NAROČNINA ZA JVGOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO* Dl N * 60/Z A* INOZEMSTVO 1EDODATI DOjTNlNO/OOLA$l*PO CENIKV/ POSAMEZNA Jtevilka po DIN I 50, POŠT. ČEK. KAt 13.188 VREDNltTVOlN-VPRAVA V* VČITEL15KI‘TISKARNI/ ROKOPISI SE*NE-VRA-CAJO/ANONIMNI DO-. ‘PlSl * $E • NE • PRIOBČV -A lElO/POjTNlNAPLA-^ XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. LETO V. LJUBLJANA, 5. FEBRUARJA 1927. STEV. 6. Orjunaši! V spomin padlemu bratu Valentinu Žicu, oblastnemu čelniku Dalmatinskih Orjun, prirede razpuščeni Orjunaši in prijatelii v nedeljo, dne 18. februarja ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapelici v Vojvode Mišiča vojašnici SVEČAN PARASTOS katerega se udeležite vsi polnoštevilno! Obleka civilna z znakom. Pustna vlada. Pred leti je napisal poznani La-martine o evropski Turčiji poznano krilatico, da predstavlja po svoji upravi uma confederation d’ anar-chies. Na to krilatico se spominja ju-goslovenski nacionalist, ko motri smešno tragične prilike v domači hiši, katero bi skoraj rade volje zapustil in pljunil narodnim očetom v obraz ter pokazal vsem skupaj hrbet. Sicer se nekateri čutijo užaljenim zaradi tega ostrega stava jugoslo-venskih nacionalistov, toda kaj morejo ti zato, če so njihovi pogledi v življenja neveselih izkušnjah prekaljeni tako turobno mračni. Imamo zopet novo vlado, iz katere je po petih grenkih izkušnjah z Radičem gospod advokat radikalije Nikola Uzunovič izkrcal neuravnotežene mirotvorce in pridobil novih galeotov za napol porušeno galero, od katere zavisi danes usoda vsemogočne radikalije. Ko je sprejel v soboto zvečer mandat za sestavo svoje šeste vlade, se je sicer še govorilo, da jo bo poizkusil sestaviti z Demokratsko zajednico. Igra, ki jo je igral pri teh pogajanjih, je bila tako prozorna, da jo je moral razumeti i sicer ne malo dobroverni čika Mrav, ki se zato osebno ni hotel niti eksponirati. Tako je kombinacija D. Z. R. propadla že pri spočetju, kar more nacionaliste, ki jim je draga reputacija DZ, samo vzradostiti. Uzu-noviču so bile s tem razvezane roke napram drugemu ustavnemu faktorju, ki je v interesu zemlje želel, da stopi iz vrst D. Z. mož, ki bo kos popraviti v zunanjem ministrstvu vse one polomije, katere je zagrešil večni in najboljši jugoslovenski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. Na politični pozornici so se jeli listek. JOSIP JURAJ STROSMAYER — NAJVECl JUGOSLOVEN. 4. februara proslavit čemo diljem cele Jugoslavije godišnjicu rodenja največega dobročinitelja, prosvetite-lja i učitelja našega. Reč i delo, usta i srce, razum, volja i osečanje kod Njega se potpunoma skladaju. Ne-ustrašiv, odvažan i dosledan nije pri-gibao šije ni pred svojim poglavari-ma: rimskim papom i carem austrij-skim. Svetao kao sunce — On če nam uvek svetliti i grejati nas. Do-bar kao kruh — sama ljubav, a Poštenje bilo mu je zanat! Dela neka govore: Na koncilima u Rimu 1868. i 1870. braneči narodni jezik u crkvi bio je u opoziciji. Velikim, duboko-umnim i značajnim govorima prosla-vio je svoje ime i ime svoga naroda diljem celoga sveta. Učeni Španjolac Castelar najvao ga »prvim govornikom Europe«. — Katedrala v Dakovu gradena 16. godina s troskom od dva miliuna kruna, zbog svoje lepote na svetskom je glasu. — Za naš zavod sv. Jeronima u Rimu ima velikih zasluga. — U Zagrebu osnovao je Ju- prikazovati prvi obrisi nove kombinacije Uzunovič — dr. Korošec — dr. Nikič — V. Vukičevie, v kateri se je za kulisami žužnalo že sem od Pašičeve smrti. Radikalni klub je na videz nekoliko poprotestiral proti tej šibki kombinaciji in to tako zaradi naroda, kakor radi novih zaveznikov, ki bi se morda preveč uži-veli v uloge reševalcev nedvomno razpadajoče radikalne partije. Po par protestnih govorih pa ie enoduš-110 izrekel g. Uzunoviču cdobrenje za njegovo akcijo, zavedajoč se, da je nit s katero je vezal radikalno stranko na usodo države pokojni svetitelj — Pašič, že zelo pri kraju in da bodo poslej nastopili novi ljudje, od katerih more radikalija pričakovati vse drugo, kakor kaj dobrega. Najsi je tako najmočnejši kontra-hent a himine pristal na omenjeno kombinacijo, pa so nastale velike težkoče radi dr. Nikiča, ki je pravočasno opazil, da mu radikali z grdo intrigo pripravljajo debarhiranje z vlade že pred njegovim faktičnim vstopom v njo, Položaj je bil rešen s pristankom Nemcev, ki so sklenili za ceno bogatih protikoncesij podpreti v parlamentu najslabšo vlado v sicer na slabih vladah bogati zgodovini Jugoslavije. Kakor se je drznil postaviti po robu radikalnim intrigam celo šibki dr. Nikič, tako pa je bogudopadljivi Jugoslovanski klub brez prigovorov vrgel svoj program in načela pod klop ter ga zatajil, kakor bi izdal brata, zoper očeta pričal ali mater zatajil, če bi bilo to v njegovem Interesu. To sramotno dejstvo je predobro občutil i sam g. dr. Korošec, ki osebno ni hotel pristati na repre-zentiranje najnovejšega slovenobor- skega na glavo postavljanja. In tako imamo danes v vladi zastopstvo slovenskega ljudstva, ki bo imelo prilike dokazati, koliko se v naši zemlji govori le v veter. Ako koga to veseli, potem to nas, ki navzlic tolikokrat nam po slovenoborcih očitanem »velikosrbskem jugoslovenstvu« nismo niti zrna sprejeli z radikalnih miz, dočim danes zobljejo ukročeni slovenski tigri naravnost z Uzunoviče-ve roke. Sedaj je red na zagovornikih slovenskega ljudstva, da pokažejo z dejanji kaj znajo in da pristopijo takoj k gospodarski sanaciji izmozgane in osiromašene Slovenije. Kako izvršiti to ozdravljenje, vedo po že zdavnaj objavljenem njihovem načrtu sami najbolje. Sredstev za izvajanje presije na gospoda Uzunoviča pa se jim tudi ne manjka, ko je notorično, da lahko vsak hip vržejo njegovo vlado. Žalibože kažejo znamenja na nebu, da bo romal za avtonomijo pod klop tudi gospodarski sanacijski načrt in da je bil vstop v vlado samo neizbežna potreba težko prizadete stranke in praznih strankarskih blagajen, da govorimo v žargonu »Slovenčevih« uvodnikov. Kot kritični opazovalci ne sodimo v naprej, ker bo pisal sodbo narod sam. Na nas je le, da pripravimo narod na ta dan, ko bo razgaljena sramota do dna in postavljeni na sramotni oder vsi, ki se niso pomišljali za sklede leče udinjati radikalom in podaljšati za nekaj časa najogabnejšo epoho življenja našega rodu. In tedaj bomo videli, da li so gospodje slovenoborci pri vstopanju v vlado upravičeno dejali: »Da bo vlada ostala na svojem mestu, naj se potem zgodi karkoli!« Diktatura in orožje nista za posvečene in Bogu dopadljive ljudi, nego za vse druge kakor tonzurirane glave! A. V. K nemoralni zvezi. Celje, 26. jan. 1927. V poslednji dobi vajeni vseh mogočih in nemogočih presenečenj, nas kompromis med klerikalci, radikali in Nemci ni prav nič razočaral. Ker se v volilni borbi nismo udejstvovali, nas to dejstvo samo na sebi ni tangiralo. Kupčija, ki je bila tu sklenjena, nas zanima samo v kolikor se tiče cene, za katero je bila sklenjena. SLS si je stavila nalogo iztrebiti z vsemi mogočimi sredstvi demokratsko stranko iz politične arene v mariborski oblasti. Ker je bila za to delo sama prešibka, si je poiskala vernih zaveznikov. Radikali, ki bi samostojno ne prišli do veljave, so z veseljem segli po proženi roki, ravno tako so se zavedali Nemci večje kupne cene v koaliciji, kot samostojna nastopajoča grupa. In tako so se znašli zvesti soborci za pravico slovenskega ljudstva v objemu kute, ki najbrže ni pričakovala tako hitrega odziva na svoje domorodno žvrgole-nje. Trenotno so bili ljudski gromovniki v zadregi, kako prezentirati svojemu vernemu ljudstvu to svoje novo ljubimkovanje. Toda, v času, ko se še vedno izganja hudič z žegnano vodo iz ljudi in živali, ta Korak ni posebno težak. Propagatorji majske deklaracije in oni, ki so jo neštetokrat opljuvali, so v bratski slogi navduševali ljudstvo za sveto vojsko proti brezvercem ter ga pošiljali na volišče, 'kjer je rimsko katoliški duhovnik z evangeljskim pastorjem in slovenski kmet skupno z nemškutar- goslavensku Akademiju i Galeriju slika. Galeriji je darovao 280 dragocenih slika od prvih evropskih umetnika. Za akademiju i galeriju darovao je 72.000 forinti. — Za Jugoslovensku akademiju znanosti i umetnosti darovao je 50.000 forinti, za Sveučilište 50.000 for., a prilogom od 20.000 for. udario je temelj medicinskom fakul-tetu u Zagrebu. — Podupirao je iz-dašno »Maticu Srpsku« i »Maticu Slovensku«. — Dopisivao je sa srp-1 k im. knezom Mihajlom i črnogorskim Nikolom I. — Počasni grada-nin mnogih slavonskih gradova, i Ljubljane!). — Bugari treba da budu njemu zahvalni, što je jedino njegovem pomoču izišla prva zbirka bu-garskih narodnih pjesama. — Izda-vao je svoj politički list za širenje slavenske uzajamnosti »Pozor«. — Politički je dosta delovao: bio je viri list sabora u Zagrebu uspostavlja-njem starih županija u Hrvatskoj postade veliki župan u Osijeku (1861.). —.Na carskoj f isednici u Beču 21. V!II. 1860 govorio je prbti germanizaciji na jugu države. Tom prilikom zauzeo se biskup za Slovence, te je toliko uspio, da se jeseni 1860. na gimnaziji u Celju prvi put uvodi slovenački jezik kao predmet Hrvatski sabor (10. VIII. 1861.) odreduje da se službeni jezik nazo-ve »jugoslavenskim«, a oba pismena (latinica i cirilica) postaju rav-nopravna. — Podupirao pisce i sve narodne radenike novcem i save-tom. — Otvorio je 70 osnovnih ško-la. — I td. i td. Da nam se otkrije blaga duša, široko i veliko jugoslavensko srce našega Štrosmajera, navest ču nekoliko citata iz »Štrosmajerove čitanke«. Biskup^ o našem narodu: Dosta je siromašnom .-našem puku nužda i nevolja. On se potuca često put od nemila do nedraga. Ne mari i ne haje se za njega čestoput do jedine zgode, kad valja od njega šilom Hi milom nešto oduzeti. Dobar nam je puk naš, bračo, i predobar, vrijedan i prevrijedan ljubavi i skrbi naše. Ja ga ljubim, bračo, i želim u toj ljubavi 1 svaki dan napredovati; ja volim više njegovu prostotu i ne-ugladenost, pod kojom se dobra i plemenita duša njegova očituje, nego ugladenost i umjetnost, pod kojom skimi Štajerci pobijal antikrista ter korporativno manifestiral večno vdanost edinozveličavni SLS. Naše verno ljudstvo je pogoltnilo že marsikatero grenko pilulo, ki so mu jo porinili blagoslovljeni prsti med zobe in tako tudi to pot ni izplunilo tja, kamor bi moralo, če bi se zavedalo svojega dostojanstva. , Ne čudimo se nezavednosti mase, ker poznamo način prosvitljevanja. Da so zmožni napraviti ta korak voditelji, je vzrok pač v dejstvu, da so za ceno nadoblasti zmožni prodati vsako narodno svetinjo. Pozornost pa nam je vzbudila taka odločitev »nemških nacionalcev«. Jasno je, da so se poslužili te prilike, da se zopet uveljavi nemška manjšina, da z gotovimi koncesijami pridpbi značaj avtohtone naselbine, kar bi jim pri bodočih operacijah sijajno služilo. Mi jim te taktične poteze ne štejemo v zlo in jo popolnoma razumemo. Tudi nad klerikalci se ne razburjamo, saj smo ostali mirni celo takrat, ko so citirali v opravičilo svojega postopanja članke »Orjune« o našem stališču v zunanji politiki napram Nemčiji in Nemcem. Zahtevamo pa, da z isto mirnostjo in razumevanjem motrijo prvi in drugi naše delo, ki bo za vsako ceno onemogočilo izvedbo koncesij, ki niso v skladu z našimi nacionalnimi zahtevami. Kakšne in kolike so te koncesije, vedo prizadeti prav dobro, Z njimi zajedno pa i Orjuna, ki je že parkrat morala prerevidirati umazane kupčije slovenskih partizanov s spodnještajerskimi slovenskimi odpadniki, katere je moči prištevati k velikemu nemškemu narodu z isto upravičenostjo, kakor iužnotirolske nemške fašistovske kmetske zvezar-je, katere je preklela enodušno vesoljna Germanija. R. P. Seljak in Orjuna. Stjepan Radič je vrgel med široke mase naroda novo parolo o vsenarodni seljaški stranki, ki je našla v globokih plasteh zelo jak odmev. Kot dober psiholog mas je spoznal, da je sedanji njegov nimbus obledel in da treba na mesto v ropotarnico zavrženih in začasno zatajenih parol najti nove, primerne sedanji dobi, ko se senči v milostni naklonjenosti najvišjih krogov. In teh eno je tudi ona o vsejugoslovenski narodni seljaški stranki od Vardara pa do Karavank, ki je sicer mnogi ne cenijo tako resno, kakor je z ozirom na vsebino njene zamisli potrebno. Orjuna je zrastla navzlic vsem prigovorom iz širokih plasti naroda, iz kojega neposredne srede so se doslej rekrutirali i njeni voditelji, ki so po veliki večini vsi kmetskega porekla. Kot taka pa ima dovolj velik upogled v delanje in nehanje naše vasi ter more presojati marsikateri njeni čin s čisto objektivnega stališča nepristranskega poučenega sodnika. Navzlic vsem obetom in načrtom je selo danes še vedno prepuščeno v veliki meri samemu sebi in zgolj vplivu duhovnih svetovalcev. Kmeta nihče ne ščiti. Vsakdo pa zahteva od njega vse! V vojski je kmet tisti, ki mora najgloblje zajeti v grenki kelih trpljenja. V miru je zopet on jedro osnov finančnega ministra razmišljajočega o pridobitvi fiskalnih virov. O vzgoji kmetskih slojev naroda se ne vodi resna skrb. Prometne naprave se grade predvsem s stališča interesov mest, ki poskrbe s svojimi bankami in poslovalnicami, da ni potreba kmetu skrbeti za to, kako bo vnovčil svoje pridelke. Včasih je bi! seljak dobavitelj volilnih glasov, danes pa je i vir profitov raznih bank in institucij, ki vedno bolj pauperizirajo našo provinco. Rodoljubi, ki imajo sicer polna usta govorjenja o ljubezni do naroda, niti zdaieka ne slutijo, kako ta narod v resnici misli razven par častnih izjem. Vojska ie vsekala globoke črte v mišljenje kmeta in vplivala toliko nanj, c!a je bil teren za prosvetno in napredno delo kar najbolj ugoden. Šušmarstvo in brez- se višeputa šegavost i zasjeda skriva. O ljubavi Srba i Hrvata ovako piše svojim svečenicima: Ljubimo iskreno braču s kojom živimo, ne samo s toga, što su s nama ledna krv i jedan narod i što nam ]e obojima ledna budučnost, nego ljubimo ih i zato, što je njihov crkveni obred lijep i veličanstven. — Ne slu-šajmo nikad one, kojl bi nas ma kak-vim načinom razdvajati htjeli, jer to su očevidno neprijatelji naši. — Bog vidi i zna, da istinu govorim, kad velim: da je naš narod, krstio se ovim ili onim imenom, ravnom lju-bavlju ljubim i da bi ga rad u ukup-nosti njegovo! žrtvom svoga života oslobodio od onih zala, kola ga tište. Sve što sam ja dosada učino, učinio sam za sav narod svoj, a ako mi Bog uzdade života i udobnosti, sve što ču još učiniti, učinit ču jednim ko i drugim. — Vrhu toga, da nam nikad s uma siči ne smije, da nam okolnosti, u kojima živimo, nalažu svetu dužmost, da jedinstvo 1 slogu u narodu našemu svakim mogučim načinom promičemo. — Jedinstvo, sloga i ljubav našega naroda bila ml le i jest mi 1 sada jedina i uajveča želja na ovome svijetu. Ja sam za to jedinstvo, za tu slogu i ljubav vazda mislio, vazda radio,, pa ma da su me mnogi radi toga krivo sudili i osudili. A za to jedinstvo naroda našega ja sam pripravan i život svoj žrtvovati. Svemu če se dati pomoči, ako dodemo do sloge i ljubavi, ako dodemo do jedlnstva. — Govoreči o jeziku Srba, Hrvata, Slovenaca i Bugara izrazava vruču želju, da se što pre dode do jednog jedinstvenog jezika — jugoslavenskog. »Zlo radi, tko krv od krvi dijeti, jedna smo brača, jedan jezik, jedna nam sreča, jedna budučnost.« O istočnom pitanju kaže naš Vladika da »u interesu civilizacije, krščanstva i slobode. orijentalno se pitanje može riješiti samo putem i posredstvom Što više ojačana, okri-jepljena i osviješčena Jugosloven-stva, tako da je okrijepljenje I osvi-ješčenje Jugcslavenstva s obzirom na orijentalno pitanje potreboča i interes upravo evropejski.« Tako veliki Štrosmajer, a njegovi potomci?! Stran 2. »O R J l) N A« Stev. 6. tilništvo onih, ki so bili pozvani, da temu narodu odpro napredne in jugoslovenske horizonte. >e pripisovati, da so kmetski sloji padli na stare položaje in se o krenili k onim, ki so jih pred par leti vodili v bratomorni boj in hujskali na vojno. Kdor je motril previvanje naših kmetskih mas za volitev v Konstitu-anto, pa jih primerja z današnjim stanjem, ta more soditi, kolik je greh slovenske napredne in jugosloven-ske inteligence, ki ni znala takrat podrediti osebnih interesov občena-rodni in napredni stvari Namesto, da bi stopila na čelo naroda in ga povedla v zaobljubljeni Kanaan, se je lotila sekvestrov, nacionaliziran ja, ustanavljanja bank In enodnevniških Industrij, pridobivanja Izvoznic, sedala na luksuzne položaje z bajnimi plačami in bleščečimi naslovi. Narod, ki je pričakoval spasa od te inteligence pa ie ostal brez živine, poljskega orodja, obleke in strehe ter pričel za drage denarje kupovati vse te predmete, za od ust si pritrgane težko prislužene dinarje. Pričel je razmišljati in se obotavljati, kar so spoznali oni, ki so mu bili preje desetletja voditelji in od katerih se je hotel ločiti. Jeli so se mu približevati in rnu slikati svoje predvojno gospodarsko delo, katero ni mogoče zanikati ter mu obljubljati, da bodo nadaljevali započeto delo do kraja, ko bo i Seljaka objelo zadovoljstvo. Narod je poslušal, razmišljal ter pri prihodnjih volitvah obrnil gnili inteligenci hrbet ter šel zopet za onimi, ki so polni jezuitskega duha spoznali, da je brez kmetskega oslona pri nas sleherni večji pokret iluzoren. Temu nesrečnemu razmerju med inteligenco in seljaškim narodom je potreba napraviti enkrat že konec. In baš Orjuna hoče kot prvoborlte-Ijica naprej, da stopi narodu Seljakov na čelu in da vzgoji ta narod tako, da si bo pričel pisati zgodovino sam brez frakov in talarjev, ki naj ostanejo v prostorih njim namenjenim. Janez Trpin. Redukcije pri TPD v Zagorju. Dne 15. januarja je Trboveljska preinogokopna družba po vseh rudnikih napravila prvo letošnjo redukcijo. Kakor vedno so tudi sedaj prišli na vrsto najbednejši. Reducirani so bilj večinoma oni, od katerih delata pri hiši dva in pa oni fantje-mladgniči, ki bodo v kratkem pozvani k vojaštvu. Znano je že, da pri vseh redukcijah, ki jih je izvedla družba dosedaj ni postopala prav nič socialno. In tako so bili tudi pri tej redukciji oškodovani v prvi vrsti le izmozgani stari družinski očetje-ru-darji. Kako dolgo so ti reveži gojili nado, da svojega otroka, ki ga drugače ne morejo preskrbeti 1— pošljejo v delo tja, kjer so sami žrtvovali mladost. To so danes že sami priletni možje, ki so kot starejše moči na sla-bejših mestih z navadno dnino. In ravno ti morajo že skoraj misliti na slovo od rudnika vsled starosti. Tudi sinovom samim se je zgodila velika socialna krivica. Rudarji so! Kdo je kriv, da njihovim staršem ni bilo mogoče izšolati deco za druge stanove? Živeti morajo. Za poklic so si izbrali rudniški. In ženske — dekleta so tudi reducirana. Preprjčani smo . vsi, da bi vsaka sama rada odšla po- čivat, ako bi je k temu ne gnala borba za kruh. Poglejmo dalje. Reducirani so oni mladeniči, ki gredo V vojsko. Zakaj se meče te ljudi na cesto baš sedaj, ko odhajajo žrtvovat leto iti pol za Kralja in Državo. Koliko je razburjenje med prizadetimi ve le oni, ki z njimi občuje. Saj je čisto mogoče, da bo do vpoklica preteklo še dokaj časa. Kdo jih bo živel do tedaj. Ko se bodo vrnili, pa še sigurno ne bodo dobili dela. Popolnoma prepričani smo, da bodo gospodje iz ravnateljstva opozarjali na težko gospodarsko krizo. Resnica je, da je težko najti izhoda — toda našel ga bi vsak prizadet, lstina je, da ni nihče rad brez zaslužka. Toda ob redukcijah bi bilo treba odpustiti one rudarje — ki prihajajo na delo le bolj v zimskem času in one. kateri lahko žive od drugih virov. Pri vseh rudnikih — zlasti onih manjših. je velika večina rudarje v-kme-tov, ki so se živeli dolgo dobo brez rudarstva. Odpustite te; delavstvo pa razporedite in prepričani smo, da ne bo treba zapuščati delo niti enemu rudarju, ki se živi samo od dela svojih rok. Tajniško poročilo Orjune Ljublj. oblasti. Odbor, ki ste ga izvolili I. decembra leta 1925 se je konstituiral sledeče: Predsednik inž. M. Kranjec; podpredsednik J. Cepuder; I. tajnik Drejče Verbič; II. tajnik Po-harc; blagajnik Kofol; odbornika Cvetko, Prosenc. Poseben značaj tega odbora je bila njegova popolna homogenost, ki je dosegla mere dotlej v oblastnih odborih nepoznano. Sleherni odbornik je delal, kolikor se je le dalo. Prihajanje na seje je bilo nadvse zadovoljivo in ni bilo potreba tekom poslovne dobe nikogar nadomestiti. Podpredsednik br. dr. Cepuder je pri tem opravljal i posle pravnega zastopnika, ki so mu prizadejali zlasti po Vidovdanskih dogodkih ne malo opravila. Edina hiba, ki jo je itn©1 odbo^ kot tak ie bila ta, da mu je primanjkovalo masnih govornikov, kar pa je z ozirom na položaj Orjune kot organizacije individualno ja- ko razvitih poedincev, bilo tudi lahko prenesti brez težjih posledic. Delo oblastnega odbora. Politično: V političnem delu je oblastni odbor i preteklo poslovno leto ohranil Orjuno na liniji od vseh spoštovane nadstrankarske organizacije, ki zbira svoje sile za vSe eventuelnosti v zemlji in za končni obračun z zunanjimi sovražniki in zatiralci našega naroda. To stališče suverene neodvisnosti je osobito podčrtal za poznane neprijetne afere med bratom predsednikom Direkto-rija dr. Ljubo Leontičem in predsednikom SDS Svetozarom Priblčevi-čem. Po vsem. kar je bilo v tistih dneh, ne mislimo še danes obnavljati spominov na to neprijetno zadevo. Pribijemo pa le eno, da smo tedai ohranili orjunaško disciplino inž odločnim nastopom razbili meglene iluzije nekaterih, ki so si hoteli s podlim in izdajalskim razbitjem pobor- nice Jugoslovenstva — Orjune pridobiti nekak Herostratski sloves med Jugosloveni. Saj so stale v tistih dneh slovenske organizacije kakor en mož za svojim vodstvom in mu izkazale popolno zaupanje, iz-vzemši Logatca, kjer so nekateri sicer dobri Orjunaši, popustili orjunaško delo zbog te zadeve. Orjuno je odpad teh posameznikov sicer zabolel. Posebnega udarca pa ji ni prizadejal, ker je končno i večina teh prvotno preenostransko orientiranih Orjunašev spoznalo, da je Orjuna organizacija Nacije ne pa kake stranke in da veže njene člane več kakor strankarska disciplina — to je kri padlih in ranjenih, ki nas je zvezala na smrt in na katero morajo misliti vselej oni, ki se jih pri nehvaležnem delu za Nacijo in državo polo-teva malodušje. V ocenjevanju notranje političnih razmer je ubiral oblastni odbor vedno linijo najodločnejše borbe proti vsem razno kombiniranim nesrečnim vladam famoznega sporazuma, ki so pritirale do danes zemljo tako daleč, da so v opasnosti vekovne in s tolikimi žrtvami priborjene narodne pridobitve. V borbi proti separatističnim akcijam vseh barv in ko-ruptnim elementom je storil toliko, kolikor sq mu dovoljevala sredstva in prilike v organizaciji. Kakor ni bila ta borba dovolj efikasna, tako pa je vendar močno zavrla razorno delovanje plemenskih ekskluzivistov. Gotovo pa je tudi še to, da se bodo po sedanjih že gnanih rezultatih prej ali slej pojavili še novi sedaj nepoznani zaplojeni v trdem in neizprosnem boju za zmago jugoslovenske ideologije. Med te bo treba v prvi vrsti prištevati neprestane napore, Orjune, da pritira malenkostne in osebne političarje v JDS in SDS, do spoznanja, da zavisi usoda zemlje samo od zopetne združitve obeh demokratskih frakcij v eno močno iu-gosiovensko fronto, ki bo edina zmožna rešiti državo pred zunanjo in notranjo politično katastrofo. V zunanji politiki pa je zavzemal oblastni odbor stališče neizprosnega sovraštva napram Italiji, ki ga je izvajal do poslednje konsekvence. Zavoljo njega si je nakopal smrtno sovraštvo Beograda in zunanjega ministrstva, ki nikakor ni moglo odpustiti Orjuni njenega neizprosnega stava napram Italijanom, ki se ne morejo plasirati v Sloveniji le zaradi Orjune, kot sami priznavajo. S tega stališča je tretiral i pisanje lista »Orjune« v vprašanju zbližanja z Nemci in pristal na tezo, da je potreba najti osnove za končni sporazum s severnim sosednim narodom proti Italiji, ki nas zajedno gnjavi in duši. V koliko je to gledišče oblastnega odbora pravilno, bo pokazala pač bližnja bodočnost. Poleg tega (političnega dela je izvršil oblastni odbor še razna druga dela z večjim in manjšim uspehom. Med znatnejše tovrstne akcije zamoremo prišteti borbo z vsemogočno T.. P. D., v kateri smo dosegli v posameznih revirjih lepe uspehe, dočim pa smo v 'trbovljah zbog neslgumega lokalnega vodstva slabše odrezali, kakor je bilo v našem interesu. Poleg te aktivne borbene akcije so okupirale mnogo časa priprave za odkritje plošče v Trbovljah. Omeniti moram i to, da je oblastni odbor zbral s pomočjo sivolasega soborca Kralja Osvobo- ITALIJA. Na valu nočne tišine, kad se duh tužnih pesnika u z nosi u višine, na zvezdi svetloj, samotnoj, čistoi ko majoine suze, božanski Dante me srete i na grudi me uze; »Sa zemlje da 1* mi dolaziš, o bližnji, neznani pesniče ljudskog života i muka, 0 dragi i blagi vesniče? ... Možda iz Fiorence? Iz moje Italije? Sta radi divni narod? Plete li cvetne vence za časne pobednike ili za tihe pesnike, 1 da 1’ ie pesma moja još slava Italije, po trgovima narod, ko nekad, fiita li je?« »Da, rekoh gorko, žive Rimljana časni potomci i njive borbe oru i brode po nevernom moru i traže antički mramor pobožno kroz svoju g oru, pevajuč prekrasne pesme u ljupkom toskanskom zboru Rimljana časni potomci, al’ tamo vladaju danas, ko u grob* nici ervi, radničke izdajice, drekavci, vero* lomci, što se junaštvom hvale i misle da su prvi, a robi j e slovensko pale i žedne njine krvi!... No, čuj, za morem tamo, gde raste jela i bor, hajduka plemenitih gde se podiže tajni dvor, u planinama varvarskim rasuče njinu krv da im orao divlji okuša nadutu strv. A ostane l’ ih, varvari do pakla če ih goniti, stenje sa brda roniti, topom za njima urlati, bombe po njima sejati, goniti, goniti, goniti... I pašče na bele Mletke čutljive ^ varvarske čete i pregaziče bistri Po, i raspučiče se starih slikara ikone svete kad u Rim ude setni varvarski rob i pred Gospodu stane neumitan ko grob, pa tvrdom, seljačkom rukom tresne o zlatni sto: »Latinske varalice, moja je njiva to Što je toliko tlačiste i pustošiste zlo!...« I zaridasmo oboje nad jadnom Italijom a u daljini, pod nama, zaurla božji grom- Božidar Kovačevič. ditelja, Aleksandra Tomana, primeren znesek za nagrobni spomenik liubmajerju, enemu slovenskih voditeljev bosanskih ustašev. Mnogd dela je povzročil i razpust Orjune, ki nas baš zavoljo temeljito izvršenih predpriprav ni našel nepripravljenih, tako da so morali oditi dolgih nosov oni, ki so mislili razpuščati Orjuno po vzorcu preganjanja komunistov in razbijanja hrvatskih mirotvorcev. Ker je oblastni odbor spoznal dobrine in koristi, ki jih nudijo »Streljačke družine«, se je lotil posredno i organiziranja istih ter dosegel prav lepe uspehe. Vzrok, da pa rezultat ni še zadovoljivejši, leži zopet predvsem na gotovih, nam vse preje, kakor naklonjenih krogih pri velikem županstvu v Ljubljani in težavah administrativno tehničnega značaja, s katerimi se mora boriti vrhovno vodstvo strelcev. Poleg tega tihega dela, ki zavzame sporedno z administrativno tehničnim poslovanjem največ časa, se je pečal oblastni odbor i z organizacijo Javnih nastopov. katerih letošnje leto ni bilo toliko, kakor ostala leta. To pa radi pripravljanja na Vidovdan, ko se je mislila oddolžiti Orjuna žrtvam v Trbovljah padlih junakov. Slavnost sama in odkritje spominske plošče na mestu junaške smrti padlih dru-gov, se je izvršila ob impozantni udeležbi Orjunašev in naroda nadvse krasno. Enako tudi slavnostno razvitje bojnega prapora Orjune Št-Peter-Vodmat, ki je zadivilo vso vzhodno Ljubljano in dokazalo, da Orjuna še živi. Po povorki po mestu je prišlo do poznanih nesrečnih dogodkov v Prešernovi ulici, kjer je rosila kri jugo-slovenskih nacionalistov rodno grudo v posmeh najzagrizenejših sovražnikov jugoslovenske države. Po teh dogodkih se je izvršil davni sen vseh sovražnikov Orjune. Sledil je 27. julija slovesen razpust Orjune po predsta vitel jih one oblasti. ki se imajo zahvaliti samo nam in naših padlih soborcev žrtvam, da še danes ne upravljajo kot bivši k. u. k. uradniki brez pravic in zgledov kake okupirane Srbije kot ničvredni zakotni pisarčki v kakšni najbolj zapuščeni makedonski palanki. Z aktom 0 razpustu smo bili postavljeni v vrste protidržavnih elementov in na tem položaju stojimo še danes, osmi mesec po razpustu. In kakor nas di-či Orjunaše pred vsemi lastnostmi ta, da sami priznavamo svoje pogreške, tako si moramo ravno v tem vprašanju potrkati na prsi in odkrito izjaviti, da smo od one ure, ko so zagrnile naše gore orjunaške prapore in ko smo z zlatom okovane značke obrnili proti srcu, mnogo premalo storiti za upostavitev naše razgnane Orjune. Zakaj, to pa je najlepše pojasnil br. veliki čelnik Marko. Dočim smo se med seboj klali in obkladali z najneumnejšimi očitki, pa so naši sovražniki smeje kovali verige okoli naših rok in se po na"stopu Orjune v Kranju, ki jih je silno preplašil, zopet toliko opomogli, da danes v zavetju avstrijskih žandarjev bljuje jo srd in bes nad Orjuno ter nekaznovano maltretirajo srednješolce, kateri so baš te dni izpostavljeni šikanam samo zato, ker so se otresli povojne psihoze in sklenili stopiti na pot, vredno žrtev predvojne revolucionarne nacionalne omladine. Razpust nas ni strl. niti razdvojil, kar kažejo i razvitja četniških praporov. Zarnore nas Pa duševno uspavati in ublažiti v nas oni silni složni borbeni duh, zavoljo^ česar smo postali močni in upoštevani. Ako pa bi imelo priti do tega, potem Je bolje da danes likvidiramo, nego Jutri, ker sedaj še hranimo neokrnjeno tradicije Orjune borbe in žrtev. Administracija. Kakor so rezultati dela oblastnega odbora z ozirom na vidne mani-festativne prejšnjih let mali. tako pa lahko opozarjam na podrobno delo pri 38 delujočih organizacijah, ki so priredile vsega skupaj čez 126 sestankov, katerih so se po veliki večini udeležili odborniki oblastnega odbora. Poleg tega sta se vršila dva javna shoda na deželi, na katerih je govoril brat Ivo Berščak, ki je vedno priskočil na pomoč čim smo ga prosili za sodelovanje. Oblastni odbor imel 28 sej izvršnega in 3 šir-jega upravnega odbora. Dopisov je bilo sprejelo tajništvo oblastnega odbora 1559 in odposlalo 1421 odgovorov, poleg tega je bilo ekspediranih še 17 okrožnic. Sodbo o tem delu si ustvarite sami! Bilo bi lahko boljše in uspešnejše, če bi bjlo našlo med sicer dobro-voljnim članstvom na še boljši odmev in pa na večji krog pomočnikov, katere mora danes orjunaški prganizator iskati z lučjo ob belem dnevu. Preganjanja Orjunašev. Da pa vse gorenje delo ni baš najbolje vplivalo na vladajočo separatistično gospodo ni še potreba pripominjati. Besni nad uspehi Orjune so njeni nasprotniki posegali po vseh sredstvih od najpodlejšega obrekovanja, gospodarskega bojkota do zapiranja. Kolik pa je bil ta bes, je najlepše razvidno iz naše statistike, ki govori, da znašajo vse zaporne kazni, ki so jih presedeli ali z globami odplačali Orjunaši £a orjunaške nastope preko 1000 dni. Spričo odločne reakcije Orjune na sleherni fizični napad in zbog krvavega trboveljskega eksempla je število tovrstnih napadov na Orjunaše močno padlo, tako, da moremo zaznamovati v tem pogledu samo 4 omembe vredne slučaje. Izmed teh je pripisovati spopadu z nahujskanimi samo 1, dočim so bili ostali bratje ranjeni od drugih krogov, kot br. Pavle Žigon, ki so mu 13. marca 1925 prestrelili italijanski financarji roko, katera se ttiii danes »uši. Za bolečine in neprecenljivo škodo seveda nf sprejel niti beliča odškodnine. O ši-kanah in onemogočanju gole eksistence Orjunašev zavoljo njihovega prepričanja niti ne govorim. O tem prežalostnem kapitlju ste sami iz svojih izkušenj dovelj poučeni. Naj-trpkejša poglavja o tej temi pa nam bi mogli povedati baš bratje rudarji — heloti vsegamogočne T. P. D., ki se je menda zaklela, da bo strla Orjuno in nacionaliste potem, ko so jo ti v svoji dobrovemosti in ljubezni do države spasili pred grozečo komunistično bestijo, ki je že minirala njene elektrarne in pošiljala peklenske stroje njenim raznim reprezentantom. V naše vrste pa je zelo neusmiljeno segala i koščena žena ter zahtevala dvoje naših najboljših, ki sta s hajduško smrtjo potrdila našo vero, da se i v tem narodu hlapcev in Alešev z Razora dani in da šele svetli dnevi pridejo. Njuna imena ne bom imenoval, saj' ju nosi sleherni pravi Orjunaš zapisana globoko v srcu-Poimenoma omenjam le ostale širšemu orjunaškemu krogu nepoznane brate, ki danes mirno snivajo v črni zemlji srečni, da jim ni potreba z grozo gledati strahote divjajoče danes po naši zemlji. In ti so: t Anton Komatar, t Fani Zorčeva. t Slokar Andrej, t šuperior Ambrož, t Mikolič Štefan, t Kristijan Robič, t France Poljšak, t France Kasjier. Večnaja jim pamjat in naj poči' vajo v miru! S tem zaključujem s spofl»*nom mrtvih oris dela živih! Dopisi. Zagorje ob Savi. »Rezultat voli* tev pri nas« je bilo naslov članka, katerega je priobčil kot dopis iz našega kraja »'Slovenec«. Gospodi ne gre v račune, da zmaguje v na* ših revirjih trezna misel. Hudo Vam je, glava Vas boli, ko sešte* vate glasove naše doline. 420 smo jih dobili! To Vas peče in žge m sedaj iščete krivcev. Ker niste mo* gli kandidatu očitati ničesar, ste se pa skopali nad nesrečno Orjuno. Kdo naj bo krivec Vašega nazado* vanja, če ne Orjuna? In ker je Or* juna kriva nazadovanja, 1e potreba izvleči iz groba zopet pokojnega Fakina in ga poslati . proti njej v boj. Vprašujete, kdo ]« krivec. Po* vejte ga, saj ste se v tistih nesreč* nih dneh dovolj interesirali **«■' ciatorje napada na Orjuno- ’ ki so z brezvestno hujskanj«> p o* slali v Trbovlje naše delavstvo. Ki je v duši dobro. Tisti so kri™ J£ tudi tisti so krivi, da služju, katerega/ sta baš slavljena . apostola stov. bogoslužja uvedla tn za katerega sta se celo življenje boe rila proti latinskim in nemškim škofom. To slovansko bogoslužje bi bil največji korak do onega zdru* ženja in ostale zapreke bi se z lah* koto premagale. Ali morda peče gospode v talarjih, ker mi, ki se borimo proti Latincerr^ opiramo svoje zahteve na sv. brata, med tem ko se oni temu na vse kriplje upi* rajo? Ali je morda to vzrok njiho* vemu molku? Gospodje naj se za* vedajo, da dokler bodo delali tako, ne bo še tako naglo prišlo do one* ga združenja, ki ga tudi mi težko pričakujemo. Strokovnjaki zapuščalo državne službe; Izvedeli smo, da je pred kratkim dal ostavko na državno službo g. inž. L. Bil je zaposlen v državni železniški delavnici v Mariboru v začetku svojega delovanja. Dobil le trikrat bolje plačano službo v privatnem podjetju. Obžalujemo močno, da se ljudje, ki so se že kot dijaki in visokošolci udejstvovali kot narodni borci, odstranjujejo iz najbolj ogroženih državnih obratov. Merodajni faktorji pri železnici bodo pač morali poskrbeti za pota in sredstva, s katerimi se bo dalo vzdržati upeljaiie strokovnjake v državnih obratih. S tem bi ?e sča-som popolnoma odpravilo nepotrebno in drago popravljanje voznih sredstev v privatnih tvoraicah. 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Neimenovani 3000 Din. Neimenovani 20.000 Din. Neimenovani 1000 Din. Paternoster Milan, rač. direktor del. min. fin. 1000 Din. Neimenovana 1000 Din. šturm Joško, trgovec 500 Din. Neimenovani 2000 Din. Neimenovani 1000 Din. Neimenovani 10.000 Din. Neimenovani 2000 Din. Neimenovani 3000 Din. Belar Iva, poštna činov-nica 10.000 Din. Puc Rudolf, sreski tajnik v pok. 3000 Din. Neimenovani 5000 Din. Neimenovani 3000 Din. Neimenovani 10.000 Din. Neimenovani 3000 Din. Sešek Ivan, magi-stratni ravnatelj v pok. 1000 Din. Jamnik Valentin 1000 Din. Neimenovani 1000 Din. Neimenovani 10.000 Din. Mestna hranilnica ljubljanska 2,000.0000 Din. Neimenovani 10.000 Din. Neumestna kulantnbst. Dne 20. januarja t. 1. se je vršila pri okrajnem sodišču v Ljubljani razprava o tožbi, ki jo je vložil radi plačila svojega honorarja tukajšnji zobotehnik Peters. Vsled njegove izjave, da ne obvlada slovenščine, je tekel zagovor med njim in gospodom sodnikom v nemščini. To ni pravilno, kajti po predpisih bi se moral sodnik poslužiti tolmača. Z ozirom na preobloženost naših sodišč pa seveda razpravljanje potom tolmača ni priporočljivo v slučajih, ko ima sodišče opravka s tujerodnimi strankami oziroma pričami, ki brez lastne krivde ne obvladajo državnega jezika. Zobotehnik P. pa je v Ljubljani že več kot 20 let in bi moral obvladati slovenščino, če bi se zanjo sploh zanimal. Očividno ne čuti potrebe po slovenščini in mu tudi doba po prevratu 5te potrebe ni predočila. Če bi v tokih slučajih naša oblastva. zlasti *pp* šča, postopala brezobzirno v zmiplu obstoječih predpisov, bi gotovo ‘ne izostal uspeh. Tako pa čutijo tujci, ki žive med nami že dolga leta in; j ih s svojim denarjem vzdržujemo, potuho, ki vpliva demoralizujoče. Uredništvu »Orjune« Ljubljana, Učiteljska tiskarna. Pozivom na čl. 26 in 27 zakona o tisku se naprošate, da priobčite v prvi ali drugi številki Vašega lista z ozirom na notico »Nerazumljiva odredba«, objavljena na strani 4. v drugem ali tretjem stolpcu lista »Orjuna« št. 4. z dne 22. januarja 1$>27, sledeči popravek: »Ni res, da bi bil v zadnjem času premeščen iz območja ljubljanske direkcije drž. železnic kak inženir} še manj kak nacionalno zaveden inženir iz političnih motivov, pač pa je res, je bil edini inženir, ki je premeščen iz obriiočja; tukajšnje železniške direkcije, premeščen na lastilo prošnjo. Načelnik administratlvno-pravnega odelenja: ■ ___• i KARO-Čevlji priznano najboljšiI MARIBOR, Koroška cesta 19. Stroji za šplčenje svinčnikov. THE REX C0., Ljubljana, 40 cm preozek most so zgradili na prekmurski progi, tako da motijo voziti vlaki mnogo počasneje, kakor bi sicer. Most je bit naročen v Nemčiji na račun reparacij. PESNIK MU JE DAL LEPO IME, KEMIK PA IDEALNO SESTAVO! le najmodernejše urejen* ler izvršuje vsa tlskarnišba dela od najprlpro-»tejšega do najmodernejtega. - Tislca šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiska. — Brošure v malita in tndi najve£jih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste. | PRALNICA IN LIKALNICA * HAMANN * ljubljana * MESTNI TRG 8 *