PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 vtiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 65 (13.296) Trst, sobota, 18. marca 1989 Devet let po letalski nesreči končno razčlenili dokazno gradivo Objavili izsledke preiskave o Ustiti: potniško letalo je sestrelila raketa Radarji so zabeležili prisotnost lovca, o katerem pa ne vedo nič več - Obrambni minister Zanone poveril šefu italijanskega vojnega letalstva dodatno upravno-tehnično preiskavo Prepočasni mlini pravice RIM — Šest strokovnjakov je včeraj izročilo rimskemu preiskovalnemu sodniku Vittoriu Bucarelliju izsledke Preiskave o letalski nesreči nad Usti-co. Po podatkih, ki so navedeni v 477 straneh izčrpnega zaključnega poročila, predvsem pa v nekaj kilogramih dokaznega gradiva, je nesrečo, v kateri je 1980. leta izgubilo življenje 81 oseb, povzočila raketa, ki jo je izstrelil lovec, za katerega ne vedo povedati ničesar več, razen tega, da je po nesreči odletel, saj ni znakov, da bi kako drugo letalo zadelo v DC-9 I-TIGI. Delo strokovnjakov je zaključeno, Preiskovalni sodnik je dobil odgovor na vseh sedem vprašanj, ki jih je zastavil komisiji, generalni direktor Ita-yie pa je po devetih letih lahko končno ugotovil, da je imel prav, ko je trdil, da je nesrečo povzročila raketa. Prav tako prav so imeli tudi sorodniki žrtev in vsi, ki niso verjeli izidom prvih preiskav. Na podlagi dokaznega gradiva je bilo mogoče ugotoviti, da se je na nebu nad Ustico odigrala prava vojna akcija. Zaradi tega je obrambni minister Valerio Zanone poveril šefu generalštaba italijanskega letalstva nalogo, naj čim prej odpre upravno-tehnično preiskavo zato, da ugotovi, kaj je imelo pri tem opraviti italijansko vojno letalstvo. Radar rimskega letališča v Fiumici-nu je namreč zabeležil vrsto signalov (plots) o prisotnosti letečega predmeta v velikosti lovca, ki je letel vzporedno s civilnim letalom. To pa izključuje možnost, da je prišlo do trčenja med dvema letaloma. O letalu pa vsekakor vedo le toliko, da je bil lovec in da je izstrelil raketo, ne pa, če je prišlo do kakšnega bolj zapletenega zračnega spopada, ali če je bil lovec tarča ali napadalec. Notranja preiskava obrambnega ministrstva, naj bi razčistila tudi to senčno stran tragične afere. Preiskovalni sodnik Bucarelli bo moral vsekakor v kratkem zapreti preiskavo, pred tem pa želi ugotoviti, čigava je bila raketa, ki je sestrelila italijansko potniško letalo. Njegova naloga je izredno delikatna, saj se prav za poreklom lovca in rakete skriva najbolj zagonetni del preiskave, ki ostaja kljub dosežkom šesterice strokovnjakov še vedno ovita v neprodorne tajne. Izsledki preiskave so le prvi korak na mučni poti iskanja prezrte resnice. Končno je bilo potrjeno tudi uradno: DC 9 letalske družbe Itavia, ki je letel na progi Bologna-Palermo, je bil sestreljen nad otokom Ustica. Izvedenci, ki so po nekajmesečni preiskavi končali svoje delo in izročili zaključke preiskovalnemu sodniku Bucarelliju, nimajo dvomov: DC 9 se je zrušil, ker ga je zadela raketa. In nedvoumno je tudi, trdijo izvedenci, da je bilo v bližini civilnega letala tudi vojaško lovsko letalo, ki se je po eksploziji oddaljilo. Na osnovi zbranega gradiva pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali je raketo izstrelilo to letalo. Obrisi tragedije pri otoku Ustici, kjer je umrlo skoraj 90 ljudi, so nekoliko jasnejši in preiskovalni sodnik Bucarelli bo odslej lahko nadaljeval z delom na trdnejših temeljih. Del resnice je prišel na dan, ostaja pa še vedno brez odgovora najbolj dramatično vprašanje: kdo je izstrelil raketo? Preiskava o sestrelitvi letala je spet dokaz, da mlini italijanske pravice meljejo zelo počasi, saj je minilo več kot devet let, preden so izvedenci imeli na razpolago vse gradivo in so ugotovili dejanske vzroke tragedije. In vprašanje je, ali bo po tolikem času mogoče odkriti krivce ter pojasniti, čigavo je bilo vojaško lovsko letalo in kaj je počelo v bližini civilnega. Dosedanje izkušnje ne navajajo k optimizmu. Krivci pokolov na Trgu Fontana v Milanu, na brzcu Italicus, na Trgu della Loggia v Brescii so ostali neznani, ozadje zločinov nepojasnjeno. Reči, da se kaj takega ne sme ponoviti v primeru tragedije pri Ustici, je prelahko. Potreben je stalen pritisk medijev in demokratične javnosti, sicer se bo tudi ta preiskava izgubila v meglicah polovičnih resnic in nezadostnega dokaznega gradiva, ne da bi bili krivci odkriti in kaznovani. V. T. Podpisan dogovor o reformi pristanišč RIM — Minister za trgovsko mornarico Prandini in predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so včeraj podpisali sporazum o reformi italijanskih pristanišč. Prvi je dogovor podpisal minister Prandini, približno uro kasneje pa so to storili še predstavniki sindikatov, ki so dogovor podpisali šele po dodatnem posvetovanju, potem ko je minister za trgovsko mornarico sporazum že podpisal. Po podpisu dogovora so sindikalni predstavniki Mancini (CGIL), Trucchi (CSIL) in Aiazzi (UIL) sklicali tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili glavne točke doseženega sporazuma. Kot so povedali, je njihova glavna skrb še naprej namenjena temu, da se v pristaniščih ne izgubi niti enega delovnega mesta. Dogovor med sindikati in ministrom predvideva bolj moderen pristaniški sistem, ki bo zahteval transformacijo enotnih družb, kar pa bo verjetno povzročilo probleme pri zaposlovanju. Dogovor zagotavlja ohranitev delovnega mesta vsem, ki so že zaposleni v pristaniščih. Glede avtonomije pri delovanju pristanišč pa je bilo sklenjeno, da se bodo vse odločitve sprejemale izključno po predhodnem soglasju sindikatov. Sindikalni tajniki prevozniškega sektorja so ob koncu poudarili politični pomen teh pogajanj, ki naj bi končno prinesla pomiritev v italijanska pristanišča, v katerih naj bi po dolgem času stalnih nasprotij spet steklo redno delo. V športni palači v Rimu se bo zbralo nad tisoč delegatov Kongres KPI postavlja temelje partije za prihodnje desetletje Kongres prenove DUŠAN KALC isjfpf sredi deročega rečnega toka. V v ,c!n/u novih razlogov za svoj obstoj setveno spremenjeni italijanski (in ;Qe °vnij družbeni stvarnosti je stopili "tevega« brega komunizma, miš-se(?eRQ v tradicionalnem smislu be-de da bi dosegla nasprotni breg Pro Statičnega socializma, ali pre-Tu le povedano socialdemokracije. sredi plitvine, pa se spopada z de- °dn Vodo’ W jo lahko spodnese in ji tie ,ese del prtljage, kot jo ji je že od-rnQ ,Q °h volilni preizkušnji pred dveri j h ,ef°rna pa tudi na lanskih uprav-h Molitvah. —J^DALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — V športni palači EUR v Rimu je vse pripravljeno na današnji začetek 18. vsedržavnega kongresa KPI. Več kot tisoč delegatov, 161 tujih delegacij iz 85 držav, katerim je treba prišteti še 70 tujih osebnosti, opazovalci 91 veleposlaništev v Rimu, nad 7.500 raznih povabljencev in nad 750 novinarjev bo prisluhnilo otvoritvenemu nagovoru bivšega tajnika stranke Alessandra Natte, nato pa glavnemu poročilu sedanjega in prav gotovo tudi bodočega tajnika Achilleja Oc-chetta. S tribun za posebne goste bodo njegovim besedam sledili tajniki vseh italijanskih strank razen MSI. Socialisti so včeraj napovedali sestavo delegacije, ki jo bo vodil tajnik Bettino Cra-xi in ki jo bodo sestavljali še podtajnik Martelli, predsednika parlamentarnih skupin senata in poslanske zbornice Fabbri in Capria ter člani tajništva Intini, Acguaviva in Signori-le. Socialisti bodo torej v polni sestavi, kar ima nedvomno neko politično valenco. Prisotne bodo tudi številne delegacije strank in političnih gibanj iz 27 evropskih držav, 22 afriških, 18 latinskoameriških, in 18 azijskih držav. Med drugim bodo prisotni predstavnik sovjetske partije Aleksander Jako vij ev, predstavnik kitajske partije Song-Ping, madžarski predstavnik Pozsgay, odgovorni za zunanje zadeve francoske socialistične stranke Pierre Guidoni, predstavnik nemške social-demkratske stranke Carstens Voigt itd. Zvezo komunistov SFRJ bosta na kongresu zastopala _predsednik predsedstva ZKJ Stipe Suvar in član CK ZKJ Tupurkovski. Prvič bodo na kongresu KPI prisotni predstavniki nemškega gibanja zelenih in indijske kongresne stranke. Demantirali so prihod Aleksandra Dubčka, ki ni dobil vizuma, zagotovljena pa je prisotnost drugega voditelja praške pomladi Zdene-ka Mlynarja. Komunistični kongres bo tudi priložnost za stike med predstavniki izraelske levice in palestinskim osvobodilnim gibanjem, ki bo prisotno s članom izvršnega sveta PL O Yasser-jem Abed Rabbom ter z novinarjem NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Pavii se je zrušil sloviti mestni stolp Znameniti mestni stolp v Pavii se je včeraj zjutraj zrušil in povzročil smrt dveh oseb. Več kot deset ljudi pa je bilo ranjenih NA 12. STRANI Velik uspeh SSG na MARIJ ČUK dieti— Nov velik uspeh, tokrat s,Qlnen°°ne^a znQča/a, Slovenskega kar u(!a.Gledališča iz Trsta. Na prav-Alpe-jnnanem Srečanju gledališč d/e 4 je uprizoritev Strička Va- fl°Vjča n<’edova v režiji Dušana Jova-de žirijp reie^a prvo nagrado strokov-[iali s Za Predstavo v celoti (sestav-Vlf Birba '4ndreI Inkret iz Ljubljane, ' Predscwm^r z Dunaja, Renzo Tian Šiških Zveze italijanskih gle- CeSCO Mn*"1*™ ~ iz Rima in F™n-Rotrdiia cect°nio iz Gorice) in s tem (QZsežnosf °z? vrRunskost in evropsko *rat Se • Pa ne samo to. Le malo-■ ie festivalih dogaja, lu z mn>e str°kovnjakov v sozvoč-,e to Zanlf.Iin 0t>činstva, tokrat pa se Publjke nr 1 °’ sai ie posebna žirija nio za 7p, v,fako določila Strička Va-°snjo najboljšo predstavo obsoškega srečanja. Skratka, velik uspeh in priznanje iskateljstvu ter nekonvencionalni gledališki govorici, ki jo je naš ansambel izžareval na odru. Sicer pa je strokovna žirija podelila še dve nagradi (sredstva za nagrade je prispevala goriška Občina), in sicer igralcema Peru Kvrgiču (Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba) in Titinu Carrari (gledališče Piccionaia iz Vi-cenze) ter Dušanu Mlakarju za režijo Bernhardovega Komedijanta v izvedbi PDG iz Nove Gorice. Nagrade so izročili na sinočnji zaključni slovesnosti v goriški dvorani Verdi, kjer sta po priložnostnih nagovorih nastopila znana baletnika Renata Calderini in Maurizio Bellezza. O samem festivalu bomo seveda še spregovorili, na tem mestu lahko še samo opozorimo, da bo prihodnje srečanje leta 1990 prav tako v Gorici in Novi Gorici, in sicer od 18. do 25. marca. srečanju gledališč AJ Striček Vanja je v Gorici bil deležen soglasnega odobravanja Evropski nogometni pokali Neugoden žreb za italijanske enajsterice □ □ □ 80. mednarodna dirka Milan - Sanremo letos tudi za svetovni pokal NA 14. STRANI Presenetljiva izjava britanskega ministra glede eksplozije jumba Pan Am Opozorilo o načrtovanem letalskem atentatu ostalo »pozabljeno« na neki pisalni mizi LONDON — Le dan po objavi vesti, da bi bilo eksplozijo ameriškega jumba 21. decembra lani nad Lockerbie-jem mogoče preprečiti, je iz Velike Britanije prišla še druga novica, da je opozorilo vsem letališčem in večjim letalskim družbam v Veliki Britaniji s podrobnim opisom možnega atentata na eno izmed letal Pan Am ostalo pozabljeno na neki pisalni mizi v britan-skem ministrstvu za prevoze. Šele po božičnih praznikih, ko so bile žrtve eksplozije letala že pokopane, so iz ministrstva, kot da se ni nič zgodilo, omenjeno opozorilo poslali po pošti in v uradih družbe Pan Am so ga prejeli 17. januarja ali skoraj mesec dni po atentatu. Vse to je pred britanskim parlamentom mirno priznal minister za prevoze Paul Channon. Laburistična Opozicija je razumljivo takoj zahtevala njegov, odstop še dlje pa je šlo ameriško združenje sorodnikov žrtev Lockerbieja. Ti so pozvali celotno britansko vlado z Margaret Thatcher na čelu, da odstopi. Toda Channon ne kaže niti najmanjšega namena, da bi odstopil. Na burnem zasedanju je opozorilo, ki so ga pozabili oddati njegovi sodelavci, ocenil kot nepomembno. Izjavil je še, da so bile britanske letalske družbe o možnem atentatu obveščene že s predhodnimi opozorili. Nihče pa ni niti pomislil, da bi bilo dobro o tem obvestiti tudi ameriško družbo Pan Am, pa čeprav so obstajali podatki, da naj bi prav eno od letal te družbe bilo tarča atentata. Channon je tudi dejal, da je bila »pozabljenemu« opozorilu priložena tudi fotografija radiokasetofona toshi-ba, ki je bil spremenjen v peklenski stroj. To bombo so odkrili 26. oktobra v skrivališču Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, prav taka bomba pa je povzročila eksplozijo na letalu ameriške družbe Pan Am nad Lockerbie-jem 21. decembra lani. Včeraj so se v Londonu tudi razširile govorice, da Scotland Yard že pozna imena atentatorjev, ki so zakrivili eksplozijo. O tem poroča včerajšnji Times, ki tudi piše, da bodo ta imena in državo, ki jim nudi gostoljubje, uradno objavili prihodnji teden. Tak je bil radiokasetofon toshiba, ki je napolnjen z eksplozivom eksplodiral na ameriškem letalu nad Lockerbiejem (Telefoto AP) Končano zasedanje Islamske konference RIAD — V glavnem mestu Savdske Arabije se je včeraj zaključilo zasedanje zunanjih ministrov Islamske konference. V zaključnem dokumentu so priznali neodvisno palestinsko državo, ki jo je PLO proglasila v Alžiriji in se s tem v zvezi zavzeli za čim hitrejši sklic mirovne konference o Bližnjem vzhodu, kjer naj bi sodelovale vse zainteresirane strani vključno s PLO in pet stalnih članic Varnostnega sveta. Na zasedanju pa so obravnavali tudi zahtevo Irana po obsodbi Rushdiejeve knjige Satanski stihi. Zunanji ministri so knjigo sicer ocenili kot žaljivo za verska čustva muslimanov, vendar pa se niso strinjali s pozivom na umor Salmana Rushdieja. Med pomembnejšimi zaključki velja tudi omeniti, da je Islamska konferenca priznala začasno afganistansko uporniško vlado in tudi sedež Afganistana v tem telesu namenila predstavniku mudžahe-dinov. Prihodnji teden v kosovski skupščini o spremembah srbske ustave Slovenska vlada sklenila da shoda v Ljubljani ne bo LJUBLJANA — Za četrtek, 23. marca, je napovedano zasedanje skupščine avtonomne pokrajine Kosovo. Na dnevnem redu bo potrditev nove srbske ustave, s katero se bistveno spreminja položaj pokrajine. Doslej je bila dosledno avtonomna, uradna jezika sta bila albanščina in srbščina, na prvem mestu tisti, ki ga v posameznem kraju govori večina prebivalcev. Po novem bo uradni jezik srbščina (Kosovo je sestavni del republike Srbije), albanščina pa dovoljena tam, kjer živijo Albanci. Vendar je bistvena in najbolj grozeča novost v 47. členu, ki ga je skupščina SR Srbije že sprejela in ga je odobrila tudi skupščina Vojvodine. Po tem členu v prihodnje ne bo več potrebno soglasje obeh pokrajin pri spremembah ustave, dovolj bo večina v srbskem parlamentu. Ta člen torej do kraja ukinja avtonomijo, ukinja ostanek kakršne koli suverenosti Kosova. Ta člen ni bil dogovorjen na jugoslovanski ravni, ne v CK ZKJ, ne v zvezni skupščini ali v kakšnem koli drugem organu. Na valu mitingov in propagandistične kampanje ga je preprosto sprejela srbska skupščina in sedaj je bistveni in odločilni del ustavnih sprememb. V četrtek prihodnjega tedna naj bi bila torej zgodovinska seja kosovske skupščine, za prav takrat pa »jurišniki« iz Kosovega Polja, predstavniki do kraja propadlih podjetij iz Črne gore in organizatorji shodov iz Vojvodine napovedujejo miting bratstva in enotnosti v Sloveniji, na katerem naj bi dokazali, da so Slovenci še kar dobri, da pa je njihovo vodstvo slabo, da ne predstavlja slovenskega naroda in podobno. Sumljiva je sinhronizacija, ki v političnem življenju ne more biti naključna. Na Kosovu je ozračje še vedno dramatično. Rudarji tudi včeraj niso delali. Molče so dvignili svoje osebne dohodke in odšli domov. Molčijo tildi študenti prištinske univerze, vsi pozivi in protesti, obtožbe in najrazličnejše oblike političnega prepričevanja so zaman. Vsak dan se vrstijo zasedanja vodstev, včeraj je bilo ponovno na vrsti sindikalno, vsa pa ponavljajo vedno isto oguljeno frazo o kotrarevolu-ciji, manipuliranju z rudarji, o tem, da je treba takoj sprejeti ustavne spremembe, ustvariti razumevanje, prepričati Albance, da ne bodo nič izgubili, in podobno. Toda vse skupaj nič ne pomaga. Morda so zares prepričljivi preleti helikopterjev in letal z nadzvočno hitrostjo, grmenje tankovskih motorjev, za rudarje pa množica miličnikov s posebno opremo. Ostro so protestirali, da ni res, da se uprava javne varnosti »pogovarja« s posameznimi delegati kosovske skupščine. Delegatov je 190 in med njimi je večina Albancev. Kaj bodo naredili prihodnji teden? Uradna politika skuša ustvariti navidezen optimizem, ki pomeni v resnici ustra- hovanje, kakšen bo konec, pa resni dopisniki in opazovalci ne vedo in tega tudi ne morejo predvideti. Lahko pa ugotovimo, da mitinga v Ljubljani ne bo. Tako je v četrtek na temelju obstoječe ustave in zakonodaje sklenil slovenski izvršni svet. Natanko v skladu z duhom in črko zakona in z vsebinsko utemeljitvijo: »Izvršni svet posebej ugotavlja, da se na takih shodih utegnejo razvijati aktivnosti, ki merijo na razbijanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in na razpihovanje nacionalnega sovraštva in nestrpnosti. V danih družbeno-političnih razmerah pristojni organi ne bi mogli zagotoviti javnega reda in miru ter varnosti udeležencev napovedanega javnega shoda, zato organiziranja takih shodov ni mogoče dovoliti.« Mitingov torej v Sloveniji ne bo in to je politično dejstvo, ki hkrati pomeni, da ne more biti provokacije, ki bi ustvarila izredno stanje poleg Kosova še v SR Sloveniji, kar je bil očiten namen organizatorjev shoda v Ljubljani. Nobenega dvoma tudi ni, da uživa slovensko vodstvo izredno široko podporo slovenske javnosti. Pri tem ne gre za plebiscitarne odstotke, popolno strnjenost, ki je v razvejani pluralistični družbi, kakršna je slovenska, ne more niti biti. Toda ogromna večina Slovencev je v resnici za odprto politiko in vse raziskave javnega mnenja dokazujejo, da so med politiki najbolj priljubljeni Slovenci Milan Kučan, Jože Smole in Janez Stanovnik. V tej zvezi je slišati tudi predlog, naj bi se Slovenci o vodstvu izrekli 2. aprila, ko bodo izbirali med dvema kandidatoma člana zveznega predsedstva. Pogoste so tudi govorice, da je slovenska »stara garda« proti sedanji široki liniji slovenskega vodstva, da je proti političnemu pluralizmu in podobno. Celo italijanska Re-pubblica je objavila podobno trditev. Včeraj pa se je sestal »svet republike«, v katerem je več kot sto starih revolucionarjev, zaslužnih partijskih delavcev, političnih, kulturnih in gospodarskih osebnosti. Jože Smole je obrazložil koncept nove SZDL in pluralistične politične ureditve. Požel je izredno odobravanje. Pa ne brezumno ploskanje, fiktivno enotnost, temveč globok premislek, ki ga lahko strnemo v dva stavka: »Brez javnosti in kritike sedaj ne moremo živeti,« ali: »To je vrnitev k OF, oni pred dolomitsko izjavo, kar pa je bilo narobe pozneje, je bilo zaradi pritiskov od zunaj.« Za udeležence narodnoosvobodilnega boja taka izjava veliko pomeni, za neudeležence pa povejmo, da je Komunistična partija Slovenije z dolomitsko izjavo tudi uradno prevzela v OF vodilno vlogo. Do konca vojne je bila to vodilna vloga v boju, kasneje pa se je pod vplivom stalinizma spreminjala v oblast partije. BOGO SAMSA Reakcije v svetu na Markovičevo vlado DUNAJ — Dopisniki avstrijskih dnevnikov pozitivno ocenjujejo Markovičev nastopni govor. Sal-zburger Nachrichten poudarja, da je novi jugoslovanski premier v svojem vladnem programu "brez olepšav priznal bankrot realnega samoupravnega socializma". Tudi Presse in Der Standard ugotavljata tržno usmeritev Markovičevega programa ter njegove poudarke na potrebi po svobodnem trgu ne le blaga temveč tudi delovne sile in kapitala ter da je iz krize mogoče le ob jačenju demokracije. V izgle-de za uspeh Markovičevega programa pa se spričo celotnega jugoslovanskega položaja raje ne spuščajo. Ob dejstvu, da je v Markovičevi vladi zelo malo zvenečih političnih imen pa dunajski Der Standard po eni strani ugotavlja, da je Markovič izbral pač predvsem ljudi, ki imajo praktične izkušnje v vodenju bank in podjetij. Obenem pa Der Standard poroča o tem, da se je spričo težav v zvezi z določitvijo imena notranjega ministra moralo vključiti državno predsedstvo, in da so nekateri deli države očitno imeli zadržke pred tem, da bi se spričo kosovske krize notranji resor zaupalo Srbu, ki poleg tega velja za "slugo srbskega partijskega vodje Miloševiča". Po drugi strani pa Der Standard ugotavlja, da velja novi zvezni minister za delo, zdravstvo in socialo Radiša Gačič za enega zadnjih Miloševiče-vih tekmvecev v Srbiji. B. G. V ZDA NEW YORK — Od večjih ameriških dnevnikov edinole New York Times in Washington Post na kratko poročata o novi jugoslovanski vladi. New York Times objavlja Markovičevo sliko in v podpisu k njej poudarja, da je Jugoslavija sredi največjega političnega in gospodarskega kaosa v 44 letih komunis- tične oblasti. Ante Markovič, ki je poslovni človek, napoveduje tržno usmerjeno politiko kot edino pot iz krize. VVashington Post pa bralce obvešča, da Ante Markovič prihaja namesto Branka Mikuliča, čigar vlada je sredi naraščajočih gospodarskih problemov in mednacionalnih nemirov decembra lani odstopila. VVashington Post dodaja, da sta Veljko Kadijevič in Budimir Lončar obdržala mesti obrambnega oziroma zunanjega ministra. Časopis tudi poudarja, da je 64-letni Markovič dolgo časa vodil izredno uspešno podjetje Rade Končar. Iz njegovega govora VVashington Post navaja tiste besede, ki pozivajo k gospodarski reformi, ki naj ustvari prosti trg "ne samo za blago, ampak tudi za delo in kapital". M. M. V ZR Nemčiji BONN — Kar zadeva zahodno-nemške časnike, začenja nova jugoslovanska vlada svoj mandat s pomembnim bonusom: z vseh strani ji priznavajo, da je strokovno - v primerjavi z dosedanjimi, v katerih naj bi prevladovali čisti politiki in ideologi - nadpovprečno kompetentna, pri tem pa seveda ne zapirajo oči pred dejstvom, da je gospodarski položaj zdaj bistveno slabši od tistega, v katerem je krmilo prevzemal Mikulič. Kot piše davišnji Siiddeutsche Zeitung, naj bi sestava vlade ustrezala zahtevi po večji učinkovitosti, strokovnemu znanju in osebni odgovornosti, zahtevi, ki da jo je v nastopnem govoru postavil Markovič. Le-ta naj bi prvič po dolgih letih tudi zavrgel medrepubliški ključ pri zasedanju položajev v vladi. Pri tem pa časnik posebej opozarja na tiste Markovičeve besede, iz katerih je moč razbrati, da nova vlada računa v prihodnosti s hudim odporom konservativnih, dogmatskih in skrajno levih sil. M. S. Kongres KPI, ki se začenja danes, utegne biti prelomnega značaja NADALJEVANJE S 1. STRANI S to prispodobo brodenja si predstavljamo partijo na predvečer njenega vsedržavnega kongresa v športni palači EUR v Rimu. Kaže, da bo ta kongres ena največjih prelomnic v pestri zgodovini še vedno najmočnejše komunistične partije na Zahodu. To bo kongres alternative in novega toka, kongres, ki bo moral dokazati drugim, da je KPI končno zrela za zamenjavo pri vodstvu države, hkrati pa bo moral razrešiti dilemo lastne istovetnosti, odgovoriti na vpršanje, kaj partija pravzaprav je v sedanjem zgodovinskem trenutku in kaj želi postati. To bo kongres korenite prenove garderobe. Tako vrhnjega kot spodnjega perila: tako prenove svoje zunanje podobe resne in moderne stranke v koraku s časom in njegovimi potrebami, kot prenove svojih vsebinskih zbir. Prenova je skratka tista magična besedica, ki si jo rade sposojajo vse politične sile v današnjih silno zapletenih časih nezadržnih prehodov iz enih družbeno političnih ravnotežij, odnosov in potreb v druga (neštetokrat smo jo slišali tudi na kongresu KD, čeprav je na koncu potrdil, da volk menja dlako, a ne razvade). Partija pa ima prav gotovo še dodatne razloge, da sili v »novi tok«. Eden od najbolj tehtnih razlogov je vsekakor kriza komunističnih sistemov, ki terja korenite revizionistične izbire. To narekuje tudi partiji, da izpolni do konca proces ideološke revizije, da dokončno skrene z Berlinguerjeve »tretje poti« in stopi na pot demokratičnega socializma Zahoda. O tem bo odločal petdnevni kongres, ki se bo pričel danes z Nattovim predgovorom in Occhettovim poročilom. Bistvo kongresa je zaobseženo že v besedah, ki tvorijo ogromni napis za kongresno predsedniško mizo. Geslo se glasi: »Nova KPI v Italiji in v Evropi: napočil je čas alternative.« Geslo nakazuje namreč tri osnovne in bistvene teme, o katerih bo tekla kongresna razprava. Prva tema je »novi tok« partije, ki naj bi korenito spremenila svojo organizacijsko strukturo (pomladitev vrst in »upokojitev«, starih vodilnih kadrov), dokončno obračunala z demokratičnim centralizmom (predvidene so temeljite statutarne spremembe), zagotovila večjo vlogo ženskam (34 odstotkov delegatov je ženskega spola, v federalnih komitejih je ženska prisotnost naras-tla na 41 odstotkov), prečistila svojo zunanjo podobo (stranka, ki ubira sodobne poti in daje vtis resnosti), spremenila gledanja na velika družbena vpršanja (glavni primer: zahteva po ekološki preosnovi gospodarstva), krenila na pot močnega reformizma itd. Druga tema, ki jo prav tako nakazuje kongresno geslo, zadeva poglobitev mednarodnih odnosov, zlasti z evropskimi naprednimi političnimi silami (od tu zahteva po vstopu italijanskih komunističnih evroparlamentar-cev v socialdemokratsko parlamentarno skupino). Tretja tema pa je alternativa. Occhetto je posvetil temu aspektu največje napore. Dokončno je opustil formulo programske vlade, ki je bila glavna tema prejšnjega kongresa v Firencah, ter se usmeril v iskanje stičnih točk s socialistično stranko. Neprestano kregarjenje s Craxijem je le obroben aspekt nekega procesa, ki gre nezadržno v gradnjo tako imenovanega »skupnega doma«. Alternativa kot glavna strateška poteza KPI zadobiva tudi neko vidnej- šo obliko, to je napoved, da bo partija po kongresu sestavila alternativno vlado v senci. To je tudi ena največjih novosti kongresa. Kako bo na vse to reagiral kongres? Delno je na Occhet-tovo partijsko reformo komunistična baza v Italiji odgovorila že v predkongresni fazi. Volilni porazi so to bazo (kakor seveda tudi njeno vodstvo) silno pretresli ter jo prisilili k razmišljanju in ukrepanju. Vidna posledica je bila nenavadna aktivna udeležba na sekcijskih in federativnih kongresih, ki je dosegla zgodovinski rekord 25 odstotkov vpisanih. Morda se že v tem kaže toliko opevani »novi tok« KPI. Dejstvo, da je bil Oc-chettov dokument deležen tolikšnega soglasja (95 odstotkov se je izreklo zanj), pa dokazuje, da se novi tok izkazuje ne samo v besedah, temveč v dejanjih. Dolga, skrbna, poglobljena in marsikdaj tudi mučna razprava, ki privede do takšnega rezultata, je prav gotovo pomembno dejanje. Hkrati pa je jamstvo, da bo kongres lahko učinkoviteje odgovoril na vsa vprašanja, ki si jih KPI danes zastavlja, da bi zaustavila svoj krvotok in odigrala pomembno vlogo v bodoči italijanski in evropski družbi. Kongres KPI NADALJEVANJE S 1. STRANI Hanno Sinioro v predstavništvu tincev z zasedenih ozemelj. Na k greš je bila vabljena tudi demokra stranka ZDA, ki pa ne bo Pr's°vi, Poslala pa je pismo, v katerem Pra$a da želi biti obveščena o poteku kong in prosi za vse kongresno gradivo. fl. Poleg 1039 rednih delegtov bo K gresu sledilo še 270 zunanjih delJU. tov, to je ljudi, ki niso vpisani v jo. Med njimi naj omenimo PeS p0-Edoarda Sanguinettija, ravnatelj3 . lonjske politološke fakultete Ga® ^ to, pisateljico Gino Lagorio, teZl cCi- Strehlerja, duhovnika Angela Fan^.^fl Guida Rossija, Andrea Barbata 1 ^a. ne druge. Prisotnost zunanjih de ^g. tov je novost tega kongresa kot j ^a-vost ta, da bo kongresno debato, peteri bo nastopilo predvidoma 7 pegatov, sklenil Occhetto že v t°r-ziresa poldne, nakar se bo delo kongr®.h ja, Nanda Dalla Chieso, Massiffl3^ le' kot je ! pet' nadaljevalo do srede zvečer v komisijah. (D. K.) Za prejem pokojnin na osnovi konvencije med državama Veliko število prošenj iz SFRJ povzročilo krizo v uradih 1NPS VIDEM — Predsedstvo deželnega komiteja državnega instituta za socialno skrbstvo (INPS) je včeraj v Vidmu sklicalo tiskovno konferenco, da bi javnost opozorilo in jo točneje seznanilo s problemom, ki v veliki meri bremeni delovanje njegovih uradov. Le-ti so namreč po besedah njegovih upraviteljev v pravi krizi zaradi velikega števila prošenj za prejem pokojnine, ki so jih vložili jugoslovanski državljani na osnovi določil konvencije med Italijo in Jugoslavijo. O teh problemih so na tiskovni konferenci govorili predsednik deželnega komiteja INPS Ado Furlan ter načelniki pokrajinskih odborov za Pordenon Oscar Vignola, za Trst Bruno Degrassi in za Videm Giorgio Comisso. Predvsem so poudarili potrebo, da je treba z novim osebjem okrepiti pristojne urade, ki se nahajajo v velikih težavah. V tem smislu je bilo doslej že nekaj storjenega: v Trstu je že začel delovati tričlanski oddelek, ki izključno proučuje te prošnje; v Vidmu, kjer je glavni sedež oddelka za mednarodne konvencije so za te nemene ustanovili oddelek s šestimi osebami. Vse to pa je Premalo. Sedaj se namreč dogaja, da je za samo proučitev ene prošnje za Prejem pokojnine po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo potrebnih kar štirinajst mesecev. Stanje pa se bo Po besedah predstavnikov INPS še Poslabšalo, če institut (predvsem na državni ravni) ne bo znal premostiti sedanjih težav, ki jih preživlja predvsem videmski sedež. Na osnovi konvencije med obema državama je doslej (do 10.3.89) prejel 29.336 prošenj za pokojnino, od katerih je proučil 6.890. Pozitivno je rešil 5.786 prošenj, zavrnil pa jih je 1.104. Proučiti jih mora zato še 22.446, kar ni malo. Od teh — tako je bilo že sklenjeno — je 3.125 takih, ki imajo pravico do pokojnine, medtem ko jih pokrajinska sedeže v Trstu in Gorici trenutno proučujeta 16.279, ker morata še ugotoviti, če imajo prosilci sploh pravico do pokojnine. Na deželnem oddelku za mednarodne konvencije pa trenutno leži 3.024 prošenj, ki jih trenutno proučujejo, nadaljnjih 6.167 pa še morajo vzeti v pretres. Podatki se nanašajo zgolj na pokojnine na osnovi italijansko-ju- goslovanka konvencije. Na osnovi drugih mednarodnih konvencij pa leži v deželnih uradih INPS v Vidmu še okrog 6.000 prošenj. Upravitelji instituta INPS pa so hoteli predvsem opozoriti javnost na dve stvari: v takih težavah institut ne priviligira nikogar (kot so se v zadnjem času pojavili nekateri glasovi), ampak dela v mejah svojih zmožnosti. Poudarili so tudi, da so pravice enake za vsakogar, naj bo to italijanski ali pa tuji državljan. Vsekakor pa so pozvali osrednje vodstvo INPS, da bi posvetilo večjo pozornost za rešitev problema, v katerem se nahaja videmski oddelek za mednarodne konvencije. ^ g Predsednik FJK Biasutti ni bil izvoljen v vsedržavno vodstvo KD VIDEM — Furlanija-Julijska krajina ne bo zastopana v novem vsedržavnem vodstvu Krščanske demokracije. Predsednik Dežele Adriano Biasutti, ki pripada struji Ciria-ca De Mite, je bil do zadnjega kandidat za vstop v novo vodstvo, izvolitev pa mu je v zadnjem trenutku spodletela, in to tudi zaradi nekaterih nesoglasij v notranji levici. Biasutti je grenko komentiral izključitev, češ da sodi med prve dokaj jasne znake politične usmeritve novega tajnika Forlanija. Deželno KD je v strankinem vsedržavnem vodstvu doslej polnomoč-no zastopal edinole senator Tonutti, ki je bil dolgo časa eden najtesnejših sodelavcev pokojnega Alda Mora, precej let pa je bil tudi upravni sekretar stranke. Biasutti se bo lahko kot predsednik Dežele udeleževal sej strankine direkcije, kjer pa ne bo imel pravico do glasovanja. Kongresni poraz De Mite doslej še ni imel posledic v naši deželi, kjer ima Biasutti za sedaj za sabo več kot 80 odstotkov stranke, komponente, ki so prispevale k izvolitvi Forlanija pa so med sabo precej sprte. Nova notranja ravnotežja, če bo do njih seveda sploh prišlo, pa bodo prišla do izraza na deželnem kongresu, ki bo predvidoma jeseni. Priča in Tombesi za okrepitev tržaškega avtonomnega računa Tržaški avtonomni račun je treba še učvrstiti; gre za instrument, ki ni izredno učinkovit le pri razvijanju italijansko-jugoslovanske obmejne izmenjave, ampak tudi pri krepitvi odnosov med gospodarstvoma kot takima. To sta dejala predsednik Jugoslovenske izvozne i kreditne banke iz Beograda Miodrag Priča in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi na včerajšnjem srečanju v Trstu. Izrazila sta nasprotovanje kakršni koli ustrojni spremembi določil, ki urejujejo menjavo po tržaškem avtonomnem računu po dogovorih z dne 31. 3. 1955. Predstavniki jugoslovanskih finančnih oblasti in tržaški gospodarstveniki zavračajo poenotenje tržaškega in goriškega avtonomnega računa, pa tudi raztegnitev območij, za katera računa veljata. Prav tako so proti temu, da bi za posle po avtonomnem računu zadolžili mešano italijansko-jugoslovansko banko, ki naj bi jo ustanovili ad hoc; mnenja so, da je bolje razpolagati z raznimi bankami, ki so pooblaščene za poslovanje s tujino, ker lahko nudijo operaterjem ugodnejše pogoje. Sestanek med Pričo in Tombesijem sodi med priprave na zasedanje mešane medvladne komisije na Brionih, kjer bodo izdelali nove blagovne liste. Tombesi je menil, da bi lahko vključili v brezcarinski listi C in D industrijske ter obrtne proizvode z obmejnih območij. Dežela in sindikati podpisali sporazum o avtobusnih tarifah TRST — Deželni odbornik za pre- voze Di Benedetto in predstavniki sindikatov Todero (CGIL), Gregoretti (CISL) in Trebbi (UIL) so včeraj končno podpisali sporazum o novih tari-jah v potniškem avtobusnem prome-tn. To je pravzaprav prvi dogovor v °kviru prizadevanj za organizacijsko izboljšanje potniškega prometa po cesti in za smotrnejšo ter učinkovi-,jšo povezavo med železniškimi in Avtobusnimi prevozi, ki mu bodo sle-ana še nadaljnja pogajanja; v ta na-111611 bodo ustanovili posebno tehničen komisijo na deželni ravni, v kateri ?°do zastopniki podjetij, deželni Ankcionarji in sindikalisti in ki bo Proučila, kako priti do enotnega, »integriranega« tarifnega sistema želez-‘ca-avtobus. Toda poglejmo značilni sporazuma. MESTNI AVTOBUSNI PROMET _? V primeru mestnih avtobusnih ez oziroma zvez med mestom in t°sarneznimi kraji v okoliških obči-bodo zaenkrat ohranili doseda-Je »enotne« vozovnice, ki so veljav-j v pokrajinskem merilu, in to vse z r.l- julija, ko naj bi zadevo organi-'bsko in tarifno dokončno uredili q be na posamezne odseke voženj. lAkrat bodo ostale nespremenjene n Ql razne olajšave, ki zadevajo aboten6 na tovrstni promet v natanko učenih časovnih pasovih. Pftni KRAJEVNI AVTOBUSNI slon' ^T — Poleg osnovne tarife, ki n.a 7-dnevnem izkoriščanju av-usnih voženj, bodo uvedli poseb- ne olajšave za delavce in študente: na razdaljah prek 12 kilometrov v obeh smereh (odhod in povratek) bodo ti deležni 2.000-lirskega popusta skozi 6 dni v tednu in 4.000-lirske-ga popusta skozi 5 dni v tednu. A tudi izpod 12 km bo popust: 1.000 do 2.000 lir na ceni abonmaja. V primerjavi s cenami vozovnic, ki so bile zamrznjene od leta 1986, bodo novi abonmaji s popusti vred za kakšnih 20 odstotkov dražji, kar pomeni, da bo podražitev znatno manjša kot v primeru tarif, ki so začele veljati 1. marca letos. Odbornik Di Benedetto bo poslal avtobusnim podjetjem okrožnico, ki določa, da morajo uporabnikom teh storitev znižati abonmajske stroške sorazmerno s številom dni, ko se zaradi dopusta ne vozijo na delo. Gornji predpisi bodo začeli veljati 1. aprila. Odbornik za prevoze in sindikalisti so se domenili, da bodo rezultate tega sporazuma podrobno preverili najpozneje ob koncu tega leta, sicer v sklopu prizadevanj za smotrnejšo organizacijo celovitega — multimo-dalnega — potniškega prometa v Furlaniji-Julijski krajini, predvsem pa v skladu z ustreznimi finančnimi sklepi, ki naj bi jih do takrat sprejela rimska vlada. Tako odbornik Di Benedetto kot zastopniki CGIL, CISL in UIL pa so v tej zvezi izrazil hudo zaskrbljenost in soglašali, da bo v bodoče potrebno še globlje sodelovanje. Saro o državnih udeležbah: Načrti IRI so sprejemljivi Zadnji sklepi državnega zavoda za industrijsko obnovo IRI za ponovno okrepitev državnih udeležb v Furlaniji-Julijski krajini (zlasti na Tržaškem in Goriškem) niso ravno najboljši, vendar bodo prispevali k ublažitvi pesimizma glede bodočega razvoja tukajšnjih industrijskih podjetij. Tako je menil deželni odbor- PRISPEVAJTE ZA FRANJO nik Ferruccio Saro, ko je včeraj, torej dan po rimskem srečanju z ministrom Fracanzanijem, orisal IV. svetovalski komisiji (za industrijo) razvoj postopka za izhod iz krize. V kriznih razmerah oziroma v središču pozornosti sindikalistov in politikov so, kot je navedel Saro, železarna AIT, Tovarna velikih motorjev in Isotta Fraschini, Center za dizelska raziskovanja, Tržaški arzenal sv. Marko, ladjedelnica v Tržiču, podjetje Bulloneria Europea, dalje An-saldo, tržaški Lloyd, gradbeni in aeronavtični sektor, Ancifap, SPI, In-formatica-Insiel, storitve SIP in RAI, družba Savio in rabeljski rudnik. V razpravi, ki je sledila Sarovin izvajanjem, je Ivan Bratina (KPI) ugotovil, da ni toliko važno, kako se državne udeležbe v naši deželi upravljajo, temveč to, kakšen je v podrobnostih vladni načrt za saniranje in nov zagon omenjenih dejavnosti, kajti le na njegovi podlagi bo mogoče ubrati pravo strategijo. Dario Tersar (PSI) je razdelil državne udeležbe v tri osrednje veje: podjetja, ki so podvržena omejitvam EGS; podjetja s tradicionalno proizvodnjo; podjetja z inovacijskimi dejavnostmi. Predno poglobimo stvarnost posamičnih vej oziroma sektorjev, je dodal Tersar, pa moramo preveriti, ali državne udeležbe sploh še igrajo vodilno vlogo v procesu za učvrstitev industrije v Julijski krajini. Nadaljuje se razprava o televizijskih oddajah v deželi TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar in deželni tajnik stranke Jevnikar sta se sešla z direktorjem deželnega sedeža RAI Mariom Maurijem. Govor je bil o problematiki radijskih oddaj v slovenskem jeziku in o zahtevi slovenske manjšine, da se končno začne izvajati zakon št. 103 iz leta 1975, ki predvideva uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini, a se po štirinajstih letih še zmerom ne izvaja. Direktor Mauri je zagotovil, da se bo zanimal za razrešitev problemov, ki sta mu jih nanizala predstavnika SSk, sicer pa so na srečanju poudarili pomembno vlogo javne televizijske službe pri skladnem razvoju slovenske narodnostne skupnosti na področjih kulture in množičnega obveščanja. Vprašanje televizijskih oddaj za Furlanijo-julijsko krajino je v za-dnjem času sploh predmet živahnih razprav, in to še prav posebno v političnih krogih. Potem ko je deželno vodstvo KPI skupaj s partijskimi parlamentarci iz FJK zavzelo odločno stališče proti centraliziranju televizijske službe oziroma odprtju videmskega sedeža, obsodilo dejstvo, da je Deželni televizijski center odvisen od tiskovnega urada deželne vlade, zaradi česar zadobiva poročanje propagandni značaj, in se zavzelo za nepristransko ter ozemeljsko bolj razširjeno obveščanje, so se oglasili še demokristjani in listarji. Načelnik njihove skupine v deželnem svetu Roberto Dominici je naslovil na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija vprašanje, kaj namerava ukreniti za to, da bi Deželni televizijski center podrobneje seznanjal javnost z delom deželnega sveta in še zlasti z zakoni, ki jih skupščina izglasuje. Dominici povoljno ocenjuje delovanje Deželnega televizijskega centra in navaja: da obvešča javnost o specifičnih problemih, ki zadevajo deželno skupnost; da prikazuje dejavnost deželnih teles; da izdaja tedenski bilten Speciale Regione, ki poglablja specifične teme; da je uresničil pomembne oddaje, kot so Furlanija pred potresom, Obnova Furlanije, Velike deželne razstave, Turistični vidiki glavnih deželnih polov, Ambien-talni vidiki itd., in da je kot prvi v Italiji sprožil zanimivo sodelovanje z deželnim sedežem RAI; Dominici izraža željo, da bi se spričo profesionalnih in tehničnih zmogljivosti Centra to sodelovanje še bolj razvilo in ravno v tem okviru naj bi uvedli posebne oddaje, ki bi bile namenjene zakonodajni dejavnosti deželnega sveta. Deželna svetovalska skupina Liste za Trst pa je v tiskovnem sporočilu obnovila polemiko z videmskim dnevnikom La Vita Cattolica, ki je očital deželni televizijski službi, da pri poročanju zapostavlja furlansko stvarnost, oziroma z nekaterimi furlanskimi političnimi silami, ki se zavzemajo za odprtje sedeža RAI tudi v Vidmu. LpT izraža zadovoljstvo, kjer je deželno vodstvo RAI v torek potrdilo dosedanje smernice v programiranju oddaj, sicer pa izrazito demagoš-ko zavrača zamisel o pomnožitvi televizijskih struktur, saj svojega nasprotovanja temu ne utemeljuje z očitnimi kampanilističnimi razlagami, pač pa z okoliščino, da bi bilo to v kričečem nasprotju z vladno strategijo o kleste-nju javnih izdatkov. Znatno posojilo za vodovod — Vse kaže, da se bo po 32 mil-” Prizadevanjih za pridobitev rodne 1i°nov dolarjev posojila Medna-Zg0dj, oanke za obnovo in razvoj res Pričali-0 tlsto' kar so na Obali dolgo čeli Posojilo naj bi namreč za- gon, koriščati še to jesen, s predlo-svet p s°9laša tudi republiški izvršni orn^e za posojilo, s katerim bo dovori Cen° nadaljevanje gradnje vonje ^/‘esa sistema na Obali, poveča-darnc. n *Pvosti Izvira Rižane in voha^; Pos°jilo naj bi Mednarodni ČAti n 29 nbnovo in razvoj začeli vra-nicQ ■ Petletnem moratoriju na glav-7,7r 'J® to v 10 letih z obrestno mero pri°dstotka. °brno-em dodajamo, da so na obalnem kako h Že sprejeli sklepe o tem, hainj b°do izboljševali celoten komu-Cdnn«1^ v°dovodni sistem, spreminjali 0dnariu 0 Aretiranja trdnih in drugih Vrač, kov’ hkrati pa v ceno vode že razšlr,”Ah vsaj 40-odstotni delež za 9*h Vj 0 reprodukcijo. Tudi iz dru-raii denar Ldokai zanesljivih) bodo zbi- za vračilo posojila. D. G. Sporazum izolske ladjedelnice s firmo RoUechim iz Vicenze IZOLA — Z izdelavo loščilca, stroja, ki ga v kemični industriji uporabljajo za pridelavo plastike, si je izolska ladjedelnica 2. oktober zagotovila dolgoročni posel (kooperacijo) s priznano italijansko firmo Rollechim iz Vicenze, ki se ukvarja z razvojem in prodajo tehnologije za petrokemično industrijo, svojo opremo pa prodaja po vsem svetu. Izolski ladjedelci so pri italijanskem partnerju s kakovostno in hitro izdelavo zahtevanega stroja (izdelan je iz samih specialnih materialov) pridobili dovolj zaupanja, da bodo že prihodnji teden podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Po načrtih Rollechima bodo izdelovali tudi drugo opremo in stroje, ki jih uporabljajo v petrokemični industriji. Kot je povedal direktor ladjedelnice Igor Požar, je interes italijanskega partnerja za sodelovanje z 2. oktobrom tak, da bi zasedli kar 70 odstotkov dodatne ladjedelniške dejavnosti ali desetino vseh zmogljivosti izolske ladjedelnice. Vrednost kooperacije med 2. oktobrom in Rollec-himom bi po prvih izračunih bila tri do štiri milijone dolarjev. Kooperacija z Rollechimom ne pomeni le dodatno izkoriščanje prostih zmogljivosti v ladjedelnici, ki so postajala s padcem naročil domače kovinsko predelovalne industrije čedalje večje, temveč odpira tudi možnosti za hitrejše osvajanje in nabavo najsodobnejše tehnologije. Kooperacijo z italijansko firmo Rollechim si je izolska ladjedelnica 2. oktober zagotovila preko medobčinske gospodarske zbornice in koprskega Iplasa, ki z omenjeno firmo sodeluje že dobrih Pet let- IZTOK UMER ZK iz politike v življenje SEŽANA — »Zaostrene ekonomske in politične razmere zahtevajo drugačno delo tudi od sežanskih komunistov«, je v pogovoru za Delo dejal sekretar predsedstva OK ZKS. Sežana Ciril Ravbar in ob tem dodal, da se v njihovi občini osnovne organizacije ZK in njihova vodstva v zadnjem času tvorno vključujejo v urejanje aktualnih problemov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. »Oblikovali smo posebne delovne skupine, ki pomagajo pri prestrukturiranju gospodarstva, odpravljanju težav pri nastajanju carinske cone, usposabljanju vodilnih delavcev, iskanju najboljših možnosti za novo organiziranje gospodarstva in podobno. Okrepili smo tudi sodelovanje z italijanskimi komunisti in z njihovo pomočjo pospešili vzpostavljanje stikov med našimi delovnimi organizacijami in podjetji v Trstu in Venetu«. Življenje v Sežani torej po mnenju Cirila Ravbarja kljub zaostrenim razmeram teče brez večjih sprememb in pretresov. »Tudi v vrstah zveze komunistov imamo še nekaj ljudi, ki ne morejo dojeti -in verjetno nikoli ne bodo dojeli - kaj naj bo prenovljena zveza komunistov. To nerazumevanje navsezadnje ni nič posebnega, saj ga ob vsaki spremembi doživlja vsaka družba, sistem ali partija. Še bolj naravno pa je za naše razmere, ko partija prehaja iz vloge državne partije v pravo zvezo komunistov in postaja gibanje ljudi, idej in znanja za večjo demokracijo in moderno, humano družbo. Ker ta proces ne poteka brez težav, je seveda razumljivo, da si nekateri bolj želijo partije, ki ukazuje, kot zvezo političnih delavcev, ki se z argumenti borijo za uveljavitev vsakega stališča in ideje zveze posebej«. Ciril Ravbar je govoril tudi o nacionalizmih in ob tem dejal, da vsak nacionalizem nujno vzbuja nacionalizem drugega naroda. Zato tudi predlagani miting zborovalcev iz drugih predelov države v Ljubljani nikakor ni sprejemljiv, saj bi močno izzval slovenski nacionalizem. Seveda pa bi morali marsikdaj več politične modrosti pokazati tudi Slovenci, posebno kadar gre za pojave, kakršnim smo bili priča tudi na sicer dobronamernem zborovanju v Cankarjevem domu. JANEZ ODAR Levica ni solidarna z deželnim tajnikom Savom Razkol v vrstah furlanske PSI močno odjeknil tudi na Tržaškem Na pobudo višješolcev in MO SKGZ Novinarja orisala dijakom hudo krizo v Jugoslaviji Razkol v deželnem vodstvu socialistične stranke, ki je v ponedeljek privedel do nepričakovane odstavitve deželnega tajnika Ferruccia Sara, je močno odmeval tudi na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega vodstva tržaške federacije PSI. Večina v vodstvu - ki je sad sporazuma med Carboneje-vimi reformisti in pristaši deželnega svetovalca Tersarja - je izrekla politično solidarnost S aru, medtem ko je levica, ki jo vodi tržaški podžupan Seg-hene, temu odločno nasprotovala. Prišlo je do merjenja sil, tako da je solidarnostni dokument, ki ga je oblikoval pokrajinski tajnik Perelli, prodrl z 17 glasovi proti 9, en član vodstva (Jagodic) pa se je vzdržal. Glasovanje je verjetno dokončno potrdilo usmeritev, ki je sicer že prišla do izraza na nedavnem pokrajinskem kongresu, in sicer, da bo Seghenejeva levica hočeš nočeš igrala vlogo notranje opozicije. Ponedeljkov razplet v deželnem vodstvu izhaja iz precej hudih nesoglasij med furlanskimi socialisti, kjer je pred nekaj meseci prišlo do razbitja večinske komponente, ki jo iz Rima vodi podtajnik Martelli. Vplivni videmski poslanec Renzulli je ustanovil svojo skupino, -ki je v začetku tega meseca podpisala neke vrste akcijski sporazum z levico senatorja Castiglio-neja. Reformisti Sara in Carboneja pa so s svoje strani sklenili zavezništvo s pristaši ministrskega podpredsednika De Michelisa, ki jih vodijo poslanka Breda ter deželna svetovalca Tersar in Francescutto. Do odločilnega spopada je prišlo na ponedeljkovi seji deželnega vodstva, ki je na predlog Renzullija in-Castiglioneja po sedemurni vroči razpravi sprejelo odstop sekretarja Sara. Le-ta je namreč avgusta lani, takoj po izvolitvi za deželnega odbornika predložil vodstvu pismo z odstopom, ker je odborniška funkcija po statutu nezdružljiva s tajniškim mestom. Vsi pa so pričakovali, da bo Saro ostal tajnik vsaj do bližnjega deželnega kongresa, kar pa se ni zgodilo. Deželno vodstvo je, kot omenjeno, v ponedeljek sprejelo njegov odstop, dejansko pa gre za odstavitev, saj se je na deželni ravni ter tudi v zelo vplivni videmski federaciji ustvarila nova notranja večina, ki se očitno ne prepoznava več v S aru. Dogodek je dal povod za zelo ostre polemike, na tehtnici pa je tudi postopek, ki je sprožil ta potres, o katerem se bo moral v_ kratkem baje izreči tudi sam Craxi. Če ne bo prišlo do novih presenečenj, bo stranko do deželnega kongresa, ki je na programu sredi maja, vodil neke vrste pripravljalni odbor pod taktirko senatorja Castiglioneja. Deželni spor se je torej odrazil tudi na tržaške razmere. Nesoglasja med Carbonejem, Perellijem in Tersarjem na eni ter Seghenejem na drugi strani so sicer prišla do izraza že na pokrajinski skupščini, na kateri je levica do zadnjega vztrajala pri ponovni kandidaturi senatorja Agnellija. Po dolgih pogajanjih so glede tega dosegli enotnost, ki pa je trajala manj kot dva tedna. Levica v četrtek ni hotela pristati na solidarnostno izjavo s Sarom in je s potezo po vsej verjetnosti dokončno ubrala pot notranje opozicije. Edino belo glasovnico je oddal Dario Jagodic, ki je mnenja, da afera za sedaj odraža samo osebne razprtije v vrstah furlanske PSI. Jagodic se na kongresu ni opredelil za nobeno notranjo komponento in je bil izvoljen v pokrajinsko vodstvo ob soglasju vseh strankinih voditeljev. V četrtek so izvolili tudi nov pokrajinski izvršni odbor, v katerem so poleg tajnika Perellija reformisti Vindig-ni, Fuligno, Pittoni, Pagliaro in Coslo-vich, Pesante (Tersarjeva struja) ter predstavniki levice Castellucci, Minin in Ferrignano. Perelli nam je povedal, da bodo v izvršno telo tržaške federacije po vsej verjetnosti v kratkem izvolili tudi Slovenca Branka Pahorja. Težko je pričakovati, da bi nekaj sto dijakov na šolskem zborovanju pozorno sledilo predavanju. Še težje, če predavanje poteka v ambientu, v katerem občinstvo navadno navija za svoje športne benjamine. In res, slovenski tržaški višješolci, ki so se včeraj dopoldne v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu udeležili predavanj o današnji jugoslovanski politični stvarnosti, niso bili ravno zbrani kot v cer- Trgovci in obrtniki Terezijanske četrti zelo nezadovoljni z zaprtjem središča Tržaški obrtniki in trgovci napovedujejo vojno Občini. Ukrep o zaprtju mestnega središča za promet jih je namreč vznejevoljil, saj jim je po njihovem mnenju znatno oškodoval posle. To velja zlasti za lastnike mehaničnih in drugih obrtniških delavnic, za katere je avtomobil prav tako potreben kot ostalo orodje in ga morajo torej imeti na razpolago. Vendar imajo težave tudi trgovci. Prevozniki iz drugih pokrajin se sicer lahko vozijo po zaprtih ulicah in dostavljajo blago, vendar so tudi trgovci sami občasno primorani uporabljati motorno vozilo. To pa jim je v sedanjih razmerah večkrat onemogočeno. Težav pa je tudi več, vključno z dejstvom, da se mnogi kupci odpovejo nakupovanju, ker se jim ne ljubi priti v mesto brez avta, in da so najbolj oškodovani prav jugoslovanski kupci, ki o ukrepu niso obveščeni iri ki nimajo možnosti parkirati. O tem smo se pogovorili z nekaterimi slovenskimi trgovci, ki so se pridružili pozivu trgovcev in obrtnikov tega mestnega predela. S pozivom želijo spodbuditi Občino, naj nekoliko drugače uredi zadevo, tako da ne bo oškodovala nikogar. Predsednik sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Egon Meden, ki ima trgovino z oblačili v Ul. Trento, nam je dejal, da morajo tudi obrtniki in trgovci imeti možnost, da nemoteno opravljajo svoje posle. »Vprašanje je,« nam je dejal, »ali Občina želi ohraniti trgovine v tem mestnem predelu. Najbolj ogrože- ne so prav trgovine v tistem delu Terezijanske četrti, ki gre od Rusega mosta do železniške postaje. Sem se ljudje ne prihajajo sprehajat kot na Korzo, zato od zaprtja nimamo nobenega dobička. Prepoved pa nasprotno onemogoča ljudem, da bi na hitro parkirali avto in si ogledali trgovine. Kot je znano, pa sem prihajajo v glavnem jugoslovanski kupci. Brez njih bi trgovine zamrle. Prav oni pa imajo največje težave, ker -ni parkirišč. To je največja napaka sedanjega ukrepa. Brez parkirišč ni mogoče zapirati središča. Kdor prihaja od zunaj, se mora nujno pripeljati z avtomobilom. Kam pa naj ga da? Parkirišče v silosu bodo odprli šele poleti, drugih pa še zdaleč ni na vidiku. Vtis imam, da bi bili nekateri tržaški krogi, zlasti tisti, ki se borijo za "krvno čistočo" Trsta, srečni, ko jim ne bi bilo treba gledati Jugoslovanov, pa čeprav nam že 20 let nosijo denar. Se bolj oškodovani pa so lastniki mehaničnih delavnic, ki do 10. ure nimajo dela. Kdor mora popraviti avtomobil, ne bo čakal do 10. ure, da ga odpelje k mehaniku. Raje si bo izbral drugega.« Kaj pa pravilo, da se v prepovedane ulice lahko pripeljejo tisti, ki imajo tam nujna opravila? »Tega pravila se redarji ne držijo,« nam je dejal solastnik trgovine Trieste Caraudio v Ul. Geppa Ilario Gulič. »Mestni redarji so zelo neprijazni in odženejo vsakogar, ne da bi se pozanimali, ali imajo ljudje pravico, da se pripeljejo v zaprte ulice. Dovolj bi bilo, da bi se prepričali, ali ljudje govorijo resnico. Moji kli- enti se morajo večkrat pripeljati z avtomobilom pred trgovino, saj jim mi namestimo radio ali druge naprave. Doslej pa se je zgodilo samo enkrat, da je mestni redar, ki straži ograje, pospremil klienta do trgovine, kjer smo mu zagotovili, da smo bili zmenjeni. Najbolj prijazni so novi redarji, ki so jih vzeli v službo sedaj.« »Dovolj bi bilo,« nam je dejal lastnik trgovine z oblačili v Ul. Trento Livio Pahor, »da bi obrtnikom in tr- govcem izdajali dovoljenja in da bi uredili parkirišča. Sedaj imamo velikb večje težave kot poprej. V tej ulici se namreč vsi poznamo. Ce je kdo pustil avtomobil v drugi vrsti, smo vsi vedeli, na koga naj se obrnemo.« Prihodnji torek se bodo obrtniki in trgovci sestali z odbornikom Trauner-jem, s katerim naj bi našli kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila vse. (bg) Na sliki (foto Magajna) jutranji mir na središčnih tržaških ulicah. kvi. V podlagi je bilo stalno slišati mrmranje, od časa do časa pa je tudi švignil kak navijaško ubran žvižg. Kljub vsemu temu pa je zunanji opazovalec čutil, da občinstvu vendarle ni vseeno, kar se sredi igrišča godi ali točneje govori. O političnem dogajanju v Jugoslaviji sta govorila bivši direktor Primorskega dnevnika in njegov sedanji dopisnik iz Jugoslavije Bogo Samsa ter pomočnik glavnega urednika in komentator ljubljanskega Dela Vlado Šlamberger. V imenu dijakov in Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze ju je uvodoma pozdravil in predstavil Aljoša Race, ki je potem tudi vodil razpravo. In to kar dvakrat, saj sta predavatelja najprej govorila dijakom in šolnikom klasičnega in znanstvenega liceja ter strokovne šole, potem pa njihovim kolegom s trgovskega tehničnega zavoda in z učiteljišča. V dobri uri sta se predavatelja dotaknila, najprej v svojih uvodnih posegih in nato v odgovorih na vprašanja, vseh pomembnejših vozlov današnje jugoslovanske krize, seveda s prijemom, ki je značilen za časnikarje. Šlamberger je bil nekoliko bolj analitičen, Samsa pa bolj sintetičen. Šlamberger je natresel vrsto podatkov o današnjih gospodarskih, družbenih in političnih razmerah na Slovenskem in drugod po Jugoslaviji, zlasti na Kosovu, ki je pač v središču sedanje krize. Opozoril je na velike razlike med severnimi in južnimi republikami oziroma med pokrajinama, izrazil pa je upanje, da bo Jugoslavija kot celota vendarle Ujela korak z razvito Evropo. Samsa je bil v svojih izvajanjih nekoliko bolj pesimističen. Poudaril je, da Jugoslavija preživlja v bistvu isto krizo, ki pretresa domala vse države realnega socializma. Iz te krize je po njegovem mogoče priti le z globoko demokratizacijo, a temu konceptu, za katerega se odprto zavzema predvsem slovensko politično vodstvo, se zoperstavlja Miloševič, ki v tem trenutku uživa velik konsenz v Srbiji, in ne samo v njej. Na sliki (foto Magajna) dijaki med predavanjem na tribunah Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu. Na OŠ Marica Gregorič-Stepančič izžrebali nagrade revije Galeb Na slovenski osnovni šoli Marica Gregorič-Stepančič pri Sv. Ani je bilo predvčerajšnjim veliko nagradno žrebanje, ki ga vsako leto prireja uredništvo priljubljene revije Galeb za vse svoje pridne naročnike. Že navsezgodaj je na šoli vladalo veliko pričakovanje in med prisotnimi učenci ni bilo enega, ki si ne bi želel dobiti vsaj eno od lepih in bogatih nagrad. V spremstvu prijaznih in potrpežljivih učiteljic so se šolarji od Sv. Ane zbrali v šolski telovadnici in pričel se je velik živžav. Še vsakdo je hotel potegniti dopisnico iz velike vreče in še vsakemu je bilo srce v tihem upanju, da bi vendarle potegnil iz vreče svojo dopisnico in tako dobil nagrado. Kot pa se običajno dogaja na vseh takih žrebanjih - letošnje je bilo že 15. po vrsti - nimajo učenci šole, na kateri poteka žrebanje, najbolj srečne roke v svojo korist. Na šoli pri Sv. Ani je ostala le ena sama nagrada in dobil jo je Igor Božič, učenec 4. razreda. Na koncu so se šolarji, ki so pomagali pri žrebanju, le sprijaznili z dej- stvom, da je sreča "opoteča", da pa ne bi ostali praznih rok, jih je urednik vse obdaril z Galebovo majico. Sreča je letos pobožala Ivana Furlanija, učenca 5. razreda osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu, ki je dobil prvo nagrado, in sicer lepo športno kolo, darilo Založništva tržaškega tiska. Druga nagrada je romala v Skedenj: alpske smuči z vezmi, darilo Slovenskega planinskega društva v Trstu, je dobila Elena Lantier, učenka 4. razreda osnovne šole Ivan Grbec. Tretjo nagrado, tekaške smuči in čevlje, prav tako darilo SPDT, pa si je zagotovil Andrej Rupel, učenec 5. razreda osnovne šole na Proseku. Ostale nagrade — skupaj jih je bilo 50 — so poromale na razne šole na Tržaškem. Zanimivo pa je, da pri letošnjem žrebanju goriške osnovne šole niso bile deležne niti ene, vsaj tolažilne nagrade. V prihodnjih dneh bo sam urednik Galeba izročil nagrade na posameznih šolah. Na koncu se urednik zahvaljuje Založništvu tržaškega tiska, Slovenskemu planinskemu društvu v Trstu, Tržaški knjigarni in trgovini Seboflex v Trstu, ki so prispevali nagrade in tako pripomogli, da je tudi 15. nagradno žrebanje Galeba lepo uspelo, (la) Na sliki (foto Magajna) Galebov urednik Lojze Abram v krogu šolarjev in privlačnih nagrad med žrebanjem pri Sv. Ani. Prihodnji teden vrsta rajonskih svetov Pri Sv. Ivanu v ponedeljek srečanje s športnimi društvi Svetoivanski rajonski svet bo posvetil svojo ponedeljkovo sejo srečanju s predstavniki športnih društev, ki delujejo na območju tega rajona. Srečanje bo ob 18.30 na sedežu rajonskega sveta na Bošketu. KK Adria in ŠZ Bor sporočata, da v ponedeljek odpade zaradi seje rajonskega sveta sklicani sestanek vseh slovenskih organizacij m ustanov, ki delujejo na območju svetoivanske konzulte. Novi datum bodo pravočasn sporočili. Prav tako se bo v ponedeljek (ob 20.15) sestal tudi rajonski svet za Rojan, Greto » Barkovlje, ki bo razpravljal o proračunu in triletnem programu tržaške Občine. ’ torek pa se bo — kot smo že poročali — ob 19. uri na svojem sedežu na Opčin31! sestal vzhodnokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu razpravo o namestil sinhrotrona. Zahodnokraški rajonski svet pa je sklican za sredo, 22. t.m., ob 16.30 n svojem sedežu na Proseku 220. Na dnevnem redu srečanja so sporočila predsednik ^ mnenje o prenosu nekaterih stroškov za porabo električne energije na račun Občin Trst in mnenje o spremembi členov 128 in 129 splošnega pravilnika o osebju. NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE PO NAJNIŽJI CENI Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Tanja Svetina edina izvoljena slovenska študentka Z volitev na univerzi izšla jasna premoč levičarske liste Pojasnilo ministrstva za okolje »Ruffolo se ni izjasnil o lokaciji sinhrotrona« Levičarska lista je na volitvah na univerzi doživela nesporen uspeh. Zanjo je na volitvah v upravne odbore Univerze, Univerzitetne podporne ustanove, Univerzitetne knjižnice in Univerzitetne športne organizacije CUS glasovalo kar 43 odstotkov študentov, kar predstavlja absolutno večino glasov. Za te odbore so namreč kandidirale še druge tri liste — katoliška, desničarska in reformistična levičarska lista — od katerih je po levičarski prejela največ glasov katoliška lista. Razkorak med levičarsko in katoliško listo se je torej povečal. Na zadnjih volitvah, to je pred dvema letoma, so bili izidi volitev za ti dve listi namreč precej izenačeni, medtem ko bo levičarska lista letos imela — vsaj v pomembnejših upravnih odborih, ki smo jih omenili na začetku — več predstavnikov kot katoliška, to je pet proti tri. Nazadnje pa desničarska in reformistična levičarska lista nista imeli skoraj nobenega uspeha, saj bosta imeli samo dva predstavnika, in sicer v svetu kemijske diplomske smeri na fakulteti za matematične, fizikalne in naravoslovne vede oziroma v svetu fakultete za politične vede. A poglejmo, kateri študentje bodo prihodnji dve leti sedeli v najpomembnejših upravnih odborih. V upravnem svetu Univerze bosta pred- stavnika levičarske liste (Massimiliano Zanoni in Alberto Volpi) ter predstavnik katoliške liste (Pierluigi Parpinel), v upravnem odboru Univerzitetne podporne ustanove bosta predstavnik levičarske liste (Giorgio Cadorini) in predstavnik katoliške liste (Francesco Gabrielli), v upravnem odboru športne organizacije (kjer doslej študentje niso imeli predstavnikov, ker niso nikoli dosegli zadostnega števila glasov) bo sedel predstavnik levičarske liste Luc-cio Vittore, v koordinacijskem odboru knjižnice pa bosta po en predstavnik levičarske liste (Matteo Laudato) in katoliške liste (Angela Pacor). Edini slovenski kandidat za upravni odbor Univerze, Tomaž Ban, pa žal ni prejel zadostnega števila glasov. Edina slovenska študentka, ki bo sodelovala pri upravljanju univerzitetnih teles, bo torej Tanja Svetina, ki bo sedela v svetu pravne fakultete (bila je nosilka levičarske liste). Tanja je včeraj izrazila veliko zadovoljstvo nad izidi volitev in nad dejstvom, da je bila izvoljena. »Upam, da bomo dosegli zastavljene cilje,« nam je dejala po telefonu, »čeprav se zavedam, da imajo študentje večkrat le stransko vlogo in da se stvari odločajo mimo njih.« Če bo levičarska lista v glavnih telesih imela več predstavnikov, pa si v drugih manjših upravnih telesih (sveti fakultet in diplomskih smeri), kjer so se predstavile samostojne, tehnične, a z njo povezane liste, skoraj izenačeno deli predstavništva s katoliško listo. »Moje stališče o lokaciji sinhrotrona je bilo in je povsem nevtralno, kar mi ne dovoljuje, da bi predlagal katerokoli rešitev tega problema, čeprav moram priznati, da sem do zadnjega upal v izbiro Trsta, in to v smeri znanstvenega in naravovarstvenega razvoja mesta. Ker ni prišlo do sporazuma se mi zdi pravilno, da so dokončno izbiro lokacije predali v pretres pristojnim telesom. In šele danes, ko je bil sklep odobren, čutim potrebo, da to pojasnim, ker sem prepričan, da s tem ne bom več vplival na nobeno odločitev.« To je bistveni del pisma, ki ga je minister za okolje Giorgio Ruffolo poslal včeraj direktorju beneškega dnevnika Gazzettino, in v katerem pojasnjuje nekatere "nesporazume" v zvezi s februarskim sestankom o vprašanju svetlobnega pospeševal-nika, ki so se ga poleg Ruffola udeležili tudi podpredsednik Dežele Carbone in vsedržavni voditelji nekaterih naravovarstvenih združenj in organizacij. Iz novinarskih virov, ki jih je svoj-čas povzel tudi naš dnevnik, se je takrat izvedelo, da je minister na sestanku močno podvomil v načrtovano lokacijo sinhrotrona pri Bazovici ter da je od deželnih oblasti zahteval dodatna pojasnila o znani urbanistični varianti tržaške Občine. Vsedržavni predsednik Svetovnega sklada za naravo WWF Fulco Prate-si, ki se je udeležil sestanka z ministrom, je celo kasneje v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom pozdravil to Ruffolovo stališče. Minister sedaj, kot vidimo, vse skupaj demantira in pravi, da je na tistem sestanku zavzel nevtralno stališče o lokaciji sinhrotrona, medtem ko je po mnenju naravovarstvenikov takrat govoril povsem drugače. Sestanek je bil vsekakor na sporedu 8. februarja, zato bi lahko minister, če bi hotel, že v naslednjih dneh posredoval časopisom in tako širši javnosti svoja stališča in gledanja o tem zelo kočljivem vprašanju. Tehnični sklep o lokaciji sinhrotrona, ki ga je izdelal deželni tehnični odbor, je — kot smo izvedeli — dejansko že pripravljen in bo v kratkem, morda že prihodnji teden romal na deželno vlado, ki je pristojna za njegovo odobritev. Sklep bo stopil v veljavo po objavi Biasut-tijevega odloka v deželnem Uradnem vestniku. Študentje bodo svoj boj nadaljevali Čeprav je minister Galloni zagotovil, da bo podpisal enoletne pogodbe za vseh deset stolic, ki so bile na fakulteti za filozofijo in leposlovje doslej nekrite, so študentje obljubili, da bodo nadaljevali s svojim bojem. Tako pišejo v zadnjem tiskovnem sporočilu, s katerim so uradno napovedali konec zasedbe. »Vprašanje so za letos res rešili,« pišejo študentje, »vendar nimamo nobenih zagotovil, da se taka situacija v prihodnjih letih ne bo ponovila in da bomo pravočasno dobili profesorje.« Kljub pozitivnemu izteku afere so torej študetje še precej žolčni, zlasti zaradi zadržanja rektorja Fusarolija. Svoje zahteve o njegovem odstopu še niso preklicali, obsodili pa so tudi profesorje, ki jih niso podprli. Deseta otroška urica v NŠK Z Marjanom Mančkom od pike do... slike »Kdaj ste začeli risati?« je deklica vprašala Marjana Mančka, včerajšnjega gosta 10. otroške urice v NŠK v Trstu. »Ko mi je bilo štiri ali pet let. Začel sem s piko v Pesku, nato sem odkril črte: ravne, krive, vijugaste in cikcakaste,« tako je odgovoril Marjan Manček in obenem pokazal, kako to gre. Nastala je riba, ujeta na trnek, nato ribič v čolnu sredi morja, ribe v morju, sonce, ki zahaja nad morjem, galeb, ki z rjdprtim kljunom čaka, da bo ribiču ukradel ribo, in še muc, ki ribiču dela družbo, a že misli na ujete ribe. Tako torej pridemo od pike do slike! Medtem ko Marjan Manček riše, zgleda vse silno lahko, a tako je verjetno samo njemu, saj ima za sabo več kot 80 ilustriranih knjig in slikanic, obenem je še karikaturist (pred leti je prejel nagrado za karikaturo, ki jo je razpisal Jadranski koledar), riše stripe in risane filme za vibo in Zagreb film, Vrh vsega pa še oblikuje lutke za lutkovno gledališče, poleg tega pa niti ni izšolan slikar, dokončal je namreč filozofsko fakulteto, med študijem pa si je služil kruh z risanjem karikatur in polagoma se je hobi spremenil v poklic. Kaj pa njegove ilustracije? Vseh ne moremo našteti, omenimo le dve, ilustriral je Ptičko smejalko Miroslava Košute in Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji gori, za katero je prejel beograjsko nagrado Zlato jabolko, katera pa bo naslednja ilustracija, ‘° bo vrt z jabolki Borisa Ljukica iz Nove Gorice, (bov) Posvet izvedencev iz dežel in republik Alpe-Jadrana Rak na dojkah - kakšna bodočnost? V zadnjih treh letih je na Tržaškem umrlo 262 žensk zaradi raka na dojki. Statistiki so izračunali, da je naša pokrajina po takšnih smrtnih primerih v samem vsedržavnem vrhu. Na Tržaškem namreč zaradi te bolezni letno umre povprečno 197 žensk vsakih 100 tisoč starih več kot 14 let. Vsedržavno povprečje znaša 126, deželno pa se suče okrog 170. Prav zato ni slučajno, da na Tržaškem deluje naj starejša sekcija Vsedržavnega združenja žensk operiranih na dojki (ANDOS), ki v teh dneh v kongresnem centru na Pomorski postaji v Trstu prireja v sodelovanju z Delovno skupnostjo Alpe-Jadran in z Univerzo v Trstu študijsko srečanje pod naslovom »Rak na dojki — kakšna bodočnost?« Posvet se je pričel včeraj, nadaljeval in zaključil pa se bo danes. Na njem sodeluje kakih sto strokovnjakov in prostovoljk (se pravi bolnic ali bivših bolnic) iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in ZR Nemčije, v glavnem iz dežel in republik Alpe-Jadrana. Posvet se vključuje v kampanjo Evropske skupnosti »Evropa proti raku«, podprle pa so ga vse pristojne krajevne uprave, Tržaška krajevna zdravstvena enota in Italijanska zveza proti raku. Včerajšnji dopoldan je bil posvečena diagnozi in terapiji raka dojk. Pod predsedstvom prof. Pietrija iz Milana so govorili zdravniki Dalla Palma in Torretta iz Trsta, Greco in Giani iz Milana, Plesničar in Soline iz Ljubljane, Kessler iz Munchna in Eckart iz Budimpešte. Popoldne je bila na sporedu okrogla miza o izkušnjah v deželah Alpe-Jadrana na področju psihosocialne rehabilitacije bolnic. Vodila jo ena izmed voditeljic združenja ANDOS, dr. Luisa Nemez iz Trsta, z njo pa so med drugimi sodelovale dr. Ve-gelj Pirc iz Ljubljane in predstavnice sekcije prostovoljk pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije. Študijsko srečanje se bo nadaljevalo danes s pričetkom ob 9. uri in bo potekalo v znamenju proslavljanja 4. vsedržavnega dneva »nove pomladi življenja«, kot so v Italiji poimenovali dan boja proti raku. V dopoldanskih urah bo tekla beseda o odnosih med zdravnikom in pacientom ter med prostovoljcem in pacientom. Sledila bo maša, ki jo bo daroval tržaški škof Lovrenc Bellomi, popoldne pa bodo po prikazu raznih filmskih posnetkov podelili štipendije za študij raka na dojkah. Zaskrbljenost Razsodišča za pravice bolnikov Kritični položaj službe za hemodializo Po srečanju s predstavniki Vsedržavnega združenja hemodializiranih pacientov (ANED), sindikalnih organizacij in hudih ledvičnih bolnikov je tržaška sekcija Razsodišča za pravice bolnikov izdala včeraj tiskovno sporočilo, v katerem izraža veliko zaskrbljenost zaradi hudega položaja, v katerem se nahaja služba za dializo. Razsodišče še posebno opozorja na pomanjkanje higiene in na povsem neprimerno vzdrževane prostore, v katerih morajo hemolitiki in drugi hudi ledvični bolniki opravljati hemodializo oziroma druge, pogoste in dolgotrajne preglede. Kot rizično ocenjuje Razsodišče tudi zdravstveno oskrbo, za kar je prav gotovo krivo tudi dramatično pomanjkanje bolniškega osebja. Tak nesprejemljiv položaj traja že več let, piše Razsodišče, ki se je obvezalo, da bo po 23. marcu, ko naj bi predvidoma izvolili nov upravni odbor Krajevne zdravstvene ustanove, predložilo novemu predsedniku in odboru KZE neodložljivo zahtevo po nujnih ukrepih za rešitev kritičnega stanja, v srednjeročnem času pa načrtov za dokončno rešitev teh problemov, ki jim noče biti konca, čeprav so za tako hudo bolne državljane še dodatna in nesprejemljiva obremenitev. V nesreči pri Borštu ranjeni domačinki V kamnolomu v Repnu ranjen delavec Dolinsko občino je včeraj pretresla ..®st o prometni nesreči, ki se je pripe-l . Pri Borštu in ki le za las ni imela j^jNh posledic. V njej sta se ranili 56-tria Giuseppina Cernecca iz Zabrež-a in 38-letna Marija Verlič por. Ar-jjj®hti, iz Boršta. Zdravniki katinarske Q,'nišnice predvidevajo, da bosta revali v mesecu dni. j. Cerneccova in Argentijeva sta hodi-Pr°ti domu po cesti za Boljunec. •^kilometer pred Borštom se je na-PofC.Pokvaril avtobus, zato so morali Ost nilti Peš nadaljevati pot... Na •"ag6111 ovinku med Borštom in Zag- Olov IT1, torei Prav bli™ njunih do-ae '. Pa se je zgodila nesreča. Zaradi Ma m®rne hitrosti je 39-letni Giorgio na° FIXING BAN' MILAN 10,470 854,— 104,330 201,660 8,909 11,789 1123,400 1070- 0,15 1528,100 Darujte v sklad Mitje Čuka BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet : Sedež 0‘ Agencija Domjo Agencija Rojan ,670?) Tedenski pregovor: Kdor ni čeden pri 20 letih, močen pri 30, bogat pri 40, moder pri 50, ne bo nikoli čeden, močen, bogat in moder. (angleški) SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 90 leti: 19. 3. 1899 je bilo pri Sv. Jakobu ustanovljeno Delavsko konsumno društvo. □ Pred 110 leti: 23. 3. 1879 je bilo v Dolini uradno ustanovljeno Bralno in pevsko društvo. P Pred 30 leti: 19. 3. 1959 je dunajski parlament sprejel dva manjšinska zakona: manjšinski šolski zakon za Koroško in zakon o uporabi slovenskega jezika pred sodiščem. □ Pred 60 leti: 24. 3. 1929 so komunisti v Julijski krajini z letaki pozivali prebivalce, naj glasujejo proti plebiscitu za fašistično vladavino. □ Pred 45 leti: 24. 3. 1944 so v Ardeatinskih jamah pri Rimu postrelili 320 talcev. LJUBLJANA Festival Ljubljana V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v nedeljo, 19. 3., ob 11. uri: koncert ansambla Slovenicum in APZ France Prešeren, dir. Uroš Lajovic (Allegri, Martini, Mozart). V VITEŠKI DVORANI KRIŽANK v sredo, 22. 3., ob 19.30: koncert klarinetista Slavka Goričarja in pianistke Vlaste Doležal-Rus (Brahms, Butkewitz, Pierne, Finke, Rychlik, Krek). Cankarjev dom V MALI DVORANI v četrtek, 23. 3., ob 20. uri: Mladi mladim - s triom Sanja Mijovič - klavir, Klementina Pleterski - violina in Thomas Grote - violončelo (Haydn, Mendelssohn, Šostakovič). V MALI DVORANI v petek, 24. 3., ob 19.30: Zvoki šestih strun -kitarist Aleksander Frauči (Bach, Koškin, Brouvver, Paganini). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 21. 3., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, sopranistka Edda Moser, dir. Anton Nanut (Wagner). gradišče Dvorana Bergamas Nocoj, 18. 3., ob 20.30: koncert kantavtorja Roda McDonalda. medea Circolo del Castello Nocoj, 18. 3., ob 21.30: blues party s skupino Model-T Boogie in kitaristom Mr. Philom Guyem. VIDEM Cerkev S. Maria del Castello V četrtek, 23. 3., ob 21. uri: nabožna predstava Sul cammino di Santiago de Compostela, nastopa Ensemble Venance Fortunate. PADOVA Auditorium Pollini V sredo, 22. 3., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, sodeluje Trio di Trieste, dir. Marc Andreae (Scarlatti, Ghe-dini, Ravel: ponovitev 23. 3.). Benetke Gledališče La Penice V nedeljo, 19. 3., ob 20. uri: recital baritonista Hermanna Preya, Pri klavirju Helmut Deutsch (Schubert). Cerkev S. Stefano V petek, 24. 3., ob 20. uri: velikonočni koncert s skupino Quar-tetto di Venezia in sopranistko Rosetto Pizzo (Haydn, Boccherini). LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana Nocoj, 18. 3., ob 19. uri: premiera opere Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 22. 3.). V torek, 21. 3., ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. Vladimir Kobler. V petek, 24. 3., ob 19. uri: opera Rigoletto (Giuseppe Verdi), dir. Igor Švara. Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v torek, 21. 3., ob 19.30: musical Sophistica-ted Ladies - Premetene gospe (glasba Dukea Ellingtona), gostuje New York Harlem Opera Ensemble (ponovitev 22. 3.). Drama SNG Ljubljana Nocoj, 18. 3., ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. V petek, 24. 3., ob 19.30: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič. Mala drama Nocoj, 18. 3., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Šosič, scenografija Miloš Jugovič. MGL Ljubljana V torek, 21. 3., ob 19.30: Gospa ministrica (Branislav Nušič), rež. Miran Hercog (ponovitev 22. 3. ob 15.30). V petek, 24. 3., ob 19.30: Neznosno lahko (Vaslav Havel), gostuje Malo pozorište Duško Radovič iz Beograda. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 18. 3., ob 11. in 17. uri: Zgodba o Ferdinandu (Munro Leaf-Milan Dekleva), rež. Laci Cigoj. V KULTURNICI (Židovska steza 1) v torek, 21. 3., ob 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič. V VELIKI DVORANI v petek, 24. 3., ob 17. uri: Mi kosovirji (Svetlana Makarovič), rež. Edi Majaron (ponovitvi 25. 3. ob 11. in 17. uri). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V KULTURNEM DOMU v torek, 21. 3., ob 20. uri: Komedijant (Thomas Bernhardt), rež. Dušan Mlakar (ponovitev 22. 3.). PORTOROŽ Kulturni in kongresni center Danes, 18. 3., ob 11. uri: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič), rež. Ljubomir Draškovič, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. VIDEM Gledališče Zanon Nocoj, 18. 3., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto -Mugik, Storia di un cavallo (Mark Rozovskij), rež. Massimo Navo-ne, nastopa La Compagnia del CSS (ponovitev 19. 3.). BENETKE Gledališče La Penice V četrtek, 23. 3., ob 20. uri: premiera opere Rosamunde (Franz Schubert), dir. Daniele Gatti (ponovitve 25. 3. ob 16. uri, 28. in 29. 3. ob 20. uri, 30. 3. ob 18.30). VERONA Arena V nedeljo, 19. 3.: opera Don Pasguale (Gaetano Donizetti), dir. Gianfranco Mašini (ponovitvi 21. in 23. 3.). LJUBLJANA Cankarjev dom V MUZEJU LJUDSKE REVOLUCIJE (Cekinov grad): razstava Soška fronta 1915-1917. V KNJIŽNICI OTON ŽUPANČIČ (Komenskega 9): knjižna razstava Slovenska mladinska književnost v Italiji (do 25. 3.). V VELIKI DVORANI CD v soboto, 18. 3., ob 20. uri: Modrina in prod, r. Jože Babič. Nastopajo: združeni zbori Bratuž in Filej iz Gorice, Hrast iz Doberdoba, orkester in baritonist Martin Srebrnič z dir. Hilarijem Lavrenčičem (Franc Sattner - Jeftejeva prisega, Kantata za solo, zbor in orkester), harmonikarski ansambel Synthe-sis 4 z dir. Klavdijem Furlanom (Šišakov, Gotz, Starc), MePZ Pri-morec-Tabor z dir. Matjažem Ščekom (Kumarjeve in Merkujeve priredbe ljudskih pesmi iz Benečije in Istre). skoraj disko___________________________________ DORNBERK Nocoj, 18. 3., ob 20.30: igra skupina Romeo iz Ljubljane. HUM Nocoj, 18. 3., ob 20.30: igrajo Junaki nočne kronike iz Ljubljane, gost večera je Janez Bončina-Benč. BUKOVICA V nedeljo, 19. 3., ob 20.30: igra skupina Big bolero band iz Nove Gorice. razstave BENETKE □ CERKEV SV. JERNEJA: Biagio da Trati - kritična rekonstrukcija življenjskega opusa (do 30. 4.). VIDEM □ MUSEO DELLA CITTA' - TORRE DI SANTA MARIA (Ul. Zanon 24); II bisturi e il piccone - razstava o restavriranju in arheoloških odkopaninah na Videmskem (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 6.). □ GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): Guerreschijeve jedkanice (do 16. 4.) □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): slikarska razstava Franca Rossija (še danes 10-12 in 17-19.30). □ KNJIGARNA EINAUDI (Ul. Vittorio Veneto 49): razstava industrijskega slikarja Carla Patroneja (še danes 8.30-12.30 in 15.30-19.) COLLOREDO DI MONTE ALBANO □ V OBČINSKI IZPOSTAVI: didaktično-antološka razstava grafik Elise Mestroni (vsak dan 17-19, ob nedeljah 15-19, do 2. 4.). LJUBLJANA □ NARODNA GALERIJA (Cankarjeva 20 -‘tel. 061/219740): stalna zbirka slovenske umetnosti od gotike do impresionizma (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto). □ NARODNA GALERIJA (Cankarjeva 20 - tel. 061/219740); Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 4.). □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106); retrospektivna razstava Franceta Pavlovca (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 26. 3.). □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): Fogli, immagini - slikarska razstava modernih italijanskih slikarjev (danes 10-18, jutri zadnji dan 10-13). □ MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): Kip - razstavlja Slavomir Drinkovič (danes 10-18, jutri zadnji dan 10-13). □ PRODAJNA GALERIJA ARS (Čevljarska 2 - tel. 061/218075): akvareli Draga Vidmarja (vsak dan 10-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 24. 3.). □ PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223932): slike Metke Kraševec (vsak dan 10-13 in 16-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 23. 3.). □ LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ (Kardeljeva 12 -tel. 061/223340): Sodobna "japonska arhitektura (danes 10-18, jutri zadnji dan 10-13). filmske premiere eva fornazarič Dvakrat (pomanjkljivo) na italijanski način Italijanska kinematografija bi bila morala že zdavnaj k zdravniku, čeprav je treba priznati, da smo ciklično priča rojstvu drobnih avtorskih filmov, ki rešujejo vsesplošno plitvino italijanskega filmskega sporočila. Če torej brstijo veje raznih Morettijev (glej uspeh njegovih »učencev« v filmu Ca-valli si nasce), so povsem usahnile cvetice, ki naj bi krasile okenske police družb Reteitalia, Video 80 in drugih televizijskofilmskih produkcij. Tako Reteitalia kot Video 80 sta pravkar pripravili svoja velikonočna filma. Za prvi, razkošno okrašeni pirh je poskrbel Vanzina (Carlo), ki je skupaj z Vanzino (Enricom) skuhal filmsko kašo z naslovom Le tinte bionde. Drugi umotvor nosi podpis Sergia Corbuccija, ki je v svoj film Night Club vključil tudi skupino igralcev Berlusconijeve »igralske šole«. Le finte bionde je prototip filmov s priimkom Vanzina, ki so v zamisli dobri, na platnu pa grozni. Če bi kdo prebral sinopsis bi najbrž odkril, da je zamisel originalna, saj gre za »instant film«, ki navaja rezultate družbenih raziskav ISTAT. Brata Vanzina (Carlo in Enrico) sta si namreč zamislila vrsto dogodivščin, ki naj bi nudile gledalcem možnost, da si ogledajo, kakšna je sodobna Italija. V tej Italiji imajo vsi (ali vsaj vsi, ki jih poznata Carlo in Enrico) vikendico ob morju, Filipinko v mestnem stanovanju, otroke in pse z bajnimi imeni (nekemu fantku je ime Lupo, ljubki deklici Mirtilla, psičku pa Turchese) in še nekaj neverjetnih lastnosti. Imajo življenjske sopotnice, ki so naravno barvo las zamenjale za plavolasi lesket, ob tem pa so si pri frizerju zgradile vsestransko plitvo kulturo. Vsebina je torej zanimiva in britanski mojstri »instant filmov« bi nam najbrž ponudili lahkotno verzijo Pisma Brežnjevu, Nemci' pa nove Moške. Žal ima Francesco Salvi prav, ko trdi, da so filmi s podpisom Vanzina nekaj neopredeljivega, ker niča ni mogoče opredeliti. Filmska praznina je tokrat res čudežna, saj je sploh čudež, da je film nastal. Škoda nekaterih dobrih (in lepih) igralk, ki jim exploit z družino Vanzina ne bo pomagal iz dosedanje anonimnosti. Manj kritično, a zato prav tako pritlehno, je filmsko iskanje Sergia Corbuccija, ki je menda dolgih 30 let skrival po predalih scenarij svojega Night Cluba. Tudi tokrat je filmska fabula dobra, saj je opis noči (pikolovcem naj razodenem, da je to noč 2. februarja 1960. leta), ko naj bi v Rimu umrla slavna »dolce vita«. V tisti noči je v prometni nesreči izgubil življenje Fred Buscaglione, ki je v hlapovih viskija hropel »eri piccola, piccola...«, Fe-derico Fellini je prisostvoval premieri Sladkega življenja, Aiche Nana pa je zaslovela zaradi svojega slačenja v javnem lokalu. Noč je bila res peklenska, še posebno, ker jo je Corbucci izbral za kuliso svojega filma o grenkobi takratnega sladkega življenja. Med igralci izstopajo Christian De Sica, Mara Venier in Sabina Guzzanti, Reteitalia pa je primerno plasirala »svojega« Sergia Vastana, ki se ga morda kdo še spominja iz časov, ko je pred Odiensom' in Emiliom še razsajal Drive In. Vastano je bil tisti fant, ki je doštudiral na milanski fakulteti Boc-coni in tam postal grabežljiv juppy. Kakšno vlogo pa mislite, da si je Vastano priboril v Night Clubu? Uganili ste, ostal je pri Drive Inu. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI Karabinjerji 112 Policija 113 PRVA POMOČ V BOLNICAH Gorica 83991 Tržič 482181 Krmin 60124 Čedad 731377 ZELENI KRIŽ Gorica 31111 RDEČI KRIŽ Trst 768888 Tržič 482000 GASILCI Trst 115 Gorica 22222 Tržič 410222 Videm 297161 KARABINJERJI Trst 744935 Gorica 82044 Tržič 410276 Čedad 730405 PROMETNA POLICIJA Trst 422222 Gorica 22333 Tržič 410100 Čedad 731142 TAKSIJI Trst 307730 in 54533 Gorica (Korzo) 34000 Gorica (postaja) 22033 Tržič 44500 Ronke (letališče) 779193 Čedad (postaja) 731830 Srečanje s sindikati na Pokrajini Razprava o bodočnosti ladjedelnice in vlogi državnih podjetij na Goriškem Vlogo tržiške ladjedelnice in drugih podjetij z državno udeležbo je treba ocenjevati in podpirati ob upoštevanju stanja vsega gospodarstva na Goriškem. V tem smislu si bo uprava Pokrajine prizadevala za stvarno zaščito ladjedelništva in za reševanje številnih težav, s katerimi se sooča ta panoga. Tako stališče Pokrajine je na včerajšnjem srečanju s predstavniki sindikatov in načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu napovedal predsednik Pokrajine Gian-franco Crisci. Pobudo za' srečanje so dali že pred časom prav predstavniki sindikalnih zvez spričo stalnega zaostrovanja v ladjedelnici v Tržiču, kjer so možnosti razvoja v prihodnjih letih minimalne in kjer je že spet govor o krčenjuštevila zaposlenih. Od sedanjih 2800 delavcev in uslužbencev naj bi v prihodnjih letih število znižali za četrtino. Slabo se piše ladjedelništvu tudi v drugih krajih države, saj bi v celoti morali znižati število zaposlenih za okrog štiri tisoč. Na včerajšnjem srečanju so sindikalni predstavniki opozorili na najbolj zaskrbljujoča vprašanja in na katera je treba poiskati čimprej ustrezne odgovore. Tako znaša, recimo, poprečna starost zaposlenih v ladjedelnici 47 do48 let. Ob blokadi novih zaposlitev se bo to v zelo kratkem odražalo v nižji strokovni uspo- sobljenosti. Razlog za zaskrbljenost so tudi vesti, da se bodo znižale subvencije skoraj za polovico. Obseg naročil ne jamči dolgotrajneše zaposlitve. Edina zanesljiva postavka so v tem trenutku le naročila za vojno mornarico, ki pa pomenijo zaposlitev le približno ene tretjine delavcev. Na srečanju so sindikalisti predstavili tudi niz vprašanj s področja zdravstva in varnosti na delovnem mestu. Zaskrbljujoč je podatek, da imajo v ladjedelnici v poprečju vsak dan dve nezgodi, veliko število smrtnih primerov zlasti med starejšimi delavci in upokojenci pa znova postavlja v ospredje vprašanje ukrepov, kako zaposlene primerno zavarovati pred poklicnimi boleznimi. Zlasti je med upokojenci veliko primerov raka na pljučih. Predsednik Pokrajine je ob zaključku srečanja napovedal, da bo v kratkem prišlo do srečanja z vodilnimi predstavniki ladjedelnice o celotni problematiki. Ta vprašanja pa bodo obravnavali tudi na skorajšnjem srečanju s predstavniki Dežele, kjer bodo obravnavali sicer celotni gospodarski razvoj v pokrajini. V predstavništvu strank so se srečanja udeležili komunist Salomoni, predstavnik zelenih Fiorelli, demokristjan Berga-min, socialist Deiust in socialdemokrat Bressan. Ciuffarin spet predsednik ANCI Giannino Ciuffarin, občinski svetovalec (KD) v Gorici, dolgoletni odbornik za proračun in trenutno član skupščine KZE, je bil ponovno potrjen za predsednika Deželnega odbora združenja ANCI. To funkcijo bo opravljal dve leti. V vodilni organ so bili izvoljeni še Mirio Bolzan, župan v Romansu, Gianpaolo Burgnich, župan v Vilešu, Mario Poiana, župan v Marianu ter Dario Drufuca, Gino Saccavini in Gianmassimo De Pace, ki so občinski svetovalci v Gorici, Tržiču in Ronkah. Giannino Ciuffarin je tudi član vsedržavnega vodstva združenja ANCI. V tem združenju so v naši deželi včlanjene vse občine in vse Krajevne zdravstvene enote. Dežela Furlanija-Julijska krajina ima na tem področju nedvomno prvo mesto. V Gradišču in v Medeji Drevi dva blues koncerta Bluesman Phil Guy na goriškem gradu (Foto Waltritsch) Ljubitelji blues glasbe se bodo morali drevi kar razdvojiti, saj bosta skoraj istočasno kar dva zanimiva koncerta izvajalcev tovrstne glasbe. V discoteki "Circolo del castello" v Medeji bo ob 21.30 nastopil ameriški bluesman Phil Guy, ki je lansko poletje že nastopil pri nas, in sicer na goriškem gradu, ko so priredili niz blues večerov "Feeling good". Čikaški blues izvajalec bo ob spremljavi milanske skupine Model T Boogie podal poleg številnih svetovno znanih motivov tudi nekaj lastnih uspešnic. V dvorani Bergamas v Gradišču pa bo ob 21. uri nastopil ameriški kantavtor Rod Mac Donald. Glasbeni večer prirejajo člani kulturnega društva Zorutti, na njem pa bo newyorški glasbenik prikazal nekaj country, blues in cajun glasbe -slednja je doma na deltastem izlivu Mississippija. Mac Donald bo nastopil v duu z Markom Dannom (bas). Okvara v telefonski centrali Uvedena je bila preiskava Deželno letališče se uspešno uveljavlja Še ena letalska zveza z Munchnom Po težavah, ki jih je v četrtek povzročil izpad telefonske centrale v Ulici Crispi, kar je imelo za posledico, da je bil pretežni del goriške pokrajine dobesedno odrezan od sveta za sedem ur, se je stanje včeraj normaliziralo. Pri telefonski družbi SIP si prizadevajo ugotoviti razloge, kako je do okvare prišlo in predvsem kako to, da se nista pravočasno vključila alarmna sistema, ki bi omogočila pravočasno ukrepanje in nastop dežurne ekipe. Včeraj je bil na pokrajinskem sedežu družbe SIP sestanek, kjer so razpravljali o dogodku. Uvedena je bila menda tudi preiskava, saj so posledice izpada hujše kakor se zdi na prvi pogled. Točen odgovor bodo imeli na razpolago šele čez nekaj dni, pravijo pri telefonski službi. Treba bo torej počakati do prihodnjega tedna. Okvara je res prizadela samo centralo v Crispijevi ulici in je južna centrala redno delovala, kakor so redno delovale tudi centrale v drugih krajih pokrajine, vendar so bile posledice zelo hude. Preko centrale v Crispijevi ulici namreč poteka avtomatski medkrajevni telefonski promet. Jazz koncert Silvie Brage Danes ob 18. uri bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma zadnji koncert letošnje glasbene prireditve Glasba in čas, ki sta jo priredila odborništvo za kulturo na goriški občini in združenje glasbenikov naše dežele. Zaključni koncert bo v znamenju jazz glasbe in pevke Silvia Braga. Mlada Benečanka je začela peti jazz glasbo šele pred štirimi leti. Udeležila se je nekaterih pevskih tečajev, ki so jih vodili priznani jazz pevci kot so npr. Gabriella Ravazzi, Steve Lacy in Mal VValdron. Izpopolnjevala se je v Benetkah pri Tiziani Ghiglioni, leta 1987 pa je prvič nastopila s svojim kvartetom. Lansko leto je med drugim osvojila prvo mesto na državnem natečaju RAI. Goriškim poslušalcem se bo predstavila v kvintetu, ki ga sestavljajo Bruno Marini (saksofon), Massimo Farad (klavir), Charlie Cinelli (bas) in Alberto Olivieri (bobni). Vstopnine za današnji koncert ne bo. Koncert v Brjah Na Brjah, v tamkajšnji župni cerkvi, bo jutri ob 16. uri koncert zborovskih pesmi, ki ga prirejata v sodelovanju, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa in mešani_ pevski zbor KD Oton Župančič iz Štandreža. Pred poldrugim letom, točneje 31. avgusta 1987, so med Ronkami in Munchnom uvedli redno letalsko linijo. Odločitev se je izkazala za pravilno. Število potnikov se je v zadnjem času znatno povečalo, zanimanje narašča. Pri Lufthansi so se zato odločili, da bodo zveze na tej relaciji okrepili. V torek, 21. t. m., bodo namreč med Ronkami in glavnim mestom Bavarske uvedli še en dnevni polet. Prav v torek bo na letališču v Ronkah tudi tiskovna konferenca, ki jo sklicuje Konzorcij za letališče, v sodelovanju z Lufthanso, to je z družbo, ki že zdaj skrbi za polete med našo deželo in Bavarsko. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki avtonomnih letoviščar-skih ustanov iz naše dežele ter turističnih uradov. Uvedba drugega poleta med Bavarsko in Ronkami odpira na- mreč nove možnosti za razvoj turizma, zlasti obmorskega, v naši deželi. Pred kratkim je bilo na letališču v Ronkah srečanje z ministrom Santu-zom in naj višjimi predstavniki Alitalie in državnih služb za letalski promet, kjer so razpravljali o razvojnih načrtih letališča, ki bo že prihodnje leto, potem ko bodo izvedli obnovitvena dela, lahko brez težav sprejelo znatno večji promet oseb in blaga. Foto razstava Jutri ob 11.30 bodo v prostorih gostilne Pri zlati zvezdi na Trgu sv. Antona odprli fotografsko razstavo članov državnega združenja fotografskih ustvarjalcev (ANAF). Razstavlja osem fotografov z Goriškega. Jutri mali maraton Jutri ob 10. uri bo izpred atletskega stadione na Rojcah start tekmovalnega pohoda "Maratonina Citta di Gori-zia" - 3. memorial Rodolfa Vuge. Proga tekmovanja, ki ga prireja skupina Gruppo Marciatori Gorizia, se bo vila po mestnih ulicah približno deset kilometrov dolgo krožno pot pa bodo morali tekmovalci preteči dvakrat. Za jutrišnje tekmovanje se je vpisalo že več kot 200 atletov iz celotne dežele. Cilj tekmovanja bo na atletskem stadionu na Rojcah. Posvet o zaposlovanju handikapiranih oseb Zadruga za vzgojno programacijo pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave prireja danes in jutri za- IQJLTTJBNI DOM DERBY KVIZ Kulturni dom Gorica ponedeljek, 20. marca 1989, ob 20. uri V znanju se bodo pomerile skupine iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. Pokrovitelj: Občine Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Glasbena spremljava: novogoriški ansambel BIG BEN Gostje večera: DRAŽEN DALIPAGIC Silvan Bevčar, Ace Mermolja, združena ekipa Agorest in člani ansambla Agropop. Napovedovalca: Barbara Rustja in Sten Vilar. Radio Val bo prireditev neposredno prenašal na FM 101 in 106,5 Umrl je partizanski borec I. Vendramin s Solkanskega polja Neznanci vlomili v šoli v Krminu in v Dolenjah Nekoliko z zamudo smo prejeli vest, da je v Solkanu pred kratkim preminil Ivan Vendramin, antifašist in partizanski borec, sodelavec Osvobodilne fronte že od leta 1942. Rodil se je leta 1924 v Gorici na Solkanskem polju, v kmečki družini. Vseskozi zavedna družina je začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem že avgusta leta 1942. Njihova hiša je bila nekakšno povezovalno središče med mestom in Solkanom. Z na-rodonoosvobodilnim gibanjem je sodelovala pravzaprav cela družina. Tako so fašisti nekaj časa zatem aretirali 18-letnega Ivana in očeta Cirila ter ju zaprli v goriški zapor. Očeta Cirila so po mučenju in zasliševanju v goriškem zaporu izpustili, Ivan je zatem šel skozi taborišče v Zdravščinah, poskusil Regina Coeli v Rimu, zapor Firence in tudi tržaški Coroneo. Iz Co-ronea je zbežal ob razpadu Italije ter takoj odšel v partizane. Nekaj časa je bil v Briško-beneškem odredu, potem pa je bil dodeljen enotam VDV. Udeležil se je tudi pohoda v Benečijo in bojev na Matajurju. Po vojni je še_nekaj časa ostal v vojaški službi v Črnomlju in Ljubljani, potem se je vrnil domov. Naselil se je v Štmavru, pri ožjih sorodnikih in se aktivno vključil v prosvetno delo ter bil med pobudniki postavitve prvega partizanskega spomenika na Goriškem. Da bi se izgonil šikaniranju in preganjanju S strani italijanskih oblasti, ki so takrat začele tudi kazensko preganjat najbolj aktivne partizanske borce, se je leta 1949 odselil v Solkan, kjer se je ustalil in ustvaril družino. Do upokojitve je bil v raznih službah, nazadnje je delal na železnici. Pred nekaj leti je doživel tudi težjo nesrečo, ki je pustila težke sledove na njegovem zdravju. Umrl je 1. marca, naslednjega dne, to je 2. marca, so ga pokopali v Stari gori. Pred nekaj dnevi so tatovi vlomili v vrtec in v osnovno šolo v Vilešu. Nekaj podobnega se je zgodilo v sredo ponoči. Tokrat so se morda isti zlikovci odpravili na Krminsko. V noči na četrtek so namreč neznanci vlomili v prostore krminske osnovne šole Rosa Mistica v Ul. Bat-tisti 7. Tatovi so razbili šipo stranskega okna in se nato splazili v notranjost. Tu so prebrskali predale in omare v skoraj vseh prostorih. V tajništvu so v nekem predalu našli čedno vsoto in jo seveda spravili v žep. Zdi se pa, da jih je nekdo zmotil med brskanjem. O tem zgovorno pričajo nekateri dragoceni predmeti, ki jih nočni gostje niso odnesli. Ista skupina je najbrž obiskala še osnovno šolo Nazario Sauro v Dolenjah. Tu so vdrli v poslopje kar skozi glavni vhod, ki so ga sicer s silo odprli. Očitno jih je tedaj zalotila lakota, saj so si v šolski kuhinji privoščili zakusko s sirom in salamo. Polastili so se nekaterih kuhinjskih pripomočkov, med temi sta tudi strojček za rezanje pršutov in stroj za lupljenje krompirja. Vrednost ukradenega blaga znaša približno pol milijona lir. O obeh vlomih vodijo preiskavo karabinjerji, ki ne izključujejo možnosti, da so bili na delu isti zlikovci, ki so pred dnevi vdrli v vrtec in šolo v Vilešu. Pred kratkim so podoben vlom zabeležili tudi v osnovni šoli v So-vodnjah. Vlomilec - zdi se, da je šlo samo za eno osebo - ni odnesel ničesar, pač pa je povzročil ob vlom-Ijanju nekaj gmotne škode na vratih in predalih omar. Stroga obsodba za posest heroina Rok bivanja v državnih zaporih se bo za 28-letnega Tržičana Massima Sergia občutno podaljšal. Poleg kazni, ki so mu jih odmerili na prejšnjih procesih, bo moral odsedeti še tri leta in plačati štiri milijone lir globe. Tako je razsodilo goriško okrožno kazensko sodišče. Sergio, ki je bil pod policijskim nadzorstvom se je novembra lani napotil v Milan, kjer je kupil nekaj heroina. Z mamilom (11 gramov heroina) so ga prestregli policisti in ga seveda spravili za zapahe, kjer je Sergio sicer že prebil lep del svojega življenja. Kazen bo moral odsedeti v celoti, saj sodniki niso mogli upoštevati olajševalnih okoliščin. nimiv dvodnevni seminar na temo "Predzaposlitvena vzgoja in vključitev v svet dela handikapiranih oseb". Danes ob 15.30 bo v sejni dvorani jezikovnega liceja Paolino dAguileia, Ul. Seminario 7 v Gorici predaval dr. Gi-orgio Bissolo, ki skrbi za usposabljanje invalidov v bocenski avtonomni pokrajini. Posvet se bo nadaljeval jutri od 9. do 12. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek, 27. marca, v Postojno. Kosilo bo v hotelu Jama, po želji obisk Postojnske jame, družabne igre in godba. Vpisovanje pri poverjenikih po vaseh najkasneje do 12. ure v ponedeljek, 20. marca. Na sedežu društva pa 20. marca od 10.00 do 12.00. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Mississippi burning, le radici delVodio«. VERDI 17.15-22.00 »Rainman, l'uomo del-la pioggia«. VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie orien-tale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »La vita e un lungo fiume tranguillo«. ENCELSIOR 17.30-22.00 »Moonvvalker«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Jumping Jack Flash«, 22.00 Nočni kino: »Striptizete«. ŠEMPETER 18.00 »Ameriška bajka«. 20.00 »Šola za stevardese«. DESKLE 19.30 »Priče nasilja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AUa Salute - Ul. Cosulich 117 - tel 711315. __________pogrebi________________ Danes v Gorici ob 8. uri GianfrafiC0 Battisti iz splošne bolnišnice na glavn0 pokopališče, ob 9.30 Ida Gravner v<^ Drufovka iz splošne bolnišnice v cerke in na pokopališče v Pevmi, ob 11- u‘ Mario Sfiligoi iz splošne bolnišnice ® glavno pokopališče, ob 12.30 Maria Ma zucca vd. Gianuario iz bolnišnice JaneZ od Boga na glavno pokopališče, ob } _ uri Ladislao Toros iz splošne bolnišm na glavno pokopališče, ob 15.30 M3‘ Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev na pokopališče v Ločniku. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje reka sožalje sorodnikom ob iz9u Jožefa Kobala. Pogreb IDE GRAVNER vd- Ug'30- vež® F OVK A bo danes, 18. marca, ob _ Pogrebni sprevod bo iz mrliške *eV splošne bolnišnice v Gorici v c®‘jiš-v Pevmi in na tamkajšnje pokop če' svojci Okrogla miza o dr. H. Tumi planincu in gospodarstveniku Dr. Henrik Tuma Je bil dr. Henrik Tuma najprej politik, šele nato gospodarstvenik, planinec, preučevalec in zbiralec ledinskih imen in končno publicist? Kakšno sled je zapustil med go-riškimi Slovenci in posebej v Gorici, kjer je deloval dve dobri desetletji, na Primorskem pa več kakor štirideset let, in to v obdobju, ki je za razvoj našega naroda najbolj burno? Kakšno je Tumovo mesto v slovenski zgodovini? Odgovore na ta vprašanja bodo poskušali posredovati na okrogli mizi, ki bo 31. marca ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici na temo Dr. Henrik Tuma, planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik. Priredi jo Slovensko planinsko društvo v Gorici, ki namerava tako, čeprav z nekajmesečno zamudo, obeležiti 130. obletnico Tumovega rojstva. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Miha Potočnik, dr. Tone Strojin, dr. Branko Marušič in glavni in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Marko Waltritsch. Dr. Potočnik bo predstavil Tumo planinca in teoretika alpinizma. Dr. Tone Strojin bo prikazal Tumovo publicistično dejavnost (med drugim je ob 50-letnici smrti — 1975, napisal o njem zanimivo knjigo). O Tumi politiku bo govoril zgodovinar in raziskovalec predvsem primorske preteklosti dr. Branko Marušič, medtem ko bo novinar Marko VValtritsch prikazal Tumovo dejavnost na gospodarskem področju s posebnim ozirom na razmere v Gorici. Pogovor bo vodil novinar Vlado Klemše. Henrik Tuma se je rodil v družini češkega priseljenca v Ljubljani, 7. julija 1858 (istega leta se je v Gorici rodil Julius Kugy), v Ljubljani je tudi umrl 10. aprila 1935. Izšolal se je za učitelja ter prvo službo nastopil v Postojni. Po nekajletnih izkušnjah, ko so ga zaradi svobodoljubnega mišljenja tudi odpustili iz službe in se je moral nato preživljati kot zasebni učitelj, se je odločil za študij prava. Promoviral je na Dunaju. Nato je bil nekaj časa koncipient (pripravnik) v Ljubljani. Kariero sodnika je nastopil na tržaškem sodišču leta 1887, nadaljeval v Tolminu in zaključil v Gorici. Kot sodnik si je uspešno prizadeval za uveljavljanje slovenščine v državnih uradih in posebej na sodišču. V Gorici je Tuma deloval več kakor dvajset let na gospodarskem, političnem, planinskem in publicističnem področju. Postavil je na noge Goriško ljudsko posojilnico (ustanovljena leta 1883), ustanovil Trgovsko obrtno zadrugo, ki je zgradila Trgovski dom, bil vodja pokrajinske organizacije Jugoslovanske socialdemokratske stranke itd. Leta 1895 je bil izvoljen v goriški deželni zbor in to nalogo opravljal vrsto let. Na volitvah za dunajski parlament leta 1901 pa ni uspel. Aktivno je deloval tudi v obdobju po prvi svetovni vojni in bil celo član začasnega pokrajinskega odbora za Goriško. Na političnem področju je najprej deloval v društvu Sloga, po razcepitvi pa v narodno napredni stranki, skupaj z A. Gabrščkom. Kasneje je ubral samostojno pot in leta 1908 prestopil v socialdemokratsko stranko. V povojnem obdobju je nameraval nadaljevati svoje delo v korist primorskih ljudi pod Italijo, vendar so ga italijanske oblasti šikanirale. Odprl je sicer v Trstu odvetniško pisarno. Leta 1924 se je izselil v Ljubljano, kjer se je kaj kmalu posvetil publicistični dejavnosti s področja imenoslovja in planinstva. Novo na otroški knjižni polici Predstavitev knjige M. Perat Zajček uhajček se ne boji V prostorih Katoliške knjigarne so v sredo zvečer predstavili otroško knjigo Zajček uhajček se ne boji, ki jo je spisala Mariza Perat, ilustrirala pa Danila Komjanc. O avtorici knjige in ilustratorki je zbranim, pg nastopu učencev osnovne šole Oton Župančič iz Gorice, spregovorila Kazimira Blažič-Sorč. Peratova že vrsto let piše prozo za otroke. Njena dela so bila večkrat objavljena v številnih otroških revijah, več pa je bilo del, ki so jih uprizorili na mladinskih odrih ali so jih snemali za radio. Avtorica nove knjige je tudi dolgoletna sodelavka Pastirčka, njena prva knjiga, Goriški sprehodi, pa je doživela dober odziv med občinstvom in je že pošla. Mlada učiteljica Danila Komjanc, ki je z akvarelno tehniko obogatila knjigo, pa že nekaj let kot ilustratorka sodeluje z mladinsko revijo Pastirček in je v svojih delih pokazala veliko nadarjenost. Udeleženci prireditve so si ilustracije Danile Komjančeve lahko ogledali na priložnostni razstavi. Poglavje iz nove knjige sta prebrali Suzi Ferfolja in Lucija Valentinčič. Na sliki: s predstavitvenega večera v Katoliški knjigarni, (foto Pavšič) Matineja z Orpheus ensemble Na jutrišnji glasbeni matineji v deželnem avditoriju, pričela se bo ob 11. uri, bo nastopila znana godalna skupina Orpheus ensemble. Na sporedu Beethovnov kvintet op. 16 in F. Poulenca sekstet. Vstopnice so na razpolago v turističnem uradu IOT. Štmnajstič tradicionalni spominski pohod na Porezen V nedeljo, 26. marca, na veliko noč, prireja Planinsko društvo Cerkno tradicionalni, letos že štirinajsti, spominski pohod na Porezen. Spominska slovesnost, s katero se prireditelji želijo pokloniti spominu tragičnih dogodkov 23. in 24. jharca 1945, ko je na pobočjih Porezna izgubilo življenje 145 borcev Kosovelove brigade, Gorenjskega vojnega področja in Inženirijskega bataljona XXXI. divizije, bo ob 11. uri pred spomenikom padlim na vrhu Porezna. Dostop na vrh hriba bodo prireditelji primerno označili in bo možen le iz Cerknega preko Poč ali Labinj čez Labinjske lehe, iz Železnikov preko Davče po Poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda po poti Inženirijskega bataljona, Preko Petrovega brda in z Jesenic preko Otavnika. Hoja po ostalih poteh je zaradi zimskih razmer nevarna in zato prepovedana. Vsi udeleženci bodo na vrhu Porezna prejeli skodelico toplega čaja, za Prano pa naj poskrbijo sami, saj bo dom na vrhu zaradi nemotene organizacije vPisov zaprt. Prireditelji priporočajo primerno opremo za zimske razmere (topla obutev in obleka, smučarske palice itd.). Najbolj vztrajne udeležence pohoda bodo na koncu nagradili za 2-kratno, 4-kratno in 6-kratno udeležbo z bronastimi, srebrnimi in zlatimi značkami, kdor se je pohoda udeležil že 10-krat pa bo prejel Priložnostno plaketo. mm lili VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ. 10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V4a0BHOK'H PO SAMO 280.000 LIR POSOJILA, OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS. PODJETNIKI! S;N,ASSEDp00BTl™1=U6STREZNILEeS'NG LEASING, OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS. )) Banca Agricola * Kmečka Danka corizia Tekmovanje mladinskih skupin v predstavništvu štirih občin (foto Čubej) Ob številnih kulturnih in športnih prireditvah v zadnjih tednih, bo goriški Kulturni dom v ponedeljek zvečer prizorišče svojevrstne pobude. Na vrsti bo namreč večer kvizov, ko se bodo v znanju in spretnosti pomerili mladi iz raznih krajev Goriške. Derby kviz, tako je namreč ime večeru, ki ga uprava Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata pod pokroviteljstvom občin Gorica, Sovodnje, Števerjan in Doberdob, bo priložnost, da se naši dijaki izkažejo in pravilno odgovorijo' na vprašanja, ki jih bosta zastavljala Barbara Rustja in Sten Viler. Zato da bo ponedeljkov večer zanimiv in pester tudi za občinstvo, so prireditelji poskrbeli za glasbo, zabavo in obisk znanih in manj znanih osebnosti s področja športa in kulture. Osrednji gost Derby kviza bo znani jugoslovanski košarkar Dražen Dalipagič, »Pra-ja«, ki sodi med najboljše evropske košarkarje vseh časov. Dalipagič, ki se bo v dopoldanskih urah srečal tudi z našimi košarkarji, bo na večeru odgovarjal na vprašanja novinarja in občinstva. Sicer Dalipagič ne bo edini gost večera. Za prijetno vzdušje bodo poskrbeli tudi drugi. Mednje sodi skupina Big Ben, ki se je lansko poletje proslavila s hitom Lep pozdrav, ciao Mateja, zaradi česar so novogoriški glasbeniki prodali več kot 40.000 velikih plošč. Začetni sestavi skupine sta se v zadnjem času pridružila še slovenski hit Priprave na ponedeljkov večer kvizov marker Goran Šarac in bobnar Carlos, Čilenec po rodu. Posebej za goriški nastop pa se je ansambel Big Ben okrepil s pevkama Heleno Udovič in Simono Weiss. Če se za trenutek povrnemo k nastopajočim skupinam, povejmo še imena tekmovalcev. Za Števerjan bodo sodelovali: Robert Mikluš, Saša Hlede, Barbara Maraž, Emanuela Del Negro, Kristina in Nevenka Corsi; mentor skupine je Anka Černič. Sovodnje: Manuel Kovic, Tanja Kuzmin, Dolores Černič, Robi Čavdek, Ladi Tomšič, Vesna Češčut; mentor je Emil Tomšič. Gorica: Daša Hoban, Maja Petarin, Li-vio Volčič, David Ambrosi, Michela Kodermaz, David Pisk; mentorki sta Flavia Bezeljak-Dornik in Danja Bregant. Doberdob: Sara in E lisa Ferletič, Nataša Frandolič, Susy Ferfolja, Marko Gergolet, Susy Frandolič, Silvan Jarc, Luka Čolja; mentorka je Majda Gergolet. Skupinska razstava slikark v goriški galeriji D Torchio Ponudba likovnih razstav je v teh tednih dokaj bogata, bodisi v Gorici kakor v drugih krajih na Goriškem. V Kulturnem domu je na ogled razstava kiparke Bogomile Doljak in slikarke Claudie Raza-Floreancig, v deželnem Avditoriju si je mogoče ogledati slike Marjance Dakskofler Savinšek v galeriji II Torchio v Ul. Mameli 6 pa razstavlja svoja dela osemindvajset umetnic iz Italije in Avstrije. Na razstavi, ki so jo prireditelji poimenovali "Ženska v umetnosti", razstavljajo VVancraud Aichhorn, Franca Batich, Marisa Benetti, Dalma Breso-lin, Fernanda Cardelicchio, Maria Creglia, Graziella Del Nevo, Giuliana Fedele, Carmela Greco, Ronny Goe-ner, Silvia Gruber, Maura Israel, Anne Marie Kassin, Zora Koren Skerk, Or-nella Lago, Marcella Marin, Silvia Of-ner, Renata Pfeiffer, Claudia Raza, Rina Riva, Rossdear (Rossana Rizzar-di), Gerlinde Sriene, Gabriele Schuri-an, Liona Timmerer, Barbara Tolnay, Giuliana Valli Botta, Vittoria Visentin Linardi in Hedda Zimmermann. Podobno skupinsko razstavo slikark so v tej galeriji pripravili že lani, ob približno istem času. Pobuda, ki se torej lepo uvršča v niz prireditev ob mednarodnem ženskem prazniku. Razstava, ki so jo odprli 11. t.m., bo odprta do vključno 31. marca, ogledate pa si jo lahko vsak delavnik z izjemo ponedeljka od 16.30 do 19.30 in ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30. Bralce, ki si še niso utegnili ogledati razstave del Claudie Raza Floreancig in Bogomile Doljak v Kulturnem domu, naj opozorimo, da bo razstava odprta še do 21. t.m. Danes pa se zaključi razstava del slikarke Marjance Savinšek v Avditoriju. Bazen bo zaprt od 25. do 28. t. m. Združenje Gorizia nuoto obvešča plavalce in druge obiskovalce bazena, da bodo objekti zaprti od 25. marca do vključno 28. marca, to je v obdobju velikonočnih praznikov. Prosijo za razumevanje. __________prispevki______________ Sovodenjski občani letnika 1938 darujejo ob priložnosti praznovanja okrogle obletnice 100 tisoč lir za Športno društvo Sovodnje. Za partizanski spomenik v Rupi so darovali: Stanko Cotič 20 tisoč lir, Karlo Kosič 50 tisoč lir, Oskar Malič 50 tisoč lir, Ana Butkovič 30 tisoč lir, KŠD Vipava 100 tisoč lir. Za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu je Olivia Paulin darovala 20 tisoč lir. Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Marcella in Rina Giadrossi 20 tisoč; družini Brumat in Gismano 50 tisoč; N.N. 100 tisoč; Rosmunda Milo di Villagrazia 50 tisoč;, N.N. 40 tisoč; Maria Bandini, druž. Bergamini, Anna Cavallo, družina Foggia in Anastasia Renzi 100 tisoč; mož in sin Lotte Quai-no 50 tisoč; družina Casadio 50 tisoč; Giuseppina Višin 25 tisoč; žena Maria 20 tisoč; Elena in Toni Marin 30 tisoč; Anna in Mario 30 tisoč; Ugo in Luciane Verzegnassi 120 tisoč. Za združenje Pionieri Volontari del Soccorso so v razne namene darovali: Margherita Orzan 24 tisoč, Carlo Mantegna 10 tisoč, Rosa Princi 4 tisoč, Luigia Spessot 80 tisoč, Anita Forner 40 tisoč, Emma Budai 5 tisoč, Candida Medeot 40 tisoč, Igino Toso 5 tisoč. Včeraj so se tržaški dijaki srečali z ljubljanskimi vrstniki Na Kulturnih dnevih v Ljubljani o slovenskem filmu v Italiji Darko Bratina, dolgoletni vodja goriškega Kinoateljeja Slovenski film v Italiji in ustvarjalne možnosti v zamejskem prostoru je bila tema, o kateri so v četrtek v Cankarjevem domu na Kulturnih dnevih Slovencev v Italiji spregovorili člani goriškega Kinoateljeja. Uvodno besedo je imel dolgoletni vodja in ustanovitelj te skupine sociolog Darko Bratina, ki je na kratko predstavil razvojno pot Kinoateljeja, od zametkov v drugi polovici prejšnjega desetletja do zadnjih prireditev te skupine. Med obnavljanjem pomembnih etap je spomnil zlasti na zalet, ki ga je skupina dobila ob odprtju Kulturnega doma v Gorici, na leto 1981, ko je Kinoatelje priredil uspelo retrospektivo slovenskega filma, in seveda na že tradicionalne prireditve Video film monitor. Dejal je, da je film sredstvo, s katerim lahko neka narodna manjšina uspešno komunicira z drugače govorečimi sodržavljani; v bistvu je lahko film povod za razpravljanje o človeku, njegovih problemih, z našega zornega kota pa tudi o manjšinskih vprašanjih. Povedal je tudi, da obstaja nekaj možnosti za ustvarjanje na filmskem področju v zamejstvu. Bratinov poseg sta dopolnila Aleš Doktorič in Davorin Devetak. Prvi je spregovoril o odmevu Video film monitorja v italijanskih javnih občilih in ugotovil, da je bil ta precejšen zlasti letos. Eden od vzrokov je bila višja raven te prireditve v primerjavi s prejšnjimi leti, dodaten vzrok pa je bil nedvomno svojevrsten značaj te prireditve. Devetak je za njim govoril o prodoru slovenskega filma v Italiji. Pogovor v Cankarjevem domu so popestrili še predvajanja video iz najnovejše produkcije Kinoateljeja, kolaž posnetkov iz 4. Video film monitorja in prispevek ljubljanske TV o drugi izvedbi tega festivala. V nadaljevanju spremnih prireditev ob Kulturnih dnevih Slovencev v Italiji, je bilo včeraj srečanje med dijaki znanstvenega liceja France Prešeren (in sicer 3. C razreda) iz Trsta in vrstniki iz srednje naravoslovne šole iz Ljubljane. Srečanje je bilo v prostorih srednje naravoslovne šole v ljubljanski mestni četrti Bežigrad, dijaki iz Trsta pa so tja dopotovali z avtobusom. Tržaške dijake je v imenu gostiteljev pozdravil ravnatelj Janez Šušteršič, nakar so obiskali razrede in druge učne prostore. Večji del srečanja je bil vsekakor posvečen neformalnim pogovorom in izmenjavi mnenj, pri čemer so se dijaki obeh šol bolje spoznali in seznanili o poteku študija in drugih, ne le šolskih vprašanjih. Dijaki iz Trsta so vrstnikom iz Ljubljane podarili knjižno darilo ter jih hkrati povabili na obisk v Trst. IVAN VOGRIČ Smareglieva Istrska svatba na ljubljanski TV Letos poteka 60 let od smrti istrskega glasbenika Antonia Smareglie. Ob tej obletnici pripravljajo številne ustanove vrsto prireditev, da bi počastile njegov spomin. Med temi prireditvami velja predvsem omeniti poklon ljubljanske televizije glasbeniku iz Pulja: v ponedeljek, 20. marca, bo namreč RTV Ljubljana na prvem programu oddajala njegovo opero Istrska svatba. To bo sploh prvič, da bodo eno od oper Antonia Smareglie oddajali po televiziji. Pred začetkom opere (približno ob 22. uri) bo RTV Ljubljana oddajala spominski zapis o življenju in delu tega istrskega umetnika. Antonio Smareglia se je rodil 3. maja 1845 v Pulju. Najprej je študiral na Dunaju, nato na milanskem konservatoriju. Se zelo mlad je oslepel. Od leta 1921 do smrti (v Grade-žu, 15. aprila 1929) je poučeval na tržaškem konservatoriju Tartini. Eno njegovih prvih del je bila simfonična skladba Eleonora (1877), ki so jo konec prejšnjega in v začetku tega stoletja izvajali večkrat na pomembnih koncertih. Zatem se je predal operi. Uglasbil jih je precej, naj omenimo le Dragoceno (1879), Bianco da cervia (1882), Kralja Nalo (1887), Vazala iz Szigetha (1889), Cornelisa Schiitta (1893), La Fale-no (1896), Oceano (1902) in Globino (1914). Istrsko svatbo je uglasbil v Trstu leta 1895 in spada gotovo med njegove najboljše stvaritve. Iz njegovih oper veje robusten dramatični temperament, pri skladanju pa se mu pozna vpliv nemške glasbe nasploh in VVagnerja še posebej. Poleg oper ja napisal še več melodij za glas in klavir in tudi himnično skladbo Inno a Tartini ob odkritju spomenika piranskemu violinistu. Film so nedavno predvajali na goriškem Film video monitorju P. S. o življenjski jeseni ostarelosti, pokoju, smrti P. S. (POST SCRIPTUM) Prstan Režija: Boštjan Hladnik. Scenarij: Marcel Buh. Fotografija: Janez Ve-rovšek. Scenografija: Marko Černič. Glasba: Primož Hladnik. Montaža: Ana Zupančič. Kostumi: Irena Felicijan. V glavnih vlogah: Bert Sotlar, Zvezdana Mlakar, Jože Horvat. Hlad Režija in scenarij: Marcel Buh. Fotografija: Janez Verovšek. Scenografija: Rajko Ložar. Montaža: Olga Meglič. Kostumi: Zvonka Makuc. V glavnih vlogah: Janez Albreht, Bernarda Oman, Jožef Ropoša. in scenarij: Andrej Stojan. Fotografija: Janez Verovšek. Scenografija: Vladimir Rijavec. Montaža: Ana Zupančič. Kostumi: Irena Felicijan. V glavnih vlogah: Stevo Žigon, Alenka Svetel, Peter Boštjančič. Beg Režija Vsak "omnibus" (dolgometražec, sestavljen iz kratkometražnikov) mora vsebovati neko osnovno motivacijo, zaradi katere je bil realiziran. Pri Post scriptumu je to tema življenjske jeseni, ostarelosti, pokoja, smrti. Trije avtorji, ki so se je lotili, spadajo v različne generacijske in izvorne skupine. Boštjan Hladnik, režiser Prstana, je imenitni veteran slovenskega filma, tako kot je Andrej Stojan, avtor Bega, veteran televizijske proizvodnje, v kateri se je doslej udejstvoval tudi mlajši Marcel Buh, avtor Hlada. Tretji omnibus v zgodovini slovenskega filma se ne more pohvaliti s kakšne vrste prelomnostjo, kot sta se lahko ostala dva, Tri zgodbe (1955) režiserjev Kavčiča, Pretnarja in Franceta Kosmača, ter Trije prispevki k slovenski blaznosti (1984) Lužnika, Jurjaševiča in Milavca, v katerih se je v razmiku tridesetih let predstavila trojica svežih avtorjev s svojimi novimi pogledi na lastno delo. V Prstanu (scenarij Marcel Buh) odpre upokojeni igralec zopet okno v življenje sebi in drugim ostarelim, ki ga po domovih poslušajo z »gledališčem enega«: prstan je zahvala za uteho in novo upanje. V Hladu kratko večerno srečanje s poštno uslužbenko vlije nekdaj družbeno upoštevanemu upokojencu, ki pa sedaj živi od bedne pokojnine, nekaj topline, a le za malo časa. Beg, najdaljši prispevek, pri katerem so vidne ambicije neuresničenega dol- gega filma, pa kaže žalostno usodo nekdaj slovečega slikarja v Parizu, ki se je prostovoljno umaknil v zakoličenost slovenske province, in živi na vasi v upanju na Prešernovo nagrado in smrt. Če vse tri zgodbe gledalca ne navdušijo po režijski domiselnosti, ni mogoče po drugi strani prezreti žalostne resničnosti in eksistencialnega naboja, ki sili iz njih, toliko bolj moteče pa je zato iskanje literarnih alibijev v »trilogiji«, ki bi lahko našla svoje izvirno mesto v izraziti filmski osvetlitvi družbenega vprašanja. To se dogaja v Stojanovem Begu, v katerem se v nasprotju s trpko socialno beležko in nekaj učinkovitimi dramaturškimi obrati kaže že tolikokrat prežvečena prispodoba slovenskega umetnika v Parizu, oziroma izpostavlja se masohistična navezanost do nehvaležne matere-do-movine. Bolj skromen in pošten, pa čeprav po drugi strani tudi manj učinkovit, je Hlad, v katerem dobra interpretacija Bernarde Oman zaradi režij-, skega manka obvisi v nedorečenosti in v le funkcijsko nakazani vlogi blage Samaritanke. Prstanu pa gre... prstan, ker nam je v sicer morečem vzdušju Vibinega Post scriptuma ohranil vsaj upanje v smiselnost tovrstnih produkcijskih operacij. ALEŠ DOKTORIČ Knjiga je izšla pri Lipi in Založništvu tržaškega tiska v zbirki Primorski portreti Vid Vremec: Pinko Tomažič in drugi tržaški proces Že nekaj časa je na policah slovenskih knjigarn (tudi Tržaške knjigarne) knjiga Pinko Tomažič in drugi tržaški proces. Njen avtor je javni delavec in publicist, sicer pa tudi ugledni tržaški protifašistični borec in Tomažičev sodelavec, obsojenec na drugem tržaškem procesu, po vojni v Kopru živeči openski rojak Vid Vremec. Knjiga je izšla v sozaložbi koprske Lipe in Založništva tržaškega tiska v zbirki Primorski portreti, natisnila pa jo je tiskarna Jože Moš-krič v Ljubljani. Uradno je bila predstavljena na Opčinah in v Kopru. O narodnem heroju, komunistu Pinu (Pinku) Tomažiču, njegovi vlogi in o njegovem času, je bilo napisanih že nekaj del, tako samostojnih kot v sklopu vsebinsko širše zasnovanih publikacij, vendar so vsa doslej objavljena dela bolj ali manj priložnostnega značaja, bolj ali manj poglobljena in dokumentirana. Prava, celovita monografija o Pinku Tomažiču še ni bila napisana, verjetno tudi zato, ker še niso dosegljivi prav vsi arhivski viri ali pa morda tudi zato, ker se obravnavanje zgodovinskega obdobja 1918-1941 in še tja do 1945 zaradi razmeroma kratke (zgodovinsko gledano) časovne odmaknjenosti, še ni moglo povsem otresti ideoloških pogledov in ocen, čeprav se je sodobno slovensko zgodovinopisje v tem oziru že močno osvobodilo in odločno ubralo strogo znanstveno smer. Vremčeva knjiga Pinko Tomažič in drugi tržaški proces se je bolj celoviti obravnavi Tomažičeve pojave in njegovega lika še najbolj približala, čeprav tudi avtor sam pravi v uvodu, da »knjiga nima ambicije, da bi orisala celotno zgodovino obravnavanih dogajanj, marveč je skušala predvsem prispevati k že znanim ali objavljenim nove podatke, da bi bolje spoznali usode tako posameznikov kot tudi naše narodnostne skupnosti v obravnavanem času in prostoru«. Tudi eden od obeh njenih strokovnih recenzentov Salvator Žitko (drugi je Milan Pahor) je v spremni besedi Knjigi na pot zapisal, da »imamo pred seboj pregledno, zrelo in trdno publicistično delo, ki prinaša vrsto novih ugotovitev, podatkov in detajlov, dasi nima ambicije, da bi bilo znanstveno delo z vsem spremljajočim aparatom«. Ob vsekakor pomembnem dejstvu, da je bil sam soakter obravnavanega zgodovinskega obdobja na Primorskem kot pripadnik protifašističnega in komunističnega gibanja in je torej zajemal iz neposrednega poznavanja in doživljanja, se je avtor pri pisanju knjige oslanjal ali črpal vire še iz kar 84 že objavljenih bibliografskih enot in zbral pričevanja 68 oseb od vodilnih in odgovornih do manj izstopajočih v spek- ne, in obenem priznati, da ob tem prednostnem namenu ni podcenjeval ali morda zanemarjal in potvarjal deleža drugih, saj knjiga v svoji celovitosti izzveni kot spomenik protifašističnemu in narodnemu boju in težnji po osvoboditvi Primorske vsem, ki so izšli iz katerihkoli idejnih sredin, skupin ali organizacij, in težili ter - kot je v knjigi dokumentirano razvidno - tudi sodelovali med seboj in z italijanskim antifašizmom za iste cilje in na drugem tržaškem procesu tudi delili enako tragično usodo. Prav v tem je namreč veličina tega zgodovinskega obdobja Primorske, ki je potem imela neposredno po drugem tržaškem procesu svoje logično nadaljevanje v Osvobodilni fronti in v narodnoosvobodilnem boju. Vremčeva knjiga Pinko Tomažič in drugi tržaški proces zajema potemtakem čas od italijanske zasedbe Primorske leta 1918 pa do zaključka drugega tržaškega procesa pred posebnim fašističnim tribunalom za zaščito države decembra 1941. Pregledno je razdeljena na deset poglavij. Pinko Tomažič se kot mladostnik prvi pojavi v tretjem poglavju, kot aktiven borec pa je v knjigi nenehno prisoten od šestega poglavja dalje s posebnim poudarkom v zadnjih dveh, ki obravnavata aretacije, proces in Pinkovo ter drugih ustreljenih moralno zapuščino. V prvem poglavju govori Vremec o zasedbi Primorske in prvih začetkih še predfašistične in potem fašistične raznarodovalne politike, o požigu Narodnega doma, izrednih fašističnih zakonih 1. 1926 z ukinitvami slovenskih in hrvaških šol, o ustanovitvi KPI Italije in federacije KPI za Julijsko krajino, o slovenskem komunističnem glasilu Delo ter o deželni konferenci slovenskih komunistov za Julijsko krajino septembra 1927. V drugem poglavju obravnava ukinjanje mladinskih in drugih slovenskih društev in organizacij, nastanek tajne narodne protifašistične organizacije Borba v Trstu in TIGR v Gorici, njeno organiziranost, akcije, aretacije in mučenja ter "prvi tržaški proces" 1. 1930 pred posebnim fašističnim tribunalom z ustrelitvijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča na bazovski gmajni ter odmeve na ta proces. Tretje poglavje je v celoti posvečeno Pinu Tomažiču od rojstva prek otroških in šolskih let'do njegovih prvih stikov z mladinskim komunističnim gibanjem in njegovo, sicer "ne preveč zagreto" opredelitev za program, ki so ga leta 1934 sklenile v Moskvi delegacije KP Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki je pozival na splošen boj proti fašizmu in nakazoval rešitev "slovenskega primera po pridobljeni zmagi". Četrto poglavje govori o razvoju ilegalnega de- lavskega gibanja na Krasu v letih 1930-33, v Vremski dolini, o drugem ilegalnem glasilu Delo, o italijanskem komunističnem tisku doma in slovenskem v tujini. Peto poglavje govori o delavskem gibanju od Krasa do južne Furlanije v letih 1933-35, o stavkah nabrežinskih kamnarjev in v tržiški okolici, o vdoru vohunov in provokatorjev v komunistično gibanje ter o aretacijah in obsodbah vodilnih slovenskih komunistov. S šestim poglavjem se v knjigi dejansko začenja "Tomažičev čas" z njegovo emigracijo v Jugoslavijo leta 1935, njegovim pol in povsem ilegalnim delovanjem v Mariboru, Zagrebu in Banjaluki do povratka v Trst v januarju 1937. Sedmo poglavje razširja protifašistično dejavnost na študentsko in dijaško skupino, na Štempiharje, Magnamonte in druge skupine v letih 1933-41, osmo poglavje pa zelo izčrpno obravnava nastanek in razvoj protifašistične ljudske fronte na Primorskem v letih 1936-1940 kot nove oblike skupnega boja. To poglavje se zaključi z opisom Tomažičevega in Budinovega Dela leta 1939 ter s pokrajinsko komunistično konferenco za Primorsko aprila 1940 v gostilni Ravber v Dolu pod Repentabrom in potem v borovem gozdičku, na kateri je Pino Tomažič obrazložil notranjo in mednarodno politično situacijo in razčlenil akcijski program komunističnega gibanja s posebnim ozirom na slovensko vprašanje po zmagi nad fašizmom. Deveto poglavje govori o razkritju protifašističnega gibanja, kateremu so sledile množične aretacije in tudi aretacija Pina Tomažiča v Škrbini na Krasu. Posamezna podpoglavja obravnavajo zasliševanja in mučenja aretiranih, njihovo razdelitev na tri skupine, intelektualce, komuniste in "teroriste", pripravljanje obtožnic in o propagandni akciji ob procesu, ki jo \e izvedla že nastajajoča Osvobodilna fronta v mestu. Zadnje, deseto poglavje, opisuje sam potek. procesa zadržanje obtožencev, obsodbe m ustrelitev na smrt obsojenih na openskem strelišču, poslovilna pisma ustreljeni in se zaključi z raznimi poimenovanji šolskih, kulturnih 1 podobnih ustanov po vojni ter spominskih obe ležij počastitev spomina ustreljenih. Pridružujemo se avtorjevemu pričakovani < da bo knjiga našla pot med pripadnike mlad generacije, saj je poznavanje preteklosti nujn za vsakogar, ki hoče razumeti ne le preteK pač pa tudi čas, v katerem živi in v katere opredeljuje svoj odnos do aktualnih vpraša naše narodne in širše skupnosti. JOŽE KOREN tru raznih slovenskih protifašističnih skupin. Tudi dejstvo, da je v poimenskem seznamu tako ali drugače omenjenih oseb v knjigi kar 1255 imen, dokazuje obsežnost Vremčevega napora. Natančnejši zgodovinar ali.tudi iz svojih pogledov in nazorov občutljivejši bralec bo morda našel v njej kakšno nepreciznost ali drugačno razlago od lastne, toda nihče ji ne bo mogel odreči iskrenosti težnje, da bi bila čim bolj objektivna, čim bolj široka in poštena do časa, dogajanj in ljudi, ki so svoj protifašizem, svojo svobodoljubnost in svojo narodno pripadnost jasno izpričevali in se v boju žrtvovali. Upoštevati bo pač moral tudi avtorjev prednostni namen, izražen v naslovu knjige (glede na celotno vsebino morda ne najbolj ustreznem), da postavi v ospredje lik Pina Tomažiča in njegov delež kot pripadnika komunistične skupi- Osnutek dokumenta za prenovo Zveze komunistov Slovenije Tjsl socializem po meri človeka Lanskoletna konferenca Zveze komunistov Slovenije je bila prvi odgovor na nove izzive, na krizo socialistične ideje in na okamenelost akcije. Konferenca je CK ZKS naložila izdelavo kratkega in jedrnatega dokumenta o preosnovi, CK pa je v ta namen imenoval posebno delovno skupino, ki je končala svoje delo pred nedavnim. Osnutek dokumenta, o katerem so govorili na zadnji seji predsedstva, je bil objavljen v glasilu Komunist, po široki razpravi med članstvom pa bodo o zaključkih razpravljali na eni od sej CK. Dokument, ki ga objavljamo (objavljeni sta prvi dve poglavji, ki sta slika trenutnega položaja in cilji, ki si jih ZKS zastavlja) je zanimiv iz več razlogov. Predvsem, ker je nastal kot avtorski tekst (skupino sestavljalcev je vodil Slavko Soršak, v njej pa so bili Milan Balažič, Adolf Bibič, Silva Jereb, Stane Kranjc, Lev Kreft, Sonja Lokar, Borut Pahor, Igor Savič, Emil Štern in Jože Utenkar, pri delu pa so pomagali in svetovali Matjaž Maček, Jože Urh, Mirjana Križman, Boris Makoter, Senko Pličanič, Bojan Požar in drugi), o katerem bo sedaj javna razprava. (V preteklosti so taki osnutki nastajali za zaprtimi vrati, bili so anonimni in v bistvu nedotakljivi.) Poleg tega pa je program kratek, jasen in razumljiv in vsebinsko bogat. V njem se odraža jasna težnja za socializem po meri človeka in za vsestransko bogato življenje, kar izhaja tudi iz načina, kako doseči nakazane cilje. Temelj organiziranja in delovanja morajo biti demokratičnost, ustvarjalnost, racionalnost, odgovornost, uspešnost in prožnost, cilji pa bodo doseženi z uveljavitvijo člana, z demokratičnimi odnosi, s kulturo dialoga, s primer- no kadrovsko politiko, s prenovo usposabljanja in izobraževanja, z novo vrednostno strategijo in s socialistično zvezo, ki bo »zveza vseh, ki hočejo socializem. Da bi ta zveza nastala, mora biti prostovoljna zveza neodvisnih in enakopravnih, ki je tudi sama neodvisna. Da bi ta zveza obstajala, mora izraziti svoje hotenje z demokratičnim političnim programom. Da bi si ta zveza pridobila večino ljudi, morajo politične pravice imeti vsi.« ZKS pa podpira »vse, ki delajo že tako.« Teze, ki so navedene v programu, so slovenski komunisti delno anticipirali v svojih referatih in posegih na nedavni konferenci o krizi socializma, ki je bila v Trstu in ki jo je Inštitut Gramsci za FJK pripravil skupno z Marksističnim centrom pri CK ZKS. Zanimivo je zato primerjati vsebino osnutka, ki ga objavljamo, z zaključki posveta. Osnutek je nedvomno (in nemogoče bi bilo, da ne bi bil glede na posege predstavnikov ZKS v Trstu) v sozvočju s temeljnimi smernicami posveta, saj zavrača vsakršen socialistični fundamentalizem, odleplja se od demokratičnega centralizma, poudarja nujnost demokracije, pluralizma in vsestranske svobode, zagovarja sestop partije z oblasti in prekinitev vseh sistemskih vezi med partijo in državo. Hkrati pa je osnutek v nekaterih stvareh nedorečen. Predvsem v definiciji pluralizma, pri čemer se izogiba besedi stranka in pri preseganju demokratičnega centralizma. Prav tako ni jasno - ker osnutek tega ne omenja - kako si slovenski komunisti zamišljajo odnos z ostalimi partijami znotraj ZKJ in z ostalimi komunističnimi partijami v svetu. v T Kje smo? V SVETU, KI SE POVEZUJE - Medsebojna odvisnost ljudi, narodov in držav je vedno večja, skupna odgovornost za ohranitev in izboljšanje življenja vse usodnejša. V ospredje stopajo dostojanstvo človeka, kulturni pluralizem in ekološko ravnovesje. PRI KONCU ENE IN VSAKRŠNE VEČNE RESNICE - Konec je »socialističnih« in vseh drugih fundamentalizmov. Ni več slepila o večnih resnicah in edino zveličavnih razvojnih konceptih: — namesto monistične, enopartijske vladavine se uveljavlja politični pluralizem, — zasebost in javnost se osvobajata edinih in obveznih pogledov na svet, namesto politike brezkonfliktne drubže nastopa politika skupnega življenja z bogastvom razlik. V KRIZI IN REVŠČINI - Kriza osemdesetih let v Sloveniji ni bila tako tragična kot drugje v Jugoslaviji. Kriza devetdesetih pa lahko postane. O tem priča težak položaj vseh, ki živijo le od svoje plače, brez privilegijev in nezakonitega prilaščanja. V revščino bredejo deli srednjega sloja, industrijski delavci, rutinska administracija, pa tudi ljudje z razmeroma visokimi dohodki se ne morejo več primerjati s sebi enakimi v svetu. Strah za ohranitev dosežene ravni življenja sili ljudi, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Tistih, ki jim družbena pomoč ostaja vir preživetja, je vedno več, pomoči pa je vedno manj. Vsakovrstna siva ekonomija pokriva primanjkljaj v rednem dohodku večine zaposlenih. Blokade razvojnih možnosti postajajo neznosne, še najbolj za mlade in tiste, ki poznajo svet. V STRAHU IN UPANJU - V vseh delih družbe zbuja kriza strah in upanje. Del družbe je potisnjen ob zid in zato pripravljen poseči po kakršnikoli rešitvi, predvsem takojšnji. Ob njem so tudi družbene skupine in skupnosti, ki imajo še kaj izgubiti, a imajo premalo moči, da bi se, v korist skupnega napredka, izgubi uprle. Prenavljanje hoče biti organiziranje lastnih moči za izhod iz krize. To bo Pretvarjalo strah v pogum in motiviralo za sodelovanje pri reformah. TO ZAHTEVA USPEŠNO IN DEMOKRATIČNO POLITIKO - Z reformami hočemo doseči, da državni socializem ne bo več možen, pot v novi socializem evropske kakovosti življe-hja, socializem po meri človeka pa! Zavzemamo se za politiko, ki bo teme- ljila na sintezi ekonomije, kulture, znanosti, tehnologije, ekologije... Sodobna politika ne more biti le boj za oblast, saj gre ravno za spremembo odnosa med državo kot oblastjo in državljanom kot podanikom. S politično, socialno in civilno razsežnostjo državljanstva se uveljavljata svoboda in avtonomija človeka. Zato se problemov lotevamo pogumno, z znanjem in novo politično kulturo. Kaj hočemo? SVOBODO - Svoboda posameznika je pogoj za svobodo vseh. Intelektualno svobodo, torej svobodo vsakega posameznika v izbiri svetovnega nazora, življenjske družbene filozofije, brez karšnihkoli ideoloških omejitev in sankcij; pravico do javne rabe razuma; svobodo tiska in javne besede sploh; svobodo znanstvene, filozofske, umetniške in kulturne ustvarjalnosti brez omejitev, razen enake svobode drugih. Ekonomsko svobodo, to je pravico vsakega posameznika, da svobodno izbira svoj način ekonomske eksistence. Pogoj za to je pluralizem lastninskih odnosov. Smo za samoupravljanje kot pravico in možnost ustvarjalcev materialnih in duhovnih dobrin, da enakopravno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. Politično svobodo, to je pravico posameznika, da po demokratičnih poteh sodeluje v javnih skupnih zadevah, se povezuje in organizira po svojih lastnih hotenjih. DEMOKRACIJO - Hočemo demokracijo, ki temelji na načelu ljudske suverenosti; na načelu enakopravnosti ljudi pri oblikovanju politične volje; na ustvarjalnem in svobodnem človeku; na zakonih, ki ljudem omogočajo, da izrazijo svojo voljo prek neposrednih in posredniških ustanov; na človekovih pravicah in svoboščinah, nujnih za oblikovanje volje ljudstva, ter načelu pravne varnosti, zlasti še za posameznika in manjšine. Demokracija je za nas tudi enotnost ekonomske demokracije (samoupravljanja), politične demokracije (svobode združevanja), avtonomije civilne družbe in pravne države, ter avtonomnost posameznika kot proizvajalca, upravljalca in državljana. POLITIČNI PLURALIZEM - Smo za svobodo političnega združevanja v začasnih ali trajnejših, institucionaliziranih in neinstitucionaliziranih oblikah. Smo za svobodne, neposredne in tajne volitve z več kandidati in programi, ki imajo pravico do enakopravnega nastopanja in tekmovanja za doseganje politične moči oziroma vpliva na oblast in upravljanje drugih družbenih zadev. Pri oblikovanju skupnih družbenih interesov smo enako omejeni le z zakonom, ki vse obvezuje k demokratičnemu predstavljanju in usklajevanju interesov. Zakon ščiti interese in delovanje demokratičnih političnih manjšin, določa pa tudi način spreminjanja tistih civilizacijskih, socialističnih in demokratičnih pridobitev, ki jih ni mogoče spreminjati s preglasovanjem; opredeljuje torej tudi soglasje. To zahteva spremembo sistemskega položaja zveze komunistov: — nova ustava mora odpraviti preostanke monopolnega položaja zveze komunistov, — odpraviti mora neposredne sistemske vezi med zvezo komunistov in državo. EKONOMSKO UČINKOVIT SOCIALIZEM - Smo za tržno, uspešno, tehnološko napredno, prožno in inovativno, ekološko naravnano in v svet odprto gospodarjenje. Smo za samostoj- nost poslovnih, subjektov, za pluralizem in konkurenco lastnin, za integralni trg blaga in storitev, financ, delovne sile, podjetništva in ustvarjalne sposobnosti. Posameznik naj prevzame odgovornost za svoje funkcionalno usposabljanje in zaposlitev z lastno poslovno dejavnostjo ali pa z vključitvijo v podjetje; družba mu mora omogočiti temeljno usposobitev za to. Ekonomsko uspešno gospodarjenje želimo opreti na strateško planiranje in vodenje, na samoupravljanje s soupravljanjem, ki naj zaposlenim omogoči, da usodo podjetij vzamejo za svojo; družbena lastnina naj bo v rokah tistega, ki jo je sposoben in ki jo hoče najbolje oplajati. JUGOSLAVIJO - Vztrajamo pri temeljnih načelih avnojske Jugoslavije: — suverenosti narodov, enakopravnosti, — federalizmu. Jugoslavija se mora vzpostaviti kot demokratična družba. Demokratično skupno življenje predpostavlja enakopravnost, spoštovanje različnosti, medsebojno prostovoljno pomoč in demokratično sintezo skupnih interesov, tudi v ZKJ. EVROPO - Tudi Jugoslavija je Evropa. Zato jo hočemo in moramo soustvarjati, ne le občasno ali s posebnimi sporazumi. Hočemi biti zraven, toda takšni, da nas bo Evropa hotela, zato jo moramo ustvarjati predvsem pri sebi doma. DOBRO DRUŽBO - ki naj zagotavlja: — svobodno, zdravo, kulturno bogato in varno življenje, — prijazno razmerje med naravnim okoljem in ljudmi, — stvarjalno zaposlenost vsakega aktivnega prebivalca in enakopravno možnost vseh, da prispevajo k družbenemu razvoju, — odvisnost vsakega, za delo sposobnega, od rezultatov njegovega lastnega dela, od uspešnosti upravljanja ter gospodarjenja z lastnimi ali družbenimi sredstvi, — zadovoljevanje skupnih družbenih potreb in nujno solidarnost, — uveljavljanje vseh človekovih političnih in drugih svoboščin, pravic in dolžnosti, — pravičnost in pravno enakost, — visoko kakovost življenja, — miroljubno sožitje v mednarodni skupnosti. Tako razumemo demokratični socializem, socializem po meri ljudi. DO 31. MARCA 126 BIS JE PRAVI BUSINESS 50% PRIHRANEK pri obrestih na OBROČNO ODPLAČEVANJE FtATSAVA Marec je prinesel prijetno presenečenje. Do 31. marca vam pri nakupu avta 126 Bis nudimo 50% prihranek pri obrestih na obročno odplačevanje FiatSava. Tako lahko na primer ob nakupu plačate z gotovino le davek IVA in postavitev na cesto. Vse ostalo pa boste plačali v 35 mesečnih obrokih po 176.000 lir in tako prihranili 957.000 lir. Gre za pravo kupčijo, tudi zato, ker je že sama začetna cena modela 126 Bis vabljiva. In to tako, da vas zamika, da bi vse plačali z gotovino in nič več razmišljali o tem. Če se boste odločili za nakup z gotovino, vam bo vaš zastopnik pripravil prijetno presenečenje. Kakšno? Vprašajte njega, saj drugače ne gre več za presenečenje. anaa f^Jtl veG za avtomobile 126 Bis, ki pri SO na razpolago pri zastopnikih, in ni združljiva z drugimi ponudbami že v teku. Velja do 31. 3. 89, za osnovo pa so upoštevane cene in davki, ki so veljali na dan 1. 3. 1989. Za posojilo SAVA je potrebno izpolnjevati zahtevane pogoje. ZASTOPNIKIH IN PODRUŽNICAH /fflOEZ v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu Pestra in pisana ponudba italijanskih modnih ustvarjalcev Kopalke za vsakogar Letošnja zima ni bila huda, vendar pa večina že sanja o vročem soncu in plavem morju. Takšne sanje podžigajo tudi številni oglasi o potovanjih v toplejše kraje, kjer je edino možno ter koristno opravilo poležavanje na plaži, plavanje v prozornih morskih vodah ali pa aktivno udejstvovanje v kakšni športno-počitniški panogi. Nenapisana, vendar skorajda neizprosna pravila današnje zahodne civilizacije nam velevajo, da moramo biti vselej primerno oblečeni. Sicer pa je tudi izbira kraja za letovanje velikokrat podvržena trenutni modi, tako da je binom počitnice-obleka večinoma lepo usklajen. In ker so počitnice tisti del leta, ki jih ima večina najrajši, navadno pri nakupih ne skopari. Kot vsa ostala oblačila so kreatorji in proizvajalci tudi kopalke prikazali že prejšnjo jesen. Pred kratkim so se nekateri modeli že pojavili v izložbah, kjer sicer še prednjači nekoliko bolj zadržana pomladanska moda. Specializirane trgovine pa so že dale na ogled kopalke in druga poletno-dopustniška oblačila, ki gredo tudi v Trstu že kar dobro v prodajo. Večina trgovin sicer prodaja, kot je tudi povsem razumljivo, praktične modele, tudi glede na njihov namen. Za italijanske modne kreatorje so namreč tudi kopalke kos garderobe, ki se mora prvenstveno držati stilnih in estetskih pravil. Zato so kopalkam posvetili enako pozornost kot ostalim oblačilom in dejansko »zgradili« razne predloge. O eleganci, ki jo je moč doseči s kopalkami, priča tudi model italijanskega mojstra Sopranija (slika desno). Uporabnost oziroma bistveni namen kopalk je bil pri tem kot pri sličnih predlogih nekoliko zapostavljen, zelo očitne pa so vse glavne značilnosti letošnje poletne mode. Do izraza prihaja na primer uporaba nabranih tkanin, s katerimi se ne štedi, zelo očitni so okrasi in pa namen, da se poudari skladnost postave brez spogledljivih namigovanj. Zato kopalke niso več tako spodrezane kot so bile v prejšnjih sezonah in tudi izrezi niso tako vrtoglavi. Kot velja za ostale priložnosti, mora biti ženska gosposko in prefinjeno oblečena, izvali mora prej občudovanje kot pa poželenje. Če se pa hoče poslužiti sex appeala, priporočajo modni ustvarjalci, je bolje, da sleče zgornji del in se odene z veliko svileno ruto ali dolgo ter široko, seveda prozorno, bluzo. Če so predlogi velikih imen svetovne mode v pravem pomenu besede kopalne obleke, s katerimi se je vredno razkazovati, pa so proizvajalci pripravili širok izbor manj enkratnih in zato uporabhejših kopalk. Ponudba italijanskih proizvajalcev, ki so na tem področju v Evropi po kakovosti in kvantiteti na prvem mestu, je zelo pestra in z vseh vidikov raznolika. Vsekakor pa lahko modele za »sonce in morje '89« razvrstimo v tri glavne smeri. Priljubljenost športno-rekreativnih dejavnosti je zelo razvidna tudi iz števila modelov, ki bi jih lahko uvrstili med športne. Med kopalkami za ženske je tako veliko »olimpijskih« modelov, se pravi najprimernejših za plavanje. Seveda se od kopalk, ki jih uporabljajo atletinje, razlikujejo po olepšavah v kroju, predvsem pa po okrasnih napisih. Glede materialov pa je treba povedati, da sta si šport in moda v vzajemno pomoč, saj je v boju za čimboljši rezultat vsaka podrobnost zelo pomembna, torej tudi dres, v tem primeru kopalke. Sicer pa so najočitnejši napredek italijanski proizvajalci dosegli prav v preučevanju najustreznejših materialov in v njihovi uporabi. To pride še najbolj do izraza mogoče prav pri tako imenovanih športnih modelih, ki so izdelani iz tkanin »high tech« z značilnostmi gumija. Za moške in za ženske pa je veliko tvrdk predvidelo nekakšne povite hlače do kolen, ki naj bi bile zelo primerne za deskanje in podobna poletna razvedrila. Ob športnih modelih pa je veliko nekoliko bolj »načičkanih« oziroma duhovito krojenih kopalk. Tudi na kopalke so namreč kreatorji našili vrsto volančkov, uporabili čipke, skratka izdelali take modele, ki so zelo podobni bogato krojenemu spodnjemu perilu. In končno je še tretji uporabljeni stil za letošnje kopalke, ki sloni na izvirnosti krea-torjev in na drznosti kupcev. Poslužuje se namreč raznih zelo vidnih in nekoristnih dodatkov, kot so na primer pentlje, naramnice, ovratniki ali bleščice. Breda Pahor Drzna britanska izzivalnost proti italijanski uglajenosti Po zelo posplošeni in zato površni sodbi naj bi Angleži veljali za zelo ekstravagantne ljudi. Če bi jih sodili po načinu oblačenja, bi morali najprej ugotoviti, da se večina Angležev, vsaj z vidika italijanskega prefinjenega estetskega okusa, oblači sila dolgočasno in brez »popuščanja« zapovedim trenutne mode. Istočasno pa kažejo zlasti mladi pri oblačenju veliko drznosti oziroma že izzivalnosti. Takšna dvojnost pride do izraza tudi med angleškimi ustvarjalci, ki pripadajo ali taboru stroge in trdne tradicije ali pa sodijo v krog skorajda brezkompromisnih inovatorjev. Naj še omenimo, da gre zasluga za uveljavitev enega izmed najbolj »revolucionarnih« kosov ženske garderobe zadnjih desetletij, se pravi minikrila, v prvi vrsti iznajdljivi Mary Ouant, ki je pokazala izredno občutljivost za takratna družbena vrenja. V svetovnem merilu so seveda zanimivejši inovatorji, pa čeprav so njihovi modeli v splošnem precej neuporabni. V generacijo zelo uspešnih modnih ustvarjalcev Velike Britanije sodi tudi Katharine Hamnet, ki ima tudi v Italiji precej častilcev. Enega izmed modelov, ki ga je predlagala za prihodnjo jesensko-zimsko sezono, si lahko ogledate na sliki levo. Naj povemo še, da gre za kombinacijo žameta in usnja, namenjena pa je izključno drznim ženskam z brezhibno postavo in s primerno dozo samozavesti. Takšno pomanjkanje mere, kot bi se izrazili zagovorniki italijanskega stila, je razvidno tudi iz predlogov ostalih vidnejših predstavnikov »londonske prestopniške smeri«, ki ji vsekakor ni za odobravanja željno ugla-jenost. (hip) Italijanska neopavperistična elita Nevsiljiva eleganca — tako bi lahko na kratko povzeli osnovno pravilo v današnjem načinu oblačenja. Izrazito v to smer je šla italijanska moda s pomočjo svojih številnih predstavnikov, ki so v pravem trenutku zaznali spremembe v mišljenju svojih zvestih odjemalcev. Velika umetnost modnih kreatorjev ni samo v tem, da iz sezone v sezono pripravijo vrsto lepih modelov, temveč da zaznajo, kaj bi si povprečen odjemalec želel. Gospodarski položaj v Italiji sicer ni posebno zaskrbljujoč, niti navdušujoč, zato si ljudje želijo velikih in malih dokazov o otipljivih vrednotah. Italijanski stilisti in proizvajalci so veliko truda in denarja vložili v tehnološke raziskave novih materialov. O italijanski modni proizvodnji lahko zato upravičeno rečemo, da je dragocena. Kakovost uporabljanega materiala pa ni vselej razvidna na prvi pogled, saj na primer ne moremo kar tako razločiti puloverja iz kašmirja od kakšne manj dragocene inačice istega oblačila. Razlika je velika, ne samo v ceni, vendar pa se lastnik ne izpostavi morebitnim pripombam na račun lastne razsipnosti. Razsipnost je namreč ponovno šteta kot huda napaka, pravijo strokovnjaki, ki ocenjujejo obnašanje Italijanov glede upravljanja osebnih finančnih sredstev. Ne nameravajo se odpovedati zadostitvi raznih želja tudi v zvezi z oblačenjem, pri tem pa nočejo razmetavati z denarjem. Seveda so že našli pravi izraz, ki naj bi označeval nov odnos italijanske elitne publike do svojega zunanjega iz-gleda. Pristaši te nove smeri naj bi se imenovali »neopav-peristi«, odlikovati pa jih mora skrb, da previdno in smotrno trošijo denar, da se vselej potegujejo za visoko kakovost in da nikoli in nikdar ne prekoračijo mere. (bip) m^NEVAR Ul. Maiolica 15/b S. R. L. d. z J. Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Velika izbira dragocenih daril ŽENSKA MOŠKI DOM MAGAZINE ■ NOVOSTI * za pomlad poletje TRST — UL. S. FRANČIŠKA 22 — TEL. 741570 GALTRUCCO TKANINE naj večja izbira modnih tkanin in modelov oblek za neveste in slavnostne priložnosti. Trg Goldoni 1 - TRST OBLAČILA ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI MOŠKA IN ŽENSKA OBUTEV UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3 Po uspehu v ZDA in ob obalah Tirenskega morja J 24 nova regatna kajutna jadrnica ki naj bi se razširila na Jadranu Zgornja slika zgovorno priča, kako lahko obidemo italijanski cestni zakonik, spodnji sliki pa nam kažeta levi in desni bok osrednje kajute s pogledom v premčevo Marina Hannibal in njena jadralna šola sta se že v preteklosti izkazali pri širjenju regatnih jadrnic v severnem Jadranu. Letos sta se v sodelovanju s tržaško Societa Triestina della Vela spustili v še zahtevnejšo nalogo: v našem zalivu naj bi širili ameriško kajutno jadrnico J 24, tako da bi lahko prvo regato organizirali še to pomlad. J 24 je regatna jadrnica, ki je izven določil IOR in spada torej v samostojni razred. Taki samostojni, ali bolje rečeno mo-notipni regatni razredi, niso nobena novost. Za ljubitelje jadranja so take regate pravi užitek, saj so vse jadrnice enake, določila monotipnih razredov so namreč skrajno toga, tako da v regati pridejo do izraza predvsem sposobnosti in izurjenost jadralca in ne denarnica, kot je to za razrede IOR. Zaradi majhne teže in izrednih maneverskih značilnosti, ki omogočajo jadranje tudi v težjih vremenskih razmerah, se J 24 po uspehu v ZDA prav tako uspešno uveljavlja v Italiji. V Tirenskem in Ligurskem morju je že kakih 300 jadrnic, v ZDA več kot 5.000, tako da so lani pri Capriju organizirali svetovno regato tega razreda. Za čudo pa je ta jadrnica, če izvzamemo nekaj primerkov v Rave.nni in Benetkah, skoraj neznana na Jadranu. Resnici na ljubo so severnojadranski jadralci precej nepredvidljivi. Morda se kdo še spominja, koliko malih dinghy-jev je bilo takoj po vojni na severnem Jadranu. Razširili so se z zamudo kot gobe po dežju, a prav tako hitro utonili v pozabo. J 24 pa ima pred drugimi severnoj adranskimi zakasnelimi uspešnicami to prednost, da ni zključno regatna jadrnica, saj jo lahko v sili rabimo tudi kot potovalno jadrnico. Osebno se ne navdušujem nad takimi rešitvami, vseeno pa je bolje imeti regatno jadrnico kot razne hibride, ki niso ne voda in ne krop. J 24 je dolga 7,32 metra, vodna črta meri 6,10 metra, kar omogoča maksimalno teoretično hitrost 6,27 vozla, široka pa je 2,70 metra. Ta širina v teoriji preprečuje cestni prevoz, če pa jadrnico na posebni prikolici delno nagnemo na bok, je širina pod 2,50 metra kot to določa italijanski cestni zakonik. Drugi tehnični podatki pa so: deplasma 1.224 kilogramov, od katerih odpade na balastno kobilico 424 kilogramov, ugrez znaša 1,22 metra. Gradbeni material je poliestrska smola, ojačena s steklenimi vlakni v tako imenovani sandvvich strukturi (balzov les in plastika). V podkrovju so štiri pogradi (dva v osrednjem prostoru, dva pa v premcu), precej je tudi shramb za prtljago. Vse je skrajno preprosto in racionalno, vprašljiva je le lokacija kuhinjskega kota, ki je ob desni pregradi med premčevo in osrednjo kajuto. Taki namestitvi je botrovala razporeditev teže, navsezadnje ne smemo pozabiti, da je to predvsem regatna jadrnica, jadralci pa so v glavnem nezahtevni ljudje. Če bomo torej J 24 uporabili tudi kot potovalno jadrnico, bomo morali vanjo vnesti še marsikaj (vsaj kemično stranišče in hladilnik ter seveda nosilec za krmni motor od 4 do 9 KM), a to tako, da bomo lahko vso to obtežilno opremo sneli pred regatami. Kot zadnje naj navedemo ceno, ki je brez davka IVA in jader 23 milijonov lir. Dusseldorf: alarmni zvonec za Italijane? Diisseldorfski Boot, največji zahod-nonemški navtični salon, je zgovorno dokazal, da se evropski proizvajalci navtične opreme in plovil vneto pripravljajo na leto 1992, ko bodo v državah Evropske skupnosti padle še zadnje pregrade. Tega se v Italiji zavedajo le proizvajalci prestižnih kajutnih gliserjev in motornih jaht, ki so svoje najboljše izdelke razstavljali v Diisseldorfu. Če izvzamemo obrat Comar, drugih italijanskih jadrnic ni bilo. Navsezadnje je to tudi logično. Za prestižne italijanske kajutne gliserje so zahodno-nemški petičneži pripravljeni seči globlje v žep, pri jadrnicah pa italijanski dizajn ne prepriča pomorsko osveščenih Nemcev. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo tuja proizvodnja našla pot na italijanska tla. Proizvajalci prestižnih motornih jaht si ne delajo prevelikih skrbi, saj bodo vzdržali pred tujo konkurenco. Težje bo za proizvajalce jadrnic srednjega razreda, pravi polom pa lahko pričakujejo tisti manjši obrati, ki proizvajajo jadrnice in razna plovila nižjega razreda, saj so njihove cene neprimerno višje kot v drugih evropskih državah. Po vsem sodeč pa se ti proizvajalci še ne zavedajo, da jih bo sprostitev trgovine leta 1992 strla, če ne bodo čimprej ukrepali. Diisseldorfski Boot pa je zgovorno dokazal, da bodo preživeli le večji obrati, ki lahko s serijsko proizvodnjo znižajo stroške in s tem tudi cene. Ob tem je zanimivo, da je bil begunjski Elan deležen precejšnje pozornosti, saj so jadrnice te slovenske alpske ladjedelnice zanimive za zahodno-nemškega kupca. V Diisseldorfu so prišle na svoj račun tudi agencije, ki dajejo jahte v najem. Prav ta dejavnost ima po vsem sodeč izredno bodočnost, saj so ritmi sodobnega življenja taki, da imajo le redki toliko prostega časa, da se lahko ukvarjajo z lastnim plovilom. Tu pa se bodo uveljavile predvsem večje agencije in sami proizvajalci plovil, ki se jim čarterska dejavnost najbolj izplača. Športni ribolov dodatna rekreacija za nedeljske kapitane Med nedeljskimi in dopustniškimi kapitani je športni ribolov že dalj časa dodatna rekreacijska dejavnost, s katero združujemo koristnost in zabavo. Vedno več pa je takih, ki so se prelevili v prave športne ribiče, ki gredo na tnorje v bistvu samo zaradi ribolova. V Prihodnjih mesecih bomo torej posvetili nekaj prostora prav športnemu gorskemu ribolovu, saj smo prepriča-ni. da tudi to spada v splošno pomor-sko kulturo. Med drugim je tudi med bašimi zamejskimi Slovenci vedno več takih, ki svoj prosti čas preživijo z ribiško palico v roki. Kot prvo naj navedemo, da so razlike med športnim in profesionalnim ribolovom minimalne, 'prav zato je drža-Va z zakonom določila jasne omejitve ?a športni ribolov, saj so v preteklosti športni ribiči uspešno konkurirali pro-tesionalcem, kot se to še vedno dogaja Pri naših sosedih, kjer so meje med amaterstvom in profesionalnostjo skrajno labilne. Zakon določa največ pet ribiških Palic za osebo, vsaka palica ima lahko ® tri trnke, parangali ne smejo imeti j eč kot 200 trnkov, z vsakega čolna ahko spustimo le dve vrši, prav tako 6 smemo rabiti mrež razen posebne metalne mreže. Pri športnem ribolovu 0 Prepovedani svetlobni viri (lampa-e). vsaka oseba pa lahko vpleni naj-f fif": Pet kilogramov rib, izvzete so tro- Stran uredil in napisal VOJKO COLJA Kljub sodobnejšim plovilom in novim gradbenim materialom Paseva je klasični jadranski ribiški čoln ki ima še vedno lepo število privržencev Kar je v Ligurskem, Tirenskem in Jonskem morju guz, to je na vzhodni obali Jadrana pasera: najbolj razširjeni ribiški čoln. Nastal je v bistvu kot izpopolnitev nekdanjih majhnih pomožnih čolnov (kaičev) na večjih tovornih jadrnicah. Še danes pravijo v Dalmaciji vsakemu majšemu čolnu kaič. Pri nas poznamo skoraj izključno lošinsko varianto pa-sere, poleg nje imamo še srednjedalmatinsko in južno dalmatinsko (murtersko in kaštelsko, ki pa se bistveno ne razlikujeta med seboj). Nas zanima predvsem lošinjska pasera, ki še vedno kljubuje zobu časa, še več, plastične pasere izdelujeta obrata Elan in Kvarnerplastika, osnovni načrt starih tesarjev zasledimo tudi pri plastičnih plovilih raznih obratov v naši deželi. Klasična lošinjska pasera je dolga 5 metrov, široka je 1,80 metra, celotna struktura pa je visoka 0,76. Seveda obstajajo tudi večje pasere, ki pa navadno niso daljše od 7 metrov. Na črtežih je prikazana 5-metrska pasera, ki je po mnenju ladijskih tesarjev najidealnejše plovilo za vremenske razmere v Kvarnem in na severnem Jadranu. Kot sami vidite, je bok zelo nizek, da nudi manjši upor sunkom burje, obenem je ročno dvigovanje mrež in vrš olajšano. Premčev del je pokrit, da čolna voda ne zalije, če pluje proti valovom. Nekaj krova ima tudi v krmi in ozek pas ob bokih, ki ga pred valovi dodatno ščiti notranja in zunanja letvica, neke vrste valobran. Pri paseri lahko že govorimo o zametkih pravega kok-pita, ki je razmeroma suh kljub nizkim bokom. To pa še ni vse, poleg nosilnega gredlja iz hrastovine ima z vijaki na gredelj pripet do trideset centimetrov globok dodatni macesnov gredelj, ali bolje rečeno, zametek sedanjih kobilic. S takim gredljem se pasera spremeni v sprejemljivo jadrnico, saj uspe pluti tudi z vetrom v bok, kar je pri ščifah in celo pri guzih skoraj nemogoče. Nekoč so bila jadra soš-na s premčevo prečko, na katero je bil pripet majhen portugalski flok, ki je služil kot stabilizacijsko jadro med veslanjem in kot nevihtno jadro v težkih vremenskih razmerah. S petmetrsko klasično pasero ne bomo imeli težav na veslih, saj je njen kurz stabilen, teža ni pretirana, a zadostna, tako da ima čoln precej kinetične energije in ga ne premetava. Ogrodje čolna je iz hrastovine, ki je prisotna tudi v podvodnem delu, medtem ko so boki nad vodo in krov iz macesnovih desk, debelih od 18 do 20 milimetrov. Vsakomur je torej lahko jasno, da je to skrajno robustno delovno plovilo, ki pa kot vsi leseni čolni zahteva skrbno vzdrževanje in stalno rabo. V povojnih letih je z ribiških paser izginilo jadro, nadomestil ga je notranji motor. Osnovna oblika plovila se bistveno ni spremenila, izginil je le kok-pit, tako da je sedaj krov pokrit z dvema odprtinama pri krmilu in ob desnem boku v sredini plovila, kjer ribič dviguje mreže ali vrše. Krmni del je dobil majhno kabino, tako da je krmar na suhem tudi v dežju in se lahko poda na ribolov tudi v najtežjih vremenskih razmerah, saj je prav tedaj ulov najboljši in najdražji. Zaradi svojih izrednih maritimnih lastnosti je ribiška pasera v zadnjih letih postal priljubljen turistični čoln za nezahtevne nedeljske kapitane, saj dopušča napake, ki bi bile z drugimi čolni lahko usodne. Za dopustniške kapitane je lošinska pasera neprimerna, saj je bivalni prostor zaradi nizkih bokov skrajno neprimeren kljub morebitni kajuti, ki pa ne sme biti previsoka, ker bi to prizadelo plovne značilnosti. Za dopustniške kapitane je torej boljša dalmatinska varianta, za katero nekateri trdijo celo, da ni pasera. Dolga je navadno od 6 do 7 metrov, ima višje boke, glavna razlika pa je v premčevem boku. Premec je namreč podaljšan kot pri večjih ribiških ladjah, tako da bok v premcu ni raven, temveč nagnjen navzven. Krov v premčevem delu je zato širok, ga ne obliva, v podkrovju pa je precej več prostora, ki ga lahko preuredimo za križarjenja. Preprečiti vodi in zraku dostop v šobe ne£ri Indijskih dizelskih motorjih je treba po hladil-°ije ?‘ste.mu največ skrbi posvetiti gorivu. V plinsko nQ:‘ . mu po domače pravimo kar nafta, rada zaide v‘^nejša nesnaga, ki nam lahko pokvari občutlji-Zarif.^galne šobe. Serijski filter na motorju bi moral k0 ZQ?J vsako smet, če ga redno zamenjamo pred vsa-„/oi?*°no. Precej boljša rešitev je dodatni profesionalni njim ^ Hiter takoj po rezervarju. Ne samo da bomo z s m m 'Se Pred glavnim filtrom zaustavili pot raznim /iČneefn,vv sifonskem filtru se po zaslugi različne specimo ,e na dnu nabira morebitna voda, ki jo izcedi-Oq d OZi ventil. Vodo namreč zasledimo v rezervoarjih za gorivo, kjer črpalke nimajo filtrirnih sis-Vqqj. ' V*5 vsakem tankanju nam tako v ladijski rezer-dokleZaic*e nekal vode, ki se počasi nabira na dnu, hobi/ ne konča v dovod za gorivo. Voda se obenem a v obliki kondenzacije na stenah praznega rezer- voarja. Prav zato bi morali skrbeti, da so rezervoarji v glavnem polni. S tem se bomo izognili tudi neprijetni nevšečnosti, ko nam v šobe namesto goriva zaide zrak. To se lahko zgodi tudi v primeru da rezervoar ni popolnoma prazen, če nas premetava na razburkanem morju. Z dolivanjem goriva ne bomo odpravili nevšečnosti, saj moramo iz šob odstraniti zrak. Vsi dizelski motorji imajo enega ali več ventilov, ki jih nalahko odvijemo, dokler ne priteče skozi njih gorivo in tako iztisne zrak. Ta operacija je enostavna pri motorjih, v katere priteka gorivo zaradi padca, kjer pa so rezervoarji nižji, je treba ročno zavrteti motor, tako da črpalka stlači gorivo proti šobam. Vsaj enkrat letno bi morali temeljito očistiti rezervoar za gorivo, ob tem ne bo odveč, če svetujemo nabavo rezervoarja iz nerjavečega jekla, ki ima večjo vodotesno odprtino, ki jo lahko odpremo, da temeljito očistimo rezervoar, ne da bi ga sneli. ji .r__________ir ~i Včeraj so v Ženevi izžrebali polfinalne pare v treh evropskih nogometnih pokalih Neugoden žreb za italijanska moštva Milanov delegat Galliani in Realov trener Benhakker po včerajšnjem žrebu ŽENEVA — Včerajšnji žreb v treh evropskih nogometnih pokalih gotovo ni bil naklonjen italijanskim ekipam. Vsi trije italijanski zastopniki se bodo namreč v polfinalu pomerili z glavnimi favoriti v treh pokalih: Milan bo v pokalu prvakov igral proti madridskemu Realu, Sampdoria se bo v pokalu pokalnih zmagovalcev spoprijela z belgijskim Malinesom, v pokalu UEFA pa se bo Napoli pomeril z Ba-yernom iz Munchna. Pokal prvakov Verjetno derbi vseh treh pokalov bo polfinalno srečanje med Real Madridom in Milanom. Bržkone bo to anti-cipirani finale tega pokala. Milanov trener Sacchi je tako komentiral včerajšnji žreb: »Nismo imeli sreče, saj bomo že v polfinalu igrali proti zelo močni ekipi. Sicer pa zelo močna ekipa smo tudi mi. Moštvo Reala smo sicer lani premagali s 3:0, toda tisto je bilo le prijateljsko srečanje.« Predsednik Reala Mendoza je dejal: »Pravijo, da je Milan najmočnejša ekipa v Evropi, prepričan pa sem, da bo Real zmagal.« V drugem polfinalu je seveda romunsko moštvo Steaua iz Bukarešte favorit proti turški ekipi Galatasaray. POLFINALE: Steaua Bukarešta (Rom.) - Galatasaray (Tur.); Real Madrid (Šp.) - Milan (It.). Pokal pokalnih zmagovalcev Jugoslovanski trener Vujadin Boš- kov ni bil posebno zaskrbljen po izidu včerajšnjega žreba. Njegova Sampdoria se bo namreč v polfinalu spoprijela z Malinesom, ki je lani osvojil ta pokal in trenutno zanesljivo vodi v belgijskem prvenstvu. Boškov meni: »Močno sem upal, da nam bo žreb do- delil belgijsko moštvo. Belgijci igrajo izključno na moč, moja ekipa pa je nedvomno bolj tehnična in prepričan sem, da se bomo uvrstili v finale.« V drugem polfinalu pa si bosta stala nasproti Barcelona in bolgarski Sredec iz Sofije. Španci so seveda favoriti. POLFINALE: Barcelona (Šp.) - Sredec Sofija (Bol.); Malines (Bel.) -Sampdoria (It.). Pokal UEFA »Ko se uvrstiš v polfinale, moraš računati, da boš igral proti močnim nasprotnikom. To je dejstvo. V polfinalu bomo torej igrali proti Bayernu, ki je tipičen odraz zahodnonemškega nogometa. Nogometaši iz Munchna igrajo dobro tako doma kot v gosteh. To je zares odlično moštvo,« je dejal trener Napolija Bianchi. V drugem polfinalu pa bo na sporedu nemški derbi med Stuttgartom in Dynamom iz Dresdna. POLFINALE: Napoli (It.) - Bayern Mtinchen (ZRN); Stuttgart (ZRN) -Dynamo Dresden (NDR). Prve tekme v vseh treh pokalih bodo 5. aprila, povratne pa 19. aprila. Italijansko smučarsko prvenstvo Alberto Tomba naskakuje tri naslove CORNO ALLE SCALE (BOLOGNA) — Od danes od ponedeljka, 27. t. m., bodo v tem kraju smučarske tekme za italijanske naslove v moški in ženski konkurenci. Danes se bodo pomerile ženske v veleslalomu, v katerem bo skušala Ce-cilia Lucco ohraniti lanski naslov. Največje pričakovanje vlada seveda za moške in posebno za Alberta Tom-bo, ki pa se v tej sezoni gotovo ni obnesel. Tomba je vsekakor favorit v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Battistelli izboljšal državni rekord RAVENA — Stefano Battistelli je včeraj na italijanskem plavalnem prvenstvu izboljšal državni rekord na 200 m hrbtno z 2'00"63. DIRKA TRIS RIM — Zmagovita kombinacija dirke Tris je 11 - 9 - 8. 2511 dobitnikov bo prejelo po 522.518 lir. Danes 80. izvedba mednarodne kolesarske dirke Milan - Sanremo Prva preizkušnja tudi za svetovni pokal Moreno Argentin in lanski zmagovalec na tej dirki Lau-rent Fignon (Telefoto AP) MILAN — Letošnja izvedba mednarodne kolesarske dirke Milan - Sanremo ne bo pomembna samo zaradi visokega jubileja (na sporedu je že 80. izvedba), imela pa bo še posebno odmevnost, saj bo prva preizkušnja za svetovni pokal. Kot pri avtomobilizmu so tudi v kolesarstvu uvedli podobno tekmovanje. Ena od dirk za SP bo prav današnja že tradicionalna in klasična preizkušnja od Milana do San-rema. Ostale preizkušnje bodo dirka po Flandriji, Pariz -Roubaix, Liege - Bastogne - Liege in Amstel Gold Race. Najbolje uvrščeni po teh tekmah si bodo razdelili skupno nagrado več kot 400 milijonov lir. Za današnjo dirko vremenoslovci predvidevajo deževno in vetrovno vreme. V takih pogojih pa naj bi bili favoriti tuji kolesarji, med katerimi imata največ možnosti za zmago belgijski prvak Etienne De Wilde in Irec Sean Kelly. 30-letni belgijski as De Wilde je v zadnjem času osvojil kar deset zmag, medtem ko se je Kelly temeljito pripravljal prav na današnji progi. Italijanski privrženci kolesrstva seveda upajo v zmago nega od domačih kolesarjev. Skoraj vsi italijanski kolesarji (Baffi, Argentin, Allocchio, Fondriest, Saronni, Bugno itd.) so bili precej zaskrbljeni z napovedjo vremenoslovcev. Tako ali drugače, današnja dirka, kot vse doslej, nima izrecnega favorita. Za nesrečnega Streiffa pomoč iz Francije čez nekaj dni SAO PAULO — »Poškodbe v hrbtenici so zelo hude in trenutno je nemogoče reči, kako bo pilot reagiral,« je dejal kirurg Carlos Giesta, ki je v sredo ponoči operiral nesrečnega francoskega pilota Philippea Streiffa, ki se je poškodoval med poskusnimi vožnjami za VN Brazilije. Trenutno se še ne ve, če bo Streiff ostal paraliziran in čakajo na prihod slavnega francosekga kirurga Gerarda Saillanta. Azzurri za Madžarsko RIM — italijanski zvezni trener dražvne reprezentance under 21 C. Maldini je za prijateljsko tekmo proti Madžarski, ki bo v sredo, 22. t. m., v Aguili, sklical naslednje nogometaše: Baronija (Lecce), Brandanija (Piša), Co-rinija (Brescia), De Patreja (Atalanta), Di Cania (Lazio), Di Caro (Pescara), Fuserja (Torino), Gatto (Pescara), Lan-no (Sampdoria), Mannarija (Milan), Peruzzija (Roma), Renico (Napoli), Rizzi-tellija (Roma), Rizzola (Lazio), Rossinija (Parma), Salvatorija (Fiorentina), Si-moneja (Como), Zanoncellija (Monza). Sklicani nogometaši ZSSDI za Celovec Nogometni selektor pri ZSŠDI Vremec sklicuje na skupni trening 21 igralcev Brega, Primorja in Zarje (kategorija najmlajših), ki se bodo pomerili z rojaki iz Koroške, v Celovcu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 17. uri na igrišču Primorca v Trebčah, ki je dal na razpolago igrišče in žogo, medtem ko je trenerske drese posredoval Breg. Vsi igralci naj se predstavijo s športno opremo. SEZNAM IGRALCEV. Breg: Strain, Laurica, Švab, Ferluga, Mauri in Calzi. Primorje: Franza, Pahor, Savi, Sardoč, Štolfa, Gruden in Trampuš. Zarja: Plehan, Krašovec, Reja, Silli, Umek, Vremec, Blason in Castellano. V moški namiznoteniški C ligi Naši nesporni favoriti na gostovanju v Bocnu Dve koli pred koncem prvenstva v moški C ligi bodo igralci Krasa Glob-trade gostovali v Bocnu pri ekipi Alto Adige B. Ekipo tokrat sestavljajo Edi Bole, Boris Štoka in Igor Colja. V letošnjem zelo kakovostnem prvenstvu je bocen-ska ekipa po številu točk na zadnjem mestu. Z boljšo ekipo nastopa Alto Adige v višji ligi, zato krasovci starta-jo na gotovo zmago. Zadnje, 14. kolo, bodo krasovci sklenili predčasno v sredo, 22. t. m., ob 19. uri s tekmo na domačem igrišču proti Nettuno Bologna z dna lestvice. Oba tekmeca ne bi smela ogroziti drugega mesta Krasa Globtrade v končnici prvenstva. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Trener Matjaž Šercer bo danes spremljal na tekmo promocijske lige svoje varovanke Biserko Simoneto, Katjo Štoko in Moniko Radovič. Zadnjo tekmo bodo krasovke odigrale v gosteh pri Chiadinu v Trstu. Od štirih ekip je Chiadino zadnji na lestvici, vodi Lega Nazionale Gorica, sredino pa si delita slovenska kluba Bor Farco in Kras Globtrade. Bor Farco se bo v zadnji tekmi pomeril z vodilnim, krasovke pa z zadnjim na lestvici. Razveseljivo bi bilo bilo, da bi obedve slovenski ekipi zmagali, vendar imajo krasovke večjo možnost proti Chiadinu kot borovke proti močni ekipi Lega Nazionale. POKRAJINSKI TURNIR ZA NARAŠČAJNIKE V pomanjkanju turnirjev za mlajše kategorije bo jutrišnji pokrajinski turnir v Trstu prišel kot naročen naraščajnikom, da si pridobijo novih tekmovalnih izkušenj. Kras Globtrade se bo turnirja udeležil s šestimi igralci. V kategoriji dečkov bosta tekmovala Andrej Šuligoj in Kristjan Hrovatin, pri deklicah Jasna Simoneta in Katja Štoka ter pri naraščajnikih Monika Rdovič in Aljoša Milič. (J. J.) Jutri v Zgoniku v tretjem povratnem kolu rokometne C lige Krašovci proti vodilnemu moštvu videmskega CUS V tretjem povratnem kolu rokometne C lige se bo jutri ob 11. uri v Zgoniku Kras Trimač pomeril z videmskim CUS. Že na prvi tekmi, ki so jo v Vidmu zgubili (27:22), so se krasovci lahko prepričali o moči te ekipe, ki temelji poleg na izkušenosti posameznikov, predvsem na fizični moči in na dolgi in kakovostni rezervni klopi. y letošnjem prvenstvu je CUS osvoji* vse tekme, razen tiste s Pastajollyjem. proti kateremu je zgubil le za en sam gol. Trenutno je CUS z 20 točkam* sam na vrhu lestvice. Krašovce torej čaka vse prej kot lahek nasprotnik *n tudi tokrat bomo lahko na odprtem i<3' rišču v Zgoniku priča kakovostni predstavi. Krasovi rokometaši namreč najbolje igrajo prav proti zahtevnejšim nasprotnikom. Upamo, da se bodo tudi tokrat potrudili, kot na nedavni tekmi proti Pastajollyju, čeprav bo tokrat res težko odnesti točko. LESTVICA C LIGE PO 11. KOL*T CUS Udine 20; Pastajolly (TV) 17; §■ Dona 15; Cividin 14; Padana 11; Liber-tas in Q. d'Altino 10; Kras Trimac & Cellini (PD) 5; Aurora 0. (San Dona *n S prvenstvenega domačega srečanja Krasa Trimac proti moštvu Pastajolly. Pastajolly imata tekmo manj.) Na tej tekmi so krasovci igralci zelo dobro. PJOTR Članarine, finance, oprema in odborniki. Do tu se občni zbor Shinkai karate klub ni razlikoval od drugih takih »obredov«, v svoji notranjosti pa je skrival posebnosti, katere se na zborih društev z bolj znanimi športnimi zvrstmi ne srečuje. Odkrito povedano je karate panoga maloštevilnih in kdor o njem ni podrobneje obveščen, meni, da je to borilni šport. Verjetno na podlagi filmskih plakatov z reklamo za podvige vodij kitajskih mafijskih tolp. Od tu morda tudi upanje, da bi se Slovenci bavili z borilnim športom. Razočaranje v tem pogledu je precejšnje. Karate, v svoji zgodovinski zibelki borba s smrtonosnimi udarci, je v modernem času umetnost gibov in akcij brez praktičnega zaključka (udarca). Srečanje dveh privržencev karateja je v gibanju zelo intenzivno, udarci pa so namišljeni in se morajo prekiniti neposredno pred ciljem, ne da bi prinesli škodenasprotniku. Do- niso krvoločni. Zakaj pa se mladi lotevajo tega voljen je le rahel dotik. Privrženci karateja torej simuliranja borbe? Sergij Štoka, ki je tehnični direktor pri Shinkaiju in tudi eden od duhovnih vodij te enote, pravi, da se od obvladanja gibov in telesa pridobi veliko gotovost v samega sebe. Štoka je na izrecno vprašanje tudi povedal, da bi se znal v primeru fizičnega napada uspešno braniti, vendar se nam je zdel ta praktični aspekt zadeve postranski. "Shinkaijevci" se med svojimi vajami bavijo tudi z jogo. To jih morda postavlja v kategorijo sekt, ki so danes v svetu zelo moderne. Kakšen je odziv na vabila k udejstvovanju? Klub ima sedaj kakih 70 članov, vendar se približno 25 udeležuje vaj in tudi med temi so nihanja v vztrajnosti in zvestobi precejšnja. Od ustanovitve kluba je približno polovica začetnih članov odpadla, pridružili pa so se novi. Sam Štoka priznava, da je karate za mnoge tudi stvar mode. Dejanski dokaz, da je to res, so vsote denarja, ki krožijo v tem svetu v obliki honorajev mojstrov, ki za en trening zahtevajo res čedne številke. Da bo jasno: to ve- lja za "priznane" mojstre. Očitno pa se njihova cena viša na podlagi tržnega povpraševanja. Shinkai karate klub se v ostalem po svojih močeh trudi, da bi razširil svoje delovanje in povečal tehnično raven svojih članov. Izredno važno postavko imajo zato seminarji s predavanji izkušenih trenerjev. Redni so že stiki s klubi iz Slovenije in Shinkai se je že v lanski sezoni udeležil prireditev v Črnučah, v Bohinjski bistriti in Postojni. V Italiji se je Šhinkai udeležeil seminarja v Riccioneju in turnirja v Ferrari. V načrtu je tudi obsežnejša akcija, ki bi privedla do turnirja z udeležbo tekmovalcev iz naše dežele in Slovenije. Shinkai karate klub redno prireja tudi tečaje za otroke in misli to dejavnost še bolj razširiti in utrditi. Novi odbor bo še naprej vodila predsednica Romana Maiano, štiričlanski odbor pa bodo sestavljali Igor Štoka, Aleksander Starc, David Furlan in Claudio Legisa. Tehnični direktor bo Sergij Štoka. BRUNO KRIŽMAN S četrkovega občnega zbora Shinkai karate kluba v Zgoniku V tržaški športni palači jutri na vrsti Imola Neugoden nasprotnik za Jadran Jutri na Zoncolanu 23. ZŠl SPDT Prijavljenih je 182 tekmovalcev Za 23. izvedbo zimskih športnih iger, ki bodo jutri na Zoncolanu v priredbi Slovenskega planiškega društva iz Trsta se je prijavilo 182 smučarjev in smučark slovenskih društev SPDT, Mladina, Brdina, Devin in Breg, pogrešajo pa prisotnost članov SPDG. Start jutrišnje veleslalomske preizkušnje bo ob 10. uri na progi Tamai. Snežne razmere niso najboljše. Včeraj je v Ravasclettu deževalo, vendar so na Zoncolanu vendarle izpeljali eno tekmovanje, tako da so prireditelji SPDT pred jutrišnjo preizkušnjo optimisti in podkrepljeni z napovedjo o novem sneženju. Prvi se bodo na start podali naj-mlajši v kategoriji »baby sprint«, tekmovali pa bodo na nekoliko skrajšanem odseku proge. Nagrajevanje bo ob 16.30 v Ravasclettu v neposredni bližini vla-čilnice, v primeru lepega vremena pa bodo odličja podeljevali kar na odprtem. Tehničnih značilnosti in obseg proge še niso določili. Svet, v katerem živimo, vse bolj pogreša dobrotnike, zato nam je valček človeške topline in sočutja kar pogrel srce, ko smo izvedeli, da človekoljubju ni še odbrenkalo in da je celo v svetu košev in košarkarskih žog, kjer se vse podreja agonizmu, tu pa tam možno naleteti na velikodušno gesto. Jadranovci so staremu nasprotniku, znancem iz tolikih neizprosnih dvobojev, povrnili nado v svetlejšo bodočnost, tudi če popolne rešitve mu niso mogli prinesti na zlatem pladnju. Zadovoljni pa smo tudi zato, ker so Brumnovi fantje še vedno na 4. mestu razpredelnice in na tam mestu lahko zatrdimo brez strahu pred demantom, da bi bilo stanje točno tako, četudi bi v San Donaju padla Jadranova zmaga. Na vrsti je sedaj Imola, ki zna biti sila neugodna zadevščina, čeprav ima to prednost, da ne potrebuje zunanje pomoči, zato da bi se ohranila med drugoligaši. V Imoli so jadranovci (bilo je decembra lani) s sijajno predstavo začeli enega izmed tolikih preporodov te sezone in (šalo sedaj na stran) podali nazoren primer lastnih nemajhnih zmožnosti na košarkarskem igrišču. Tega bi se bržčas lahko spomnili že jutri in od tu do konca lige, kajti po velikonočnih praznikih bo temperatura posebno vroča (Mala-guti, Virtus Padova, Asola, Oderzo in Dueville). Ko bi naši fantje zaenkrat še opustili preobrazbo v prostovoljni odred ljudske zaščite in ostali stari dobri in modri bojevniki? (CANCIA) Na sliki: neizprosen boj za žogo med tekmo z Ravenno Pred deželno skupščino Vpliv slovenskih društev na FIFA V Jutri bo v dvorani Vulcania na tržaški pomorski postaji redni deželni občni zbor deželne odbojkarske zveze FIPAV, na katerem bodo izvolili novega predsednika in štiri odbornike. Za predsedniško mesto se kandidirata dosedanji predsednik prof. Silvano Pipan in podpredsednik dr. Domenico Jaco-lino in izid glasovanja je nadvse negotov, saj gre za pravo čelno konfrontacijo med znanima osebnostima deželne odbojke. Za svetovalska mesta so kandidati Arnaldo Beltrami (Porde-non), Luciano Chittaro in Luciano Zut-tion (oba Gorica), Francesco Cipolla (Trst), Graziano Dali Armi in Franco Revelant (Videm). Občnega zbora se bodo udeležili delegati 145 deželnih društev (60 z Videmskega, po 30 z Goriškega in Por-denonskega in 25 s Tržaškega), ki imajo na voljo skupno 519 glasov. Precejšnjo težo imajo v okviru FIPAV tudi slovenska društva, ki razpolagajo s 60 glasovi. Le-ti so takole porazdeljeni: Bor 13, Sloga 9, 01ympia 7, Breg, Sokol in Val 5, Naš prapor, Soča, Sovod-nje in Kontovel 4. Naj omenimo še, da je ŠZ Bor v absolutnem merilu društvo z naj večjim številom razpoložljiv glasov v deželi. Za Olympio na gostovanju v Padovi Zmaga pomeni obstanek Drevi bo goriška 01ympia lahko že vedela, ali si je zagotovila obstanek v ligi. V primeru, da zmagajo proti Pet-rarci iz Padove, imajo Goričani ne še matematično, a dejansko rešitev v rokah. V obratnem primeru pa ni nič izgubljenega, saj je bilo zadnje kolo, s porazoma Bassana in Vivila, za 01ympio zelo ugodno. V Padovi se bosta srečali postavi, ki sta si že zagotovili (predvsem Petrarca) dobršno prednost pred najresnejšimi kandidati za izpad iz lige. Zaradi tega je mogoče napovedati dokaj borbeno in enakovredno igro. V prvem delu prvenstva je Glympia slavila zmago šele po tie-breaku in se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor mladih odbojkarjev iz Padove, ki tvorijo kakovosten rezervoar za člansko vrsto Petrarce, ki nastopa v A ligi. V odstotkih gledano, imajo domačini rahlo prednost. Toda računati je treba, da je Petrarca že skoraj matematično rešena in da ne bo nastopila z bojaznijo, da gre za odločilno srečanje. 01ympia pa bo igrala na vse ali nič, da si skuša predčasno zagotoviti obstanek. Računati na zmago v zadnjem kolu proti Vivilu je namreč očitno predrzno, saj smo na odbojkarskih igriščih bili priča že marsikateremu presenečenju. Goričani bi to pot morali igrati v popolni postavi, torej tudi s podajačem Andrejem Terpinom, ki je proti San Gius-tini igral le pol srečanja. Za Bor Elpro v ženski C-l ligi Povratni mestni derbi V dvorani šole Suvich (tokrat ob 18. uri) bo danes na vrsti povratni ženski derbi med vodilnima tržaškima šester-kama, OMA in Borom Elpro. O MA ima na lestvici točki več od plavih, ki bi z zmago torej dohitele mestnega tekmeca in ga zaradi boljšege količnika v nizih na vrstnem redu tudi prehitele (zdajšnje razmerje: Bor Elpro 38:40, OMA 33:36). V bistvu gre tudi za neposredno srečanje v boju za obstanek, kar daje tekmi še dodaten dramatični ton. OMA ima sicer štiri točke prednosti pred tržiškim Fincantierijem (zdaj glavnim kandidatom za izpad) in v zadnjih treh kolih izjemno ugoden spored tekem (srečala se bo z že izpadlima Fiume Venetom in Frattejem), vendar ni pričakovati, da bo zato igrala manj motivirano, saj bi si z zmago že matematično zagotovila obstanek. Točki sta seveda zelo pomembni tudi za borovke, lahko bi tudi zanje pomenili odločilen korak na poti k obstanku, pač odvisno od izidov z drugih igrišč. Po treh dramatičnih dvobojih, v katerih bi bil poraz nemara usoden, lahko borovke igrajo tokrat bolj sproščeno, zato je upati, da se bodo oddolžile za tesen poraz iz prvega dela s 3:2. V povratnem delu sta ekipi dosegli vsaka po osem točk. Za OMA je značilno, da je v letošnji sezoni že izgubila dve tekmi s slabše uvrščenimi šesterkami (plave pa nikoli), a zmagala s tistimi ekipami srednje-zgornjega razreda, proti katerim so borovke vselej potegnile krajši konec. Naše odbojkarske ekipe v deželnih prvenstvih Nestrpno pričakovanje za današnje kolo Najmanj peterica (morebiti pa kar vse) naših deželnih odbojkarskih liga-šev nestrpno pričakuje današnjo tek-*ho. Po veliki noči bo treba odigrati še Sedem kol, zato o kakih dokončnih odločitvah zaenkrat še ne more biti Sovora, toda dre višnji izidi bodo nemara odločilno vplivali na nadaljnji Potek sezone. Odbojkarji Bora Cunje Avtoprevoza o°do na 1. maju gostili čedajski ^SFjr, povratnika iz C-l lige in glav-‘toga favorita za ponoven prestop v v% tekmovalni rang. ASFJR deli Pfvo mesto z Natisonio in ima šest .o^k prednosti pred četrtouvrščenimi j.orovci. Jasno je, da si Batič in tovari-.* de morejo privoščiti poraza, zanje je 0 Poslednja možnost, da ohranijo upa-]a glede napredovanja. Prepričani d*o, da bodo fantje tokrat dali res vse d sebe in v tem primeru v »balonu« d°stom prav gotovo ne bo lahko. Navidezno brez težav pa je nastop držene ekipe Meblo Imsa doma pro-^adnj euvrščenemu Virtusu iz Fonta-^ tredde, edinemu deželnemu ligašu, e v letošnji sezoni še ni osvojil niti ik6 zmage. Z novima točkama bi ^o) Brožičevi fantje utrdili svoj 1 aJ dokaj varen položaj na sredini Vf tvice, ki so si ga v tem začetku po-v _tnega dela izborili s tremi zmagami Petih nastopih. k0) iholj pomemben spopad tega Ho'9 Pa ho na Opčinah, kjer bo Sloga *dpex gostila Kennedy iz Tavag-j6v Ca- To je eden od številnih dvobo-lg died člani »velike peterice« ekip, v ženski C-2 ligi potegujejo za ggP^ehovanje. Kennedy ima na skupna;? Vrstnem redu točki manj od slo-re,lc- Peterlinovim varovankam se to-k0 P°duja možnost, da se verjetno do-VjV-n° znebijo enega od tekmecev. (W.tega iga Prata, s katero slogašice ga ho drugo mesto, na igrišču vodilne-vžk'~ordenonsa, tako da bi se lahko s^^dnokraške igralke spet znašle Še 6 na drugem mestu, ki, kot znano, g0rnogoča napredovanje v C-l ligo. /Vrez pomena ni niti gostovanje testa v Gradišču. Srečanje verjet- no že odloča najmanj o končnem šestem mestu. Obe ekipi sta zdaj v zelo dobri formi. Agorest je v povratnem delu dosegel štiri zmage v petih tekmah in to ob vse prej kot lahkem koledarskem razporedu, Torriana pa po dolgem času spet razpolaga s popolno postavo. Pred zelo težko nalogo bo tokrat Soča Sobema v moški D ligi. Sočani bodo sicer igrali doma, vendar pa proti izkušeni tržaški ekipi Nuova Palla-volo Trieste. Zanjo nastopa nekaj veteranov in pa 22-letno krilo Zappi, ki bi lahko igral v kaki višji kategoriji. NPT je sicer v minulem kolu s porazom proti Intrepidi zamudil zadnjo priložnost, da se vključi v boj za napredovanje in mogoče bi lahko to negativno vplivalo na storilnost tržaških igralcev. Sočani si morajo zdaj na vsaki tekmi prizadevati priti do zmage, zato se vnaprej res ne smejo predati, tudi zato, ker igrajo v zadnjih časih vendarle mnogo bolj uspešno. Četrtoligašice Sokola Indules se bodo danes podale na zadnje nevarno gostovanje. Nastopile bodo v Huminu, kjer jih pričakuje tretjeuvrščeni Al Fungo, novinec v ligi. Gostiteljice morajo zmagati za vsako ceno, če še želijo upati na ponovno napredovanje. Pertotove varovanke imajo na skupnem vrstnem redu že tako lepo prednost, da lahko igrajo povsem sproščeno, čeprav bo najbrž ozračje v Huminu dokaj napeto. Z novima točkama bi Nabrežinke v bistvu postavile besedo konec vprašanju napredovanje v C-2 ligo. Dokaj pomembno je tudi gostovanje Brega Agrar v Pasianu. Na dnu lestvice se je tržiški Fincantieri nenadoma prebudil, kar od Brežank (in tudi od Kontovelk, ki pa v tem kolu ne igrajo) terja dodaten napor. Proti ekipi Gam-malegno Cecchini je zmaga v dometu Kušarjevih deklet, če vemo, da imajo drevišnje gostiteljice točki manj od Brežank. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SOKOL INDULES - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:8, 15:2, 15:7) SOKOL: Ban, Cattonar, D Amico, Ana in Irena Živec, Brumat, Matejka in Tanja Gruden. KONTOVEL: Grilanc, Goiča, Pertot, Kralj, Briščič, Černe, Canziani, Crissa-ni, Bezin, Tretjak, Luksa. Derbi tretjega povratnega kola sta Sokol in Kontovel odigrala v nabre-žinski telovadnici v četrtek popoldne. Napetost pred derbijem je bila precejšnja, saj je bilo prvo srečanje, ki si ga je Kontovel priboril z rezultatom 3:2, precej izenačeno. Takoj po začetni neodločenosti pa je Sokol močno povedel z delnim izidom 8:2 in prednost ohranil tudi do konca seta. V drugem nizu je domača ekipa nastopila še bolj odločno in z odličnimi servisi prepustila nasprotnicam le dve točki. V zadnjem setu so sokolovke zaigrale nekoliko manj zbrano in učinkovito. Kontovelke so to pridno izrabile in s temperamentno obrambo niso dopustile domačinkam, da bi umirjeno zadihale tja do rezultata 9:7. V končnici je Sokol spet nastopil s pravim pristopom in z odličnimi servisi Tanje Gruden obdržal točki doma s čistim 3:0. S to zmago so sokolovke prehitele Kontovel na lestvici in ni izključeno, da bi lahko s tako igro prišle celo do druga-ga mesta na končni lestvici skupine, kar bi jim omogočilo nastop v finalu za napredovanje. (Igor) UNDER16 ŽENSKE SLOGA SAG OR - CLUB ALTURA OMSE 3:0 (15:7, 15:5, 15:0) SLOGA SAGOR: čebulec, Drasič, Grilanc, Jogan, Pieri, Regent, Repinc, Skerk. Zadnjo tekmo prvega dela play-offa so slogašice odigrale v torek in gladko zmagale. Svoje nasprotnice so spravile v težave že s svojimi ostrimi servisi, tako da niso mogle izvesti skoraj nobene akcije. O poteku tekme pričajo dovolj zgovorno izidi posameznih setov in dejstvo, da je trajala le 35 minut. (Inka) DANES SOBOTA, 18. MARCA 1989 ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 20.30 v Padovi: Petrarca - 01ympia ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, dvorana Suvich: OMA Mobili S. Giusto - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - ASFJR Čedad; 20.00 v go-riškem Kulturnem domu: Meblo Imsa -Virtus Fontanafredda ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Kennedy; 18.00 v Gradišču, Ul. S. Miche-le: Torriana - Agorest MOŠKA D LIGA 19.30 v Sovodnjah: Soča Sobema - Nuova Pallavolo TS ŽENSKA D LIGA 20.30 v Huminu, Ul. Čampo: Al Fungo - Sokol Indules; 20.30 v Pasianu, Ul. Co-letti: Gammalegno Cecchini - Breg Agrar 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Caprin: Club Altura Omse - Sloga B; 20.30 v Trstu, Čampi Elisi: Le Volpi - Bor UNDER 16 ŽENSKE 15.30 na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Sloga Sagor KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.00 v Coneglianu:, Ul. Matteotti: Mi-ane - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 16.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Motonavale; 18.00 v Gorici, Stella Mattu-tina: Ardita - Dom G ometal Simek; 20.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Libertas 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Kontovelu: Kontovel - Ferro-viario; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor -Barcolana A; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: ACLI - Polet Furlani DRŽAVNI KADETI 17.00 v Nabrežini: Jadran Farco - Don Bosco DEŽELNI KADETI 15.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor Indules NARAŠČAJNIKI 16.30 v Gorici (telovadnica na Rojcah): Goriziana - Dom DEČKI 15.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Poggi A; 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor Indules NOGOMET UNDER 18 15.00 na Proseku: Primorje - CGS; 15.00 v Križu: Vesna - Chiarbola; 17.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Edile Adriatica -Breg NAJMLAJŠI 15.00 v Gorici (Ul. Baiamonti): Juventi-na Ass. Carnica - Natisone CICIBANI 15.00 v Trstu, igrišče Campanell: Cam-panelle - Primorje; 15.30 v Dolini: Breg -Domio; 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor -Chiarbola; 15.30 v Doberdobu: Mladost -Vermegliano MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi - Zarja Adriaimpex NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 18.00 v Bocnu, Ul. S. Vigilio: Alto Adi-ge B - Kras Globtrade ROKOMET MOŠKA C LIGA 18.30 v Vidmu: CUS Udine - Kras Tri-mac JUTRI NEDELJA, 19. MARCA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v tržaški športni palači: Jadran -Virtus Imola PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Kontovel Electronic Shop 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Magic Bas-ket; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Breg MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Sokol DEŽELNI KADETI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas -Bor Indules TROFEJA JADRAN 9.30 v Dolini: Breg - SGT; 10.45 v Dolini: Bor - Polet NOGOMET DEŽELNI POKAL 15.00 na Proseku, Dom Ervatti: Portua-le - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.00 v Dolini: Breg - Čampi Elisi NAJMLAJŠI 10.00 na Proseku, Dom Ervatti: Portua-le - Zarja Adriaimpex; 10.15 v Trstu, igrišče Campanell: Campanelle - Primorje; 11.00 v Dolini: Breg - Domio ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Supercaffe; 10.30 na Proseku: Primorje -Chiarbola; 10.30 v Doberdobu: Mladost Trattoria al Lago - Romana ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Breg; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport A - Le Volpi UNDER 16 MOŠKI 10.30 na Opčinah: Sloga - Volley Bali Udine; 15.00 v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: ACLI - Soča Čerimpex UNDER 15 ŽENSKE 10.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - OMA Mobili S. Giusto SMUČANJE 22. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 9.00 v Ravascelltu: nastopajo naši smučarji SK DEVIN organizira jutri, 19. t. m., ob zimskih športnih igrah smučarski izlet na Zon-colan. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200236 - Bruno Škerk. SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse člane na izlet in tekmo, ki bo v nedeljo, 19. marca, na Zoncolanu (22. zimske športne igre). TPK SIRENA sklicuje sestanek vseh interesentov za športni ribolov. Srečanje bo na sedežu kluba v petek, 24. t. m., ob 20. url. PLAVALNI KLUB BOR vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, v petek, 31. marca, ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Umestitev delovnega predsedstva; 3. Predsedniško poročilo; 4. Pozdravi in diskusija; 5. Razrešnica staremu odboru; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno. KK ADRIA IN ŠZ BOR sporočata, da v ponedeljek, 20. t.m., odpade zaradi seje rajonskega sveta sklicani sestanek vseh slovenskih organizacij in ustanov, ki delujejo na področju svetoivanske konzulte. Novi datum bodo sporočili pravočasno. SPDT obvešča udeležence in tekmovalce zimskih športnih iger na Zoncolanu (jutri, 19. t. m.), da bo odhod avtobusa ob 6. uri izpred sodne palače na trgu Foro Ulpiano. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 18. marca 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Bil je skoraj tisoč let priča zgodovinskim dogajanjem tega lombardskega mesta Zrušil se je mestni stolp v Pavii Dva mrtva in trinajst ranjenih obračun tega tragičnega in nenadnega rušenja Pročelje stolne cerkve, v kateri so ruševine mestnega stolpa uničile eno kapelo in poškodovale levo ladjo. (Telefoto AP) PAVIA — Dve osebi sta izgubili življenje, trinajst pa jih je ranjenih, ko se je včeraj ob 9. dopolne nenadoma zrušil skoraj tisočletni mestni stolp v Pavii. Med ranjenci se bo le ena oseba zaradi številnih zlomov zdravila 60 dni, druge bodo okrevale v nekaj dneh, nekatere pa so odslovili takoj po nudenju prve pomoči. Ruševine so pod seboj pokopale časopisni kiosk, porušile pročelje neke brivnice in prizadele še drugi dve trgovini ter poškodovale stolno cerkev. Oblasti so izselile vse ljudi iz bližnjih stavb in jih začasno namestile v prostorih univerze. V reševalni akciji, ki je stekla brez zastojev, je sodelovalo 400 oseb (gasilcev, mestnih redarjev, karabinjerjev in vojakov). Prvim reševalcem, ki so prispeli na mestni trg, se je prikazal apokaliptičen prizor. Vse je bilo zavito v rumenkast oblak prahu, ki se je le počasi polegel. Pavia, mesto, ki se ponaša s sto stolpi, je ostalo brez svojega naj višjega, naj večjega in naj lepšega stolpa. Reševalci pa niso imeli časa za obžalovanje. Začela se je tekma s časom, da bi čimprej izpod ruševin odkopali preživele. Medtem pa, je zdravstveno osebje poliklinike San Matteo na trgu takoj usposobilo prenosno šok sobo, tako da bi nudili vso strokovno pomoč težko poškodovanim, ki ne bi preživeli prevoza v polikliniko. Težave so bile le z mehanizacijo, saj so se bagerji in buldožerji le s težavo prebijali skozi ozke uličice zgodovinskega središča Pavie. Brez mehanizacije pa ne bi bili kos več kot deset metrov visokemu kupu porušenega gradbenega materiala. Minister za civilno zaščito Lattanzio pa je medtem ustanovil koordinacijski center, ki je takoj pričel vsklajevati reševalno akcijo in ki bo poskrbel za odstranitev posledic včerajšnjega rušenja. Domačim gasilcem so na pomoč priskočili kolegi iz Milana, iz Bergama pa so poslali pse, dresirane za iskanje preživelih pod ruševinami. Gasilci so obenem prekinili dobavo plina, saj je obstajala nevarnost požarov in eksplozij. Ruševine so namreč poškodovale celo podzemsko plinsko omrežje, uha- jajoči plin pa je motil tudi lavinske pse pri iskanju preživelih. Trenutno niso še znani vzroki, zakaj se je mestni stolp nenadoma sesedel. Arhitekt Maria Antonietta Abrate, funkcionarka krajevnega spomeniškega varstva, domneva, da se je mestni stolp zrušil zaradi »utrujenosti materiala«, malta naj bi izgubila svojo vezno sposobnost. Bolj verjetna pa je domneva, da so zaradi dolgotrajne suše, ki je znižala podtalnico, popustili temelji. V to so prepričani tako gradbeni strokovnjaki mestnega tehničnega urada kot tudi bivši dekan fakultete za inženirstvo univerze v Pavii Secondo Luc-chini, ki se z drugimi strokovnjaki v Firencah udeležuje srečanja SNAM o zaščiti kulturnih spomenikov. Prav s tega srečanja so po prvih vesteh o dogodkih v Pavii prišle najhujše obsodbe na račun mačevskega odnosa, ki ga ima Italija do svoje spomeniške dediščine. Spomenikov nihče ne vzdržuje, v bistvu je to varčevanje revežev, ki prej ali slej več stane kot sprotno obnavljanje. Mestni stolp v Pavii so zgradili leta 1.060 kot zvonik romanske katedrale, ki je bila kasneje porušena. S spremembami in dozidavami se je nekdanji zvonik spremenil v mestni stolp. Visok je bil 78 metrov in 6 centimetrov, vsaka stranica je merila 12,70 metra, zid pa je bil poldrugi meter debel. Nič čudnega torej, če bodo še danes nadaljevali z odstranjevanjem ruševin, saj gmoti več kot 10 tisoč kubičnih metrov včeraj še niso bili kos. Strokovnjaki navajajo, da se tako stare zgradbe le redko zrušijo na tak način. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1902 v Benetkah, ko je pogrezanje tal porušilo stabilnost zvonika cerkve Sv. Marka. Zvonik se je sesedel, ne da bi poškodoval bližnje cerkve. Se več, kronike navajajo, da ni takrat izgubil življenje nihče, ruševine so prizanesle celo golobom. Benetke pa niso ostale brez svojega zvonika, ki so ga na novo zgradili leta 1912. Trenutno ni znano, ali bodo tudi v Pavii ponovno zgradili mestni stolp, ki je bil neke vrste simbol in ponos tega lombardskega mesta. Ruševine so pod seboj pokopale ali poškodovale tudi več parkirnih avtomobilov. (Telefoto AP) Razburljiv dogodek v rimskem večeru RIM V elegantni rimski četrti Eur je predsinočnjim prišlo do pretepa in streljanja, vse pa se je končalo v bolnišnici, kjer se zdravijo dva karabinjerja in 20-letni sin sekretarja senegalskega veleposlaništva v Rimu Oussenjou Seck. Dogodek črne kronike ni povsem jasen, imel pa bo diplomatske zaplete, saj je senegalski veleposlanik uradno protestiral pri italijanskem zunanjem ministru zaradi domnevne nekorektnosti rimskih karabinjerjev. Po izjavah skupine karabinjerjev naj bi njihovo pozornost pritegnil velik volvo, ki je bil parkiran v Ulici Tuscolana. V njem sta sedela sin sekretarja senegalskega veleposlanika in njegov prijatelj. V avtu naj bi karabinjerji opazili dve brizgalki in vse potrebno za injekcijo heroina. Mladi Seck naj bi karabinjerjem priznal, da sta brizgalki njegovi, heroin pa da skriva na domačem vrtu. Ko sta ga karabinjerja pospremila do doma, pa je Oussenjou pričel na ves glas kričati in tako priklical pozornost družine. Oče, mati, trije bratje in sestra so pritekli na vrt »oboroženi« s palicami in pričeli pretepati karabinjerja. Le-ta sta večino nabojev menda izstrelila v zrak, ena krogla pa je zadela 20-letnega Secka v nogo. Sekretar senegalskega veleposlanika je zaplenil njuni pištoli, ranjena karabinjerja pa je pospremil v bolnišnico lastnik volva. Malo Sereno Cruz včeraj preselili v drugi zavod TURIN — Triletno filipinsko deklico Sereno Cruz, ki so jo morali predvčerajšnjim njeni krušni starši izročiti v neki turinski zavod, so včeraj preselili v neki drugi ustrezni zavod. Odločitev o tem je sprejelo turinsko sodišče za mladoletne, ki je svoj sklep utemeljilo s tem, da potrebuje dekletce po vseh burnih dogodkih v zadnjih dneh predvsem mir. Kot je znano, so deklico s sodnim odlokom odvzeli družini Giubergia, ki je deklico na nedovoljen način posvojila, vendar pa je zanjo vzorno skrbela zadnjih 14 mesecev. Socialna služba trdi, da naj bi deklica mirno prenesla nasilno ločitev od krušnih staršev, drugače pa je bilo z družino Giubergia. Serenina krušna mati je povedala, da ponoči ni zatisnila očesa, težave naj bi imel tudi mož, mali Nazario, drugi otrok, ki sta ga zakonca Giubergia posvojila (pri njem je vse »regularno«), pa naj bi prejokal celo noč. Preplah v rimski sodni palači V enem od stranišč našli bombo RIM — Precejšen preplah je zavladal včeraj v sodni palači na Trgu Clodio v Rimu, ko je neznana ženska po telefonu sporočila redakciji Mes-saggera, da je v notranjosti zgradbe postavljenih najmanj pet bomb. Takoj so obvestili policijo, karabinjerje in finančne stražnike v sodni palači. Ti so pregledali vse najbolj skrite kotičke in približno ob 10.30 v stranišču v prvem nadstropju našli sumljiv zavoj, zavit v časopisni papir. Šlo je za palico eksploziva vrste amatol, ki je bila z električnimi žicami povezana s preprostim vžigalnikom. Toda vžigalnik je bil postavljen na napačno mesto, tako da najbrž sploh ne bi mogel povzročiti eksplozije. Tudi po odkritju tega preprostega peklenskega stroja so karabinjerji in policisti nadaljevali s preiskovanjem sodne palače. Pretaknili so vsak kotiček, vendar niso odkrili nič sumljivega. Zanimivo je, da zgradbe niso izpraznili kljub alarmnemu stanju, in mnogi , ki so se v sodni palači zadrževali po rednih opravkih, se niso niti zavedali, da se dogaja nekaj neo- bičajnega. Preiskavo so razširili tudi na parkirišča ob stavbi, vendar v dveh sumljivih avtomobilih, enem fordu in enem mercedesu, niso odkrili ničesar. Kot rečeno, je preplah sprožila ženska, ki je včeraj nekaj pred 10. uro telefonirala v redakcijo Messaggera. Šlo je za glas mlade ženske, ki je govorila z rahlim rimskim naglasom. Nekoliko zmedeno je sporočila, da je v sodni palači postavljenih pet bomb in da je ena od teh v enem od stranišč, ni pa hotela povedati, kje naj bi bile postavljene ostale štiri bombe. V kratkem pozivu je še povedala, da je članica revolucionarnega gibanja. Včeraj se je dogodek srečno razpletel. Zato pa vse skupaj ni nič manj zaskrbljujoče, saj naj bi vse osebe, ki prihajajo v sodno palačo pregledali z detektorjem za odkrivanje metalnih predmetov. Očitno pa je, da ti pregledi niso zadostni, saj se je eni ali več osebam (teroristom) posrečilo, da so se uspešno izognile nadzoru. Erodčno-vohunski škandal hudo skrbi gospo Thatcher LONDON — Nov škandal razburja najuglednejše britanske politične kroge. Približno 30 let po aferi Profum0' zaradi katere se je znašel v težavah premier Harold MacMillan, se bo morala Margaret Thatcher spoprijeti z neprijetnim reševanjem erotično-vo-hunskega zapleta. Tokrat je za škandal poskrbela brhka Pamela Bordes, ki se je svojčaS lahko ponašala z naslovom indijske le' potice. Njena življenjska pot pa je vodila naravnost v središče londonske^® političnega življenja, v VVestminstef' kjer ima sedež britanski parlament Gospa Bordes je namreč dobila služb0 prav v parlamentu, kjer je bila vpis®' na kot raziskovalka. Po njenih izjavah pa je bilo to del° le španska stena, za katero se je skr1 vala njena prava in dokaj rentabilh dejavnost. Ljubka Pamela je nanrr® služila bajne vsote denarja z lajšanj®1; življenjskih tegob prenapetim brit®0 skim politikom, predvsem pripad® kom konservativnega krila parlam®0 ta. Dama je bila torej cipa, vendar 1 . redno izbrane vrste, saj so jo plače v® . tudi do pet milijonov lir za roman tir konec tedna v luksuznih hotelih. . Do nedavnega so se najugledn6) Britanci potegovali za to, da jih ^ spremljala na uradne večerje ali V^e e, sedaj, ko je bulvarski tisk razodel nj. no poslovno skrivnost, pa so vsi i^L nili kot kafra, saj kaže, da je slad Pamela redno zahajala tudi k L1 cem. Zelo tesne osebne odnose je 110 g la celo s samim šefom libijske tj® ^ obveščevalne službe Ahmedom c daffom al Daimom, ki je bratr® Moamarja Gadafija. Ko je tisk objavil vest, da je BOrdri sova prodajala svoje in morda^ t® britanske skrivnosti, je Pamela stoP^ v protinapad in izjavila, da so nj L tajne zlata vredne. Še posebno z® ^ tega, ker bi z njimi lahko spravil® beraško palico britanske toryje. f. Na sliki (telefoto AP): Pamela des. Ta teden predstavlja RTV-Lj 1 v televizijski premieri (tudi za italijanske TV ekrane) zadnji film Johna Hustona Mrtvi, ki ga je pokojni očak ameriškega filma posnel po istoimenski noveli Jamesa Joycea. Pri tej filmski oporoki sta sodelovala tudi Hustonova sinova, Tony v vlogi scenarista in Anjelica kot prvovrstna protagonistka. S tem poslednjim poklonom najbolj priljubljenemu pisatelju je Huston emblematično in sugestivno zaokrožil svoj bogat in raznolik opus. Hustonova filmska oporoka nedelja 20.30 Canale 5 Cercasi Susan... (kom.) ponedeljek 20.05 RTV-Lj 1 Stara mašina torek 20.30 RAI 2 Mal dire mai (pust.) torek 20.30 RAI 3 Lultimo metro (dram.) sreda 20.30 RAI 3 Betsy (dram.) četrtek 22.00 RAI 3 Jules et Jim (dram.) četrtek 22.30 RTV-Lj 1 Delo za nedoločen čas (kom.) petek 20.30 Italia 1 II cavaliere pallido (vestern) petek 22.20 RTV-LJ 1 Mrtvi (dram.) glasba sobota 10.25 RAI 3 Koncert z dir. Caracciolom sobota 23.30 TMC 25 let skupine Beach Boys ponedeljek 23.20 Italia 1 Rock opolnoči: Joe Jackson četrtek 21.55 TMC Freedom Beat petek 23.25 RAI 3 Horowitz izvaja Mozarta šport sobota 14.40 TV-Kp in 15.00 RAI 3 nedelja 14.25 TMC nedelja 23.40 TV-Kp in 0.35 RAI 1 Umetnostno drsanje (finale) sreda 17.25 RAI 2 Nogomet: Italija-Madžarska sreda 22.20 RAI 1, 22.30 Italia 1 Košarka: Partizan-Vismara četrtek 19.30 TV-Kp Košarka: Makabi-Jugoplastika četrtek 23.10 RAI 1 Košarka: Scavolini-Aris petek 20.30 TV-Kp Košarka: Boston Celtics-Knicks ali sobota 16.10 RTV-Lj 1 Srečanje gledališč Alpe-Jadran sobota 20.00 RTV-Lj 2 nedelja 16.45 RTV-Lj 1 (pon.) Iz CD: Modrina in prod ■ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 8.45 Dok.: Le lac des Yogis 9.40 Nadaljevanka: II commisario Moulin della polizia giudiziaria 11.00 Gospodinjsko-družinski tednik: II mercato del sabato 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Medicinska rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... , 14.00 Znanstvena rubrika: Prizma 14.45 Šport: kolesarstvo 16.30 Aktualno: 7 dni v parlamentu 17.00 Aktualno: Srečanje papeža z mladimi 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Variete: Buona fortuna 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Europa Europa 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Posebnosti Dnevnika 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: 11 pianeta proibito (fant., ZDA 1956, r. Fred MacLeod Wil-cox, i. VValter Pidgeon, Anne Francis, Leslie Niesen) RAI 2__________________________ 8.00 Aktualno: Week end 9.00 Dok.: Dietro lo specchio 9.30 Aktualno: Evropski dnevi 10.15 Medicinska rubrika: Trentatre 10.25 Film: II serpente piumato (krim., ZDA 1949, r. W. Beaudine, i. Roland Winters, Keye Luke) 11.25 Nan.: Uno psicologo per tutti 11.55 Inf. oddaja: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Šport, vreme in loterija 14.00 Nadaljevanka: Ouando si.ama 14.45 Dnevnik - O priseljencih 15.00 Turistična oddaja: Viaggiando 16.00 Inf. oddaja: A... come bue - La nascita dell'alfabeto (5. del) 16.30 Športna rubrika: Rotosport, vmes plavanje in košarka 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Lo sparviero (dram., Fr. 1976, r. Philippe Labro, i. Jean-Paul Belmondo, Bruno Cremer) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Aktualno: Rosa & Chic, kronika, ljubezen in družba 23.10 Športne vesti | RAI 3_____________________________ 10.25 Koncert: Orkester Scarlatti - RAI iz Neaplja (dir. Franco Caraccio-lo; Frank, Ravel) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Italijanske dežele 15.00 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) 15.50 Rugby: Francija-Škotska 16.35 Polčas odbojkarske tekme 17.55 yariete: Dancemania '88 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Pregled aktualnosti: Special-mente sul Tre 20.30 Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca delVArca (vodi Mino Damato) 23.00 Variete: Black and blue 23.30 Filmske novosti 23.35 Dnevnik 23.50 Videobox 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE Koncert v živo s skupino Beach Boys 25 let svojega delovanja so Beach Boys (na sliki) proslavili s koncertom v VVaikikiju na Havajih. Posnetek koncerta v živo tega kalifornijskega ansambla, ki je postal popularen v 60. letih, nam ponuja TMC, kot običajno v poznih nočnih urah (nocoj ob 23.30). Na odru se bodo pojavili tudi Ray Charles, Belinda Carlisle, skupina Everly Brothers in Jeffrey Osborne. Zgodovino skupine bo podal Patrick Duffy, slavni Bobby Ewing iz supernadaljevanke Dallas. ■ZASEBNE TV PO CANALE5_____________ 8.30 Nanizanka: Una fami-gliaamericana 9.30 Šport: Golf 10.30 Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Italian Secret Service (kom., It. 1968, r. Luigi Comencini, i. Giampiero Albertini, Nino Manfredi) 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Aktualno: Radio Lon-dra 20.30 Variete: Odiens 22.35 Nanizanka: Cover up -Niente da perdere 23.35 Šport: boks 0.35 Nanizanke: Baretta, 1.30 Mannix, 2.25 Ma-sguerade RETE 4______________ 7.35 Nanizanki: Lou Grant, 8.35 Switch 9.35 Film: Dal sabato al lu-nedi (kom., It. 1962, r. Guido Guerrasio, i. Marianne Hold, Gero-nimo Meynier) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Dokumentarci: La fe-sta del nettare divino, Cristal VVorld, Insect War 15.30 Film: Gli occhi che non sorrisero (dram., ZDA 1952, r. VVilliam Wyler, i. Laurence Oli-vier, Jennifer Jones) 18.00 Nanizanki: New York, Sulle strade della Ca-lifornia 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: L'avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA 1955, r. Edward Dmytryk, i. Clark Gable, Susan Hay-ward, Michael Rennie) 22.20 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.50 Iz parlamenta 23.35 Deželni tednik 23.45 Film: Car Wash (kom., ZDA 1976, r. Michael Schultz, i. Franklyn Ajaye, Sully Boyar) 1.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D'Artagnan 20.30 Nan.: L'incredibile Hulk, 21.25 MacGyver 22.20 Šport: Superstars of VVrestling 23.05 Film: Strange Invaders (fant., ZDA 1983, r. Michael Laughlin, i. Paul Le Mat, Nancy . Allen) 0.50 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 8.00 Nad.: Aguaviva 9.00 Nan.: Good times 9.30 Nad.: Marcia nuziale 10.00 Filmske novosti 10.15 Aktualno: II Leonardo 10.45 Filmske novosti 11.00 Dražba 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Rubrika: Forza Italia 15.30 Film: Trem-one expe-riment (fant., ZDA 1986, r. Ulli Lommel, i. Carey Shearer, Kirn Kincaid) 17.30 Sugar... (2. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Zabavna oddaja: Ben-ny Hill Show 20.30 Film: II marito in va-canza (kom., It. 1981, r. Maurizio Lucidi, i. Lil-li Čarati) 23.30 Rubrika: Top motori 24.00 Film: Alamo -13 giorni di gloria (zgod., ZDA 1987, r. Burt Kennedv, i. James Arness, 3. del) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Rubrika: Megawatt 11.15 Risanke 13.00 Dnevnik - danes 13.10 Rubrika: Šport Show, vmes SP v umetnostnem drsanju 18.30 Turistična oddaja 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ti odio mamma (dram., ZDA 1979, r. Peter Hunt, i. Cheryl Ladd, Robert Urich, Eillen Brennan) 22.30 Boks: Zurlo-Pesci (iz Bologne) 23.30 Glasbena oddaja: 25 let skupine Beach Boys TELEFRIIILI_________ 12.00 Nanizanka: Mio figlio Dominic 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrike: Ouick, Šport club, Zdravstvo danes 15.00 Šport: rugby 18.00 Nad.: Časa Cecilia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Aktualno: Ekonomija in politika 20.30 Film: Sogni d oro (kom., It. 1981, r. Nanni Moretti, i. Nanni Moretti, Miranda Čampa) 22.00 Komedija: Pignasecca e pignaverde 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Informativna oddaja TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi II I ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________| 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček - Taček in Smrček, 8.25 Lonček kuhaj - Majonezne omake, 8.35 kratki film Zimska romanca, 9.00 Periskop - Smeh, 10.00 nad. Ozvezdje bele murve 10.30 Smučarski poleti (Iz Haračova) 14.30 Video strani 16.10 Kronika srečanja gledališč Alpe-Jadran 16.30 Dnevnik 16.45 ZBIS: Piko dinozaver 17.00 Film: Trnuljčica (pravljica, ZRN 1980, r. Dieter Bellmann, i. Marie Gruber, Peter Ensikat) 18.25 Izobraževalna oddaja: Zdaj pa po slovensko (zadnji del) 18.55 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Nadaljevanka: Kri in orhideje 21.15 Križ kraž 22.45 Dnevnik 22.55 Film: Vse za Ivy (dram., ZDA 1968, r. Daniel Mann, i. Sidney Poitier, Abbey Lincoln, Bean Bridges) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.40 SP v umetnostnem drsanju -ženske prosto (iz Pariza) 15.30 Rugby - turnir 5 narodnosti 17.00 SP v umetnostnem drsanju 18.00 Košarka - Pokal Jugoslavije 18.50 TVD Novice 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Lucy 20.30 Boks v Oristanu 22.30 TVD Novice 22.45 Tednik: Sportime Magazine 23.00 Košarka - Pokal Jugoslavije RTV Ljubljana 2______________ 13.25 Predstava za otroke 14.25 SP v umetnostnem drsanju 17.30 Košarka: Partizan-Cibona 19.00 DP v plavanju, Dnevnik 20.00 Iz CD: Modrina in prod 21.30 Košarka: Smelt Olimpija-Jugo-plastika 23.00 Dokumentarec: Mozaiki in freske rimskega cesarstva 23.30 Športna sobota • RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Umetniški večer: Zamislil sem si stvar za gledališče ali potovanje skozi čas; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski vedri feljton; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes do 13.00; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Zeleni val; 20.00 Radijski portret; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja in knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Sobota zvečer. FILMI NA MALEM EKRANU SOGNI D'ORO — Zlate sanje, Italija 1981. V soboto, 18. marca, ob 20.30, na Telefriuli. Filmska komedija. Rimljan Nanni Moretti je 13 let po svojem debiju z 8-mm celovečercem Io sono un autarchico še vedno enfant terrible italijanskega filma. Od tedaj je realiziral vrsto ekstravagantnih, sarkastičnih, včasih komično in včasih resno zastavljenih filmskih parabol o sodobni Italiji. Vselej so njegova dela sprožila polemične, deljene, a vedno prizadete odmeve v italijanski javnosti. V teh delih, od Z latih sanj do Maša je končana iz 1. 1985 (na sporedu v četrtek, 23. 3., ob 20.30, na Rete 4), je Moretti preko avtoironičnega predstavljanja lastne generacije ujel nekatere značilne faze in prvine družbeno-kulturnega spreminjanja teh let. V filmih na sporedu ta teden sta izpostavljena dva značilna lika v krizi - režiser in duhovnik, ki učinkovito poosebljata negotovosti redkih »preživelih« kontestatorjev iz leta '68. * ZANIMIVOST Neposredno, a ne za Primorsko V Ljubljani se danes zaključujejo vsakoletne in že običajne prireditve Slovencev, ki živijo izven slovenskih meja. Letos je bila spet vrsta na Slovencih iz Italije, ki so prikazali današnji kulturni utrip na Tržaškem in Goriškem. Od 13. marca se že vrstijo prireditve od predstavitve videa in filma, preko nastopa gojencev Glasbene matice, do okrogle mize, Cankarjeve Lepe Vide v izvedbi SSG in koncertov. Nocoj je na vrsti še zaključna prireditev z naslovom Modrina in prod v veliki dvorani Cankarjevega doma. Združeni zbori Bratuž in Filej iz Gorice, Hrast iz Doberdoba, orkester in baritonist Martin Srebrnič bodo pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča predstavili Jeftejevo prisego Franca Sat-tnerja. Spored bosta dopolnila harmonikarski ansambel Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in mešani pevski zbor Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka s Kumarjevimi in Merkujevimi priredbami ljudskih pesmi iz Benečije in Istre. Zaključni večer bo kot vsako leto prenašala RTV Ljubljana, vendar z nepričakovano nevšečnostjo: prenos bo na drugem programu, katerega signal doseže le del Goriške in nekaj vasi od Tržiča do Nabrežine. Vsa ostala Primorska (vključno s Tržaško) bo očitno prikrajšana. Sicer ne poznamo razloga za to odločitev, morda je bilo pretežko časovno premestiti ameriško nadaljevanko, ki je v soboto zvečer na prvi mreži, ali bi povzročilo še eno spremembo v sporedih, ki jih že itak prepogosto spreminjajo... Ponovitev na prvem programu, v nedeljo popoldne pa nas, žal, ne more potolažiti. Prav zato, ker je le ponovitev! VIDEO NOTES Oddaja: ______________________ Postaja:____________________ I ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 8.40 Rubrika: Canigatti & C. (vodi Rosanna Vaudetti) 9.25 Papežev blagoslov in maša za svetovni dan mladine 12.20 Nabožna oddaja 12.25 Kmetijska oddaja: Zelena linija (ured. Federico Fazzuoli) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zaključek) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: La piovra 4 (r. Luigi Perelli, i. Michele Placido, Patricia Millardet, 5. del) 22.00 Športna nedelja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica 0.35 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) RAI 2________________________ 8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka 10.30 Film: F ra due donne (dram., ZDA 1945, r. VVillis Goldbeck, i. Van Johnson, Lionel Barrymore) 12.00 Rubrika: Video week end 12.25 Informativna oddaja: Automia 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 15.45 Športne vesti: 45. minuta 16.00 Film: Partita a guattro (kom., ZDA 1933, r. Ernst Lubitsch, i. Fredric March, Gary Cooper) 17.30 Športne vesti, vmes motokros, plavanje in atletika 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Gledališče Eduarda De Filippa: Lu curaggio de nu pumpiero... 22.20 Dnevnik - nocoj 22.35 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.45 Rubrika: Protestantesimo 0.15 Inf. oddaja: Leteči zmaj 1.15 Glas. oddaja: Milano suono RAI 3________________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tire, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Variete: Mai dire mai 13.15 Šport: karting (iz Parme) 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va' pensiero (vodita An-drea Barbato in Oliviero Beha) 16.55 Šport: atletika (iz Stavangra) 17.15 Film: La bolgia dei vivi (dram., ZDA 1939, r. Levvis Seiler, i. Humphrey Bogart, Billy Flalop, Gale Page, John Litel) 18.35 Športna rubrika: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Paolo Roberto Cotechino centravanti di sfondamento (kom., It. 1983, r. Nando Cicero, i. Alvaro Vitali, Carmen Russo, Mario Carotenuto) 22.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.40 Rubrika: Filmske novosti 22.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.00 Deželni nogomet TV hobotnica do zadnjega ovita v skrivnost Kakšna usoda bo doletela Cattanija, priljubljenega komisarja iz uspešnih nadaljevank Piovra 1, 2, 3 in 4? Vprašanje dviga nemalo prahu v tv krogih, o tem pišejo novinarji, usoda Micheleja Placida (na sliki) pa upravičeno vznemirja. predvsem zveste gledalke. Po nocojšnjem 5. delu bo jutri na vrsti še zadnji, odločilni del četrte Hobotnice (ob 20.30 na RAI 1). Ali bo Cattani preživel tokratno pustolovščino z mafijo in ali bo nastopal še v napovedani Piovri 5? ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE S____________ 8.45 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Dok. oddaja: Sophia e altri amori 11.00 Aktualno: II girasole 11.30 Nanizanka: I Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Film: E' nata una stella (dram., ZDA 1954, r. George Cukor, i. Judy Garland, James Ma-son) 18.00 Nanizanka: Love Boat 19.00 Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album 20.30 Film: Cercasi Susan disperatamente (kom., ZDA 1985, r. Susan Sei-delman, i. Madonna, Rosanna Arguette) 22.35 Nanizanka: Top secret 23.35 Aktualnosti: Italija sprašuje 0.20 Šport: golf 1.20 Nanizanki: Baretta, 2.15 Mannix RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarca 10.45 Filmska rubrika: Ciak 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Dok. oddaja: Big bang 13.00 Nan.: Arabesgue 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nan.: Longstreet, 18.00 New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle strade della Ca-lifornia 20.30 Film: La meravigliosa Angelica (pust., Fr. 1966, r. Bernard Borde-rie, i. Michele Mercier, Robert Hossein) 22.30 Nanizanka: Spenser 23.30 Film: Miraggio sul ghiaccio (pust., ZDA 1981, r. Š. Hilliard Štern, i. Karl Malden, Andrew Stevens) 2.20 Film: Superseven chiama Cairo (krim., It.-Fr. 1966, r. Umberto Lenzi, i. Roger Brow-ne, Massimo Serato) ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanki: Boomer cane intelligente, 11.00 Ouattro ragazzi per un Computer 12.00 Nessundorma 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Meravigliosa av-ventura, corri selvag-gio (pust., ZDA 1980, r. Douglas Stewart, i. Martin Dewey) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Risanke: Animated classics, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli am.ici cercafamiglia, 19.45 Benjamin, 20.00 I Puffi 20.30 Variete: Emilio 22.20 Variete: Dibattito! 22.40 Film: I vicini di časa (kom., ZDA 1981, r. John G. Avildsen, i. John Belushi, Katryn Walker) 0.30 Nanizanki: Search, 1.30 StarTrek ODEON_______________ 8.30 Nanizanka: Una fa-miglia si fa per dire 9.00 Filmske novosti 9.15 Nanizanka: The C.A.T. 9.45 Filmske novosti 10.00 Dražba 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Nadaljevanka: La sto-ria di Maria 15.30 Film: Un segreto per sempre (dram., ZDA 1986, r. Gilbert Cates, i. Lindsay VVagner) 17.30 Otroški variete: Sugar, vmes risani film 20.000 leghe sotto imari 19.00 Filmske novosti 19.30 Benny Hill Show 20.30 Film: Over the top (dram., ZDA 1987, r. Menahem Golan, i. Sylvester Stallone, Robert Loggia) 22.30 Film: Dagobert (kom., It. 1984, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi) 1.30 Film: Un colpo di ven-to (kom., ZDA 1938, r. Eddie Ciine, i. Dolores Costello) TMC________________ 10.00 Aktualno: Megawatt 10.15 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Aktualno: A tutfoggi 13.00 Film: Doppia identita (krim., ZDA 1977, r. Bernard McEveety, i. Paul Shenar, Barbara Bach) 14.25 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) 18.00 Nanizanki: I predatori delhidolo d'oro, 19.00 Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Un uomo chiamato Sloane 21.30 Film: Orizzonte per-duto (pust., ZDA 1938, r. Frank Capra, i. Ronald Colman, Thomas Mitchell) 23.15 Dok.: Sinji planet TELEFRIULI__________ 10.30 Nanizanka: Barriere 11.00 Dražba 11.30 Nanizanka: Nella časa di Flambards 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Žabavna oddaja: Bui-nesere Friul 16.30 Nanizanka: Mio figlio Dominic 17.15 Variete: Sei corde 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športne vesti 20.30 Film: II buon soldato (dram., r. Franco Bru-sati, i. Mariangela Me-lato, Gerard Darier) 22.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 23.00 Športne vesti 24.30 Dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport SLOVENSKE MREŽE ŠPORTNI PORTRET RTV Ljubljana 1 RTV Koper i 9,20 V ideo strani 13.30 TVD Novice PMMl 9.30 Otroška matineja: Živ Žav, 10.10 nadaljevanka Safari (4. del) 10.50 Nadaljevanka: Kri in orhideje (Katkov, pon.) 11.30 Domači ansambli - ansambel Toneta Kmetca 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Film: Apartma (kom., ZDA 1960, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmonj 15.00 Film: Prehod (fant., Fr. 1987, r. Rene Manzor, i. Alain Delon, Christine Boisson) 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Zamejci v Cankarjevem domu: Modrina in prod (posnetki) 18.15 Večer v operi: Prodana nevesta, Saloma, Figarova svatba 18.45 Risanka 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Košarka - Pokal Jugoslavije 21.30 Žrebanje: Podarim-dobim 21.45 Zdravo, vmes Poročila 23.15 Video strani 13.40 Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica - šport in spektakel 14.30 SP v umetnostnem drsanju, nato kros (iz Stavangerja) 18.00 Rugby: Francija-Skotska, 19.30 Italija B-Anglija B (povzetki) 20.20 Športna rubrika: A tutto campo 22.30 TVD Novice 22.40 Košarka: za Pokal Jugoslavije (posnetki) 23.40 Finale v umet. drsanju RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri - oddaja za JLA 13.00 Športno popoldne 19.00 Posvetovalnica za starše 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarec: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta 20.50 Dokumentarec: Juriš na nebo 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Dokumentarec: Era zdravja 22.25 Reportaža nog. tekme 22.55 Športni pregled 23.40 TV Galerija ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Božja pot sredi breskovega cvetja (Jože Peterlin); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovensko pismo: Pisma Franji G. (Fran Levstik, r. Sergej Verč, bere Boris Kralj); 14.50-19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, prenosi s kulturnih prireditev; 19.20 Žak-ljuček sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke: Barambulčki, sledi Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Loj-trca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka,- 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem;, 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Naj lepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18,00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE „ 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Pari na ledu Letošnje svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju poteka v znamenju menjave rodov. Na pariškem ledu ni nobenega od svetovnih prvakov, najboljši so se lotili profesionalnega športa, na vzhodu pa delajo kot zaslužni mojstri športa. Najbrž jih lahko čez nekaj let pričakujemo ob ledeni ploskvi v vlogi trenerja. Kdo lahko nasledi Bestimianovo in Bukina, Katarino Witt, Briana Boitana...? Tekmovalne dvojice nikakor ne morejo prav zaživeti. Tudi letos jih je nastopilo samo enajst, premoč sovjetskih parov pa ni več tako zelo izrazita kot nekoč. Fantje so kot vedno zanimivi, boj za vrh med SZ in Ameriko ter Kanado pa ogorčen. Kakovost in šarmantnost sta majčkeno bolj na strani Fadejeva in Petrenka. Plesne dvojice so privlačne kot vedno. V Pariz jih je prišlo kar_25, ob Klimovi in Ponoma-renku ter Usovi in Žilinu (Anenko-Sretenski sta poškodovana) pa vzbujata veliko pozornosti in simpatij domačina, brat in sestra Isabelle in Paul Duchasnay (na sliki). Za prijetno presenečenje sta prvič poskrbela na EP pred dvema letoma v Pragi. Glasba z afriškimi ritmi, temu primerna oblačila in koreografija - vse to je zbudilo deljene vtise med gledalci in sodniki. Nov pristop, v dobršni meri delo Christopherja Deana, je po prvem šoku navdušil in bil poplačan z bronom, Francoza sta osvojila tudi simpatije Pariza. Najštevilčnejša konkurenca je med ženskami, Američanke so najboljše, konkurira jim lahko samo Japonka Midori Ito, Evropa pa po odhodu Katarine Witt nima več svoje »drsalne kraljice«. Željka Čižmešija, vedno boljša v obveznih likih kot v prostem drsanju, zlasti po novih pravilih, na vidnejšo uvrstitev ne more računati. CERCASI SUSAN DISPERATAMENTE — Desperately Seeking Susan — Nujno iščemo Susan, ZDA 1985. V nedeljo, 19. marca, ob 20.30, na Canale 5. Filmska komedija. Uglajena Roberta Glass (Rossanna Arguette) je značilna ameriška gospodinja, ki živi dolgočasno družinsko življenje. Ekscentrična Susan (Madonna) pa je njeno pravo nasprotje, saj živi svobodno in razsipno v newyor-škem podzemlju ter se ukvarja tudi z nepoštenimi posli. Kljub različnima temperamentoma sta si dekleti podobni. Tako zaradi igre usode prevzame plaha Roberta mesto pustolovske Susan. V simpatični in duhoviti igri zamenjav se začne pravi lov na namišljeno Susan, ki so ji za petami nevarni morilci, prava Susan in mož lažne Susan Gary pa... Režiserka Susan Seidelman pripada znanemu krogu newyorških neodvisnih filmarjev, ki so se z raznimi hiti proslavili v 80. letih. Tu je odlično izkoristila zvezdniški pojav Madonne. VIDEO NOTES Oddaja: Postaja:_............. ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 7.15 Aktualno: Uno mattina 7.00 Aktualno: Prva izdaja 11.00 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 11.45 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, 9.00 Film: Boeing Boeing (kom., ZDA 12.00 vmes (ob 10.30) dnevnik 1965, r. John Rich, i. Tony Cur- 11.00 Nadaljevanka: Passioni tis, Jerry Levvis, Dany Saval) 11.55 Vreme in dnevnik 10.40 Inf. oddaja: Sorgente di vita 14.00 12.05 Variete: Via Teulada 66 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 14.30 13.30 Dnevnik 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo- 15.30 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet giorno, nato Mezzogiorno e... 15.00 Sedem dni v parlamentu 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 16.05 15.30 Športni ponedeljek 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 16.00 Risanke 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 17.00 16.15 Mladinska oddaja: Big! 15.00 Kviz: Argento e oro, vmes šport 17.45 17.30 Nabožna oddaja 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 18.00 18.00 Dnevnik - kratke vesti 17.25 Glasbena oddaja: Master '88 18.05 Kviz: Domani sposi 18.45 Športne vesti, nato nan. Hunter 18.45 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 19.00 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 19.30 20.30 Nadaljevanka: La piovra 4 (6. in 21.35 Aktualna oddaja: La macchma 19.45 zadnji del) della veri ta 20.00 22.20 Aktualno: Linea diretta 22.35 Dnevnik - nocoj 20.30 22.50 Dnevnik 22.45 International DOC Club 21.45 23.00 Rubrika: Filmske novosti 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 22.20 23.05 Dok.: Itala - Raid Pechino-Parigi 24.00 Film: Il bell Antonio (dram., It 22.30 23.35 Aktualno: Per fare mezzanotte 1960, r. M. Bolognini, i. Marcello 24.00 24.00 Dnevnik - zadnje vesti Mastroianni, Claudia Cardinale) 0.15 RAI 3 - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro Formentini) vesolje - Družbeni jezik Rovereta) Dokumentarr nje po Italiji (vodi Folco Ouilici) *-g St V treh mesecih od Pekinga do Pariza Nocoj (ob 23.05) se na RAI 1 začenja niz 15 oddaj o pustolovščinah zgodovinskega raida Peking-Pariz. Po 82 letih se je na znamenito potovanje skozi 11 držav podala nova karovana avtomobilov. Med temi je tudi »Itala«, vozilo, s katerim so že leta 1907 pretekli 22.000 kilometrov med dvema prestolnicama. Nocoj je na sporedu predstavitev niza, do junija bodo nato tedensko na vrsti reportaže in neposredni prenosi s potovanja. Vsakič pa bo v studiu tudi poseben gost. 3(50 im* m cou* ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 8.30 10.30 15.00 15.30 17.00 20.25 20.30 22.30 23.30 0.50 1.00 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie Aktualno: Agenzia matrimoniale Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito Radio Londra Film: Giochi d'estate (kom., It. 1984, r. Bruno Gortini, i. M. Ciavarro, Natasha Hovey) Nan.: Top Secret Variete: Maurizio Co-stanzo Show Rubrika: Premiere Nanizanke: Baretta, 1.55 Mannix, 2.50 Ma-sguerade RETE 4 7.55 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.45 Film: Tra le nevi šaro tu a (kom., ZDA 1942, r. Bruce H. Humbersto- pini, 15.20 Gosi gira il mondo, 16.20 Aspet-tando il domani, 17.45 Febbre damore 18.35 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: Soli nelllnfinito (pust., ZDA 1956, r. Mervyn Le Roy, i. Wil-liam Holden, Lloyd Nolan) 22.45 Filmska rubrika: Ciak 23.30 Film: L'arma (dram., It. 1978, r. P. Sguitieri, i. Stefano Satta Flores, Claudia Cardinale) 1.10 Nanizanka: Missione impossibile 2.10 Film: Quella chiara notte d ottobre (dram., It. 1970, r. Massimo Franciosa, i. Anita Ek-berg, Don Bakey) ITALIA 1 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Il grande freddo (dram., ZDA 1983, r. Lavvrence Kasdan, i. Glenn Glose, Tom Be-renger, William Hurt) 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Dibattito 23.20 Rock opolnoči: Joe Jackson 0.25 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Troppo forte, 1.05 Giudice di notte, 1.35 Kung-fu ODEON 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Fiori d arancio 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes nan. Una famiglia si fa per dire 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. Heidi 19.00 Fiori darancio 19.30 Risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Warbus (vojni, ZDA 1986, r. Ted Kaplan, i. Ron Kirstoff, Daniel Stephen) 22.15 Film: Gli imboscati del reggimento (kom., Fr., r. Michel Caputo, i. Paul Preboist) 24.00 Nan.: NightHeat ne, i. Sonja Henie) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim TMC 12.30 Agente Pepper bum bam in risanke 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.45 Aktualno: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Travis Logan, procuratore distrettu-ale (dram., ZDA 1970, r. Paul VVendkos, i. Vic Morrow, Brenda Vac-caro, Hal Holbrook) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj TELEFRIULI 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 17.30 19.00 19.30 20.00 21.30 23.30 0.30 Nan.: Barriere Kronike o motorjih Dnevnik Nan.: Dick Turpin Glas. odd.: Musič box Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa Dnevnik Rubrika: Dan za dnem Športna rubrika Košarka: A2 liga, Filo-doro-Fantoni Dnevnik, nato dražba Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4 13.30 Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike 11.55 Film: Boter II (dram., ZDA 1974, r. Francis F. Coppola, i. Al Paci-no, pon.) 15.10 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Utrip (pon.) 18.00 Žrebanje: Podarim-dobim 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Hjša 18.35 Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (2. del) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Stara mašina (r. Želimir Žilnik, i. Boris Nin, Rahela Mačic, Andrej Rozman, Judita Zidar, Snežana Nikšič) 21.35 Aktualno: Osmi dan 22.15 Dnevnik 22.30 Opera: Istrska svatba (Antonio Smareglia) 24.03 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 14.10 SP v umetnostnem drsanju (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka: The Mod Squad 17.00 Film: Agguato sul grande fiume 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Settegiorni 20.30 Košarka NBA Today: Detroit Pistons-Los Angeles Lakers (posnetek) 22.15 TVD Novice 22.30 Tednik: Sportime magazine 22.45 Nočni boks 23.00 Kros (povzetki) RTV Ljubljana 2 17.45 Reportaža o Afriki 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Video godba 21.20 Mali koncert 22.10 Dokumentarni večer • RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Ne prezrimo: Pogovori o doktorskih razpravah, (12.40) Zborovsko tekmovanje v Spittalu; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 22. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo,- 12.10 Orkester RTV Ljubljana; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Enajsta šola;14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odyetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Stara mašina Jugoslavija, 1989 Režija in scenarij: Želimir Žilnik □ Kamera: Andrej Lupine □ Montaža: Sonja Peklenk □ Igrajo: Boris Nin, Rahela Mačic, Andrej Rozman, Judita Zidar, Snežana Niksič Nocoj, 20.3., ob 20.05, na RTV-Lj 1. TV film. Stari rocker Igor si zaradi vrste osebnih in službenih težav zaželi dopusta. Tudi prijateljica njegovega sina Ladeja sklene odpotovati. Tako se odpeljeta na starem motorju DKW iz leta 1938 proti sončni Grčiji. Pot jih zanese v Veliko Kla-dušo in Novi Sad, kjer se ljudje zbirajo na nacionalističnih mitingih. Izredno politično dogajanje docela prevzame Igorja in Ladejo, ki se udeležita manifestacij, da bi ugotovila, kaj se tam res dogaja. Jugoslovanski »neodvisni« režiser Želimir Žilnik (1942) je sprejel producentsko ponudbo RTV Ljubljana in posnel tako rekoč v živo dokumentarno-igrani film o aktualnem »pojavu« (poletni mitingi v Jugoslaviji), ki je globoko razburil duhove v Jugoslaviji. Avtor filma Zgodnja leta (zlati medved na Berlinskem festivalu 1. 1969) in številnih drugih polemičnih televizijskih in filmskih del o jugoslovanski sodobnosti se tudi tokrat ni izneveril svojemu svobodnemu in freakovskemu duhu. Njegova jugoslovanska inačica Easy Riderja samo predstavlja dejstva in mlada junaka sta neprizadeti priči, ki le opazujeta bližajočo se katastrofo, ne da bi podlegala njenim izzivalnim parolam ali histerični psihozi. Na sliki rež. Žilnik predstavlja svoj TV film na letošnjem 4. film video monitorju v Gorici. IL GRANDE FREDDO — That Big Chill — Veliki hlad, ZDA 1984. V ponedeljek, 20. marca, ob 20.30, na Italia 1. Dramatični film. Skupina bivših sošolcev se sreča po mnogih letih na pogrebu skupnega tovariša, ki si je vzel življenje. Ponovno snidenje sproži val življenjskih obračunov, ki se mu nihče neizogne: ne obogateli trgovec Harold in njegova lahkomiselna žena, ne cinični časnikar Michael in amorfni TV zvezdnik Sam, niti nezadovoljna odvetnica Meg in nesrečni vietnamski povratnik Nick... Sugestiven metaforični naslov kaže na nostalgičen skupinski portret rodu, ki je zrasel sredi utopij 60. let in se ni znal vživeti v »hladni« realizem 70. in 80. To je drugi uspešni celovečerni film Lavvrencea Kasdana, ki ima sicer za seboj bleščečo scenaristično izkušnjo (Limpero colpisce ancora 1980, I predatori dell arca per-duta 1981, itd.) V tem filmu nastopajo sami novi hollywoodski zvezdniki: Tom Berenger, Glenn Glose, VVilliam Hurt, Jeff Goldblum, Kevin Kline. VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:_1_____:_______ ITALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1_____________________;___ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alte dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Italijanske kronike 15.30 Tednik: Sever kliče Jug... 16.00 Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Aktualno: Spaziolibero 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.20 Variete: Sulla cresta dell onda 22.20 Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik 23.00 Glasbena oddaja: Nočni rock 23.30 Aktualno: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik 0.10 Dok.: Otroci in pravice v Evropi RAI 2_________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: La signora senza camelie (dram., It. 1953, r. Michelangelo Antonioni, i. Lucia Bose) 10.40 Risanke, nato rubrika Trentatre 11.05 Tečaj ruščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik, nato Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Aktualnosti: II piacere di abitare 18.00 Rubrika: Come noi 18.30 Športne vesti, nato nan. Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Mai dire mai (pust., VB 1983, r. I. Kershner, i. Sean Con-nery, Klaus Maria Brandauer) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 International DOC Club 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Aktualnosti: II piacere di abitare 1.05 Film: Anna Christie (dram., ZDA 1930, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo) RAI 3_________________________ 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualna oddaja: Destini per voi 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Rubrika: Block notes 15.00 Informativna oddaja: Doraščanje in je?ik - Izražanje v šoli 15.30 Hokej: tekma iz prvensta 16.00 Rugby: Italija B-Velika Britanija B (iz Piacenze) 16.30 Smučanje: IP gasilcev 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualna oddaja: Destini per voi 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Film: L'ultimo metro (dram., Fr. 1980, r. Franpois Truffaut, i. Cat-herine Deneuve, Gerard Depar-dieu), vmes (ob 21.35) dnevnik 22.50 Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delVarcobaleno 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti 16 priložnosti za pogovor o spolnosti A kot eros, tako zveni v slovenščini naslov novega ciklusa aktualnih oddaj, ki nam jih bo odslej tedensko ponujala televizijska postaja TMC. Prvo srečanje s problemi in vprašanji življenja v dvoje bo na sporedu nocoj, ob 22.10, predvidenih pa je se drugih 15 oddaj. Vsak torek bo na pismena in telefonska vprašanja gledalcev odgovarjala psihologinja Gianna Schelotto (na sliki), poleg čustvenih težav pa bo seveda obravnavala tudi vprašanja v zvezi s spolnostjo. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale 15.30 Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Radio Londra 20.30 Nanizanke: Dallas, 21.30 Dynasty, 22.30 Top Secret 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanke: Baretta, 1.55 Mannix, 2.50 S.W.A.T. _____RETE4_______________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.50 Switch 9.50 Film: La ballata del boia (dram., Šp. 1963, r. L. Garcia Berlanga, i. Nino Manfredi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.35 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče 20.00 Aktualno: Dentro la notizia 20.30 Film: Il solitario di Rio Grande (vestern, ZDA 1971, r. Henry Hatha-way, i. Gregory Pečk) 22.20 Dok. oddaja: Big Bang 23.05 Film: Silkwood (dram., ZDA 1983, r. Mike Nic-hols, i. Meryl Streep, Kurt Russell) 1.35 Nanizanka: Missione impossibile 2.35 Film: Oualcuno ha tra-dito (krim., It.-Fr. 1968, r. Franco E. Prosperi, i. Elsa Martinelli) ITALIA t___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D’Artagnan 20.30 Nanizanka: I ragazzi dellaSC 21.30 Variete; Candid Ca-mera Show 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Dibattito 23.20 Nessundorma 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15 Kung-Fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Goodtimes 10.00 Nanizanka 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nan. Una famiglia si fa per dire 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del) 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Il piatto piange (kom., It. 1974, r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccio-ne, Agostina Belli) 22.50 Film: I ragazzi della buon costume (kom., Kan. 1980, r. Claude Fournier, i. H. Reems) TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Dolce novembre (dram., ZDA 1968, r. R. E. Miller, i. Sandy Dennis) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Echo Park (kom., Avstrija 1985, r. Robert Dornhelm, i. Susan Dey, Thomas Hulce) 22.10 Aktualno: A come Eros 22.45 Vesti: TMC nocoj 23.00 Rubrika o motorjih 23.30 Športne vesti TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Barriere 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Dok. o rastlinah 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Dich Turpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanka: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Športne vesti 21.30 Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražbi 2.00 Inf. oddaja: News TELE 4______________ 1 ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Zdravstvena oddaja -Kontracepcija, Naravoslovje -Imunološke reakcije 10.50 Pamet je boljša kot žamet: Lepilo iz krompirja 10.55 Tečaj angleščine 11.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj - Jajca s kislo smetano 18.05 Poljudna oddaja: Po sledi ptice Dodo (1. del) 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Krvavo rdeče vrtnice (VB, r. John McGrath, i. Elizabeth MacLennon, 2. del) 21.00 Aktualno: Dinar 22.00 Zabavna oddaja: Ropot 22.45 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 14.10 Košarka NBA Today (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka: The Mod Sguad 17.00 Film: Operazione Tiziano 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Lucy 20.30 Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov 22.15 TVD Novice 22.30 Tednik: Sportime magazine 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Nočni boks 24.00 Rubrika: Šport spektakel RTV Ljubljana 2_______________ 19.00 Naša pesem 19.30 Dnevnik 20.00 Gala koncert ob 50-letnici dela in 70-letnici rojstva Oskarja Da-nona (prenos) 21.00 Žrebanje lota 21.05 Nemška drama: Don Carlos RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade, in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Svet v črno-belem, Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (23. del); 15.15 Lahka glasba; Za boljši jezik; Jazz; Irska, dežela kontrastov, Svetujemo vam; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pisna pričevanja: Dachauski proces (Žarko Petan); 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Trobentar Peter Ugrin z ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Liter, nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz....; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba. 1 FILMI NA MALEM EKRANU PLOŠČATLDHA Don Juan OD MURSKE DO KOPRA Z novimi polkami in poskočnicami se vračajo Branko Jovanovič, Vojko Sfiligoj, Damir Jurak in Vili Bertok, ali z drugimi besedami člani popularnega ansambla Don Juan iz Ljubljane. Skupina je zaslovela s pesmijo Mandarina in se od nje očitno ne more »ločiti«. Nova uspešnica Od Murske do Kopra ji je namreč kar preveč podobna, s pesmijo S prijatelji bom pil in mogoče še s katero drugo pa se je edini avtor vseh pesmi Brane Jovanovič skušal oddaljiti od standardnih ritmov polk in valčkov, kar mu ni uspelo, ker pozna samo tri akorde in to je premalo za kvalitetni skok. Bilo je le enkrat se glasi ena od pesmi in mislil sem, da poslušam citre Mihe Dolžana. Kaseto so posneli v ljubljanskem studiu Metro, za mešalno mizo je sedel Iztok Černe. S svojim nežnim glasom je Branetu priskočila na pomoč Majda Arh, sponsor projekta pa je trgovina Global. »Zavriskal bom na glas, da slišala bo cela vas,« so verzi pesmi Povrnem se čez leto dni. Pesniška inovacija je torej res na višku! Zvedeli pa smo, da so nas nenadoma zapustili nekateri izvajalci polk, kot Bolero, Big ben in Rendez Vous. Don Juan... zato kar previdno naprej! Pesmi na kaseti so: Od Murske do Kopra, S prijatelji bom pil, Rdeče rože utrgal bom zate, Premlada je, Pogrešam te, Povrnem se čez leto dni, Niso lepe rože vse, Bilo je le enkrat, Pomisli name. ECHO PARK, Avstrija 1985. V torek, 21. marca, ob 20.30, na TMC. Komični film. Avstrijski režiser romunskega rodu Robert Dornhelm (1947) je posnel v ZDA nenavadno, komorno in nežno zgodbo. V četrti Echo park v Los Angelesu se po naključju spoprijateljijo trije sodobni »bohemi«: očarljiva mlada mati May, ki bi rada postala igralka, a mora zaenkrat skrbeti za sinčka, njen podnajemnik Jonathan, ki ima glasbene ambicije, a se mora zadovoljiti z delom v piceriji, in mišičasti sosed August, ki s svojim kulturističnim treningom posnema Schwarzeneggerja. Moška sta zaljubljena v simpatično mlado žensko, ki se ne odloči za nobenega od dveh. Prijateljska trojica živi naprej, v senci velikih hollywoodskih ateljejev, in optimistično čaka na svojo veliko priložnost. V vlogi radoživega Jonathana igra nepozabni Formanov Amadeus Thomas Bulce. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:______'______.__ Postaja:_______________ RAI 1_________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Informativni oddaji: Odprta šola, 15.30 Block notes 16.00 Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Io Jane tu Tarzan 21.35 Aktualna oddaja: Linea diretta 22.05 Dnevnik 22.15 Rubrika: Filmske novosti 22.20 Športna sreda, vmes košarka, Partizan-Vismara (iz Beograda), Primigi-Tuzla (iz Firenc) 23.45 Aktualnosti: Per fare mezzanotte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________________________j 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Verso la vita (dram., Fr. 1936, r. J. Renoir, i. Suzy Prim) 10.35 Risanka in rubrika Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nanizanka: Quando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Nogomet: Italija-Madžarska, vmes (ob 18.15) športne vesti 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Una lepre con la faccia di bambina (1. del) 21.55 Videocomic 22.20 Dnevnik - nocoj 22.30 International DOC Club 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Aktualno: Uomini e affari 0.30 Film: Isole nella corrente (dram., ZDA 1977, r. F. J. Schaffner, i. George C. Scott, David Hem-mings, Gilbert Roland) | RAI 3____________________________ 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualno: Destini per voi 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Ameriški football (povzetki) 15.55 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.15 Videobox 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualno: Destini per voi 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Film: Betsy (dram., ZDA 1978, r. Daniel Petrie, i. Laurence Oli-vier, Robert Duvall, Katharine Ross, Tommy Lee Jones, 1. del) 21.25 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Betsy (2. del) 22.40 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato) 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti Carnien Russo je povsem originalen lik Io Jane tu Tarzan, svojevrstni variete v nadaljevanjih, sploh ni plagiat: tako zatrjuje Brando Giordani, odgovorni za tv sporede na RAI 1 in obenem »izumitelj« tega zabavnega niza. Pustolovščine Jane-Carmen Russo so izvirna zamisel, ki je nekega dne nastala v podeželski hiši bohotne lepotice. Povod pa je bil se drzni balet, ki ga je svetlolasa subretka zaplesala na hrbtu ogromnega slona. Avtorske pravice pa si baje lasti tv načrt z naslovom II pirla-piteco... ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5______________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale 15.30 Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 11 gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Radio Londra 20.30 Film: Witness (dram., ZDA 1985, r. Peter VVeir, i. Harrison Ford, Kelly McGillis) 22.50 Novosti iz ZDA 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanke: Baretta, 1.55 Mannix, 2.50 S.W.A.T. __ RETE 4________________ 7.50 Nanizanke: Lou Grant, 8.50Switch 9.50 Film: II cappello a tre punte (kom., It. 1934, r. Mario Camerini, i. Eduardo De Filippo) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.35 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Il piccolo lord (kom., ZDA 1939, r. J. Gold, i. Ricky Schro-der, Alec Guinness) 22.30 Nanizanka: Spenser 23.30 Film: Karl e Kristina (dram., Šved. 1971,. r. Jan Troell, i. Max von Sydow, Liv Ullmann) 2.00 Film: Ore violente (pust., Fr. 1968, r. M. Labro, i. Marilu Tolo) ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nogomet: Holandska-SZ 22.30 Košarka: Partizan-Vismara Cantu 0.20 Variete: Dibattito 0.40 Nan.: Crime Story 1.40 Rubrika: Premiere 1.50 Nan.: Troppo forte ODEON_______________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 Marcia Nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Nanizanka 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi 19.00 Rubrika: Fiori d aran-cio 19.30 Risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro (pust., ZDA 1987, r. Larry Ludman, i. Kirn Stuart, Ken Wa-tanabe, Janet Agren) 22.30 Film: Corsa al massac-ro (glas., ZDA 1986, r. David VVinters, i. Robert Rustler, Pamela Gilday, Josh Brolin) 0.30 Nanizanka: Un salto nel buio TMC________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film:Lamantediferro (pust., ZDA 1952, r. Gordon Douglas, i. Alan Ladd, Virginia Mayo) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Octagon (pust,, ZDA 1980, r. Erič Kar-son, i. Chuck Norris, Karen Carlson, Lee Van Cleef) 22.20 Aktualno: Galileo 23.20 TMC nocoj 23.35 Športne vesti TELEFRIULI_________ 13.30 Nan.: Dick Turpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 20.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 22.30 Nadaljevanka: Il gioco degli inganni 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4______________ • SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarec meseca: Juriš na nebo, 10.50 Osmi dan, 11.30 Svet na zaslonu 12.10 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik Osmi dan, Svet na zaslonu (pon.) 18.05 Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Jožek ima miško (Igo Gruden), lutkovna igrica Srečni princ 18.45 Mladinska oddaja: Nenavadna trgovina 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Film tedna: Soba s pogledom (dram., VB 1985, r. James Ivory, i. Maggie Smith, Helena Bon-ham Carter, Denholm Elliott) 22.10 Dnevnik 22.20 Svet poroča 23.20 Video strani |____RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 Mednarodni nogomet (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka: The Mod Sguad 17.00 Film: La valle dell orso 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Lucy 20.30 Košarka: finale za ženski pokal prvakov (iž Firenc) 22.00 TVD Novice 22.15 Tednik: Sportime magazine 22.30 Rubrika: Šport spektakel 23.30 Nočni boks RTV Ljubljana 2_______________ 18.30 Iz studia Maribor 19.00 Dokumentarec: Haložan 19.30 Košarka: finale Poakala Korač, Partizan- Vismara 20.55 Košarka ženske: Primigi-Jedin-stvo Aida (finale) 22.30 Poročila 22.40 Znanstveni forum ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (24. del); 15.15 Oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.25 Z našimi interpreti: Bojan Gorišek; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Višnjani; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in dnevni horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bub-bling; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Kralj Salzburga Spored salzburškega festivala za letošnje poletje je izdelan: 102 prireditvi (koncerti in opere 45 skladateljev), 31 gledaliških predstav in 5 baletov. Dosedanji kralj festivala v Salzburgu, Herbert v on Karaj an (na sliki) je sicer lani abdiciral, a je za letos vseeno potrdil svojo prisotnost. Res se ne bo pojavljal v Direk-toriumu, z dirigentskega odra pa bo vodil šest repriz Verdijevega Plesa v maskah, tri koncerte, Brucknerjevo Simfonijo št. 8 in Verdijev Rekvijem. 31 bo oper, ki jih bo v glavnem spremljal orkester VViener Philarmoniker. Med pevci bodo Placido Domingo, Leo Nucci, Lucia Valentini Terrani, Kurt Rydl, Eva Marton, Peter Dworsky in James Morris. 18 bo simfoničnih koncertov z dirigenti, kot so Herbert von Karaj an, Claudio Abba-do, Riccardo Muti, James Levine, Andre Previn, Vaclav Neumann, Pretre, Solti. 15 bo solističnih koncertov. Tu se pojavljajo imena, kot so Pollini, Weissenberg, Cani-no, Brendel, Mintz, Schiff. 15 koncertov z orkestrom Mozarteuma bodo posvetili Mozartu. Vseh 5 baletnih predstav si je zagotovila skupina Martha Graham Dance Company iz New Yorka. Festival bo trajal približno 36 dni. V tem času bo nastopalo 26 dirigentov, 10 režiserjev, 12 orkestrov, 80 pevcev solistov, 30 glasbenikov solistov, ob njih še na stotine igralcev, pevcev, statistov, pevcev v zborih in tehnikov. Budget znaša 375 milijonov šilingov ali skoraj 40 milijard lir. Tudi brez kralja kar spoštljiv festival s kar spoštljivim sporedom! VVITNESS, IL TESTIMONE — VVitness — Priča, ZDA 1985. V sredo, 22. marca, ob 20.30, na Canale 5. Dramatični film. Avstralec Peter Weir je zaslovel po vsem svetu s filmi, ki jih je posnel v domovini (zlasti Piknik pri Hanging Rocku 1974 in Zadnji val 1977), kar mu je omogočilo, da je lahko realiziral ta »ameriški« film. Osemletni Lukas, ki pripada sekti Amish, je navzoč okrutnemu umoru na železniški postaji in tako postane dragocena »priča« za razkritje zločincev. Kapetan John Book (Harrison Ford) ima nalogo, da ga zaščiti med preiskovanjem, toda kriminalci dosežejo policaja in ga nevarno ranijo. Zato pobegne z otrokom in njegovo mlado mamo (Kelly McGillis). Zatečejo se v varni zaselek skupnosti Amish. Harrison Ford preživi čudovite trenutke v bukoličnem zelenem raju, kjer se je življenje ustavilo v 18. stoletju, med starodavnimi obredi in v objemu očarljive McGillisove, dokler ga ne odkrijejo nevarni gangsterji... C : T VIDEO NOTES Oddaja: ...:.'!:_!|____ Postaja:_______________ Ura:___________________ \________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualnosti: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.35 Aktualnosti: Spaziolibero 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Kviz: Lascia o raddoppia 22.30 Aktualno: Linea diretta 23.00 Dnevnik 23.10 Košarka: za pokal prvakov, Sca-volini Pesaro-Aris Salonicco (iz Pesara) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI 2_________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Agguato nei Caraibi (pust., ZDA 1958, r. Don Siegel, i. Audie Murphy, Eddie Albert) 10.20 Risanka in rubrika Trentatre 11.05 Inf. odd.: Medicina bodočnosti 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo- giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 17.30 Rubrika: II medico in diretta 18.30 Športne vesti, nato nan. Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Una lepre con la faccia di bambina (2. in zadnji del) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Politična tribuna - KD .22.35 International DOC Club 23.25 Dnevnik in filmske novosti 23.55 Film: Ombre bianche (dram., It. 1960, r. Nicholas Ray, i. Anthony Ouinn, Yoko Tani) RAI 3_________________________ 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualnosti: Destini per voi 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Notre Dame (dram., ZDA 1939, r. VVilliam Dieterle) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Zvok in podoba 15.30 Šport: košarka, finale za pokal Ronchetti 16.15 Videobox 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualnosti: Destini per voi 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik 22.00 Film: Jules e Jim (dram., Fr. 1962, r. Francois Truffaut, i. Je-anne Moreau, Oskar VVerner) 23.45 Rubrika: Filmske novosti 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE V neposrednem tv razgovoru z vesoljem Na tretji državni televizijski mreži se uspešno nadaljuje niz aktualnosti z naslovom Samarcanda. Tudi tokrat nam bo Michele San-toro (na sliki z urednikom oddaje Giovannijem Mantovanijem) predstavil vrsto zanimivih reportaž in prispevkov o problemih in dogodkih, ki tedensko preplavljajo naš vsakdan. Med drugim bo nocoj (ob 20.30 na RAI 3) na sporedu tudi neposreden pogovor s sovjetskimi astronavti, ki že nekaj mesecev »vandrajo« po vesolju. • ZASEBNE TV PO CANALE 5_____________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15' Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale 15.30 Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Radio Londra 20.30 Kviz: TeleMike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta, 1.40 Mannix, 2.35 S.VV.A.T. RETE 4_____________ 7.30 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.30 Film: Infedelmente tua (kom., ZDA 1948, r. Preston Sturges, i. Rex Harrison) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California 17.45 Nad.: Febbre d amore 18.35 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče 20.00 Dentro la notizia 20.30 Aktualno: Riflettore, vmes film La messa e finita (dram., It. 1985, r. Nanni Moretti, i. Nan-ni Moretti, Margherita Lozano) 22.20 Riflettore (2. del) 23.20 Film: Doc (vestern, ZDA 1971, r. Frank Perry, i. Stacy Keach) 1.10 Nanizanka: Missione impossibile 2.10 Film: Ora X - missione suicida (pust., It. 1969, r. Gaetano Ouartararo, i. Gordon Mitchell) ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Flarcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja:. Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D Artagnan 20.30 Film: Spie come noi (kom., ZDA 1985, r. John Landis, i. Chevy Chase, Dan Aykroyd) 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Dibattito! 23.20 Dok.: Jonathan 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo forte, 1.00 Giudice di notte, 1.30 Kung-fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 Marcianuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Fiori d’arancio 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Un’ombra nel buio (dram., ZDA 1984, r. Jim Sotors, i. Tanya Roberts, Ron Max) 22.20 Film: Mitch (dram., ZDA 1971, r. Lee Frost, i. Tony Young) 24.00 Nan.: NightHeat TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Una giardinetta per Nick (kom., ZDA 1986, r. Robert Butler, i. Paul LeMat) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La spiaggia dei giorni felici (dram., ZDA 1980, r. Bill Hay-ward, i. Lee Remick, Jason Robards) 21.55 Glas. oddaja: Freedom Beat 23.10 Vesti: TMC nocoj 23.25 Šport: Snežni planet 23.55 Športne vesti TELEFRIULI__________ 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: DickTurpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nadaljevanka: Cuore 21.30 Dok.: I grandi deserti 22.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 23.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ RTV Ljubljana 1 RTV Koper 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Oblikovanje lesa in kamna, 10.40 Slovenski ljudski plesi - Vzhodna Štajerska 11.00 Aktualno: Po sledeh napredka 11.30 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik _ 16.45 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.45 Po sledeh napredka 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Kviz - Vprašanja iz TV klobuka 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.00 Nadaljevanka: Študentska balada (r. Ludvik Raža, i. Martin Zo-unar, Vladimir Dlouhy, 2. del) 22.20 Dnevnik 22.30 Retrospektiva jug. filma: Delo za nedoločen čas (kom., Jug. 1980, r. Milan Jelič, i. Ljubiša Samar-žič, Bata Živojinovič) 24.00 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 14.10 Košarka: finale za ženski pokal prvakov, Gemeaz-CSKA (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka: The Mod Sguad 17.00 Film: L urlo dei giganti 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.15 TVD Stičišče 19.30 Košarka: za pokal prvakov, Mac-cabi-Jugoplastika (posnetki) 21.15 Košarka: finale za Koračev pokal, Partizan-Vismara Cantu (povratna tekma, iz Beograda) 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera 23.15 Nogomet: Nizozemska-SZ (prijateljska tekma) RTV Ljubljana 2 19.00 Čas, ki živi: Deseti brat 19.30 Košarka: Maccabi-Jugoplastika 21.00 Plesni nokturno: Vesela vdova (Lehar-Neubauer) 21.10 Oči kritike 21.40 Svetovni dan meteorologije RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (25. del); 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exi-lium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40, Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Manufaktura; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 1-7.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, 'nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU SPIE COME NOI — Spies Like Us — Vohuni kot mi, ZDA 1985. TV premiera v četrtek, 23. marca, ob 20.30, na Italia 1. Komični Ulm. Ameriški sateliti ugotovijo, da so Sovjeti namestili orjaško jedrsko raketo v zasneženi nenaseljeni pokrajini v Afganistanu. Zato CIA pošlje v ta kraj dva vohunska para: prava vohuna s tajno nalogo in namišljena vohuna, ki morata s svojo nerodno dejavnostjo pritegniti pozornost sovjetske varnostne službe. Lažna vohuna sta znana komika Chevy Čhase in Dan Aykroyd, ki se znajdeta v vrtincu zelo neprijetnih in nepopisnih dogodivščin. Režiser John Landis (1950) je pribljubljen avtor komično-grotesknih uspešnic kot Animal Hou-se (1978), Blues Brothers (1980), Ameriški volkodlak v Londonu (1981) in Una poltrona per due (1983). V teh je s pomočjo odličnih komikov (J. Belushi, D. Aykroyd, E. Murphy) uprizoril izredno groteskno in skrajno satiro sodobne Amerike in njenih mitov. Komu zvoni Leta 1948 je Columbia Records na tiskovni konferenci v newyorškem hotelu VValdorf Astoria številnemu občinstvu predstavila nove plošče na 33 obratov in oznanila smrt plošč na 78 obratov. Mrliški zvon se je sedaj ponovno oglasil, tokrat zvoni LP ploščam. Sicer ne bo tiskovnih konferenc, nekrolog long playingu pa piše compact disc. Malim ploščam na 45 obratov je odzvonilo že pred leti. Njihovo zlato leto je bilo 1969, od tedaj prodaja stalno pada. Ko se je pred petimi leti rodil oz. prišel v promet CD, ni nihče dvomil, da bo to plošča bodočnosti, saj nudi najboljše snemalne možnosti in najboljši zvok. Nihče pa ni predvidel, da se bo uveljavil s tako naglico, kljub temu da sorazmerno nizko število družin razpolaga s primernim aparatom za poslušanje laserskih plošč. V Ameriki je LP pred tremi leti kril približno 60 odstotkov prodanih plošč, sedaj doseže le kakih 10 odstotkov. Zlato dobo doživljajo pravzaprav kasete, ki si lastijo 60 odstotkov celotne prodaje. Posebno priljubljene so postale predvsem zaradi mini stereomagnetofonov in avtoradiov. V Italiji je stanje le za spoznanje drugačno. Lani so prodali 700 tisoč izvodov več LP plošč kot v preteklih letih. Prodajalcem in diskografskim hišam pa je dvignil moralo predvsem podatek, da prvič od leta 1981 prodaja ni padla. Leto 1988 je bilo na diskografskem področju vsestransko uspešno, saj je zabeležilo 18 odstotni porast prometa. In že spet negativna nota: tuja glasba si je odgriznila kar 45 odstotkov tržišča, 10,7 odstotkov pritiče klasični glasbi, ostalo pa lahki glasbi. VIDEO NOTES Oddaja: __j , __________ Postaja: a ; ^ ■ a l - - Ura:___________________ / T A L / J RAI t ~1 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Glasbena oddaja: Discoring (vodi Kay Sandvik) 15.00 Dok. oddaja: Leteči zmaj 16.00 Nabožna oddaja 18.25 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Aktualno: Linea diretta 21.10 Ob velikonočnem praznovanju: Križev pot (neposreden prenos iz Rima) 22.30 Dnevnik 22.40 Film: Odissea tragica (dram., ZDA 1948, r. Fred Zinnemann, i. Montgomery Clift, Aline Mac-Mahon) 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dokumentarna oddaja: Otroci in pravice v Evropi N S K E TV [ RAI 2____________________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju in estetiki 9.00 Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. Duilio Coletti, i. Gina Lollob-rigida, Constance Dowling) 10.30 Risanke: Donkey Kong 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Tečaj nemščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Quando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 17.30 Rubrika o zdravju in estetiki 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Dnevnik - posebnosti dnevnika 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: II professore e la ragazza (kom., ZDA 1983, r. A. Harvey, i. Peter OToole, Jodie Poster) MREŽE RAI 3_________________________ 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualnosti: Destini per voi 12.00 Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - Congedo (r. Carlo Lodovici, i. Tino Schirinzi, Paola Mannoni) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Dok. oddaja: Drobci 15.55 Videobox 16.15 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.40 Aktualnosti: Spaziolibero 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualnosti: Destini per voi 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti, 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Film: La Bibbia (dram., It. 1966, r. John Huston, i. Michael Parks, Ulla Bergryd) 23.25 Glasbena oddaja: Horovvitz izvaja Mozarta 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Spet petkov večer za resno glasbo Pred dvema letoma je veliki pianist Vladimir Horovvitz (na sliki) posnel LP ploščo z Mozartovimi skladbami. Podatek je sicer že sam po sebi precej zanimiv, še častitljivejši pa postane v trenutku, ko zvemo, da je bil Horovvitz takrat star 83 let. Nocoj (ob 23.25) nam tretja državna tv mreža ponuja možnost, da si ogledamo uglednega pianista prav med snemanjem Mozartovih skladb. Horovvitz je igral s simfoniki milanske Scale pod vodstvom Carla Marie Giulinija. ■ ZASEBNE TV PO STAJE CANALE 5______________ 8.30 Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualno: Agenzia matrimoniale 15.30 Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Radio Londra 20.30 Variete: II Principe Azzurro 22.35 Aktualnosti: Forum 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanke: Baretta, 1.55 Mannix, 2.50 S.VV.A.T. RETE 4_______________ 7.30 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Svvitch 9.30 Film: La Fayette, una spada per due bandie-re (kom., Fr.-It. 1961, r. Jean Dreville, i. Mic-hel Le Royer, Jacgues Castelot) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani, 17.45 Febbre d'amore 16.45 Nanizanka: California, 18.35 General Hospi-tal, 19.30 Aliče 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: Viaggio al cen-tro della Terra (pust., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone, James Mason) 23.00 Reportaža o Kabulu 24.00 Film: Notte della lun-ga paura (fant., ZDA 1972, r. William F. Claxton, i. Stuart VVhitman) 1.10 Nanizanka: Missione impossibile 2.10 Film: Operazione Ti-ziano (krim., Jug. 1965, r. Radoš Novakovič, i. VVilliam Campbell) ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Il cavaliere palli-do (vestern, ZDA 1985, r. Clint Eastvvood, i. Clint Eastvvood, Michael Moriarty, Carrie Snodgress) 22.45 Kviz: Per la strada 23.15 Variete: Dibattito! 23.35 Šport: Grand Prix 0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanki: Troppo forte, 1.20 Kung-fu ODEON_______________ 8.00 Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nan.: Good times 10.00 Nanizanka 10.30 Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi 19.00 Rubrika: Fiori d'aran-cio 19.30 Risanka 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Aktualno: Serata con Maria 22.40 Športna rubrika 24.00 Nan.: Night Heat TMC_________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 16.30 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. Dick Ross, i. Anne Baxter, Steve Forrest) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La spiaggia dei giorni felici (dram., ZDA 1980, r. Bill Hay-ward, i. Lee Remick, Jason Robards, Deborah Raffin) 22.20 Nogometne vesti 23.05 Vesti: TMC nocoj 23.20 Nogometne vesti TELEFRIULI__________ 13.30 Nan.: Dick Turpin 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Kmetijska rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Cuore 22.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 22.30 Tednik: Tigi 7 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca, nato dražba 1.30 Informativna oddaja: Nevvs dal mondo TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1 H 10.00 Video strani 10.10 Mozaik^ Tednik, 11.00 nadaljevanka Študentska balada (pon.) 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.35 Svetovni dan meteorologije 17.55 Pozdrav iz Slovenije 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: lutke Zverinice iz Rezije (Milko Mati- ■ četov, 2. del) 18.40 Nadalj.: Safari (5. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno, Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarec: Podvodna odkritja - Povsem nov svet (2. del) 20.50 Korak pred drugimi: Planica 89 21.20 Nanizanka: Detektiva iz Miamija (12. del) 22.05 Dnevnik 22.20 Film: Mrtvi (dram., ZDA-VB 1987, r. John Huston, i. Anjelica Huston, Donal McCann) 23.40 Video strani | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Košarka: pokal prvakov (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nanizanka: The Mod Sguad 17.00 Film: La morte di un amico 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: Lucy 20.30 Košarka NBA Today: Boston Celtics-New York Knickerboc-kers 22.15 TVD Novice 22.30 Rubrika: Sottocanestro 23.30 Nočni boks RTV Ljubljana 2_________________ 17.00 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca 19.30 Dnevnik 20.05 Koncert iz Bratislave (dir. V. Neumann, solist Bohuslav Matouš-ka) 22.00 En avtor, en film 22.20 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (26. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Mihe Kralja; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družina; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. I 6 FILMI NA MALEM EKRANU \GRAESK\ OBRAZ Francesca kot Jessica Francesca se je nazadnje predstavila poleg »velike« Sophie Loren v TV filmu La Romana, Jessica pa se je uveljavila že s svojo prvo (verjetno tudi zadnjo) filmsko vlogo v Zemeckisovem filmu Chi ha incas-trato Roger Rabbit? Prva je sicer iz mesa in kosti, druga pa je nastala iz bujne domišljije spretnih risarjev. Kljub temu je med dvema le nekaj skupnega: združujejo ju tiste značilnosti, ki so pri ženski (predvsem pri tako imenovanih usodnih ženskah) v hipu opazne. Izredno vitek stas, obilno oprsje, dolge noge, za nameček še podobnost v pričeskah - obe pač radi osvajata za zaveso dolgih las - in naklonjenost do zelo visokih pet. Morda so bile prav te značilnosti odločilne pri izbiri Maurizia Nichettija. Omamna Francesca Dellera bo namreč za pičlih nekaj minut poosebljala (in to v pravem pomenu besede!) Jessico, zapeljivo in nekoliko skrivnostno ženo Rogerja Rabbita. To pa v krajšem reklamnem filmu, ki ga bo režiral Nichetti. Že se širijo govorice, da bo dvajsetletna femme fatale pri tem zaslužila približno milijardo lir, kar je Francesca odločno zanikala. Poudarila je tudi, da nima rada laži, češ da je po naravi zelo iskrena. Zanimivo je tudi njeno mnenje o važnosti fizične lepote. Dellerova namreč prepričljivo zatrjuje, da lepota sama še ni dovolj, če ženska ni tudi pametna. Lepota pa je lahko' učinkovit in srečen »pripomoček«... MRTVI — The Dead, ZDA in VB 1987. V petek, 24. marca, ob 22.20, na RTV-Lj 1. Dramatični Ulm. John Huston je za ekranizacijo Joycea izbral najdaljšo povest iz njegove znamenite zbirke Ljudje iz Dublina. Film je zasnoval zelo zgoščeno in pretanjeno. Vse se zgodi v enem samem, ponovoletnem večeru leta 1904. Starejši gospodični Kate in Julia Morkan povabita na tradicionalno večerjo vrsto uglednih dublinskih meščanov, med temi tudi nečaka Gabriela Conroya (Donal McCann) in njegovo ženo Gretto (Anjelica Huston). Povabljenci plešejo, kramljajo, obujajo spomine: pri tem jih Huston slika nedvomno učinkovito. Ob slovesu preplavi vse otožna pesem, nekakšen memento mori, ko pritiska na zavest vseh prisotnost smrti. Gabriel in žena Gretta se ob tem spustita v nemirno brskanje po preteklosti, kar nujno razkrije globoke in še nezaceljene rane. C N\ VIDEO NOTES Oddaja:„ .. .._....... Postaja:______________ Ura:___,______________ V_______________________J »Sanremo je prava norišnica. Sodelovati je bilo zelo zabavno, vendar po mojem mnenju ni pravi kraj, kjer bi si lahko ustvarili objektivno mnenje o italijanski glasbi.« Tako se je (po našem mnenju pravilno) izrazil eden najbolj angažiranih predstavnikov svetovnega rock prizorišča, Steve Van Zandt (na sliki), bolje poznan kot Little Števen. Zaslovel je kot kitarist v skupini E Street Band, ki spremlja Brucea Springsteena, vendar jo je zapustil že leta 1982. Little Števen je vedno menil, da mora rock povedati svoje o problemih sodobne družbe. Ob Stingovi pobudi za rešitev brazilskega pragozda je, denimo, poudaril, da je ekologija ena glavnih točk njegove zadnje velike plošče Revolution. Znani »gusarski« kitarist se je vedno v prvi vrsto boril tudi za človekove pravice. Leta 1985 je prav on uresničil projekt Sun City, prvo konkretno pobudo zahodnih glasbenikov v korist zatiranih v Južni Afriki. Odzvalo se je preko 50 svetovno znanih glasbenikov, podprle pa so jo OZN in pomembne osebnosti kot nadškof Desmond Tutu ter Coretta King. O VVinnie Mandeli, ki so jo obtožili uboja policijskega zaupnika, se je pred kratkim izrazil takole: »Ne verjamem ničemur, kar preberem o JAR v časopisih. Režim namreč cenzurira vse vesti, zato ne moremo vedeti, kaj je v obtožbah resničnega.« Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Simona Furlan Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Magajna, RTV, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.