečno število turistov v skupini 2,11 0,06 2,8 % 1,33 (1,99 ; 2,23) Average number of tourists in the group Povprečna dolžina bivanja turista v 6,6 0,23 3,5 % 1,74 (6,15 ; 7,05) Average duration of stay in Slovenia Sloveniji per tourist Delež turistov, ki so prišli z avtom ali 61,1 % 1,3 % 2,1 % 2,15 (58,5 % ; 63,6) Share of tourists travelling by car or kombijem van Delež turistov, ki so prišli z motornim 2,4 % 0,5 % 22,3 % 3,68 (1,4 % ; 3,5 %) Share of tourists travelling by kolesom motorcycle Povprečni dnevni izdatki na turista v 18439 1157 6,3 % 2,01 (16171 ; 20707) Average daily expense per tourist in Sloveniji Slovenia Povprečna cena počitniškega paketa 150678 6232 4,1 % 1,18 (138463 ; 162893) Average price of package holiday per na turista v Sloveniji tourist in Slovenia 3. ORGANIZACIJA ANKETE 3.1 Priprava Anketo smo pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije na oddelku za statistiko informacijske družbe in turizma. Upoštevali smo priporočila Svetovne turistične organizacije (WTO) in Evropskega statističnega urada (Eurostat). Vprašalnik smo priredili slovenskim razmeram in upoštevali mnenja institucij, ki se ukvarjajo s turizmom (Gospodarska zbornica - Združenje za gostinstvo in turizem, Ekonomska fakulteta, Ministrstvo za gospodarstvo - Sektor turizem). Vprašalnik je obsegal štiri strani (Priloga). Preveden je bil v osem tujih jezikov (italijanščino, nemščino, hrvaščino, madžarščino, češčino, francoščino, angleščino in nizozemščino). Vsebinsko je bil vprašalnik razdeljen na štiri dele: prvi, drugi in zadnji del sta se nanašala le na anketiranega turista, tretji del pa je veljal za celotno družino oz. družbo, s katero je anketirani turist potoval. Postavitev vzorčnega načrta, izbor enot, način izbora tujih turistov so plod dela Oddelka za vzorčenje in anketno metodologijo na Statističnem uradu Republike Slovenije. 3.2 Terensko delo Anketar je pridobival podatke z metodo intervjuja, turist pa je lahko vprašalnik izpolnil tudi sam. Anketa je bila anonimna in razen državljanstva, starosti, statusa ter poklica ni zajemala osebnih podatkov. Turisti so v zahvalo za sodelovanje pri anketi dobili simbolično darilo, ki ga je prispevala Slovenska turistična organizacija. Anketarji so bili receptorji v izbranih turističnih objektih. Njihova naloga je bila, da so turiste pridobili za sodelovanje in jim razložili namen in potek ankete. Po vsakem anketiranu so morali anketarji pregledati obrazec in preračunati morebitne podatke o izdatkih v tuji valuti v tolarje. Za stik med anketarji s Statističnim uradom so skrbeli inštruktorji. Njihova naloga je bila, da anketarje poučijo o metodoloških načelih ankete, o načinu anketiranja, o morebitnih napakah. Tudi pozneje so spremljali njihovo delo, jih vsaj enkrat mesečno obiskali in takrat prevzeli že izpolnjene obrazce. Te so morali pregledati in nekatere napake tudi sami popraviti. 3.3 Vnos in kontrola podatkov Izpolnjene vprašalnike, ki so jih prinašali inštruktorji, smo na oddelku kontrolirali, zunanji sodelavci pa so podatke sproti vnašali v osebni računalnik. Vnos in kontrola so potekali v programskem paketu Blaise. 3. ORGANISATION OF THE SURVEY 3.1 Preparation The survey was prepared by the Department of Statistics of Information society and tourism of the Statistical Office of the Republic of Slovenia. We took into account recommendations of the World Tourism Organisation and the Statistical Office of the European Communities (Eurostat). We adjusted the questionnaire to conditions in Slovenia and took into account opinions of institutions dealing with tourism (Tourism, Hotels and Restaurants Association at the Chamber of Commerce and Industry, Faculty of Economics, Sector for Tourism at the Ministry of the Economy). The questionnaire had four pages. It was translated into eight foreign languages (Italian, German, Croatian, Hungarian, Czech, French, English and Dutch). As regards the contents, the questionnaire was divided into four parts: parts one, two and four referred only to the interviewed tourist, while part three referred to the whole family or company with which the interviewed tourist travelled. The sample design, selection of units and the method of selecting foreign tourists were made by the Department for Sampling and Survey Methodology at the Statistical Office of the Republic of Slovenia. 3.2 Fieldwork Each interviewer obtained the data by personally interviewing tourists or the tourists could answer the questionnaire themselves. The survey was anonymous and except for citizenship, age, status and occupation did not include personal data. Tourists received a small token - contributed by the Slovenian Tourist Board - as an expression of thanks for taking part in the survey. Interviewers were reception clerks in selected tourist establishments. Their task was to persuade the tourists to participate and to explain the purpose and course of interviewing. After each interview the interviewers had to check the questionnaire and recalculate eventual data on expense from a foreign currency to Slovenian tolars. Contacts between interviewers and the Statistical Office were taken care of by instructors. Their task was to teach the interviewers about the methodological principles of the survey, the method of surveying and eventual mistakes. Later on the instructors monitored interviewers' work, visited them at least once a month and took with them the answered questionnaires. They had to check the questionnaires and correct some mistakes. 3.3 Data entry and control Answered questionnaires brought to the Office by instructors were checked by the Service Statistics Department, while external collaborators entered the data from the questionnaires into PCs. For data entry and control Blaise was used. 4. REZULTATI ANKETE ZA SLOVENIJO Podatki v tej publikaciji so ocene, pridobljene z anketo, na vzorcu, ki predstavlja populacijo tujih turstov v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003, ki so bivali v hotelih in kampih. Kriteriji po koeficientih variacije (relativna standardna napaka ocene) za objavo ocen so naslednji: - ocene s koeficientom variacije, manjšim od 0,10 (CV<=0,10), so objavljene brez omejitve; - ocene s koeficientom variacije od 0,10 do 0,15 (0,100,30), niso objavljene in so nadomeščene s piko. Uporabnik ocen (podatkov) iz ankete naj bi pri uporabi podatkov upošteval, da so ocene, objavljene brez omejitev, popolnoma zanesljive, tiste v oklepajih pa manj zaradi majhnega števila enot opazovanja. Seštevki se zaradi zaokroževanja vedno ne ujemajo. 4. RESULTS OF THE SURVEY FOR SLOVENIA Data shown in this publication are estimates obtained with a survey on the sample that represents the population of foreign tourists in the Republic of Slovenia in the summer season 2003 that stayed in hotels and campsites. The criteria by the coefficients of variation (relative standard error of estimation) for publishing estimates are as follows: - estimates with the coefficient of variation under 0.10 (CV<=0.10) are published without limitations; - estimates with the coefficient of variation between 0.10 and 0.15 (0.100.30) are not published and are substituted by the dot. The user of estimates (data) from the survey should take into account that estimates published without limitations are entirely reliable and that those in parentheses are less reliable due to small number of observation units. Totals are not always accurate due to rounding. 4.1 Socialnodemografske značilnosti anketiranih tujih turistov Socialnodemografski podatki, po katerih smo spraševali turiste, so: državljanstvo po potnem listu, regija ali kraj stalnega bivališča turistov iz Italije, Avstrije in Nemčije, starost, spol, status ekonomske aktivnosti, poklic in življenjsko okolje. Po rezultatih ankete je slaba polovica (49,3 %) tujih turistov prišla iz treh turistično najpomembnejših držav za Slovenijo: Nemčije, Italije in Avstrije. Vendar pa se ta delež vztrajno manjša v primerjavi z rezultati anket iz leta 1994, 1997 in 2000. Takrat je iz teh držav prišlo 60, 58 oz. 55 % turistov. V nadaljevanju pa je vrstni red držav takle: Velika Britanija, Nizozemska, Hrvaška itd. Znatno se je povečal delež turistov iz Nizozemske, zmanjšal pa delež turistov iz Nemčije. 4.1 Sociodemographic characteristics of interviewed foreign tourists We asked the tourists about the following sociodemographic data: citizenship according to the passport, region or place of permanent residence of tourists from Italy, Austria and Germany, age, sex, employment status, occupation and everyday environment. According to survey results, 49.3% of foreign tourists came to Slovenia from three countries: Italy, Austria and Germany. However, their share has been constantly decreasing compared to 1994, 1997 and 2000 surveys. At that time the shares were 60%, 58% and 55% respectively. The order of other countries is as follows: United Kingdom, the Netherlands, Croatia, etc. The share of tourists from the Netherlands increased considerably, while the share of tourists from Germany decreased. Tabela 1: Deleži tujih turistov po državah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 1: Share of foreign tourists by countries, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Nemčija 22,1 24,3 24,6 1 8,8 Germany Italija 23,4 20,3 18,6 1 8,2 Italy Avstrija 1 4,8 13,5 12,2 1 2,3 Austria Velika Britanija 2,7 4,6 8,4 8,6 United Kingdom Nizozemska 4,9 7,0 5,2 7,5 The Netherlands Hrvaška 6,5 4,8 6,2 6,4 Croatia Češka republika 5,5 5,0 (2,8) Czech Republic Madžarska 3,3 2,5 4,0 Hungary Združene države 2,2 2,9 United States Druge države 18,5 15,9 1 5,0 28,2 Other countries Starostna struktura tujih turistov se je v primerjavi s prejšnjimi tremi anketami spremenila. Skoraj polovica turistov je bila srednjih let, to je v starosti med 30 in 50 let, Medtem, ko se je povečal delež starejših turistov, je delež mlajših močno upadel. Delež turistov, starih od 20 do 39 let, je znašal 34,7 %. The age structure of foreign tourists changed compared to the previous three surveys. Almost a half of tourists were middle aged, i.e. between 30 and 50 years old. The shares of old tourists increased only slightly. The share of tourists aged 20-39 was 34.7%. Tabela 2: Struktura tujih turistov po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 2: Structure of foreign tourists by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let (2,7) 2,9 (1,9) (1,0) 15-19 years 20-29 19,7 14,5 16,5 5,2 20-29 30-39 23,1 21,2 20,5 29,5 30-39 40-49 23,7 25,0 24,1 19,5 40-49 50-59 20,0 1 9,3 1 8,0 29,0 50-59 60 + 10,8 17,1 19,0 15,8 60+ Slika 1: Struktura tujih turistov po starostnih skupinah, 2003 Chart 1: Structure of foreign tourists by age groups, 2003 30 - 39 let / years 29 c 40 - 49 let / years 20 % 20 - 29 let / years 5 % do 19 let / years 1 % 50 - 59 let / years 29 % Iz odgovorov o statusu ekonomske aktivnosti in poklicu anketirancev lahko posredno ugotavljamo socialno-finančno stanje turistov, ki prihajajo v Slovenijo. Skoraj tri četrtine turistov je bilo zaposlenih ali samozaposlenih Ta delež ustreza deležu iz leta 1994. Rahlo se je zmanjšal delež upokojencev, nekoliko manj pa je turistov, ki niso niti zaposleni ali samozaposleni, upokojenci ali vključeni v šolsko izobraževanje. From answers on employment status and occupation of respondents we can indirectly establish their social and financial situation. Almost three quarters of tourists were employed or self-employed. This share is almost exactly the same as in 1994. The share of retired persons decreased as did the share of tourists who are not employed or self-employed, retired or in education. Tabela 3: Struktura tujih turistov po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 3: Structure of foreign tourists by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 74,3 12,7 8,2 4,8 68,6 19,8 6,9 4,6 68,4 21,2 6,5 3,9 73,3 Employed, self-employed 15,9 Retired 7,1 Student or person in education 3,8 Other Turiste, ki so odgovorili, da so zaposleni, samozaposleni ali upokojenci, smo vprašali po njihovem poklicu. Skupine poklicev v anketnem vprašalniku so skladne z mednarodno Standardno klasifikacijo poklicev. Struktura se je v primerjavi z letom 2000 malo spremenila: za 0,8 odstotne točke je bilo več strokovnjakov (inženirji, profesorji), za 1,1 odstotne točke je bilo več turistov, ki so se opredelili kot visoki uradniki ali menedžerji, in za 3,6 odstotne točke manj turistov iz poklicne skupine tehnik, strokovni sodelavec. Tourists who answered that they were employed, self-employed or retired were asked about their occupation. We used the same groups of occupations as in the International Standard Classification of Occupations. Compared to 2000, the structure changed slightly: the share of professionals increased by 0.8 percentage points, while the share of senior officials and managers grew by 1.1 percentage points. The share of tourists belonging to the group Technicians and associate professionals reduced by almost 3.6 percentage points. Tabela 4: Struktura tujih turistov, ki so zaposleni, samozaposleni ali upokojeni, po poklicnih skupinah, 1997, 2000 in 2003 Table 4: Structure of foreign tourists who are employed, self-employed or retired, by occupational groups, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer 1 3,0 1 4,6 1 5,7 Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 23,9 21,3 22,1 Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 17,8 18,7 15,1 Technicians, associate professionals Uradnik 15,5 1 5,6 1 5,3 Clerks Delavec v storitvah, trgovini 11,2 11,0 12,8 Service and sales workers Delavec v industriji, obrti 7,6 7,4 7,9 Industry and craft workers Drugi poklici 10,9 11,4 11,0 Other occupations Več kot štiri petine turistov so izjavile, da živijo v mestih. Delež turistov, ki živijo na podeželju, se je zmanjšal, več pa je prišlo turistov iz večjih mest. More than four fifths of tourists stated that they live in cities. The share of tourists living in the countryside decreased and the share of tourists living in bigger cities increased. Tabela 5: Struktura tujih turistov po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 5: Structure of foreign tourists by the everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje Mesto z manj kot 200 000 prebivalci Mesto z več kot 200 000 prebivalci 22,6 18,6 23,2 18,4 Countryside 39,2 39,9 32,4 33,2 City with less than 200,000 inhabitants 38,2 41,5 44,4 48,4 City with over 200,000 inhabitants Tudi tokratna anketa potrjuje, da Slovenija ni dežela, kamor hodijo družine z otroki, saj je le 18,8 % tujih turistov izjavilo, da v Sloveniji bivajo s svojo družino. Vse manj pa je turistov, ki so izjavili, da potujejo sami: delež je od leta 1994 do leta 2003 padel s 36,4 % na 22,5 %. Obratno pa se je povečal delež turistov, ki potujejo v dvoje: od 36,1 na 37,1 %. Povprečno sta skupaj potovali 2,2 osebi. This survey also confirms that Slovenia is not a country that would be visited by families with children, since only 18.8% of foreign tourists stayed in Slovenia with their families. There were also fewer tourists travelling alone. Their share dropped from 36.4% in 1994 to 22.5% in 2003. On the other hand, the share of tourists travelling in pairs grew from 36.1%) to 37.1%. On average, 2.2 persons were travelling together. Tabela 6: Struktura tujih turistov po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 6: Structure of foreign tourists by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 36,4 28,5 22,1 22,5 Alone S partnerjem, partnerko 36,1 41,2 44,7 37,1 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 18,4 15,8 16,6 18,8 With family or other relatives S prijatelji 9,1 1 4,4 16,6 1 3,1 With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji 8,5 With work colleagues or business partners 4.2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov S to skupino vprašanj smo dobili podatke o značilnostih in dobi bivanja turistov v Sloveniji ter spoznali glavne razloge za prihod. Posebej za počitniške turiste pa smo raziskovali še glavne motive za prihod na počitnice, vire informacij, uporaba inetrneta ipd. 4.2 Data on arrival and staying of foreign tourists With this group of questions we obtained the data on characteristics and duration of stay of tourists in Slovenia and learned the main reasons for their arrival. For holidaymakers we investigated the motives for coming on holidays, sources of information, usage of the Internet, etc. Skoraj tri četrtine turistov je navedlo, da so bile osnovni razlog za prihod v Slovenijo, počitnice. Na počitnice v Slovenijo je prišlo 67,9 % turistov, in če dodamo še obisk sorodnikov in prijateljev, dobimo 71,6 %, kar je 3 odstotne točke več, kot je bil delež leta 2000. Za 2 odstotni točki več je bilo turistov, katerih glavni razlog za prihod so bili posli ali izobraževanje. Manjši je bil tudi delež turistov, ki so v Sloveniji prenočili na poti v neko drugo državo. Po vrstah krajev od povprečja seveda izstopa Ljubljana, kjer je bilo skoraj polovica turistov, ki so prišli zaradi poslov ali izobraževanja in le 40 %, ki so tu bivali zaradi počitnic. Almost three quarters of tourists stated that the main reason for coming to Slovenia were holidays. 67.9% of tourists came to Slovenia on holidays. If we add visiting relatives and friends, we get 71.6%, which is 3 percentage points more than in 2000. The share of tourists who came due to business and educational reasons increased by 2 percentage points. The share of tourists in transit decreased. By types of tourist resorts, Ljubljana of course stands out, with more than 50% of tourists visiting our capital due to business and educational reasons and only 40% staying in Ljubljana for holidays. Tabela 7: Struktura tujih turistov po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 7: Structure of foreign tourists by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 72,5 14,3 9,5 3,7 68.4 17.5 11,3 2,9 71,6 Holidays and visiting relatives and friends 19,9 Business and educational reasons 8,2 Transit . Other reasons Slika 2: Tuji turisti po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo in vrsti kraja, 2003 Chart 2: Foreign tourists by main reason for coming to Slovenia and type of tourist resort, 2003 0 20 40 60 80 100% skupaj total drugi tur. kraji other tour. resorts gorski kraji mountain resorts obmorski kraji seaside resorts zdraviliški kraji health resort Ljubljana počitnice, sprostitev, razvedrilo holidays, leisure, entertainment I-1 obisk sorodnikov ali prijateljev - visiting relatives or friends poslovni, udeležba na konferenci, kongresu business purposes, participation in conference, congress I-1 izobraževalni razlogi '-' educational purposes □ tranzit transit I-1 drugi razlogi '-' other reasons Malo manj kot dve tretjini turistov je v Slovenijo pripotovalo z osebnim avtomobilom ali kombijem, kar je za dobrih 5 odstotnih točk več kot leta 2000. S cestnimi prevoznimi sredstvi je pripotovalo skoraj 80 % turistov. Delež tistih, ki so pripotovali z avtobus, se je zmanjšal za 6 odstotnih točk, delež letalskih potnikov pa je znašal skoraj 20%. Po državah je delež turistov, ki so pripotovali z letalom, daleč največji pri turistih iz Velike Britanije (75,5 %). Delež turistov, ki so pripotovali z osebnim avtomobilom, pa je največji pri turistih s Hrvaške in Italije. Delež avtobusnih potnikov pa je zajel čez petino turistov iz Avstrije in Nemčije. Slightly less than two thirds of tourists came to Slovenia by car or van, which is over 5 percentage points more than in 2000. Almost 80% of tourists used road transport means. The share of tourists coming by bus decreased by 6 percentage points, while the share of plane travellers was almost 20%. By countries, the share of tourists coming by plane is the largest for tourists from the UK (75.5%). The share of tourists travelling by car is the largest for tourists from Croatia and Italy, while the share of tourists using buses is over one fifth for tourists from Austria and Germany. Glede na vrste krajev in vrsto prevoznega sredstva iz povprečja ponovno izstopa Ljubljana. V glavno mesto je z letalom pripotovala dobra tretjina turistov. As regards the type of tourist resorts and means of transport, Ljubljana again stands out. More than one third of tourists came to the capital city by plane. Tabela 8: Struktura tujih turistov po vrsti prevoznega sredstva, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 8: Structure of foreign tourists by means of transport, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Avto, kombi 75,3 62,9 55,6 61,1 Car, van Avtodom 5,5 5,5 5,5 Campervan Avtobus 1 1 ,2 18,5 1 4,2 8,3 Bus, coach Motorno kolo 2,0 1,4 (3,2) (2,4) Motorcycle Kolo (1,1) (0,6) Bicycle Letalo 8,5 9,2 1 8,5 1 9,2 Plane Vlak 1,7 1,9 (1,9) 3,0 Train Ladja ((0,2)) Ship Drugo (0,7) Other Od skupnega števila anketiranih turistov se jih 48 % v glavnem prehranjevalo v nastanitvenem objektu, kjer so bivali. 7 % turistov si je samih pripravljalo hrano. Slabih 31 % turistov pa je jedlo v gostinskih lokalih zunaj nastanitve, skoraj 14 % pa je kombiniralo lastno pripravo z obiskom gostinskih lokalov. Po državah izstopajo turisti iz Nizozemske, ki so lastno pripravo hrane največkrat kombinirali z obroki v gostinskih lokalih. Po drugi strani pa so britanski in italijanski turisti v glavnem jedli v svojih nastanitvenih objektih. 48%> of tourists had meals in the accommodation establishment and only 7% of tourists prepared food themselves. Less than 31% of tourists ate in restaurants outside their accommodation establishment and almost 14% of tourists combined eating in restaurants with own preparation of food. By countries, tourists from the Netherlands, who most often combined eating in restaurants with own preparation of food, stand out. On the other hand, British and Italian tourists also stand out, since they mainly ate in accommodation establishments. Tabela 9: Struktura tujih turistov po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 9: Structure of foreign tourists by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 41,1 V gostinskih lokalih 32,7 Lastna priprava hrane 7,4 Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 18,8 40.0 37.1 6,1 16,8 48,2 In the accommodation establishment 30,6 In restaurants 7,4 Own cooking 13,8 In restaurants and own cooking Tretjina turistov je v Sloveniji prenočila od 4- do 7-krat, dobra četrtina pa 2- ali 3-krat. V primerjavi z anketnimi leti 1997 in 2000 se je močno povečal delež turistov, ki so v Sloveniji ali v kraju anketiranja le enkrat do trikrat prenočili, ostali deleži pa so se rahlo zmanjšali. A third of tourists spent 4-7 nights in Slovenia and more than a quarter spent 2-3 nights. Compared to results of 1997 and 2000, the share of tourists spending only one to three nights in Slovenia or in the place of interview increased a lot, while all other shares decreased. Tabela 10: Struktura tujih turistov po številu prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 10: Structure of foreign tourists by number of overnight stays in Slovenia and in the place of interview, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Število prenočitev Number of overnight stays V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1994 1997 2000 2003 1994 1997 2000 2003 1 -3 45,2 38,5 33,8 41,7 62,7 52,6 50,3 54,0 4-7 29,6 33,0 35,1 33,8 23,8 32,2 30,0 29,4 8-10 1 0,1 10,5 11,2 8,4 5,1 5,4 6,5 5,4 11-14 8,5 10,2 1 2,2 10,6 5,5 6,0 8,6 7,7 15+ 6,6 7,8 7,8 5,5 2,9 3,8 4,6 3,6 Tuji turist je v Sloveniji prenočil povprečno 6,6-krat, v kraju anketiranja pa 5,4-krat, kar je nekoliko manj kot v anketnem letu 2000; razlika med številom prenočitev v Sloveniji in kraju anketiranja je zato, ker niso vsi turisti bivali le v enem kraju. Razlika je tudi med rezultati ankete in rezultati mesečne nastanitvene statistike. Po zadnji znaša povprečno število prenočitev 3,1. V mesečni nastanitveni statistiki so seveda upoštevani vsi tuji turisti v vseh krajih v Sloveniji in v vseh vrstah turističnih nastanitev. Povprečno število prenočitev tujih turistov je največje v obmorskih krajih, najmanjše pa v drugih turističnih krajih. Po državah pa so v Sloveniji najdlje bivali turisti iz Velike Britanije. Slika 3: Chart 3: 4.3 Podatki o prihodu in bivanju tujih počitniških turistov Turiste, ki so prišli v Slovenijo na počitnice, smo vprašali po motivih, zaradi katerih so se odločili za Slovenijo kot deželo svojih počitnic. V izbor smo jim ponudili enake motive kot leta 2000. Rezultati kažejo, da se ni spremenil po pomembnosti vrstni red motivov, tudi struktura se je le rahlo spremenila. Tudi tokrat so turiste največkrat pritegnile naravne lepote Slovenije, na drugem mestu pa sta motiva "možnosti za mir in počitek" in potem "podnebne razmere". Cene so bile naslednji najpomembnejši motiv (8,4 %). Kar 5 % turistov se je za počitnice V Sloveniji odločilo zaradi varnosti v Sloveniji. Po državah pa so tako deleži kot vrstni red motivov zelo različni. Foreign tourists spent on average 6.6 nights in Slovenia and 5.4 nights in the place of interview, which is slightly less than in 2000. The difference between the number of nights spent in Slovenia and the number of nights spent in the place of interview is the result of tourists spending nights in several places. There is also a difference between survey results and monthly accommodation statistics. According to the latter, the average number of nights spent by foreign tourists is 3.1. Monthly accommodation statistics takes into account all foreign tourists in all places in Slovenia and in all types of tourist accommodation. On average, the number of nights is the biggest in seaside resorts and the smallest in other tourist resorts. By countries, tourists from the UK stayed in Slovenia the longest. I I Ljubljana ■—. zdraviliški kraji '—' health resorts I—i obmorski kraji '—' seaside resorts I—i gorski kraji — mountain resorts drugi tur. kraji ^^ other tour. resorts 4.3 Data on arrival and staying of foreign holidaymakers Tourists spending holidays in Slovenia were asked about the motives for coming to Slovenia. We offered the same responses as in 2000. The results show that the order of motives did not change and that the structure changed only slightly. This time too tourists were drawn to Slovenia mostly by its natural beauties, followed by the opportunity for rest and tranquillity and by the climate. The next important motive were prices (8.4%>) and 5% of tourists were spending their holidays in Slovenia because they feel it is a safe country. By countries, both the shares and the order of motives are very different. Struktura tujih turistov po številu prenočitev v kraju anketiranja in vrsti krajev, 2003 Structure of foreign tourists by number of overnight stays and type of tourist resort, 2003 % 60 50 40 -|-| 30 20 10 1 2 - 3 4 - 7 8 - 10 11 - 14 15 + 0 Tabela 11: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 11 : Shares of motives by importance for decision to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Naravne lepote 28,8 25,4 24,0 Natural beauties Možnosti za mir, počitek 13,5 1 9,4 17,0 Opportunity for rest and tranquillity Podnebne razmere 24,1 17,2 16,5 Climate Cene 5,0 8,5 8,4 Prices Kulturne znamenitosti in prireditve 4,1 7,1 6,1 Cultural features and events Varna država - - 5,1 Its reputation as a safe country Rekreativne dejavnosti 4,4 5,4 4,7 Recreational activities Bližina turistovega bivališča (0,6) 4,3 4,3 Vicinity of tourist's residence Zdravstvene storitve v zdraviliščih 2,4 4,5 4,1 Medical services at health resorts Igre na srečo (1,3) 2,3 2,7 Gambling Možnosti za zabavo 5,0 2,3 2,6 Possibilities for entertainment Drugi motivi 9,1 1,8 1,8 Other motives Nezdravstvene storitve v zdraviliščih ((0,6)) 1,6 1,5 Non-medical services at health resorts Nakupovanje 0,4 1,0 Shopping Slaba tretjina počitniških turistov je v Slovenijo prišla ob pomoči turističnih agencij. Te so lahko organizirale le prenočitev, le prevoz ali pa oboje. 42 % turistom, ki so v Slovenijo pripotovali ob pomoči turističnih agencij, so te organizirale le prenočišče, 53 % pa je bilo takih, ki so kupili počitniški paket. Po državah je delež turistov, ki so svoje počitnice organizirali ob pomoči turistične agencije, daleč največji med britanskimi turisti (93 %): večina jih je imela počitniški paket, torej organiziran prevoz in prenočitev. Najmanjši delež "agencijskih turistov" pa je bil med turisti iz sosednjih držav. Več kot 68 % turistov je pripotovalo in prenočevalo, ne da bi pri organizaciji kakor koli sodelovale turistične agencije. Od teh jih je slaba polovica pripotovala brez vnaprejšnje rezervacije, 51 % je samih rezerviralo prenočišče, ostali pa so prišli v organizaciji kluba, društva ali podobne organizacije. Less than a third of holidaymakers came to Slovenia with the assistance of travel agencies. They organised only accommodation, only transport or both. 42%) of tourists who used the services of travel agencies used them only for organising accommodation and 53% of them bought package tours. By countries, the share of tourists whose holidays were organised by travel agencies is by far the largest in UK tourists (93%). Most of them bought package tours, i.e. travel plus accommodation. The smallest share of "agency tourists" was registered among tourists from the neighbouring countries. More than 68% of tourists came to Slovenia and stayed here without the help of travel agencies. Less than half of them did not book accommodation in advance and 51% booked accommodation themselves, while for others' travel was organised by a club or a similar organisation. Slika 4: Načini organizacije prihoda na počitnice v Slovenijo, 2003 Chart 4: Ways of organisation of coming on holidays in Slovenia, 2003 počitniški paket package holiday 17 % 32 % 28 % turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo manj kot mesec dni pred odhodom, 35 % pa od 1 do 3 mesece pred odhodom. Tri odstotne točke manj kot leta 2000 ali 18 % turistov je svoje počitnice v Sloveniji načrtovalo od 3 do 6 mesecev pred odhodom, 19 % pa 6 mesecev pred odhodom. V primerjavi s prejšnjimi anketnimi rezultati je bilo tokrat manj turistov, ki so se bolj zgodaj odločili za počitnice v Sloveniji. 28%) of tourists decided to spend their holidays in Slovenia less than a month before departure and 35% decided 1-3 months in advance. 18% of tourists - or three percentage points less than in 2000 - decided 3-6 months before departure and 19% decided 6 months in advance. Compared to previous surveys, this time fewer tourists took the decision to spend holidays in Slovenia earlier. Tabela 12: Struktura tujih počitniških turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 12: Structure of foreign holidaymakers by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994,1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 42,1 30,6 30,3 27,7 Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 31,6 33,9 30,8 34,7 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci 11,9 18,1 21,0 18,2 Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci 14,4 17,4 17,9 19,4 Over 6 months ago Pri odločitvi za počitnice v Sloveniji so bile, kot v prejšnjih treh anketnih letih, najpomembnejše osebne izkušnje, drugi najpomembnejši vir informacij pa so bila priporočila sorodnikov in prijateljev. Močno se je povečal delež turistov, ki so informacije o državi sprejeli preko medijev. In deciding to spend holidays in Slovenia, the most important were personal experiences, which is the same as in the three previous surveys. The second most frequent source of information was recommendations from relatives or friends. The share of information via mass media increased a lot. Tabela 13: Struktura tujih počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 13: Structure of foreign holidaymakers by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 39,4 36,6 38,9 34,7 Personal experience Priporočila sorodnikov ali prijateljev 31,7 31,1 30,6 31,0 Recommendations from relatives or friends Propagandno gradivo, plakati, oglasi 4,1 8,2 6,7 4,8 Advertising material, posters, advertisements Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) ((1,6)) 4,2 6,9 14,8 Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) Potovalne agencije 6,3 11,0 1 1 ,2 10,9 Travel agencies Razstave, sejmi (2,6) (1,5) (1,4) ((1,0)) Exhibitions, fairs Drugo 1 4,3 7,3 4,3 (2,7) Other Tudi v tokratni anketi smo turiste tudi spraševali, če so pri organizaciji počitnic v Sloveniji uporabili internet. Pozitivno jih je odgovorilo 36 %. Te smo v nadaljevanju spraševali, ali so internet uporabili za iskanje podatkov o Sloveniji, za rezervacijo prenočišča in/ali prevoza ter za plačilo prevoza in/ali prenočitve. Dobre dve tretjine so po internetu brskale le za pridobitev informacij, več kot 28 % pa jih je storitve v Sloveniji tudi rezerviralo. We also asked the tourists if they used the Internet to organise holidays in Slovenia. 36% answered yes. We asked them if they used the Internet to get information on Slovenia, to book accommodation and/or to make transport reservation, to pay for transport and/or for accommodation. Over two thirds of them only used the Internet to get information on Slovenia and more than 28% booked accommodation via the Internet. Slika 5: Za kakšen namen je skoraj 36 % počitniških turistov pri organizaciji počitnic v Sloveniji uporabilo internet, 2003 Chart 5: What did almost 36% of holidaymakers use the Internet for in organising holidays in Slovenia, 2003 za pridobitev informacij (splošnih, prometnih, turističnih) to get general, traffic and tourist information 67 % za plačilo prenočišča to pay for accommodation 2 % za plačilo prevoza to pay for transport 2 % za rezervacijo prevoza to make transport reservation 7 % za rezervacijo prenočišča to book accommodation 22 % Več kot 40 % turistov je bilo v Sloveniji tokrat prvič na počitnicah. Ta delež je za 1 odstotno točko manjši kot je bil leta 2000. Kar 54 % turistov pa je izjavilo, da so prvič na počitnicah v kraju anketiranja. Po državah je bil delež turistov, ki so bili na počitnicah prvič v Sloveniji ali v kraju anketiranja, največji med britanskimi turisti, najmanjši pa med avstrijskimi in italijanskimi turisti. More than 40% of tourists were spending their holidays in Slovenia for the first time. This is 1 percentage points less than in 2000. As many as 54% of tourists declared that they have never before spent holidays in the place of interview. By countries, the share of tourists spending holidays in Slovenia or in the place of interview for the first time was the largest among British tourists and the smallest among Austrian and Italian tourists. Tabela 14: Struktura tujih počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in kraju anketiranja, 1997, 2000 in 2003 Table 14: Structure of foreign holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia and in the place of interview, 1997, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 39,6 42,5 41,4 58,3 60,4 54,5 First time 1-2-krat 27,8 23,0 26,7 24,6 20,5 24,7 1-2 times 3-5-krat 15,7 15,6 15,2 8,2 8,9 8,6 3-5 times 6-9-krat 4,8 4,8 5,2 3,2 (2,6) 3,8 6-9 times 10-19-krat 7,6 8,9 7,3 3,8 3,8 5,4 10-19 times 20- in večkrat 4,4 5,2 4,1 1,9 3,7 (3,0) 20 times or more Skoraj dve tretjini turistov bi še prišle v Slovenijo na počitnice, 2 % pa jih je odgovorilo, da ne. V kraj anketiranja bi ponovno prišla na počitnice polovica turistov, 2 % turistov pa ne več. Almost two thirds of tourists would spend their holidays in Slovenia again and only 2% would not. A half of tourists would spend their holidays in the place of interview again and 2% would not. Tabela 15 prikazuje deleže vseh turistov in počitniških turistov po vrsti prevoznega sredstva. Deleži so si podobni, nekoliko večji je delež avtobusnih potnikov, manjši pa je delež turistov, ki so pripotovali z letalom. Table 15 shows shares of all tourists and holidaymakers by means of transport. Shares are similar, with the share of tourists coming by bus being slightly larger and the share of tourists coming by plane slightly smaller. Tabela 15: Struktura vseh tujih turistov in posebej počitniških turistov po vrsti prevoznega sredstva, 2003 Table 15: Structure of all foreign tourists and especially holidaymakers by means of transport, 2003 % Vsi turisti All tourists Počitniški turisti Holidaymakers Avto, kombi 61,1 61,5 Car, van Avtodom 5,5 6,8 Campervan Avtobus 8,3 10,5 Bus, coach Motorno kolo (2,4) (2,6) Motorcycle Kolo Bicycle Letalo 1 9,2 1 5,3 Plane Vlak 3,0 (2,8) Train Ladja Ship Drugo Other 4.4 Vtisi tujih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe 60,6 % tujih turistov je izjavilo, da je njihov splošni vtis o Sloveniji v mejah pričakovanj, med počitniškimi turisti pa je bil ta delež nekoliko manjši (59,6 %), je bil pa zato večji delež počitniških turistov (39,6 %), ki jim je bilo v Sloveniji bolj všeč, kot so bila njihova predhodna pričakovanja. Ta delež je med vsemi turisti znašal 38,4 %. Pri vseh turistih, in posebej pri počitniških turistih, pa je znašal delež turistov, ki so bili razočarani nad Slovenijo 0,9 %. Leta 2000 pa je bilo takih turistov 1,2 %. Da bi podrobneje spoznali vtise in mnenje turistov o bivanju v Sloveniji, smo jih prosili, da ocenijo 17 elementov turistične ponudbe, in sicer z lestvico od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo pozitivno). Predvideli smo tudi neopredeljen odgovor, če morda določeni elementi turistov niso zanimali ali jim niso bili na voljo. Pri več kot 30 % turistov sta ostala neocenjena "ponudba različnih izletov" in "ponudba kulturnih prireditev". 4.4 Impressions of foreign tourists about staying in Slovenia and evaluation of our tourist offer 60.6% of foreign tourists stated that their general impression about Slovenia is within expectations. This share is slightly smaller among holidaymakers (59.6%). On the other hand, the share of holidaymakers who liked Slovenia more than they expected was larger than for the whole population of foreign tourists (39.6% vs. 38.4%). The share of tourists who were disappointed with Slovenia was 0.9%. In 2000 it was 1.2%. In order to learn about impressions and opinion of tourists on their staying in Slovenia, we asked them to evaluate 17 elements of our tourist offer. The scale was 1 (very negative) to 5 (very positive). We also anticipated the answer "cannot evaluate", because tourists were not interested in certain elements or these elements were not available. More than 30% of tourists did not rate "choice of excursions" and "choice of cultural events". Tabela 16: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, kl so jim jo prisodili tuji turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 16: Structure of elements of the tourist offer evaluated by foreign tourists on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 46,5 40,7 7,6 ((0,5)) 4,6 Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 36,0 47,3 10,9 (1,4) 4,2 Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 13,7 38,7 31,9 5,7 (1,4) 8,5 Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 20,5 39,1 20,3 4,1 ((0,4)) 15,7 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 15,6 32,7 17,8 3,0 ((0,5)) 30,4 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 9,8 25,5 21,0 4,9 ((0,6)) 38,3 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 18,5 32,7 16,6 2,8 ((0,7)) 28,6 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 13,3 32,6 24,4 4,6 (1,4) 23,7 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 13,6 34,1 26,5 6,0 (1,0) 18,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 29,3 35,5 1 3,6 (1,9) 19,4 Suitability for family holidays Mir in tišina 40,2 37,6 12,9 (2,2) ((0,5)) 6,7 Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 43,6 37,0 9,1 (1,5) ((0,5)) 8,3 Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 38,5 36,6 14,3 2,7 ((0,6)) 7,3 Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 45,7 37,0 8,5 ((0,8)) 8,0 Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 31,1 47,6 13,1 (1,1) 7,1 Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 25,4 48,1 17,4 (1,0) 7,9 Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 21,7 45,7 20,9 (2,4) 8,8 The price-quality ratio Največkrat so bili ocenjeni naslednji elementi: kakovost okolja, urejenost kraja, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, raven čistoče, osebna varnost med bivanjem v Sloveniji, kakovost gostinskih storitev, mir in tišina, kakovost cest in storitve ob cestah ter gostoljubnost prebivalstva. Večina teh elementov je bila najpogosteje ocenjena že v anketah leta 1994, 1997 in 2000 in so očitno najpomembnejši pri oblikovanju vtisov o Sloveniji. Skoraj polovica turistov je z najboljšo oceno ocenila kakovost okolja in osebno varnost med bivanjem v Sloveniji. Najmanjkrat pa je najboljšo oceno dobila ponudba kulturnih prireditev. Več kot 40 % turistov je zelo pozitivno ocenilo še mir in tišino ter gostoljubnost prebivalstva. Največ negativnih ocen (1 in 2) so turisti prisodili elementom: kakovost cest in storitve ob cestah, možnosti za razvedrilo in zabavo, možnosti za nakupovanje in ponudba kulturnih prireditev. The following elements were most frequently evaluated: quality of the environment, orderly nature of the resort, possibility of communicating in foreign languages, level of hygiene, feeling of personal safety during the stay in Slovenia, quality of food at hotels and restaurants, peace and tranquillity, quality of roads and roadside services, and hospitality of the locals. These elements were also the most frequently evaluated in 1994, 1997 and 2000 and are obviously most important for forming impressions about Slovenia. Almost a half of tourists gave the best mark to quality of environment and feeling of personal safety during the stay in Slovenia. The least frequently they gave the best mark to choice of cultural events. More than 40% of tourists evaluated very positively peace and tranquillity, and hospitality of the locals. Most negative marks (1 and 2) were given to elements: quality of roads and roadside services, options for entertainment and amusement, shopping opportunities and choice of cultural events. Slika 6: Največkrat ocenjeni elementi turistične ponudbe tujih turistov na podlagi njihovih vtisov o Sloveniji, 2003 Chart 6: Elements of the tourist offer most frequently evaluated by tourists on the basis of their impressions on Slovenia, 2003 A Raven čistoče Level of hygiene B Razmerje cena - kakovost The price-quality ratio Neocenjeno Not evaluated C Gostoljubnost prebivalstva Hospitality of the locals 5 Neocenjeno Not evaluated E Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Possibility of communicating in foreign languages Neocenjeno Not evaluated Neocenjeno Not evaluated D Kakovost gostinskih storitev Quality of food at hotels and restaurants Neocenjeno Not evaluated F Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Feeling of personal safety during the stay in Slovenia 5 Neocenjeno Not evaluated G Mir in tišina Piece and tranquility Neocenjeno Not evaluated H Kakovost okolja Quality of the environment 5 Neocenjeno © slirs I /Not evaluated Legenda / Legend: 1 zelo negativno very negative 5 zelo pozitivno very pozitive 4 4 2 5 4 5 4.5 Izdatki tujih turistov v Sloveniji Vprašanja o stroških potovanja in bivanja so se nanašala na izbranega turista in na vse osebe, ki so z njim potovale in si delile stroške. Turisti, ki so v agenciji vplačali paketno potovanje, paketne počitnice ali le prenočitev, so navajali ceno paketa oz. prenočitve. Če so bili turisti na krožnem paketnem potovanju, potem sploh niso navajali cene paketa, saj bi le težko navedli, kolikšen delež stroškov naj bi "pripadel" Sloveniji. Turisti, ki niso imeli paketnega potovanja, in so si prevoz organizirali sami ali pa je to za njih storila turistična agencija, so navajali stroške za prevoz iz kraja stalnega bivališča in nazaj. Pri vprašanju o porabi turistov v kraju anketiranja smo turiste spraševali po njihovi včerajšnji porabi, in sicer za turista in njegovo popotno družbo, s katero si je delil stroške. Tako smo lahko turiste podrobneje spraševali, za kaj vse so porabili denar. Ker so turisti račun za prenočevanje plačali ob odhodu, so anketarji (receptorji) lahko vpisali, koliko stane prenočitev s hrano ali brez nje za turista in njegovo družbo za en dan, če tega anketirani turist ni natančno vedel. 4.5 Expenditure of foreign tourists in Slovenia The questions on costs of travelling and staying referred to a selected tourist and to all persons travelling and sharing costs with him/her. Tourists with package tours (package holiday or accommodation) stated the price of the package or price of accommodation. If tourists were on a round trip, they did not state the price of the package since it would be very difficult to know what part of the total price "belonged" to Slovenia. Tourists who did not have package tours but organised transport on their own or with the help of a travel agent, stated transport costs from the place of their permanent residence and back. At the question on consumption of foreign tourists in the place of interview, we asked the tourists about their consumption (own and of the company with which they shared expenses) the day before the interview. Thus we were able to ask in greater detail what they spent their money on. Because tourists paid the bill when leaving, the interviewers (reception clerks) were able to fill in the price of accommodation with or without food for the tourist and his/her company for a day, if the tourist did not know the exact data. Na vprašanje o stroških, ki so jih imeli v Sloveniji, je tri četrtine turistov odgovorilo, da so bili v mejah pričakovanj, kar je skoraj enak delež, kot je bil leta 1997 in 2000. Slabih 19 % turistov je ocenilo, da je v Sloveniji dražje, kot so pričakovali, ta delež je za 2 odstotni točki večji kot leta 2000. Za 3 odstotne točke manj pa je bilo turistov, ki so pred odhodom pričakovali v Sloveniji večje stroške, kot so jih potem resnično imeli. Three fourths of tourists answered that their expenditure in Slovenia was within expectations, which is almost the same share as in 1997 and 2000. About 19% of tourists thought that Slovenia was more expensive than they anticipated, but this is 2 percentage points more than in 2000. Almost 3 percentage points less tourists than in 2000 stated that they expected to spend more. Tabela 17: Struktura tujih turistov po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 17: Structure of foreign tourists by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 72,0 74,2 74,4 74,9 22,7 21,0 1 6,4 1 8,8 5,3 4,9 9,2 6,3 V mejah pričakovanja Večji od pričakovanih Manjši od pričakovanih Such as planned Higher than planned Lower than planned Turiste smo tudi tokrat spraševali po načinu plačevanja. Slaba polovica jih je plačevala s tolarji, ki so jih iz tuje valute zamenjali v Sloveniji, kar je za 9 odstotnih točk manj kot leta 2000. Na ta račun pa so se povečali deleži vseh ostalih odgovorov, najbolj pa delež turistov, ki so plačevali z gotovino v tuji valuti. Tourists were asked about the method of paying the bills. Less than a half paid in tolars that they exchanged in Slovenia, which is 9 percentage points less than in 2000. On the other hand, the shares of all other answers increased, the biggest increase being registered in cash in foreign currency. Tabela 18: Struktura tujih turistov po načinu plačevanja, 2000 in 2003 Table 18: Structure of foreign tourists by method of payment, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 69.2 2,5 10.3 18,1 58,3 3,4 11,3 26,9 49,3 Tolars exchanged in Slovenia 4,8 Tolars brought along 16,8 Cash in foreign currency 29,1 Credit cards Turist je za prevoz iz kraja svojega bivališča v Slovenijo in nazaj porabil povprečno 24 204 tolarjev. Ta znesek je leta 1994 znašal 10 035 tolarjev, leta 1997 pa 13 788 tolarjev, leta 2000 pa 18 067 tolarjev. Prevoz je bil za tujega turista v povprečju najcenejši, če je pripotoval z osebnim avtomobilom, motornim kolesom ali avtobusom. Leta 1997 je bilo najceneje, če je turist pripotoval z avtobusom, kar velja tudi za rezultate v letu 2003. Tako je bilo tudi po rezultatih ankete leta 1994. Najdražji je bil seveda prevoz z letalom. Zanimivo pa je, da je turist za letalski prevoz leta 1997 plačal povprečno skoraj 95 000 tolarjev, leta 2000 povprečno 67 600 tolarjev in leta 2003 povprečno 93 000 tolarjev. Tourists spent on average SIT 24,204 for transport from their place of permanent residence to Slovenia and back. In 1994 they spent SIT 10,035, in 1997 SIT 13,788 and in 2000 SIT 18,067. For foreign tourists, transport was cheapest if they travelled by car, motorcycle or bus. In 2003 it was the cheapest to travel by bus, which is the same as in 1997 and 1994. Of course, the most expensive mode of transport is by air. It is interesting that in 1997 a tourist spent on average SIT 95,000 for air transport, while in 2000 the average price of an air ticket was only 67,600 tolars and in 2003 it was 93,000 tolars. Tabela 19: Povprečni stroški prevoza na tujega turista iz kraja bivališča v Slovenijo in nazaj po državah, 2003 Table 19: Average expenditure for transport of foreign tourists from their countries of permanent residence to Slovenia and back, by countries, 2003 S IT Vsa prevozna sredstva All means of transport Osebni avto, kombi Car, van SKUPAJ 24204 15386 TOTAL Hrvaška 8835 8728 Croatia Avstrija 12054 11782 Austria Italija 12989 12187 Italy Nemčija 18250 18711 Germany Nizozemska 25719 19460 Netherlands Velika Britanija 45391 (33482) United Kingdom Druge države 40829 17306 Other countries Turist je plačal za počitniški paket, ki je seveda vključeval tudi prevoz, in je v povprečju zajemal 8 prenočitev, 139 057 tolarjev, kar znaša povprečno 17 542 tolarjev na dan. Povprečni dnevni izdatek je na tujega turista znašal 20 276 tolarjev. Leta 1997 je znašal 9 311 tolarjev, vendar moramo upoštevati, da so bili takrat anketirani tudi turisti, ki so bivali v zasebnih nastanitvenih zmogljivostih (sobah ali apartmajih), tokrat pa je bilo v anketi kar 84 % turistov, ki so bivali v hotelih. V izračunu so upoštevani izdatki, ki so jih imeli turisti v Sloveniji, ne glede na to, ali so imeli počitniški paket ali ne. Povprečni dnevni izdatek na turista je v hotelu znašal zaokroženo 23 500 tolarjev, v kampu pa le slabih 9 100 tolarjev. Precejšne razlike so tudi po vrstah krajev: turisti so v hotelih največ plačali v Ljubljani (27 719 SIT), najmanj pa v gorskih krajih (19 727 SIT); turisti, ki so bivali v kampih, so v gorskih krajih porabili najmanj (7 537 SIT), največ pa v Ljubljani (16 473 SIT). Tourists paid on average SIT 139,057 for a package tour, which of course includes transport and accommodation (on average 8 nights). That makes the average daily expenditure of 17,542 tolars. Average daily expenditure per foreign tourist was SIT 20,276. In 1997 it was SIT 9,311, but we have to take into account that at that time the survey also covered tourists in private accommodation (rooms or apartments) and that 84% of tourists covered by this survey spent their nights in hotels. The calculation includes tourists' expenses in Slovenia, irrespective of whether they had a package tour or not. Average daily expenditure per tourist in a hotel was about SIT 23,500 and in a campsite only about SIT 9,100. There are considerable differences between types of resorts: tourists staying in hotels paid the most in Ljubljana (SIT 27,719) and the least in mountain resorts (SIT 19,727), while tourists staying in campsites paid the least in mountain resorts (SIT 7,537) and the most in Ljubljana (SIT 16,473). Tabela 20: Povprečna dnevna poraba na turista v kraju anketiranja skupaj, v hotelih in v kampih, 2003 Table 20: Average daily expenses per tourist in the place of interview total, in hotels and campsites, 2003 SIT Skupaj V hotelih V kampih Total In hotels In campsites SKUPAJ 20276 23489 9097 TOTAL Ljubljana 26729 27719 (16473) _jubljana Zdraviliški kraji 18382 21505 11890 Health resorts Obmorski kraji 22028 23399 (10547) Seaside resorts Gorski kraji 15013 19727 7537 Mountain resorts Drugi tur. kraji 27519 27519 - Other tur. resorts Po državah so že tradicionalno na prvem mestu po povprečni dnevni porabi turisti iz Italije (29 883 SIT), najmanj pa so povprečno dnevno porabili turisti z Nizozemske (13 213 SIT). By countries, tourists from Italy traditionally occupy the first place as regards average spending (SIT 29,883) with tourists from the Netherlands spending the least (SIT 13,213). Tabela 21: Povprečna dnevna poraba na turista v kraju anketiranja po državah, 2003 Table 21 : Average daily expenses per tourist in the place of interview by countries, 2003 SIT V celotnem anketnem obdobju In the whole survey period SKUPAJ 20276 TOTAL Italija 29883 Italy Hrvaška 21807 Croatia Avstrija 20216 Austria Velika Britanija 16510 United Kingdom Nemčija 16211 Germany Nizozemska 13213 The Netherlands Druge države 19966 Other countries Počitniški turist, ki ni imel počitniškega paketa ali predhodo plačane nastanitve, je v povprečju dnevno porabil 23 135 tolarjev. Eno tretjino denarja (35 %) je porabil za nastanitev, s penzionom ali polpenzionom, 18 % za hrano in pijačo, 17 % za igre na srečo in dobrih 8 % za razne nakupe, kjer pa hrana in pijača nista všteti. Po državah od povprečja najbolj odstopajo pri postavki "igre na srečo" turisti iz Italije in Nizozemske, ki so za to porabili skoraj četrtino svojih izdatkov. Za hrano in pijačo pa so relativno največ porabili turisti iz Italije. Holiday tourists not having package tours or prepaid accommodation spent on average SIT 23,135 per day. One third of the money (35%) was spent on accommodation, full board or half board, 18% of it was spent on food and beverages, 17% on gambling and just over 8% on shopping, excluding food and beverages. By countries, Italian and Dutch tourists stand out as regards gambling. They spent almost a quarter of their financial assets on gambling. As regards food and beverages, the biggest spenders were tourists from Italy. Slika 7: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista, ki ni imel predhodno plačane nastanitve, 2003 Chart 7: Structure of average daily expenses per foreign tourist without prepaid accommodation, 2003 druge storitve other services 3,1 nastanitev accommodation 34, zdravstvene storitve medical services 2,3 % osebne storitve personal services 3,2 % pošta, telefon mail, telephone 1,8 % hrana ali pijača food and drinks 18, 1% prevozi transport 7,1 igre na srečo gambling 16,7 % rekreativne dejavnosti recreation 2,8 % nakup shopping 8,2 % kulturne dejavnosti cultural activities 1,9 % 5. ZNAČILNOSTI TURISTOV IZ NEMČIJE, ITALIJE IN AVSTRIJE 5.1 Nemčija 5.1.1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Nemčije V anketnem obdobju je bilo v Sloveniji največ turistov iz Nemčije. Skoraj tretjina jih je pripotovala iz Bavarske, 14 % iz Berlina, 12 % iz Saške in 10 % iz Baden-Württemberga. Vrstni red dežel se je precej spremenil v primerjavi z leti 1997 in 2000. 5. CHARACTERISTICS OF TOURISTS FROM GERMANY, ITALY AND AUSTRIA 5.1 Germany 5.1.1 Sociodemographic characteristics of tourists from Germany In the survey period most foreign tourists in Slovenia were from Germany. Almost a third of them came from Bavaria, 14% from Berlin, 12% from Saxony and 10% from Baden-Württemberg. The order of provinces changed significantly compared to 1997 and 2000. Tabela 22: Struktura turistov iz Nemčije po deželah, 1997, 2000 in 2003 Table 22: Structure of tourists from Germany by provinces, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Bavarska (Bayern) 29,9 33,2 31,5 Berlin 8,4 7,1 14,1 Saška (Sachsen) 13,4 13,6 (11,7) Baden-Württemberg 5,5 6,8 (10,1) Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) 12,2 7,7 (7,3) Hamburg (4,8) (4,7) (4,9) Turingija (Thüringen) ((1,2)) (3,5) (4,9) Hessen 5,5 4,8 (4,8) Brandenburg (2,5) (4,0) ((3,4)) Bremen (1,9) ((2,1)) Mecklenburg-Vorpommern ((1,7)) Spodnja Saška (Niedersachsen) (4,2) (3,5) Posarje (Saarland) ((2,3)) Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt) (2,8) ((1,8)) Schleswig-Holstein ((1,0)) Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz) (2,3) ((2,2)) Več je bilo turistov, starih 50 let ali več, zato pa je bilo manj mlajših There were more tourists aged 50 or more and less younger tourists. turistov. Tabela 23: Struktura nemških turistov po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 23: Structure of German tourists by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let ((2,9)) (5,7) ((1,7)) 15-19 years 20-29 17,0 (7,7) (13,0) 20-29 30-39 17,1 13,7 16,3 24,5 30-39 40-49 22,3 23,2 23,0 16,2 40-49 50-59 26,6 22,3 20,3 32,7 50-59 60 + 14,1 27,4 25,8 (22,9) 60 + Delež zaposlenih in samozaposlenih Nemcev je 67 %, 23 % je bilo nemških turistov, ki so odgovorili, da so upokojenci. The share of employed and self-employed tourists from Germany is 67%. On the other hand, 23% tourists stated that they are retired. Tabela 24: Struktura nemških turistov po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 24: Structure of German tourists by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 75,2 58,4 62,9 67,1 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 1 4,4 31,5 27,1 23,2 Retired Student, dijak (6,4) (6,6) (4,9) (6,3) Student or person in education Drugo (4,0) ((3,5)) (5,1) ((3,5)) Other Poklicna struktura je ostala med nemškimi turisti precej podobna, kakor je bila leta 2000. Podoben je skupni delež delavcev v trgovini, storitvah, industriji in obrti. Za 2 odstotni točki je večji delež turistov iz skupine zahtevnih poklicev: visoki uradnik, menedžer in strokovnjak (inženir, profesor). The occupational structure of German tourists remained quite similar to that in 2000. The share of workers in trade, services, industry and craft is similar, while the share of senior officials, managers and professionals (engineers, professors) increased by almost 2 percentage points. Tabela 25: Struktura nemških turistov, ki so zaposleni, samozaposleni ali upokojeni, po poklicnih skupinah, 1997, 2000 in 2003 Table 25: Structure of German tourists who are employed, self-employed or retired by occupational groups, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer (8,5) (9,9) (12,2) Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 19,4 21,9 1 6,0 Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 24,0 19,4 20,0 Technicians and associate professionals Uradnik 1 5,6 16,3 (13,3) Clerks Delavec v storitvah, trgovini (11,9) 13,5 16,1 Service and sales workers Delavec v industriji, obrti (9,7) (8,1) (7,0) Industry and craft workers Drugi poklici (10,8) (11,0) 1 5,4 Other occupations Leta 2000 smo zapisali, da je 31 % nemških turistov, ki so bili v Sloveniji, pripotovalo iz podeželja, v tokratni anketi pa se je ta delež znižal za 10 odstotnih točk, več pa je bilo turistov iz mest. In 2000, 31% of German tourists visiting Slovenia came from the countryside. In 2003 their share was 10 percentage points lower, while more tourists came from cities. Tabela 26: Struktura nemških turistov po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 26: Structure of German tourists by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje Mesto z manj kot 200 000 prebivalci Mesto z več kot 200 000 prebivalci 28.6 24,8 30,6 21,0 Countryside 35.7 43,0 29,0 32,9 City with less than 200,000 inhabitants 35,7 32,2 40,4 46,1 City with over 200,000 inhabitants Več kot polovica nemških turistov je pripotovala s partnerjem ali partnerko, skoraj petina sama, 10 % s prijatelji in 14 % z družino ali drugimi sorodniki, kar je za skoraj 3 odstotnih točk več kot leta 2000. More than a half of German tourists came with a partner, almost a fifth came alone, 10% came with friends and 14% came with family or other relatives, which is almost 3 percentage points more than in 2000. Tabela 27: Struktura nemških turistov po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 27: Structure of German tourists by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 1 3,9 22,0 1 9,8 17,3 Alone S partnerjem, partnerko 37,0 49,2 50,5 50,2 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 35,9 16,6 11,6 14,2 With family or other relatives S prijatelji 13,2 12,3 18,1 (10,3) With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji (7,9) With work colleagues or business partners 5.1.2 Podatki o prihodu in bivanju nemških turistov 5.1.2 Data on arrival and stay of German tourists Približno tri četrtine nemških turistov je v anketni dobi prišlo v Slovenijo na počitnice, kar 18 % pa jih je prišlo zaradi poslov ali izobraževanja. Dobrih 8 % se jih je ustavilo v Sloveniji na potovanju v neko drugo državo. Leta 2003 je bilo za več kot 6 odstotnih točk več počitniških turistov in za 4 odstotnih točk več poslovnih turistov kot leta 2000. Turistov, ki so se v Sloveniji ustavili na poti v neko drugo državo, pa je bilo manj. About three quarters of German tourists covered by the survey came to Slovenia to spend their holidays, 18% came to do business or due to educational reasons and just over 8% were only passing through. In 2003 there were over 6 percentage points more holidaymakers and 4 percentage points more business tourists than in 2000. There were fewer tourists who stopped in Slovenia on the way to any other country. Tabela 28: Struktura nemških turistov po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 28: Structure of German tourists by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 78,5 7,2 10,4 (4,0) 67,5 (14,0) (17,2) 73.8 Holidays and visiting relatives and friends 17.9 Business and educational reasons (8,4) Transit . Other reasons Dve tretjini nemških turistov sta v Slovenijo pripotovali z osebnim avtomobilom ali kombijem. Nadpovprečno visok je bil, v primerjavi z enakimi deleži turistov iz drugih držav, delež turistov, ki so pripotovali z avtobusom (skoraj 15 %). Two thirds of German tourists came to Slovenia by car or van. Compared to tourists from other countries, the share of German tourists coming by bus (almost 15%) was above the average. Tabela 29: Struktura nemških turistov po vrsti prevoznega sredstva, 1997, 2000 in 2003 Table 29: Structure of German tourists by means of transport, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Avto, kombi 58,7 51,4 66,6 Car, van Avtodom 10,1 8,9 (8,1) Campervan Avtobus 27,6 22,8 15,1 Bus, coach Motorno kolo (1,8) ((7,5)) Motorcycle Letalo ((0,9)) (6,7) (6,1) Plane Drugo ((0,9)) ((2,7)) ((2,1)) Other Dobrih 54 % nemških turistov se je v glavnem prehranjevalo v hotelu, kjer so bivali. Skoraj 10 odstotnih točk manjši od povprečja je bil delež nemških turistov, ki so jedli v gostinskih lokalih, zato pa je bil za 3 odstotne točke večji od povprečja delež nemških turistov, ki so si sami pripravljali hrano. Vsi deleži nemških turistov po načinu prehranjevanja so se v primerjavi z istovrstnimi deleži v letu 2000 spremenili, kar prikazuje tabela 30. Over 54%) of German tourists mostly ate in hotels where they stayed. The share of German tourists who ate in restaurants was almost 10 percentage points lower than the average of foreign tourists, but the share of German tourists who were cooking on their own was 3 percentage points above the average. As regards taking of meals, all shares of German tourists changed in comparison with 2000. This can clearly be seen in Table 30. Tabela 30: Struktura nemških turistov po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 30: Structure of German tourists by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 46,7 V gostinskih lokalih 22,1 Lastna priprava hrane (4,3) Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 26,9 42,2 28,4 (7,3) 22,0 54,1 In the accommodation establishment 21,3 In restaurants (10,4) Own cooking 14,3 In restaurants and own cooking 38 % nemških turistov je v Sloveniji prenočilo od 1- do 3-krat, kar je dobrih 9 odstotnih točk več kot leta 2000. Tretjina nemških turistov je prenočila 4-7 krat, kar je skoraj toliko kot leta 2000. V kraju anketiranja je dobrih 47 % nemških turistov prenočilo 3- ali manjkrat, 4- do 7-krat pa je prenočilo 28 %. Povprečno so nemški turisti v Sloveniji prenočili 7-krat, v kraju anketiranja pa povprečno 6-krat. 38% of German tourists spent 1-3 nights in Slovenia, which is about 9 percentage points more than in 2000. A third of German tourists spent 47 nights, which is almost as many as in 2000. Over 47% of German tourists spent 1-3 nights in the place of interview and 28% spent 4-7 nights. On average, German tourists spent 7 nights in Slovenia and 6 nights in the place of interview. Tabela 31: Struktura nemških turistov po številu prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 31: Structure of German tourists by number of overnight stays in Slovenia and in the place of interview, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Število prenočitev Number of overnight stays V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1994 1997 2000 2003 1994 1997 2000 2003 I-3 31,4 28,1 28,8 37,9 55,2 40,0 41,3 47,5 4-7 31,8 38,2 32,8 32,5 25,2 39,7 29,6 28,5 8-10 16,5 10,7 10,8 (7,9) (6,9) 6,5 7,7 (6,2) II-14 12,5 13,8 15,7 15,0 9,5 10,2 12,5 (12,7) 15+ 7,8 9,2 11,9 (6,7) (3,2) 5,5 8,8 (5,0) 5.1.3 Podatki o prihodu in bivanju nemških počitniških turistov Dobrih 65 % nemških turistov je prišlo v Slovenijo na počitnice. Za njih so bili pri odločitvi najpomembnejši motivi: naravne lepote Slovenije, možnosti za počitek in mir ter podnebje. Vrstni red in deleži motivov so se v primerjavi z letom 2000 niso znatno spremenili. 5.1.2 Data on arrival and stay of German tourists Over 65% of German tourists came to Slovenia to spend holidays. In deciding to do so the most important motives were natural beauties, opportunity for rest and tranquility, and climate. The order and shares of motives did not change considerably compared to 2000. Tabela 32: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi nemških turistov za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 32: Shares of motives by importance for decision of German tourists to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Naravne lepote 29,5 25,2 23,6 Natural beauties Možnosti za mir, počitek 15,3 21,1 20,2 Opportunity for rest and tranquillity Podnebne razmere 29,7 20,5 19,0 Climate Cene (2,5) 7,7 8,3 Prices Kulturne znamenitosti in prireditve (3,2) 5,9 (6,6) Cultural features and events Varna država - (6,3) Its reputation as a safe country Rekreativne dejavnosti (5,5) 6,2 (4,2) Recreational activities Bližina turistovega bivališča (2,3) (3,0) Vicinity of tourist's residence Zdravstvene storitve v zdraviliščih (3,5) (5,2) (2,7) Medical services at health resorts Možnosti za zabavo ((2,3)) (1,6) ((1,8)) Possibilities for entertainment Nezdravstvene storitve v zdraviliščih (2,3) ((1,3)) Non-medical services at health resorts Igre na srečo Gambling Nakupovanje Shopping Drugi motivi 8,5 ((1,3)) ((1,9)) Other motives 38 % nemških turistov se je pri organizaciji svojih počitnic v Sloveniji obrnilo na turistične agencije. Od teh jih je kar polovica kupilo počitniški paket, kar pomeni, da so jim agencije organizirale tako nastanitev kot tudi prevoz. 62 % nemških turistov se pri organizaciji svojih počitnic ni dogovarjalo s turistično agencijo, od teh pa jih je v Slovenijo skoraj polovica prišla brez vnaprejšnje rezervacije. 38% of German tourists contacted travel agencies to help them organise their holidays in Slovenia. A half of them bought package tours, which means that agencies organised for them both accommodation and transport. 62% of German tourists did not contact travel agencies. Almost a half of them came to Slovenia without prior booking of accommodation. Slika 8: Struktura nemških počitniških turistov, ki se pri organizaciji počitnic niso obrnili na turistične agencije, po načinu organizacije prenočitve, 2003 Chart 8: Structure of German holidaymakers who did not use travel agencies for organising their holidays, by method of organising holidays, 2003 neposredna rezervacija direct booking 52 % brez rezervacije without booking 47 % v organizaciji kluba, društva organised by club, association 1 % Tretjina nemških turistov se je za počitnice v Sloveniji odločila 1-3 mesece pred odhodom, 13 odstotnih točk več, kot je povprečje, pa se jih je za počitnice v Sloveniji odločilo v času več kot 3 mesece pred odhodom na počitnice. V primerjavi z leti 1994, 1997 in 2000 se je povečal delež turistov, ki so se za odhod odločili pred več kot 3 meseci pred odhodom, in zmanjšal delež tistih, ki so se odločili pred manj kot 1 mesecem. A third of German tourists decided to spend their holidays in Slovenia 1-3 months before departure and 13 percentage points more German tourists than the average decided on taking holidays in Slovenia more than 3 months before departure. Compared to 1994, 1997 and 2000, the share of tourists deciding over 3 months before departure increased, while the share of tourists deciding less than a month before departure decreased. Tabela 33: Struktura nemških počitniških turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 33: Structure of German holidaymakers by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997,2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 35,4 25,7 22,0 (16,9) Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 33,2 33,4 33,5 32,6 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci 16,8 20,2 26,2 27,8 Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci (14,6) 20,7 18,2 22,8 Over 6 months ago Tudi pri nemških turistih so bile najodločilnejši dejavnik pri odločitvi In deciding to spend their holidays in Slovenia, German tourists relied on osebne izkušnje ter priporočila sorodnikov in prijateljev. personal experience and recommendations by relatives and friends. Tabela 34: Struktura nemških počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 34: Structure of German holidaymakers by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 44,0 36,6 36,4 29,2 Personal experience Priporočila sorodnikov ali prijateljev 30,9 29,0 27,4 33,9 Recommendations from relatives or friends Propagandno gradivo, plakati, oglasi ((4,5)) (5,5) (6,6) ((3,5)) Advertising material, posters, advertisements Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) ((2,1)) (5,2) (8,6) (14,8) Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) Potovalne agencije (7,0) 1 3,7 15,4 (14,5) Travel agencies Razstave, sejmi ((1,9)) ((1,5)) Exhibitions, fairs Drugo (9,6) 8,5 ((3,7)) Other Le 31 % nemških turistov je pred odhodom v Slovenijo uporabilo internet, od teh pa večina le za pridobitev informacij o Sloveniji. Skoraj polovica nemških počitniških turistov je bila tokrat prvič v Sloveniji, 60 % pa jih je bilo prvič v kraju anketiranja. Only about 31 % of German tourists used the Internet before departure, most of them only to obtain information on Slovenia. Almost a half of German tourists on holidays in Slovenia visited our country for the first time and 60% were for the first time in the place of interview. Tabela 35: Struktura nemških počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in kraju anketiranja, 1997, 2000 in 2003 Table 35: Structure of German holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia and in the place of interview, 1997, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 46,0 49,4 47,6 59,0 67,0 60,3 First time 1-2-krat 27,5 22,7 26,7 22,7 1 7,2 23,6 1-2 times 3-5-krat 11,1 (12,6) (13,5) 7,4 (6,7) (6,9) 3-5 times 6-9-krat (5,9) (4,3) ((3,5)) (5,4) ((2,0)) 6-9 times 10-19-krat 7,9 (6,1) ((5,6)) (4,6) (4,6) ((5,2)) 10-19 times 20- in večkrat ((1,6)) (4,9) ((3,0)) ((2,5)) 20 times or more 69 % nemških turistov bi še prišlo na počitnice v Slovenijo, od teh četrtina prav v kraj anketiranja. 63,2 % nemških počitniških turistov se je v Slovenijo pripeljalo z osebnim avtomobilom ali kombijem, nadpovprečno velik (za 10 odstotnih točk nad povprečjem) pa je delež turistov, ki so se pripeljali z avtobusom. 69% of German tourists would spend their holidays in Slovenia again. One quarter of them would go to the place of interview. 63.2% of German holidaymakers came to Slovenia by car or van. An above average share (10 percentage points above the average) of tourists came by bus. Slika 9: Struktura nemških počitniških turistov po vrsti prevoznega sredstva, 2003 Chart 9: Structure of German holidaymakers by means of transport, 2003 avto, kombi car, van 63 % avtodom campervan 10 % avtobus bus, coach 20 % drugo other 7 % 5.1.4 Vtisi nemških turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe 37 % nemških turistov je izjavilo, da je njihov splošni vtis o Sloveniji boljši, kot so pričakovali pred prihodom. Več kot polovici nemških turistov so se njihova pričakovanja uresničila. Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so nemški turisti največkrat ocenili kakovost okolja in urejenost kraja. Največkrat pa so ostali neocenjeni: ponudba kulturnih prireditev, ponudba rekreativnih dejavnosti, ponudba različnih izletov, primernost za družinske počitnice in možnosti za razvedrilo in zabavo. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: osebna varnost med bivanjem v Sloveniji, gostoljubnost prebivalstva, kakovost okolja, sporazumevanja v tujih jezikih ter mir in tišina. Največkrat pa so negativne ocene (1 in 2) dobili elementi: možnosti za nakupovanje, možnosti za razvedrilo in zabavo ter kakovost cest in storitve ob cestah. 5.1.4 Impressions of German tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 37%) of German tourists said that their general impression about Slovenia was better than they expected before the arrival. More than a half of German tourists said that their expectations were met. In evaluating the elements of the tourist offer, German tourists most frequently talked about quality of environment and orderly nature of the resort. Most seldom evaluated were the choice of cultural events, choice of recreational activities, choice of excursions, suitability for family holidays and options for entertainment and amusement. The best rated (4 and 5 points) were the following elements: the feeling of personal safety during the stay in Slovenia, the hospitality of the locals, quality of environment, the possibility of communicating in foreign languages and peace and tranquillity. The worst rated (1 and 2 points) were the following elements: shopping opportunities, options for entertainment and amusement, and the quality of roads and roadside services. Tabela 36: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili nemški turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 36: Structure of elements of the tourist offer evaluated by German tourists on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 41,9 42,8 (9,4) (5,7) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 32,6 49,7 (10,8) (5,7) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah (11,8) 38,3 32,0 (5,1) ((2,2)) (10,6) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 19,7 42,1 18,0 ((2,8)) 17,0 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 13,3 37,7 17,1 ((2,5)) 29,3 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev (9,7) 27,6 19,6 ((3,5)) 38,7 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 17,3 35,7 14,7 ((4,1)) 28,1 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo (7,3) 34,4 23,7 (5,8) 27,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 16,6 37,9 23,2 (4,6) 16,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 25,5 35,5 (10,2) 27,1 Suitability for family holidays Mir in tišina 38,4 39,1 (11,7) ((3,1)) (7,5) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 43,2 40,9 (6,7) (8,2) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 38,9 40,7 (12,2) (7,5) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 45,9 40,5 ((3,9)) (9,4) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 32,6 46,4 (11,3) (8,6) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 22,1 52,2 17,2 (8,2) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 16,6 48,9 23,9 (8,3) The price-quality ratio 5.1.5 Izdatki nemških turistov v Sloveniji Nemški turist je za prihod v Slovenijo in vrnitev porabil povprečno 18 250 tolarjev, če pa se je pripeljal z osebnim avtomobilom, je porabil povprečno 18 711 tolarjev. Povprečno dnevno je nemški turist v Sloveniji porabil 16 211 tolarjev, če je bival v hotelu 17 886 tolarjev in v kampu 10 562 tolarjev. Povprečno dnevno so največ porabili nemški turisti, stari od 40 do 49 let, najmanj pa stari od 30 do 39. Če je imel nemški turist počitniški paket, je zanj plačal povprečno dobrih 107 000 tolarjev, povprečno dnevno pa to znaša skoraj 15 000 tolarjev. 65 % nemških turistov je v Sloveniji plačevalo s tolarji, ki so jih kupili v Sloveniji, kar je skoraj enako kot leta 2000. 16,8 % nemških turistov je plačevalo s kreditnimi karticami, kar je za dobre 4 odstotne točke pod povprečjem in za 6 odstotnih točk manj kot leta 2000. 5.1.5 Expenditure of German tourists in Slovenia In order to travel to Slovenia and back, German tourists spent on average 18,250 tolars. If they travelled by car, they spent on average 18,711 tolars. Average daily expenditure of German tourists in Slovenia was SIT 16,211 tolars. If they stayed in a hotel, they spent SIT 17,886 and if they stayed in a campsite, they spent SIT 10,562. On average, German tourists aged 40-49 spent the biggest amount of money and those aged 30-39 spent the least. German tourists having package tours paid on average just over SIT 107,000, which amounts to almost SIT 15,000 per day. For paying their bills, 65% of German tourists in Slovenia used cash bought in Slovenia, which is almost the same as in 2000. 16.8% of German tourists used credit cards, which is about 4 percentage points below the average and 6 percentage points less than in 2000. Tabela 37: Struktura nemških turistov po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 37: Structure of German tourists by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 77,2 5,5 16,8 65,0 ((3,6)) (8,9) 22,5 65,5 Tolars exchanged in Slovenia . Tolars brought along (14,9) Cash in foreign currency (16,8) Credit cards 17 % nemških turistov je pričakovalo, da bodo stroški v Sloveniji nižji, 5 % pa da bodo višji. Za ostale so bili stroški v mejah pričakovanja. Delež teh je v primerjavi z anketnim letom 2000 ostal skoraj nespremenjen. 17% of German tourists expected to spend less and 5% expected to spend more. For the rest expenditure was within their expectations. Compared to the 2000 survey, the share of the latter is almost the same. Tabela 38: Struktura nemških turistov po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 38: Structure of German tourists by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 69,7 70,4 77,3 77,4 Such as planned Večji od pričakovanih 24,2 24,1 15,9 (17,2) Higher than planned Manjši od pričakovanih (6,1) 5,5 (6,8) ((5,3)) Lower than planned 5.2 Italija 5.2.1 Socialnodomografske značilnosti turistov iz Italije Po številu tujih turistov v Sloveniji v poletnih mesecih so bili na drugem mestu turisti iz Italije. Kot leta 2000 je dobra petina turistov pripotovala iz sosednje pokrajine Furlanija-Julijska Krajina, sledijo turisti iz Lombardije. Na tretjem in četrtem mestu sta se zamenjali pokrajini Emilija Romanija in Benečija. 5.2 Italy 5.2.1 Sociodemographic characteristics of tourists from Italy As regards the number of tourists in Slovenia in the summer months, tourists from Italy rank second. As in 2000, over a fifth of Italian tourists came from Friuli-Venezia-Giulia, followed by Lombardy, Emilia Romagna and Veneto changed their positions. Tabela 39: Struktura turistov iz Italije po pokrajinah, 1997, 2000 in 2003 Table 39: Structure of tourists from Italy by provinces, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Furlanija-Julijska Krajina (Friuli-Venezia-Giulia) Lombardija (Lombardia) Emilija Romanija (Emilia Romagna) Benečija (Veneto) Lacij (Lazio) Toskana (Toscana) Trentino-Gornje Poadižje (Trentino-Alto Adige) Piemont (Piemonte) Apulija (Puglia) Abruci (Abruzzi) Bazilikata (Basilicata) Kalabrija (Calabria) Kampanija (Campania) Ligurija (Liguria) Marke (Marche) Molise Sardinija (Sardegna) Sicilija (Sicilia) Umbrija (Umbria) Valle d'Aosta 1 9,6 14,1 10,4 16,6 (5.4) 7,0 (4.1) (4.5) (3.2) ((1,4)) (2,9) ((1,4)) ((1,5)) (2.5) (3.6) 20,8 18,6 11,0 17,5 (6,9) (4,8) (4,4) (2,8) ((1,9)) (2,1) (2,8) (2,1) ((1,6)) 22,6 15,5 14,4 (12,7) (8.5) (7.6) ((3,2)) ((2,8)) ((2,4)) Polovica italijanskih turistov je bila stara med 30 in 49 let, kar je skoraj enak delež, kot je bil leta 1994, 1997 ali 2000. Pripotovalo pa je manj mlajših in več starejših turistov kot v letih 1994, 1997 in 2000. A half of Italian tourists were between 30 and 49 years old, which is almost the same as in 1994, 1997 and 2000. Fewer young tourists and more old tourists came than in 1994, 1997 and 2000. Tabela 40: Struktura italijanskih turistov po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 40: Structure of Italian tourists by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let ((2,5)) ((3,2)) 15-19 years 20-29 21,7 1 8,8 (15,4) ((4,1)) 20-29 30-39 23,2 24,2 24,3 28,8 30-39 40-49 26,8 24,1 23,6 21,5 40-49 50-59 1 6,2 1 9,4 16,1 27,1 50-59 60 + 9,6 (10,4) 18,9 (18,0) 60 + Razlike v deležih po zaposlitvenem statusu so: za 6 odstotnih točk več je bilo zaposlenih ali samozaposlenih italijanskih turistov in za 4 odstotnih točk je bilo manj upokojencev. We registered the difference in the employment status: the share of employed and self-employed tourists increased by 6 percentage points and the share of retired persons fell by 4 percentage points. Tabela 41: Struktura italijanskih turistov po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 41 : Structure of Italian tourists by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 72,9 72,7 67,3 73,2 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 13,8 15,1 22,3 18,7 Retired Student, dijak 9,0 (8,0) (4,7) (5,4) Student or person in education Drugo (4,3) (4,2) (5,7) ((2,6)) Other Kot leta 2000 tudi v letu 2003 italijanski turisti odstopajo od povprečja po poklicni strukturi v negativno smer: manjši je delež visokih uradnikov, menedžerjev in strokovnjakov (inženir, profesor), več pa je bilo uradnikov in raznih delavcev. As in 2000, in 2003 too Italian tourists stand out in terms of the occupation structure: the share of senior officials, managers and professionals (engineers, professors) is smaller while the share of clerks and workers is larger. Tabela 42: Struktura italijanskih turistov, ki so zaposleni, samozaposleni ali upokojeni, po poklicnih skupinah, 1997, 2000 in 2003 Table 42: Structure of Italian tourists who are employed, self-employed or retired by occupational groups, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer (8,5) (9,3) (10,8) Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 17,6 (14,6) (14,9) Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 17,9 19,7 (12,7) Technicians and associate professionals Uradnik 22,0 22,6 24,3 Clerks Delavec v storitvah, trgovini (13,7) (10,8) (12,0) Service and sales workers Delavec v industriji, obrti (7,4) (10,3) (11,5) Industry and craft workers Drugi poklici (13,0) (12,7) (13,9) Other occupations Kot leta 1994, 1997 in 2000 je tudi leta 2003 v Slovenijo prišel le manjši delež italijanskih turistov, ki živijo na podeželju. Enaka pa sta leta 2003 deleža turistov, živečih v večjih in manjših mestih. As in 1994, 1997 and 2000, in 2003 too Slovenia was visited by a small share of Italian tourists living in the countryside. The shares of tourists living in smaller and bigger cities are practically the same. Tabela 43: Struktura italijanskih turistov po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 43: Structure of Italian tourists by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje Mesto z manj kot 200 000 prebivalci Mesto z več kot 200 000 prebivalci 16,4 16,0 15,7 17,0 Countryside 47,7 44,1 42,1 41,3 City with less than 200,000 inhabitants 35,9 39,8 42,2 41,7 City with over 200,000 inhabitants 37 % italijanskih turistov je pripotovalo v dvoje s partnerko ali partnerjem. Za 4 odstotne točke kot leta 2000 pa je večji delež italijanskih turistov, ki so pripotovali z družino. Nekoliko manjši je delež tistih, ki so pripotovali sami. 37% of tourists from Italy came with a partner. Compared to 2000, the share of tourists coming with family grew by 4 percentage points. The share of tourists travelling alone is slightly smaller. Tabela 44: Struktura italijanskih turistov po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 44: Structure of Italian tourists by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 1 6,9 26,7 23,0 1 9,2 Alone S partnerjem, partnerko 35,5 43,9 43,8 37,2 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 26,4 15,2 19,1 22,9 With family or other relatives S prijatelji 21,2 1 4,2 1 4,1 1 6,9 With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji ((3,8)) With work colleagues or business partners 5.2.2 Podatki o prihodu in bivanju italijanskih turistov Dobrih 81 % italijanskih turistov je v Slovenijo prišlo na počitnice, kar je za 13 odstotnih točk več, kot je povprečje za vse turiste v poletni sezoni leta 2003. Nekoliko večji kot leta 2000 je bil tokrat delež počitniških in poslovnih turistov, manjši pa tistih, ki so v Sloveniji prenočili na poti v drugo državo. 5.2.2 Data on arrival and stay of Italian tourists Over 81% of Italian tourists came to Slovenia on holidays, which was 13 percentage points more than the average for all foreign tourists in the summer season of 2003. Slightly larger than in 2000 was the share of holidaymakers and business tourists, while the share of transit tourists from Italy was slightly smaller. Tabela 45: Struktura italijanskih turistov po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 45: Structure of Italian tourists by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 72,0 12,4 1 0,1 (5,4) 73,8 (14,3) (8,7) ((3,2)) 83,5 Holidays and visiting relatives and friends 10,2 Business and educational reasons (6,3) Transit - Other reasons Skoraj 83 % italijanskih turistov se je v Slovenijo pripeljalo z osebnim avtomobilom ali kombijem. To je delež, ki je za skoraj 22 odstotnih točk nad povprečjem za vse tuje turiste, je pa logičen, saj je Italija sosednja država. Manjši kot leta 2000 je delež italijanskih turistov, ki so pripotovali z avtobusom. Almost 83%) of tourists from Italy came to Slovenia by car or van. The share is almost 22 percentage points above the average for all foreign tourists, but this is logical since Italy is our neighbouring country. Smaller than in 2000 was the share of tourists coming by bus. Tabela 46: Struktura italijanskih turistov po vrsti prevoznega sredstva, 1997, 2000 in 2003 Table 46: Structure of Italian tourists by means of transport, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Avto, kombi 80,4 84,8 82,6 Car, van Avtodom 6,4 (4,4) (5,0) Campervan Avtobus 10,8 (6,0) ((3,7)) Bus, coach Letalo (2,4) Plane Drugo ((2,0)) (2,4) ((6,8)) Other Italijanski turisti so se v glavnem prehranjevali v gostinskih lokalih ali pa v restavracijah nastanitvenih obratov, kjer so bivali. Manj kot 3 % italijanskih turistov je samih pripravljajo hrano. Italian tourists mostly ate their meals in restaurants or accommodation establishments where they stayed. Less than 3% of them prepared the meals themselves. Tabela 47: Struktura italijanskih turistov po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 47: Structure of Italian tourists by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 38,4 41,7 60,0 In the accommodation establishment V gostinskih lokalih 46,8 46,3 32,1 In restaurants Lastna priprava hrane (4,7) ((2,6)) ((2,8)) Own cooking Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 10,1 (9,4) (5,1) In restaurants and own cooking Italijanski turist je v Sloveniji prenočil povprečno 5,4-krat, v kraju anketiranja pa povprečno 4,4 krat. 49 % italijanskih turistov je v Sloveniji prenočilo 1- do 3-krat, kar je za 8 odstotnih točk nad povprečjem, ki velja za vse tuje turiste, in za skoraj 15 odstotnih točk več kot leta 2000. Za skoraj 5 odstotnih točk pa je bilo manj italijanskih turistov, ki so prenočili le 4- do 7-krat. Italian tourists spent on average 5.4 nights in Slovenia and 4.4 nights in the place of interview. 49% of Italian tourists spent 1-3 nights, which is 8 percentage points above the average for all foreign tourists and almost 15 percentage points more than in 2000. The share of Italian tourists spending only 4-7 nights dropped by 5 percentage points. Tabela 48: Struktura italijanskih turistov po številu prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 48: Structure of Italian tourists by number of overnight stays in Slovenia and in the place of interview, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Število prenočitev Number of overnight stays V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1994 1997 2000 2003 1994 1997 2000 2003 1-3 59,0 53,3 34,4 48,9 69,7 63,5 48,3 58,1 4-7 27,2 27,4 40,0 35,3 21,4 24,5 36,3 29,4 8-10 (6,2) 8,3 14,5 (8,8) (3,9) (5,3) (7,5) (6,7) 11-14 (4,3) (5,9) (6,3) ((4,4)) (3,1) (3,2) (5,6) ((3,7)) 15+ (3,3) (5,1) (4,8) ((2,6)) ((1,9)) (3,6) (2,3) 5.2.3 Podatki o prihodu in bivanju italijanskih počitniških turistov Za italijanske počitniške turiste so bili najpomembnejši motivi: naravne lepote Slovenije, možnosti za počitek in mir, podnebne razmere v Sloveniji, igre na srečo in cene. Vrstni red in deleži motivov se v primerjavi z letom 2000 niso bistveno spremenili: več turistov so pritegnile možnosti za počitek in mir ter igre na srečo, manj pa možnosti za zabavo. 5.2.3 Data on arrival and stay of Italian holidaymakers For Italian holidaymakers the most important motives for coming to Slovenia were natural beauties, opportunity for rest and tranquillity, climate, gambling and prices. The order and shares of motives did not change much compared to 2000. More tourists were drawn by opportunity for rest and tranquillity, and by gambling, and less by possibilities for entertainment. Tabela 49: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi italijanskih turistov za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 49: Shares of motives by importance for decision of Italian tourists to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Naravne lepote 21,6 21,6 20,1 Natural beauties Možnosti za mir, počitek 9,2 15,6 14,4 Opportunity for rest and tranquillity Podnebne razmere 17,8 14,4 12,5 Climate Igre na srečo (3,9) 9,5 11,2 Gambling Cene 9,5 10,9 10,1 Prices Zdravstvene storitve v zdraviliščih (3,8) 6,0 (6,2) Medical services at health resorts Bližina turistovega bivališča ((1,9)) 8,0 (5,7) Vicinity of tourist's residence Možnosti za zabavo 13,7 (5,2) (5,2) Possibilities for entertainment Rekreativne dejavnosti (5,1) (3,3) (3,2) Recreational activities Varna država - (3,1) Its reputation as a safe country Nezdravstvene storitve v zdraviliščih ((1,5)) (2,9) Non-medical services at health resorts Kulturne znamenitosti in prireditve (4,7) (2,9) (2,3) Cultural features and events Nakupovanje (2,2) Shopping Drugi motivi 8,7 ((1,2)) Other motives 80 % italijanskih turistov je prispelo v Slovenijo, ne da bi pri organizaciji njihovih počitnic kakor koli sodelovale turistične agencije, kar je za skoraj 12 odstotnih točk nad povprečjem za celotno populacijo tujih turistov. Od teh jih je več kot polovica sama neposredno rezervirala svoje prenočišče, 41 % pa jih je v Slovenijo pripotovalo brez vnaprejšnje rezervacije. 20 % italijanskih turistov se je pri organizaciji svojih počitnic obrnilo na turistične agencije. Skoraj dvema tretjinama od teh so agencije organizirale le prenočevanje, ostali pa so kupili počitniški paket. 41 % italijanskih turistov se je za počitnice v Sloveniji odločila "tik pred zdajci", to je manj kot en mesec pred odhodom. Ta delež je manjši, kot je bil leta 2000, večji pa je delež tistih, ki so se za počitnice v Sloveniji odločili v času od 1 do 3 mesecev pred načrtovanim odhodom. 80% of Italian tourists came to Slovenia without contacting travel agencies to help them organise their holidays. This is almost 12 percentage points above the average for all foreign tourists. More than a half of them booked accommodation themselves and 41% travelled to Slovenia without prior booking. 20% of Italian tourists contacted travel agencies to organise their holidays. Almost two thirds of them used travel agencies to organise accommodation and the rest bought package tours. 41 % of Italian tourists decided to spend their holidays in Slovenia just before taking them, i.e. less than a month before departure. The share is smaller than in 2000, while the share of Italian tourists deciding to spend holidays in Slovenia 1-3 months before departure is larger. Tabela 50: Struktura italijanskih počitniških turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 50: Structure of Italian holidaymakers by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 53,5 49,6 46,4 41,5 Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 26,8 33,3 29,5 37,0 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci (7,4) (6,3) (13,9) (9,4) Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci (12,3) 10,8 (10,2) (12,1) Over 6 months ago Dobrih 47 % italijanskih turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo na podlagi lastnih izkušenj, kar je za skoraj 12 odstotnih točk nad povprečjem, ki velja za vse turiste. To je glede na sosednjo lego Italije logično, potrjuje pa tudi v letu 2003 dokaj pomemben motiv "bližina Over 47% of Italian tourists decided to spend their holidays in Slovenia on the basis of their personal experience, which is almost 12 percentage points above the average for all foreign tourists. Since Italy is our neighbouring country, this is quite logical, which is confirmed by the turistovega bivališča". Prvič je bilo v Sloveniji na počitnicah le četrtina od vseh italijanskih turistov, kar je v primerjavi s povprečjem za vse tuje turiste (41,4 %) zelo nizek delež. V primerjavi s povprečjem (54,5 %) je prav tako precej manjši delež italijanskih turistov (38,4 %), ki so v kraju anketiranja prvič preživljali svoje počitnice. important motive the vicinity of tourist's residence. Only a quarter of Italian tourists visited Slovenia for the first time, which is a very low percent compared to the average for all tourists (41.4%). As regards first visit to the place of interview, the share of Italian tourists (38.4%) is also a lot lower than the average for all foreign tourists (54.5%). Tabela 51: Struktura italijanskih počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 51 : Structure of Italian holidaymakers by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 37,2 40,0 Priporočila sorodnikov ali prijateljev 36,9 39,7 Propagandno gradivo, plakati, oglasi ((3,1)) (6,8) Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) (3,2) Potovalne agencije ((5,8)) (7,3) Razstave, sejmi ((2,5)) Drugo 12,6 (2,9) 48,2 47,3 Personal experience 32,0 29,0 Recommendations from relatives or friends ((4,3)) ((4,8)) Advertising material, posters, advertisements ((4,9)) (6,7) Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) (7,1) (9,3) Travel agencies Exhibitions, fairs Other Tabela 52: Struktura italijanskih počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in kraju anketiranja, 2000 in 2003 Table 52: Structure of Italian holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia and in the place of interview, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 27,8 24,8 25,8 50,8 46,5 38,4 First time 1-2-krat 29,4 25,4 28,3 25,5 24,0 30,9 1-2 times 3-5-krat 20,8 23,1 19,4 13,3 (16,3) (11,5) 3-5 times 6-9-krat (5,1) (6,0) (5,9) (4,5) ((3,6)) ((5,0)) 6-9 times 10-19-krat 11,8 (14,2) (12,6) (4,6) ((4,5)) (8,6) 10-19 times 20- in večkrat (5,1) (6,6) (8,0) ((5,0)) ((5,6)) 20 times or more 29 % italijanskih turistov je pred prihodom v Slovenijo brskalo po internetu, od teh večina le za pridobitev informacij o Sloveniji. Tri četrtine italijanskih turistov bi še prišle v Slovenijo na počitnice, od teh pa 69 % tudi v kraj anketiranja. 83 % italijanskih turistov se je na počitnice v Slovenijo pripeljalo z osebnim avtomobilom ali kombijem, 4 % pa z avtobusi. 13 % italijanskih turistov se je pripeljalo z raznimi drugimi prevoznimi sredstvi. Skoraj vsi italijanski počitniški turisti so si dali hrano postreči, od teh jih je največ jedlo v hotelih, kjer so bivali ali pa v drugih gostinskih lokalih. 29% of tourists from Italy used the Internet before coming to Slovenia. Most of them used it only to obtain information about our country. Three quarters of Italian tourists would spend their holidays in Slovenia again, 69% of them in the place of interview. 83% of Italian holidaymakers came to Slovenia by car or van, 4% by bus and 13% by various other means of transport. Almost all Italian holidaymakers ate their meals in hotels where they stayed or in restaurants. Tabela 53: Struktura vseh italijanskih turistov, in posebej počitniških, po načinu prehranjevanja, 2003 Table 53: Structure of all Italian tourists and separately holidaymakers by taking of meals, 2003 % Vsi turisti All tourists Počitniški turisti Holidaymakers V nastanitvenem objektu 60,0 64,0 In the accommodation establishment V gostinskih lokalih 32,1 28,0 In restaurants Lastna priprava hrane ((2,8)) ((2,9)) Own cooking Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih (5,1) ((5,1)) In restaurants and own cooking 5.2.4 Vtisi italijanskih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Glede na podatek, da je bil v Sloveniji velik del italijanskih turistov že kdaj prej, je kar 69 % italijanskih turistov izjavilo, da so njihovi splošni vtisi o Sloveniji taki, kot so pričakovali. 30 % italijanskih turistov pa je dobilo o Sloveniji boljši vtis od pričakovanj. Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so italijanski turisti največkrat ocenili kakovost okolja, urejenost kraja, mir in tišina ter kakovost cest in storitev ob cestah. Največkrat pa so ostali neocenjeni ponudba kulturnih prireditev, ponudba različnih izletov in ponudba rekreativnih dejavnosti. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: kakovost okolja, gostoljubnost prebivalstva, mir in tišina in osebna varnost med bivanjem v Sloveniji. Največkrat pa so negativne ocene (1 in 2) dobili elementi: kakovost cest in storitve ob cestah, možnosti za nakupovanje in ponudba kulturnih prireditev. Tabela 54: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili italijanski turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 54: Structure of elements of the tourist offer evaluated by Italian tourists on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 (5,0) Quality of environment (5.3) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) (6.4) Quality of the roads and roadside services 15,1 Availability of tourist information 31,9 Choice of excursions 37,9 Choice of cultural events 29,3 Choice of recreational activities 19,1 Options for entertainment and amusement 16,7 Shopping opportunities 16,5 Suitability for family holidays (6.3) Peace and tranquillity (10.1) Hospitality of the locals (11,6) Possibility of communicating in foreign languages (12,5) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia (7.4) Level of hygiene (7,0) Quality of food at hotels and restaurants (10.2) The price-quality ratio 5.2.4 Impressions of Italian tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer Since many Italian tourists visited Slovenia before, it is not surprising that 69% of Italian tourists said that their general impressions about Slovenia are as they expected. 30% of Italian tourists were pleasantly surprised by their stay in Slovenia. In evaluating the elements of our tourist offer, Italian tourists most often rated the quality of the environment, orderly nature of the resort, peace and tranquillity and qualitiy of the roads and roadside services. Least frequently rated elements were the choice of cultural events, choice of excursions and choice of recreational activities. The best rated (4 and 5 points) were the quality of the environment, the hospitality of the locals, peace and tranquillity and the feeling of personal safety during the stay in Slovenia. The worst rated (1 and 2 points) were the quality of roads and roadside services, shopping opportunities and choice of cultural events. Kakovost okolja 39,1 46,8 (8,1) Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 29,4 48,2 15,7 Kakovost cest in storitve ob cestah (11,2) 39,1 32,8 (8,6) Dostopnost turističnih informacij (13,2) 37,1 27,4 (6,3) Ponudba različnih izletov (11,1) 29,2 21,8 (4,6) Ponudba kulturnih prireditev (6,4) 20,9 25,8 (7,4) Ponudba rekreativnih dejavnosti 14,3 29,7 20,8 ((4,2)) Možnosti za razvedrilo in zabavo (13,6) 31,9 27,2 (6,2) Možnosti za nakupovanje (9,3) 30,9 33,3 (7,9) Primernost za družinske počitnice 25,7 37,4 17,0 ((3,0)) Mir in tišina 38,1 36,5 15,3 ((3,3)) Gostoljubnost prebivalstva 38,3 35,9 (11,1) ((3,2)) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 29,1 33,2 20,0 (4,8) Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 37,7 37,9 (10,8) Raven čistoče 25,1 48,6 17,3 Kakovost gostinskih storitev 20,0 48,0 22,4 Razmerje cena-kakovost 18,2 46,9 20,1 ((2,9)) 5.2.5 Izdatki italijanskih turistov v Sloveniji Kot že omenjeno, je največ italijanskih turistov pripotovalo z osebnimi avtomobili ali kombiji. Za tovrstni prevoz v obe smeri je italijanski turist porabil povprečno 12 989 tolarjev. Povprečen izdatek za prevoz z osebnim avtom pa je za italijanskega turista znašal 12 187 tolarjev. Italijanski turist je povprečno plačal za počitniški paket, ki je zajemal v povprečju 7,9 prenočitve, 117 129 tolarjev, kar znese okrog 18 566 tolarjev na dan. 5.2.5 Expenditure of Italian tourists in Slovenia As mentioned, most Italian tourists travelled by cars and vans. These tourists spent on average 12,989 tolars for transport, while average transport by car expense of an Italian tourist was SIT 12,187. Italian tourists paid on average SIT 117,129 for a package tour, which included on average 7.9 nights. This amounts to about SIT 18,566 per day. Italijanski turist je porabil v povprečju 29 883 tolarjev na dan. V primerjavi s povprečno dnevno porabo na tujega turista je ta znesek večji za dobrih 9 tisoč tolarjev. Največ so povprečno dnevno porabili italijanski turisti, stari od 60 do 64 let, najmanj pa mlajši od 29 let. Ker je bil delež italijanskih turistov, ki so pred tem že bili v Sloveniji, večji od treh četrtin, je skoraj 79 % italijanskih turistov ocenilo višino svojih stroškov v Sloveniji v mejah pričakovanj. 16 % italijanskih turistov je pričakovalo nižje stroške, 4 % pa večje. Italian tourists spent on average 29,883 tolars per day. This is about SIT 9,000 more than average daily consumption of foreign tourists in Slovenia. Italian tourists aged 60-64 years spent the most and those younger than 29 years spent the least. Because the share of Italian tourists who have already visited Slovenia is over three quarters, almost 79% of Italian tourists evaluated their expenditure in Slovenia as within expectations. 16% of Italian tourists expected to spend less and 4% expected to spend more. Tabela 55: Struktura italijanskih turistov po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 55: Structure of Italian tourists by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 75,4 83,3 78,7 79,4 Such as planned Večji od pričakovanih 16,4 13,6 (14,3) 16,1 Higher than planned Manjši od pričakovanih 8,3 (3,2) (7,1) ((4,5)) Lower than planned 40 % italijanskih turistov je svoje račune poravnavala v tolarjih, ki so jih zamenjali v Sloveniji, skoraj 29 % pa jih je plačevalo kar v svoji valuti. Ta delež je 1,5 krat večji, kot je enak delež za vse tuje turiste. V primerjavi z letom 2000 se je povečal delež tistih, ki so plačevali s kreditnimi karticami. 40% of Italian tourists paid their bills in tolars exchanged in Slovenia and almost 29% paid in their national currency. This share is 1.5 times as large as the share for all foreign tourists. Compared to 2000, the share of tourists paying with credit cards increased. Tabela 56: Struktura italijanskih turistov po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 56: Structure of Italian tourists by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 61,7 (2,6) 20,3 15,5 22,7 27,0 40,4 Tolars exchanged in Slovenia . Tolars brought along 28,6 Cash in foreign currency 30,3 Credit cards 5.3 Avstrija 5.3.1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Avstrije Na tretjem mestu po številu so bili turisti iz Avstrije. V letu 2003 je v Slovenijo pripotovalo največ avstrijskih turistov z Dunaja, leta 2000 pa so bili na prvem mestu turisti iz Štajerske. 5.3 Austria 5.3.1 Sociodemographic characteristics of tourists from Austria Tourists from Austria rank third in terms of the number. In 2003 most Austrian tourists came from Vienna while in 1997 most tourists came from Styria. Tabela 57: Struktura turistov iz Avstrije po deželah, 1997, 2000 in 2003 Table 57: Structure of tourists from Austria by provinces, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Dunaj (Wien) 23,5 19,5 32,4 Štajerska (Steiermark) 23,2 25,1 (16,5) Koroška (Kärnten) 14,4 16,6 (14,9) Salzburška (Salzburg) 9,8 (14,7) (10,2) Zgornja Avstrija (Oberösterreich) 1 0,5 (9,9) (8,8) Tirolska (Tirol) (6,1) (5,6) (8,8) Spodnja Avstrija (Niederösterreich) (8,9) (5,6) ((5,5)) Gradiščanska (Burgenland) - Predarlberška (Vorarlberg) ((2,2)) ((3,0)) V letu 2003 je znašal delež turistov, starejših od 60 let, za 8 odstotnih In 2003 the share of tourist older than 60 years decreased by 8 točk manj, kot leta 2000. percentage points compared to 2000. Tabela 58: Struktura avstrijskih turistov po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 58: Structure of Austrian tourists by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let ((2,1)) 15-19 years 20-29 18,2 (14,3) (10,7) 20-29 30-39 25,5 22,6 (16,1) 26,9 30-39 40-49 1 8,9 20,0 (18,9) (20,0) 40-49 50-59 1 8,5 (18,3) (20,7) 25,7 50-59 60 + 16,8 24,1 32,7 (24,3) 60 + Ker se je delež starejših turistov zmanjšal, se je zmanjšal tudi delež upokojencev in je znašal le 26,2 %, kar je še vedno za 10,3 odstotne točke nad povprečjem, ki velja za vse tuje turiste v Sloveniji v anketnem obdobju. Delež zaposlenih ali samozaposlenih avstrijskih turistov se je v primerjavi z letom 2000 povečal za skoraj 14 odstotnih točk. Because the share of older tourists decreased, the share of retired persons also decreased. Retired persons represent 26.2% of tourists from Austria, which is still 10.3 percentage points above the average for all foreign tourists in Slovenia. The share of employed and self-employed Austrian tourists increased by almost 14 percentage points compared to 2000. Tabela 59: Struktura avstrijskih turistov po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 59: Structure of Austrian tourists by employment status, 1994, 1997,2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 65,1 63,1 53,7 67,5 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 1 9,6 28,7 39,5 26,2 Retired Student, dijak (9,2) (7,2) ((3,9)) ((3,5)) Student or person in education Drugo (6,1) . . . Other Tabela 60: Struktura avstrijskih turistov, ki so zaposleni, samozaposleni ali upokojeni, po poklicnih skupinah, 1997, 2000 in 2003 Table 60: Structure of Austrian tourists who are employed, self-employed or retired by occupational groups, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer (12,8) (13,6) (13,6) Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 23,0 (16,7) (20,7) Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec (15,0) (17,7) (15,9) Technicians and associate professionals Uradnik (16,9) (12,8) (16,9) Clerks Delavec v storitvah, trgovini (17,1) (11,1) (13,7) Service and sales workers Delavec v industriji, obrti (9,7) (12,3) (8,6) Industry and craft workers Drugi poklici ((5,5)) (15,9) (10,7) Other occupations 27.0 % avstrijskih turistov, ki so bili v anketnem obdobju v Sloveniji, živi na podeželju, 48,3 % v mestih z več kot 200 tisoč prebivalci, kar je kar za 13.1 odstotne točke več kot leta 2000. Ostali živijo v manjših mestih. 27.0% of Austrian tourists who visited Slovenia during the survey period live in the countryside and 48.3% live in cities with over 200,000 inhabitants, which is 13.1 percentage points more than in 2000. The rest live in smaller cities. Tabela 61: Struktura avstrijskih turistov po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 61 : Structure of Austrian tourists by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje 25,5 26,1 36,4 27,0 Countryside Mesto z manj kot 200 000 prebivalci 37,7 41,7 28,4 24,8 City with less than 200,000 inhabitants Mesto z več kot 200 000 prebivalci 36,8 32,2 35,2 48,3 City with over 200,000 inhabitants 36,5 % avstrijskih turistov je v Slovenijo pripotovalo s partnerjem ali 36.5% of tourists from Austria came to Slovenia with a partner and 19% partnerko, 19 % pa z družino. came with family or other relatives. Tabela 62: Struktura avstrijskih turistov po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 62: Structure of Austrian tourists by travelling company, 1994, 1997,2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 13,2 21,5 (19,9) 28,7 Alone S partnerjem, partnerko 39,4 48,6 47,7 36,5 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 34,2 (15,5) (13,3) (18,9) With family or other relatives S prijatelji 13,3 (14,3) (19,1) (11,0) With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji ((4,9)) With work colleagues or business partners 5.3.2 Podatki o prihodu in bivanju avstrijskih turistov 71 % avstrijskih turistov je v Slovenijo pripotovalo na počitnice. V primerjavi z letom 2000 se je močno povečal delež turistov, ki so v Slovenijo prišli zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov. 5.3.2 Data on arrival and stay of Austrian tourists 71%) of Austrian tourists came to Slovenia to spend their holidays. In comparison with 2000 the share of tourists who came to Slovenia because of business and educational reasons increased strongly. Tabela 63: Struktura avstrijskih turistov po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 63: Structure of Austrian tourists by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 80,6 (8,2) (8,2) ((3,0)) 78,0 (9,4) ((9,0)) 73,8 Holidays and visiting relatives and friends (20,2) Business and educational reasons ((5,4)) Transit . Other reasons 72,3 % avstrijskih turistov je v Slovenijo pripotovalo z osebnim avtomobilom ali kombijem, 14,7 % pa z avtobusom. Ta delež je v primerjavi z drugimi državami med najvišjim in za 6 odstotnih točk nad povprečjem. 72.3%) of Austrian tourists came to Slovenia by car or van and 14.7% came by bus. This share is among the highest compared to other countries and 6 percentage points higher than the average. Tabela 64: Struktura avstrijskih turistov po vrsti prevoznega sredstva, 1997, 2000 in 2003 Table 64: Structure of Austrian tourists by means of transport, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Avto, kombi Avtodom Avtobus Drugo 71,4 (3,7) 21,4 (3,5) 63,6 (6,5) 22,9 (7,0) 72,3 ((5,5)) (14,7) ((7,5)) Car, van Campervan Bus, coach Other 84 % avstrijskih turistov se je v glavnem prehranjevalo v nastanitvenih objektih, kjer so bivali, in v gostinskih lokalih. Deleži se v primerjavi z letom 2000 niso bistveno spremenili. 84%) of tourists from Austria mainly ate their meals in accommodation establishments and restaurants. Compared to 2000 the share did not change much. Tabela 65: Struktura avstrijskih turistov po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 65: Structure of Austrian tourists by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 48,2 V gostinskih lokalih 35,9 Lastna priprava hrane ((1,7)) Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 14,2 46,3 35,1 (16,0) 51.7 In the accommodation establishment 32.8 In restaurants . Own cooking (13,3) In restaurants and own cooking 45 % je v Sloveniji prenočilo od 1- do 3-krat, povprečno število prenočitev pa je znašalo 5,7; 5,3 pa je povprečno število prenočitev v kraju anketiranja. V primerjavi z letom 2000 je bilo manj avstrijskih turistov, ki so v Sloveniji prenočili več kot 8-krat in več turistov, ki so prenočili od 1-do 3-krat. 45% of Austrian tourists spent 1-3 nights in Slovenia. The average number of nights spent in Slovenia was 5.7 and in the place of interview 5.3. Compared to 2000, less Austrian tourists spent 8 or more nights and more Austrian tourists spent 1-3 nights. Tabela 66: Struktura avstrijskih turistov po številu prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 66: Structure of Austrian tourists by number of overnight stays in Slovenia and in the place of interview, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Stevilo prenočitev Number of overnight stays V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1994 1997 2000 2003 1994 1997 2000 2003 1-3 34,9 41,3 36,3 44,8 50,5 45,8 48,7 49,1 4-7 42,8 39,7 38,9 41,8 36,5 38,1 32,8 38,5 8-10 (10,2) (7,2) (9,9) ((3,4)) (8,0) (7,7) (6,8) 11-14 (9,5) (7,9) (8,8) ((6,1)) ((3,6)) (6,5) (6,8) ((5,9)) 15+ ((2,6)) (3,8) (6,1) ((3,8)) ((1,4)) ((1,9)) (4,8) ((3,4)) 5.3.3 Podatki o prihodu in bivanju avstrijskih počitniških turistov Za avstrijske počitniške turiste so bili najpomembnejši naslednji motivi: možnosti za mir in počitek, podnebne razmere in naravne lepote v Sloveniji. Vrstni red in deleži motivov se niso bistveno spremenili. Na pomenu je pridobil motiv "bližina turistovega bivališča". 5.3.3 Data on arrival and stay of Austrian holidaymakers For Austrian holidaymakers the following motives were most important: opportunity for rest and tranquillity, climate and natural beauties. The order and shares of motives did not change considerably. The motive "vicinity of tourist's residence" gained more importance. Tabela 67: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi avstrijskih turistov za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 67: Shares of motives by importance for decision of Austrian tourists to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Možnosti za mir, počitek 28,2 21,8 21,6 Opportunity for rest and tranquillity Podnebne razmere 34,9 15,5 17,7 Climate Naravne lepote 13,4 16,9 14,4 Natural beauties Bližina turistovega bivališča 8,3 12,3 Vicinity of tourist's residence Zdravstvene storitve v zdraviliščih 10,6 (8,7) Medical services at health resorts Cene (4,0) (7,0) (7,9) Prices Varna država - - (5,4) Its reputation as a safe country Kulturne znamenitosti in prireditve (3,9) (6,1) ((3,3)) Cultural features and events Rekreativne dejavnosti (5,5) (6,4) ((3,3)) Recreational activities Nezdravstvene storitve v zdraviliščih ((2,5)) ((2,2)) ((2,6)) Non-medical services at health resorts Možnosti za zabavo Possibilities for entertainment Igre na srečo Gambling Nakupovanje Shopping Drugi motivi (4,3) Other motives 28 % avstrijskih turistov se je pri organizaciji svojih počitnic obrnilo na turistične agencije. Od teh jih je 55 % kupilo počitniški paket, ostalim pa so turistične agencije organizirale le prenočevanje. Več kot 71 % avstrijskih turistov je v Slovenijo na počitnice pripotovalo brez pomoči turističnih agencij. 65 % le-teh je samih rezerviralo prenočišče, 34 % jih je pripotoval brez vnaprejšnje rezervacije. 28% of Austrian tourists turned to travel agencies to help them organise their holidays in Slovenia. 55% of them bought package tours, while the other used travel agencies only for booking. More than 71% of Austrian tourists came to Slovenia without the help of travel agencies. 65% of them booked accommodation themselves, 34% came here without prior booking. Slika 10: Struktura avstrijskih počitniških turistov, ki se pri organizaciji počitnic niso obrnili na turistične agencije, po načinu organizacije prenočitve, 2003 Chart 10: Structure of Austrian holidaymakers who did not use travel agencies for organising their holidays, by method of organising holidays, 2003 neposredna rezervacija direct booking 65 % © SURS . -mu,,-. v organizaciji kluba, društva organised by club, association 1 % brez rezervacije without booking 34 % 26 % avstrijskih turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo manj kot en mesec pred predvidenim odhodom in 37 % v času od 1 do 3 mesecev pred predvidenim odhodom. Ostali so se odločili za počitnice v Sloveniji več kot 3 mesece pred predvidenim odhodom. 26% of Austrian tourists decided to spend their holidays in Slovenia less than a month before departure and 37% decided 1-3 months before departure. The rest decided over 3 months before coming to Slovenia. Tabela 68: Struktura avstrijskih počitniških turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 68: Structure of Austrian holidaymakers by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 39,7 33,0 32,0 (26,1) Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 31,9 31,4 31,7 37,1 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci (12,8) 21,3 (17,6) (14,4) Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci (15,6) 14,2 (18,8) (22,5) Over 6 months ago 45 % avstrijskih turistov se je za počitnice v Sloveniji odločila na podlagi osebnih izkušenj, 30 % pa na priporočila sorodnikov in prijateljev. 45% of tourists from Austria decided to spend their holidays in Slovenia on the basis of their personal experience and 30% on the basis of recommendations from relatives or friends. Tabela 69: Struktura avstrijskih počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 69: Structure of Austrian holidaymakers by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 44,8 45,7 50,0 44,8 Personal experience Priporočila sorodnikov ali prijateljev 32,9 33,1 (29,8) 30,5 Recommendations from relatives or friends Propagandno gradivo, plakati, oglasi ((3,6)) (7,6) Advertising material, posters, advertisements Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) ((2,7)) ((3,7)) (12,5) Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) Potovalne agencije ((7,9)) (8,4) ((6,1)) ((8,0)) Travel agencies Razstave, sejmi Exhibitions, fairs Drugo ((8,6)) Other Tako kot pri italijanskih turistih je tudi pri avstrijskih nizek delež turistov, ki The same as for Italian tourists, the share of Austrian tourists spending so bili prvič na počitnicah v Sloveniji. Ta delež znaša 17 %, delež za vse holidays in Slovenia for the first time is 17%, while the average share for tuje turiste v anketnem obdobju pa znaša 41,4 %. all foreign tourists is 41.4%. Tabela 70: Struktura avstrijskih počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in kraju anketiranja, 1997, 2000 in 2003 Table 70: Structure of Austrian holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia and in the place of interview, 1997, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 21,2 (22,9) (17,2) 37,8 41,6 40,3 First time 1-2-krat 23,7 (23,3) 30,7 28,9 (19,9) (27,5) 1-2 times 3-5-krat 25,7 (17,6) (26,3) 1 3,5 (13,2) (12,9) 3-5 times 6-9-krat (6,1) ((6,8)) ((7,5)) (4,3) ((6,4)) ((4,8)) 6-9 times 10-19-krat 1 2,3 (16,6) (10,0) (8,6) (7,9) ((8,6)) 10-19 times 20- in večkrat (11,0) (12,8) ((8,3)) (7,0) (11,0) ((5,9)) 20 times or more 26 % avstrijskih turistov je pred počitnicami uporabilo internet, večinoma le za pridobitev informacij o Sloveniji. 76 % avstrijskih turistov bi še prišlo na počitnice v Slovenijo. Od teh turistov pa bi jih kar 61 % prišlo v kraj anketiranja. 67 % avstrijskih počitniških turistov je v Slovenijo pripotovalo z osebnimi avtomobili, 19 % pa z avtobusi. Ta delež je visok v primerjavi z enakimi deleži turistov iz drugih držav. 26% of Austrian tourists used the Internet before coming to Slovenia. Most of them used it only to obtain information about our country. 76% of Austrian tourists would spend their holidays in Slovenia again. 61 % of them would again come to the place of interview. 67% of Austrian holidaymakers came to Slovenia by car and 19% by bus. This share is very high compared to other countries. Slika 11: Struktura avstrijskih počitniških turistov po vrsti prevoznega sredstva, 2003 Chart 11 : Structure of Austrian holidaymakers by means of transport, 2003 avto, kombi / car, van 8 % 5.3.4 Vtisi avstrijskih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Ker je bil velik delež avstrijskih turistov že na počitnicah v Sloveniji, je skoraj 66 % turistov ocenilo, da je v Sloveniji raven turistične ponudbe taka, kot so jo pričakovali. Skoraj 34 % avstrijskih turistov pa je ocenilo slovensko turistično ponudbo za boljšo kot so pred prihodom pričakovali. Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so avstrijski turisti največkrat izrazili svojo oceno o ravni čistoče, možnostih sporazumevanja v tujih jezikih in o urejenosti kraja. Največkrat pa so ostali neocenjeni: ponudba kulturnih prireditev, različnih izletov, rekreativnih dejavnosti, možnosti za razvedrilo in zabavo ter primernost za družinske počitnice. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: gostoljubnost prebivalstva, osebna varnost med bivanjem v Sloveniji in možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največkrat pa sta negativne ocene (1 in 2) dobila elementa: možnosti za nakupovanje ter kakovost cest in storitve ob cestah. Tabela 71: Table 71: Kakovost okolja 35,5 41,3 (16,9) Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 32,0 48,2 (10,3) Kakovost cest in storitve ob cestah (7,8) 36,2 34,3 Dostopnost turističnih informacij (19,8) 40,9 (14,4) Ponudba različnih izletov (15,8) 30,2 (19,8) Ponudba kulturnih prireditev (10,2) 26,7 (19,4) Ponudba rekreativnih dejavnosti 22,1 32,8 (14,0) Možnosti za razvedrilo in zabavo (13,3) 37,6 (19,6) Možnosti za nakupovanje (13,2) 35,3 22,5 Primernost za družinske počitnice 40,4 25,9 (8,6) Mir in tišina 37,9 40,0 (12,4) Gostoljubnost prebivalstva 50,9 31,8 (8,4) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 47,9 35,8 (8,9) Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 48,4 32,8 (7,9) Raven čistoče 28,4 49,1 (15,4) Kakovost gostinskih storitev 31,0 45,1 (16,2) Razmerje cena-kakovost 25,7 46,2 (17,2) 5.3.5 Izdatki avstrijskih turistov v Sloveniji Večina avstrijskih turistov je s cenami v Sloveniji kar dobro seznanjena, saj jih je skoraj 80 % izjavilo, da so bili njihovi stroški v mejah pričakovanj. 5.3.4 Impressions of Austrian tourists on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer Because the share of Austrian tourists who have already spent their holidays in Slovenia is rather large, it is not surprising that almost 66% of tourists evaluated tourists offer in Slovenia as what they expected it to be. Almost 34% of tourists said that our tourist offer was better than they expected before arrival. In evaluating the elements of our tourist offer, Austrian tourists most often rated the level of hygiene, the possibility of communicating in foreign languages and orderly nature of the resort. Least frequently rated elements were choice of cultural events, of excursions, of recreational activities, options for entertainment and amusement and suitability for family holidays. The best rated (4 and 5 points) elements were hospitality of the locals, feeling of personal safety during the stay in Slovenia and possibility of communicating in foreign languages. The worst rated (1 and 2 points) were shopping opportunities, and the quality of roads and roadside services. . ((6,3)) Quality of environment . (7,0) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) ((6,1)) . (14,5) Quality of the roads and roadside services . 22,8 Availability of tourist information ((3,4)) . 30,8 Choice of excursions ((4,4)) . 39,3 Choice of cultural events . 30,2 Choice of recreational activities ((3,8)) . 25,1 Options for entertainment and amusement (7,4) . (20,2) Shopping opportunities . 23,8 Suitability for family holidays . (9,0) Peace and tranquillity . (8,2) Hospitality of the locals . (6,9) Possibility of communicating in foreign languages . (9,1) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia . ((6,7)) Level of hygiene . (7,7) Quality of food at hotels and restaurants . (9,2) The price-quality ratio 5.3.5 Expenditure of Austrian tourists in Slovenia Most tourists from Austria are well acquainted with prices in Slovenia, since almost 80% said that their expenses were within expectations. Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili avstrijski turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Structure of elements of the tourist offer evaluated by Austrian tourists on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Tabela 72: Struktura avstrijskih turistov po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 72: Structure of Austrian tourists by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 76,2 80,2 81,8 79,8 Such as planned Večji od pričakovanih 18,2 16,6 (12,8) (13,7) Higher than planned Manjši od pričakovanih (5,6) (3,2) ((5,5)) ((6,6)) Lower than planned Avstrijski turist je za prihod v Slovenijo in vrnitev porabil povprečno 12 054 tolarjev, če pa se je pripeljal z osebnim avtomobilom ali kombijem pa dobrih 11 782 tolarjev. Povprečno dnevno je avstrijski turist v Sloveniji porabil skoraj 20 000 tolarjev. Če je bival v hotelu, je ta znesek znašal 22 000 tolarjev, če pa je bival v kampu, je povprečno dnevno porabil 11 000 tolarjev. Turisti, ki so bili na počitnicah, so povprečno dnevno porabili slabih 16 000 tolarjev. Poslovni turisti pa so porabili povprečno dnevno 60 tisoč tolarjev. Avstrijski turist je plačal za počitniški paket, ki je zajemal dobrih 6 prenočitev, povprečno 64 088 tolarjev, kar pomeni povprečno 13 236 tolarjev na dan. 46 % avstrijskih turistov je v Sloveniji v glavnem plačevalo svoje račune s tolarji, ki so jih kupili v Sloveniji, 28,1 % pa jih je plačevalo s kreditnimi karticami. Kakor v povprečju in pri vseh posebej prikazanih državah, se je tudi pri avstrijskih turistih delež tistih turistov, ki so plačevali z gotovino v tuji valuti povečal. Austrian tourists spent on average 12,054 tolars for transport to Slovenia and back. If they travelled by car or van they spent on average SIT 11,782. Average daily expense of Austrian tourists in Slovenia was almost 20,000 tolars. If they stayed in a hotel, they spent on average SIT 22,000 and if they stayed in campsites they spent SIT 11,000 per day. Tourists on holidays spent on average slightly less than SIT 16,000. Business tourists spent SIT 60,000 per day. Austrian tourists paid on average SIT 64,088 for a package tour, which included slightly more than 6 nights. This means that the average daily cost of a package tour was SIT 13,236. 46% of Austrian tourists paid their bills in tolars exchanged in Slovenia and 28.1% paid with credit cards. The same as for the average and for the two other countries shown in this publication, the share of tourists paying in cash in foreign currency increased also for tourists coming from Austria. Tabela 73: Struktura avstrijskih turistov po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 73: Structure of Austrian tourists by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 74,8 (3,5) (7,4) 14,3 62,1 ((5,7)) (8,7) (23,5) 46,2 Tolars exchanged in Slovenia (7,2) Tolars brought along (18,5) Cash in foreign currency 28,1 Credit cards 6. ZNAČILNOSTI TURISTOV PO VRSTAH KRAJEV 6.1 Ljubljana 6.1.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v Ljubljani V letu 2003 je prišlo v Ljubljano največ turistov iz Nemčije, le malo manj iz Italije. V prvih anketnih letih je bil delež italijanskih turistov večji od petine, tokrat pa je znašal le dobrih 11 %. Spremenjen je tudi vrstni red držav. Najbolj se je povečal delež turistov iz Nizozemske. 6. CHARACTERISTICS OF TOURISTS BY TYPE OF RESORT 6.1 Ljubljana 6.1.1 Sociodemographic characteristics of tourists in Ljubljana In 2003 most foreign tourists in Ljubljana came from Germany. The share of tourists from Italy was only slightly smaller. In the first survey periods the share of Italian tourists was over 20%, while this time it was only 11 %. The order of countries has also changed. The share of tourists from the Netherlands increased the most. Tabela 74: Deleži tujih turistov, anketiranih v Ljubljani, po državah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 74: Shares of foreign tourists interviewed in Ljubljana, by countries, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Nemčija (12,3) 1 1 ,2 (11,6) (13,1) Germany Italija 22,5 23,6 (13,4) (11,1) Italy Avstrija (10,6) (6,1) (7,8) (9,9) Austria Velika Britanija - (3,1) (12,7) (8,2) United Kingdom Nizozemska ((1,8)) ((3,7)) (6,2) The Netherlands Hrvaška (10,3) (4,6) (8,4) (5,0) Croatia Združene države - (5,9) (9,1) - United States Francija - (5,6) (5,0) - France Madžarska ((2,2)) (6,1) ((4,0)) - Hungary Druge države 41,8 32,0 24,4 46,4 Other countries Leta 2003 je pripotovalo v Ljubljano največ turistov v starostni skupini od 30 do 39 let. V ostalih vrstah krajev je bil delež teh turistov bistveno manjši. Četrtina turistov v Ljubljani je bila stara od 50 do 59 let. V primerjavi z letom 2000 jih je bilo za dobrih 7 odstotnih točk več. In 2003, most tourists in Ljubljana were 30-39 years old. In other resorts the share of these tourists was much lower. A quarter of tourists in Ljubljana were 50-59 years old. Compared to 2000 their share increased by over 7 percentage points. Tabela 75: Struktura turistov v Ljubljani po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 75: Structure of tourists in Ljubljana by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let 15-19 years 20-29 23,9 16,3 17,9 (8,5) 20-29 30-39 27,9 26,6 20,3 35,9 30-39 40-49 22,8 34,4 35,3 23,4 40-49 50-59 1 7,2 16,6 (17,3) 24,5 50-59 60 + ((6,7)) (5,2) (7,5) ((6,1)) 60 + 85 % turistov je bilo zaposlenih ali samozaposlenih, kar je v primerjavi s 85% of tourists were employed or self-employed, which is the largest povprečjem za vse turiste in z drugimi kraji še vedno največ, delež se je v share compared to all tourists and to other types of resorts. Compared to primerjavi z letom 2000 povečal za skoraj 12 odstotnih točk. 2000 the share increased by almost 12 percentage points. Tabela 76: Struktura turistov v Ljubljani po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 76: Structure of tourists in Ljubljana by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 80,4 83,5 73,5 85,2 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik (8,2) (7,4) (9,7) (4,9) Retired Student, dijak ((6,7)) (5,6) (10,3) (7,8) Student or person in education Drugo ((4,7)) ((3,5)) (6,5) Other Deleži posameznih poklicnih skupin so se v primerjavi z letom 2000 Compared to 2000, the shares of more demanding occupations are spremenili: deleži zahtevnejših poklicev so večji. larger. Tabela 77: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih ali upokojenih turistov v Ljubljani, 1997, 2000 in 2003 Table 77: Occupational structure of employed, self-employed or retired tourists in Ljubljana, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer 21,3 20,4 22,2 Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 28,6 21,7 29,4 Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 17,4 (16,0) 17,0 Technicians and associate professionals Uradnik 13,9 (11,5) (10,6) Clerks Delavec v storitvah, trgovini (7,6) (13,6) (10,2) Service and sales workers Delavec v industriji, obrti (4,6) ((5,2)) ((4,6)) Industry and craft workers Drugi poklici (6,6) (11,6) (6,0) Other occupations Več kot polovica turistov, ki so bili anketirani v Ljubljani, živi v mestih z več kot 200 tisoč prebivalci, le 12 % pa na podeželju. Oba deleža sta daleč od povprečja: prvi nad, drugi pa pod povprečjem. More than a half of tourists interviewed in Ljubljana live in cities with over 200,000 inhabitants and only 12% live in the countryside. Both shares are far off the average: the first one high above and the second one way below. Tabela 78: Struktura turistov v Ljubljani po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 78: Structure of tourists in Ljubljana by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje Mesto z manj kot 200 000 prebivalci Mesto z več kot 200 000 prebivalci 17,0 12,4 (13,2) (12,1) Countryside 26,9 27,1 29,6 30,1 City with less than 200,000 inhabitants 56,2 60,5 57,3 57,7 City with over 200,000 inhabitants 42,6 % turistov je pripotovalo samih, kar je enako kot leta 2000. 15 % 42.6% of tourists travelled alone, which is the same as in 2000. 15% of turistov je pripotovalo s partnerjem ali partnerko. tourists came with a partner. Tabela 79: Struktura turistov v Ljubljani po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 79: Structure of tourists in Ljubljana by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 54,0 64,4 42,5 42,6 Alone S partnerjem, partnerko 24,4 22,5 27,7 15,4 With partner Z družino ali drugimi sorodniki (10,3) (7,2) (13,6) (11,0) With family or other relatives S prijatelji (11,3) (6,0) 16,1 (11,5) With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji ... ... ... 19,5 With work colleagues or business partners 6.1.2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v Ljubljani Skoraj 42 % turistov je v Ljubljano pripotovalo zaradi poslovnih ali izobraževalnih razlogov. Kar 11 % turistov je prišlo na obisk k sorodnikom ali prijateljem. Oba deleža sta v primerjavi z deleži v ostalih vrstah krajev nadpovprečna, podpovprečen pa je seveda delež turistov, katerih glavni razlog za prihod so bile počitnice. 6.1.2 Data on arrival and stay of foreign tourists in Ljubljana Almost 42% of tourists came to Ljubljana for business or educational reasons and 11% came to visit relatives or friends. Both shares are above average compared to other resorts. The share of tourists whose main reason was holidays is, of course, below the average. Slika 12: Tuji turisti v Ljubljani po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo, 2003 Chart 12: Foreign tourists in Ljubljana by main reason for coming to Slovenia, 2003 obisk sorodnikov ali prijateljev visiting relatives or friends 8 % počitnice, sprostitev, razvedrilo holidays, leisure, entertainment 32 % poslovni, udeležba na konferenci, kongresu business purposes, participation in conference, congress 37 % drugi razlogi other reasons 1 % tranzit / transit 12% izobraževalni razlogi educational purposes 10 % Polovica turistov je v Ljubljano pripotovala z avtom. Delež se je povečal za 14 odstotnih točk v primerjavi z letom 2000. Delež pripotovalih z letalom pa se je zmanjšal za 14 ostotnih točk. A half of tourists came to Ljubljana by car. The share of tourist travelling by car increased by 14 percentage points compared to 2000. The share of tourist travelling by plane decreased by 14 percentage points. Tabela 80: Struktura turistov v Ljubljani po vrsti prevoznega sredstva, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 80: Structure of tourists in Ljubljana by means of transport, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Avto, kombi 52,4 63,7 37,6 51,3 Car, van Avtodom - ((2,3)) ((3,1)) Campervan Avtobus (14,6) (8,3) ((7,3)) Bus, coach Letalo 24,2 21,3 48,4 34,3 Plane Vlak ((5,5)) (4,9) ((3,1)) (7,9) Train Drugo ((3,3)) Other Več kot polovica turistov se je v Ljubljani prehranjevala v gostinskih More than a half of tourists in Ljubljana ate their meals in restaurants, lokalih, kar je za 15 odstotnih točk manj kot leta 2000. which is 15 percentage points less than in 2000. Tabela 81: Struktura turistov v Ljubljani po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 81 : Structure of tourists in Ljubljana by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 11,6 V gostinskih lokalih 78,4 Lastna priprava hrane (4,4) Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih (5,6) (14,0) 68,0 ((4,9)) 13,0 26,6 In the accommodation establishment 52,5 In restaurants (5,0) Own cooking 15,9 In restaurants and own cooking Tuji turisti so v Ljubljani prenočili 3,0-krat, leta 2000 pa le 2,9-krat. Foreign tourists spent on average 3.0 nights in Ljubljana, while in 2000 they only spent 2.9 nights. Tabela 82: Struktura turistov v Ljubljani po številu prenočitev, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 82: Structure of tourists in Ljubljana by number of overnight stays, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Stevilo prenočitev Number of overnight stays 1994 1997 2000 2003 1-3 4-7 8-10 11 + 86,6 (9,4) ((2,0)) 86,2 1 0,7 ((2,1)) 81,2 1 5,6 ((2,1)) 79,9 1 6,5 6.1.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v Ljubljani Le tretjina (32,5 %) v Ljubljani anketiranih turistov je v Slovenijo prišla na počitnice. Večina turistov je prišla zaradi poslovnih razlogov (konference, kongresi) ali pa se je v Ljubljani le ustavila na poti v drug kraj ali iz drugega kraja v Sloveniji, zato ne preseneča vrstni red najpomembnejših motivov pri odločitvi za počitnice v Sloveniji: naravne lepote Slovenije (27,0 %), kulturne znamenitosti in prireditve (16,9 %), podnebne razmere v Sloveniji (11,6 %) ter možnosti za mir in počitek (10,1 %). Samo 14 % v Ljubljani anketiranih počitniških turistov je v Slovenijo pripotovalo s pomočjo turističnih agencij, kar je za približno 17 odstotnih točk manj, kot so enaki deleži v ostalih vrstah krajev. Več kot polovica turistov, ki so pripotovali s pomočjo turističnih agencij, je agencijam plačala počitniški paket, druga polovica pa je imela organizirano le prenočevanje. 28 % anketiranih v Ljubljani, se je za počitnice v Sloveniji odločilo več kot 3 mesece pred prihodom, kar je nadpovprečno velik delež. 33 % turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo manj kot en mesec pred odhodom, kar je podpovprečen delež v primerjavi z drugimi vrstami turističnih krajev. 6.1.3 Data on arrival and stay of holidaymakers in Ljubljana Only a third (32.5%) of tourists interviewed in Ljubljana came to our capital to spend holidays. The majority of tourists came to Ljubljana because of business reasons (conferences, congresses) or only stopped in Ljubljana on their way to some other place in Slovenia, therefore the order of most important motives for deciding to spend holidays in Slovenia is not surprising: natural features (27.0%), cultural features and events (16.9%), climate (11.6%) and opportunity for rest and tranquillity (10.1%). Only 14% of holidaymakers interviewed in Ljubljana came to Slovenia through travel agencies, which is about 17 percentage points less than for other resorts. More than a half of tourists using the services of travel agencies had package tours and the other half only used agencies to organise their accommodation. 28% of tourists interviewed in Ljubljana decided to spend their holidays in Slovenia more than 3 months before arrival, which is an above average share. 33% of tourists decided less than a month before they actually left their countries, which is below the average compared to other tourist resorls. Tabela 83: Struktura počitniških turistov, anketiranih v Ljubljani, glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 83: Structure of holidaymakers interviewed in Ljubljana by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 38,8 (27,3) ((11,7)) (33,1) Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 34,3 36,9 (21,5) (38,7) Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci (15,4) (18,0) (32,2) (15,7) Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci (11,5) (17,8) (35,5) ((12,5)) Over 6 months ago Tudi za turiste, ki smo jih anketirali v Ljubljani, so bile pri odločitvi za počitnice najpomembnejše osebne izkušnje ter priporočila sorodnikov in prijateljev. Kar 47 % v Ljubljani anketiranih turistov je pri organizaciji počitnic v Sloveniji uporabilo internet, od teh pa 63 % le za pridobitev informacij o Sloveniji. Skoraj 73 % v Ljubljani anketiranih turistov je bilo v Sloveniji prvič na počitnicah. Ta delež je daleč največji v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. V primerjavi z letom 2000 se je delež teh turistov povečal za 14 odstotnih točk. Se večji in tudi nadpovprečno velik pa je delež turistov, ki so bili prvič v Ljubljani (79,7 %). Ta delež se v primerjavi z letom 2000 povečal za 9 odstotnih točk. For tourists interviewed in Ljubljana, personal experience and recommendations from relatives or friends were the most important factors for deciding to spend holidays here. 47% of tourists interviewed in Ljubljana used the Internet to organise holidays in Slovenia. 63% of them used the Internet only to obtain information about Slovenia. by far the largest compared to other resorts. Compared to 2000, the share of these tourists increased by 14 percentage points. Even larger and also above the average was the share of tourists who were first time visitors to Ljubljana (79.7%). This share grew by 9 percentage points compared to 2000. Tabela 84: Struktura v Ljubljani anketiranih počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in v Ljubljani, 1997, 2000 in 2003 Table 84: Structure of holidaymakers interviewed in Ljubljana by how many times they spent their holidays in Slovenia and in Ljubljana, 1997, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V Ljubljani In Ljubljana 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 40,8 58,8 72,5 68,5 70,6 79,7 First time 1- 2-krat 39,8 (24,5) (18,6) (23,0)) (25,2) ((13,8)) 1-2 times 3-5-krat ((7,1)) ((7,1)) 3-5 times 6- 9-krat ((5,8)) - 6-9 times 10-19-krat 20- in večkrat 10-19 times 20 times or more 59 % turistov bi še prišlo na počitnice v Slovenijo, od teh bi jih 33 % še prišlo v Ljubljano. Skoraj 36 % v Ljubljani anketiranih počitniških turistov je v Slovenijo pripotovalo z letalom. To je za 20 odstotnih točk večji delež, kot so enaki deleži za druge vrste krajev. Kot je nadpovprečen delež letalskih potnikov, je podpovprečen delež turistov, ki so se pripeljali z avtom ali kombijem. 59% of tourists would spend their holidays in Slovenia again and 33% of them would come to Ljubljana again. Almost 36%) of holidaymakers interviewed in Ljubljana came to Slovenia by air. This is 20 percentage points more than for other tourist resorts. Since the share of air travellers is above the average, the share of tourist travelling by car and van is below the average. Slika 13: Struktura v Ljubljani anketiranih počitniških turistov po vrsti prevoznega sredstva, 2003 Chart 13: Structure of holidaymakers interviewed in Ljubljana by means of transport, 2003 avto, kombi / car, van 38 % avtodom / campervan 7 % avtobus / bus, coach 3 % drugo / other 16 % letalo / plane 6 % 6.1.4 Vtisi v Ljubljani anketiranih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe 46 % v Ljubljani anketiranih turistov je izjavilo, da je njihov splošni vtis o Sloveniji boljši, kot so pred prihodom pričakovali, več kot polovica pa jih je izjavila, da so v mejah pričakovanega. Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so v Ljubljani anketirani turisti največkrat ocenili urejenost kraja, kakovost okolja in možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največkrat pa so ostali neocenjeni: ponudba kulturnih prireditev, različnih izletov in rekreativnih dejavnosti ter možnost za razvedrilo in zabavo. Največ pozitivnih točk (5) so pridobili: kakovost okolja, osebno varnost med bivanjem v Sloveniji in gostoljubnost prebivalstva. Največkrat pa so bile negativne ocene (1 in 2) za: kakovost cest in storitve ob cestah, dostopnost turističnih informacij in mir in tišina. 6.1.4 Impressions of tourists interviewed in Ljubljana on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer 46% of tourists interviewed in Ljubljana stated that their general impressions about Slovenia are better than they expected before departure. More than a half stated that their expectations were met. In evaluating the elements of the tourist offer in Ljubljana, tourists most often rated orderly nature of the resort, quality of environment and the possibility of communicating in foreign languages. Least frequently evaluated were choice of cultural events, of excursions, of recreational activities and options for entertainment and amusement. The best rated (5 points) were quality of environment, the feeling of personal safety during the stay in Slovenia and hospitality of the locals. The worst rated (1 and 2 points) were the quality of roads and roadside services, availability of tourist information and peace and tranquillity. Tabela 85: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili v Ljubljani anketirani turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 85: Structure of elements of the tourist offer evaluated by tourists interviewed in Ljubljana on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 40,6 47,2 (9,1) ((2,4)) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 30,4 53,3 (12,9) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 19,2 44,9 22,3 ((4,5)) . (8,1) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 24,6 36,5 1 9,2 ((3,5)) . 1 6,1 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 17,7 29,9 13,9 36,6 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 17,1 26,2 17,9 37,1 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 17,0 28,7 15,7 36,6 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 21,3 32,2 16,7 ((2,5)) . 26,9 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 22,7 35,6 21,1 ((2,6)) . 1 7,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 23,8 37,4 1 8,6 ((2,9)) . 1 7,0 Suitability for family holidays Mir in tišina 29,6 45,4 17,0 ((3,4)) . ((3,8)) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 38,8 42,1 (12,7) ((3,9)) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 36,3 41,4 16,6 ((3,2)) . ((2,5)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 39,1 44,1 (11,0) ((4,2)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 29,6 51,4 (13,8) ((4,0)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 24,7 48,8 17,4 (7,7) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 20,3 48,6 22,5 (6,2) The price-quality ratio 6.1.5 Izdatki turistov, anketiranih v Ljubljani Povprečno dnevno je turist, anketiran v Ljubljani, porabil 26 729 tolarjev, če je bival v hotelu pa 27 719 tolarjev Povprečno dnevno so največ porabili turisti iz Avstrije (27 472 SIT) in Nemčije (27 150 SIT). Dobra tretjina v Ljubljani anketiranih turistov je svoje račune poravnavala s kreditnimi karticami, kar je za približno 7 odstotnih točk od povprečja. Delež teh turistov se je v primerjavi z letom 2000 zmanjšal za 17 odstotnih točk. 6.1.5 Expenditure of tourists interviewed in Ljubljana Tourists interviewed in Ljubljana spent on average 26,729 tolars per day. If they stayed in a hotel, they spent SIT 27,719 per day. Tourists from Austria and Germany were the biggest spenders with SIT 27,472 and SIT 27,150 respectively. More than a third of tourists interviewed in Ljubljana paid their bills with credit cards, which is about 7 percentage points more than average of all resorts. The share decreased by 17 percentage points compared to 2000. Tabela 86: Struktura v Ljubljani anketiranih tujih turistov po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 86: Structure of tourists interviewed in Ljubljana by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 53,4 ((2,0)) 14,6 30,0 39,4 (5,7) 52,9 45,0 Tolars exchanged in Slovenia (6,4) Tolars brought along (12,8) Cash in foreign currency 35,8 Credit cards Za 24 % v Ljubljani anketiranih turistov so bili stroški višji, kot so pred prihodom pričakovali, za več kot dve tretjini turistov pa v mejah njihovih pričakovanj. For 24% of tourists interviewed in Ljubljana costs were higher than they expected before arrival, while for over two thirds of tourists they were within expectations. Tabela 87: Struktura v Ljubljani anketiranih turistov po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 87: Structure of tourists interviewed in Ljubljana by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 67,6 79,4 66,7 68,3 Such as planned Večji od pričakovanih 27,2 14,9 22,1 24,4 Higher than planned Manjši od pričakovanih ((5,2)) (5,6) (11,2) (7,3) Lower than planned 6.2 Zdraviliški kraji 6.2.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v zdraviliških krajih Tudi v tem anketnem obdobju je prišlo v zdraviliške kraje največ turistov iz Avstrije. Leta 2000 je bil vrstni red prvih treh drugačen. Na prvem mestu so bili turisti iz Nemčije, katerih delež se je v letu 2003 za polovico zmanjšal. 6.2 Health resorts 6.2.1 Sociodemographic characteristics of tourists in health resorts In this survey period too, most tourists in health resorts came from Austria. In 2000 the order of the first three countries was different. In the first place were tourists from Germany, but their share in 2003 decreased by 50%. Tabela 88: Deleži tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, po državah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 88: Shares of foreign tourists interviewed in health resorts, by countries, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Avstrija 25,2 31,5 31,6 29,5 Austria Italija (15,5) 13,5 (14,9) (17,3) Italy Nemčija 17,1 22,9 33,2 (16,8) Germany Hrvaška (9,3) (8,2) (10,6) (10,0) Croatia Nizozemska (4,1) ((2,8)) ((6,5) The Netherlands Druge države 31,0 19,8 (6,9) (20,0) Other countries Kot v vseh prejšnjih anketnih letih, je bilo tudi leta 2003 največ turistov starih 60 let ali več (30,5 %), kar je najvišji delež v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. Delež turistov, starih od 30-39 let se je povečal za 9 odstotnih točk. As in all previous surveys, in this one too most tourists were 60 years old or more (30.5%), which is the largest share compared to other resorts. The share of tourists aged 30-39 years increased by 9 percentage points. Tabela 89: Struktura turistov v zdraviliških krajih po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 89: Structure of tourists in health resorts by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let 15-19 years 20-29 (10,1) (9,4) ((6,8)) ((4,1)) 20-29 30-39 23,3 (14,7) (11,7) 20,6 30-39 40-49 23,4 25,0 (17,2) (18,6) 40-49 50-59 1 9,5 22,6 26,6 25,8 50-59 60 + 23,3 26,6 37,4 (30,5) 60 + Delež upokojenih turistov je znašal 28,3 %, kar je 14 odstotnih točk manj kot leta 2000. Delež zaposlenih in samozaposlenih pa se je povečal za 15 odstotnih točk v primerjavi z letom 2000. The share of retired tourists was 28.3%, which is 14 percentage points less than in 2000. The share of employed or self-employed tourists increased by 15 percentage points compared to 2000. Tabela 90: Struktura turistov v zdraviliških krajih po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 90: Structure of tourists in health resorts by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 67,8 61,0 50,6 65,5 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 27,0 31,6 42,2 28,3 Retired Student, dijak ((4,2)) ((2,2)) ((4,2)) Student or person in education Drugo (3,5) ((5,0)) Other Tabela 91: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih ali upokojenih turistov v zdraviliških krajih, 1997, 2000 in 2003 Table 91 : Occupational structure of employed, self-employed or retired tourists in health resorts, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer (20,6) (11,6) (9,5) Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) (20,1) (15,8) (19,3) Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec (21,6) 24,0 (18,0) Technicians and associate professionals Uradnik (13,2) (14,7) (14,7) Clerks Delavec v storitvah, trgovini (12,0) (12,2) (12,2) Service and sales workers Delavec v industriji, obrti ((6,3)) (12,2) (11,7) Industry and craft workers Drugi poklici ((6,2)) (9,5) (14,5) Other occupations V primerjavi s predhodnimi anketnimi leti so se deleži turistov glede na njihovo življensko okolje spremenili: v letu 2003 je prišlo več turistov z mest in manj iz podeželje. Compared to previous surveys, the shares of tourists by their everyday environment changed. In 2003 more tourists came from urban environment and less from the countryside. Tabela 92: Struktura turistov v zdraviliških krajih po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 92: Structure of tourists in health resorts by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje Mesto z manj kot 200 000 prebivalci Mesto z več kot 200 000 prebivalci 17.0 (16,7) 29,4 20,6 Countryside 45.1 46,8 33,7 41,7 City with less than 200,000 inhabitants 37,9 36,5 26,7 37,8 City with over 200,000 inhabitants 42 % turistov je pripotovalo s partnerjem ali partnerko, kar je za 9 odstotnih točk manj kot leta 2000. Za toliko odstotnih točk pa se je povečal delež tistih, ki so pripotovali z družino ali drugimi sorodniki (22,4 %). 42% of tourists came with a partner, which is 9 percentage points less than in 2000. The share of tourists travelling with family or other relatives increased by 9 percentage points from 13.2% to 22.4%. Tabela 93: Struktura turistov v zdraviliških krajih po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 93: Structure of tourists in health resorts by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 18,3 32,4 23,1 21,3 Alone S partnerjem, partnerko 45,3 39,6 50,2 41,6 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 31,1 (14,3) (13,2) 22,4 With family or other relatives S prijatelji ((5,3)) (13,7) (13,5) (11,8) With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji ... ... ... . With work colleagues or business partners 6.2.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v zdraviliških krajih V zdraviliške kraje v Slovenijo je 80 % anketiranih tujih turistov prišlo zaradi počitnic, 12 % jih je prišlo zaradi poslovnih ali izobraževalnih razlogov, 6 % pa jih je v zdraviliških krajih v Sloveniji le prenočilo na poti v neko drugo državo. Ti deleži so se v primerjavi z leti 1997 in 2000 zelo malo spremenili. 6.2.2 Data on arrival and stay of tourists in health resorts For 80% of tourists interviewed in health resorts the main reason for coming to Slovenia were holidays. 12% of tourists came because of business and educational reasons and 6% were only travelling to some other country. These shares changed only very little compared to 1997 and 2000. Tabela 94: Struktura turistov v zdraviliških krajih po glavnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 94: Structure of tourists in health resorts by main reason for coming to Slovenia, 1997, 000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 77,3 (11,9) (7,1) ((3,1)) 79,2 (11,9) ((7,2)) 81,9 Holidays and visiting relatives and friends 11,6 Business and educational reasons ((6,5)) Transit - Other reasons 66 % turistov se je v zdraviliške kraje pripeljalo z osebnim avtom ali kombijem. Delež turistov, ki so se pripeljali z avtobusom, je znašal 11 % in se je za prav toliko odstotnih točk zmanjšal v primerjavi z letom 2000. Nadpovprečen je tudi delež tistih turistov, ki so pripotovali z avtodomi, kar je bilo tudi leta 2000. 66% of tourists drove to health resorts in cars or vans. The share of tourists who came by bus was 11 %. Compared to 2000 it decreased by 11 percentage points. The share of tourists who came by campervans was also above the average. The same happened in 2000. Tabela 95: Struktura turistov v zdraviliških krajih po vrsti prevoznega sredstva, 1997, 2000 in 2003 Table 95: Structure of tourists in health resorts by means of transport, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Avto, kombi Avtodom Avtobus Letalo Drugo 71,4 (7,5) (11,5) (8,3) 61,6 (9,2) 22,1 ((3,6)) ((3,5)) 66,3 (11,1) (11,0) ((6,6)) Car, van Campervan Bus, coach Plane Other 62 % turistov v zdraviliških krajih se je v glavnem prehranjevalo v gostinskih lokalih nastanitvenih objektov, kjer so bivali. V primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev je to daleč največji delež. Le 13 % turistov je v glavnem jedlo v gostinskih lokalih, kar pa je najmanjši delež v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. 62% of tourists in health resorts mostly ate their meals in accommodation establishments. This is by far the largest share compared to other resorts. Only 13% of tourists mostly ate in restaurants, which is the smallest share compared to other tourist resorts. Tabela 96: Struktura turistov v zdraviliških krajih po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 96: Structure of tourists in health resorts by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 62,6 V gostinskih lokalih (11,0) Lastna priprava hrane (5,8) Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 20,5 70,8 (8,0) ((4,7)) 16,4 61,6 In the accommodation establishment (13,2) In restaurants (7,1) Own cooking (18,2) In restaurants and own cooking 41 % turistov je v zdraviliških krajih prenočilo enkrat do trikrat, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev majhen delež. Nadpovprečno velik je delež tistih, ki so v zdraviliških krajih prenočili 11- ali večkrat in znaša 18,7 %, medtem ko v drugih vrstah krajev ne presega 15 %. Povprečno število prenočitev je znašalo v zdraviliških krajih 6,6, medtem ko znaša povprečno število 5,4 prenočitve. 41%> of tourists in health resorts spent 1-3 nights, which is a small share compared to other resorts. On the other hand, the share of tourists spending 11 or more nights in health resorts is 18.7%, while in other resorts the share is below 15%. On average, 6.6 nights were spent in a health resort, while the average number of nights spent in all resorts is 5.4. Tabela 97: Struktura turistov po številu prenočitev v zdraviliških krajih, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 97: Structure of tourists by number of overnight stays in health resorts, 1994, 1997, 2000 and 2003 % Stevilo prenočitev Number of overnight stays 1994 1997 2000 2003 I - 3 4 - 7 8 - 10 II - 14 15+ 40,1 33,8 (11,2) (11,2) ((3,7)) 32,1 34.6 (10,5) (10,1) 12.7 25,9 34.6 (8,0) 17.7 (13,8) 41,0 33,5 (6,8) (11,4) (7,3) 6.2.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v zdraviliških krajih 80 % v zdraviliških krajih anketiranih turistov je prišlo v Slovenijo na počitnice. Za njih so bili pri odločitvi najpomembnejši motivi: možnosti za mir in počitek ter zdravstvene storitve v zdraviliščih. Vrstni red in deleži motivov se v primerjavi z letom 2000 niso bistveno spremenili, obakrat je najpomembnejši motiv možnosti za mir in počitek. 6.2.3 Data on arrival and stay of holidaymakers in health resorts 80% of tourists interviewed in health resorts came to Slovenia to spend holidays. The most important motives for them to decide to spend holidays in a health resort were opportunity for rest and tranquillity and medical services at health resorts. The order and shares of motives did not change much compared to 2000, but in both years the most important motive was opportunity for rest and tranquillity. Tabela 98: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 98: Shares of motives by importance for decision of tourists interviewed in health resorts to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Možnosti za mir, počitek 39,0 26,0 22,0 Opportunity for rest and tranquillity Zdravstvene storitve v zdraviliščih (7,4) 22,5 17,2 Medical services at health resorts Naravne lepote 11,7 12,8 14,1 Natural beauties Podnebne razmere 23,7 12,1 11,4 Climate Cene (7,6) 10,2 Prices Nezdravstvene storitve v zdraviliščih ((2,8)) (6,6) (5,8) Non-medical services at health resorts Varna država - (4,8) Its reputation as a safe country Bližina turistovega bivališča (4,3) (4,7) Vicinity of tourist's residence Rekreativne dejavnosti (5,2) ((2,3)) (4,1) Recreational activities Možnosti za zabavo ((2,4)) Possibilities for entertainment Kulturne znamenitosti in prireditve (3,5) ((2,3)) Cultural features and events Nakupovanje Shopping Igre na srečo Gambling Drugi motivi 9,0 Other motives 74 % turistov se pri organizaciji svojih počitnic v Sloveniji ni obrnilo na turistične agencije, od teh pa jih je kar 67 % rezerviralo prenočitev neposredno v nastanitvenem objektu, 32 % pa jih je pripotovalo brez predhodne rezervacije. 61 % tistih turistov, ki so se pri organizaciji počitnic v Sloveniji obrnili na turistične agencije, so pri njih kupili počitniški paket, ostalim pa so agencije organizirale le prenočevanje. Slaba polovica turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, se je za počitnice v Sloveniji odločila več kot 3 mesece pred načrtovanim prihodom. Leta 2000 je bilo teh turistov 50,2 %, 1997 je bilo 32,6 %, leta 1994 pa le 27,4 %. 74%) of tourists did not contact travel agencies to help them organise their holidays in Slovenia. 67% of them booked accommodation themselves, 32%) travelled without prior booking. 61 % of tourists who contacted travel agencies bought package tours, and the rest only used the agencies to organise their accommodation. Less than a half of tourists interviewed in health resorts decided to spend their holidays in Slovenia more than 3 months before departure. In 2000 their share was 50.2%, in 1997 32.6% and in 1994 only 27.4%. Tabela 99: Struktura počitniških turistov v zdraviliških krajih glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 99: Structure of holidaymakers in health resorts by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 27,6 27,8 (23,5) (20,4) Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 45,0 39,6 26,2 34,1 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci (11,3) (15,3) (23,0) (20,5) Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci (16,1) 17,3 27,2 (25,0) Over 6 months ago Kar 46 % turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo na podlagi osebnih izkušenj, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev največji tovrstni delež. Pomemben je tudi podatek, da je bila le dobra tretjina turistov v zdraviliških krajih, kjer so bili anketirani, prvič. Ta delež je v primerjavi z drugimi vrstami krajev za 1,4 krat manjši. So pa zato večji deleži tistih turistov, ki so bili v istem zdraviliškem kraju že večkrat. 46% of tourists decided to spend holidays in Slovenia on the basis of personal experience, which is the largest share of all resorts. This is confirmed by the fact that only over a third of foreign tourists in health resorts came there for the first time. Compared to other resorts, this share is smaller by 1.4 times. On the other hand, shares of tourists coming to the same health resort before are larger. Tabela 100: Struktura počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji po vrstah krajev za leto 2003 in posebej v zdraviliških krajih v letih 2000 in 2003 Table 100: Structure of holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia by types of resorts for 2003 and in health resorts in 2000 and 2003 % Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts 2000 2003 Prvič 79,7 35,7 37,7 59,5 55,9 38,6 First time 1-2-krat ((13,8)) (25,6) 27,5 20,7 25,9 36,1 1-2 times 3-5-krat (15,4) (13,3) (7,5) 9,4 ((6,7)) 3-5 times 6-9-krat ((6,2)) ((6,7)) ((3,5)) ((2,4)) ((7,5)) 6-9 times 10-19-krat (8,2) (8,7) (6,2) (4,1) ((6,1)) 10-19 times 20- in večkrat - (8,9) ((6,1)) ((2,7)) ((2,2)) 20 times or more Večina turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, pri organizaciji svojih Most tourists interviewed in health resorts did not use the Internet to počitnic ni uporabila interneta. organise holidays. 6.2.4 Vtisi turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so turisti v zdraviliških krajih največkrat ocenili kakovost gostinskih storitev, urejenost kraja, gostoljubnost prebivalstva ter mir in tišino. Največkrat pa so ostali neocenjeni ponudba kulturnih prireditev, različnih izletov in rekreativnih dejavnosti. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: gostoljubnost prebivalstva, osebno varnost med bivanjem v Sloveniji, mir in tišino ter možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največkrat pa so negativne ocene (1 in 2) dobili elementi: možnost za nakupovanje, kakovost cest in storitve ob cestah in ponudba kulturnih prireditev. 6.2.4 Impressions of tourists interviewed in health resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer In evaluating the elements of the tourist offer, tourists in health resorts most often rated the quality of food at hotels and restaurants, the orderly nature of the resort, hospitality of the locals and the peace and tranquillity. Least frequently evaluated were the choice of cultural events, of excursions and recreational activities. The best rated (5 points) were the hospitality of the locals, the feeling of personal safety, peace and tranquillity, and possibility of communicating in foreign languages. The worst rated (1 and 2 points) were shopping opportunities, the quality of roads and roadside services, and choice of cultural events. Tabela 101: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili turisti, anketirani v zdraviliških krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 101: Structure of elements of the tourist offer evaluated by tourists interviewed in health resorts on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 42,4 40,4 (10,6) . ((6,1)) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 44,1 40,9 (11,1) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah (8,6) 36,5 37,5 (8,7) . ((6,3)) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij (20,1) 41,6 21,8 . (12,7) Availability of tourist information Ponudba različnih izletov (18,9) 32,2 (19,7) ((4,5)) . 24,0 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev (7,5) 29,6 20,5 (6,8) . 35,1 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 34,1 31,3 (13,3) . (18,2) Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo (16,0) 39,1 23,3 ((5,6)) . (15,1) Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje (10,4) 33,5 26,0 (12,0) . (16,9) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 43,7 26,1 (14,2) . (15,6) Suitability for family holidays Mir in tišina 54,7 35,7 ((6,5)) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 63,0 29,0 ((4,8)) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 49,2 30,3 (13,2) . ((3,5)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 62,6 27,5 ((5,2)) . ((4,6)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 36,3 51,3 (8,2) . ((3,3)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 29,7 51,0 (15,6) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 25,5 51,8 (17,5) . ((3,7)) The price-quality ratio 6.2.5 Izdatki turistov, anketiranih v zdraviliških krajih Povprečno dnevno je turist, anketiran v zdraviliških krajih, porabil 18 382 tolarjev, če je bival v hotelu 21 505 tolarjev, če pa v kampu 11 890 tolarjev. Povprečno dnevno so največ porabili turisti s Hrvaške (24 912 SIT) in iz Nemčije (18 639 SIT). 48 % v zdraviliških krajih anketiranih turistov je svoje račune poravnavalo s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji, dobra četrtina pa je plačevala s kreditnimi karticami. 6.2.5 Expenditure of tourists interviewed in health resorts Tourists interviewed in health resorts spent on average 18,382 tolars per day. If they stayed in a hotel, they spent SIT 21,505 per day and if they stayed in camps SIT 11,890. Tourists from Croatia and Germany were the biggest spenders with SIT 24,912 and SIT 18,639 respectively. 48% of tourists interviewed in health resorts paid their bills with tolars exchanged in Slovenia and just over a fourth used credit cards. Tabela 102: Struktura turistov v zdraviliških krajih po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 102: Structure of tourists in health resorts by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 76,4 (8,4) 14,6 63,7 (9,2) 22,6 21,1 29,4 Tolars exchanged in Slovenia Tolars brought along Cash in foreign currency Credit cards Ker je bil delež turistov, ki so bili že kdaj prej v Sloveniji, nadpovprečen, je tudi delež turistov, ki so pričakovali take stroške, kot so dejansko bili, velik in znaša 82 %. Because the share of tourists who have already visited Slovenia was above average, the share of tourists who spent what they expected to spend is also large (82%). Tabela 103: Struktura turistov v zdraviliških krajih po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 103: Structure of tourists interviewed in health resorts by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 75,9 83,2 81,0 81,9 Such as planned Večji od pričakovanih 19,6 13,9 (13,7) (15,9) Higher than planned Manjši od pričakovanih ((4,5)) ((2,9)) ((5,3)) Lower than planned 6.3 Obmorski kraji 6.3.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v obmorskih krajih Tudi v anketnem letu 2003 je v obmorske kraje prišlo največ turistov iz Italije, Nemčije in Avstrije. Za 7,2 odstotne točke se je zmanjšal delež turistov iz Italije. Za 4 odstotne točke se je povečal delež turistov iz Velike Britanije. V relativnih številih to niso velike razlike, so pa v absolutnih številih. 6.3 Seaside resorts 6.3.1 Sociodemographic characteristics of tourists in seaside resorts In 2003, most tourists in seaside resorts came from Italy, Germany and Austria. The share of Italian tourists decreased by 7.2 percentage points, while the share of British tourists increased by 4 percentage points. The relative difference is not big, but the absolute is. Tabela 104: Deleži tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih, po državah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 104: Shares of foreign tourists interviewed in seaside resorts, by countries, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Italija 21,3 25,4 31,0 23,9 Italy Nemčija 23,7 28,8 22,7 21,9 Germany Avstrija 25,3 1 8,3 1 2,5 1 3,2 Austria Velika Britanija (1,3) (4,8) (8,4) United Kingdom Hrvaška (3,6) (2,2) (3,2) (4,6) Croatia Nizozemska ((1,4)) 4,0 (2,8) ((2,8)) The Netherlands Madžarska (3,6) (2,0) (3,5) Hungary Ruska federacija - (1,3) (2,7) Russian Federation Belgija ((0,8)) ((2,4)) Belgium Druge države 1 9,2 1 5,9 14,4 25,3 Other countries V primerjavi z letom 2000 se je v obmorskih krajih spremenila starostna struktura turistov. 30,5 % turistov je bilo starih od 30 do 39 let (povečanje deleža za 5,5 odstotne točke), tolikšen je bil tudi delež turistov starih od 50-59 let, katerih delež se je povečal za 15 odstotnih točk. Compared to 2000, the age structure of tourists in seaside resorts changed. 30.5% of tourists were 30-39 years old (increase by 5.5 percentage points). The same share of tourists was aged 50-59 (increase by 15 percentage points). Tabela 105: Struktura turistov v obmorskih krajih po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 105: Structure of tourists in seaside resorts by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let (2,7) (5,5) ((2,8)) 15-19 years 20-29 22,1 16,0 17,1 (5,0) 20-29 30-39 27,0 1 9,2 25,0 30,5 30-39 40-49 23,6 21,7 20,4 17,9 40-49 50-59 1 4,1 18,9 1 6,8 31,5 50-59 60 + 10,5 18,7 17,9 (13,8) 60 + 70 % turistov je bilo zaposlenih ali samozaposlenih. Delež se je v primerjavi z letom 2000 povečal, kakor se je "pomladila" starostna struktura turistov. Leta 2003 je bilo manj upokojenih turistov, saj je bilo manj starejših turistov. 70%> of tourists were employed or self-employed. The share increased compared to 2000 as the age structure "rejuvenated". In 2003 there were less retired tourists, since less older tourists came to seaside resorts. Tabela 106: Struktura turistov v obmorskih krajih po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 106: Structure of tourists in seaside resorts by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 70,9 63,4 69,1 70,3 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 1 3,1 24,0 20,8 1 4,8 Retired Student, dijak 9,6 9,4 (6,0) (8,4) Student or person in education Drugo 6,4 (3,2) (4,2) (6,6) Other Tabela 107: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih ali upokojenih turistov v obmorskih krajih, 1997, 2000 in 2003 Table 107: Occupational structure of employed, self-employed or retired tourists in seaside resorts, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer (6,7) 12,9 15,6 Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 19,5 16,3 1 7,7 Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 17,1 19,2 (11,5) Technicians and associate professionals Uradnik 1 7,6 20,1 1 5,0 Clerks Delavec v storitvah, trgovini 14,7 11,6 16,0 Service and sales workers Delavec v industriji, obrti 11,3 (6,8) (10,7) Industry and craft workers Drugi poklici 13,0 13,1 13,5 Other occupations Kakor leta 2000 je tudi leta 2003 petina v obmorskih krajih anketiranih turistov prišla s podeželja. Deleža turistov, ki so živeli v manjših oziroma v večjih mestih, pa sta se povečala oziroma zmanjšala za enako število odstotnih točk. As in 2000, a fifth of tourists in seaside resorts came from the countryside. The share of tourists living in small cities increased, while the share of tourists living in big cities decreased. Tabela 108: Struktura turistov v obmorskih krajih po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 108: Structure of tourists in seaside resorts by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje 23,8 20,2 20,2 21,0 Countryside Mesto z manj kot 200 000 prebivalci 44,6 46,9 32,0 37,3 City with less than 200,000 inhabitants Mesto z več kot 200 000 prebivalci 31,6 33,0 47,8 41,7 City with over 200,000 inhabitants 42,5 % turistov, ki so bili anketirani v obmorskih krajih, je pripotovalo s partnerjem ali partnerko. Zanimivo je, da so deleži po družbi, v kateri so turisti potovali, v obmorskih in gorskih krajih skoraj enaki. 42.5% of tourists interviewed in seaside resorts came to Slovenia with partner. It is interesting that the shares by travelling company are almost the same in seaside and mountain resorts. Tabela 109: Struktura turistov v obmorskih krajih po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 109: Structure of tourists in seaside resorts by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 10,2 13,0 16,6 16,2 Alone S partnerjem, partnerko 35,4 49,3 48,0 42,5 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 41,0 17,9 18,3 21,8 With family or other relatives S prijatelji 13,4 19,9 17,1 12,9 With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji (6,7) With work colleagues or business partners 6.3.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v obmorskih krajih Za tri četrtine v obmorskih krajih anketiranih tujih turistov so bile glavni razlog za prihod v Slovenijo počitnice, 13,6 % jih je prišlo zaradi poslovnih ali izobraževalnih razlogov, dobrih 7 % pa jih je v obmorskih krajih v Sloveniji le prenočilo na poti v neko drugo državo. Za 1 odstotno točko se je v primerjavi z letom 2000 povečal delež počitniških turistov. 6.3.2 Data on arrival and stay of tourists in seaside resorts For three quarters of tourists interviewed in seaside resorts the main reason for coming to Slovenia was holidays. 13.6% of tourists came because of business and educational reasons and just over 7% were only travelling to some other country. Compared to 2000, the share of holidaymakers increased by 1 percentage point. Tabela 110: Struktura turistov v obmorskih krajih po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 110: Structure of tourists in seaside resorts by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 82,9 7.4 5.5 4,3 77,4 13,0 (7,2) ((2,4)) 78,4 Holidays and visiting relatives and friends 13,6 Business and educational reasons (7,1) Transit . Other reasons 60 % turistov se je v obmorske kraje pripeljalo z osebnim avtom ali kombijem, 13 % z avtobusom, 18 % pa z letalom. V primerjavi z letom 2000 se je povečal delež letalskih in zmanjšal delež avtobusnih potnikov. 60% of tourists drove to seaside resorts in cars or vans, 13% came by bus and 18% travelled by air. Compared to 2000, the share of air passengers increased and the share of tourists using buses decreased. Tabela 111: Struktura turistov v obmorskih krajih po vrsti prevoznega sredstva, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 111: Structure of tourists in seaside resorts by means of transport, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Avto, kombi 79,3 62,1 61,9 60,5 Car, van Avtodom - 4,9 (3,0) (4,4) Campervan Avtobus 12,3 24,5 18,7 13,0 Bus, coach Motorno kolo ((1,5)) (2,0) (3,9) ((2,8)) Motorcycle Letalo 5,1 5,0 10,5 17,6 Plane Drugo (1,8) (1,5) ((2,0)) Other Kar 87 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, se je v glavnem prehranjevalo v gostinskih lokalih, bodisi v sklopu nastanitvenih objektov, kjer so bivali ali zunaj le-teh. V primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev je to največji delež. 87% of tourists interviewed in seaside resorts mainly ate in restaurants, which were either part of their accommodation establishments or not. This is the largest share compared to other resorts. Tabela 112: Struktura turistov v obmorskih krajih po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 112: Structure of tourists in seaside resorts by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu 45,1 V gostinskih lokalih 35,7 Lastna priprava hrane (3,4) Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 15,7 42,9 42,7 (4,3) 10,1 56,7 In the accommodation establishment 30,3 In restaurants (4,6) Own cooking (8,5) In restaurants and own cooking 42 % turistov je v obmorskih krajih prenočilo 4- do 7-krat, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev največji delež. 37,4 % pa je znašal delež turistov, ki so v obmorskih krajih prenočili 1- do 3-krat. Povprečno število prenočitev je znašalo v obmorskih krajih 6,8 prenočitve. 42%> of tourists in seaside resorts spent 4-7 nights, which is the largest share of all tourist resorts. 37.4% of tourists spent 1-3 nights. On average, a tourist in a seaside resort spent 6.8 nights. Tabela 113: Struktura turistov po številu prenočitev po vrstah krajev za leto 2003 in posebej v obmorskih krajih za leta 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 113: Structure of tourists by number of overnight stays by type of tourist resorts for 2003 and in seaside resorts for 1994, 1997, 2000 and 2003 % Stevilo prenočitev Number of overnight stays Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts 1994 1997 2000 2003 1 - 3 79,9 41,0 45,1 45,1 40,6 37,4 46,5 82,1 4 - 7 16,5 33,5 36,9 39,7 40,7 42,0 31,1 (14,6) 8 - 10 (6,8) 7,3 6,1 7,8 (6,3) 7,8 11+ (18,7) 10,7 8,7 10,9 14,3 14,6 6.3.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v obmorskih krajih Za počitniške turiste v obmorskih krajih so bili pri odločitvi za počitnice v Sloveniji najpomembnejši motivi: podnebne razmere in naravne lepote Slovenije ter možnosti za mir in počitek. Vrstni red in deleži motivov so se v primerjavi z letom 2000 spremenili, vendar pa so bile tudi leta 2003 najpomembnejši motiv podnebne razmere. 6.3.3 Data on arrival and stay of holidaymakers in seaside resorts For holidaymakers in seaside resorts the most important motives for deciding to spend holidays in Slovenia were climate, natural features, and opportunity for rest and tranquillity. The order and shares of motives changed compared to 2000 but climate remained the most important motive. Tabela 114: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi turistov, anketiranih v obmorskih krajih, za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 114: Shares of motives by importance for decision of tourists interviewed in seaside resorts to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Podnebne razmere 34,1 22,0 21,2 Climate Naravne lepote 18,8 21,1 20,1 Natural features Možnosti za mir, počitek 11,8 15,9 16,3 Opportunity for rest and tranquillity Cene 8,3 10,7 9,3 Prices Bližina turistovega bivališča ((0,9)) 7,2 6,8 Vicinity of tourist's residence Varna država - - 6,1 Its reputation as a safe country Kulturne znamenitosti in prireditve 4,9 6,2 (4,6) Cultural features and events Možnosti za zabavo 8,4 (3,8) (3,7) Possibilities for entertainment Zdravstvene storitve v zdraviliščih (2,0) (3,0) (3,2) Medical services at health resorts Igre na srečo (2,2) 4,6 (2,6) Gambling Nezdravstvene storitve v zdraviliščih (1,7) (1,8) Non-medical services at health resorts Rekreativne dejavnosti ((1,1)) (1,9) ((1,7)) Recreational activities Nakupovanje - ((0,4)) ((1,1)) Shopping Drugi motivi 7,2 (1,4) ((1,4)) Other motives Skoraj 55 % turistov se pri organizaciji svojih počitnic v Sloveniji ni obrnilo na turistične agencije. 62,6 % teh turistov si je samih neposredno rezerviralo prenočišče v nastanitvenih objektih, 36,8 % jih je pripotovalo brez vnaprejšnje rezervacije prenočišča. 51 % turistov, ki so jim turistične agencije pomagale pri organizaciji počitnic v Sloveniji, je imelo počitniški paket, ostalim pa so agencije organizirale le prenočevanje. Almost 55%) of tourists did not contact travel agencies to help them organise their holidays in Slovenia. 62.6% of them booked accommodation themselves, 36.8% travelled without prior booking. 51 % of tourists who contacted travel agencies bought package tours, and the rest only used the agencies to organise their accommodation. Največ (37,4 %) turistov v obmorskih krajih se je za počitnice v Sloveniji odločilo v času od 1 do 3 mesecev pred načrtovanim odhodom. Most tourists in seaside resorts (37.4%) decided to spend their holidays in Slovenia 1-3 months before the planned departure. Tabela 115: Struktura počitniških turistov v obmorskih krajih glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 115: Structure of holidaymakers in seaside resorts by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 48,8 29,6 30,9 24,5 Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 27,6 33,8 37,6 37,4 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci 13,0 22,3 18,6 18,8 Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci 10,5 14,3 12,9 19,3 Over 6 months ago 32,3 % turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo na podlagi osebnih izkušenj in 32,6 % na priporočila sorodnikov in prijateljev. Tretji najvplivnejši vir informacij pa so bile turistične agencije (16,7 %). 32.3% of tourists decided to spend holidays in Slovenia on the basis of personal experience and 32.6% on the basis of recommendations from relatives or friends. The third most important source of information was travel agencies (16.7%). Tabela 116: Struktura počitniških turistov v obmorskih krajih glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 116: Structure of holidaymakers in seaside resorts by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 40,0 32,3 35,7 32,3 Personal experience Priporočila sorodnikov ali prijateljev 40,3 32,5 28,5 32,6 Recommendations from relatives or friends Propagandno gradivo, plakati, oglasi (2,9) 6,6 (5,9) (5,8) Advertising material, posters, advertisements Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) (4,0) 5,1 (7,3) (10,9) Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) Potovalne agencije 6,8 15,3 14,8 16,7 Travel agencies Razstave, sejmi ((1,4)) ((1,1)) Exhibitions, fairs Drugo (4,6) 7,1 (4,6) Other V obmorskih krajih je bil delež turistov, ki so bili v Sloveniji prvič na počitnicah, med največjimi v primerjavi z enakimi deleži za druge vrste krajev in je znašal kar 59,5%. Delež se je zmanjšal v primerjavi z letom 2000 za 6,2 odstotne točke. The share of tourists in seaside resorts who spent their holidays in Slovenia for the first time was the largest compared to other resorts (59.5%). It decreased by 6.2 percentage points compared to 2000. Tabela 117: Struktura počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji po vrstah krajev za leto 2003 in posebej v obmorskih krajih v letih 1997, 2000 in 2003 Table 117: Structure of holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia by types of resorts for 2003 and in seaside resorts in 1997, 2000 and 2003 % Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts 1997 2000 2003 Prvič 79,7 37,7 61,0 65,7 59,5 55,9 38,6 First time 1-2-krat ((13,8)) 27,5 24,2 1 6,7 20,7 25,9 36,1 1-2 times 3-5-krat (13,3) 7,8 (9,9) (7,5) 9,4 ((6,7)) 3-5 times 6-9-krat ((6,7)) (2,0) ((1,5)) ((3,5)) ((2,4)) ((7,5)) 6-9 times 10-19-krat (8,7) (3,9) (3,3) (6,2) (4,1) ((6,1)) 10-19 times 20- in večkrat - ((6,1)) ((1,0)) ((2,9)) ((2,7)) ((2,2)) 20 times or more 38 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, je pri organizaciji svojih počitnic uporabilo internet. 62 % tistih, ki so ga uporabili, so v glavnem iskali informacije o Sloveniji. 38%) of tourists interviewed in seaside resorts used the Internet to organise holidays. 62% of tourists who used it only looked for information about Slovenia. Slika 14: Za kakšen namen je 38 % turistov, ki so bili na počitnicah v Sloveniji v obmorskih krajih, uporabilo internet, 2003 Chart 14: What did 38% of tourists spending holidays in seaside resorts in Slovenia use the Internet for, 2003 za pridobitev informacij (splošnih, prometnih, turističnih) to get general, traffic and tourist information 63 % za plačilo prenočišča to pay for accommodation 4 % J za plačilo prevoza to pay for transport 5 % za rezervacijo prevoza to make transport reservation 9 % za rezervacijo prenočišča to book accommodation 19 % 6.3.4 Vtisi turistov, anketiranih v obmorskih krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so turisti v obmorskih krajih največkrat ocenili kakovost okolja, urejenost kraja in kakovost gostinskih storitev. Največkrat pa so ostali neocenjeni: ponudba kulturnih prireditev, rekreativnih dejavnosti in različnih izletov ter možnosti za razvedrilo in zabavo. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: gostoljubnost prebivalstva, osebna varnost med bivanjem v Sloveniji in možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največkrat so negativne ocene (1 in 2) dobili elementi: možnosti za nakupovanje, ponudba kulturnih prireditev in kakovost cest in storitve ob cestah. 6.3.4 Impressions of tourists interviewed in seaside resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer In evaluating the elements of the tourist offer, tourists in seaside resorts most often rated quality of environment, orderly nature of the resort and the quality of food at hotels and restaurants. Least frequently evaluated were choice of cultural events, of recreational activities, of excursions and options for entertainment and amusement. The best rated (5 points) were quality of environment, the hospitality of the locals, the feeling of personal safety during the stay in Slovenia and the possibility of communicating in foreign languages. The worst rated (1 and 2 points) were shopping opportunities, choice of cultural events and the quality of roads and roadside services. Tabela 118: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili turisti, anketirani v obmorskih krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 118: Structure of elements of the tourist offer evaluated by tourists interviewed in seaside resorts on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 36,8 48,2 (9,8) (4,7) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 27,8 49,8 14,8 ((2,2)) (5,1) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 13,0 37,6 32,1 (6,4) (10,1) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 1 8,1 37,6 22,6 (5,4) 1 5,5 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 13,5 34,1 19,6 (4,2) 27,9 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev (7,9) 20,9 22,9 (8,0) 38,9 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 13,0 34,1 17,3 (4,4) ((1,7)) 29,5 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 12,6 36,8 22,5 (5,6) ((1,7)) 20,8 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 12,1 36,5 25,5 (8,5) 16,4 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 31,8 34,0 1 0,9 ((2,4)) 20,7 Suitability for family holidays Mir in tišina 31,4 37,7 17,1 (4,5) (8,2) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 40,2 39,3 (9,7) (9,4) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 39,3 36,9 12,4 ((1,9)) (8,7) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 39,9 42,9 (8,3) (8,3) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 30,0 49,6 1 3,0 (6,7) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 23,9 50,9 17,6 (6,1) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 17,8 45,4 21,3 ((3,3)) 11,7 The price-quality ratio 6.3.5 Izdatki turistov, anketiranih v obmorskih krajih Povprečno dnevno je turist, anketiran v obmorskih krajih, porabil 22 028 tolarjev, če je bival v hotelu 23 399 tolarjev, če pa v kampu 10 547 tolarjev. Povprečno dnevno so največ porabili turisti iz Italije (36 869 SIT) in Hrvaške (26 499 SIT). Nadpovprečno dnevno porabo so imeli turisti, stari od 60 do 64 let. 58 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, je svoje račune poravnavalo s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji. Kot pri ostalih vrstah krajev se je povečal delež plačnikov s kreditnimi karticami. 6.3.5 Expenditure of tourists interviewed in seaside resorts Tourists interviewed in seaside resorts spent on average 22,028 tolars per day. If they stayed in a hotel, they spent SIT 23,399 per day and if they stayed in camps SIT 10,547. Tourists from Italy and Croatia were the biggest spenders with SIT 36,869 and SIT 26,499 respectively. Tourists aged 60-64 spent more per day than tourists from other age groups did. 58% of tourists interviewed in seaside resorts paid their bills with tolars exchanged in Slovenia. As in other tourist resorts, the share of tourists of credit card users increased. Tabela 119: Struktura turistov v obmorskih krajih po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 119: Structure of tourists in seaside resorts by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 73,3 (2,2) 9,4 15,1 59,9 (4,2) 14.4 21.5 57,7 Tolars exchanged in Slovenia (4,9) Tolars brought along 12,0 Cash in foreign currency 25,4 Credit cards Ker je bil velik delež turistov, ki so bili v Sloveniji prvič, je nadpovprečno velik tudi delež turistov, ki so ocenili svoje stroške v Sloveniji za višje, kot so pred prihodom pričakovali. Because the share of tourists who have not visited Slovenia before was above average, the share of tourists who spent more than they expected to spend is also large. Tabela 120: Struktura turistov v obmorskih krajih po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 120: Structure of tourists in seaside resorts by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 71,0 69,2 71,4 73,3 Such as planned Večji od pričakovanih 24,8 25,7 19,8 1 9,7 Higher than planned Manjši od pričakovanih ((4,2)) 5,1 (8,9) (7,0) Lower than planned 6.4 Gorski kraji 6.4.1 Socialnodemografske značilnosti turistov v gorskih krajih Tudi v anketnem letu 2003 je v gorske kraje prišlo največ turistov iz Nemčije, sledita Velika Britanija in Nizozemska in šele na 4. mestu je Italija. 6.4 Mountain resorts 6.4.1 Sociodemographic characteristics of tourists in mountain resorts In 2003, most tourists in mountain resorts came from Germany, followed by United Kingdom and the Netherlands and only in the 4th place Italy. Tabela 121: Deleži tujih turistov, anketiranih v gorskih krajih, po državah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 121: Shares of foreign tourists interviewed in mountain resorts, by countries, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Nemčija 27,8 25,6 29,1 21,2 Germany Velika Britanija - 9,5 1 1 ,6 13,8 United Kingdom Nizozemska 1 0,6 12,7 8,5 13,4 The Netherlands Italija 25,9 1 6,1 1 3,3 11,1 Italy Avstrija 7,0 6,9 7,6 8,3 Austria Hrvaška 5,7 6,4 5,8 7,9 Croatia Češka republika 6,2 10,1 (5,3) Czech Republic Madžarska 3,7 2,1 (5,0) Hungary Francija (1,7) (2,0) France Švica ((1,2)) Switzerland Združene države (1,8) ((1,2)) United States Druge države 1 2,9 7,0 9,4 24,4 Other countries Starostna struktura turistov se je v gorskih krajih v primerjavi s predhodnimi anketnimi leti močno spremenila: za 14 odstotnih točk se je zmanjšal delež turistov, starih od 20 do 29 let, za 13 odstotnih točk se je povečal delež turistov, starih od 50 do 59 let. Compared to previous surveys, the age structure of tourists in mountain resorts changed a lot: the share of tourists aged 20-29 fell by 14 percentage points while the share of tourists aged 50-59 increased by 13 percentage points. Tabela 122: Struktura turistov v gorskih krajih po starostnih skupinah, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 122: Structure of tourists in mountain resorts by age groups, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 15-19 let (2,5) ((2,1)) (1,9) 15-19 years 20-29 16,5 13,5 18,6 (4,5) 20-29 30-39 26,0 22,1 20,3 31,0 30-39 40-49 25,1 22,1 23,9 17,6 40-49 50-59 22,3 20,3 16,4 29,6 50-59 60 + 7,6 19,9 18,9 (16,2) 60 + Skoraj tri četrtine turistov je bilo zaposlenih ali samozaposlenih. Ta delež je le malo večji od enakega deleža v obmorskih krajih in se je v primerjavi z letom 2000 skoraj ni povečal. Almost three quarters of tourists were employed or self-employed. This share is only slightly larger than the share for seaside resorts. The share is almost the same as the share in 2000. Tabela 123: Struktura turistov v gorskih krajih po zaposlitvenem statusu, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 123: Structure of tourists in mountain resorts by employment status, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Zaposleni, samozaposleni 76,5 66,8 71,5 71,7 Employed, self-employed Upokojenec, rentnik 1 0,4 1 9,6 1 9,8 1 6,2 Retired Student, dijak 9,8 (6,2) 6,5 8,4 Student or person in education Drugo (3,3) (7,4) (2,2) (3,6) Other V gorskih krajih je bil delež turistov iz zahtevnejših poklicnih skupin The share of tourists from more demanding groups of occupation is larger največji v primerjavi z obmorskimi ali zdraviliškimi kraji. than in seaside and health resorts. Tabela 124: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih ali upokojenih turistov v gorskih krajih, 1997, 2000 in 2003 Table 124: Occupational structure of employed, self-employed or retired tourists in mountain resorts, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Visoki uradnik, menedžer 1 0,9 1 4,4 1 5,0 Senior officials, managers Strokovnjak (inženir, profesor) 26,7 26,6 24,2 Professionals (engineers, professors) Tehnik, strokovni sodelavec 17,3 17,6 15,4 Technicians and associate professionals Uradnik 1 5,3 14,3 14,0 Clerks Delavec v storitvah, trgovini 9,8 9,2 15,0 Service and sales workers Delavec v industriji, obrti (6,3) (7,2) (6,1) Industry and craft workers Drugi poklici 13,6 10,7 10,2 Other occupations Tabela 125: Struktura turistov v gorskih krajih po njihovem življenjskem okolju, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 125: Structure of tourists in mountain resorts by their everyday environment, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Podeželje 25,5 21,9 27,8 20,1 Countryside Mesto z manj kot 200 000 prebivalci 41,3 38,9 33,5 31,2 City with less than 200,000 inhabitants Mesto z več kot 200 000 prebivalci 33,2 39,2 38,7 48,7 City with over 200,000 inhabitants Tudi struktura turistov glede na potovalno družbo se je v gorskih krajih v In addition, the structure of tourists as regards travelling company primerjavi z letom 2000 bistveno spremenila, v letu 2003 pa je skoraj changed mainly compared to 2000. In 2003 it is almost identical to the enaka strukturi v obmorskih krajih. structure of tourists in seaside resorts. Tabela 126: Struktura turistov v gorskih krajih po tem, ali so potovali sami ali v družbi, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 126: Structure of tourists in mountain resorts by travelling company, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Sam 9,8 1 9,0 1 6,5 25,7 Alone S partnerjem, partnerko 33,6 46,0 48,0 32,4 With partner Z družino ali drugimi sorodniki 35,8 20,1 1 8,0 (13,1) With family or other relatives S prijatelji 20,8 14,8 17,5 (16,3) With friends S kolegi iz službe oz. poslovnimi partnerji . (12,5) With work colleagues or business partners 6.4.2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v gorskih krajih 81,5 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, je v Slovenijo prišlo na počitnice, 6 % anketiranih pa je v slovenskih gorskih krajih prenočilo na poti v neko drugo državo. V letu 2003 sta se v primerjavi z letom 2000 zmanjšala deleža poslovnih in tranzitnih turistov. 6.4.2 Data on arrival and stay of tourists in mountain resorts 81.5% of tourists in mountain resorts came to Slovenia to spend holidays and 6% stopped in mountain resorts on their way to some other country. Compared to 2000 the shares of business and transit tourists decreased. Tabela 127: Struktura turistov v gorskih krajih po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997, 2000 in 2003 Table 127: Structure of tourists in mountain resorts by main reason for coming to Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Počitnice in obiski sorodnikov in prijateljev Poslovni in izobraževalni razlogi Tranzit Drugo 79,8 7,9 9,9 (2,5) 71,9 11,5 15,3 ((1,3)) 83,4 Holidays and visiting relatives and friends 10,0 Business and educational reasons ((6,5)) Transit . Other reasons Delež turistov, ki so pripotovali z letalom, je znašal 19,2 %. K povečanju The share of tourists travelling by air was 19.2%. British tourists tega deleža v primerjavi z letom 2000 so v glavnem doprinesli britanski contributed most to the increase of this share compared to 2000. turisti. Tabela 128: Struktura turistov v gorskih krajih po vrsti prevoznega sredstva, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 128: Structure of tourists in mountain resorts by means of transport, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Avto, kombi 74,5 60,9 57,3 61,3 Car, van Avtodom - 7,4 7,4 (7,1) Campervan Avtobus 12,1 18,9 11,3 7,7 Bus, coach Motorno kolo (2,5) ((1,1)) (4,9) (2,7) Motorcycle Letalo 8,9 8,6 15,6 19,2 Plane Drugo (2,0) (3,1) (3,4) Other Struktura turistov po načinu prehranjevanja je v gorskih krajih drugačna kot v drugih vrstah krajev: kar 18,9 % turistov je kombiniralo prehranjevanje v gostinskih lokalih z lastno pripravo hrane, 13,1 % pa jih je samih pripravljalo jedi. V primerjavi z letom 2000 se je povečal delež turistov, ki so se prehranjevali v nastanitvenem objektu ali sami pripravljali hrano in zmanjšal delež tistih, ki so se prehranjevali v gostinskih lokalih. The structure of tourists by taking of meals is different in mountain resorts than in other resorts. 18.9% of tourists combined eating in restaurants with own cooking and 13.1% prepared their own meals. Compared to 2000, the share of tourists eating in the accommodation establishment or cooking for themselves increased. The share of tourists eating in restaurants decreased. Tabela 129: Struktura turistov v gorskih krajih po načinu prehranjevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 129: Structure of tourists in mountain resorts by taking of meals, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 V nastanitvenem objektu V gostinskih lokalih Lastna priprava hrane Kombinirano: lastna priprava in v gostinskih lokalih 43,0 17,8 12,8 26,3 39.4 28,7 8,4 23.5 47,7 In the accommodation establishment 20,4 In restaurants 13,1 Own cooking 18,9 In restaurants and own cooking Povprečno število prenočitev je znašalo v gorskih krajih 6,0 prenočitve. 13 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, je prenočilo samo eno noč, 34 % pa dve ali tri. The average number of nights spent in mountain resorts is 6.0. 13% of tourists interviewed in mountain resorts spent only one night and 34% spent two or three nights. Tabela 130: Struktura turistov po številu prenočitev v gorskih krajih, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 130: Structure of tourists by number of overnight stays in mountain resorts, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 1-3 65,5 51,9 51,3 46,5 4-7 21,1 32,9 27,5 31,1 8-10 (3,5) 4,7 7,0 7,8 11-14 4,8 6,3 9,7 9,6 15+ 5,1 4,2 4,4 (5,0) 6.4.3 Podatki o prihodu in bivanju počitniških turistov v gorskih krajih Za počitniške turiste v gorskih krajih so bili pri odločitvi za počitnice v Sloveniji najpomembnejši motivi: naravne lepote Slovenije, možnosti za mir in počitek, podnebne razmere Slovenije ter rekreativne dejavnosti. V primerjavi z letom 2000 so turisti v gorskih krajih navedli več motivov, vrstni red in deleži motivov so niso spremenili, vendar pa je bil tudi leta 2003 najpomembnejši motiv naravne lepote Slovenije. 6.4.3 Data on arrival and stay of holidaymakers in mountain resorts For holidaymakers in mountain resorts the most important motives for deciding to spend holidays in Slovenia were natural features, opportunity for rest and tranquillity, climate and recreational activities. Compared to 2000, more motives were stated. The order and shares of motives did not change but natural features remained the most important motive. Tabela 131: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi turistov, anketiranih v gorskih krajih, za počitnice v Sloveniji, 1997, 2000 in 2003 Table 131: Shares of motives by importance for decision of tourists interviewed in mountain resorts to spend holidays in Slovenia, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 Naravne lepote Možnosti za mir, počitek Podnebne razmere Rekreativne dejavnosti Cene Kulturne znamenitosti in prireditve Varna država Bližina turistovega bivališča Igre na srečo Možnosti za zabavo Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Nakupovanje Drugi motivi 56,8 (4,5) 14.0 11.1 ((1,4)) (3,9) (4,1) 31,9 21,1 16,0 9,8 7.1 6.2 (2,5) (1,5) (1,4) (1,8) 31,1 18,4 17,7 7.6 6.7 6,2 4,6 (2,8) (1,3) (1,2) (1,7) Natural features Opportunity for rest and tranquillity Climate Recreational activities Prices Cultural features and events Its reputation as a safe country Vicinity of tourist's residence Gambling Possibilities for entertainment Medical services at health resorts Non-medical services at health resorts Shopping Other motives 68,6 % turistov se pri organizaciji svojih počitnic v Sloveniji ni obrnilo na turistične agencije. 45,6 % teh turistov si je samih rezerviralo prenočišče v nastanitvenih objektih, kar 52,5 % jih je pripotovalo brez vnaprejšnje rezervacije prenočišča. 57 % turistov, ki so jim turistične agencije pomagale pri organizaciji počitnic v Sloveniji, je imelo počitniški paket, ostalim pa so agencije organizirale le prenočevanje. Največ (30,8 %) turistov, anketiranih v gorskih krajih, se je za počitnice v Sloveniji odločilo v času pred 1 do 3 meseci pred načrtovanim odhodom. 68.6% of tourists did not contact travel agencies to help them organise their holidays in Slovenia, 45.6% of them booked accommodation themselves, 52.5% travelled without prior booking. 57%) of tourists who contacted travel agencies bought package tours, and the rest only used the agencies to organise their accommodation. Most tourists in mountain resorts (30.8%) decided to spend their holidays in Slovenia between 1 and 3 months ago before the planned departure. Tabela 132: Struktura počitniških turistov v gorskih krajih glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 132: Structure of holidaymakers in mountain resorts by the time from taking the decision on spending holidays in Slovenia and actual arrival to Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Pred manj kot 1 mesecem 35,4 32,7 35,4 25,0 Less than a month ago Pred 1 do 3 meseci 25,8 32,1 28,9 30,8 Between 1 and 3 months ago Pred 3 do 6 meseci 11,1 14,8 20,3 20,7 Between 3 and 6 months ago Pred več kot 6 meseci 27,7 20,4 15,4 23,5 Over 6 months ago 35,2 % turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo na podlagi osebnih izkušenj in 26,8 % na priporočila sorodnikov in prijateljev. 35.2% of tourists decided to spend holidays in Slovenia on the basis of personal experience and 26.8% on the basis of recommendations from relatives or friends. Tabela 133: Struktura počitniških turistov v gorskih krajih glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 133: Structure of holidaymakers in mountain resorts by source of information on the possibility to spend holidays in Slovenia, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 Osebne izkušnje 45,2 38,0 39,7 35,2 Personal experience Priporočila sorodnikov ali prijateljev 27,3 28,7 28,4 26,8 Recommendations from relatives or friends Propagandno gradivo, plakati, oglasi 4,8 10,6 8,1 (5,0) Advertising material, posters, advertisements Mediji (časopisi, RTV, filmi, internet) 6,1 (3,7) 8,1 19,4 Mass media (newspapers, radio, TV, films, Internet) Potovalne agencije 6,6 8,7 10,0 (9,1) Travel agencies Razstave, sejmi ((1,6)) ((1,2)) Exhibitions, fairs Drugo 8,4 9,0 (4,8) (4,3) Other 39 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, je pri organizaciji svojih počitnic uporabilo internet, kar je v primerjavi z zdraviliškimi ali obmorskimi kraji največji delež. 67 % tistih, ki so uporabili internet, so v glavnem iskali informacije o Sloveniji. 42,3 % počitniških turistov, anketiranih v gorskih krajih, je bilo v Sloveniji prvič na počitnicah, v kraju, kjer so bili anketirani, pa jih je bilo prvič 55,9 %. V primerjavi z letom 2000 je manjši delež turistov, ki so bili prvič v Sloveniji ali v kraju anketiranja. 39% of tourists interviewed in mountain resorts used the Internet to organise holidays. Compared to health and seaside resorts, this is the largest share. 67% of those who used the Internet only looked for information on Slovenia. 42.3% of holidaymakers interviewed in mountain resorts spent their holidays in Slovenia for the first time and 55.9% were for the first time in the place of interview. Compared to 2000, the share of tourists visiting Slovenia or the place of interview for the first time decreased. Tabela 134: Struktura počitniških turistov glede na to, kolikokrat so bili že na počitnicah v Sloveniji in v gorskem kraju, kjer so bili anketirani, 2000 in 2003 Table 134: Structure of holidaymakers by how many times they spent their holidays in Slovenia and in the mountain resort where they were interviewed, 2000 and 2003 % V Sloveniji In Slovenia V kraju anketiranja In the place of interview 1997 2000 2003 1997 2000 2003 Prvič 41,9 46,5 42,3 59,7 63,4 55,9 First time 1-2-krat 28,5 22,4 28,8 25,0 20,9 25,9 1-2 times 3-5-krat 13,8 15,8 15,3 6,6 (6,6) 9,4 3-5 times 6-9-krat 4,9 (3,9) (4,8) (3,9) (2,7) ((2,4)) 6-9 times 10-19-krat 7,2 (7,0) (5,7) (3,5) (3,3) (4,1) 10-19 times 20- in večkrat (3,8) (4,3) (3,2) ((1,3)) (3,2) ((2,2)) 20 times or more 6.4.4 Vtisi turistov, anketiranih v gorskih krajih, o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so turisti v gorskih krajih največkrat ocenili kakovost okolja, urejenost kraja, mir in tišino ter možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največkrat pa so ostali neocenjeni: ponudba kulturnih prireditev, različnih izletov, rekreativnih dejavnosti ter možnosti za razvedrilo in zabavo. Največ pozitivnih točk (5) so dobili naslednji elementi: kakovost okolja, osebna varnost med bivanjem v Sloveniji, mir in tišina ter gostoljubnost prebivalstva. Največkrat pa so negativne ocene (1 in 2) dobili elementi: možnosti za nakupovanje, ponudba kulturnih prireditev in možnosti za razvedrilo in zabavo. 6.4.4 Impressions of tourists interviewed in mountain resorts on staying in Slovenia and their evaluation of our tourist offer In evaluating the elements of the tourist offer, tourists in mountain resorts most often rated quality of the environment, orderly nature of the resort, peace and tranquility, and possibility of communicating in foreign languages. Least frequently evaluated were choice of cultural events, of excursions, of recreational activities and options for entertainment and amusement. The best rated (5 points) were the quality of the environment, the feeling of personal safety during the stay in Slovenia, peace and tranquillity, and the hospitality of the locals. The worst rated (1 and 2 points) were shopping opportunities, choice of cultural events and options for entertainment and amusement. Tabela 135: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili turisti, anketirani v gorskih krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 2003 Table 135: Structure of elements of the tourist offer evaluated by tourists interviewed in mountain resorts on the basis of their impressions about Slovenia, 2003 % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negative Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 61,2 29,0 (3,3) (6,0) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 45,2 42,7 (4,7) (6,7) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 15,3 38,3 31,4 (3,0) . 10,9 Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 24,2 39,2 1 4,2 (3,9) . 1 8,3 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 18,0 35,2 15,7 ((1,9)) . 29,3 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 10,0 25,7 20,1 (4,4) . 39,5 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 20,7 34,6 14,7 ((2,5)) . 27,3 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 11,0 30,5 26,3 (4,0) . 27,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 10,9 31,0 29,4 (4,7) ((1,8)) 22,2 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 30,4 38,3 9,0 21,1 Suitability for family holidays Mir in tišina 50,2 33,4 (7,2) 8,7 Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 45,3 35,4 (5,8) ((1,4)) . 12,1 Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 38,7 36,0 11,6 (3,0) . 10,0 Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 51,3 31,4 (5,3) 11,5 Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 33,5 43,4 9,3 ((1,7)) . 12,1 Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 27,9 43,6 14,6 12,8 Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 26,2 43,8 16,7 (2,8) . 10,5 The price-quality ratio 6.4.5 Izdatki turistov, anketiranih v gorskih krajih Povprečno dnevno je turist, anketiran v gorskih krajih, porabil 15 013 tolarjev, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev najmanjša povprečna poraba na dan na osebo. Če je turist bival v hotelu, je porabil povprečno dnevno 19 727 tolarjev, če pa v kampu 7 537 tolarjev. Povprečno dnevno so največ porabili turisti iz Avstrije (22 710 SIT) in Italije (20 951 SIT). Povprečno dnevno so največ porabili turisti, stari od 60 do 64 let, najmanj pa stari od 20 do 29 let. 51 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, je svoje račune poravnavalo s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji, kar je med največjimi deleži v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. Delež je padel za 13 odstotnih točk. Četrtina turistov je plačevala s kreditnimi karticami, ta delež pa je najmanjši v primerjavi z enakimi deleži v drugih vrstah krajev. 6.4.5 Expenditure of tourists interviewed in mountain resorts Tourists interviewed in mountain resorts spent on average 15,013 tolars per day. Compared to other resorts this is the smallest daily consumption. If they stayed in a hotel, they spent SIT 19,727 per day and if they stayed in camps SIT 7,537. Tourists from Austria and Italy were the biggest spenders with SIT 22,710 and SIT 20,951 respectively. Tourists aged 60-64 were the biggest spenders and tourists aged between 20-29 spent the least. 51% of tourists interviewed in mountain resorts paid their bills with tolars exchanged in Slovenia, which is among the largest shares compared to other resorts. The share decreased by 13 percentage points. A fourth of tourists used credit cards to settle their bills. This share is the smallest compared to other resorts. Tabela 136: Struktura turistov v gorskih krajih po načinu plačevanja, 1997, 2000 in 2003 Table 136: Structure of tourists in mountain resorts by method of payment, 1997, 2000 and 2003 % 1997 2000 2003 S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji S seboj prinesenimi tolarji Z gotovino v tuji valuti S kreditnimi karticami 69,6 3,4 9,9 17,1 64,1 (3,1) 12,4 20,4 50,9 Tolars exchanged in Slovenia (5,5) Tolars brought along 18,3 Cash in foreign currency 25,2 Credit cards Tabela 137: Struktura turistov v gorskih krajih po oceni pričakovanih stroškov, 1994, 1997, 2000 in 2003 Table 137: Structure of tourists in mountain resorts by evaluation of planned expenses, 1994, 1997, 2000 and 2003 % 1994 1997 2000 2003 V mejah pričakovanja 72,1 74,2 77,9 77,8 Such as planned Večji od pričakovanih 21,2 20,9 12,2 16,3 Higher than planned Manjši od pričakovanih (6,7) 4,9 9,9 (5,9) Lower than planned 7. TABELARNI PREGLED O TURISTIH IN NJIHOVEM BIVANJU V SLOVENIJI PO NEKATERIH DRŽAVAH IN VRSTAH KRAJEV TABULAR OVERVIEW OF TOURISTS AND THEIR STAY IN SLOVENIA BY SELECTED COUNTRIES AND TYPES OF RESORTS 1. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in državah, 2003 Foreign tourists by socioeconomic characteristics and countries, 2003 % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL Življensko okolje Everyday environment podeželje 18,4 27,0 17,0 21,0 (25,7) (14,1) 16,0 countryside mesto z manj kot 200 000 prebivalci 33,2 24,8 (36,5) 41,3 32,9 43,8 34,9 27,7 city with less than 200,000 inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 48,4 48,3 57,4 41,7 46,1 (30,5) 51,0 56,2 city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 60,9 57,7 58,7 63,0 60,1 62,7 55,8 63,0 male ženski 39,1 42,3 41,3 37,0 39,9 37,3 44,2 37,0 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (1,0) 15 - 19 20 - 29 5,2 ((8,9)) ((4,1)) ((6,1)) ((5,4)) (8,0) 20 - 29 30 - 39 29,5 26,9 (35,8) 28,8 24,5 (29,0) 32,2 32,3 30 - 39 40 - 49 19,5 (20,0) (24,4) 21,5 16,2 (15,6) ((9,3)) 23,1 40 - 49 50 - 59 29,0 25,7 (20,2) 27,1 32,7 39,4 31,8 27,5 50 - 59 60 - 64 7,9 (7,1) (10,8) (12,5) ((9,6)) (4,5) 60 - 64 65 + 7,9 (17,2) (7,2) (10,4) ((5,4)) (10,7) (3,5) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 73,3 67,5 78,7 73,2 67,1 77,5 66,3 79,7 employed, self-employed upokojenec, rentnik 15,9 26,2 ((8,6)) 18,7 23,2 ((9,7)) (20,6) (6,5) retired študent, dijak 7,1 ((3,5)) ((10,4)) (5,4) (6,3) ((6,8)) (10,2) (8,6) student or person in education drugo 3,8 ((2,6)) ((3,5)) ((6,0)) (5,2) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 15,7 (13,6) ((11,4)) (10,8) (12,2) ((12,5)) (20,6) 22,9 senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 22,1 (20,7) (30,0) (14,9) 16,0 (16,7) 37,9 26,9 professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 15,1 (15,9) (18,2) (12,7) 20,0 (14,7) (12,5) 13,3 technicians, tehnical adviser uradnik 15,3 (16,9) ((13,0)) 24,3 (13,3) (18,4) (16,8) (9,0) clerks delavec v storitvah, trgovini 12,8 (13,7) ((10,0)) (12,0) 16,1 (24,9) 11,1 retail or service worker delavec v industriji, obrti 7,9 (8,6) ((11,2)) (11,5) (7,0) (7,8) worker in industry and small business drugi poklici 11,0 (10,7) (13,9) 15,4 ((9,5)) ((6,9)) (9,0) other occupations Način potovanja Travelling sam 22,5 28,7 (26,6) 19,2 17,3 ((8,5)) (23,2) 27,9 alone s partnerjem, partnerko 37,1 36,5 (27,4) 37,2 50,2 43,3 52,6 24,5 with partner z družino ali drugimi sorodniki 18,8 (18,9) (19,0) 22,9 14,2 (30,8) ((8,2)) 19,1 with family or other relatives s prijatelji 13,1 (11,0) (14,4) 16,9 (10,3) (12,5) (12,0) 13,6 with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 8,5 ((4,9)) ((12,6)) ((3,8)) (7,9) 14,9 business partners 1. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in državah, 2003 (nadaljevanje) Foreign tourists by socioeconomic characteristics and countries, 2003 (continued) % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 12,3 6,4 18,2 18,8 7,5 8,6 28,2 TOTAL Življensko okolje Everyday environment podeželje 100 19,2 (3,7) 12,6 32,5 (6,7) 10,3 15,1 countryside mesto z manj kot 200 000 prebivalci 100 10,8 8,0 24,2 22,1 6,9 6,6 21,5 city with less than 200,000 inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 100 9,7 6,1 17,7 22,4 (3,2) 8,8 32,1 city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 100 11,7 6,2 18,8 18,5 7,7 7,9 29,2 male ženski 100 13,3 6,8 17,2 19,1 7,1 9,8 26,7 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (100) 15 - 19 20 - 29 100 ((11,1)) ((14,5)) ((8,9)) ((9,0)) (43,4) 20 - 29 30 - 39 100 11,2 (7,8) 17,7 15,6 (7,4) 9,4 30,9 30 - 39 40 - 49 100 (12,7) (8,1) 20,1 15,6 (6,0) ((4,1)) 33,4 40 - 49 50 - 59 100 10,9 (4,5) 17,0 21,2 10,2 9,5 26,8 50 - 59 60 - 64 100 (11,1) (24,8) (29,9) ((10,6)) (16,0) 60 - 64 65 + 100 (26,6) (16,4) (24,6) ((5,1)) (11,6) (12,5) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 100 11,3 6,9 18,2 17,2 7,9 7,8 30,7 employed, self-employed upokojenec, rentnik 100 20,3 ((3,5)) 21,5 27,4 ((4,6)) (11,2) (11,5) retired študent, dijak 100 ((6,0)) ((9,4)) (14,0) (16,6) ((7,3)) (12,5) (34,2) student or person in education drugo 100 ((12,5)) ((17,0)) ((11,7)) (38,9) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 100 (11,2) ((4,5)) (12,8) (14,7) ((5,8)) (11,0) 39,9 senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 100 (12,1) (8,5) (12,6) 13,7 (5,5) 14,4 33,1 professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 100 (13,6) (7,6) (15,7) 25,1 (7,1) (6,9) 24,0 technicians, tehnical adviser uradnik 100 (14,3) ((5,3)) 29,7 (16,5) (8,8) (9,2) (16,1) clerks delavec v storitvah, trgovini 100 (13,9) ((4,9)) (17,7) 24,0 (14,3) 23,8 retail or service worker delavec v industriji, obrti 100 (14,0) ((8,9)) (27,2) (16,7) (26,6) worker in industry and small business drugi poklici 100 (12,5) (23,5) 26,6 ((6,3)) ((5,2)) (22,4) other occupations Način potovanja Travelling sam 100 15,7 (7,6) 15,5 14,5 ((2,8)) (8,9) 35,0 alone s partnerjem, partnerko 100 12,1 (4,7) 18,2 25,4 8,7 12,2 18,6 with partner z družino ali drugimi sorodniki 100 (12,4) (6,5) 22,1 14,2 (12,3) ((3,8)) 28,7 with family or other relatives s prijatelji 100 (10,4) (7,0) 23,5 (14,7) (7,1) (7,9) 29,3 with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 100 ((7,1)) ((9,5)) ((8,1)) (17,4) 49,6 business partners 2. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in vrstah krajev, 2003 Foreign tourists by socioeconomic characteristics and type of tourist resort, 2003 % Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 TOTAL Država po potnem listu Country of passport Avstrija 12,3 (9,9) 29,5 13,2 8,3 (7,6) Austria Hrvaška 6,4 (5,0) (10,0) (4,6) 7,9 ((4,8)) Croatia Italija 18,2 (11,1) (17,3) 23,9 11,1 36,7 Italy Nemčija 18,8 (13,1) (16,8) 21,9 21,2 (16,3) Germany Nizozemska 7,5 (6,2) ((6,5)) ((2,8)) 13,4 ((3,9)) The Netherlands Velika Britanija 8,6 (8,2) (8,4) 13,8 United Kingdom druge države 28,2 46,4 (18,1) 25,3 24,4 27,9 other countries Življensko okolje Everyday environment podeželje 18,4 (12,1) 20,6 21,0 20,1 (15,8) countryside mesto z manj kot 200 000 prebivalci 33,2 30,1 41,7 37,3 31,2 26,1 city with less than 200,000 inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 48,4 57,7 37,8 41,7 48,7 58,1 city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 60,9 61,6 62,2 62,0 59,2 60,9 male ženski 39,1 38,4 37,8 38,0 40,8 39,1 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (1,0) 15 - 19 20 - 29 5,2 (8,5) ((4,1)) (5,0) (4,5) ((3,7)) 20 - 29 30 - 39 29,5 35,9 20,6 30,5 31,0 23,6 30 - 39 40 - 49 19,5 23,4 (18,6) 17,9 17,6 22,6 40 - 49 50 - 59 29,0 24,5 25,8 31,5 29,6 32,0 50 - 59 60 - 64 7,9 ((3,6)) (12,6) (6,4) (7,4) (13,4) 60 - 64 65 + 7,9 ((2,5)) (17,9) (7,4) 8,8 ((4,6)) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 73,3 85,2 65,5 70,3 71,7 73,8 employed, self-employed upokojenec, rentnik 15,9 (4,9) 28,3 14,8 16,2 20,5 retired študent, dijak 7,1 (7,8) ((4,2)) (8,4) 8,4 student or person in education drugo 3,8 (6,6) (3,6) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 15,7 22,2 (9,5) 15,6 15,0 (14,7) senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 22,1 29,4 (19,3) 17,7 24,2 (17,5) professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 15,1 17,0 (18,0) (11,5) 15,4 (15,5) technicians, tehnical adviser uradnik 15,3 (10,6) (14,7) 15,0 14,0 26,0 clerks delavec v storitvah, trgovini 12,8 (10,2) (12,2) 16,0 15,0 ((5,5)) retail or service worker delavec v industriji, obrti 7,9 ((4,6)) (11,7) (10,7) (6,1) (8,5) worker in industry and small business drugi poklici 11,0 (6,0) (14,5) 13,5 10,2 (12,1) other occupations Način potovanja Travelling sam 22,5 42,6 21,3 16,2 15,5 25,7 alone s partnerjem, partnerko 37,1 15,4 41,6 42,5 45,1 32,4 with partner z družino ali drugimi sorodniki 18,8 (11,0) 22,4 21,8 21,6 (13,1) with family or other relatives s prijatelji 13,1 (11,5) (11,8) 12,9 13,5 (16,3) with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 8,5 19,5 (6,7) (4,4) (12,5) business partners 2. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Foreign tourists by socioeconomic characteristics and type of tourist resort, 2003 (continued) % Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. krajii Other tour. resorts SKUPAJ 100 17,9 12,3 24,6 32,7 12,4 TOTAL Država po potnem listu Country of passport Avstrija 100 (14,5) 29,5 26,4 22,1 (7,7) Austria Hrvaška 100 (14,1) (19,1) (17,5) 40,1 ((9,2)) Croatia Italija 100 (11,0) (11,7) 32,4 19,9 25,0 Italy Nemčija 100 (12,5) (11,0) 28,8 36,9 (10,8) Germany Nizozemska 100 (14,9) ((10,7)) ((9,1)) 58,7 ((6,5)) The Netherlands Velika Britanija 100 (17,1) (23,9) 52,3 United Kingdom druge države 100 29,5 (7,9). 22,1 28,3 12,3 other countries Življensko okolje Everyday environment podeželje 100 (11,8) 13,7 28,1 35,7 (10,7) countryside mesto z manj kot 200 000 prebivalci 100 16,3 15,4 27,7 30,8 9,8 city with less than 200,000 inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 100 21,4 9,6 21,2 32,9 14,9 city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 100 18,1 12,6 25,1 31,8 12,4 male ženski 100 17,6 11,9 23,9 34,2 12,4 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (100) 15 - 19 20 - 29 100 (29,6) ((9,7)) (23,6) (28,3) ((8,8)) 20 - 29 30 - 39 100 21,8 8,6 25,4 34,3 9,9 30 - 39 40 - 49 100 21,5 (11,8) 22,7 29,6 14,4 40 - 49 50 - 59 100 15,2 11,0 26,8 33,4 13,7 50 - 59 60 - 64 100 ((8,3)) (19,7) (20,1) (30,8) (21,1) 60 - 64 65 + 100 ((5,7)) (27,8) (23,0) 36,3 ((7,2)) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 100 20,9 11,0 23,6 32,0 12,5 employed, self-employed upokojenec, rentnik 100 (5,5) 22,0 22,9 33,5 16,1 retired študent, dijak 100 (19,7) ((7,2)) (29,3) 39,1 student or person in education drugo 100 (42,5) (31,1) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 100 25,7 (7,8) 23,3 30,9 (12,3) senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 100 24,1 (11,3) 18,9 35,3 (10,4) professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 100 20,4 (15,4) (17,8) 32,9 (13,5) technicians, tehnical adviser uradnik 100 (12,5) (12,4) 23,1 29,6 22,3 clerks delavec v storitvah, trgovini 100 (14,4) (12,4) 29,5 38,0 ((5,7)) retail or service worker delavec v industriji, obrti 100 ((10,5)) (19,0) (31,8) (24,6) (14,1) worker in industry and small business drugi poklici 100 (9,9) (17,0) 28,7 30,0 (14,5) other occupations Način potovanja Travelling sam 100 34,0 11,6 17,7 22,5 14,2 alone s partnerjem, partnerko 100 7,5 13,8 28,2 39,7 10,8 with partner z družino ali drugimi sorodniki 100 (10,5) 14,7 28,5 37,7 (8,7) with family or other relatives s prijatelji 100 (15,7) (11,0) 24,2 33,7 (15,4) with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 100 41,2 (19,4) (16,9) (18,2) business partners 3. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 2003 Foreign tourists by socioeconomic characteristics and main reason for coming in Slovenia, 2003 % Skupaj Total Počitnice Holidays Obisk sorodnikov, prijateljev Visiting relatives, friends Poslovni razlogi, konference, kongresi Business reasons, conferences, congresses Izobraževalni razlogi Education al reasons Tranzit Transit Drugi razlogi Other reasons SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 84,0 78,7 93,9 100,0 100,0 83,6 . hotels - total kampi - skupaj 16,0 21,3 - - (16,4) - campsites - total Država po potnem listu Country of passport Avstrija 12,3 12,9 (11,0) ((20,0)) ((8,2)) . Austria Hrvaška 6,4 5,0 ((15,8)) (9,8) ((8,8)) - Croatia Italija 18,2 21,6 ((14,0)) (9,2) (14,0) - Italy Nemčija 18,8 19,7 ((12,6)) 17,2 ((14,8)) (19,1) - Germany Nizozemska 7,5 8,3 ((4,8)) ((9,6)) . The Netherlands Velika Britanija 8,6 9,8 ((12,8)) (5,4) . - United Kingdom druge države 28,2 22,7 (31,3) 42,6 (42,4) 36,6 . other countries Življensko okolje Everyday environment podeželje 18,4 21,2 ((20,2)) (6,7) (21,0) . countryside mesto z manj kot 200 000 33,2 34,6 (31,2) 26,6 ((25,7)) 39,4 . city with less than 200,000 prebivalci inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 48,4 44,2 (48,6) 66,7 (62,7) 39,7 . city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 60,9 58,7 (56,2) 71,3 (56,7) 61,2 . male ženski 39,1 41,3 (43,8) 28,7 (43,3) 38,8 . female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (1,0) (1,3) - . - 15 - 19 20 - 29 5,2 5,7 20 - 29 30 - 39 29,5 28,1 (29,2) 35,4 (33,2) (28,9) . 30 - 39 40 - 49 19,5 16,1 ((17,1)) 28,8 (27,6) (26,2) . 40 - 49 50 - 59 29,0 29,3 (23,1) 30,2 ((24,7)) (29,0) . 50 - 59 60 - 64 7,9 8,8 ((11,7)) ((2,9)) (10,3) . 60 - 64 65 + 7,9 10,7 ((12,7)) . - 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 73,3 67,6 (65,0) 95,7 (74,6) 79,0 . employed, self-employed upokojenec, rentnik 15,9 20,2 (23,8) - (10,4) . retired študent, dijak 7,1 8,0 ((20,1)) ((7,9)) . student or person in educatio drugo 3,8 4,2 other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 15,7 13,5 ((14,0)) 30,0 ((5,6)) - senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 22,1 20,3 ((14,4)) 32,5 ((35,4)) (13,6) . professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 15,1 13,0 ((17,6)) 15,5 ((31,2)) (25,6) - technicians, tehnical adviser uradnik 15,3 17,4 ((20,7)) ((3,5)) (24,1) . clerks delavec v storitvah, trgovini 12,8 14,7 (7,1) ((11,0)) - retail or service worker delavec v industriji, obrti 7,9 8,3 ((4,3)) (13,9) - worker in industry and small business drugi poklici 11,0 12,7 ((13,5)) (7,3) ((6,1)) . other occupations Način potovanja Travelling sam 22,5 12,2 (25,0) 57,7 (54,0) (22,5) . alone s partnerjem, partnerko 37,1 47,6 (37,2) - 40,3 . with partner z družino ali drugimi sorodniki 18,8 23,4 (27,3) - (22,0) - with family or other relatives s prijatelji 13,1 15,9 ((18,2)) (13,4) . with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 8,5 ((0,9)) 39,7 (27,8) business partners 3. Tuji turisti po socioekonomskih značilnostih in osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 2003 (nadaljevanje) Foreign tourists by socioeconomic characteristisc and main reason for coming in Slovenia, 2003 (continued) % Skupaj Total Počitnice Holidays Obisk sorodnikov, prijateljev Visiting relatives, friends Poslovni razlogi, konference, kongresi Business reasons, conferences, congresses Izobraževalni razlogi Education al reasons Tranzit Transit Drugi razlogi Other reasons SKUPAJ 100 67,9 3,7 16,8 3,1 8,2 . TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 100 63,6 4,1 20,1 3,7 8,2 . hotels - total kampi - skupaj 100 90,2 - - (8,4) - campsites - total Država po potnem listu Country of passport Avstrija 100 71,2 (15,1) ((5,1)) ((5,4)) . Austria Hrvaška 100 53,3 ((9,0)) (25,8) ((11,2)) - Croatia Italija 100 80,7 ((2,8)) (8,5) (6,3) - Italy Nemčija 100 71,3 ((2,5)) 15,4 ((2,5)) (8,4) - Germany Nizozemska 100 75,4 ((10,7)) ((10,5)) . The Netherlands Velika Britanija 100 76,8 ((5,5)) (10,6) . - United Kingdom druge države 100 54,5 (4,1) 25,4 (4,7) 10,6 . other countries Življensko okolje Everyday environment podeželje 100 70,8 (3,5) 13,5 ((2,4)) 9,7 . countryside mesto z manj kot 200 000 100 61,9 (3,7) 23,2 (4,0) 6,7 . city with less than 200,000 prebivalci inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 100 78,2 ((4,0)) (6,2) (9,4) . city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 100 65,4 (3,4) 19,7 (2,9) 8,2 . male ženski 100 71,7 (4,1) 12,4 (3,5) 8,2 . female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (100) (85,7) - . - 15 - 19 20 - 29 100 74,5 20 - 29 30 - 39 100 64,5 (3,6). 20,2 (3,5). (8,0) . 30 - 39 40 - 49 100 56,2 ((3,2)) 24,9 (4,4) (11,0) . 40 - 49 50 - 59 100 68,5 (2,9) 17,6 ((2,7)) (8,2) . 50 - 59 60 - 64 100 76,1 ((5,4)) ((6,1)) (10,7) . 60 - 64 65 + 100 91,6 ((5,8)) . - 65 + Status ekon. aktivnosti 100 66,9 3,7 18,4 (2,6) 8,2 . Employment status zaposlen, samozaposlen 100 62,6 (3,3) 22,0 (3,2) 8,8 . employed, self-employed upokojenec, rentnik 100 86,5 (5,5) - (5,4) . retired študent, dijak 100 76,5 ((8,9)) ((9,2)) . student or person in education drugo 100 74,9 other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 100 57,5 ((3,3)) 35,2 ((3,0)) - senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 100 61,3 ((2,4)) 27,1 ((4,2)) (5,1) . professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 100 57,6 ((4,2)) 18,9 ((5,4)) (13,9) - technicians, tehnical adviser uradnik 100 76,1 ((4,9)) ((4,2)) (13,0) . clerks delavec v storitvah, trgovini 100 77,3 (10,2) ((7,1)) - retail or service worker delavec v industriji, obrti 100 70,2 ((9,9)) (14,4) - worker in industry and small business drugi poklici 100 77,0 ((4,5)) (12,1) ((4,6)) . other occupations Način potovanja Travelling sam 100 36,8 (4,1) 43,2 (7,5) (8,2) . alone s partnerjem, partnerko 100 87,1 (3,7) - 8,9 . with partner z družino ali drugimi sorodniki 100 84,4 (5,3) - (9,6) - with family or other relatives s prijatelji 100 82,5 ((4,3)) (8,4) . with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 100 ((7,0)) 78,7 (10,2) business partners 4. Povprečno število tujih turistov, ki so skupaj potovali in med bivanjem skupaj porabljali sredstva ter povprečno število prenočitev tujih turistov v Sloveniji in kraju anketiranja, 2003 Average number of foreign tourists who traveled together and spent financial resources together, and average number of overnight stays of foreign tourists in Slovenia and in the place of interview, 2003 Povprečno število turistov Average number of tourists Povprečno število prenočitev Average number of overnight stays v Sloveniji in Slovenia v kraju anketiranja in the place of interview SKUPAJ 2,21 6,6 5,4 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 2,02 5,9 4,9 hotels - total kampi - skupaj 3,04 9,1 7,1 campsites - total Vrsta kraja Type of resort Ljubljana 1,75 4,6 3,0 Ljubljana zdraviliški kraji 2,09 7,5 6,6 health resorts obmorski kraji 2,03 7,6 6,8 seaside resorts gorski kraji 2,62 7,3 6,0 mountain resorts drugi tur. kraji 2,40 4,1 2,6 other tour. resorts Država po potnem listu Country of passport Avstrija 2,09 5,7 5,3 Austria Hrvaška 1,83 5,0 4,5 Croatia Italija 2,17 5,4 4,4 Italy Nemčija 2,14 7,0 6,0 Germany Nizozemska 2,86 8,2 6,9 The Netherlands Velika Britanija 2,12 8,8 6,7 United Kingdom druge države 2,23 6,7 5,0 other countries Življensko okolje Everyday environment podeželje 2,30 6,9 5,7 countryside mesto z manj kot 200 000 prebivalci 2,15 6,4 5,1 city with less than 200,000 inhabitants mesto z več kot 200 000 prebivalci 2,20 6,8 5,7 city with more than 200,000 inhabitants Spol Sex moški 2,21 6,3 5,3 male ženski 2,20 7,1 5,6 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (3,06) (6,5) (5,8) 15 - 19 20 - 29 2,49 6,1 4,4 20 - 29 30 - 39 2,23 6,3 5,0 30 - 39 40 - 49 2,16 6,1 5,0 40 - 49 50 - 59 2,19 6,8 5,6 50 - 59 60 - 64 2,08 6,6 5,9 60 - 64 65 + 2,15 8,4 7,6 65 + Status ekon.aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 2,21 6,4 5,1 employed, self-employed upokojenec, rentnik 2,06 7,4 6,7 retired študent, dijak 2,54 5,7 4,4 student or person in education drugo 2,35 9,8 9,0 other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 1,92 7,3 5,4 senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 2,24 6,6 5,3 professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 2,25 6,0 5,1 technicians, tehnical adviser uradnik 2,05 6,2 5,0 clerks delavec v storitvah, trgovini 2,22 6,7 5,2 retail or service worker delavec v industriji, obrti 2,16 5,8 5,1 worker in industry and small business drugi poklici 2,44 7,1 6,2 other occupations Način potovanja Travelling sam 1,00 4,8 4,0 alone s partnerjem, partnerko 2,00 6,9 5,6 with partner z družino ali drugimi sorodniki 3,56 7,0 5,7 with family or other relatives s prijatelji 3,24 6,9 5,5 with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 1,31 5,5 5,0 business partners Povprečno število tujih turistov, ki so skupaj potovali in med bivanjem skupaj porabljali sredstva ter povprečno število prenočitev tujih turistov v Sloveniji in kraju anketiranja, 2003 (nadaljevanje) Average number of foreign tourists who traveled together and spent financial resources together, and average number of overnight stays of foreign tourists in Slovenia and in the place of interview, 2003 (continued) Povprečno število turistov Average number of tourists Povprečno število prenočitev Average number of overnight stays v Sloveniji in Slovenia v kraju anketiranja in the place of interview 2,51 7,4 6,1 2,00 6,3 4,2 1,00 4,3 3,8 1,00 4,2 3,8 2,02 2,1 1,5 4,58 9,0 9,0 2,12 7,6 6,6 2,24 7,5 6,8 (2,54) (6,2) (2,7) 2,00 7,9 7,1 2,24 6,3 5,0 1,97 6,4 5,7 2,56 6,1 4,3 2,40 6,8 5,8 (( 2,38)) ((14,0)) ((9,4)) 2,28 6,5 5,4 2,75 7,7 5,8 2,27 5,4 5,0 (1,92) (4,2) (2,9) 1,86 7,8 6,0 1,81 5,7 4,6 2,11 6,6 5,9 1,86 4,9 3,6 2,55 9,0 6,3 2,95 8,1 6,5 Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, razvedrilo obisk sorodnikov ali prijateljev poslovni, udeležba na konferenci, kongresu izobraževalni razlogi tranzit drugi razlogi Organizacija počitnic s turistično agencijo - skupaj organizirana samo prenočitev organiziran samo prevoz počitniški paket brez turistične agencije - skupaj neposredna rezervacija brez vnaprejšnje rezervacije organizacija kluba, sindikata, društva drugo Prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja drugo Način prehranjevanja v nastanitvenem objektu v gostinskih lokalih hrano pripravljal sam kombinirano: v gost. lokalih in sam Main purpose for travel holidays, leisure, entertainment visiting relatives or friends business purposes, participation in conference, congress educational purposes transit other reasons Organisation of holidays using travel agency - total only accommodation organised only transport organised package holiday with no assistance of a travel agency - total direct booking no booking in advance organised by a club, trade union, society other Means of transport car, van campervan bus, coach motorcycle bicycle plane train ship other Taking of meals in the accommodation establishment in restaurants own cooking in restaurants and own cooking 5. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 2003 Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by main reason for coming in Slovenia, 2003 % Skupaj Total Počitnice Holidays Obisk sorodnikov, prijateljev Visiting relatives, friends Poslovni razlogi, konference, kongresi Business reasons, conferences, congresses Izobraževalni razlogi Education al reasons Tranzit Transit Drugi razlogi Other reasons SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 . TOTAL Vrsta kraja Type of resort Ljubljana 17,9 8,6 (37,8) 40,3 (56,2) (25,5) . Ljubljana zdraviliški kraji 12,3 14,5 (8,3) ((9,7)) - health resorts obmorski kraji 24,6 27,2 (24,3). 15,7 ((23,0)). (21,2) . seaside resorts gorski kraji 32,7 39,3 ((17,4)) 18,7 (26,0) . mountain resorts drugi tur. kraji 12,4 10,4 ((14,4)) 17,1 ((15,3)) (17,5) - other tour) resorts Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 24,2 31,4 (8,9) ((15,5)) ((5,5)) . using travel agency - total organizirana samo prenočitev 42,0 42,4 ((42,0)) only accommodation organised organiziran samo prevoz (5,8) (4,6) - only transport organised počitniški paket 52,2 53,0 ((48,5)). package holiday brez turistične agencije - skupaj 75,4 68,2 90,9. 90,0 84,55 94,55 ! with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 53,3 51,5 (63,1) 70,7 (54,3) (26,4) . direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 42,3 47,1 (36,9) (15,4) (32,1) 73,6 . no booking in advance organizacija kluba, sindikata, 4,4 ((1,4)) - (13,9) - . organised by a club, trade union, društva society drugo ((0,4)) - - - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 61,1 61,5 (59,1) 58,1 (50,5) 70,2 . car, van avtodom 5,5 6,8 - (10,9) - campervan avtobus 8,3 10,5 bus,coach motorno kolo (2,4) (2,6) - ((6,1)) - motorcycle kolo - - bicycle letalo 19,2 15,3 (25,6) 35,1 (35,4) ((7,7)) . plane vlak 3,0 (2,8) ((3,5)) train ladja - - ) -- ship drugo - - - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 48,2 53,2 (32,6) 43,8 (39,1) in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 30,6 21,7 (37,6) 49,1 (59,1) (25,0) ) 51,9 . in restaurants hrano pripravljal sam 7,4 8,7 (12,1) - own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 13,8 16,4 (23,5). (5,1) (11,1) ) in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 14,7 6,3 26,8 ((25,5)) 59,8 - 1 2 - 3 27,0 22,2 (26,9). 44,3 (38,3) 2 - 3 4 - 7 33,8 39,3 (42,7) 22,7 (29,7) (27,7) ) 4 - 7 8 - 10 8,4 11,0 ((9,6)) ) 8 - 10 11 - 14 10,6 14,4 11 - 14 15 in več 5,5 6,8 ((3,5)). - - 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 21,5 13,3 ((18,9)) 30,5 (27,2) 69,9 - 1 2 - 3 32,5 29,3 (44,0) 44,3 (44,3) 2 - 3 4 - 7 29,4 34,9 (28,2) 20,9 ((22,9)) (25,3) ) 4 - 7 8 - 10 5,4 7,3 8 - 10 11 - 14 7,7 10,9 - ) 11 - 14 15 in več 3,6 4,3 ((2,5)). - - 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 74,9 75,0 75,9 77,5 (79,2) 67,9 ) within lines expectations večji od pričakovanih 18,8 18,8 ((15,5)) 16,9 ((13,3)) higher than planned manjši od pričakovanih 6,3 6,1 (5,5) (25,3) ) ((6,8)) ) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 49,3 56,1 (53,2) 30,8 (40,9) 32,0 ) in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 4,8 4,9 ((8,3)) - in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 16,8 17,8 ((14,2)) (13,7). (20,2) ) in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 29,1 21,2 (25,7) 53,6 (45,5) 39,5 ) by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 38,4 39,6 (28,0) 40,2 (48,8) better than anticipaded v mejah pričakovanja 60,6 59,6 70,8 58,7 (48,5) (25,6) ) 73,3 ) as anticipaded slabši od pričakovanega (1,0) ((0,9)) ) - worse than anticipaded 5. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by main reason for coming in Slovenia, 2003 (continued) % Skupaj Total Počitnice Holidays Obisk sorodnikov, prijateljev Visiting relatives, friends Poslovni razlogi, konference, kongresi Business reasons, conferences, congresses Izobraževalni razlogi Education al reasons Tranzit Transit Drugi razlogi Other reasons SKUPAJ 100 67,9 3,7 16,8 3,1 8,2 . TOTAL Vrsta kraja Type of resort Ljubljana 100 32,5 (7,7) 37,8 (9,8) (11,7) . Ljubljana zdraviliški kraji 100 80,1 (11,4) ((6,5)) - health resorts obmorski kraji 100 74,8 (3,6) 10,7 ((2,9))) (7,1) gorski kraji 100 81,5 ((1,9)) 9,6 (6,5) ) seaside resorts drugi tur. kraji 100 57,1 ((4,3)) 23,2 ((3,8))) (11,6) ) mountain resorts - other tour. resorts Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 100 88,2 (6,2) ((2,0)) ((1,9)) . using travel agency - total organizirana samo prenočitev 100 89,0 ((6,2)) . only accommodation organised organiziran samo prevoz (100) (70,3) - - only transport organised počitniški paket 100 89,6 ((5,8))) . package holiday brez turistične agencije - skupaj 100 61,4 4,4 20,1 3,5 10,3 . with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 100 59,3 (5,2) 26,7 (3,6) (5,1) . direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 100 68,3 (3,9) (7,3) (2,6) 17,9 . no booking in advance organizacija kluba, sindikata, 100 ((20,0)) - (63,6) - . organised by a club, trade union, društva society drugo ((100)) - - - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 100 68,3 (3,6) 16,0 (2,6) 9,4 avtodom 100 83,3 - (16,1) ) car, van - campervan avtobus 100 85,7 motorno kolo (100) (73,3) - ((20,6))) ) bus, coach - motorcycle kolo - - - bicycle letalo 100 54,2 - 30,8) (5,7) ((3,3))) vlak 100 (62,4) ((19,5)) ) plane - train ladja - - - - ship drugo - - - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 100 75,0 (2,5) 15,3 (2,5) (4,3) v gostinskih lokalih 100 48,2 (4,5) 27,1 (6,0) 13,9 ) in the accommodation establishment hrano pripravljal sam 100 79,1 (13,4) ) in restaurants - own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 100 80,5 (6,2) (6,2)) (6,6) - in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 100 29,0 30,7 ((5,4)) 33,4 - 1 2 - 3 100 55,7 (3,6) 27,6 (4,4) (8,4) . 2 - 3 4 - 7 100 78,7 (4,6) 11,3 (2,7) ((2,3)) . 4 - 7 8 - 10 100 89,3 . 8 - 10 11 - 14 100 92,6 . 11 - 14 15 in več 100 84,8 ((10,9)) - - 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 100 42,1 ((3,2)) 23,9 (3,9) 26,7 - 1 2 - 3 100 61,2 (5,0) 23,0 (4,2) (6,4) 4 - 7 100 80,5 (3,5) 12,0 ((2,4)) ) 2 - 3 8 - 10 100 91,2 - ) 4 - 7 11 - 14 100 96,3 ) 8 - 10 15 in več 100 82,6 ((11,8)) - ) 11 - 14 - 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 100 68,0 3,7 17,4 (3,3) 7,4 . within lines expectations večji od pričakovanih 100 68,0 ((3,0)) 15,2 ((2,2)) (11,0) manjši od pričakovanih 100 66,2 (14,9) ((9,0)) ) higher than planned ) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 100 77,2 (4,0) 10,5 (2,6) 5,3 seboj prinesenimi tolarji 100 68,7 ((14,1)) ) in tolars exchanged in Slovenia - in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 100 72,0 ((3,1)) (13,8)) (9,9) . in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 100 49,5 (3,2) 31,0 (4,9)) 11,1 ) by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 100,0 69,9 (2,7) 17,6 (4,0) (5,5) v mejah pričakovanja 100,0 66,7 4,3 16,3 (2,5) 9,9 ) better than anticipaded slabši od pričakovanega (100) ((58,1)) ) as anticipaded - worse than anticipaded 6. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah, 2003 Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by countries, 2003 % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 67,9 71,2 53,3 80,7 71,3 75,4 76,8 54,5 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 3,7 ((9,0)) ((2,8)) ((2,5)) ((5,5)) (4,1) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na konferenci, 16,8 (15,1) (25,8) (8,5) 15,4 ((10,7)) (10,6) 25,4 business purposes, participation kongresu in conference, congress izobraževalni razlogi 3,1 ((5,1)) ((2,5)) (4,7) educational purposes tranzit 8,2 ((5,4)) ((11,2)) (6,3). (8,4) ((10,5)) 10,6 transit drugi razlogi - - - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 24,2 22,3 ((11,9)) 16,4 28,6 (23,2) 45,3 23,6 using travel agency - total organizirana samo prenočitev 42,0 (46,1) ((87,2)) (60,6) 48,7 (67,2) (37,0) only accommodation organised organiziran samo prevoz (5,8) - ((16,1)) only transport organised počitniški paket 52,2 (52,0). ((23,3)) 49,6 92,9 57,3 package holiday brez turistične agencije - skupaj 75,4 77,7 88,1 83,5 71,3 76,6 54,1 75,3 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 53,3 64,4 64,7 56,4 54,5 (37,4) 59,6 45,1 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 42,3 32,1 (32,5) 40,4 41,8 58,4 (35,4) 48,5 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, 4,4 ((3,3)) ((3,8)) (6,4) organised by a club, trade union, društva society drugo ((0,4)) - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 61,1 72,3 90,6 82,6 66,6 73,8 (9,9) 44,3 car, van avtodom 5,5 ((5,5)) (5,0) (8,1) ((10,1)) (5,2) campervan avtobus 8,3 (14,7) ((3,7)) 15,1 ((6,2)) (7,2) bus, coach motorno kolo (2,4) ((3,8)) ((6,1)) ((1,9)) motorcycle kolo - - - bicycle letalo 19,2 (6,1) ((7,2)). 73,7 37,5 plane vlak 3,0 ((3,6)). ((2,2)). ((2,1)) (3,4) train ladja - - - - - ship drugo - - - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 48,2 51,7 58,5 60,0 54,1 (30,1) 62,9 33,1 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 30,6 32,8 (33,3) 32,1 21,3 (20,4) (24,3) 38,7 in restaurants hrano pripravljal sam 7,4 ((2,8)) (10,4) (11,5) ((6,6)) 10,6 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 13,8 (13,3). (5,1) 14,3 38,0 ((6,2)) 17,5 in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 14,7 (13,1) (16,6) 17,6 14,6 (11,2) 17,7 1 2 - 3 27,0 31,7 (38,5) 31,3 23,3 (25,5) (12,0) 27,2 2 - 3 4 - 7 33,8 41,8 (33,9) 35,3 32,5 (24,4) 41,7 30,4 4 - 7 8 - 10 8,4 ((3,4)) (8,8) (7,9) (11,5) (10,8) 9,6 8 - 10 11 - 14 10,6 ((6,1)) ((4,4)) 15,0 (14,5) (27,4) 8,9 11 - 14 15 in več 5,5 ((3,8)) ((2,6)) (6,7) (12,8) ((5,3)) (6,2) 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 1 21,5 (16,4) (21,9) 26,1 20,0 (16,4) (9,9) 26,5 2 - 3 32,5 32,7 41,9 32,0 27,5 (31,2) (26,8) 36,1 2 - 3 4 - 7 29,4 38,5 (27,7) 29,4 28,5 (26,1) 39,0 24,3 4 - 7 8 - 10 5,4 (6,7) (6,2) ((6,1)) ((6,8)) (4,7) 8 - 10 11 - 14 7,7 ((5,9)). ((3,7)) (12,7) ((10,8)) (14,6) (5,7) 11 - 14 15 in več 3,6 ((3,4)) (5,0) ((9,3)) ((2,7)) 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 74,9 79,8 82,8 79,4 75,8 67,5 70,0 71,0 within lines expectations večji od pričakovanih 18,8 (13,7) (13,3) 16,1 18,0 (23,7) (18,8) 23,3 higher than planned manjši od pričakovanih 6,3 ((6,6)) ((4,5)) (6,2) ((8,9)) (11,1) (5,7) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 49,3 46,2 47,8 40,4 55,3 58,9 54,5 48,5 in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 4,8 (7,2) ((10,6)) ((3,1)) (17,2) (3,3) in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 16,8 (18,5) (13,8) 28,6 14,9 (11,9) ((5,9)) 14,9 in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 29,1 28,1 (27,8) 30,3 26,7 (27,5) (22,4) 33,3 by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 38,4 33,6 (19,7) 29,7 34,2 (32,4) 55,3 49,5 better than anticipaded v mejah pričakovanja 60,6 66,2 78,4 69,2 64,4 65,7 44,7 49,6 as anticipaded slabši od pričakovanega (1,0) - worse than anticipaded 6. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by countries, 2003 (continued) % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 12,3 6,4 18,2 18,8 7,5 8,6 28,2 TOTAL Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 100 12,9 5,0 21,6 19,7 8,3 9,8 22,7 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 100 ((15,8)) ((14,0)) ((12,6)) ((12,8)) (31,3) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na konferenci, 100 (11,0) (9,8) (9,2) 17,2 ((4,8)). (5,4) 42,6 business purposes, participation kongresu in conference, congress izobraževalni razlogi 100 ((20,0)) ((14,8)) (42,4) educational purposes tranzit 100 ((8,2)) ((8,8)). (14,0) (19,1) ((9,6)). 36,6 transit drugi razlogi - - - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 100 11,4 ((3,2)) 12,3 22,2 (7,2) 16,2 27,6 using travel agency - total organizirana samo prenočitev 100 (12,5) ((6,6)) (17,8) 25,8 (11,5) (24,3) only accommodation organised organiziran samo prevoz (100) - ((34,3)) only transport organised počitniški paket 100 (11,3) ((5,5)) 21,1 28,8 30,3 package holiday brez turistične agencije - skupaj 100 12,7 7,5 20,1 17,7 7,6 6,2 28,2 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 100 15,3 9,1 21,3 18,1 (5,3) 6,9 23,9 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 100 9,6 (5,7) 19,2 17,5 10,5 (5,2) 32,3 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, 100 ((14,9)) ((15,3)) (40,8) organised by a club, trade union, društva society drugo (100) - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 100 14,6 9,5 24,6 20,4 9,1 (1,4) 20,5 car, van avtodom 100 ((12,1)) (16,3) (27,5) ((13,6)) (26,2) campervan avtobus 100 (21,9) ((8,0)) 34,2 ((5,6)) (24,6) bus,coach motorno kolo (100) ((28,8)) ((21,9)) ((22,0)) motorcycle kolo - - - bicycle letalo 100 (5,9) ((2,8)). 33,2 55,2 plane vlak 100 ((14,6)) ((13,3)) ((13,2)) (31,9) train ladja - - - - - ship drugo - - - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 100 13,2 7,8 22,6 21,1 (4,7) 11,3 19,4 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 100 13,2 (7,0) 19,1 13,1 (5,0) (6,9) 35,8 in restaurants hrano pripravljal sam 100 ((6,9)) (26,2) (11,6) ((7,6)) 40,5 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 100 (11,8) (6,7) 19,3 20,6 ((3,9)) 35,8 in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 100 (11,0) (7,2) 21,8 18,6 (5,7) 34,0 1 2 - 3 100 14,4 (9,1) 21,0 16,2 (7,1) (3,8) 28,3 2 - 3 4 - 7 100 15,2 (6,4) 18,9 18,0 (5,4) 10,6 25,3 4 - 7 8 - 10 100 ((5,1)) (19,1) (17,8) (10,3) (11,1) 32,5 8 - 10 11 - 14 100 ((7,1)) ((7,6)) 26,5 (10,3) (22,3) 23,7 11 - 14 15 in več 100 ((8,6)) ((8,5)) (22,9) (17,6) ((8,4)) (32,1) 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 100 (9,4) (6,6) 22,1 17,5 (5,7) (4,0) 34,8 1 2 - 3 100 12,4 8,3 17,9 15,9 (7,2) (7,1) 31,3 2 - 3 4 - 7 100 16,1 (6,0) 18,2 18,2 (6,7) 11,5 23,3 4 - 7 8 - 10 100 (22,4) (21,5) ((8,5)) ((10,9)) (24,7) 8 - 10 11 - 14 100 ((9,5)). ((8,7)) (31,2) ((10,6)) (16,5) (21,1) 11 - 14 15 in več 100 ((11,6)) (26,4) ((19,7)) ((21,4)) 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 100 13,1 7,1 19,3 19,0 6,7 8,1 26,8 within lines expectations večji od pričakovanih 100 (8,9) (4,5) 15,6 18,0 (9,4) (8,7) 34,9 higher than planned manjši od pričakovanih 100 ((12,9)) ((13,0)) (18,5) ((10,6)) (15,4) (25,7) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 100 11,5 6,2 14,9 21,0 9,0 9,5 27,8 in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 100 (18,3) ((14,0)) ((12,1)) (30,8) (19,3) in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 100 (13,6) (5,3) 31,0 16,7 (5,3). ((3,0)) 25,1 in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 100 11,8 (6,1) 18,9 17,2 (7,1) (6,6) 32,2 by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 100 10,8 (3,3) 14,0 16,7 (6,3) 12,4 36,4 better than anticipaded v mejah pričakovanja 100 13,4 8,3 20,8 19,9 8,1 6,4 23,1 as anticipaded slabši od pričakovanega (100) - worse than anticipaded 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 2003 Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by countries, 2003 % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL Čas odločitve za počitnice v Sloveniji Decision to spend holidays in Slovenia was made pred manj kot 1 mesecem 27,7 (26,1) (43,4) 41,5 (16,9) (21,2) (17,5) 28,2 less than a month ago pred 1 do 3 meseci 34,7 37,1 (32,8) 37,0 32,6 (32,6) (35,5) 33,8 between 1 and 3 months ago pred 3 do 6 meseci 18,2 (14,4) (9,4) 27,8 (24,0) (22,9) 18,9 between 3 and 6 months ago pred več kot 6 meseci 19,4 (22,5) ((17,0)) (12,1) 22,8 (22,2) (24,1) 19,1 over 6 months ago Najvplivnejši vir informacij o The most important source of možnostih počitnic v Sloveniji information on the possibility to spend holidays in Slovenia osebne izkušnje 34,7 44,8 (60,3) 47,3 29,2 (22,5) (25,5) 24,3 personal experience priporočila sorodnikov, prijateljev 31,0 30,5 ((15,6)) 29,0 33,9 (33,0) (26,8) 35,0 recommendation by relatives, friends propagandni material, plakati, 4,8 ((4,8)) ((3,5)) ((7,4)) (6,7) advertising material, posters, ads oglasi mediji (časopisi, RTV, film, 14,8 (12,5) ((16,5)) (6,7) (14,8) (21,4) (21,4) 18,5 media (newspapers, radio and internet) television, films, Internet) potovalne agencije 10,9 ((8,0)) (9,3) (14,5) ((7,5)) (17,6) (11,7) travel agencies razstave, sejmi ((1,0)) - exhibitions, fairs drugo (2,7) ((7,9)) ((3,5)) other Uporaba interneta Did the tourist use the Internet before arrival? da 35,8 (25,7) (25,0) 28,7 31,1 48,6 43,8 46,7 yes ne 64,2 74,3 75,0 71,3 68,9 51,4 56,2 53,3 no Slovenija kot edini cilj turistovih Slovenia as tourist's only destination tokratnih počitnic on this trip da 54,2 56,2 78,6 65,5 45,1 (33,2) 70,3 45,6 yes ne 45,8 43,8 ((21,4)) 34,5 54,9 66,8 (29,7) 54,4 no Dosedanji obiski v Sloveniji Previous visits to Slovenia prvič 41,4 (17,2) ((18,1)) 25,8 47,6 52,4 59,8 57,7 first time 1- ali 2- krat 26,7 30,7 ((15,6)) 28,3 26,7 (31,2) (26,8) 23,8 1-2 times 3- do 5- krat 15,2 (26,3) (35,3) 19,4 (13,5) (10,1) 3-5 times 6- do 9- krat 5,2 ((7,5)) (5,9) ((3,5)) ((8,5)) ((4,4)) 6-9 times 10- do 19- krat 7,3 (10,0) ((14,0)) (12,6) ((5,6)) ((2,8)) 10-19 times 20- in več 4,1 ((8,3)) (8,0) ((3,0)) - 20 times or more Dosedanji obiski v kraju anketiranja Previous visits to the place of interview prvič 54,5 40,3 (26,2) 38,4 60,3 71,5 66,2 67,8 first time 1- ali 2- krat 24,7 (27,5) (33,1) 30,9 23,6 (17,1) (24,0) 19,4 1-2 times 3- do 5- krat 8,6 (12,9) ((19,0)) (11,5) (6,9) (6,2) 3-5 times 6- do 9- krat 3,8 ((4,8)) ((5,0)) ((3,4)) 6-9 times 10- do 19- krat 5,4 ((8,6)) (8,6) ((5,2)) 10-19 times 20- in več (3,0) ((5,9)) ((5,6)) - 20 times or more Ponovne počitnice v Sloveniji Would the tourist again spend holidays in Slovenia? da 65,3 75,8 76,7 78,1 68,9 (34,2) 62,3 54,2 yes ne (2,3) - - ((2,7)) no ne vem 32,4 (24,2) ((23,3)) 20,3 28,2 60,4 (34,9) 43,0 do not know Ponovni prihod v kraj anketiranja Would the tourist again spend holidays in the place of interview? da 49,6 61,2 (54,5) 68,7 46,0 (21,7) 40,1 41,1 yes ne (2,3) ((7,2)) no ne vem 13,4 (12,2) ((20,8)) (8,8) 20,3 ((10,9)) (15,0) (11,1) do not know Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 31,4 (28,4) ((19,1)) 19,7 38,2 (23,8) 56,4 33,4 using travel agency - total organizirana samo prenočitev 42,4 (42,7) ((95,9)) (61,7) 49,1 (84,8) (35,1) only accommodation organised organiziran samo prevoz (4,6) - ((16,0)) only transport organised počitniški paket 53,0 (55,2) ((22,3)) 50,0 93,5 59,2 package holiday 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by countries, 2003 (continued) % Nizozem ska The Netherlands Velika Druge Skupaj Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Britanija države Total Austria Croatia Italy Germany United Other Kingdom countries brez turistične agencije - skupaj 68,2 71,6 80,9 80,3 61,7 75,9 43,6 65,4 neposredna rezervacija 51,5 64,9 (78,6) 57,2 52,0 (32,0) (59,9) 34,5 brez vnaprejšnje rezervacije 47,1 (34,3) ((21,4)) 41,4 46,9 66,6 (39,1) 62,8 organizacija kluba, sindikata, ((1,4)) - društva drugo - - - Prevozno sredstvo avto, kombi 61,5 67,3 90,9 83,0 63,2 79,9 ((8,1)) 45,8 avtodom 6,8 ((7,7)) ((5,4)) (9,6) ((13,3)) (6,2) avtobus 10,5 (19,5) ((4,3)) 20,0 (9,9) motorno kolo (2,6) ((4,2)) ((8,0)) kolo - - - letalo 15,3 - ((3,2)) 75,5 31,7 vlak (2,8) ((4,4)) ladja - - - - - drugo - - - - - Način prehranjevanja v nastanitvenem objektu 53,2 53,8 76,5 64,0 61,0 (25,2) 71,3 33,2 v gostinskih lokalih 21,7 (28,3) ((17,2)) 28,0 (11,4) (17,0) (16,8) 25,7 hrano pripravljal sam 8,7 ((2,9)) (10,0) ((12,5)) ((7,2)) 17,0 kombinirano: v gost. lokalih in sam 16,4 (15,0). ((5,1)) (17,7) 45,3 24,0 Število prenočitev v Sloveniji 1 6,3 (13,1) ((5,5)) (7,1) 2 - 3 22,2 (27,3). (30,3) 29,1 (17,0) (26,1) ((7,4)) 20,4 4 - 7 39,3 51,8 (49,0) 39,9 38,0 (24,0) 40,2 35,6 8 - 10 11,0 (10,6) (10,1) ((14,7)) (13,5) (14,0) 11 - 14 14,4 ((8,6)) ((4,7)) 20,9 (18,7) (32,8) (13,8) 15 in več 6,8 ((5,0)) (8,5) (15,7) (9,2) Število prenočitev v kraju anketiranja 1 13,3 ((6,3)) ((14,0)) 21,4 (11,4) ((8,0)) (16,0) 2 - 3 29,3 (28,3) (30,6) 30,9 21,7 (34,6). (20,8) 36,6 4 - 7 34,9 48,6 (42,0) 33,1 35,1 (26,3) 41,7 27,1 8 - 10 7,3 (8,0) (7,9) ((7,9)) ((8,4)) (7,3) 11 - 14 10,9 ((8,3)) ((4,3)) (17,8) ((13,9)) (18,8) (9,4) 15 in več 4,3 ((4,7)) ((6,2)) ((11,1)) ((3,5)) Mnenje o stroških v mejah pričakovanja 75,0 78,2 86,0 79,2 77,4 70,1 67,3 69,9 večji od pričakovanih 18,8 (15,7) (16,3) (17,2) (23,6) (19,0) 24,4 manjši od pričakovanih 6,1 ((6,2)) ((4,5)) ((5,3)) (13,7) (5,7) Pretežni način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 56,1 55,7 (47,2) 43,1 65,5 66,7 59,6 57,1 seboj prinesenimi tolarji 4,9 ((6,8)) (20,1) ((3,5)) z gotovino v tuji valuti 17,8 (20,8) ((20,2)) 29,0 (14,9) ((13,0)) (14,3) s kreditnimi karticami 21,2 (16,7) ((23,1)) 27,5 (16,8) (18,8) (14,4) 25,1 Splošen vtis o Sloveniji boljši od pričakovanega 39,6 31,0 (26,6) 29,9 36,6 (33,4) 54,7 54,8 v mejah pričakovanja 59,6 69,0 (72,2) 68,9 62,1 65,5 45,3 44,4 slabši od pričakovanega ((0,9)) with no assistance of a travel agency - total direct booking no booking in advance organised by a club, trade union, society other Means of transport car, van campervan bus, coach motorcycle bicycle plane train ship other Taking of meals in the accommodation establishment in restaurants own cooking in restaurants and own cooking Number of overnight stays in Slovenia 1 2 - 3 4 - 7 8 - 10 11 - 14 15 or more Number of overnight stays in the place of interview 1 2 - 3 4 - 7 8 - 10 11 - 14 15 or more Opinion on costs within lines expectations higher than planned lower than planned Primarily method of payment in tolars exchanged in Slovenia in tolars brought into Slovenia in cash in foreign currency by credit cards General impression of Slovenia better than anticipaded as anticipaded worse than anticipaded 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by countries, 2003 (continued) % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 12,9 5,0 21,6 19,7 8,3 9,8 22,7 TOTAL Čas odločitve za počitnice v Sloveniji Decision to spend holidays in Slovenia was made pred manj kot 1 mesecem 100 (12,1) (7,9) 32,3 (12,0) (6,4) (6,2) 23,1 less than a month ago pred 1 do 3 meseci 100 13,8 (4,8) 23,0 18,5 (7,8) (10,0) 22,1 between 1 and 3 months ago pred 3 do 6 meseci 100 (10,2) (11,2) 30,0 (11,0) (12,3) 23,5 between 3 and 6 months ago pred več kot 6 meseci 100 (15,0) ((4,4)) (13,5) 23,1 (9,5) (12,1) 22,3 over 6 months ago Najvplivnejši vir informacij o The most important source of možnostih počitnic v Sloveniji information on the possibility to spend holidays in Slovenia osebne izkušnje 100 16,7 (8,8) 29,5 16,6 (5,4) (7,2) 15,9 personal experience priporočila sorodnikov, prijateljev 100 12,7 ((2,5)) 20,2 21,5 (8,9) (8,5) 25,6 recommendation by relatives, friends propagandni material, plakati, 100 ((21,4)) ((14,1)) ((14,9)) (31,4) advertising material, posters, ads oglasi mediji (časopisi, RTV, film, 100 (10,9) ((5,6)) (9,7) (19,6) (12,0) (14,1) 28,2 media (newspapers, radio and internet) television, films, Internet) potovalne agencije 100 ((9,4)) (18,4) (26,1) ((5,8)) (15,8) (24,3) travel agencies razstave, sejmi ((100)) - exhibitions, fairs drugo (100) ((24,1)) ((28,8)) other Uporaba interneta Did the tourist use the Internet before arrival? da 100 (9,3) (3,5) 17,3 17,1 11,3 11,9 29,6 yes ne 100 14,9 5,9 24,0 21,1 6,7 8,5 18,8 no Slovenija kot edini cilj turistovih Slovenia as tourist's only destination tokratnih počitnic on this trip da 100 13,4 7,3 26,1 16,4 (5,1) 12,7 19,1 yes ne 100 12,3 ((2,4)) 16,3 23,6 12,2 (6,3) 26,9 no Dosedanji obiski v Sloveniji Previous visits to Slovenia prvič 100 (5,4) ((2,2)) 13,5 22,7 10,6 14,1 31,6 first time 1- ali 2- krat 100 14,8 ((2,9)) 22,9 19,7 (9,7) (9,8) 20,2 1-2 times 3- do 5- krat 100 (22,3) (11,7) 27,5 (17,5) (15,0) 3-5 times 6- do 9- krat 100 ((18,5)) (24,5) ((13,3)) ((13,6)) ((19,1)) 6-9 times 10- do 19- krat 100 (17,6) ((9,6)) (37,2) ((15,2)) ((8,8)) 10-19 times 20- in več 100 ((26,0)) (41,8) ((14,3)) - 20 times or more Dosedanji obiski v kraju anketiranja Previous visits to the place of interview prvič 100 9,5 (2,4) 15,2 21,8 10,9 11,9 28,2 first time 1- ali 2- krat 100 (14,4) (6,7) 27,0 18,8 (5,8) (9,5) 17,8 1-2 times 3- do 5- krat 100 (19,2) ((11,1)) (28,9) (15,9) (16,3) 3-5 times 6- do 9- krat 100 ((16,5)) ((28,3)) ((20,2)) 6-9 times 10- do 19- krat 100 ((20,6)) (34,4) ((18,9)) 10-19 times 20- in več (100) ((25,3)) ((40,4)) - 20 times or more Ponovne počitnice v Sloveniji Would the tourist again spend holidays in Slovenia? da 100 15,0 5,9 25,8 20,8 (4,4) 9,3 18,8 yes ne (100) - - (10,5). ((27,4)) no ne vem 100 (9,6) ((3,6)) 13,5 17,2 15,5 30,1 do not know Ponovni prihod v kraj anketiranja Would the tourist again spend holidays in the place of interview? da 100 15,9 (5,5) 29,9 18,3 (3,6) 7,9 18,8 yes ne (100) ((30,2)) no ne vem 100 (11,8) ((7,8)) (14,1) 29,8 ((6,8)) (10,9) (18,8) do not know Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 100 (11,6) ((3,1)) 13,5 23,9 (6,3) 17,5 24,0 using travel agency - total organizirana samo prenočitev 100 (11,7) ((6,9)) (19,6) 27,7 (12,6) (19,9) only accommodation organised organiziran samo prevoz (100) (12,1). - ((47,0)) only transport organised počitniški paket 100 ((5,7)) 22,6 30,9 26,8 package holiday 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by countries, 2003 (continued) % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries brez turistične agencije - skupaj 100 13,6 6,0 25,4 17,8 9,3 6,2 21,7 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 100 17,1 (9,1) 28,2 18,0 (5,8) (7,3) 14,5 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 100 (9,9) ((2,7)) 22,4 17,8 13,1 (5,2) 29,0 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, ((100)) - organised by a club, trade union, društva society drugo - - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 100 14,1 7,5 29,2 20,3 10,8 ((1,3)) 16,9 car, van avtodom 100 ((14,6)) ((17,0)) (27,7) ((16,3)) (20,8) campervan avtobus 100 (24,1) ((8,9)) 37,7 (21,5) bus, coach motorno kolo (100) ((34,8)) ((29,9)) motorcycle kolo - - - bicycle letalo 100 - ((4,1)) 48,1 46,9 plane vlak (100) ((35,6)) train ladja - - - - - ship drugo - - - - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 100 13,0 7,2 26,0 22,6 (3,9) 13,1 14,2 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 100 (16,8) ((4,0)) 27,9 (10,3) (6,5) (7,5) 26,9 in restaurants hrano pripravljal sam 100 ((7,2)) (22,7) ((12,0)) ((8,1)) 44,6 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 100 (11,8) ((6,7)) (21,2) 23,0 33,1 in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 100 (45,1) ((17,2)) (25,5) 1 2 - 3 100 (15,9) (6,9) 28,3 (15,1) (9,8) ((3,3)) 20,8 2 - 3 4 - 7 100 17,0 (6,3) 21,9 19,1 (5,1) 10,0 20,6 4 - 7 8 - 10 100 (20,9) (18,1) ((11,1)) (11,9) (28,7) 8 - 10 11 - 14 100 ((7,7)). ((7,1)) 28,5 (10,8) (22,1) (21,7) 11 - 14 15 in več 100 ((9,5)) (24,2) (19,4) (30,6) 15 or more Število prenočitev v kraju Number of overnight stays in the anketiranja place of interview 1 100 ((6,1)) ((5,3)) 34,7 (16,9) ((5,9)) (27,2) 1 2 - 3 100 (12,5) (5,3) 22,7 14,5 (9,8) (6,9) 28,3 2 - 3 4 - 7 100 18,0 (6,1) 20,5 19,9 (6,3) 11,7 17,6 4 - 7 8 - 10 100 (23,8) (21,3) ((9,0)) ((11,3)) (22,9) 8 - 10 11 - 14 100 ((9,9)) ((8,5)) (32,2) ((10,6)) (16,9) (19,6) 11 - 14 15 in več 100 ((14,3)) ((27,6)) ((21,8)) ((18,2)) 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 100 13,4 5,8 22,8 20,3 7,8 8,8 21,1 within lines expectations večji od pričakovanih 100 (10,7) (18,7) (18,0) (10,4) (9,9) 29,3 higher than planned manjši od pričakovanih 100 ((13,0)) ((15,8)) ((17,3)) (21,8) (21,0) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 100 12,8 (4,2) 16,6 23,0 9,9 10,4 23,1 in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 100 ((18,0)) (40,1) ((16,2)) in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 100 (15,1) ((5,7)) 35,2 (16,5) ((6,1)) (18,2) in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 100 (10,1) ((5,5)) 28,0 (15,6) (7,4) (6,6) 26,8 by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 100 10,1 (3,4) 16,3 18,3 (7,0) 13,5 31,4 better than anticipaded v mejah pričakovanja 100 14,9 (6,1) 25,0 20,5 9,2 7,4 16,9 as anticipaded slabši od pričakovanega ((100)) - - worse than anticipaded 8. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 Zdraviliški Obmorsk Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 TOTAL Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 67,9 32,5 80,1 74,8 81,5 57,1 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 3,7 (7,7) (3,6) ((1,9)) ((4,3)) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na konferenci, 16,8 37,8 (11,4) 10,7 9,6 23,2 business purposes, participation in kongresu conference, congress izobraževalni razlogi 3,1 (9,8) ((2,9)) ((3,8)) educational purposes tranzit 8,2 (11,7) ((6,5). (7,1) (6,5) (11,6) transit drugi razlogi - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 24,2 (11,0) 21,0 36,3 26,0 (17,3) using travel agency - total organizirana samo prenočitev 42,0 ((40,0)) (39,0) 47,6 36,8 (45,6) only accommodation organised organiziran samo prevoz (5,8) ((6,2)) ((22,8)) only transport organised počitniški paket 52,2 (46,5) (60,0) 51,4 57,1 ((31,6)) package holiday brez turistične agencije - skupaj 75,4 88,0 79,0 63,1 73,6 82,7 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 53,3 53,2 61,1 60,6 44,9 54,7 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 42,3 39,6 37,8 34,7 50,6 42,9 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, društva 4,4 (7,3) ((4,7)) (4,5) organised by a club, trade union, society drugo ((0,4)) - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 61,1 51,3 66,3 60,5 61,3 70,7 car, van avtodom 5,5 ((3,1)) (11,1) (4,4) (7,1) campervan avtobus 8,3 (11,0) 13,0 7,7 (7,4) bus,coach motorno kolo (2,4) ((2,8)) (2,7) ((3,4)) motorcycle kolo bicycle letalo 19,2 34,3 ((6,6). 17,6 19,2 (12,9) plane vlak 3,0 (7,9) ((1,8)) ((3,8)) train ladja - - ship drugo - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 48,2 26,6 61,6 56,7 47,7 50,6 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 30,6 52,5 (13,2) 30,3 20,4 43,6 in restaurants hrano pripravljal sam 7,4 (5,0) (7,1) (4,6) 13,1 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 13,8 15,9 (18,2) (8,5) 18,9 ((3,9)) in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 14,7 32,8 (8,5) (4,6) 7,9 32,7 1 2 - 3 27,0 33,1 21,6 21,6 27,1 34,3 2 - 3 4 - 7 33,8 22,6 38,6 45,8 33,3 23,1 4 - 7 8 - 10 8,4 ((4,4)) (10,0) (9,3) 10,4 ((5,3)) 8 - 10 11 - 14 10,6 ((3,4)) (12,7) 14,7 14,1 11 - 14 15 in več 5,5 ((3,7)) (8,7) (3,9) (7,1) ((3,3). 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 21,5 40,5 (17,0) (6,7) 12,9 50,3 1 2 - 3 32,5 39,4 24,0 30,7 33,6 31,8 2 - 3 4 - 7 29,4 16,5 33,5 42,0 31,1 (14,6) 4 - 7 8 - 10 5,4 (6,8) (6,3) 7,8 8 - 10 11 - 14 7,7 (11,4) 11,8 9,6 11 - 14 15 in več 3,6 (7,3) ((2,5)) (5,0) 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 74,9 68,3 81,9 73,3 77,8 73,4 within lines expectations večji od pričakovanih 18,8 24,4 (15,9) 19,7 16,3 (18,5) higher than planned manjši od pričakovanih 6,3 (7,3) (7,0) (5,9) (8,1) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 49,3 45,0 48,1 57,7 50,9 35,5 in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 4,8 (6,4) (4,9) (5,5) ((4,1)) in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 16,8 (12,8) 21,1 12,0 18,3 23,7 in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 29,1 35,8 29,4 25,4 25,2 36,7 by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 38,4 46,3 34,1 38,4 37,6 33,2 better than anticipaded v mejah pričakovanja 60,6 52,3 65,8 59,9 62,1 65,1 as anticipaded slabši od pričakovanega (1,0) ((1,8)) worse than anticipaded 8. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 (continued) Zdraviliški Obmorsk Gorski Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji Drugi tur) kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 17,9 12,3 24,6 32,7 12,4 TOTAL Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 100 8,6 14,5 27,2 39,3 10,4 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 100 (37,8) (24,3) ((17,4)) ((14,4)) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na konferenci, 100 40,3 (8,3)) 15,7 18,7 17,1 business purposes, participation kongresu in conference, congress izobraževalni razlogi 100 (56,2) ((23,0)) ((15,3)) educational purposes tranzit 100 (25,5) ((9,7))) (21,2) (26,0) (17,5) transit drugi razlogi - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 100 (8,2) 10,7 37,0 35,2 (8,9) using travel agency - total organizirana samo prenočitev 100 ((7,8)) (9,9) 41,9 30,8 (9,6) only accommodation organised organiziran samo prevoz (100) ((37,5)) ((34,9)) only transport organised počitniški paket 100 (7,3)) (12,3)) 36,5 38,6 ((5,4)) package holiday brez turistične agencije - skupaj 100 20,9 12,9 20,6 31,9 13,6 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 100 20,9 14,8 23,4 26,9 14,0 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 100 19,6 11,5 16,9 38,2 13,8 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, društva 100 (34,6) ((21,9)) (32,6) organised by a club, trade union, society drugo ((100)) - - other Prevozno sredstvo Means of transport avto, kombi 100 15,1 13,3 24,4 32,9 14,4 car, van avtodom 100 ((10,0)) (24,6) (19,7) (41,6) campervan avtobus 100 (16,4) 38,6 30,3 (11,1) bus,coach motorno kolo (100) ((28,2)) (37,0) ((17,3)) motorcycle kolo bicycle letalo 100 32,1 ((4,2))) 22,6 32,7 (8,3) plane vlak 100 (46,7) ((18,9)) ((15,3)) train ladja - - ship drugo - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 100 9,9 15,7 29,0 32,4 13,0 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 100 30,8 (5,3) 24,4 21,8 17,7 in restaurants hrano pripravljal sam 100 (12,1) (11,7) (15,2) 57,9 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 100 20,7 (16,2) (15,1) 44,6 ((3,5» in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 100 40,0 (7,1) (7,7) 17,6 27,6 1 2 - 3 100 21,9 9,8 19,7 32,8 15,7 2 - 3 4 - 7 100 12,0 14,0 33,4 32,2 8,5 4 - 7 8 - 10 100 ((9,4)) (14,7) (27,3) 40,8 ((7,8)) 8 - 10 11 - 14 100 ((5,8)) (14,7) 34,2 43,6 11 - 14 15 in več 100 ((12,3)) (19,5) (17,8) (42,9) ((7,5)) 15 or more Število prenočitev v kraju anketiranja Number of overnight stays in the place of interview 1 100 33,9 (9,7) (7,7) 19,7 29,0 1 2 - 3 100 21,7 9,1 23,3 33,8 12,1 2 - 3 4 - 7 100 10,0 14,0 35,2 34,6 (6,1) 4 - 7 8 - 10 100 (15,4) (28,8) 47,1 8 - 10 11 - 14 100 (18,3) 38,0 41,1 11 - 14 15 in več 100 (25,4) ((17,4)) (46,0) 15 or more Mnenje o stroških Opinion on costs v mejah pričakovanja 100 16,3 13,4 24,1 34,0 12,2 within lines expectations večji od pričakovanih 100 23,3 (10,4) 25,8 28,3 (12,2) higher than planned manjši od pričakovanih 100 (20,9) (27,6) (31,0) (16,1) lower than planned Pretežni način plačevanja Primarily method of payment s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 100 16,4 12,0 28,8 33,8 8,9 in tolars exchanged in Slovenia seboj prinesenimi tolarji 100 (23,6) (24,9) (37,6) ((10,4)) in tolars brought into Slovenia z gotovino v tuji valuti 100 (13,7) 15,5 17,6 35,7 17,6 in cash in foreign currency s kreditnimi karticami 100 22,1 12,4 21,5 28,3 15,6 by credit cards Splošen vtis o Sloveniji General impression of Slovenia boljši od pričakovanega 100 21,7 10,9 24,6 32,1 10,7 better than anticipaded v mejah pričakovanja 100 15,5 13,3 24,3 33,5 13,3 as anticipaded slabši od pričakovanega (100) ((43,9)) worse than anticipaded 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 % Zdraviliški Obmorsk Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 TOTAL Čas odločitve za počitnice v Sloveniji Decision to spend holidays in Slovenia was made pred manj kot 1 mesecem 27,7 (33,1) (20,4) 24,5 25,0 51,6 less than a month ago pred 1 do 3 meseci 34,7 (38,7) 34,1 37,4 30,8 39,7 between 1 and 3 months ago pred 3 do 6 meseci 18,2 (15,7) (20,5) 18,8 20,7 ((6,3)) between 3 and 6 months ago pred več kot 6 meseci 19,4 ((12,5)) (25,0) 19,3 23,5 over 6 months ago Najvplivnejši vir informacij o možnostih The most important source of information počitnic v Sloveniji on the possibility to spend holidays in Slovenia osebne izkušnje 34,7 (17,0) 45,6 32,3 35,2 38,3 personal experience priporočila sorodnikov, prijateljev 31,0 (41,1) 28,1 32,6 26,8 37,9 recommendation by relatives, friends propagandni material, plakati, oglasi 4,8 (5,8) (5,0) ((5,9)) advertising material, posters, ads mediji (časopisi, RTV, film, internet) 14,8 (25,2) (10,2) (10,9) 19,4 ((6,1)) media (newspapers, radio and television, films, Internet) potovalne agencije 10,9 (9,1) 16,7 (9,1) ((9,9)) travel agencies razstave, sejmi ((1,0)) exhibitions, fairs drugo (2,7) (4,3) other Uporaba interneta Did the tourist use the Internet before arrival? da 35,8 46,6 (23,1) 37,7 39,1 (27,5) yes ne 64,2 53,4 76,9 62,3 60,9 72,5 no Slovenija kot edini cilj turistovih tokratnih Slovenia as tourist's only destination on počitnic this trip da 54,2 (28,7) 60,3 63,8 49,8 58,5 yes ne 45,8 71,3 39,7 36,2 50,2 41,5 no Dosedanji obiski v Sloveniji Previous visits to Slovenia prvič 41,4 72,5 (23,8) 46,6 42,3 (23,3) first time 1- ali 2- krat 26,7 (18,6) (23,0) 26,0 28,8 (32,8) 1-2 times 3- do 5- krat 15,2 (23,9) (11,3) 15,3 (21,3) 3-5 times 6- do 9- krat 5,2 ((7,8)) (5,1) (4,8) ((6,5)) 6-9 times 10- do 19- krat 7,3 (13,9) (7,7) (5,7) ((7,8)) 10-19 times 20- in več 4,1 - ((7,5)) ((3,3)) (3,2) ((8,3)) 20 times or more Dosedanji obiski v kraju anketiranja Previous visits to the place of interview prvič 54,5 79,7 37,7 59,5 55,9 38,6 first time 1- ali 2- krat 24,7 ((13,8)) 27,5 20,7 25,9 36,1 1-2 times 3- do 5- krat 8,6 (13,3) (7,5) 9,4 ((6,7)) 3-5 times 6- do 9- krat 3,8 ((6,7)) ((3,5)) ((2,4)) ((7,5)) 6-9 times 10- do 19- krat 5,4 (8,7) (6,2) (4,1) ((6,1)) 10-19 times 20- in več (3,0) - ((6,1)) ((2,7)) ((2,2)) 20 times or more Ponovne počitnice v Sloveniji Would the tourist again spend holidays in Slovenia? da 65,3 58,6 78,6 61,8 60,0 81,5 yes ne (2,3) ((2,7)) ((2,1)) no ne vem 32,4 (35,0) (21,1) 35,5 37,9 (17,2) do not know Ponovni prihod v kraj anketiranja Would the tourist again spend holidays in the place of interview? da 49,6 (32,8) 64,6 45,2 45,4 69,8 yes ne (2,3) ((3,6)) ((1,5)) no ne vem 13,4 (20,5) (13,0) (13,0) 13,1 ((10,2)) do not know Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 31,4 ((14,0)) 25,8 44,5 31,2 (20,3) using travel agency - total organizirana samo prenočitev 42,4 (38,7) 48,1 37,1 ((55,6)) only accommodation organised organiziran samo prevoz (4,6) ((5,8)) only transport organised počitniški paket 53,0 ((58,8)) (60,8) 51,0 57,0 package holiday 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 (continued) % Zdraviliški Obmorsk Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts brez turistične agencije - skupaj 68,2 neposredna rezervacija 51,5 brez vnaprejšnje rezervacije 47,1 organizacija kluba, sindikata, društva ((1,4)) drugo . Prevozno sredstvo avto, kombi 61,5 avtodom 6,8 avtobus 10,5 motorno kolo (2,6) kolo . letalo 15,3 vlak (2,8) ladja . drugo . Način prehranjevanja v nastanitvenem objektu 53,2 v gostinskih lokalih 21,7 hrano pripravljal sam 8,7 kombinirano: v gost. lokalih in sam 16,4 Število prenočitev v Sloveniji 1 6,3 2 - 3 22,2 4 - 7 39,3 8 - 10 11,0 11 - 14 14,4 15 in več 6,8 Število prenočitev v kraju anketiranja 1 13,3 2 - 3 29,3 4 - 7 34,9 8 - 10 7,3 11 - 14 10,9 15 in več 4,3 Mnenje o stroških v mejah pričakovanja 75,0 večji od pričakovanih 18,8 manjši od pričakovanih 6,1 Pretežni način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 56,1 seboj prinesenimi tolarji 4,9 z gotovino v tuji valuti 17,8 s kreditnimi karticami 21,2 Splošen vtis o Sloveniji boljši od pričakovanega 39,6 v mejah pričakovanja 59,6 slabši od pričakovanega ((0,9)) 85,0 74,2 54,7 68,6 (35,6) 67,4 62,6 45,6 62,5 (32,4) 36,8 52,5 (38,9) 63,2 61,5 61,2 (11,6) (4,9) (7,6) (12,5) 15,6 (8,4) ((2,9)) (3,2) (35,6) ((6,8)) 13,7 17,5 ((12,5)) - ((1,9)) (21,9) 68,1 60,4 46,8 (39,8) ((7,7)) 25,4 18,1 ((10,7)) ((4,9)) ((4,4)) 14,8 (27,7) (19,3) (9,9) 20,4 ((12,1)) (3,7) (32,4) (16,5) 14,7 22,5 (28,0) 42,7 50,7 37,2 ((9,2)) (11,2) (10,3) 12,7 ((9,4)) (15,7) 18,0 16,0 ((9,0)) (10,6) (4,6) (7,9) (27,5) ((8,1)) ((4,4)) (8,3) 53,1 (22,0) 22,4 29,7 (14,3) 38,3 47,9 35,5 (8,5) (7,7) 9,4 (14,1) 14,8 11,7 (9,0) ((2,8)) (5,4) 66,1 81,1 73,1 76,5 (27,0) (16,3) 20,1 16,8 ((6,9)) (6,9) (6,7) 68,4 55,9 61,9 54,2 (5,1) (6,3) ((11,6)) (20,6) (13,0) 17,9 ((14,0)) (21,8) 20,0 21,6 62,5 30,0 39,1 39,6 (37,0) 69,9 59,0 60,1 79.7 with no assistance of a travel agency - total 44,2 direct booking 53,2 no booking in advance . organised by a club, trade union, society - other Means of transport 78.8 car, van . campervan ((7,9)) bus, coach . motorcycle . bicycle ((6,3)) plane . train - ship - other Taking of meals 64,2 in the accommodation establishment (30,3) in restaurants . own cooking . in restaurants and own cooking Number of overnight stays in Slovenia (27.2) 1 40,2 2 - 3 (21,7) 4 - 7 ((7,9)) 8 - 10 . 11 - 14 . 15 or more Number of overnight stays in the place of interview 51,1 1 36.7 2 - 3 ((10,5)) 4 - 7 - 8 - 10 . 11 - 14 . 15 or more Opinion on costs 73.8 within lines expectations (20,1) higher than planned ((6,1)) lower than planned Primarily method of payment 38,0 in tolars exchanged in Slovenia . in tolars brought into Slovenia (31.3) in cash in foreign currency (28,0) by credit cards General impression of Slovenia (34,7) better than anticipaded 63,6 as anticipaded . worse than anticipaded 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 (continued) % Zdraviliški Obmorsk Gorski Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji Drugi tur) kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 8,6 14,5 27,2 39,3 10,4 TOTAL Čas odločitve za počitnice v Sloveniji Decision to spend holidays in Slovenia was made pred manj kot 1 mesecem 100 (10,3) (10,7) 24,1 35,5 19,5 less than a month ago pred 1 do 3 meseci 100 (9,6) 14,3 29,3 34,9 12,0 between 1 and 3 months ago pred 3 do 6 meseci 100 (7,4) (16,3) 28,0 44,7 ((3,6)) between 3 and 6 months ago pred več kot 6 meseci 100 ((5,5)) (18,7) 27,0 47,5 over 6 months ago Najvplivnejši vir informacij o možnostih The most important source of information počitnic v Sloveniji on the possibility to spend holidays in Slovenia osebne izkušnje 100 (4,2) 19,1 25,3 39,8 11,5 personal experience priporočila sorodnikov, prijateljev 100 (11,4) 13,2 28,6 34,0 12,8 recommendation by relatives, friends propagandni material, plakati, oglasi 100 (32,6) (40,5) ((12,8)) advertising material, posters, ads mediji (časopisi, RTV, film, internet) 100 (14,6) (10,0) (19,9) 51,2 ((4,3)) media (newspapers, radio and television, films, Internet) potovalne agencije 100 (12,1) 41,6 (32,6) ((9,4)) travel agencies razstave, sejmi ((100)) exhibitions, fairs drugo (100) (61,8) other Uporaba interneta Did the tourist use the Internet before arrival? da 100 11,2 (9,4) 28,6 42,8 (8,0) yes ne 100 7,2 17,4 26,4 37,3 11,8 no Slovenija kot edini cilj turistovih tokratnih Slovenia as tourist's only destination on počitnic this trip da 100 (4,5) 16,1 32,0 36,1 11,3 yes ne 100 13,4 12,6 21,5 43,1 9,5 no Dosedanji obiski v Sloveniji Previous visits to Slovenia prvič 100 15,1 (8,4) 30,6 40,2 (5,9) first time 1- ali 2- krat 100 (6,0) (12,5) 26,5 42,3 (12,8) 1-2 times 3- do 5- krat 100 (22,8) (20,2) 39,4 (14,6) 3-5 times 6- do 9- krat 100 ((21,8)) (26,5) (35,9) ((12,9)) 6-9 times 10- do 19- krat 100 (27,6) (28,5) (30,5) ((11,2)) 10-19 times 20- in več 100 - ((26,3)) ((21,9)) (30,7) ((21,1)) 20 times or more Dosedanji obiski v kraju anketiranja Previous visits to the place of interview prvič 100 12,6 10,0 29,6 40,3 7,4 first time 1- ali 2- krat 100 ((4,8)) 16,1 22,7 41,1 15,2 1-2 times 3- do 5- krat 100 (22,3) (23,5) 42,9 ((8,2)) 3-5 times 6- do 9- krat 100 ((25,8)) ((25,0)) ((25,1)) ((20,8)) 6-9 times 10- do 19- krat 100 (23,6) (31,3) (30,2) ((11,8)) 10-19 times 20- in več (100) - ((29,7)) ((24,8)) ((28,2)) 20 times or more Ponovne počitnice v Sloveniji Would the tourist again spend holidays in Slovenia? da 100 7,7 17,5 25,7 36,1 13,0 yes ne (100) ((32,2)) ((35,8)) no ne vem 100 (9,3) (9,4) 29,8 46,0 (5,5) do not know Ponovni prihod v kraj anketiranja Would the tourist again spend holidays in the place of interview? da 100 (5,7) 18,9 24,8 35,9 14,7 yes ne (100) ((41,3)) ((25,6)) no ne vem 100 (13,2) (14,1) (26,4) 38,4 ((7,9)) do not know Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 100 ((3,8)) 11,9 38,5 39,0 (6,7) using travel agency - total organizirana samo prenočitev 100 (10,9) 43,6 34,2 ((8,8)) only accommodation organised organiziran samo prevoz (100) ((49,3)) only transport organised počitniški paket 100 ((4,3)) (13,7) 37,1 42,0 package holiday 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Characteristics of arrival and staying of foreign holiday tourists in Slovenia by type of tourist resort, 2003 (continued) % Zdraviliški Obmorsk Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts brez turistične agencije - skupaj 100 neposredna rezervacija 100 brez vnaprejšnje rezervacije 100 organizacija kluba, sindikata, društva ((100)) drugo . Prevozno sredstvo avto, kombi 100 avtodom 100 avtobus 100 motorno kolo (100) kolo . letalo 100 vlak (100) ladja . drugo . Način prehranjevanja v nastanitvenem objektu 100 v gostinskih lokalih 100 hrano pripravljal sam 100 kombinirano: v gost. lokalih in sam 100 Število prenočitev v Sloveniji 1 100 2 - 3 100 4 - 7 100 8 - 10 100 11 - 14 100 15 in več 100 Število prenočitev v kraju anketiranja 1 100 2 - 3 100 4 - 7 100 8 - 10 100 11 - 14 100 15 in več 100 Mnenje o stroških v mejah pričakovanja 100 večji od pričakovanih 100 manjši od pričakovanih 100 Pretežni način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 100 seboj prinesenimi tolarji 100 z gotovino v tuji valuti 100 s kreditnimi karticami 100 Splošen vtis o Sloveniji boljši od pričakovanega 100 v mejah pričakovanja 100 slabši od pričakovanega ((100)) 10,7 15,8 21,8 39,5 (7,4) 20,7 26,5 35,0 14,2 (10,9) 17,0 44,1 (5,4) 14,9 27,2 39,1 (24,7) (19,4) (43,8) (17,3) 40,5 (31,6) ((29,6)) (48,7) (20,0) ((6,4)) 24,4 44,9 ((38,4)) - ((26,4)) (3,5) 18,6 30,8 34,5 (15,8) ((5,2)) 31,8 32,7 ((10,6)) ((8,3)) ((13,8)) 67,0 (14,5) (17,0) (16,3) 48,9 ((16,5)) (23,3) (12,6) (10,8) 18,0 39,8 (6,1) 15,8 35,1 37,2 ((7,2)) (14,8) (25,4) 45,2 ((5,6)) (15,7) 33,9 43,5 ((11,3)) (22,6) (18,3) (45,8) (17,8) ((8,9)) ((9,0)) (24,3) 15,6 (10,9) 20,7 39,8 (3,5) 15,9 37,3 40,0 (16,9) (28,8) 50,8 (18,9) 36,9 42,3 (30,1) ((17,4)) (49,0) 7,6 15,7 26,4 40,0 (12,3) (12,5) 28,9 35,1 ((9,7)) (30,5) (43,1) 10,5 14,5 30,0 38,0 (28,3) (50,2) ((5,6)) (16,8) (19,8) 39,5 ((5,7)) (14,9) 25,6 40,0 13,6 11,0 26,9 39,4 (5,3) 17,0 26,9 39,6 12,2 with no assistance of a travel agency - total 10.5 direct booking 13.8 no booking in advance . organised by a club, trade union, society - other Means of transport 13,4 car, van . campervan ((7,9)) bus, coach . motorcycle . bicycle ((4,3)) plane . train - ship - other Taking of meals 12.6 in the accommodation establishment (14,6) in restaurants . own cooking . in restaurants and own cooking Number of overnight stays in Slovenia (45,2) 1 18.9 2 - 3 (5,8) 4 - 7 ((7,5)) 8 - 10 . 11 - 14 . 15 or more Number of overnight stays in the place of interview 40,0 1 13,1 2 - 3 ((3,1)) 4 - 7 - 8 - 10 11 - 14 15 or more Opinion on costs 10,3 within lines expectations (11,2) higher than planned ((10,4)) lower than planned Primarily method of payment 7,1 in tolars exchanged in Slovenia . in tolars brought into Slovenia (18,4) in cash in foreign currency (13,8) by credit cards General impression of Slovenia (9,2) better than anticipaded 11,2 as anticipaded . worse than anticipaded 10. Motivi za prihod na počitnice v Slovenijo po državah, 2003 Motives for coming on holidays in Slovenia by countries, 2003 % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL naravne lepote 24,0 14,4 (20,7) 20,1 23,6 32,3 29,0 28,9 natural features kulturne znamenitosti in prireditve 6,1 ((3,3)) (2,3) (6,6) (8,0) (7,0) 10,3 cultural features and events podnebne razmere 16,5 17,7 ((8,0)) 12,5 19,0 21,2 21,3 15,3 climate možnosti za mir, počitek 17,0 21,6 (25,6) 14,4 20,2 16,5 (12,8) 14,1 opportunity for rest and tranquillity zdravstvene storitve v zdraviliščih 4,1 (8,7) ((8,8)) (6,2) (2,7) (2,5) medical services at health resorts nezdravstvene storitve v zdraviliščih 1,5 ((2,6)) (2,9) ((1,3)) non-medical services at health resorts rekreativne dejavnosti 4,7 ((3,3)) ((5,4)) (3,2) (4,2) ((5,1)) (6,6) 6,2 recreational activities cene 8,4 (7,9) ((7,3)) 10,1 8,3 (5,9) (10,7) 7,6 prices možnosti za zabavo 2,6 ((4,7)) (5,2) ((1,8)) ((2,2)) ((1,7)) possibilities for entertainment igre na srečo 2,7 11,2 gambling nakupovanje (1,0) (2,2) - ((1,0)) shopping bližina turistovega bivališča 4,3 12,3 ((6,4)) (5,7) (3,0) ((1,9)) vicinity of tourist's residence varna država 5,1 (5,4) (3,1) (6,3) ((4,0)) (6,0) (5,9) its reputation as a safe country drugi motivi 1,8 ((1,9)) (3,4) other motives 10. Motivi za prihod na počitnice v Slovenijo po državah, 2003 (nadaljevanje) Motives for coming on holidays in Slovenia by countries, 2003 (continued) % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 13,2 5,0 20,6 20,3 8,4 10,1 22,4 TOTAL naravne lepote 100 7,9 (4,3) 17,2 20,0 11,4 12,2 27,0 natural features kulturne znamenitosti in prireditve 100 ((7,1)) (7,9) (22,0) (11,0) (11,6) 37,8 cultural features and events podnebne razmere 100 14,1 ((2,5)) 15,6 23,3 10,8 13,0 20,7 climate možnosti za mir, počitek 100 16,7 (7,6) 17,4 24,1 8,2 (7,6) 18,6 opportunity for rest and tranquillity zdravstvene storitve v zdraviliščih 100 (28,4) ((10,9)) (31,3) (13,6) (13,6) medical services at health resorts nezdravstvene storitve v zdraviliščih 100 ((22,5)) (39,7) ((17,5)) non-medical services at health resorts rekreativne dejavnosti 100 ((9,3)) ((5,8)) (14,0) (18,1) ((9,1)) (14,2) 29,7 recreational activities cene 100 (12,3) ((4,3)) 24,6 19,8 (5,9) (12,8) 20,2 prices možnosti za zabavo 100 ((9,2)) (41,5) ((13,8)) ((8,5)) ((15,1)) possibilities for entertainment igre na srečo 100 86,1 gambling nakupovanje (100) (43,3) - ((21,9)) shopping bližina turistovega bivališča 100 37,2 ((7,4)) (27,0) (14,2) ((10,0)) vicinity of tourist's residence varna država 100 (14,1) (12,4) (25,1) ((6,6)) (12,0) (26,0) its reputation as a safe country drugi motivi ((20,6)) (41,5) other motives 11. Motivi za prihod na počitnice v Slovenijo po vrstah krajev, 2003 Motives for coming on holidays in Slovenia by type of tourist resort, 2003 % Zdraviliški Obmorski Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 TOTAL naravne lepote 24,0 27,0 14,1 20,1 31,1 18,8 natural features kulturne znamenitosti in prireditve 6,1 16,9 ((2,3)) (4,6) 6,2 (6,6) cultural features and events podnebne razmere 16,5 (11,6) 11,4 21,2 17,7 (11,9) climate možnosti za mir, počitek 17,0 (10,1) 22,0 16,3 18,4 (11,7) opportunity for rest and tranquillity zdravstvene storitve v zdraviliščih 4,1 17,2 (3,2) ((3,5)) medical services at health resorts nezdravstvene storitve v zdraviliščih 1,5 - (5,8) (1,8) non-medical services at health resorts rekreativne dejavnosti 4,7 ((3,9)) (4,1) ((1,7)) 7,6 ((2,8)) recreational activities cene 8,4 (7,0) 10,2 9,3 6,7 (11,5) prices možnosti za zabavo 2,6 ((3,9)) ((2,4)) (3,7) (1,2) ((4,3)) possibilities for entertainment igre na srečo 2,7 (2,6) (1,3) 14,2 gambling nakupovanje (1,0) ((1,1)) (4,9) shopping bližina turistovega bivališča 4,3 ((4,8)) (4,7) 6,8 (2,8) ((3,1)) vicinity of tourist's residence varna država 5,1 ((4,2)) (4,8) 6,1 4,6 (5,5) its reputation as a safe country drugi motivi 1,8 (8,1) ((1,4)) (1,7) other motives 11. Motivi za prihod na počitnice v Slovenijo po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Motives for coming on holidays in Slovenia by type of tourist resort, 2003 (continued) % Zdraviliški Obmorski Gorski Drugi tur. Skupaj Ljubljana kraji kraji kraji kraji Total Ljubljana Health Seaside Mountain Other tour. resorts resorts resorts resorts SKUPAJ 100 8,5 15,7 26,4 39,5 9,9 TOTAL naravne lepote 100 9,6 9,2 22,1 51,3 7,8 natural features kulturne znamenitosti in prireditve 100 23,6 ((6,0)) (19,7) 40,1 (10,6) cultural features and events podnebne razmere 100 (6,0) 10,8 33,9 42,2 (7,1) climate možnosti za mir, počitek 100 (5,1) 20,2 25,3 42,6 (6,8) opportunity for rest and tranquillity zdravstvene storitve v zdraviliščih 100 66,5 (20,9) ((8,5)) medical services at health resorts nezdravstvene storitve v zdraviliščih 100 - (60,3) (31,6) non-medical services at health resorts rekreativne dejavnosti 100 ((7,1)) (13,6) ((9,5)) 64,0 ((5,8)) recreational activities cene 100 (7,1) 19,0 29,1 31,3 (13,5) prices možnosti za zabavo 100 ((12,8)) ((14,4)) (37,8) (18,4) ((16,6)) possibilities for entertainment igre na srečo 100 (25,9) (18,8) 52,7 gambling nakupovanje (100) ((28,2)) (46,2) shopping bližina turistovega bivališča 100 ((9,3)) (17,1) 41,3 (25,2) ((7,0)) vicinity of tourist's residence varna država 100 ((7,1)) (14,7) 31,9 35,5 (10,8) its reputation as a safe country drugi motivi 100 (37,6) ((19,8)) (36,6) other motives 12. Vtisi tujih turistov skupaj in posebej turistov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Hrvaške in Nizozemske ter po vrstah krajev o bivanju v Sloveniji, 2003 Impressions of foreign tourists total and separately of tourists from Austria, Italy, Germany, United Kingdom, Croatia and Netherlands and by type of touris resort on staying in Slovenia, 2003 Tuji turisti - skupaj Foreign tourists - total % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 46,5 40,7 7,6 ((0,5)) 4,6 Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 36,0 47,3 10,9 (1,4) 4,2 Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 13,7 38,7 31,9 5,7 (1,4) 8,5 Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 20,5 39,1 20,3 4,1 ((0,4)) 15,7 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 15,6 32,7 17,8 3,0 ((0,5)) 30,4 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 9,8 25,5 21,0 4,9 ((0,6)) 38,3 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 18,5 32,7 16,6 2,8 ((0,7)) 28,6 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 13,3 32,6 24,4 4,6 (1,4) 23,7 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 13,6 34,1 26,5 6,0 (1,0) 18,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 29,3 35,5 13,6 (1,9) 19,4 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 40,2 37,6 12,9 (2,2) ((0,5)) 6,7 Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 43,6 37,0 9,1 (1,5) ((0,5)) 8,3 Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 38,5 36,6 14,3 2,7 ((0,6)) 7,3 Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 45,7 37,0 8,5 ((0,8)) 8,0 Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 31,1 47,6 13,1 (1,1) 7,1 Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 25,4 48,1 17,4 (1,0) 7,9 Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 21,7 45,7 20,9 (2,4) 8,8 The price-quality ratio Turisti iz Avstrije Tourists from Austria % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 35,5 41,3 (16,9) ((6,3)) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 32,0 48,2 (10,3) (7,0) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (7,8) 36,2 34,3 ((6,1)) . (14,5) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 (19,8) 40,9 (14,4) 22,8 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 (15,8) 30,2 (19,8) ((3,4)) . 30,8 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (10,2) 26,7 (19,4) ((4,4)) . 39,3 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 22,1 32,8 (14,0) 30,2 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (13,3) 37,6 (19,6) ((3,8)) . 25,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 (13,2) 35,3 22,5 (7,4) . (20,2) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 40,4 25,9 (8,6) 23,8 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 37,9 40,0 (12,4) (9,0) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 50,9 31,8 (8,4) (8,2) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 47,9 35,8 (8,9) (6,9) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 48,4 32,8 (7,9) (9,1) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 28,4 49,1 (15,4) ((6,7)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 31,0 45,1 (16,2) (7,7) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 25,7 46,2 (17,2) (9,2) The price-quality ratio Turisti iz Italije Tourists from Italy % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 39,1 46,8 (8,1) (5,0) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 29,4 48,2 15,7 (5,3) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (11,2) 39,1 32,8 (8,6) . (6,4) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 (13,2) 37,1 27,4 (6,3) . 15,1 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 (11,1) 29,2 21,8 (4,6) 31,9 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (6,4) 20,9 25,8 (7,4) 37,9 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 14,3 29,7 20,8 ((4,2)) 29,3 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (13,6) 31,9 27,2 (6,2) 19,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 (9,3) 30,9 33,3 (7,9) . 16,7 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 25,7 37,4 17,0 ((3,0)) . 16,5 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 38,1 36,5 15,3 ((3,3)) . (6,3) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 38,3 35,9 (11,1) ((3,2)) (10,1) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 29,1 33,2 20,0 (4,8) . (11,6) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 37,7 37,9 (10,8) (12,5) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 25,1 48,6 17,3 (7,4) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 20,0 48,0 22,4 (7,0) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 18,2 46,9 20,1 ((2,9)) . (10,2) The price-quality ratio Turisti iz Nemčije Tourists from Germany % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 41,9 42,8 (9,4) (5,7) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 32,6 49,7 (10,8) (5,7) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (11,8) 38,3 32,0 (5,1) ((2,2)) (10,6) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 19,7 42,1 18,0 ((2,8)) . 17,0 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 13,3 37,7 17,1 ((2,5)) 29,3 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (9,7) 27,6 19,6 ((3,5)) 38,7 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 17,3 35,7 14,7 ((4,1)) 28,1 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (7,3) 34,4 23,7 (5,8) 27,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 16,6 37,9 23,2 (4,6) . 16,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 25,5 35,5 (10,2) 27,1 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 38,4 39,1 (11,7) ((3,1)) . (7,5) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 43,2 40,9 (6,7) (8,2) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 38,9 40,7 (12,2) (7,5) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 45,9 40,5 ((3,9)) (9,4) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 32,6 46,4 (11,3) (8,6) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 22,1 52,2 17,2 (8,2) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 16,6 48,9 23,9 (8,3) The price-quality ratio Turisti iz Velike Britanije Tourists from United Kingdom % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 58,3 35,4 Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 42,9 45,9 ((8,7)) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (16,4) 38,6 32,5 ((9,3)) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 29,9 43,3 (15,1) ((5,3)) ((6,4)) Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 (25,3) 36,3 (21,2) (15,7) Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (15,6) (23,8) (28,5) ((5,5)) (26,6) Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 (20,5) 36,5 (19,4) (21,1) Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (11,3) 30,8 37,1 ((5,2)) (15,4) Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 (11,3) (27,4) 36,7 ((7,0)) (16,9) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 (22,9) 46,1 (18,6) (10,3) Suitability for family holidays Mir in tišina 100 49,4 37,5 ((8,2)) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 47,6 37,5 (9,9) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 39,6 35,9 (14,7) ((6,6)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 53,8 36,3 ((6,9)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 36,8 49,3 (10,7) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 29,8 46,8 (18,7) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 31,4 44,7 (16,3) ((5,2)) The price-quality ratio Turisti iz Hrvaške Tourists from Croatia % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ Ne more oceniti Cannot evaluate 5 4 3 2 1 Kakovost okolja 100 48,9 40,0 Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 44,0 44,0 ((7,1)) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 ((9,8)) 44,7 (33,5) ((6,9)) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 (16,0) (38,4) (23,6) (17,8) Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 ((11,3)) (29,8) (19,6) (35,8) Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 ((6,5)) (24,7) (23,4) ((7,6)) (37,9) Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 (20,3) (29,5) ((12,8)) (32,0) Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 ((12,8)) (35,2) (27,1) (17,2) Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 ((13,0)) (35,9) (22,3) (24,0) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 (34,1) (33,8) (14,3) (15,1) Suitability for family holidays Mir in tišina 100 39,2 (36,7) (14,7) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 45,6 (36,7) ((11,5)) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 52,1 (27,0) ((12,4)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 53,0 (32,0) ((12,3)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 43,2 41,5 (14,3) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 (36,4) 45,9 (16,4) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 (18,4) 48,6 (24,0) ((6,4)) The price-quality ratio Turisti iz Nizozemske Tourists from the Netherlands % Zelo pozitivno Very positive Zelo negativno Very negativ 5 4 2 1 Ne more oceniti Cannot evaluate Kakovost okolja Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) Kakovost cest in storitve ob cestah Dostopnost turističnih informacij Ponudba različnih izletov Ponudba kulturnih prireditev Ponudba rekreativnih dejavnosti Možnosti za razvedrilo in zabavo Možnosti za nakupovanje Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Gostoljubnost prebivalstva Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Raven čistoče Kakovost gostinskih storitev Razmerje cena-kakovost 52,5 37,9 (12,6) (22,9) (11,3) ((6,4)) (18,6) (16,5) 00 ((11,1)) 00 (23,9) 00 44,2 00 44,1 00 38,9 40,8 47,4 43,2 44,2 39,2 (25,8) 36.4 36,6 43,2 38.5 37,2 40.6 36,0 (21,3) (19,6) (22,8) ((5,7)) (13,9) 36,7 (20,2) (15.4) (23.1) (19,8) (20.2) (28.5) (11,2) (12,2) ((6,9)) (16.6) ((5,6)) 39,4 40,4 (13,0) 52.4 52.5 43,4 (16,6) (17,2) (22,0) ((9,4)) (33,0) 42,9 (24,0) (20,6) (12.7) (23.8) ((6,6)) ((6,7)) ((9,0)) ((9,5)) ((10,3)) Quality of environment Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Quality of the roads and roadside services Availability of tourist information Choice of excursions Choice of cultural events Choice of recreational activities Options for entertainment and amusement Shopping opportunities Suitability for family holidays Peace and tranquillity Hospitality of the locals Possibility of communicating in foreign languages Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Level of hygiene Quality of food at hotels and restaurants The price-quality ratio 3 Turisti iz drugih držav Tourists from other countries % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 53,3 36,9 (4,5) (4,2) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 40,0 46,0 9,0 ((1,8)) (3,1) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 19,6 37,2 28,4 (4,8) (8,7) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 23,4 35,0 20,7 (4,2) 16,1 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 19,0 30,6 14,1 (3,2) 32,5 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 11,5 27,1 16,3 (4,3) 40,2 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 19,6 31,1 15,4 ((2,2)) 30,6 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 17,0 28,7 21,7 (3,0) 28,6 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 15,9 32,4 23,4 (5,7) 21,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 31,7 34,8 14,9 16,9 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 40,0 36,5 13,7 ((1,5)) (7,2) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 42,4 36,5 9,3 ((1,6)) 9,5 Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 36,8 38,8 14,1 (4,0) (5,8) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 47,2 36,2 (8,8) (7,0) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 33,1 46,6 9,9 ((1,9)) (8,4) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 26,4 46,7 14,6 11,2 Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 23,1 43,0 21,5 ((2,9)) 9,4 The price-quality ratio Turisti v Ljubljani Tourists in Ljubljana % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 40,6 47,2 (9,1) ((2,4)) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 30,4 53,3 (12,9) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 19,2 44,9 22,3 ((4,5)) (8,1) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 24,6 36,5 19,2 ((3,5)) 16,1 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 17,7 29,9 13,9 36,6 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 17,1 26,2 17,9 37,1 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 17,0 28,7 15,7 36,6 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 21,3 32,2 16,7 ((2,5)) 26,9 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 22,7 35,6 21,1 ((2,6)) 17,8 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 23,8 37,4 18,6 ((2,9)) 17,0 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 29,6 45,4 17,0 ((3,4)) ((3,8)) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 38,8 42,1 (12,7) ((3,9)) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 36,3 41,4 16,6 ((3,2)) ((2,5)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 39,1 44,1 (11,0) ((4,2)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 29,6 51,4 (13,8) ((4,0)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 24,7 48,8 17,4 (7,7) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 20,3 48,6 22,5 (6,2) The price-quality ratio Turisti v zdraviliških krajih Tourists in health resorts % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 42,4 40,4 (10,6) ((6,1)) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 44,1 40,9 (11,1) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (8,6) 36,5 37,5 (8,7) ((6,3)) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 (20,1) 41,6 21,8 (12,7) Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 (18,9) 32,2 (19,7) ((4,5)) 24,0 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (7,5) 29,6 20,5 (6,8) 35,1 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 34,1 31,3 (13,3) (18,2) Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (16,0) 39,1 23,3 ((5,6)) (15,1) Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 (10,4) 33,5 26,0 (12,0) (16,9) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 43,7 26,1 (14,2) (15,6) Suitability for family holidays Mir in tišina 100 54,7 35,7 ((6,5)) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 63,0 29,0 ((4,8)) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 49,2 30,3 (13,2) ((3,5)) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 62,6 27,5 ((5,2)) ((4,6)) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 36,3 51,3 (8,2) ((3,3)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 29,7 51,0 (15,6) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 25,5 51,8 (17,5) ((3,7)) The price-quality ratio Turisti v obmorskih krajih Tourists in seaside resorts % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 36,8 48,2 (9,8) (4,7) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 27,8 49,8 14,8 ((2,2)) (5,1) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 13,0 37,6 32,1 (6,4) (10,1) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 18,1 37,6 22,6 (5,4) 15,5 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 13,5 34,1 19,6 (4,2) 27,9 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 (7,9) 20,9 22,9 (8,0) 38,9 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 13,0 34,1 17,3 (4,4) ((1,7)) 29,5 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 12,6 36,8 22,5 (5,6) ((1,7)) 20,8 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 12,1 36,5 25,5 (8,5) 16,4 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 31,8 34,0 10,9 ((2,4)) 20,7 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 31,4 37,7 17,1 (4,5) (8,2) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 40,2 39,3 (9,7) (9,4) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 39,3 36,9 12,4 ((1,9)) (8,7) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 39,9 42,9 (8,3) (8,3) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 30,0 49,6 13,0 (6,7) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 23,9 50,9 17,6 (6,1) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 17,8 45,4 21,3 ((3,3)) 11,7 The price-quality ratio Turisti v gorskih krajih Tourists in mountain resorts % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 61,2 29,0 (3,3) (6,0) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 45,2 42,7 (4,7) (6,7) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 15,3 38,3 31,4 (3,0) 10,9 Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 24,2 39,2 14,2 (3,9) 18,3 Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 18,0 35,2 15,7 ((1,9)) 29,3 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 10,0 25,7 20,1 (4,4) 39,5 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 20,7 34,6 14,7 ((2,5)) 27,3 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 11,0 30,5 26,3 (4,0) 27,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 10,9 31,0 29,4 (4,7) ((1,8)) 22,2 Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 30,4 38,3 9,0 21,1 Suitability for family holidays Mir in tišina 100 50,2 33,4 (7,2) 8,7 Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 45,3 35,4 (5,8) ((1,4)) 12,1 Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 38,7 36,0 11,6 (3,0) 10,0 Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 51,3 31,4 (5,3) 11,5 Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 33,5 43,4 9,3 ((1,7)) 12,1 Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 27,9 43,6 14,6 12,8 Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 26,2 43,8 16,7 (2,8) 10,5 The price-quality ratio Turisti v drugih turističnih krajih Tourists in other touristical resorts % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Cannot Very positive Very negativ 5 4 3 2 1 evaluate Kakovost okolja 100 39,4 47,8 (9,4) Quality of environment Urejenost kraja (ambient, videz, čistoča) 100 28,6 52,5 (16,7) Orderly nature of the resort (ambience, appearance, cleanliness) Kakovost cest in storitve ob cestah 100 (8,1) 35,1 41,2 (10,4) ((3,3)) Quality of the roads and roadside services Dostopnost turističnih informacij 100 (9,6) 42,9 31,9 ((3,9)) (11,6) Availability of tourist information Ponudba različnih izletov 100 (6,8) 28,1 23,8 ((4,3)) 35,6 Choice of excursions Ponudba kulturnih prireditev 100 ((4,3)) 28,7 24,8 38,4 Choice of cultural events Ponudba rekreativnih dejavnosti 100 (10,9) 32,0 24,6 29,2 Choice of recreational activities Možnosti za razvedrilo in zabavo 100 (6,7) 24,3 35,1 ((6,2)) ((3,6)) 24,1 Options for entertainment and amusement Možnosti za nakupovanje 100 (13,3) 36,0 29,4 (18,0) Shopping opportunities Primernost za družinske počitnice 100 (15,5) 37,5 23,6 ((3,4)) (19,9) Suitability for family holidays Mir in tišina 100 32,1 38,8 20,2 (6,8) Peace and tranquillity Gostoljubnost prebivalstva 100 33,6 37,6 (15,4) ((4,1)) (8,1) Hospitality of the locals Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 100 29,2 36,8 23,1 (7,9) Possibility of communicating in foreign languages Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 35,2 39,0 (17,0) (6,8) Feeling of personal safety during the stay in Slovenia Raven čistoče 100 23,7 45,3 26,7 ((3,3)) Level of hygiene Kakovost gostinskih storitev 100 (18,5) 50,9 25,9 ((4,0)) Quality of food at hotels and restaurants Razmerje cena-kakovost 100 (16,0) 41,4 32,5 (7,7) The price-quality ratio 13. Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države njegovega stalnega bivališča v Slovenijo in nazaj po državah, 2003 Average expenditure for transport of foreign tourists from their countries of permanent residence to Slovenia and back, by countries, 2003 SIT Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 24204 12054 8835 12989 18250 25719 45391 40829 TOTAL avto, kombi 15386 11782 8728 12187 18711 19460 (33482) 17306 car, van avtodom 17655 ((5971)) (13052) (17527) ((22782)) (22059) campervan avtobus 9233 (15831) ((6897)) 3266 ((23546)) (12473) bus, coach motorno kolo (16462) ((13363)) ((30606)) ((23767)) motorcycle kolo - - - bicycle letalo 93095 (50545) ((108420)) 57271 114535 plane vlak 25376 ((8461)) ((20417)) ((38010)) (35001) train ladja - - - - - ship drugo - - - - other 14. Povprečna cena počitniškega paketa na tujega turista po državah in vrstah krajev, 2003 Average price of the package holiday per foreign tourist by countries and types of tourist resorts, 2003 SIT Celotna cena počitniškega paketa Total price of package holidays Cena počitniškega paketa na dan The price of the package holiday per day SKUPAJ 139057 17542 TOTAL Država po potnem listu Country of passport Avstrija (64088) (13236) Austria Italija (117129) (18566) Italy Nemčija 107530 15070 Germany Nizozemska ((143768)) ((19693)) The Netherlands Velika Britanija 177941 17188 United Kingdom druge države 158789 20187 other countries Vrsta kraja Tourist resort Ljubljana (136815) (24591) Ljubljana zdraviliški kraji (173344) (16645) health resort obmorski kraji 137589 16061 seaside resort gorski kraji 146930 18463 mountain resort drugi tur. kraji ((55510)) ((17493)) other tour. resort 15. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov (z nastanitvijo) na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev, v kraju anketiranja po državah, 2003 Structure of average daily expenditures (including accommodation) per foreign tourist without prepaid accommodation in the place of interview by countries, 2003 % Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 23135 24031 22758 32003 19107 12999 22913 22650 TOTAL nastanitev (s hrano ali brez) 34,8 44,9 32,2 24,5 36,1 36,3 43,4 32,1 accommodation (with or without half- or full board) hrana ali pijača v lokalih ali trgovinah 18,1 15,9 12,6 22,6 21,3 13,0 19,3 18,0 food and drinks in restaurants and shops prevozi (gorivo, parkiranje, cestnine, 7,1 9,0 5,4 7,2 7,2 5,5 (8,3) 8,5 transport (fuel, parking, tolls, tickets, vozovnice, najem vozil) vehicle hire) nakup (brez hrane in pijače) 8,2 9,1 7,6 8,4 8,3 7,4 (6,2) 10,9 shopping (excluding food and drink) kulturne dejavnosti 1,9 2,7 (2,2) (1,4) 2,4 (0,9) (1,9) 2,8 cultural activities rekreativne dejavnosti 2,8 2,3 3,4 3,3 3,8 (1,2) (2,7) 3,1 recreation igre na srečo 16,7 (8,7) 14,5 21,8 12,7 26,2 ((10,0)) 12,5 gambling pošta (npr. razglednice), telefon 1,8 2,2 1,8 1,7 1,9 1,4 (2,3) 2,4 mail (e.g. postacards), telephone osebne storitve (npr.frizer, kozmetika) 3,2 (2,0) 6,9 3,7 (2,3) (2,9) ((1,8)) 3,5 personal services (e.g. hairdresser, beautician) zdravstvene storitve 2,3 (1,4) 8,0 (2,0) (1,8) (1,1) (2,1) medical services druge storitve, ki zgoraj niso zajete 3,1 (1,6) (5,5) (3,5) 2,3 (4,2) 4,0 other services not mentioned above 16. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov (z nastanitvijo) na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev, v kraju anketiranja po vrstah krajev, 2003 Structure of average daily expenditures (including accommodation) per foreign tourist without prepaid accommodation in the place of interview by type of tourist resort, 2003 % Skupaj Total Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts SKUPAJ 23135 27951 20892 29255 16481 29679 TOTAL nastanitev (s hrano ali brez) 34,8 (44,9) (32,2) 24,5 36,1 ((36,3)) accommodation (with or without half- or full board) hrana ali pijača v lokalih ali trgovinah 18,1 15,9 12,6 22,6 21,3 13,0 food and drinks in restaurants and shops prevozi (gorivo, parkiranje, cestnine, 7,1 9,0 5,4 7,2 7,2 5,5 transport (fuel, parking, tolls, tickets, vozovnice, najem vozil) vehicle hire) nakup (brez hrane in pijače) 8,2 9,1 7,6 8,4 8,3 7,4 shopping (excluding food and drink) kulturne dejavnosti 1,9 2,7 (2,2) (1,4) 2,4 (0,9) cultural activities rekreativne dejavnosti 2,8 2,3 3,4 3,3 3,8 (1,2) recreation igre na srečo 16,7 (8,7) 14,5 21,8 12,7 26,2 gambling pošta (npr. razglednice), telefon 1,8 2,2 1,8 1,7 1,9 1,4 mail (e.g. postacards), telephone osebne storitve (npr.frizer, kozmetika) 3,2 (2,0) 6,9 3,7 (2,3) (2,9) personal services (e.g. hairdresser, beautician) zdravstvene storitve 2,3 (1,4) 8,0 (2,0) (1,8) (1,1) medical services druge storitve, ki zgoraj niso zajete 3,1 (1,6) (5,5) (3,5) 2,3 (4,2) other services not mentioned above 17. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista po vrstah krajev, 2003 Average daily expenditure per foregn tourist by type of tourist resort , 2003 SIT Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Other tour. resorts SKUPAJ 20276 26729 18382 22028 15013 27519 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 23489 27719 21505 23399 19727 27519 hotels - total kampi - skupaj 9097 (16473) 11890 (10547) 7537 - campsites - total Država prebivališča Country of residence Avstrija 20216 (27472) 17836 17657 22710 (20976) Austria Hrvaška 21807 (25704) (24912) (26499) 17909 ((22200)) Croatia Italija 29883 (26533) (18549) 36869 20951 37553 Italy Nemčija 16211 (27150) (18639) 13437 12806 (27352) Germany Nizozemska 13213 (21132) ((6815)) ((24906)) 10158 ((32864)) The Netherlands Velika Britanija 16510 (19048) (12898) 15814 United Kingdom druge države 19966 29199 (21590) 19571 14421 17034 other countries Spol Sex moški 21269 29293 16753 24758 16309 24447 male ženski 18806 22935 21442 17835 13332 32714 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (15303) 15 - 19 20 - 29 15582 (24592) ((9830)) (14908) (10928) ((19859)) 20 - 29 30 - 39 18531 25096 17799 19424 13513 26282 30 - 39 40 - 49 23471 27822 (21702) 29943 14169 35254 40 - 49 50 - 59 20715 31088 16402 20308 18761 22199 50 - 59 60 - 64 24134 ((23062)) (20296) (29026) (14018) (41997) 60 - 64 65 + 17426 ((21744)) (19106) (206509 12779 ((20411)) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 20827 28144 18474 23219 15624 25601 employed, self-employed upokojenec, rentnik 19859 (15595) 19288 20683 12645 35150 retired študent, dijak 14713 (24369) ((7614)) (17759) 8845 student or person in education drugo 22034 (17730) (28274) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 27621 42601 (14959) 36808 14775 (41356) senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 21506 24168 (20167) 25487 16928 (30438) professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 17331 33464 (16638) (13923) 14809 (15668) technicians, tehnical adviser uradnik 18537 (21772) (16742) 16539 14641 25137 clerks delavec v storitvah, trgovini 16627 (23867) (17370) 15174 14312 ((29667)) retail or service worker delavec v industriji, obrti 23446 ((15610)) (25580) (32417) (11047) (28722) worker in industry and small business drugi poklici 20804 (18697) (19233) 22084 15618 (48283) other occupations Način potovanja Travelling sam 42639 43318 36775 52803 29416 54085 alone s partnerjem, partnerko 18813 20107 16501 17937 17241 28900 with partner z družino ali drugimi sorodniki 13448 (15918) 13192 15308 11748 (13295) with family or other relatives s prijatelji 17731 (19295) (18488) 31675 10802 (26223) with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 35772 31312 (42305) (29196) (42731) business partners 17. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Average daily expenditure per foregn tourist by type of tourist resort , 2003 (continued) SIT Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. kraji Total Ljubljana Health resorts Seaside resorts Other tour. resorts Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, razvedrilo 17093 19015 16105 19207 13208 27116 Main purpose for travel holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 24032 (17893) (30515) ((29332)) ((22830)) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na business purposes, participation in konferenci, kongresu 45204 41182 (48527) 47434 53608 41843 conference, congress izobraževalni razlogi 37675 (44238) ((35017)) ((24902)) educational purposes tranzit 21576 (29250) ((18320)) (28371) (13922) (20664) transit drugi razlogi - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 11905 (18854) 9858 10472 10943 (16907) using travel agency - total organizirana samo prenočitev 11452 ((24797)) (9742) 10792 10866 (11854) only accommodation organised organiziran samo prevoz (28596) ((31931)) (22805)) only transport organised počitniški paket 9490 (11647) (7608) 9631 8504 ((14234)) package holiday brez turistične agencije - skupaj 22982 27430 20586 29664 16190 30426 with no assistance of a travel agency -total neposredna rezervacija 27927 31464 23783 29934 22824 38976 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 17553 22786 15353 28008 11196 23971 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, društva 29602 (30977) ((42194)) (19816) organised by a club, trade union, society drugo ((24709)) - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 19498 29344 19133 16532 16083 28567 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 30247 30514 (33008) 39034 25070 26417 in restaurants hrano pripravljal sam 10517 (14580) (17854) (12978) 7685 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 11927 17881 (10777) (13370) 9368 ((25669)) in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 27362 34350 (30384) (32859) 18532 24615 1 2 - 3 27168 31492 24246 41225 20051 27294 2 - 3 4 - 7 17253 19414 15643 18128 13649 30310 4 - 7 8 - 10 16149 ((18378)) (18621) (19875) 10919 ((24517)) 8 - 10 11 - 14 13839 ((16279)) (13198) 12003 12814 11 - 14 15 in več 13483 ((15007)) (14859) (13703) (11007) ((35182)) 15 or more 18. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista po državah, 2003 Average daily expenditure per foregn tourist by countries , 2003 SIT Skupaj Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Total Austria Croatia Italy Germany The Netherlands United Kingdom Other countries SKUPAJ 20276 20216 21807 29883 16211 13213 16510 19966 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta hoteli - skupaj 23489 21698 22866 32440 17886 20245 17958 23806 Type of accommodation establishment hotels - total kampi - skupaj 9097 (10894) (8406) 10562 8377 ((4786)) 9252 campsites - total Spol Sex moški 21269 19302 22064 31103 17008 13362 18721 21540 male ženski 18806 21597 21501 27891 15279 12913 14064 17347 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (15303) 15 - 19 20 - 29 15582 ((13719)) ((16016)) ((14724)) ((9188)) (17962) 20 - 29 30 - 39 18531 22404 (19964) 21869 14473 (9729) 18706 19461 30 - 39 40 - 49 23471 (28108) (30844) 37971 20613 (8978) ((32935)) 17717 40 - 49 50 - 59 20715 20075 (22340) 29371 16281 18590 15671 21403 50 - 59 60 - 64 24134 (15300) (44599) (17081) ((10560)) (24188) 60 - 64 65 + 17426 (13152) (31136) (12977) ((7623)) (11220) (31201) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 20827 23048 23348 29009 17217 13903 19966 19352 employed, self-employed upokojenec, rentnik 19859 14246 ((18042)) 40445 14790 ((9458)) (9167) (19957) retired študent, dijak 14713 ((16648)) ((16435)) (14909) (11836) ((5953)) (10336) (18897) student or person in education drugo 22034 ((26546)) ((11866)) ((15485)) (31540) other Poklic Occupational groups visoki uradnik, menedžer 27621 (21901) ((25004)) (43779) (23439) ((24428)) (14463) 29814 senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 21506 (24271) (25837) (34891) 18282 (10310) 21088 18505 professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 17331 (23320) (19427) (23133) 17523 (16297) (13789) 12666 technicians, tehnical adviser uradnik 18537 (14925) ((14643)) 26095 (14955) (12475) (15701) (15848) clerks delavec v storitvah, trgovini 16627 (14140) ((36794)) (22427) 12867 (9762) 18476 retail or service worker delavec v industriji, obrti 23446 (19750) ((19878)) (35742) (17030) (19276) worker in industry and small business drugi poklici 20804 (23545) (40223) 15097 ((12183)) ((18027)) (18438) other occupations Način potovanja Travelling sam 42639 46063 (29681) 66812 32483 ((36937)) (35231) 39759 alone s partnerjem, partnerko 18813 17508 (20188) 28195 14617 14357 15077 20391 with partner z družino ali drugimi sorodniki 13448 (11837) (12730) 21267 11662 (11030) ((7841)) 11360 with family or other relatives s prijatelji 17731 (15481) (24728) 30031 (13901) (10698) (13441) 15167 with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 35772 ((40618)) ((44593)) ((45894)) (35868) 34440 business partners 18. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista po državah, 2003 (nadaljevanje) Average daily expenditure per foregn tourist by countries, 2003 (continued) SIT Skupaj Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Total Austria Croatia Italy Germany The Netherlands United Kingdom Other countries Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, razvedrilo 17093 15947 19871 30508 12485 11396 14227 13240 Main purpose for travel holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 24032 ((17025)) ((20357)) ((22063)) ((25072)) (34120) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na business purposes, participation in konferenci, kongresu 45204 (59346) (37969) (41751) 39668 ((40234)) (45032) 46773 conference, congress izobraževalni razlogi 37675 ((44977)) ((41574)) (37099) educational purposes tranzit 21576 ((18308)) ((16184)) (19117) (26060) ((16232)) 24605 transit drugi razlogi - - - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj 11905 8932 ((15379)) 19140 7976 (15601) 8403 12698 using travel agency - total organizirana samo prenočitev 11452 (9983) ((15428)) (14049) 6653 (14801) (12079) only accommodation organised organiziran samo prevoz (28596) - ((27901)) only transport organised počitniški paket 9490 (7893) ((17155)) 9256 7955 10526 package holiday brez turistične agencije - skupaj 22982 24063 22758 32351 19082 12500 23064 22307 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 27927 27876 24610 34574 21339 (17263) 33124 30493 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 17553 15880 (19380) 28938 15537 9783 (11999) 16722 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, društva drugo 29602 ((24709)) - - ((40369)) ((35490)) (31654) organised by a club, trade union, society other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 19498 20151 21651 28233 14548 (21926) 14038 15919 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 30247 27119 (26175) 40213 26426 (15455) (29555) 30425 in restaurants hrano pripravljal sam 10517 ((5371)) (12899) (8718) ((6119)) 10857 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 11927 (10407) (9330) 12265 9576 ((11320)) 14682 in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 27362 (29936) (25280) 40597 26175 (23972) 22848 1 2 - 3 27168 26146 (29664) 37213 19481 (13987) (32406) 27392 2 - 3 4 - 7 17253 14602 (16191) 23897 14448 (13913) 12818 18709 4 - 7 8 - 10 16149 ((17027)) (21013) (17318) (14578) (15110) 12915 8 - 10 11 - 14 13839 ((18365)) ((23535)) 9505 (9271) (16579) 14636 11 - 14 15 in več 13483 ((16901)) ((24742)) (13731) (9707) ((16304)) (11987) 15 or more 19. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev po različnih spremenljivkah in po vrstah krajev, 2003 Average daily expenditure per foregn tourist, who has no prepaid accommodation, by different variables and by type of tourist resort, 2003 Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi turi. kraji Other tour. resorts SKUPAJ 23135 27951 20892 29255 16481 29679 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 28689 29200 27094 33031 24934 29679 hotels - total kampi - skupaj 8830 (16473) 11890 (10696) 7043 - campsites - total Država prebivališča Country of residence Avstrija 24031 (27764) 21405 21603 25633 (28792) Austria Hrvaška 22758 (29195) (25661) (27288) 18182 ((21724)) Croatia Italija 32003 (27929) (19482) 42335 20945 40051 Italy Nemčija 19107 (27723) (22572) 21018 13906 (27324) Germany Nizozemska 12999 (21794) ((6815)) ((24934)) 8814 ((38297)) The Netherlands Velika Britanija 22913 (19663) (21776) 24009 United Kingdom druge države 22650 31065 (26560) 25110 16508 17524 other countries Spol Sex moški 23974 29782 18374 32231 18000 26405 male ženski 21823 25067 26864 23812 14523 34832 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (18549) 15 - 19 20 - 29 14582 (22558) ((9830)) (16475) (8486) ((28691)) 20 - 29 30 - 39 20238 25659 19261 23156 14488 29268 30 - 39 40 - 49 26586 30950 (24066) 41060 14774 38278 40 - 49 50 - 59 23432 32836 18718 25545 21312 22318 50 - 59 60 - 64 32720 ((22238)) (25088) (51494) (20625) (43526) 60 - 64 65 + 24165 ((27383)) (23554) (39484) 15313 ((30608)) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 23154 29433 20593 29472 16754 27067 employed, self-employed upokojenec, rentnik 27813 (19197) 24461 39279 16587 41843 retired študent, dijak 14823 (22118) ((7614)) (22539) 9266 student or person in educatio drugo 26344 (21229) (35545) other Poklic Occupational groups visoki uradnik/menedžer 31436 42744 (16404) 45335 17032 (44868) senior officials, managers strokovnjak (inženir,profesor) 25422 26292 (23533) 31347 19912 (42488) professionals (engineers, professors) tehnik, strokovni sodelavec 18983 34760 (18611) (18821) 15724 (15385) technicians, tehnical adviser uradnik 22057 (22795) (19313) 22682 18044 26376 clerks delavec v storitvah, trgovini 18968 (24494) (18632) 19106 15617 ((32499)) retail or service worker delavec v industriji, storitvah 26566 ((16014)) (29201) (43600) (11694) (29085) worker in industry and small business drugi poklici 23266 (21377) (23541) 30831 14840 (53656) other occupations Sestava potovalne družbe Travelling sam 47083 44516 41830 60790 35235 58300 alone s partnerjem/partnerko 22546 20489 18800 24330 20553 30916 with partner z družino ali dr. sorodniki 14837 (16560) 14059 19905 12469 (13747) with family or other relatives s prijatelji 18537 (20732) (25238) 39623 10250 (29435) with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 38037 32111 (46844) (30223) (49211) business partners 19. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev po različnih spremenljivkah in po vrstah krajev, 2003 (nadaljevanje) Average daily expenditure per foregn tourist, who has no prepaid accommodation, by different variables and by type of tourist resort, 2003 (continued) Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi turi. kraji Other tour. resorts Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 19816 20863 18463 26347 14380 29753 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 25386 (18737) (35507) ((29451)) ((22450)) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na business purposes, participation in konferenci, kongresu 47389 42416 (48527) 51996 54764 45701 conference, congress izobraževalni razlogi 40274 (47629) ((33656)) ((28029)) educational purposes tranzit 21090 (26647) ((18320)) (28734) (13958) (20985) transit drugi razlogi - - other reasons Organizacija počitnic Organisation of holidays s turistično agencijo - skupaj (28596) ((31931)) ((22805)) using travel agency - total organiziran samo prevoz (28596) ((31931)) ((22805)) only transport organised brez turistične agencije - skupaj 22982 27430 20586 29664 16190 30426 with no assistance of a travel agency - total neposredna rezervacija 27927 31464 23783 29934 22824 38976 direct booking brez vnaprejšnje rezervacije 17553 22786 15353 28008 11196 23971 no booking in advance organizacija kluba, sindikata, 29602 (30977) ((42194)) (19816) organised by a club, trade union, društva society drugo ((24709)) - - other Način prehranjevanja Taking of meals v nastanitvenem objektu 25657 32212 24496 26331 20169 32370 in the accommodation establishment v gostinskih lokalih 32490 32051 (33008) 41023 29362 27161 in restaurants hrano pripravljal sam 10089 (13455) (17854) (13040) 7291 own cooking kombinirano: v gost. lokalih in sam 11823 18313 (10870) (13821) 8891 ((26084)) in restaurants and own cooking Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 27665 34538 (32673) (32859) 18530 24782 1 2 - 3 30160 31806 24690 44578 22742 33288 2 - 3 4 - 7 20268 21799 18572 24423 14762 33309 4 - 7 8 - 10 16923 ((18470)) (18546) (22637) 11321 ((24603)) 8 - 10 11 - 14 16908 ((17025)) (15278) 18112 14213 11 - 14 15 in več 15326 ((14803)) (18546) (16249) (12464) 15 or more 20. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev po različnih spremenljivkah in po državah prebivališča, 2003 Average daily expenditure per foregn tourist, who has no prepaid accommodation, by different variables and by countries, 2003 Skupaj Avstrija Hrvaška Italija Nemčija Nizozemska The Netherlands Velika Britanija Druge države Total Austria Croatia Italy Germany United kingdom Other countries SKUPAJ 23135 24031 22758 32003 19107 12999 22913 22650 TOTAL Vrsta prenočitvenega objekta Type of accommodation establishment hoteli - skupaj 28689 26971 24061 35261 22904 24238 27301 29495 hotels - total kampi - skupaj 8830 (10894) (8406) 10562 7467 ((4786)) 9092 campsites - total Spol Sex moški 23974 23056 23258 33461 20330 13139 26607 23301 male ženski 21823 25551 22231 29534 17749 12689 18932 21367 female Starost (leta) Age (years) 15 - 19 (18549) 15 - 19 20 - 29 14582 ((14515)) ((18900)) ((7793)) ((9188)) (16657) 20 - 29 30 - 39 20238 24137 (22073) 23884 16342 (9882) 21633 20831 30 - 39 40 - 49 26586 (30743) (29475) 40391 23538 (8876) ((49942)) 22016 40 - 49 50 - 59 23432 22806 (22741) 30516 18654 19901 24805 23647 50 - 59 60 - 64 32720 (17506) (47679) (23038) ((22002)) (35937) 60 - 64 65 + 24165 (20610) (33314) (18785) ((5501)) (13679) (40942) 65 + Status ekon. aktivnosti Employment status zaposlen, samozaposlen 23154 25436 24402 30848 19664 13611 26863 21697 employed, self-employed upokojenec, rentnik 27813 20047 ((18640)) 44315 20608 ((9264)) (12995) (33214) retired študent, dijak 14823 ((17838)) ((17078)) (16611) (11960) ((6190)) (11039) (18190) student or person in education drugo 26344 ((29223)) ((13184)) ((15834)) (33946) other Poklic Occupational groups visoki uradnik/menedžer 31436 (22545) ((25500)) (50602) (24446) ((24290)) (19068) 36183 senior officials, managers strokovnjak (inženir, profesor) 25422 (28968) (24963) (38316) 20554 (10452) 32547 22275 professionals (engineers, professors) tehnik,strokovni sodelavec 18983 (28583) (22700) (23096) 20726 (16796) (21970) 12700 technicians, tehnical adviser uradnik 22057 (20549) ((14646)) 27405 (19382) (12810) (23175) (21370) clerks delavec v storitvah, trgovini 18968 (15091) ((38707)) (22383) 17166 (8846) 20372 retail or service worker delavec v industriji, storitvah 26566 (21301) ((20499)) (37480) (22159) (22317) worker in industry and small business drugi poklici 23266 (28409) (44762) 16992 ((9298)) ((17334)) (22114) other occupations Sestava potovalne družbe Travelling sam 47083 51358 (30150) 70435 35424 ((41839)) (44624) 43885 alone s partnerjem/partnerko 22546 21313 (20483) 30822 18806 15618 22086 22744 with partner z družino ali dr. sorodniki 14837 (12753) (13491) 22066 12971 (10481) ((12511)) 13172 with family or other relatives s prijatelji 18537 (21089) (26284) 31896 (14508) (8492) (11957) 14982 with friends s kolegi iz službe oz. with work colleagues or poslovnimi partnerji 38037 ((44386)) ((47222)) ((48194)) (36348) 37648 business partners 20. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki ni imel predhodno plačano nastanitev po različnih spremenljivkah in po državah prebivališča, 2003 (nadaljevanje) Average daily expenditure per foregn tourist, who has no prepaid accommodation, by different variables and by countries, 2003 (continued) Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United kingdom Druge države Other countries Osnovni razlog za prihod Main purpose for travel počitnice, sprostitev, razvedrilo 19816 18852 20869 33075 14620 10640 20344 15118 holidays, leisure, entertainment obisk sorodnikov ali prijateljev 25386 ((17820)) ((20806)) ((25955)) ((25991)) (35907) visiting relatives or friends poslovni, udeležba na business purposes, participation in konferenci, kongresu 47389 (65040) (38820) (43045) 40207 ((40852)) (46311) 50022 conference, congress izobraževalni razlogi 40274 ((44977)) ((45448)) (40120) educational purposes tranzit 21090 ((18523)) ((16184)) (19117) (26060) ((16740)) 22852 transit drugi razlogi - - - - other reasons Organizacija počitnic s turistično agencijo - skupaj (28596) organiziran samo prevoz (28596) brez turistične agencije - skupaj 22982 neposredna rezervacija 27927 brez vnaprejšnje rezervacije 17553 organizacija kluba, sindikata, 29602 društva drugo ((24709)) 24063 22758 27876 15880 24610 (19380) ((27901)) ((27901)) 32351 34574 28938 19082 12500 23064 21339 15537 ((40369)) ((35490)) (17263) 9783 33124 (11999) Organisation of holidays . using travel agency - total . only transport organised 22307 with no assistance of a travel agency - total 30493 direct booking 16722 no booking in advance (31654) organised by a club, trade union, society . other Način prehranjevanja v nastanitvenem objektu v gostinskih lokalih hrano pripravljal sam kombinirano: v gost. lokalih in sam 25657 32490 10089 . 11823 (10456) 30168 22723 27153 (27227) 31512 19735 (28991) 24949 20835 40719 27385 (16847) (31573) 34858 ((5412)) (12684) (8851) ((4225)) 10078 (9345) 12847 8335 ((11346)) 15047 Taking of meals Število prenočitev v Sloveniji Number of overnight stays in Slovenia 1 27665 (31429) (25305) 40597 26753 (25052) 22843 1 2 - 3 30160 31910 (30788) 40036 21364 (13130) (32406) 29817 2 - 3 4 - 7 20268 17667 (16091) 25809 17040 (14144) 16911 23910 4 - 7 8 - 10 16923 ((16389)) (21244) (19053) (13999) (17566) 13139 8 - 10 11 - 14 16908 ((19736)) ((25442)) 12696 (9052) (33156) 15948 11 - 14 15 in več 15326 ((18850)) ((25110)) (15998) (9767) ((21175)) (14716) 15 or more 21. Države, v katere bi šli na počitnice tuji turisti, če ne bi prišli v Slovenijo, po vrstah krajev, 2003 Countries which foreign holidaymakers would have visited if they had not come to Slovenia, by type of tourist resort, 2003 Skupaj Total Ljubljana Ljubljana Zdraviliški kraji Health resorts Obmorski kraji Seaside resorts Gorski kraji Mountain resorts Drugi tur. krajii Other tour. resorts SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 TOTAL Avstrija 7,6 ((7,3)) (9,2) 11,7 ((6,5)) Austria Francija (3,6) ((3,6)) (5,2) - France Grčija (2,5) ((3,1)) Greece Hrvaška 19,8 (16,1) (21,8) 23,3 17,2 (20,6) Croatia Italija 16,6 (15,0) (10,5) 22,4 16,5 (12,1) Italy Madžarska (2,5) ((4,6)) ((1,9)) Hungary Španija 4,2 (6,7) (3,7) ((5,7)) Spain Turčija ((1,2)) - Turkey druge države 42,0 48,7 46,4 36,2 41,3 47,6 other countries 22. Države, v katere bi šli na počitnice tuji turisti, če ne bi prišli v Slovenijo, po državah, 2003 Countries which foreign holidaymakers would have visited if they had not come to Slovenia, by countries, 2003 Skupaj Total Avstrija Austria Hrvaška Croatia Italija Italy Nemčija Germany Nizozemska The Netherlands Velika Britanija United Kingdom Druge države Other countries SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 TOTAL Avstrija 7,6 ((4,7)) (6,2) (6,6) ((10,3)) (13,2) (7,5) Austria Francija (3,6) ((4,8)) ((8,4)) ((3,6)) France Grčija (2,5) ((2,8)) ((3,2)) Greece Hrvaška 19,8 (16,7) (26,1) 23,4 (18,2) (21,2) (16,1) 19,3 Croatia Italija 16,6 (18,5) ((14,2)) (16,6) 19,0 ((11,4)) ((11,9)) 18,1 Italy Madžarska (2,5) - ((3,9)) Hungary Španija 4,2 ((4,5)) ((4,4)) ((7,3)) ((5,0)) Spain Turčija ((1,2)) Turkey druge države 42,0 47,8 (41,1) 42,7 41,5 (37,3) 45,9 38,6 other countries PRILOGE ANNEX m STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE SLO Ur. I. RS št, 45/95 in St 9/01, Ur, i. RS S 111/02 TI J - TURISTI/2003 2104 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA TURISTE IZ TUJINE V POLETNI SEZONI 2003 Ime obj«kta: Kraj: ___ Zap. št.: Vrsta kraja: Vrsta in kateg. objekta: Datum Anketiranja: 2003 Zaporedna številka vprašalnika: Spoštovani gostje, lepo pozdravljeni in dobrodošli v Sloveniji. Upamo, da ste dobro potovali in da se v naši deželi dobro počutite. V Sloveniji želimo izboljšati turistično ponudbo in turistične storitve. Pred Vami je statistični vprašalnik in prosimo, da ga izpolnite. S sodelovanjem v anketi boste pripomogli, da bo Vaše prihodnje bivanje pri nas Še prijetnejše. Anketa je anonimna. Za sodelovanje se Vam zahvaljujemo. 1, Država prebivališča: 2. Regija ali kraj prebivališča: 3. Okolje, kjer živite: 1. V mestu 7 manj kot 200 000 prebivalci. 2. V mestu z več kot 200 000 prebivalci. 3. Na podeželju. 4. Spol: 1. Moški. 2. Ženski. 5. Starost: 6. 15-19 let 20 - 24 let 25 - 39 let 40 - 44 let 45 - 59 let 60 - 64 let 65 let ali več Status Vaie ekonomske aktivnosti: 1. Zaposien/samozaposlen. 1 2. Upokojenec/rentnik. J 3. Študent/dijak. 1 4. Drugo. j vpr. 7 vpr. 8 J 7. V katero kategorijo bi uvrstili poklic oz. delo, ki ga opravljate oz., ki ite ga opravljali? 1. Visoki uradnik, menedžer. 2. Strokovnjak (inženir, profesori. 3. Tehnik, strokovni sodelavec. 4. Uradnik. 5. Delavec v storitvah, trgovini. 6. Delavec v industriji, obrti, 7- Drugi poklid. 8. Koliko je oseb v Vaìi potovalni družbi, s katerimi potujete in skupaj ktijete stroške potovanja iti bivanja, vključno z Vami? a. Vpišite število oseb: b. Vpišite število otrok do vključno 14 let: 9. Potujete sami ali v dražbi? Obkrožit« iamo J odgovor. 1, Potujem sam. 2, Potujem s partnerjem/partnerko. 3, Potujem z družino ali drugimi sorodniki. 4, Potujem s prijatelji. 5, Potujem s kolegi iz službe oz, poslovnimi partnerji. 10. Kateri je glavni razlog za Vaš prihod v Slovenijo? Obkrožite samo I odgovor. 1. Počitnice, sprostitev, razvedrita vpr, 11 2. Obisk sorodnikov ali prijateljev. 3. Poslovni razlogi, udeležba na konferenci, kongresu. 4. Izobraževalni razlogi. 5. Tranzit. 6. Drugi razlogi, kateri: ..__________ . . V vpr, 21 11. Kateri so najpomembnejši motivi, da ste izbrali Slovenijo za dežeFo Vaših počitnic? Obkrožite 3 za Vas najpomembnejše motive. 1. Naravne lepote. 2. Kulturne znamenitosti in prireditve. Podnebne razmere. Možnosti za počitek, mir. Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih. Rekreativne dejavnosti, katere:_._____ Cene. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Možnosti za zabavo. 10. Igre na srečo. 11. Nakupovanje, 12. Bližina Va Sega prebivališča, 13. Varna država. 14. Drugi motivi, kateri:____ 12. Kdaj ste se odločili, da pridete na počitnice v Slovenijo? 1. Pred manj kot 1 mesecem (tik pred zdajci). 2. Pred 1 do 3 meseci, 3. Pred 3 do 6 meseci. 4. Pred več kot 6 meseci. 13. Kateri vir informacij je vplival na Vašo odločitev, da pridete v Slovenijo? Obkrožite samo 1 odgovor. 1, Da. —> vpr, 1. Osebne izkušnje. 2. Ne, 2. Priporočila sorodnikov i tj prijateljev. 3, Ne vem. [ vPr 3, Propagandni material, plakati, oglasi. 4. Mediji (časopisi, knjige-vodniki, RTV, filmi, internet). 20. Ali bi prišli v isti kraj? S. Potovalne agencije. 1 Da. 6. Razstave, sejmi. 2. Ne. 7. Drugo, navedite, kaj: 3. Ne vem. 14. Ali ste pri organizaciji počitnic v Sloveniji uporabili internet? 1. Da. -»vpr. 15 2. Ne. vpr. 16 15- Čemu ste uporabiti internet? Možnih je več odgovorov 1. Za pridobitev splošnih, prometnih, turističnih informacij. 2. Za rezervacijo prevoza. 3. Za rezervacijo prenočišča, 4. Za plačilo prevoza. 5. Za plačilo prenočišča. 16. Ali je Slovenija edini cilj Vaših tokratnih počitnic? I Da, 2. Ne. 17. Kolikokrat doslej ste že bili na počitnicah brez tokratnega bivanja? a. V Sloveniji: | j j -krat b. V kraju anketiranja: I i i -krat 18. V katero državo bi tokrat odšti na počitnice, Če ne bi prtili v Slovenijo? 19. Ati bi v prihodnjih dveh do treh letih znova prišti na počitnice v Slovenijo? Pojasnilo za vprašanja 21 a, 21 b, 21 c in 22a: Votfite skupne zneske za Was in osebe, ki z Vami potujejo in trošijo (število oseb pri 8. vprašanju). Poleg zneskov vpišite valuto. Če ste na poslovnem ali izobraževalnem potovanju (Pri 10. vprašanju ste obkrožili 3. ali 4. odgovor): • vpišite samo stroške, ki se nanašajo na Vas (na J osebo); • upoštevajte vse stroške, ne glede na to, al/ jih je plačalo Vaše podjetje ali kakšna druga organizacija ali ste jih plačali sami. 21. Kako ste organizirali Vaše potovanje? Obkrožite samo 1 odgovor, 5 pomočjo potovalne agencije 1. Imam počitniški paket (prenočitev in prevoz) ► vpr. 21a Koliko znaša cena počitniškega paketa? Znesek «Juta 2. Potovalna agencija je organizirala SAMO prenočevanje. vpr 21 b Koliko ste plačali potovalni agenciji za prenočevanje? 3. Potovalna agencija je organizirala SAMO prevoz. Brez pomoči potovalne agencije 4. Neposredna rezervacija v prenočitvenem objektu. 5. Brez vnaprejšnje rezervacije. 6. V organizaciji kluba, sindikata, društva, 7. Drugo, navedite kaj:_ Znesek Valuta ■ vpr-. 21 c Koliko boste plačali na dan za prenočevanje (z zajtrkom, pol- ali polnim penzionom ali brez)! Znesek Vaftjfa 22. Katero je glavno prevozno sredstvo, s katerim ste prepotovali največji del poti (po razdalji)? Obkrožite samo 1 odgovor. 1. Avto, kombi. "v 2. Avtodom. 3. Avtobus. 4. Motorno kolo. 5. Koto. 6. Letalo 7. Vlak. 8. Ladja. Znesek 9. Drugo, navedite kaj: ----- vpr. 22a Koliko bodo znašali prevozni stroški Ì7 kraja v Vašega pre bival i Sfa v Slovenijo in nazaj? Vafuta 23. Kje se pretežno prehranjujete? Obkrožite samo 1 odgovor. 1. V nastanitvenem objektu imam pension/poipenzion. 2. V gostinskih lokalih, 3. Hrano pripravljam sam. 4. Kombinirano: v gostinskih {ofcalih in lastna priprava hrane. 26. Koliko denarja ste v Sloveniji porabili včeraj? 24. Trajanje Vašega bivanja v Sloveniji: a. Vpišite skupno Število prenočitev v Sloveniji: I—.I - J prenočitev b. Vpišite število prenočitev v kraju anketiranja: I_I_I prenočitev 25. Termin Vašega bivanja v Sloveniji; od----do______ 2003. Vpišite skupne zneske za Vas in osebe, ki z Vami potujejo ip irošijo, Zneski se nanašajo na število oseb, ki ste ga navedli pri 8. vprašanju- Poleg zneskov vpišite valuto. Ali ste VČERAJ porabili kaj denarja za Če DA, koliko ste porabili? Ne Ne a. hrano ali pijačo v lokalih ali trgovinah? Da Ne t», prevode (upoštevajte gorivo, parkirnine, Da cestnine, vozovnice, najem vozil)? c. nakupe (ne upoštevajte hrane in pijače)? Da d. kuJturne dejavnosti? Da Ne e. rekreativne dejavnosti? Oa Ne f. igre na srečo? Da Ne g. pošto (npr. razglednice), telefon? Da Ne h. osebne storitve (npr. frizer, kozmetika}? Da Ne i. zdravstvene storitve? Da Ne j. druge storitve, ki zgoraj niso zajete? Da Ne Znese* Valuta Znesek Valna Znesek Valuta Znesek Valuta Znesek Valuta Znesek Valuta Znesek Valula Znesek Vabta Znesek Valuta Znesek Valuta 27. Kakšni so stroški tega potovanja in bivanja v Sloveniji? 1. V mejah pričakovanja. 2. Večji od pričakovanih. 3. Manjši od pričakovanih. 29. Kakšni so Vaši vtisi o bivanju v Sloveniji? 28, Kako pretežno plačujete v Sloveniji? Obkrožite samo 1 odgovor, 1. S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji. 2. S tdarji, prinesenimi s sabo preko slovenske meje. 3. Z gotovino v tuji valuti. 4. S kreditnimi karticami. Prosimo, da ocenite navedene e/emerrte turistične ponudbe od 5 (zelo pozitivno) do 1 Czelo negativno) a/i z x (elementa ne morete oceniti); ftfo paativno teto mgatimo teti» fjcenim 5 4 J 2 1 X a. kakovost okolja........................... ........5 4 3 2 1 X b. urejenost kraja (ambient, videz, čistoča)........ ........5 4 3 2 1 X c kakovost cest in storitev ob cestah............. ........5 4 3 2 1 X d. dostopnost turističnih informacij.............. ........5 4 3 2 1 X è. ponudba različnih izletov................... ........5 4 3 2 1 X f. ponudba kulturnih prireditev................. ........5 4 3 2 1 X E ponudba rekreativnih dejavnosti.............. ........S 4 3 2 1 X h. možnosti za razvedrilo in zabavo.............. ........5 3 2 1 X i. možnosti za nakupovanje................... ........5 4 3 2 1 X i- primernost za družinske počitnice............. 4 3 2 1 K k. mir in tiSina ...;..,..,,.....,,.,,,........ 4 3 2 1 X t. gostoljubnost prebivalstva................... ........5 4 3 2 X m, možnost sporazumevanja v tujih jezikih........ ........5 4 3 2 1 X n. osebna varnost med bivanjem v Sloveniji ....... ........S 4 3 2 1 * 0. raven čistoče v gostinskih objektih............. ........5 4 3 2 1 X P- kakovost gostinskih storitev................... ........5 3 2 1 X q- razmerje cena - kakovost ................... ........S 4 3 2 1 X 30, Kakšen je Vai splošni vtis o Sloveniji? 1. Boljši od pričakovanega. 2. V mejah pričakovanega. 3. Slabši od pričakovanega. Hvala za sodelovanje! i 4 m SWISTlCMt URAD FtePUBLIKF SLOVENIJE STATISTICAL OFFICE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA UK Ur. I. RS it. 45/95 in 5t. 9/01, Ur. I RS it. 111/02 TU - TU RISU/2003 2104 QUESTIONNAIRE FOR FOREIGN TOURISTS tN THE 2003 SUMMER SEASON Name of accommodation:. No.: Ktace:. type of tourót resort:. Date of interview; 2003 Type and category of accommodation: Serial number of questionnaire; Dear guests! Welcome to 5foven/a. We hope that you had a pleasant journey, and that you enjoy your stay here. In order to help us provide the best possible services for holidaymakers, we would appreciate it if you completer/ this survey. By participating in the survey you will help us make future visits here even more enjoyable. Full anonymity is assured. We thank you kindly for your assistance. 1. Country of residence: 2. Region or place of residence: 3. The type of area ««here you live in: 1. a town with fewer than 200,000 inhabitants 2. a town with more than 200,000 inhabitants 3. the countryside 4* Sex: 1. male 2. female 5. Age: 1. 2, 3. 4. 5. 6. 7. 15 to 19 20 to 24 25 to 39 40 to 44 45 to 59 60 to 64 65 or over 6. Your employment status: 1. employed/self-employed 2. living on pension/annuity 3, student/pupil 4, other question 7 -> question 8 7. In which category would-you classify the occupation or jok you performs ed)? 1, senior official, manager 2, professional (engineer, professor) 3, technician, teh ni cal adviser 4, clerk 5, retail or service worker 6 worker in industry or small business 7, other 8. How many people are there in travel your party, i.e. those with vvhom you are travelling and who together share the costs of the trip and stay, including yourself» a. number of people: I_!_I . b, number of children aged 14 and under: I—I—I, 9. Are you travelling alone or in a group? fp/ease indicate one response only) 1. alone 2. with my partner 3. with my family or other relatives 4. with friends 5. with work colleagues or business partners 10. What is the main purpose of your visit to Slovenia? (please indicate one response only) 1. holidays, leisure, entertainment 2. visiting relatives or friends 3. business purposes, participation in conference 4. educational purposes 5. transit 6. other purposes (please specify:_____ ~> question 11 ■ question 21 0J90 IUK1 TU-TUHtiTli'20Cp| S1M 20M 11. What were the most important factors in your choosing Slovenia for your holidays? (p/ease indicate (fie three most important facwn) 1. natural features 2. cultural features and events 3. climate 4. opportunity for rest and tranquillity 5. medical services at health resorts 6. non-medical sen/ices at health resorts 7. recreational activities (please specify: ________ S. prices 9. possibilities for entertainment 10. gambling 11. shopping 12. the vicinity of your residence 13. its reputation as a safe country 14. other reasons (please specify:__ 12. When did you decide to come to Slovenia? 1. less than 1 month ago (at the last moment) 2.1 to 3 months ago 3. 3 to 6 months ago 4. more than G months ago 13, Which information source had most influence on your decision to come to Slovenia? (please indicate one response only) 1. personal experience 2. recommendations from relatives and friends 3. advertising material, posters, advertisements 4. mass media (newspapers, guidebooks, radio, TV, films, internet) 5. travel agencies 6. exhibitions, fairs 7. other (please specify:_ 14. Did you use the internet when organising your stay in Slovenia? 1 yes 2, no —> question 15 question 16 15. What did you use the internet for? (multiple responses allowed) 1. to get general, traffic and tourist information 2. tu make transport reservations 3. to book accommodation 4. to pay for transport 5. to pay for accommodation 16. Is Slovenia your only destination on this trip? 1. yes 2. no 17. How many times have you already been on holiday (this trip excluded): a. in Slovenia: I_I_I times b. in the place of this interview; i_t_I times 18. To which country would you have gone if you had not come to Slovenia? 19. In the next two to three years would you come to Slovenia again? 1 yes question 20 2. no 1 3. don't know j-» question 21 20. Would come to the same destination in Slovenia? 1. yes 2. no 3. don't know Note on Questions 21a, 21b, 21c and 22a: P/ease write in the amounts spent by you and the others in your party, as described in your response to Question 8 State the currency next to the figure. If your are on a business or educational trip (if you circled Response 3 or 4 to Question 10): • only include the costs that relate to you alo ne O.e. for one person) • p/ease include all your costi, irrespective of whether they were paid by your company, by another organisation or by you personally 21. Kow were your holidays organised? (please indicate one response only) with the assistance of a travel agency 1. I have a package holiday (accommodation and transport) question 21a What is the price of your package holiday? 2. The travel agency organised the accommodation ONLY Amount Currency question 21 b How much did you pay the travel agency for the accommodation? Amount Currency 3. The travel agency organised transport ONLY without the assistance of a travel agency A. A direct booking was made at place of accommodation 5. No booking was made in advance 6. The trip was organised by a club, a trade union or a society 7. Other (please specify:_____________) > question 21c How much will you pay per day for accommodation (with or without breakfast, half-board or full-board)? Amount Currency MW IUKI TU-TUmgTI/i