Št. 24 (1922) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 12. junija 1986 Cena: 100 din 13. februarja 1975 je bil lisf odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI m a YU ISSN 0416-2242 VZORNA USTANOVA — Ravnatelj kostanjeviške OŠ Jožeta Gorjupa Matjaž Zajelšnik (na desni!) prejema iz rok predsednika SO Krško Zorana Šolna Veliki znak občine Krško za svojo vzorno ustanovo. Kolektiv šole je bil pobudnik številnih akcij, ki jim lahko upravičeno pripišemo vidno mesto v okviru slovenskega in jugoslovanskega šolstva. (Foto: P. Perc) Krško je po razvitosti v vrhu občin Veliki dosežki zadnjih let — Občinska priznanja KRŠKO — 7. junij — ,Dan izgnancev je hkrati tudi praznik občine Krško, sai so se prav tega dne leta 1945 pričeli vračati na svoje, zvečine opustošene in izropane domove, prvi izgnanci. Samo do februarja 1942 je okupator z območja današnje krške občine izgnal okoli 10.300 prebivalcev. Na petkovi slovesnosti v mali dvorani DKD Edvarda Kardelja je predsednik občinske skupščine Krško Zoran Šoln orisal tudi dosežke občine v zadnjih letih, ki se he uvršča pod sam vrh republiške lestvice razvitosti. Krčanom je uspelo v zadnjih letih doseči sorazmerno visoko stopnjo družbenega standarda in socialno varnost ljudi. Na slovesnosti, ki seje je udeležila tudi podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovršnik, so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili letošnja občinska priznanja, zapel pa je Leskovški oktet. Veliki znak občine so dobili Roman Sotler s Senovega, Zdravko Petan iz Krškega in OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice; znak občine Krško so prejeli TCP-tozd Proizvodnja papirja, Meta Habicht, Zdenko Picelj in Herman Pregl; priznanje občine pa so dobili Lojze Babič, Martin Boltez, Jože Kuhar, Aleksander Šoba in Milka Zorko. V posebnem kulturnem sporedu v veliki dvorani DKD Edvarda Kardelja, pred žal maloštevilnimi poslušalci, so nastopili moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica, mešani pevski zbor »Viktor Parma« in pihalni orkester »Djuro Salaj« Krško. P. P. SEDMO SREČANJE PENOLOGOV NOVO MESTO — V Novem 'mestu je bilo od 30. maja do 1. junija sedmo srečanje slovenskih penolo-ških delavcev. Tudi to srečanje je omogočilo izmenjavo izkušenj, spoznanj in dogovore za uresničevanje skupnih interesov pri enotnejšem obravnavanju priprtih in obsojenih. Pri tem težkem delu potrebujejo tudi sprostitev in rekreacijo in za to so na srečanju poskrbeli z medsebojnimi športnimi srečanji. Obisk s Kosova Novomeški delež v 16. srečanju ZRVSJ NOVO MESTO — Novomeška občina bo v okviru 16. srečanja rezervnih vojnih starešin Jugoslavije imela v gosteh delegacijo iz SAP Kosovo, ki bo obiskala našo občino v dneh od 2. do 4. julija. Odbor za pripravo in organizacijo tega dela srečanja — vodi ga Franc Platan — je že imel prvo sejo, na kateri so pripravili program in razpored, po katerem bo srečanje potekalo. Goste bodo pričakali na Otočcu, po uradnem sprejemu pa jih bodo namestili v Domu Majde Šilc. Zvečer istega dne si bodo ogledali tovarno zdravil Krka in ostali na tovariškem srečanju. Naslednji dan si bodo gostje ogledali Novo mesto in njegove kulturnozgodovinske znamenitosti, nakar bodo obiskali še Metliko in Bazo 20 v Kočevskem Rogu. Novoles, Iskra in Pionir bodo za ta dan pripravili večerjo in tovariško srečanje. Zadnji dan bivanja pri nas bo dopoldan uradna poslovitev, nato pa se bodo gostje odpeljali po dolini Krke do Žužemberka, kjer si bodo ogledali spomenik na Cvi-blju, in nadaljevali pot do Kranja, kjer bo osrednja proslava za dan borca. Prva izmena že vihti krampe Slovesen pričetek ZMDA Suha krajina 86 — Na deloviščih je 220 brigadirjev ŽUŽEMBERK — S slovesnostjo v brigadirskem naselju seje v nedeljo uradno že dvanajstič zapored pričela ZMDA Suha krajina 86. Na športnem igrišču seje postrojilo 220 brigadirjev 1. izmene, zbranih v petih brigadah, ki so prišle iz Pirana, Valjeva, Mrkonjič Grada, Bitole in Prizrena, pridružila pa se jim je tudi stalna brigada »Matija Gubec«, VP 1394 iz Novega mesta. novemu komandantu deržniku. Janezu So-J. P. Brigadirje in goste iz vseh štirih občin, kjer so delovišča, je najprej v imenu krajevne skupnosti Žužemberk pozdravil predsednik Janko Skobe, zatem pa je spregovoril slavnostni govornik, predsednik novomeškega izvršnega sveta Ivo Longar. Uvodoma je omenil, kaj vse je 7000 brigadirjev v 11 letih prispevalo za razvoj tega nerazvitega območja. Brigadirji iz vse domovine so v teh letih-položili prek 113 km vodovoda, napeljali skoraj 5 km elektroenergetskega omrežja, modernizirali 62 km cest in za kmetijsko pridelavo usposobili 747 ha zemljišč. Ob tem pa ne gre zanemariti uspehov specializiranih brigad Rdečega križa. »Morda so pomembnejša od ekonomskega rezultata in uspeha akcije, prijateljstva med brigadirji in krajani in vrline, kot so bratstvo in enotnost kolektivni duh, vse tisto, kar utrjuje, krepi in združuje narode in narodnosti Jugo- slavije. Ne nazadnje je tem smotrom prirejen tudi bogat program interesnih dejavnosti, ki prav tako prispevajo k oblikovanju celotne osebnosti mladega človeka-brigadirja,« je poudaril govornik- Po priložnostnem programu, ki so ga pripravili mladinci iz Kočevja in brigadirji, je akcijo odprla podpredsednica RK ZSMS Dušanka Weiss in izročila prapor akcije POMURCI MED BREŽIČANI BREŽICE — Okoli 1000 Po-murcev je v soboto, 7. junija, uživalo gostoljubje brežiških delovnih kolektivov in zaključilo svoj obisk v Termah na Čatežu, kjer so zbrani še skupaj pokramljali z gostitelji in med seboj. To je bilo doslej 11. potovanje Pomurcev po Sloveniji,, kakršno za svoje bralce in poslušalce radia Murska Sobota prireja vsako leto pomurski Vestnik. Solidarnost se začne doma V Brežicah zasedal republiški koordinacijski odbor za razvijanje socialistične solidarnosti___ BREŽICE — Ponedeljkova seja koordinacijskega odbora za razvijanje socialistične solidarnosti pri republiški konferenci SZDL je bila namenjena problematiki zavarovanja kmetijske proizvodnje. To zavarovanje je v Sloveniji najboj razširjeno, a še vedno ne dovolj. Vinogradi, njive in sadovnjaki so tovarne na prostem. Letina je JUGOSLOVANSKI PIONIRJI V TREBČAH TREBČE — Tukaj so se 7. junija zbrali pionirji iz vse Jugoslavije in na zboru predali kurirčkovo pošto borcem Bračičeve brigade. S to prireditvijo so počastili 15-letnico naše neuvrščenosti, mednarodno leto miru in spomin na predsednika Tita. Slavnostni govornik je bil Andrej Marinc, član predsedstva SRS. Dejal je, da se moramo skupaj z drugimi državami še naprej boriti za mir, neodvisnost, enakopravnost in za zdrave, humanejše razmere na svetu ter za več svobode in demokracije v domovini. SUHA KRAJINA DO LETA 2000 NOVO MESTO — Izvršni sveti občin Grosuplje, Kočevje, Trebnje in Novo mesto se tedni odločajo za sofinanciranje razvojne naloge »Program razvoja Suhe krajine do leta 2000«, ki jo bo izvedel Zavod za družbeno planiranje v Novem mestu. ” V SUHI KRAJINI ŽE DVANAJSTIČ — Od ponedeljka so brigadirji 1. izmene že na deloviščih v občinah Trebnje, Grosuplje, Kočevje in Novo mesto. Letos se je za ZMDA Suha krajina 86 v treh izmenah odločilo 650 brigadirjev, ki bodo do 29. avgusta, ko bo akcija zaključena, obnovili 12.500 m vodovoda, 18.600 m cest, mdioliraii 925 ha kmetijskih površin in vgradili 17.000 m telefonskega kabla. Vrednost letošnjega brigadirskega dela je ocenjena na 81 milijonov dinarjev. (Foto: J. Pavlin) Zdravniška »delovna akcija« Delovni obisk otorinolaringologov iz lj'ubljanske klinike v Metliki — Pregledali so okoli 160 pacientov — Vsestransko koristen obisk ____________ METLIKA — Zadnjo soboto je bila na delovnem obisku v Metliki skoraj celotna ekipa ljubljanske otorinolaringološke klinike s predstojnikom prof. dr. Vinkom Kambičem na čelu. 14 zdravnikov za bolezni ušes, nosu in grla, tri medicinske sestre, avdiometristka in klinična psihologinja so v zdravstvenem domu pregledali okoli 160 pacientov. »Lani je bil v Metliki intersekcijski sestanek slovenskih in hrvaških otorinolaringologov, ki so ga domačini zelo lepo pripravili in nas nadvsp gostoljubno sprejeli. Da bi se jim nekako oddolžili, smo se odločili za tak delov-ni obisk. To je prava delovna akcija, saj smo v Metliko prišli na prosto soboto in vsi naši zdravniki so z Veseljem pristali na to,« je povedal prof. Kambič, metliški rojak, ki je že 20 let predstojnik ljubljanske klinike za otorinolaringologijo in cervikofa-cialno kirurgijo, ki deluje v okviru ljubljanskega Kliničnega centra. Kot rečeno, so specialisti pregledali okoli 160 ljudi, od dojenčkov do starih ljudi- »Precej pacientov poznamo že Že mislimo Kakšne bi bite lahko posledice morebitne jedrske nesreče v Krškem?Posledice »človeškega dejavnika«, terorističnega napada, potresa.? Nuklearka je postavljena na kraju, ki »omogoča« povzročitev kar največje katastrofe: ob Savi, nad največjim jugoslovanskim industrijskim mestom Zagrebom, ob reki, ki teče skozi po! države in njeno žitnico. Zdi se. da se je po Černobilu način razmišljanja mnogih ljudi spremenil. Mnogi zdaj dvomijo o tem, o čemer so bili še včeraj prepričani; in mnogi so zdaj prepričani o tem, o čemeč so še včeraj dvomili (glej prispevek dr. Andreja Kirna v Prilogi). Ponekod pa ostaja vse po starem. Tako v Jugoslaviji, ki bo, kot vse kaže. kljub vsemu gradila nove nuklearke. Kljub temu da jih ne bi smeli graditi, jih bo »samo zato, ker mora nekdo pač dobiti provizijo,« kot se je javno izrazi! najstarejši jugoslovanski jedrski strokovnjak, akademik proj. Pavle Savič. In nuklearke naj bi Jugoslavija gradila ne glede nato, kaj misli javnost, ki jo bo, kot se je glasilo nedavno sporočilo s seje predsedstva CK ZKJ. treba le »seznaniti« — ne pa vprašati... Pravkar minuli svetovni dan varstva okolja zato ni ponudil priložnosti za kakšne nove upe. VITKO KOGOJ PREGLED — Specialisti iz ljubljanske klinike so v Metliki pregledali okoli 160 pacientov. od prej. Za vse smo napisali izvide, nekatere pa napotili na nadaljnje zdravljenje v ljubljansko kliniko. Iz epidemiloške študije o razširjenosti raka v Sloveniji se žal vidi, daje rak grla in žrela v Beli krajini nad slovenskim povprečjem,« pravi prof. Kambič, ki je pred kratkim napisal knjižico Tudi brez grla je vredno živeti. »Tak delovni obisk je koristen iz več plati: dodobra smo pregledali bolnike v metliški občini, poleg tega naši specialisti tako najbolj nazorno spoznajo, s kakšnimi težavami se srečujejo zdravniki splošne prakse v zdravstvenih domovih. Škoda, da so taki obiski preveč pored-ki, potrebni pa bi bili tudi iz ostalih vej medicine. Vsekakor taki obiski dobro vplivajo tudi na paciente.« Pri pregledu v metliškem zdravstvenem domu so zdravniki odkrili precej vnetij ušes, grla in žrela, okvar sluha, - pa tudi nekaj novotvorb, tako benignih kot malignih, in nekaj teh pacientov bo moralo na operacijo. »Pri boleznih, ki jih mi zdravimo, ni (Nadaljevanje na 2. strani) LOVSKI JUBILEJ MIRNA — Lovska družina Mirna je minulo soboto praznovala 40-letnico. V okviru praznovanja so pripravili meddruštveno'lovsko strelsko tekmovanje, razstavo lovskih trofej in kulturni program. Na proslavi, ki je bila pri lovski koči v Zapužah, je govoril tudi Marko Bulc, eden izmed ustanovnih članov lovske družine, in obudil spomine na pretekla leta, ko se je tudi sam kalil kot lovec in postal predsednik svetovne zveze lovcev„ jugoslovanske zveze, na mirenski prireditvi pa je sodeloval kot član predsedstva slovenske lovske zveze. Ob jubileju so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: Marko Bulc, Jože Brate, Anton Janežič, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Franc Leskovec, Sandi Leskovec, Sono Mole, Anton Ostanek. Jože Smolič in Dušan Zakrajšek. Danes in jutri bodo v popoldanskem času še posamezne nevihte, ob koncu tedna pa se bo vreme ustalilo. vedno rizična, zato SZDL Spodbuja zasebnike in družbene organizacije po zavarovanju večjih površin. Škode v kmetijstvu to zavarovanje ne pokriva. V Sloveniji so lani združili za pomoč prizadetim območjem nekaj nad 1,1 milijarde dinarjev. V posavskih občinah, kjer so imeli zadnja leta veliko nesreč, niso čakali križem rok na republiško pomoč, ampak so najprej sami solidarnostno zbirali denar. Po toči v brežiški občini 1982 so zbrali 7 milijonov dinarjev, po neurju s točo v Sevnici 1983 3 milijone dinarjev in po toči v sevniški občini 1984 2,2 milijona. Prizadetim so pomagali z olajšavami. Za republiško solidarnost so Posavci menili, da prepočasi doteka in dajo požira inflacija. Člani komisije so si po seji ogledali obnovljeni sadovnjak v Arnovem selu, kooperantski vinograd v Pišecah, družbeni vinograd na Bizeljskem in sanacijo plazu v Orešju. J. T. BERITE DANES! na 2. strani: • Gradbinci nad vodo s težavo na 3. strani: • Za nove belokranjske trte na 4. strani: • Spet kratek stik pri obveščanju na 9. strani: • Nedotaknjenega gozda ni več na 12. strani: • Uredništvo teh v gos- na 17. strani: • Ženska razvoja je gonilo na 18. strani: • Ubila moža, da reši otroka na 24. strani • Ob Lahinji krajinski park Prva izmena tudi v sevni-___________ški občini____________ ŠENTVID PRI PLANINI — Sekretar republiške konference ZSMS Tone Anderlič je v nedeljo tu odprl letošnjo zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko 86. Mladi iz raznih krajev Jugoslavije so se v tem naselju zbrali še trinajstič. Tone Anderlič je poudaril pomen mladinskega prostovoljnega dela in zavrnil pomisleke proti takšnim akcijam. Predsednik presedstva sku- ŽIVO V ŠENTVIDU — Odmaknjeni Šentvid bo spet živahnejši za utrip mladih iz raznih koncev Jugoslavije. Kot se za tako priložnost spodobi, so dvignili zastavo. (Foto: A. Železnik) pščine te akcije Mirko Čandra iz Laškega je v imenu svoje, šentjurske in sevniške občine dejal, kako mladinskim delovnim brigadam tod še ne bo zmanjkalo dela. Letos bodo mladi delali predvsem pri napeljavi vodovodov in elektrike. Ni skrival, da so" pri ureditvi naselja še vedno težave pri sanaciji stare šole, kjer so brigade nastanjene. V prvi izmeni so brigadirji kranjske Save, združeni z vrstniki sorodnih gumarskih tovarn iz vse Jugoslavije. Tu so mladi iz Labina, poimenovani po znani Labinski republiki, brigada Djordja, Matiča — Kekerana z Visokega in Mladi gt -marac iz Kruševca. ^ £ Dušan Šinigoj v Novolesu in iskri TENEL Enodnevni obisk predsednika slovenskega izvršnega sveta v novome-ški občini_______________________ STRAŽA, NOVO MESTO — V spremstvu sodelavcev in Rudija Šepi-ča, sekretarja za finance, seje 10. junija Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega izvršnega sveta, dodobra seznanil z izrednimi težavami lesnega kombinata Novoles, ki je v šestih mesecih iz enega najuspešnejših kolektivov postal nerentabilen. Izguba se veča z dneva v dan, nastaja pa izključno zaradi nemogočih pogojev pri izvozu, h kateremu je pretežno usmerjena vsa proizvodnja. Po dopoldanskem obisku in ogledu Novolesa v Straži so se gostje pomudili še na krajšem obisku v Iskri Tenel na Cikavi, kjer pa so se lahko pohvalili s spodbudnejšimi rezultati. Obisk v novomeški občini je bil zaključen v poznih popoldanskih urah, vendar za zaprtimi vrati. Razpravljali so o IMV. Širše poročilo prihodnjič. R B. SODOBNEJŠA TEHNIKA — Na Lisci je bilo te dni dobro obiskant strokovno srečanje dolenjskih geodetov. Sodelavci geodetske uprave pr novomeški občinski skupščini so na vrhu gore praktično pokazali delo z no vimi švicarskimi teodoliti. Spričo številnih novih nalog se tudi pri nasstro ka posodablja. Podobne naprave pričakujejo v kratkem še v geodetski upra vi v Sevnici. (Foto: A. Železnik) Prof. dr. Vinko Kambič: »Za preprečevanje raka v grlu in žrelu lahko veliko naredimo z zdravim načinom življenja, predvsem opuščanjem kajenja in pitja žganih pijač. V začetni obliki je rak v grlu skoraj povsem ozdravljiv.« Zdravniška... (Nadaljevanje s 1. strani) življenjskega obdobja, ko bi jih bilo več ali manj. Je pa pri zdravljenju zlasti bolezni ušes operativnega zdravljenja zadnje čase manj. kar pripisujemo zgodnji spoznavi bolezni, seveda pa so tudi antibiotiki naredili svoje. Rakastih obolenj je sicer več pri starejših ljudeh, se pa. žal. tudi tu starostna meja močno znižuje, število bolnikov pa narašča, in to rak v grlu. še bolj pa v žrelu. To pripisujemo onesnaženju okolja, kajenju in uživanju predvsem žganih pijač, najhujša pa je kombinacija pitja žganih pijač in kajenja. Izredno pomembno za zdravljenje je zgodnje odkrivanje raka.,saj je rak v grlu \ začetni obliki ozdravljiv kar v 95 — 97 odstotkih. Zato mora biti vsak človek zelo pozoren, če se pojavi hripavost ali neprijeten občutek v grlu in žrelu, mora takoj k zdravniku. Veliko pa se da za zdravje narediti z zdravim načinom življenja in opuščanjem slabih razvad, kot so kajenje in pitje alkohola,« priporoča prof. Kambič. In kaj pravijo o sobotnem delovnem obisku v Metliki nekateri zdravniki? Dr. Miha Žargi: »Z delom in razmerami v zdravstvenem domu v Metliki sem zelo zadovoljen. Mislim, da smo veliko naredili in precej bolnikom je bilo prihranjeno veliko poti. Žal si take obiske lahko bolj poredko privoščimo. Seveda gre v metliškem primeru za izbrane bolnike," Dr. Avgust Župevc: »Prijetno sem bil presenečen že, ko smo zjutraj prišli v Metliko: v zdravstvenem domu je bilo vse pripravljeno, sprejeli so nas zelo gostoljubno in takoj smo lahko začeli z delom. Preseneča me tudi, da je prišlo toliko pacientov, ki so zelo potrpežljivi. Ker so take oblike sodelovanja med klinikami in zdravstvenimi domovi preveč poredke, bi bilo prav, da bi bili delovni obiski ekip specialistov v zdravstvenih domovih pogostejši. Tudi izmenjava mnenj in izkušenj je pri delu boljša kot na raznih simpozijih in kongresih.« Dr. Zora Radšel: »V naši ambulanti nismo ugotovili hude patologije, je pa nekaj bolnikov, ki so potrebni nadaljnjih specialističnih pregledov, v glavnem taki, ki so bili že zdravljeni, pa niso upoštevali navodil strokovnjakov in se niso zdravili. Pri kadilcih smo odkrili nekaj hudih vnetij grla. Imeli smo tudi več delavcev Beti, za katere naj bi bil to nekakšen sistematski pregled. V glavnem so zdravi, bili pa bi za take delavce obdobni pregledi potrebni in koristni. Zdravstveni dom je name naredil zelo lep vtis, prostori so lepi, čisti, osebje odlično, delo je potekalo nemoteno in mirno; personal je res ljubezniv, pacienti pa potrpežljivi, mili in prijazni ljudje. Naša klinika je prav po zaslugi prof. Kambiča zelo odprta in dobro zaznavamo probleme na periferiji.« Da so ljubljanski zdravniki iz Bele krajine odšli še z lepšimi vtisi in spomini, so po končanem delu poskrbeli še prijazni gostitelji v Novi gori pri Drašičih, v Slamni vasi in Čurilih. A. BARTELJ Gradbeniki s težavo nad vodo Posvet o težavah in perspektivah dolenjskega gradbeništva — V Pionirju se zanašajo nase pri iskanju izhodov iz zagat — Škoda zaradi deviznega zakona NOVO MESTO — Dolenjsko gradbeništvo, predvsem največja tovrstna delovna organizacija GIP Pionir, zaenkrat razmeroma uspešno posluje, čeprav se srečuje z vse večjimi problemi. Da ni v hujših težavah, se ima zahvaliti le sebi in pravočasnemu spoznanju, daje treba iskati izhode iz zagat predvsem v kolektivu. To je ena od ugotovitev s posveta o gradbeništvu, ki ga je v prostorih Pionirja pretekli petek sklical občinski sindikalni svet, udeležili pa so se ga dokaj številno predstavniki gradbenih organizacij, občin, republiškega sveta ZS, komiteja za industrijo in gradbeništvo ter drugih. Naša anketa Da bi se v rezmerah velikega zmanjšanja , vseh naložb obdržali nad vodo, so v Pionirju že naredili celo vrsto potez. Prizadevajo si izboljšati organizacijo in pripravo dela. posodabljajo proizvodnjo, uvajajo nove izdelke, preusmerjajo nekatere obrate, posebno pozornost bodo morali po- 50 let stavk Dan gradbincev — Plaketa in priznanje tudi GIP Pionirju —500 gradbincev je tekmovalo NOVO MESTO — Tradicionalno praznovanje gradbincev Slovenije, ki so ga letos združili tudi s "praznovanjem 50-letnice stavk slovenskih gradbenih delavcev, je bilo letos v Novem mestu in ga je vzorno pripravilo domače Industrijsko gradbeno podjetje Pionir. V petek zvečer so na slovesni akademiji v novomeškem Domu JLA nastopili pevci GIP Pionir, pihalni orkester, učenci glasbene šole in dijaki SŠTZU Boris Kidrič. O revolucionarnem gibanju slovenskih gradbincev pred pol stoletja sta govorila Franc Berginc, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, in Janko Goleš, član predsedstva ZSS. Ob tej priložnosti so podelili slovenskim gradbincem številna priznanja in Kavčičeve nagrade. GIP Pionir je prejelo plaketo ob 40-letnici uspešnega razvijanja samoupravljanja in dobrega gospodarjenja, priznanje pa je prejela tufli konferenca OO ZSS GIP Pionir za svoje uspešno delovanje. Kidričevo nagrado je prejel Alojz Jožef, pomočnik direktorja DSSS. V okviru praznovanj dneva gradbincev je bilo ob koncu tedna v novomeški Športni dvorani finalno športno tekmovanje gradbenih delavcev. Pomerilo se je skoraj 500 tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli športniki celjskega Ingrada. Pio-nirjevci so bili v skupni razvrstitvi na tretjem mestu. j p KRKA: APRIL IZVOZNO USPEŠEN NOVO MESTO — V tovarni zdravil Krka so aprila načrtovali za 4,7 milijonov dolarjev izvoza, iztržili pa so 6,3 milijona dolarjev, kar je 35 odst. več, kot so predvidevali. Tudi sicer poslovni rezultati Krke za prve štiri mesece ugodno kažejo. svetiti posodabljanju mehanizacije itd., kar vse ne gre lahko, tudi zaradi slabe akumulativnosti panoge. Med ukrepanje sodi tudi iskanje dela izven preveč zaprtih občinskih in regijskih meja. za katere je Pionir vse bolj prevelik, in verjetno je Pionir edina slovenska delovna organizacija, ki kar 60 odstotkov dohodka zasluži v drugih republikah, predvsem pa z deli ob morju. Pionir se je tudi že dobro uveljavil v tujini, a opozarjajo, da so se razmere predvsem po uveljavitvi nove devizne zakonodaje močno poslabšale^ V Pionirju želijo tudi izboljšati kadrovsko sestavo zaposlenih, pri čemer pa imajo precej težav, saj med mladimi vsaj v Sloveniji za te poklice ni zanimanja in niti štipendije ne pritegnejo. Razlog so gotovo tudi nizki osebni dohodki. Ti vseskozi močno zaostajajo za ostalim gospodarstvom; lani so za 30 odstotkov. Prepričani so tudi, da bodo morali kaj ukreniti glede preobsežne režije, kot velik problem pa so bile navržene še licitacije pod mizo. Z. LIND1Č-DRAGAŠ NA REPUBLIŠKO ITPP RIBNICA — Nil republiškem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči. ki bo 14. junija v Zagorju, bo ribniško občino /astopala ekipa ITPP. ki je zmagala na občinskem tekmovanju. Osvojila je vseh možnih 120 točk. Na občinskem tekmovanju je tekmovalo le 6 ekip. ki so se razvrstile tako: 2. Inles Dolenja vas 106 točk. 3. Inles Sodražica 105. 4. Donit. 5. KS Sodražica. 6. Inles Ribnica. Odkritje plošče na Seču V soboto bodo v tej vasici odkrili spominsko ploščo v spomin na medvojno delo odseka OZNE Po italijanski kapitulaciji, še zlasti pa s sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in s sklepi II. zasedanja AVNOJ je v zavesti partizanskih borcev vedno bolj gorela misel na konec vojne. Zato sc je vodstvo narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem poleg osvobodilnemu boju vse bolj posvečalo tudi načrtnemu ustvarjanju organov ljudske oblasti, ki naj bi ob koncu vojne zagotovili prevzem ljudske oblasti in nadaljevanje revolucionarne preobrazbe. Eden takšnih novonastalih organov ljudske oblasti je bil tudi Odsek za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. za katerega ustanovitev so že od decembra 1943 potekale priprave v vasici Seč nad Starimi žagami. Odsek se je kasneje, konec februarja oziroma v začetku marca 1944 preselil na novo lokacijo. Po ustanovitvi Ozne za Jugoslavijo 13. maja 1944 so se začele priprave na reorganizacijo odseka skladno z dogovorjenimi merili za vso Jugoslav ijo. Odsek za notranje zadeve se je na Slovenskem še naprej ohranil in deloval vse do osvoboditve, v avgustu 1944 pa je zaživel Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, ki je vodil boj proti peti koloni, kateri je bil izvzet iz pristojnosti Odseka za notranje zadeve in poverjen Poverjeništvu za narodno obrambo. Oddelek za zaščito naroda v Sloveniji je tako postal del vsejugoslovanske centralizirane organizacije. Poleg Oddelka za zaščito naroda za Slovenijo so bili v avgustu območno ustanovljeni tudi odseki Ozne za oblast VII. korpusa, oblast IX. korpusa in oblast IV. operativne cone (Štajerska in Koroška). Odsek Ozne za oblast Vil. korpusa je skoraj ves čas svojega obstoja od avgusta 1944 do marca 1945 deloval na Seču. V spomin na medvojno delovanje Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS in Odseka Ozne za oblast VII. korpusa na. Seču bo v • Konferenca OOS UNZ Novo mesto organizira z OO ZSMS PM Novo mesto in Klubom Maksa Perca 14. junija za aktivne in upokojene delavce organov za notranje zadeve pohod na Seč. Pohod iz Bele krajine bo izpred železniške postaje v Rožnem dolu in bo potekal preko Gornjih Laz proti Seču. Vsi udeleženci pohoda iz Novega mesta in okolice pa se bomo zbrali na železniški postaji Center v Novem mestu, od koder ho odhod vlaka ob 6.45. Peljali se bomo do Uršnih sel, nato pa bomo šli peš do Gornjih Laz, kjer se bomo združili s pohodniki iz Bele krajine in se bomo skupaj poklonili padlim borcem L belokranjske čete. Nato bomo pot nadaljevali pot do Seča. Za udeležence, upokojene delavce UNZ, ki ne bi zmogli poti, bo vozil kombi, in sicer na relaciji Uršna sela—Seč; ura povratka ni določena, je pa poskrbljeno za prevoz do Uršnih sel. Dostop do Seča je možen tudi z osebnimi avtomobili, pot pa je iz smeri Uršnih sel in Črmošnjic označena. soboto. 14. junija, ob 1L uri v tej vasici svečano odkritje spominskega obeležja. povezano s tovariškim srečanjem preživelih borcev. Na.svečano odkritje vabijo vse preživele bora1 in občane družbeno-politične organizacije Novega mesta in Uršnih sel ter Odbor skupnosti borcev Ozne za oblast VIL korpusa. ALBIN AUSEC Je tudi krvodajalstvo v krizi? Ob dnevu krvodajalcev podeljena priznanja večkratnim darovalcem NOVO MESTO — Ob dnevu krvodajalcev 4. juniju so mnoge krajevne organizacije RKS pripravile proslave in krajše slovesnosti, na katerih so krvodajalcem jubilantom podelili jubilejna priznanja. Takšna osrednja občinska slovesnost je bila minuli torek tudi v bolnišnici v Novem mestu in jo je letos prvič pripravila OK ZSMS skupaj z OK RKS. Ob tej priložnosti so podelili 71 priznanj za 25-kratno darovanje krvi in 11 priznanj za petdesetkratne darovalce. Po besedah vodje transfuzijske postaje dr. Ludvike Baraga-Žiberna je tu- Trojica rekorderjev ANTON KRAŠEVEC, delavec Iskre iz Bršljina: »Krvodajalec sem že dvajset let. Prvič me je z 18 leti peljal na odvzem moj bratranec in potem sva nekaj let hodila skupaj in pričela tekmovati. Pri nas v Iskri s krvodajalci ni težav, čeprav nimamo posebnih akcij. Ko nas pokličejo, se naložimo v kombi in gremo.« MATJAŽ ŠINKOVEC, samostojni obrtnik-radiomehanik: »Prvič sem dal kri zato, da sem lahko manjkal v šoli, potem sem šel vsake tri mesece in to počenjam še danes. Danes si kot obrtnik ne vzamem več prostega časa. Ob 10. uri. ko se vrnem z odvzema, se usedem v delavnico in delam. Krvodajalstvo je zame že potreba, če po treh mesecih ne bi šel, bi se slabo počutil.« BRANE AVBAR, delavec ŽTO Novo mesto: »K temu najhumanejšemu dejanju me je zapeljal oče, ki spada med krvodajalce rekorderje, saj je že 83-krat daroval kri. Sam sem začel pri vojakih. Danes grem, kadar imam prost čas, saj pri železnici ni mogoče kar tako zapustiti delovno mesto. Ponosen sem, da sem član družine, kjer smo vsi krvodajalci.« J. PAVLIN di v krvodajalstvu čutiti krizo. Poraba krvi je vedno večja, krvodajalci pa le polvično izpolnjujejo plan. V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo 60 krvodajalcev manj kot v istem času lani. »Nemalokrat se dogaja, da si kri izposojamo na drugih postajah po Sloveniji. včasih pa jo tudi mi na tak način posodimo, nikoli pa krvi nismo prodajali, kot se večkrat sliši med ljudmi. Na Dolenjskem imamo samo eno postajo za odvzem krvi. kar v teh časih kar zadostuje, saj se dvakrat na teden zbere le po petnajst ljudi. Večjih je takrat, ko so organizirane akcije po delovnih organizacijah. Krvodajalec • 0(> dnevu krvodajalcev je KO RKS Bršljin podelila priznanja več kot 100 krvodajalcem, med katerimi je bil tudi Alojz Avbar, ki je kar 83-krat daroval kri. Program so pripravili učenci o. š. XII SNOUB Bršljin. krvi nikoli ne daje na zalogo in za tistega, ki jo trenutno potrebuje, kri mora biti vedno na razpolago, morda jo bo krvodajalec tudi sam potreboval,« je svoje razmišljanje ob prazniku krvodajalcev strnila dr. Ludvika Baraga-Žiberna. SREČANJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GLAŽUTA — Društvo inženirjev in tehnikov občin Kočevje in Ribnica organizira, v soboto. 21. junija, tradicionalno srečanje članov v Glažuti. To bo športno-zabavno srečanje, združeno s tekmovanji v, raznih nenavadnih disciplinah. Posebne pozornosti so bili deležni petdesetkratni krvodajalci. Priznanje s plaketo so iz rok Danila Kovačiča, predsednika OK RKS, in Jožeta Derganca. predsednika OK ZSMS. prejeli: Brane Avbar (ŽTP). Anton Kraševec (Iskra), Jože Mišmaš (Novoteks), Ivo Moravec (Stan. zadruga Šentrupert), Martin Peterlin (Strešnik), Matjaž Šinkovec (obrtnik), Janez Štrbenc (o. š. Bršljin), Ivan Šimenc (GG Novo mesto), Jože Vrščaj (Novoteks), Rudi Zupan (Novoteks) in Bojan Ceh (Novoteks). I— SCUKOVA IN SIRATKOVA PRIZNANJA Številnim priznanjem, ki jih podeljujejo najrazličnejše organizacije, ustanove in društva za uspehe na različnih področjih dela in ustvarjanja, so se pridružila tudi Ščukova in Siratkova priznanja. Podeljuje jih odbor za ta priznanja oziroma neodvisna skupina občanov, v kateri so Draga Ahačič kot predsednica in kot člani V. Dedijer, D. Jančar, M. Košir, D. Štrajn. V, Taufer in V. Vasle. Namen Ščukovih in Siratkovih priznanj je, da opozore javnost na publicistična dela preteklega leta, pri tem pa so Ščukova namenjena kakovostnim kritičnim in pogumnim dosežkom, Siratkova priznanja pa odbor podeljuje za zapisane in izgovorjene besede, ki ne težijo k širjenju demokratizaciji; Za leto 1985 so Ščukova priznanja prejeli: Tomaž Mastnak, Matevž Krivic in Džuli Šviga. Siratkova priznanja pa so podelili: Jožetu Volfandu in Stanetu Dolancu. Posebna priznanja so prejeli še: Častno razsodišče DNS, uredništvo Mladine, Radio Študent, uredništvo Teleksa in zunanjepolitično uredništvo Dela. C Ceste so zelo slabe Naše ceste pobirajo vse bolj krvav davek. Grozljiva poročila o prometnih nezgodah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami pa o prevračanju tovorov z najrazličnejšimi nevarnimi snovmi, ki jih mora potem sprejeti zemlja, se vrstijo kot na tekočem traku. Še posebno krvava je naša dolenjska magistrala, ki so jo čas in potrebe zelo prehitele. Nesrečam v veliki večini botruje človek, utrujenost, nepazljivost, naglica, alkohol itd. Cest pri nas za nesreče praktično ne krivijo. Vedno jih izvleče vsemogoča parola, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram. Naše ceste pa so vse slabše, zdaj spomladi že lukenj ne jtokrpajo več v celoti. Vse se konča z izgovorom, da ni denarja. Že če ne bi bencinskega dinarja dajali za vse mogoče, bi ga bilo lahko več! MIRO DOLTAR, vodja poslovne enote metliške LB: »Nasploh so ceste v Beli krajini slabo vzdrževane, kar gotovo slabo vpliva na prometno varnost. Denarja za gradnjo in vzdrževanje cest povsod primanjkuje. Prednost imajo pomembnejše ceste, pa še tam ga ni dovolj. Na belokranjskih cestah je signalizacija večinoma v redu, le objestneži večkrat uničujejo znake in kažipote, kar tudi »manjšuje prometno varnost. Sicer pa se ta pri nas v zadnjih letih ne zmanjšuje, Tako smo slišali zadnjič na občinski seji.« JANEZ PEVEC, poklicni voznik v trebanjskem Trimu: »Pravijo, da moramo svojo vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. Naj se še tako prilagajamo, luknje ostanejo luknje, zaradi njih pa je varnost na naših cestah precej manjša. O tem nas prepričujejo tudi številne prometne nesreče s hudimi posledicami. Jasno je, da seje v zadnjih 20 letih promet zelo povečal. Prav zato bi se morale izboljšati tudi ceste. No, izboljšale so se v južnih predelih države. Žal se niso izboljšale slovenske vpadnice, ki so veliko bolj obremenjene kot ostale ceste. Tudi tu zaostajamo tako za Zahodom kot za Vzhodom.« m STANE IVEC, vodja potniškega prometa pri črnomaljskem Integralu: »Če bi plačevali prispevek od bencina le za ceste, kjer se tudi porabi, ne pa še za kup drugih stvari, bi bilo denarja dovolj za normalno vzdrževanje cest. Tako pa neprestano poslušamo le tarnanje, kako ni denarja. Razumem, da ga ni — drugega mi tudi ne preostane — toda toliko drobiža bi se gotovo našlo, da bi Cestno podjetje popravilo vsaj udarne jame, ki so lahko zelo nevarne.« LOJZE KOS, šofer zdravilišča Šmarješke Toplice: »Šofer sem 38 let in moram reči, da je v tem času že prava loterija priti domov s ceste cel. Naše ceste so proti nemškim kot gozdne poti. Tam zlepa ne vidiš nesreče, pri nas pa le redko pelješ v Ljubljano, da ne bi videl ob cesti kakšne razbitine. V nesrečo nas vsekakor pelje cesta, čeprav so vzroki še drugi, živčnost, utrujenost, naglica, alkohol in še kaj. Tudi testna signalizacija je pomanjkljiva.« BORUT KOZINA, uslužbenec ribniške občinske skupščine: »Na zasilno krpanje cest smo se že navadili. Vožnja po taki cesti je še najbolj podobna vožnji z ladjo po razburkanem morju. Zanimivo je tudi, da je najbolj pokrpana in kljub temu polna lukenj prav magistralna cesta. Na cesti skozi Ribnico pa je veliko udarnih jam, nekaj zaradi lukenj v asfaltu, nekaj zato, ker niso povsod dvignili kanalizacijskih rešetk.« MILAN PAJNIČ, urar iz Kočevja: »Ceste so na splošno slabe, najslabši pa je makadamski odsek od Kužlja do Osilnice. Cesta je tu tako slaba, da ne moreš na obisk k sorodnikom, saj tvegaš, da boš uničil avto. To dobro ve dr. Nikolič, kije na tem območju že nekajkrat izgubil kolo pri avtomobilu. Za škode bi v takih primerih gotovo morali biti odgovorni vzdrževalci cest.« MARJAN VUČAJNK, predsednik brežiškega občinskega sveta za preventivo in varnost v prometu: »Ce*te so pogosto krive za nesreče. Nanje smo dali asfalt, nismo pa odpravili ozkih grl. poskrbeli za signalizacijo. Voznikom pogosto zastirajo pogled žive meje, spomladi in jeseni povzročajo nezgode udarne jame ter z zemljo onesnažena cestišča. Za ceste nasploh premalo dajemo. Izredno prometna dolenjka nujno potrebuje še en vozni pas, že ta hip pa pomožne pasove v vseh klancih, sicer bo še naprej ostala cesta smrti.« JANEZ KRANJC, mizar v senovski Metalni: »Ceste so pri nas nasploh zelo slabe. Da pa so tako krvave, imajo največ »zaslug« udeleženci v prometu. Če bi se več bencinskega dinarja prelilo v republiške in občinske meje, bi to bil vir vsaj za boljše vzdrževanje cest. Zdaj denar kar nekako izhlapi. Vaščani Dobrave pod Bohorjem smo že pred leti zbrali precej denarja in precej sami naredili za cesto Srebotno—Jablanca, SKIS Krško pa v 6 letih ni naredil nič. Zaradi neurejene ceste in nepazljivosti drugega vozila sem bil več mesecev brez avta.« TONE ZAVRŠNIK, voznik avtobusa pri Gorjancih, iz Dol. Boštanja: »Vozim na delavskih in linijskih progah. Ceste so tako slabe, da bolj že ne morejo biti. Iz Sevnice proti Novemu mestu je po laken-ški dolini še vedno okrog 20 km makadama, kajpak zelo slabega. Ceste, ki jih vzdržuje novomeško Cestno podjetje, so še posebno slabe. Ko vozim proti Radečam, se pozimi točno vidi meja. Celjski vzdrževalci prej plužijo.« 2 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 Zemljiškemu maksimumu štete ure? Podpora Posavja SELEKCIJSKI CENTER ZA KROMPIR MOSTE PRI KOMENDI — Kmetijski inštitut Slovenije je v tem kraju pretekli petek odprl selekcijski center za krompir. V njem se bodo ukvarjali s hitrim razmnoževanjem domačih sort krompirja. Na leto bodo pridelali okoli 700 ton super elite, ta pa je osnova za semensko proizvodnjo. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je povedal, da je center veljal 197 milijonov dinarjev, domala polovico denarja pa je zbral sam inštitut. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Milan Kneže-vič pa je poudaril pomen centra. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnen sejmu je bilo naprodaj 380 pujskov, starih do 3 mesece, in 12 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 170 prvih in 7 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 800 do 900 din, starejših pa 600 do 700 din. Na posvetu strokovnjakov za zemljiško politiko so se zavzeli za ukinitev OTOČEC — Koliko časa še zemljiški maksimum? Zdi se, da ne prav ----------—-------------------— dosti več, saj postaja vse bolj očitno, da je bil zemljiški maksimum plod zgolj načelne politične odločitve. Zato so se tudi na posvetu Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti, kije bil na Otočcu od 3. do 4. junija, odločili, da v sklepe zapišejo, naj za kmete ne bi bilo več te omejitve. Menili so, naj bi velikost kmetije določila ekonomika. Ta pa kaže, da Posavci podpirajo zakonski predlog za samou-pravno urejanje rezerv KRŠKO — V SZDL potekajo tačas razprave o predlogu za izdajo zakona ° samoupravni organiziranosti in ukrepih za proizvodnjo hrane ter zagotavljanje osnovne preskrbe. Prejšnji teden je bil tak posvet na medobčinskem svetu SZDL za Posavje. Inž. Slavko Glinšek iz republiške konference SZDL je osnovne cilje zakona strnil v željo, da bi v Sloveniji zagotovili večjo trajnost in racionalnost intervencij pri proizvodnji hrane. Pozval je, naj se s temi vprašanji nadalje ukvarjajo nasvetih za kmetijstvo pri OK SZDL. Predsednik komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve Alojz Klemenčič je podčrtal slovenski pristop k podru-žbljanju takih zadev, kot so celo državne rezerve. Menil je, da nekateri kažejo večje razumevanje za potrebe kmetijstva šele ob moteni preskrbi. Preskrbovalna veriga mora držati v vseh členih: od zemljišč in kmetijcev do trgovine. Posavci so opozorili na slabšanje položaja kmetijstva, predvsem pa, kako revnejše občine kljub občutno višjim stopnjam težko zberejo primeren denar za nujne posege. bi bila kmetija rentabilna pri okoli 20 hektarih obdelovalne zemlje. Take površine lahko še obdela ena kmečka družina. Za večje koncentracije zemlje se pa tudi kmetijski in demografski strokovnjaki ne zavzemajo. Na Bavarskem se je namreč pokazalo — te podatke je navedel inž. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije — da mora biti na_ kvadratni kilometer vsaj 30 ljudi. Če jih je manj, krajina ne šteje več za naseljeno. Tudi ekonomika kaže, da se stroški za pridelovanje nižajo samo do določene meje. Skratka, zemljiškega maksimuma seje treba znebiti, saj je bil ovira hitrejšemu razvoju kmetijstva, ki ima še velike rezerve in bi samo na Slovenskem pridelali še enkrat več hrane. To pa se bo zgodilo do konca leta 2000 s mišljeno kmetijsko politiko in večjim spoštovanjem do zemlje. pre- Kmetica Kmetova PODGOZD — Anica Kmet je v prijetni vasici Podgozd nad Krko pri Dvoru ena vaških gospodinj, ki se bavi s kmetijstvom, predvsem za potrebe svoje družine, medtem ko je na kmetiji 6 ha polj in 12 ha gozda. »Mož hodi v službo, jaz pa kmetujem ob treh otrocih.'Gojim pšenico, krompir in ostale poljščine za domače potrebe, lani pa sem poskusila gojiti tudi kumare za zadrugo, a se ni obneslo. Bramor je pridelek uničil, zato se letos nisem več odločiia za sodelovanje. Kot sem izvedela od drugih, za gojenje kumar v kooperaciji dajejo v Trebnjem razen semena še folijo in potrebna zaščitna sredstva, v Žužemberku pa sem dobila le seme.« V‘ NVS'-/:- V sv Anica Kmet Kot je povedala Kmetova je v Podgozdu in okoliških suhokranj-skih vaseh kmetijstvo vrsto let nazadovalo predvsem zato, ker je pridelek požrla divjad. Zadnji dve leti imajo spet nekaj več volje do obdelovanja zemlje, kar so jim postavili v zaščito pred divjadjo električne pastirje. Težave pa so še druge in zdi se, kot bi se prizadevanja za izboljšanje kmetijstva v Suhi krajini vrtela v začaranem krogu. R. B. Kmetijski Skozi listje na pomoč Za nami je najhladnejši začetek junija v tem stoletju. Bo hlad škodil poljščinam? Naš dobri znanec inž. Tone Robič, strokovni sodelavec pri Zadružni zvezi Slovenije, je za sobotni Dnevnik izjavil, da posebne škode ne bo, in dodal: »Temperature so za ta čas prenizke, kar je očitno zlasti pri koruzi, kjer asimilacija ne poteka, kot bi morala.« Koruza je pač rastlina toplih krajev, in če je zaradi ohladitve v rasti kje zaostala, se da še pomagati. Najbolj učinkovito se v takih razmerah izkaže gnojenje prek listja, t. i. foliarno gnojenje. Z njim se da dobro posredovati tudi ob suši ali ob pomanjkanju kake hranilne snovi, ki je v tleh ni dovolj, najpogosteje fosforja. Če ga primanjkuje, dobi mlada koruza zelenovijoličasto barvo in slabše raste. Pri hibridih pioneer se to zlasti rado dogaja in poznavalci pravijo, da je pri njih foliarno gnojenje skorajda že obvezno. • Foliarno gnojilo bi lahko uporabnik pripravil sam, saj je to le raztopina mineralnega gnojila, vendar so v prodaji posebna foliarna gnojila, ki jih je mnogo lažje in bolj priporočljivo uporabljati. Za foliarno gnojenje koruze sta pri nas naprodaj gnojili complesal fluid in foliar special, ki vsebujeta glavna hranila, dušik, fosfor in kalij v željenem razmerju, razen teh pa še t. i. mikroelemente, kot so magnezij, bor, železo, baker, mangan in cink. To gnojilo je pripravljeno tako, da po uporabi ne ostane nič neizkoriščenega, koruzne rastline ga v celoti použijejo. Najprimernejši čas uporabe foliarnih gnojil je'tedaj, ko ima koruza 5 do 7 listov. Za en hektar veliko koruzno njivo potrebujemo 6 do 10 litrov gnojila, ki ga razredčimo v 400 1 vode. Seveda je moč gnojilo uporabljati tudi, ko so rastline še mlajše ali starejše. Če mlada koruza nima prave, dovolj intenzivno zelene barve in če prepočasi raste, je vedno primeren trenutek za posredovanje, ža gnojenje prek listja. Letos je moč videti več takih posevkov, gotovo tudi po zaslugi neobičajno hladnega junija, ki naravnost kličejo po pomoči. Inž. M. L. S * * i * * * * * \ * 0 * * * 0 * * * * * * * * S Sicer pa se kmetijske zemljiške skupnosti srečujejo z velikimi finančnimi težavami. Financirale naj bi jih družbenopolitične skupnosti, SZDL in kmetijske organizacije. Slednje pa se tega otepajo, češ da so tudi same subvencionirana dejavnost. Malo več sodelovanja naj bi bilo tudi z gozdarji, ki so zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč dobili dodatnih 4000 hektarov gozdov. Premalo je tudi sodelovanja med zasebnimi kmeti in družbenimi posestvi. Vedno dražje agromelioracije naj bi kmetje »odplačevali« • Težko je strniti vse, kar je bilo izrečenega na Otočcu. Poglavitno pa je: V zadnjem času seje naš odnos do zemlje precej izboljšal, k čemur je pripomogla tudi nova zakonodaja. Vendar sama kmetijska zakonodaja še ne pomeni vsega, če novih zakonov ne bodo enotno tolmačili po vseh občinah. Gre za priznavanje statusa kmeta, za spremljanje obdelanosti zemljišč itd. Končni cilj pa je varovanje kmetijskih zemljišč in povečanje pridelka hrane. Eden izmed ukrepov bi bil tudi ta, da bi v Sloveniji izvedli zložbo vseh zemljišč v ravnini. Te naloge pa ne bi smeli naložiti samo kmetijskim zemljiškim skupnostim, ampak tudi kmetijskim organizacijam, ki vse prečesto stoje ob strani. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja Tit Doberšek Še o peronospori tudi na ta način, da bi na takih površinah pridelovali več tržnih presežkov. J. SIMČIČ SIMPOZIJ OB JUBILEJU — Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije je 4. simpozij predavateljev kmetijskih, živilskih in veterinarskih šol Jugoslavije pripravila v Novem mestu oziroma na Bajnofu. Simpozij šteje v okvir praznovanj 100-letnice Kmetijske šole Grm. Udeležilo se ga je 50 učiteljev in profesorjev kmetijskih šol iz vse Jugoslavije. Na simpoziju so pregledali rezultate dosedanjega izobraževanja kmetijskih strokovnjakov. Gostje pa so bili navdušeni nad urejenostjo kmetijske šole na Bajnofu, (Foto: J. Simčič) Prvič proti, drugič za Črnomaljski delegati le izglasovali povečanje pris-pevne stopnje za intervencije v kmetijstvu ČRNOMELJ — Ko so v preteklem letu zbori črnomaljske občinske skupščine sprejemali odlok o prispevku za občinski sklad za intervencije pri proizvodnji hrane v kmetijstvu. je izvršni svet menil, da ne smejo obremenjevati gospodarstva in delavcev ter da je zato sprejemljiva 0,85-odstotna prispevna stopnja, in ne enoodstotna, kot so predlagali v interventnem skladu. Tudi delegati so temu pritegnili, saj gre ne nazadnje za prispevek iz bruto osebnih dohodkov delavcev. Vendar je na zadnji majski seji zborov zopet prišel na dnevni red odlok, tokrat o spremembi in dopolnitvi prejšnjega odloka o prispevkih za interventni sklad. Glasu izvršnega sveta tokrat vsaj na seji zbora krajevnih skupnosti ni bilo slišati, predstavnica intervent- nega sklada pa je z enakimi argumenti kot pred meseci obrazložila. zakaj še vedno vztrajajo pri enoodstotni prispevni stopnji. Zanimivo je, da v drugo ni bilo med delegati nobenih pomislekov, da bi glasovali proti odloku. M. B Peronospora je rastlinska bolezen vinske trte. s kateroimajočez poletje vinogradniki^ največ dela, stroškov in skrbi. Če pogrešimo pri škropljenju trte, nastane v vinogradih velika škoda, kar se pogosto dogaja v vlažnih letih, zlasti v juniju. O tej bolezni vinske trte veliko govorimo, poslušamo predavanja, vendar mnogo tega pozabimo, zato je prav, da obnovimo že večkrat napisana dejstva o razvoju in zatiranju te bolezni. Glivica, kije povzročitelj bolezni, se latinsko imenuje Plasmopa-ra viticola in izvira iz Severne Amerike. V naših krajih so prvič opazili škodo, ki jp je povzročila leta 1880. Danes nobena vrsta evropske žlahtne vinske trte ne uspeva in ne rodi. če je ne zaščitimo pred peronosporo. Glivico peronospore uvrščamo med rastlinske glivice plesnivke, imenovane tudi lungi. Od tod ime »fungicidi« za sredstva za zatiranje bolezni te vrste. Te glivice so brez. lastnega listnega zelenila, zato ne morejo živeti samostojnega življenja in živijo zajedalsko ali parazitsko življenje v živih rastlinah. Glivica peronospore ima vegetativno telo. sestavljeno iz. tankih nitk ali hif. Množina tako prepletenih nitk dela podgobje, steljko ali micelij. Nitke so enocelične in sodijo v razred glivic plesnivk. Glivice se razmnožujejo s trosi ali sporami. V dobi rasti pridejo z rastlin v ozračje, in ker so lahke, jih najrahlejša sapica raznaša na bližnje in tudi daljne rastline, ki se s tem okužijo. Trose širijo tudi dežne kapljice, žuželke, ptiči, polži in druge živali pa tudi človek. Ko pride glivica s kalčkom v rastlino, pravimo, da je nastopila okužba, s prostim očesom je takoj ne vidimo. preteči mora nekaj časa, da jp ugotovimo po zunanjih znakih. Čas od okužbe do pojava prvih zunanjih znakov bolezni na rastlini imenujemo inkubacijsko dobo. Ta je zelo odvisna od toplote in vlage. Na spomlad, ko trta ozeleni, če pade dovolj dežja, da je zemlja mokra in je toplota zemlje najmanj 8 °C v času 24 ur. trosi kalijo. Bela prevleka na listih trte kot zunanji znak bolezni se pojavi šele pri temperaturi nad I2°C in zračni vlagi 70%. Tako sodimo, da je temperatura 12 do 13 °C najnižja, pri kateri glivica sploh razvije letne trose, ki povzročajo škodo na trti. Najkrajša inkubacijska doba je pri temperaturi l8°do23°C. pri nad 24 °C se podaljša. Pri toploti nad 29 °C se kondiji ne pojavljajo več. ker so listne reže pri tako veliki toploti stalno zaprte. Trajanje inkubacijske dobe, to je dobe. ko moramo trto škropiti, računajo po Mullcrj'evi inkubacijski krivulji, ki pove. da traja 'J S I S I s I s > I s t N I S I s I s I s I s I N I S I s I s I s I s I s I s I s I N I N I S I S s inkubacijska doba pri °C dni pri °C dni pri °C dni 12 13 18 6 24 4 13 11 19 5 25 4 14 10 20 5 26 5 15 8 21 4 27 5 16 7 22 4 28 6 17 6 23 4 29 8 Dalje prihodnjič j Za nove belokranjske trte V okviru metliške Vinske kleti tečejo poskusi za uvedbo novih trt, s katerimi bodo dopolnili trsni izbor — Najprimernejši beli pinot in zeleni silvanec KRČANI ZMAGALI RAKA — Na 5. občinskem tekmovanju mladih čebelarjev, ki ga je v nedeljo pripravila krška občinska čebelarska zveza na Raki, so se med tremi ekipami nižje in štirimi višje stopnje najbolje odrezali učenci osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega in si tako prislužili po en panj. Drugo mesto je osvojila ekipa OS Mijke Kerin iz j----------IX».I III IL Leskovca, oziroma OS dr. Miha Mihajla Rostoharja iz Krškega. Vseh 14 tekmovalcev je dobilo praktična darila, stojalo za zbijanje okvirčkov in knjigo »200 let smrti Petra Pavla Glavarja« pa si je izven konkurence prislužila mlada čebelarka iz Sevnice Lucija Gradišar. Hkrati so odprli nov ličen šolski čebelnjak, ki gaje brezplačno izdelal domačin Stane Salmič, ki živi v Ljubljani, material zanj pa je prispevala raška šola; njeni učenci so tekmovalcem, številnim posavskim čebelarjem in drugim gostom, med njimi tudi direktorju Medexa Alešu Mižig-oju, pripravili lep kulturni program. P. P. METLIKA — V okviru slovenskega načrta za razširitev izbora sort vinske trte že več let tudi pri Metliški Kmetijski zadrugi oziroma njenem tozdu Vinska klet tečejo poskusi, ki naj bi pokazali, katere nove sorte trt bi bile primerne za dopolnitev izbora sort, kijih v Beli krajini sadijo sedaj. V prvi vrsti bi bile to sorte, s katerimi bi še izboljšali belokranjsko belo vino. Poskuse opravljajo v glavnem rta zadružnih plantažah na Vinomeru in v Vidošičih, nekaj novih poskusnih sort pa so posadili tudi zasebni vinogradniki. Zadnja leta v Metliki te poskuse vodi inž. Slavko Drago-van, vodja lastne proizvodnje vinogradništva in trsničarstva v Vinski kleti. Gre za sorte šipon, zw-eigelt, rumeni plaveč, križanec, zeleni silvanec, kerner, bachus, neo-planta, beli burgundec, sceirebe, beli pinot, huxelrebe, sauvignon, modri pinot, renski rizling, posadili so tudi muškatno žlahtnino in zeleni veltiinec. Vsakesorteso posadili okoli 50 trt, se pravi, da dobijo od vsake kakih 60 kg grozdja, to potem minivinificirajo. »Letošnja strokovna degustacija na ljubljanskem Kmetijskem inštitutu je pokazala, da sta sc od teh poskusnih sort najbolj izkazali kot primerni za dopolnitev izbora v Beli krajini beli pinot in zeleni silvanec, dobro oceno je dobil tudi renski rizling, ostale sorte pa, dolgoročno gledano, ne bi bile primerne za nadomestilo sedanjih, ampak kvečjemu kot delna dopolnitev, predvsem zaradi aromatič- nosti nekaterih,« je povedal Drago-van. Seveda to še ni dokončno, saj poskusi še trajajo, poleg tega pa bodo zadnjo besedo pri tem imele republiške inštitucije, »Do sedaj je Bela krajina v tej smeri povsem neraziskana. Pri belih sortah prevladujeta skoraj izključno kraljevina in laški rizling, pri rdečih pa frankinja in žametna črnina; nekaj malega je tudi šentlovrenke in Portugalke, ki pa upadata, saj se nista obnesli. V starih vinogradih so sadili več portugalke in seje tudi bolj obnesla, poleg tega je to prvi mošt, zelo zaželen in čislan, saj je prejšnjega vina ponavadi takrat že zmanjkalo; šentlovrenka je sicer kakovostna sorta, a precej muhasta: rada se osiplje, naodporna je zoper oidij, pridelek je ali ga pa ni.« Seveda bodo tudi po uvedbi novih sort sedanje ostale, saj si belokranjskega vina brez teh ni moč predstavljati. Vsekakor pa so že na osnovi dosedanjih izkušenj s poskusnimi sortami pri komasaciji vinogradniškega kompleksa na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo posadili okoli 6.000 trt belega pinota. A. BARTELJ Slavko Dragovan: »Za poboljšanje belokranjskega belega vina sta najprimernejši beli pinot in zeleni silvanec.« Manj mleka zaradi Černobila Živino krmijo s suho krmo — Paša se zavlekla za mesec in pol do dva — Bo kdo __________nadoknadil izgubo? — Z izvozom klavne govedi še ni težav RIBNICA — Zaradi radiacije v ribniški občini 10 usmerjenih kmetij v maju 20 dni ni nscln ■živini* Nq loh Izmoti i«i h in co tictih H nkiooinn %, m ni paslo živine. Na teh kmetijah in še tistih, ki običajno v maju že krmijo s svežo travo, so seno dokupovali, saj ga je na tem območju dovolj. Zaradi vsega tega je bila mlečnost pri teh kravah manjša in stroški pridelave mleka večji. Teh okoli 250 kravje dajalo na dan okoli 300 I mleka manj, kot bi ga sicer, če bi se pasle. V Kmetijski zadrugi Ribnica so dejali, da še ni znano, če bo izpad dohodka proizvajalcem sploh kdo nadoknadil. Na Zahodu, naprimer v Avstriji, dobe kmetje zaradi izpada dohodka po 2 šilinga pri litru mleka. Paša pa sc bo še zavlekla za okoli mesec in pol. dokler ne bo zrastla nova trava. Prvo namreč kosijo zdaj. Računajo pa. da zaradi radiacije ne bodo imeli škode pri prireji mesa, saj živine za zakol niso krmili z zeleno krmo. Za izvoz imajo načrtovanih 120 klavnih govedi. Do maja je izvoz normalno potekal, nato je nekoliko zastal, pričakujejo pa. da bodo zamujeno do konca leta nadoknadili. Zastal pa jim je izvoz konj in žrebet, ki naj bi jih po načrtu izvozili okoli 40 ton. Vendar krivda za to ni niti na radiaciji, niti na rejcih, ampak predvsem na nespodbudni ceni, ki ji 'botruje tudi prevrednoten dinar. Delno so v zadrugi ta zastoj rešili tako, da so si poiskali drugega kupca (od Mercatorja so »presedlali« k zagrebški Grudi), ki plačuje več: seveda pa tudi tako, da žrebeta ženskega spola privezujejo za pleme. Trenutno rede kmetje na območju zadruge okoli 150 plemenskih kobil, imajo pa tudi tri plemenske žrebce. J. P. Sok kumar zdravi Plodovi vsebujejo kar96',, vode. 0,3% beljakovin, 0.16% maščob. 1,7% ogljikovih hidratov, predvsem sladkorjev. V lOOgsvežih kumar je 160mg kalija, 27 mag fosforja, 25 kalcija in l.l mg železa, 12 do 14 mg vitamina C. 0.10 do 0.24 mg karotina. 0,04—0,15 mg vitamina Bj, 0,12 mg vitamina B, in 1,7 mg niacina. Kumarice odvajajo vodo iz telesa, kar ugodno deluje pri zdravljenju ledvičnih in srčnih bolezni. Svež sok odvaja iz telesa nakopičene strupene snovi, čisti kri. soljen sok pa ugodno deluje na tanko črevo, ledvice, pljuča in kožo. V kozmetiki je kumarični sok izredno cenjen. Svež sok. ki g;, nanesemo na obraz, zmanjšuje moz-oljavost. zdrav i ispnščajc. ogrce in pege. Številne kreme in losioni kot tudi maske, ki jih dajemo na obraz, vsebujejo sok kumar. Že v stari Grčiji so kumare veliko uporabljali v kozmetiki. Za zdravljenje ledvičnih bolezni in mehurja priporočajo čaj.skuhan iz semena kumar. Če popijemo vsak dan kozarec ku-maričnega soka. ohranjamo vitko linijo. DR. MIHAELA ČI RNE Kmetijski inštitut Slovenije S.. (i92zj ir. umu.. i93i> IZ NlkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Drugič praznovali Slavje v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec v spomin na 6. junij 1942 ZIVZAV ZA MLADE KOZARA V LIKOVNI PODOBI NOVO MESTO — Garnizija Novo mesto že tretje leto neguje in razvija sodelovanje na kulturnem področju z rudarskim mestecem Ljubijo. To sodelovanje te dni odseva v avli Doma JLA z razstavo likovnih del Mirzeta Bašiča, rudarskega tehnika iz Ljubije. Razstavo, ki je bila odprta do 9. junija, sta pripravila DOM JLA in vojaški klub, odprl pa jo je predsednik mladinske organizacije garnizije Novo mesto Ramiz Durakovič. I VABILO NA PIKNIK Mladina Krke priredi v soboto, 14. junija, od 16. ure dalje piknik na jasi v Dolenjskih Toplicah. Bogat srečelov, cene ugodne. Vabljeni! O SANACIJI BOLNIŠNICE NOVO MESTO — Delegati v medobčinski zdravstveni skupnosti, ki vključuje štiri dolenjske in še krško občinsko zdravstveno skupnost, so pretekli četrtek na prvi seji v novi sestavi sprejeli poročilo o delu skupnosti v preteklih štirih letih, ki zaradi večnega pomanjkanja denarja za zdravstvo ni bilo lahko. Govorili so tudi o problemu izgube v zdravstvu, predvsem v novomeški bolnišnici, in se strinjali, naj bi v vseh petih občinah vendarle poravnali obveznosti, da bo bolnišnica lahko normalno delala. i< MAČKOVEC — V soboto, 7. junija, so pri Dolenjkini trgovini v naselju Pod Trško goro počastili praznik krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec. Krajani so si izbrali za praznik 6. junij v spomin na napad Gašperjeve in Likove partizanske čete na italijansko motorizirano kolono v križišču cest pri odcepu za Trško goro. Ta krajevna skupnost, ki je ena med 11 mestnimi krajevnimi skupnostmi, ima 2180 prebivalcev in je v razmeroma kratkem času svojega obstoja uspešno urejala vrsto komunalnih težav, kar vse je v svojem slavnostnem nagovoru krajanom omenil Alfonz Čučnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Prvoborec Brane Suhy je v imenu odbora skupnosti borcev 1. partizanskega bataljona Dolenjskega odreda podelil kolajno bataljona krajanu Viktorju Mikliču. Ob tej priložnosti so podelili tudi krajevna priznanja naslednjim prizadevnim krajanom: Jožefi Miklič, Mariji Pavlin, Aleksandru Jesihu, Marku Greinu in Alojzu Ucmanu. Posebno priznanje za odlično sodelovanje so podelili tudi Dolenjkinemu Marketu v Mačkovcu in 1. bataljonu Dolenjskega odreda. Po kulturnem programu, ki so ga prispevali učenci osnovne šole »Katja Rupena«, je bilo prisrčno družabno srečanje krajanov, ki so ob letošnjem prazniku lahko brali tudi prvo številko krajevnega glasila. R. B. Gradbeništvo po zaslužkih zadnje Marca je bil poprečni OD 81.906 din NOVO MESTO — Povprečni zaslužek novomeškega občana je ob izplačilu za marec, kjer so vštete nadure, izplačane razlike in poračuni, kljub 137-odstotni rasti »plače« v primerjavi z letom dni prej zaostajal za zaslužkom poprečnega Slovenca še za 3,3 odstotka. V gospodarstvu, kjer je znašalo poprečje 79.499 din. je zaostajanje za Slovenijo za odstotek večje, v negospodarstvu pa so s poprečnim zaslužkom 95.257 din republiško raven celo za malenkost presegli. Najtanjše kuverte so imeli marca (tudi zaradi sezone) v gradbeništvu, kjer so v poprečju zaslužili le 66.197 din, najdebelejše pa v vodnem gospodarstvu s poprečjem 101.971 din. V industriji in rudarstvu so poprečno zaslužili 80.144 din, v kmetijstvu in ribištvu 91.210 din, v trgovini 80.669 din, v izobraževanju in kulturi 98.316 din, zaposleni v občinskih in podobnih uradih pa so imeli poprečje 92.954 din. Od marca doslej pa so osebni dohodki povsod spet skočili navzgor. V istem mesecu je bilo nezaposlenih prijavljenih za delo 215 oseb, kar je 46 manj, kot jih je bilo marca lani. R. B. Spet kratek stik pri obveščanju Šoferji Cestnega podjetja so zahtevali pojasnilo po aprilskem obračunu NOVO MESTO — Šoferji tozda Gradnje novomeškega Cestnega podjetja so 3. junija po službi zahtevali sestanek. Trdili so, da so bili pri obračunu zaslužkov za april krepko opeharjeni, odgovorni pa so jim pojasnjevali popravek v okviru sistema nagrajevanja. Dejstvo je, da šoferji niso bili ko padajo. Da bi se temu izognili, so obveščeni o spremembah pred ob- ravnali po nekem členu pravilnika. vajeni, vrednost opravljene ure pa je bila za ves kolektiv enotno obraču- računom, med njimi pa je završalo, ko so 13. maja dobili plačilne kuverte. Ker so v Cestnem podjetju hkrati povišali vrednost točke za 20 odst., so vsi pričakovali več, a šoferji so dobili znatno manj. Šoferski kolektiv 43 ljudi, ki je sicer le del kolektiva tozda Gradnje, je bil na sestanku izredno dobro zastopan, navzoči pa so bili tudi direktor tozda Franc Gole, pomočnik za mehanizacijo Zvone Rožanc, vodja operative Miro Dobravc in seveda predstavniki sindikata, na katerega so se nezadovoljneži obrnili za pomoč. DOLENJSKE TOPLICE — Aktivisti Društva prijateljev mladine pripravljajo za petek, 20. junija, na jasi tradicionalni živžav. Program so pripravili otroci iz vrtca in šolarji, povezovali pa ga bodo Mateja Koležnik in Mladi upi iz Trbovelj. Pokrovitelj prireditve bo Krka, tozd Zdravilišča. Dušijo se v papirjih SDK gradi poslovno stavbo v Kandiji NOVO MESTO — Služba družbenega knjigovodstva v Novem mestu zida nasproti Hotela Kandija novo poslovno stavbo, ki bo že konec letošnjega leta vseljiva. Zakaj je nova »palača« v negospodarski dejavnosti potrebna in kaj bo potem v stavbi SDK na Glavnem trgu? Kot so povedali odgovorni ljudje iz SDK, dobiva ta služba že vrsto let nove in nove naloge, zdajšnji prostori pa so postali tako tesni, da nekaterih predpisanih služb niti ne morejo organizirati. Ko je bila sedanja stavba na Glavnem trgu grajena za potrebe Narodne banke, je bilo 40 zaposlenih in v hiši še nekaj stanovanj. Danes ima SDK 120 ljudi. Eden poglavitnih razlogov za novogradnjo je tudi zakonska obveza za povsem varen trezor. Tudi ta je ob vedno večji količini denarja, ki kroži med imetniki bančnih računov in SDK, mnogo pretesen in ga ni možno na sedanji lokaciji povečati. Razen tega potrebuje prostor služba za avtomatsko obdelavo podatkov. SDK je imela novogradnjo v načrtu že pred leti. a so se zaradi na splošno slabih gospodarskih razmer začasno gradnji odpovedali, l.etos so z združe- nimi sredstvi Slovenije začeli graditi objekt, ki bo imel 3300 m2 prostora in ustrezne prostore za trezor, da ne bo potrebno nekajkrat v tednu denar dovažati iz Ljubljane. Predvideno je. da bo nova stavba vseljiva morda že za občinski praznik, vsekakor pa do konca letošnjega leta. Sedanjo stavboSDKnaGlavnem trgu je kupila Dolenjka, ki bo v spodnjih prostorih uredila blagovnico, v zgornje prostore pa preselila lastno upravo. Tudi izpraznjene prostore Dolenjkine uprave bodo preuredili v trgovski lokal. R. B. ZA DRAGE INSTRUMENTE NAJBOLJŠA EKIPA RADOVIČE METLIKA — Preteklo nedeljo je bilo v Metliki II. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, na katerem se je v teoretičnem in praktičnem delu pomerilo 19 ekip civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Najbolje uvrščena ekipa krajevne skupnosti Radoviča, ki je dosegla 164 točk, bo zastopala metliško občino na republiškem tekmovanju v Zagorju ob Savi. Drugi so bili Božakovčani (160 točk), tretji pa Lokvičani (155 točk). Tekmovalce sta pozdravila tudi predsednik metliškega izvršnega sveta Nikola Ladika in sekretarsku-pščine Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: sosedje in prijatelji z ulic Breg, Kosova, Cvelbarjeva in Mej vrti Novo mesto 40.400 din namesto cvetja na grob Jožeta Plavca; Ana Počrvina iz Novega mesta, Muhaber 17,4.000 din namesto venca na grob Marije Smrekar iz Šmarjete in 4.000 din namesto venca na grob Franca Potočarja iz Dol. Kamene; sekcija upokojencev Novoteks Novo mesto 8.000 din namesto venca na grob Jožeta Udoviča; DIC tozd Dolenjski list, Novo mesto, 5.000 din namesto venca na grob Jožeta Železnika iz Boštanja; KS Škocjan 15.000 din namesto venca na grob Vinka Robeka; OOS strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Novo mesto 10.000 din namesto venca na grob Antonije Avsec; Čelesnik, Taborski in Tomažič 12.000 din namesto venca na grob Vinka Robeka; sosedje iz Ko-štialove in Lamutove v Novem mestu 12.800 din, ostanek sredstev od venca za Mileno Kirar; Sonja in Franci Kuhar iz Novega mesta 20.000 din namesto venca na grob Jožeta Suhadolnika; občinska skupnost socialnega skrbstva Novo mesto 25.000 din namesto venca na grob Marjane Dernov-šček; delavci uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 10.000 din namesto venca na grob Albina Žalca, brata sodelavke Marije Adamič. Vsem iskrena hvala! Kolektivna dopustniška gneča Med delavci Beti je zanimanje za letovanje veliko večje od počitniških zmogljivosti — Kolektivni dopust v istem času — Pobuda sindikata_____________________________ METLIKA — Za letovanje je v metliški Beti letos veliko večje zanimanje, kot pa so počitniške zmožnosti te delovne organizacije z blizu 2.000 zaposlenimi. Na voljo je 9 prikolic na Krku, Rabu in Pagu, počitniški dom v Seči pri Portorožu, za kolektivne dopuste pa so najeli še 9 apartmajev v Novigradu. Ker imajo vsi tozdi kolektivni dopust v istem času, se pravi od 12. julija do 3. avgusta, so v tem času vse zmogljivosti ne samo povsem zasedene, ampak je interesentov veliko več in je pri določanju prednostnega seznama prihajalo tudi do neprijetnih scen. Letovanje v organizaciji sindikata je interesentov. Pri razporejanju de- tmaje v Novigradu tudi ni takega navala. sorazmerno poceni, kar je pri današnjih dopustniških stroških najpomembnejša stvar. Popolna dnevna oskrba v domu v Šeči stane za zaposlenega 1.100 dinarjev, za otroke pa še manj. Za prikolico, v kateri so 4 ležišča, je treba odšteti tisočaka na dan in turistično takso v kampu, zato je bilo za isto prikolico med kolektivnim dopustom v istem terminu tudi po 12 lavcev za letovanje je sindikat upošteval število zaposlenih v Beti, delovno dobo, zdravstveno stanje, število otrok, kolikokrat in kdaj je delavec že letoval ipd. V domu v Seči in apartmajih so izmene na en teden, v prikolicah pa na 10 dni. Kljub temu da Beti krije okoli polovico stroškov za apartmaje, je cena letovanja še vedno dokaj visoka, saj znese za teden dni brez hrane 3 do 5 starih milijonov, zato za apar- Neprijetno je tudi to, da imajo tozdi določeno število počitniških kapacitet, in kaj lahko se zgodi, da v nekem tozdu dobi odobreno letovanje delavec, ki v drugem tozdu nikakor nebi prišel v poštev. V začetku in v posezo-ni pa je še dovolj prostih mest, tako da jih bodo ponudili tudi upokojencem in poslovnim partnerjem. V okviru sindikata so predlagali, da bi Beti poskrbela tudi za letovanje in oddih starejših delavcev in bi zakupili kapacitete v gorah in toplicah, kjer bi lahko preživljali dopust skozi celo leto, a dalj od pobude stvar še ni prišla. A. B. • Napetostim v kolektivu in v medsebojnih odnosih, ki so trajale zadnjih štirinajst dni, pa bi sc bržkone lahko ognili, če bi prizadete z novim načinom obračunavanja seznanili pred izplačilnim dnem. Tudi sindikat in partija v tem primeru nista pokazala potrebnega posluha za težave sodelavcev. ki pravi, da mesečno preseganje norme lahko znaša največ 20 odst. Opravljenega dela šoferjev niso obračunavali na način, ki so ga bili nana. Kot je poudarjal direktor Franci Gole, v bistvu vsa slovenska »cesta-rija« opravlja velika dela ob prepi-člih sredstvih, ki jih pač namenjajo osebnim dohodkom, kolikor je možno. Zadovoljen ni nihče. Kot so navajali, pa tudi obračunane šoferske »plače« za april niso bile pretirano nizke, saj 130.000 din osebnega dohodka vestnejšega šoferja tudi ni ravno slabo. Če bi dobili (po starem načinu obračuna) še okoli 50 ali 60 tisočakov več, bi bila porušena vsa delitvena razmerja znotraj kolektiva. Poudarili so tudi, da nagrajeval-ni sistem štejejo za zastarel, in pripravljajo novega. R. BAČER Sestanek je potekal v primernem vzdušju, prinesel pa ni šoferjem nobenih ugodnosti in s to zavestjo so se tudi razšli. Zapletenega obračunskega sistema osebnih dohodkov ni mogoče ob tej priložnosti predstavljati, po pojasnilih odgovornih iz tozda pa gre /a naslednje: ob dvigu vrednosti točke bi po dosedanjem obračunu šoferske plače tako narasle, da bi ves kolektiv sinil pokonci, ker pripombe že tako in ta- Koliko načrtov bo letos? Počasnosti pri izdelavi prostorskih aktov so velikokrat krive ovire na terenu NOVO MESTO - Urejanje in načrtovanje prostora je v prene-kateri krajevni skupnosti novomeške občine boleča točka, češ da zaradi pomanjkanja urbanističnih načrtov razvoja ni. Kaj se lahko s tem v zvezi v občini nadejamo letos, je povedal Miha Hrovatič, direktor Žavoda za družbeno planiranje v Novem mestu. »Letošnji plan izdelave prostorskih aktov imamo, po njem se ravnamo. če imamo naročnika za financiranje posameznega projekta. Vedeti pa je potrebno, da so prostorski izvedbeni načrti treh vrst: zazidalni načrti urejajo pozidavo novih zemljišč: ureditveni načrti so v bistvu sanacija pozidav in dopolnjevanje z novogradnjo v strnjenih naseljih: lokacijski pa zadevajo predvsem infrastrukturne objekte. Letos je bil že sprejet zazidalni načrt za prvo fazo načrta Mrzla dolina, v kratkem bo pred delegati skupščine dopolnitev na- črta za obrtno cono Cikava. Tik pred dokončanjem je zazidalni načrt za blagovnotransportni center pri Češči vasi in lokacijska dokumentacija za večje območje obrtniških stanovanjskih hiš na Selih pri Toplicah. Imamo sklenjene pogodbe in začeta dela na izdelavi zazidalnih načrtov za stanovanjska območja straža. Šmarjeta in za dve romski naselji, od katerih je eno pri Žužemberku in drugo pri Dobruški vasi. V začetni fazi je tudi izdelava zazidalnega načrta za terciarne dejavnosti Ragovo in stanovanjsko območje Mirna peč.« 1 • Je to vse, kar boste na zavodu lahko letos naredili? Ali nimate za ostala dela plačnikov uslug? »Dogovorjamo se za tri pomembne projekte: za ureditveni načrt dela Dolenjskih Toplic, v katerem gre za sanacijo starega dela naselja in dograditev zdravilišča: zelo zahteven projekt bo prostorsko ureditveni načrt za celotno območje Bršljina najbolj neurejenega del mesta; tretji projekt, za katerega se dogovarjamo, pa je industrijski rezervat za tovarno Krka pri Cegelnici. Razen tega pripravljamo lokacijske dokumentacije za gradnjo dveh blokov v Straži in enega v Šentjerneju. Vse te planirane gradnje pa še nimajo potrebnega soglasja.« • Katere so ovire, ki vam pri izdelavi zdajšnjih projektov onemogočajo dokončanje dela? »Pri vuvtovškem načrtu za šolo je problem zemljišče pri stanovanjskem območju v Šmarjeti nasprotuje SIS za gozdarstvo, pri mirnopeškem načrtu pa ni jasno, kam z odplakami.« R. BAČER Več reda v proizvodnji V prvem četrtletju v metliškem Novoteksu niso dosegli zastavljenega plana — Nova naložba METLIKA — Čeprav v prvem letošnjem četrtletju v metliškem No-voteksovem tozdu Predilnica niso poslovali z izgubo, pa z gospodarjenjem v tem obdobju niso zadovoljni, saj niso izpolnili plana. Ker niso imeli težav pri preskrbi s potrebnimi materiali, je jasno, da škriplje v proizvodnji, in prav doseganju proizvodnih načrtov je novo vodstvo posvetilo največ pozornosti. V prvih treh mesecih letošnjega leta so proizvodni plan dosegli le 94-odstotno, kar pa je še vedno 12 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Celotni prihodek je za 98 odst. večji kot v lanskem prvem četrtletju, porabljena sredstva so večja za 87 in dohodek za 159 odst., medtem ko je čisti dohodek večji za 115 odst. Da se stanje v proizvodnji počasi izboljšuje, povedo tudi zadnji podatki: medtem ko so marca izpolnili 91 odst. proizvodnega plana, so ga aprila že 96,5, pri majhnih partijah pa več kot 98 odst. že montirajo, kar tudi malo otežkoča redno proizvodnjo. V tej novi predilnici bodo izdelali večino preje za potrebe Novoteksa, del pa je bodo prodali drugim kupcem. A. B. •<' “ * » m t&gS&SStS*#. mz&im.ntar Osebni dohodki so v prvem četrtletju v povprečju znašali 65.935 dinarjev (to je z dodatki za nočno delo), kar je za 136 odst. več kot lani. V prvi vrsti si novo vodstvo prizadeva uveljaviti red in delovno disciplino. Poleg reda in discipline bi radi poživili inovacijsko dejavnost, zaposliti nameravajo nekaj novih strokovnjakov, dosledno zahtevajo uporabo varnostnih sredstev pri delu, v okviru nove investicije za tako imenovano efektno predilnico pa pripravljajo tudi novo samoupravno in delovno organiziranost. Prav od nove efektne predilnice si v metliškem Novoteksovem tozdu precej obetajo, saj je jasno, da se bo produktivnost na najsodobnejših strojih močno izboljšala. Računajo, da bo ta naložba končana poleti, nove stroje pa mm*. 1 pl OBNAVLJANJE PARTIZANSKIH SPOMENIKOV — Za vzdrževanje in obnavljanje številnih partfzanskih spomenikov v mestliški občini ima tamkajšnja borčevska organizacija na voljo malo denarja, a kljub temu ji uspe, da so ti spomeniki in spominska obeležja spodobno vzdrževani. Pri obnovi napisov si dela brez vestne pomoči metliškega mojstra Martina Crnuglja skorajda ni moč predstavljati. Na sliki: mojster Črnugelj obnavlja napise na spomeniku na Suhorju. (Foto: A. B.) Novomeška kronika DRVA — Kaže, da se novomeški gozdarji bolje znajdejo v gozdni goščavah kot na mestnih ulicah. Samo tako si namreč lahko razložimo, da s« delavci GG pripeljali drva človeku, k jih sploh ni naročil, saj, kar se kurjavi tiče, prisega samo na neuvrščeno na- / fto. Možak se drv sploh ni mogel ubraniti, na angleško travo so mu jih name tali, ko ga r.i bilo doma. Ko so zadeva kasneje raziskovali, so ugotovili, da ji napako zakrivila administracija, kij* pomešala priimke in ulice. Nič krive mu šoferju, kije moral drva vnovič naložiti in odpeljati drugam, ugotavljanje krivca ni bilo v veliko uteho Veliko bolj vesel bi bil, če bi mu tovornjak naložili uradniki. KINO — Ljubitelje celuloidnegs traku, ki so si v nedeljo ob 20. uri nameravali ogledati film »Pod ognje nikom«, je v domu JLA pričakala tonsko katastrofalna kopija. To paši ni vse, filmu je manjkal konec. Tudi to še ni vse. Gledalci so se v temi plazili p dvorane. Pa še ni konec: vojak, ki gaji nekdo vprašal, če imajo glede na temo alarm, ie odgovoril, da ne, »sam? nešto nije u redi.« Kratek je bil tudi razjarjeni gledalec, v jugoslovanščin1 je rekel: »Ništa nije u redu.« MODA — V našem mestu je ' zadnjem času videti ljudi — tudi [p trgovinah, ki uvajajo nov n ačir oblačenja. Na spodnjice (nismo preve-, rili) oblečejo trenirke, spodnje okončine pa zaščitijo s tekaškimi copatami, čeprav se tako odeti osebki It; redko spustijo v drnec. Zgoraj opisana moda je jutranja, opoldanska popoldanska in večerna. Trenirka je po možnosti neoprana, k njej se zelo lepo poda neobrita ali nepočesanaglava tel plastična vrečka, katere vsebine nismo preverjali. »Kakšni časi, kakšni običaji!« so se nekoč čudili Latini. Danes se še čuditi nimaš čemu. Ena gospa je rekla, da lahko od dneva, ko se je zeleni vlak do Ljubljane podražil skoraj za 300 odstotkov, kupiš karto lahko tudi v vagonu, kar je bilo prej nemogoče oziroma kaznivo. Lepo od železničatjev, čeprav bi lahko za ta denar kart« prinesli kar na dom! r:. vi V času od 29. maja do 4. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Lindič iz Dol. Boštanja — Danijela, Nataša Dragoš iz Vojne vasi — Simona, Milena Ogrin s Hriba pri Cerovcu — Majo, Marjana Papež iz Gor. Težke vode — Leona, Antonija Šmerc iz Brestanice — Majo, Marjana Tomašič iz Durlincev — Gordano, Marija Zalokar iz Ardra pri Raki — Petro, Vlasta Hudorovac iz Kanižarice — Elvisa, Liijana Turk iz Gotne vasi — Tjašo, Liljana Mali s Krke — Miha, Tamara Erban iz Orehovice — Vesno. Milena Butala z Lokev — Tamaro, Alenka Muren iz Doblič — Mirjam, Nevenka Zanoški iz Dolenjskih T oplic — Tatjano, Vesna Maleševac iz Mirne peči — Mitja, Štefka Maljevac iz Lipja — Adrijano, Marija Movrin iz Črnomlja — Andrejo, Sonja Kos s Kamnega potoka — Blaža, Ana Brozovič iz Učakovcev — deklico in Marinka Markeljc iz Zagrada — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Marija Mlinarič s Trdinove 3 — Roka, Karmen Zupanc, Nad mlini 18 — Andraža Anica Turk, V brezov log 11 — Karmen, Andreja Krajšek iz Ločne 3! — Jerneja, Nada Ilievska, nad mlini 24 — Danijela in Darinka Breglec Pod Trško goro 5 — Andreja Čestitamo! Sprehod po Metliki BRALCEM VEZILA JE ALENKA MEŽNARŠIČ, delavka iz Kometa, znana kot pesnica nežnih, občutenih pesmi, ki pojejo o Beli krajini, o osebnih stiskah, o življenju in smrti. Širša javnost je ne pozna, je pa Alenka najjisala že preko sto pesmi, v Vezilu jih je objavila nekaj več kot deset. Upati je, da bo Mežnaršičeva izdala pesniško zbirko in prav bi bilo, dajo založi delovna -organizacija Komet. 19. JUNIJA bo ob 19. uri v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki snemanje javne radijske oddaje Prizma optimizma. Odaja je namenjena upokojencem delovne organizacije Beti, posvečena pa je 30-letnici te delovne organizacije. PRED DNEVI SO HODILI PO METLIKI ljudje, ki so prodajali kozmetične izdelke pod imenom Afrodita. Komplet maž je veljal 13.000 dinarjev, ženske pa so ga množično kupovale. Nič čudnega: pomlad je in nežnejši spol želi biti lep in mikaven. TE DNI BO IZŠLA POSEBNA številka Zvite niti, glasila učenk srednje šole tekstilne usmeritve. Vsebina je ubrana na dvajsetletnico te šole, list bo natisnila Tiskarna iz Novega mesta. 4 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 IZ NKŠIH OBČIN ' » IZ NlkŠIH OBČIN (j f — — ^ Črnomaljski drobir VREME IN ODPOVED — V bogatem kulturnem programu jurjeva-nja je bila med drugim napovedana za petek tudi prireditev »Skoči kolo. da skočimo, da se malo zveselimo«, na kateri naj bi se pred penzionom Lahinja predstavili folklorna skupina Go- ’n črnomaljski tamburaši. Gledalci so prišli, vendar so lahko videli nekatere plesalce in tamburaše le, kako so v »civilu« sedeli v penzionu. Pozneje smo zvedeli, da je posebna skupnost za jurjevanje odpovedala prireditev, ker je zjutraj zelo deževalo in niso upali, da se bo do večera vreme izboljšalo. V prihodnje se bodo morali organizatorji očitno bolje povezati z vremenoslovci. VODA — Delegate iz Vinice je na zadnji seji zborov črnomaljske skupščine zanimalo, če so morda zbrani podatki o tem, kako radioaktivna je bila, oz. je še njihova pitna voda, ki jo sicer črpajo iz Kolpe. Pojasnili so jim, ua je, kar se radioaktivnosti tiče, voda užitna, vendar je bila Viničanom to slaba tolažba, kajti hkrati so jim tudi omenili, da bodo morali zajetje rekonstruirati, ker so biološke in kemijske raziskave pokazale, da obstaja nevarnost epidemije. Zanimivo pa je, da jih ta podatek ni prehudo prizadel. Očitno so se z njim že davno sprijaznili. Ribniški zobotrebci _ LOVCI ODPIRAJO DOMOVE — Člani večih lovskih družin dokončujejo gradnjo lovskih domov. Sredi julija bo odprt dom lovske družine Dolenja vas v bližini Rakitnice. Že 5. julija bodo odprli dom člani lovske družine Ribnica, proti koncu leta pa še lovska družina Velike Poljane. Domove grade lovci v glavnem s prostovoljnim delom ter ob denarni in materialni pomoči delovnih organizacij in posameznikov. JAVNI NASTOP — Učenci glasbene šole so že izvedli zaključni javni nastop. Učenci vseh razredov so pokazali, kaj so se naučili. Poslušalcev je bilo toliko, daje bila dvorana glasbene šole premajhna in ni mogla sprejeti vseh. KATERIH PREMALO —Nekaterih obrtnikov v ribniški občini primanjkuje, najbolj avtomehanikov, steklarjev in gostincev, ki bi postregli goste tudi s hrano. Te dnije Ribnica dobila novega obrtnika: v Šeškovi ulici je Tone Rihtarič odprl kopirnico. DAROVALI KRI — Na nedavni krvodajalski akciji v Ribnici, kije trajala tri dni, je darovalo kri 630 krvodajalcev iz vse občine. Drobne iz Kočevja PSI TULIJO — Včasih so prebivalce Kočevja ponoči motili s svojimi koncerti petelini, ki pa so že vsi končali v loncih oziroma želodcih. Zdaj so jih s svojim ponočnim laježem in tuljenjem — vsaj v Kajuhovem naselju — nadomestili psi. Psom se — vsaj upamo — ne obeta konec v loncih, pač pa njihovim lastnikom obisk pri sodniku za prekrške, če že opozorilo ne bo pomagalo. PONEKOD ZAKURILI — Po vročih majskih dneh je bilo takoj v začetku junija v Kočevju tako hladno, da so • V nekaterih delovnih kolektivih ponovno vključili centralno kurjavo, saj se sicer ni dalo delati. DNEVI NAME LE ŠE TA MESEC — »Dnevi Name«, kot imenujejo program prodajnih akcij ob 40-letnici Name. se bodo iztekli že ta mesec. Še do sobote bodo predstavljali kupcem opremo za kampiranje in kolesarjenje, nato od 16. do 21. junija Iskrine male gospodinjske aparate in orodje, od 23. do 28. junija pa bo teden piva Union. Uradni zaključek 40-letnice bo 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Trebanjske iveri ISKRINA ZAHVALA — »Kaj so problemi v zvezi s proizvodnjo, izvozom, nabavo v primerjavi z avtobusom! Ko smo rešili vprašanje avtobusa, se nam je s srca odvalil velik kamen. In za rešitev tega problema ima velike zasluge tudi Dolenjski list, ki je sproti in vestno poročal o reševanju tega problema. Zato se Dolenjskemu listu zahvaljujemo za pomoč, ki nam jo je izkazal, ko je bilo za nas najtežje,« je izjavil Ludvik Lovše, direktor Iskrinega tozda v Mokronogu. POLNE GOSTILNE —Trebanjski gostilničarji si manejo roke: Lokali so polni od jutra do večera. Za to pa ima zasluge Cestno podjetje Novo mesto, ki je začelo obnavljati cestišča na magistralni cesti. Zaradi tega je namreč promet speljan skozi Trebnje in vozniki, verjetno siti naših prometnih zagat, se trumoma zgrinjajo v gostilne. KALILEC NOČNEGA MIRU — Ne zgodi se tako redko, da trebanjski miličniki zapro kakšnega razgrajača, ki le malo preveč kali nočni mir. Očitno pa so brez moči pri svojem štirinožnem pomočniku, ki tuli vse noči in močno moti nočni počitek prebivalcev v bližnjih blokih. ROMOM SE JE ZASMILIL — Strokovni delavec v trebanjski kmetijski zemljiški skupnosti gre zaradi varčevanja večkrat peš iz Novega mesta. kjer je doma, do Trebnjega. Na tej poti so ga zadnjič ustavili Romi v samem Žabjeku. Bili so malo roparsko nastrojeni, potem pa so se ga usmilili, ko so izvedeli, da je uslužbenec te skupnosti, kije tako revna, da še za plače delavcev ne premore. ■5 lil DAN GOKA ČRNOMELJ — Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo Gok iz Črnomlja je konec preteklega tedna pripravila proslavo ob dnevu gradbincev in njihove delovne organizacije. Prisotne je pozdravila predsednica centralnega delavskega sveta Milena Hutar. ki je med drugim nanizala tudi probleme, s katerimi se danes srečujejo gradbinci. Ob tej priložnosti so najboljši delavci, tako kot vsako leto, prejeli priznanja, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji in ritmična skupina črnomaljske osnovne šole, moški pevski zbor Belt ter Gokova folklorna skupina. RAZSTAVA O TRUBARJU ČRNOMELJ — Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in knjižnica v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca Novo mesto pripravljata razstavo o Primožu Trubarju v prostorih ljudske knjižnice v Črnomlju. Razstavo bodo odprli danes, 12. junija, ob 13. uri, na ogled pa bo do 27. junija. RAČKEMU ZLATO KOČEVJE — Na občinskem tekmovanju ekip prve medicinke pomoči 31. maja je zmagala ekipa KS Kočevje-mesto (117,5 točk). Uvrstila se je na republiško tekmovanje, ki bo 14. junija v Zagorju. Druga je bila ekipa Melamina 112,5, tretja pa ekipa Avta 111,5 točk. Tekmovalo je 17 ekip iz KS in delovnih organizacij, izven konkurence pa še ekipa Delnic iz Hrvaške. Na svečanosti ob zaključku tekmovanja so podelili komandirju gasilskega oddelka Jožetu Račkemu iz Kužlja, staremu 61 let, zlato značko civilne zaščite. Dobil jo ie za svoje prizadevno in dolgoletno delo v enotah civilne zaščite. Kočevje: še deset dni do referenduma Za nov samoprispevek KOČEVJE — 22. junija bodo občani vse kočevske občine glasovali o uvedbi novega občinskega samoprispevka v višini 1.5 odstotka in krajevnih samoprispevkov v višini 0,5 odstotka za dobo petih let. V dosedanjih razpravah seje izoblikoval predlog, naj bi z občinskim samoprispevkom sofinancirali gradnjo in prenovo nekaterih šolskih prostorov, dogradili C trakt zdravstvenega doma v Kočevju, zgradili RTV pretvornik na Dekliški gori. izboljšali oskrbo z vodo. urejali kanalizacijo in čistilne naprave ter posodobili in zgradili nekatere cestne objekte. S samoprispevkom se bo za te namene zbralo predvidoma 490 milijonov dinarjev, skupna proračunska vrednost programa znaša preko milijardo 750 milijonov. Zbori krajanov so v glavnem že zaključeni, nekateri pa bodo še v teh dneh. V delovnih in družbenopolitičnih organizacijah tudi razpravljajo o tem. LIKOVNIKI V VELIKI GORICI VELIKA GORICA — Vokviru srečanja pobratenih občin so minuli petek v Veliki Gorici odprli razstavo likovnih del. V galeriji Galženica v Veliki Gorici se bodo predstavili tile Trebanjci: Mitja Berce, Olga Kolar, Neva Pevec, Bogdan Breznik in kipar Stane Novak. »Upam, da se bodo besede uresničile« Anica Plut, delegatka na sindikalnem kongresu SEMIČ — Črnomaljske delavce je na zveznem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu zastopala Anica Plut, zaposlena kot preddelavka v Iskrinem tozdu Energetski kondenzatorji v Semiču. Plutova je na kongresu sodelovala v komisiji za socialno politiko. »Veliko razprav je bilo o osebnih dohodkih, saj so predstavniki iz drugih republik predlagali, naj bi imeli vsi delavci z enako kvalifikacijo v državi enako osnovo pri plačilu, dodatno pa bi še nagrajevali po delu glede na posameznikov prispevek. Slovenci se s tem nismo strinjali, kajti potem naj bi Anica Plut bili tudi življenjski stroški za vse v Jugoslaviji enaki, vemo pa, da so močno različni in v naši republiki višji kot drugje,« pripoveduje o tem, kako so se kresala različna mnenja. »Prav tako smo imeli delegati različne poglede o skrajševanju delovne dobe za 5 let, za kar so se zavzeli predvsem Srbi z utemeljitvijo, da bi tako lažje zaposlovali mlade. Žal pa niso imeli izračunano, kako to finančno izpeljati,« pravi Plutova. Vsi pa so bili edini, da bi morali nadaljevati akcijo »Imaš hišo, vrni stanovanje!«, kije kar nekako zastala. »Veliko smo govorili, razprave so bile dobre, prav tako so pogumno zastavljene smernice, vprašanje pa je, kako se bo vse to izkazalo v praksi. Prav gotovo bi se moralo vsaj nekaj od zapisanega uresničiti, sicer je vse skupaj brez pomena, je nekoliko zaskrbljena Anica Plut, B, M. Proizvodnja raste — izgube tudi Rast industrijske proizvodnje v črnomaljski občini ob rasti izgub ne vliva optimizma — S primanjkljajem poslovalo 16 tozdov — Večji prejemki ČRNOMELJ — V prvih treh mesecih seje v črnomaljski občini industrijska proizvodnja povečala za okrog 18 odst. glede na enako obdobje lani. Vendar se je tudi zadolženost v gospodarstvu močno povečala, prav tako kratkoročni in dolgoročni krediti, ki so namenjeni predvsem industriji. Več kot polovico kratkoročnih kreditov so porabili za storitve in blago, ki je šlo v izvoz. Sredstva, ki so jih imeli v delovnih organizacijah, torej niso zadoščala za pokrivanje vseh obveznosti, s tem pa seje poslabšlala likvidnost. subjektivni. V nekaterih tozdih je iz- Celotni prihodek seje v črnomaljskih delovnih organizacijah glede na enako obdobje lani povečal za okrog 90 odst., porabljena sredstva pa so bila za več kot 10 odst. večja od celotnega prihodka. Hitra pa je bila tudi rast osebnih dohodkov, saj je bilo glede na lansko povprečje februarja izplačanih kar za 50 odst. več sredstev za prejemke. Zaskrbljujoče je, da seje povečalo število delovnih organizacij, ki so poslovale z izgubo, še bolj pa podatek, da je bilo še konec lanskega leta »le« 140 milijonov dinarjev primanjkljaja, v prvih treh mesecih letos pa že več kot 549 milijonov dinarjev. V negospodarstvu pa je skoraj 5 milijonov dinarjev izgube imel črnomaljski zdravstveni ddom. Tako je v primerjavi z enakim obdobjem lani primanjkljaj večji kar za 275,8 odst. Vzroki za slabo poslovanje so tako objektivni kot guba v glavnem posledica sezonskega značaja dela. Večina kolektivov pa kot glavni razlog navaja razkorak med cenami vhodnega materiala in končnih izdelkov. PAVLE MAJERLE Pred kratkim so na pokopališču v Starem trgu ob Kolpi pokopali Pavla Majerleta iz Predgrada. Rojen je bil pred 61 leti v Predgradu. Delal je najdalj pri Medexu, njegovih pravnih predhodnikih in drugih čebelarskih delovnih organizacijah, kjer je bil v glavnem obratovodja. Na skrbi je imel 12.000 panjev v tem delu Kočevske. Nazadnje je bil zaposlen kot mestni paznik in komunalni nadzornik pri krajevni skupnosti Kočevje-mesto. Upokojil seje komaj pred letom dni. J. P. Uspešne Melaminove medicinke Na tekmovanjih vedno med najboljšimi KOČEVJE — Na občinskem tek-movanju ekip prve medicinske pomoči (PMP) se ekipa Melamina vedno uvrsti med najboljše. Letos je zasedla drugo mesto, naj večji uspeh je dosegla leta 1984, ko je na občinskem tekmovanju zmagala, na republiškem v Novem mestu pa je zasedla 5. mesto. »Takrat smo na republiškem tekmovanju naredile le eno napako in to nas je veljalo 15 točk. sicer bi bile Rozina Turk Kočevci »tolkli« Ribničane Družbene dejavnosti v kočevski občini dosegle višje dohodke, OD, zaposlenost in zgubo KOČEVJE, RIBNICA — Družbene dejavnosti so v prvih treh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani dosegle precejšnje povečanje celotnega prihodka, saj je indeks v občini Kočevje 221 (Ribnica 215). dohodka indeks 255 (Ribnica 221) in čistega dohodka indeks 263 (Ribnica 221), V občini Kočevje sta poslovali z izgubo osnovna šola zbora odposlancev Kočevje (zaposlenih 141. povprečni mesečni čisti osebni dohodek 70.311 din, izgube 3,976.000 din) in Dom za učence Dušana Remiha (10 delavcev, povprečni čisti mesečni osebni dohodek 63.333 din, izguba 658.000 din); v ribniški občini pa Delavska univerza (5 zaposlenih, povprečni čisti mesečni osebni dohodek 50.000 din, izgube 171,000 din). V kočevski občini je izgub več za 121 odstotkov, v ribniški občini pa se je izgubit zmanjšala v primerjavi z letom dni prej za blizu 90 odstotkov. V kočevski občini je bilo v OZD družbenih dejavnosti letos zaposlenih 532 delavcev ali 3.3 odst. več. vsak pa je imel v povprečju 70.246 din čistega mesečnega osebnega dohodka. V' ribniški občini je bilo zaposlenih 277 delavcev rili en delavce manj kot v istem obdobju lani. povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 68.649 din. J. P. Iz Mokronoga vrhunski izdelki V mokronoški Iskri bodo letos izvozili za milijon dolarjev kondenzatorjev MOKRONOG — »V Iskri smo zadovoljni s poslovanjem v prvih petih mesecih tega leta. V primerjavi z lani smo spet postavili proizvodni rekord, naročila prihajajo sproti in pokrivajo vso našo proizvodnjo. Ker smo lani pravočasno nabavili dovolj materiala, je proizvodnja lahko tekla normalno. Za nas pa je normalno, da delamo tudi oh sobotah, nedeljah in ponoči. Zato se moram zahvaliti zlasti materam in ženam, ki so zmogle dodatno delo kljub številnim domačim obveznostim, kijih imajo poleg dela v tovarni,« je povedal Ludvik Lovše, direktor mokronoške Iskre. V Iskri se bodo letos lahko postavili še z enim rekordom. Čeprav so nameravali izvoziti za milijon dolarjev šele leta 1988, bodo to dosegli že letos. In kar je pri tem najbolj razveseljivo, je. da največ izvoza uresničijo na konvertibilnih trgih. Izvozijo že malo manj kot polovico proizvodn je, prihodnje leto pa bodo la delež še povečali in presegli polovico. »lakih dosežkov seveda ne bi bilo. če bi ne imeli posluha za modernizacijo opreme. Načrtujemo novo proizvodno linijo za proizvodnjo miniaturnih kondenzatorjev, s katerimi bomo lahko stopili ob bok najboljšim proizvajalcem. Seveda moramo doseči tudi zadovoljivo kvaliteto. Priznanje je že prišlo, saj ILC' priznava Iskrino kvaliteto kol mednarodno veljavno. Ker nam proizvodnja kondenzatorjev očitno leži, se bomo uvrstili med proizvajalce opreme za proizvodnjo kondenzatorjev. Naši razvojni de- lavci so razvili in izdelali stroj za proizvodnjo nosilcev elektrokonde-nzatorjev. v naslednjih letih pa bomo proizvodni program še razširili. Zdaj imamo v načrtu prodajo • V Iskri pa niso brez težav. Manjka jim kadrov, strojnih inženirjev, orodjarjev, brusilcev. Kot so dejali, ni problem kupiti stroj, hujši problem je dobiti delavca, ki bo sposoben z njim upravljati. Zato bodo v naslednjih letih posvetili veliko pozornosti zlasti kadrovski politiki. naše tehnologije za tovarno kondenzatorjev v Alžiriji. Posel bo v reden nekaj milijonov dolarjev in imamo veliko možnosti, da ga dobimo,« je dejal Lovše. J. SIMČIČ Romani ne gredo V trebanjski knjigarni prodajo največ strokovne literature •TREBNJE — »Naša knjigarna je edina v občini, zato se moramo toliko bolj_ truditi,« je povedala Nevenka Štepec, poslovodkinja knjigarne Državne založbe v Treb-njem. »Pri nas nabavljajo pisarniški material vse delovne organizacije iz občine, k nam pa hodijo po nakupih tudi iz Novega mesta in drugih krajev. Ker doslej nismo imeli skladišča, smo kar težko ustregli vsem kupcem. Zdaj, ko skladišče končno imamo, bomo lahko bistveno izboljšali ponudbo. V trgovini, kjer smo imeli doslej z.L ženo Nevenka Štepec vso papirno galanterijo, pisarniški material in knjige, smo že kar težko delali,« je povedala Stepčeva. V poslovalnici Državne založbe Slovenije v 1 rebnjem poleg pisarniškega materiala prodajo tudi precej knjig. V zadnjem času gredo dobro v prodajo slovarji, priročniki, leksikoni in druga strokovna literatura. m;mj pa gre v promet beletristika. No. s-o tudi izjeme, kot st;i Pesem ptic trnovk in Pesmi dolenjske dežele, ki sta bili prodajni uspešnici v občini. V teh dneh pa so prodajalke iz trebanjske knjigarne razposlale obv estila, da šole s prednaročili šolskih knjig in zvezkov do konca tega meseca dobe 4 odstotke popusta. J. S. Glede na vse to so v Črnomlju pripravili tudi nekaj predlogov za rešitev gospodarstva. Med drugim navajajo, da bo potrebno izboljšati kadrovsko strukturo, več sredstev nameniti za akumulacijo zaradi posodobitve proizvodnje, poiskati nove trge ter izboljšati kakovost izdelkov. B. M. prve,« je povedala Rozina Turk, ki je vodja ekipe PMP v Melaminu Kočevje. »Doslej nas je vedno pripravljala za tekmovanje Marjeta Orel, višja medicinska sestra, in z njo smo bile zelo zadovoljne. Letos smo pred tekmovanjem vadile sedemkrat, in sicer po tri ure. Članice ekipe so disciplinirane, zato tudi taki uspehi. Sicer pa ekipo vsakih nekaj let menjamo. Tako se več članic kolektiva nauči nuditi prvo pomoč. Vodstvo podjetja nam daje vedno možnost za vaje in nam pomaga. Sicer pa imamo v Melaminu veliko kemikalij in lahko bi se zgodila nesreča, pa bi prišlo naše znanje prav. Na srečo doslej naša pomoč ni bila potrebna.« Povedala je še, da so občinska tekmovanja vsako drugo leto, vsako drugo leto pa se udeležijo kot gostje občinskega tekmovanja ekip PMP v sosednji Hrvaški občini Delnice. S to občino vedno dobro sodelujejo. J. P. Jubilej AMD Ribnica Republiška priznanja ob 35-letnici RIBNICA — Osrednja svečanost ob 35-letnici Avto-moto društva Ribnica je bila pred kratkim pri Francetovi jami. Razvoj društva je orisal njegov predsednik Jože Žnidar. Društvo je izšolalo kar okoli 4.700 voznikov B kategorije pa tudi veliko število voznikov drugih kategorij. Danes ima 595 članov in še nadaljnjih 65 članov podmladka. Največja želja vseh je, da bi dobili društveni dom. Svečanosti je razen predstavnikov občine prisostvoval še podpredsednik AMZ Slovenije Janez Trošt, ki je podelil zaslužnim članom društva priznanja republiške zveze. Prejeli so jih: PRIZNANJA AMZ SLOVENIJE — Podpredsednik AMZS Janez Trošt (levi) podeljuje bronasto priznanje Antonu Petku (desni), v sredini pa je dobitnik srebrnega priznanja Alojz Mihelič. (Foto: Glavonjič) posebno bronasto priznanje AMZS: Vinko Kersnič, zlato plaketo AMZS: Mirko Goršič in Anton Marolt, srebrno plaketo AMZS: Mirko Oražem, Jože Žnidar in Alojz Mihelič, bronasto plaketo AMZS: Stanko Rus, Anton Petek, Matija De-lač, Miran Lavrič, Anton Nadler, Edvard Šilc in delovna organizacija RIKO, pismeno priznanje AMZS: Milan Čirovič, Rafko Paternus in Jože Leban, častni znak AMZS: Franc Lapajne, Franc Zbačnik, Vinko Joras, Jože Klun in Jožko Mihelič. Predsednik občinske zveze za tehnično kulturo Prvin Lavrič jpa je podeli) priznanji te organizacije Milanu Čiroviču in Alojzu Miheliču. M. GLAVONJIČ Praznik KS Mirna Podelili priznanja MIRNA — Mirenčani praznujejo krajevni praznik 6. junij v spomin na dogodke, ki so se zgodili na ta dan v letih 1941 — 1945, Na slavnostni akademiji, ki so jo pripravili v časi krajevnega praznika v petek, 6. junija so se spomnili teh dogodkov. Hkrati so se seznanili tudi s tem. kaj vseje bile narejenega v preteklem obdobju, in ; načrti za prihodnost. Predsednik svet; krajevne skupnosti Maks Kurent ji povedal, da so največ naporov vložili -gradnjo telefonskega omrežja. Tele fonski priključek je dobilo več kot 23l novih naročnikov. Modernizirana jt bila cesta na Staro goro, obnovljena jt bila vrsta cest v druge kraje. Letos pa bodo asfaltirali cesto na Roje 111, ceste proti Volčjim njivam, Migolici in drugje pa bodo modernizirali in pripravili za asfaltiranje. Poleg teh del se bodo lotevali nadaljnjega širjenja ptl omrežja, komunalnih in vzdrževalni!' del. Na slavnostni akademiji v domi TVD Partizan so podelili krajevn priznanja. Prejeli so jih Jože Brati Stane Camloh. Aleksander Leskove Marija Logar in Dušica Peček. KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA obvešča vse, ki se nameravajo kopati v bazenu pod mirenskim gradom, da se kopljejo na lastno odgovornost! Krajevna skupnost Mirna IZ N&.ŠIH OBČIN I IZ NtkŠIH OBČIN G Strah za vodo Dobovčani bi se radi znebili odlagališča smeti DOBOVA — V krajevni skupnosti živi nekaj nad 3 tisoč prebivalcev. V prihodnje se bo verjetno še širila, vendar ne samo Dobova, ampak vseh devet naselij v KS. Razvoj ji zagotavlja industrija. V dolgoročnem načrtu je razen industrijskega razvoja predviden tudi razmah obrtništva. Pogrešajo predvsem storitvene dejavnosti. Tudi Dobovčani, ki sicer zdaj še ne čutijo prostorskih omejitev, opozarjajo na varovanje okolja in na varčevanje s plodno zemljo. Tako upajo, da se bodo v naslednjih nekaj letih končno znebili centralnega odlagališča odpadkov iz brežiške občine. Tudi industrijski obrati bodo morali paziti, da bo okolje ostalo čimbolj čisto, krajevna skupnost pa se priporoča za sodelovanje pri izgradnji kanalizacije, ki je zdaj delno urejena le v Rigoncah, na Velikem Obrežu in v Mi-halovcu. Velike načrte imajo Dobovčani še v kmetijstvu. J. T. IZDATNEJŠA POMOČ KRŠKO — Izid natečaja za pridobitev posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo v TCP Djuro Salaj je pokazal, da bi po prednostni listi prosilcev za letos morali zagotoviti 120 milijonov dinarjev, v načrtu porabe sklada skupne porabe pa so namenili 40 milijonov manj. Delavski svet delovne organizacije je zato sklenil, da bodo pridobili manjkajoči denar, saj bi tako po enem letu sprostili osem družbenih stanovanj, kijih še zasedajo zasebni graditelji hiš. PRIZNANJE IVANU ŽIVIČU BREŽICE — Predsednica rdečega križa Slovenije Ivica Žnidaršič je 9. junija izročila Ivanu Živiču priznanje za 15-letno delo pri razvijanju socialistične solidarnosti. Za delo, ki ga je opravila socialna služba, pa je RK Slovenije prisodil diplomo tukajšnjemu centru za socialno delo. PEVCI V BREŽICAH BREŽICE — V soboto, 14. junija, bo v slavnostni grajski dvorani 14. skupni koncert pobratenih pevskih zborov, med katerimi sta dva iz zamejstva. Nastopili bodo moški pevski zbor »Vasilij Mirk« iz Proseka-Kontovelja pri Trstu, mešani pevski zbor Svobode iz Stražišča pri Kranju, zbor PD Zarja iz Železne Kaplje in moški pevski zbor PD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic. NE LE SPALNO NASELJE SEVNICA — Pri tukajšnji krajevni skupnosti so v pripravah na bližnji referendum sestavili obsežen politični aktiv, ki se je želel pogovoriti S stanovalci vsakega bloka v Naselju heroja Maroka in Trga svobode. Žal to v večini primerov zaradi izredno slabe udeležbe stanovalcev ni uspelo. Pri krajevni skupnosti niso vrgli puške v koruzo. V sredo, 4. junija, so v sindikalno dvorano povabili predsednike hišnih svetov. Od 25-ih jih je prišlo vsega sedem. Sestanek so vseeno opravili. Pokazalo seje, da imajo stanovalci tega »spalnega naselja«, kot ga nekateri imenujejo, vrsto težav. V starejših blokih niso zadovoljni z vzdrževanjem stanovanj, med vsemi bloki, npr. znanem v električarskem bloku, ni asfalta itd. Navzoči so z zanimanjem poslušali, da so prizadevni gradbeni odbori pri sevniški krajevni skupnosti samo lani oravili del za 90 milijonov dinarjev. Kazalo bi jih posnemati — tudi v sami Sevnici. Na kongresu več poguma kot doma Ljudje so tiho zato, ker se boje posledic BREŽICE — Rezika Djordjevič je bila doslej na petih sindikalnih kongresih, na dveh republiških in letos tretjič na zveznem. Tokrat je prvič občutila, da delavci nimajo več potrpljenja, da so ogorčeni, ker se stvari tako počasi spreminjajo. Delegati so bili v svojih razpravah brez ovinkarjenja povedali, kje naj se začne zaostrovati odgovornost od vrha navzdol in obratno. Ta kongres je po njenem mnenju izzvenel kot zadnje opozorilo, da se mora nekaj premakniti na boljše. Tisti, ki ne verjamejo, da bo Rezika Djordjevič to res takoj steklo, so celo zahtevali, da bi naslednji kongres sklicali po enem letu in ugotovili, kaj se je spremenilo in kje še teče življenje po starih kolesnicah. Delegati so z nepopisnim navdušenjem pozdravili razpravljavko, ki je povedala, kako so v neki delovni organizaciji v BiH izredno hitro napredovati po zamenjavi ^vodstva, žal pa so člani starega vodstva dobili po odhodu celo boljša delovna mesta. Torej nagrado za zavoženo gospodarjenje. Za člane sindikata v občini in delovnih organizacijah pa Rezika Djordjevič meni, da so manj odločni in da si ne upajo kritizirati ljudi, ki to zaslužijo. Prepričana je. da je že prišel čas. ko naj bi vsak delavec brez strahu pokazal, kdo k je kriv. če kaj ne velja. J- T. Manj jih šolaš, težje izbiraš Delovne organizacije v Brežicah premalo štipendirajo — Revnejše občine bodo po novem spet prizadete, ker je šolanje daleč od doma dražje_ BREŽICE — Kadrovsko štipendiranje v občini zaostaja za obema posavskima sosedama. Še vedno prevladujejo štipendije iz združenih sredstev. To razmerje je obrnjeno edinole v Krškem, čeprav je tudi v Sevnici razpisanih precej več kadrovskih štipendij kot tukaj. Zakaj je tako, smo poskušali zvedeti pri občinski skupnosti za zaposlovanje. Poklicna usmerjeval-ka Ana Černelič, ki bedi tudi nad štipendiranjem, domneva, da je velik pritisk na združena sredstva tudi posledica slabšega materialnega položaja v družinah in ne le pomanjkanja kadrovskih štipendij. Delovne organizacije žal ne sprevidijo, da morajo kadrovati na zalogo. Sicer se pa mladi že izobražujejo »na zalogo«, je opozorila Černeličeva, vendar iz združenih sredstev. Za tehnike ne razpišejo v občini skoraj nobene štipendije, toda šolajo se in brezposelnih tudi ni. Vendar ta pot rvi zaželena, kajti študent naj bi seže med študijem povezoval z delovno organizacijo. To ima najbolje vpeljano krška Celuloza, ki v Infor- matorju redno obvešča o dogajanjih v kolektivu tudi štipendiste. Celuloza si zna zagotoviti najboljše kadre. Štipendira jih več, kot jih potrebuje, nato vsem omogoči pripravništvo in obdrži tiste, ki se najbolje izkažejo. In kdo ima v Brežicah največ štipendistov? Zvedeli smo, da Tovarna pohištva, vendar so med njimi najbolj številni obdelovalci lesa, kar spet ni najbolj prav. Na drugi strani pa težko pridobijo dobrega učenca, da bi se izšolal za tehnika in pozneje inženirja. Mnogi se premislijo, ker morajo z doma. Šola je namreč v Škofji Loki. Tovarna ima težave tudi s pridobivanjem kadrov iz naravoslovno-matematične smeri iz srednje šole v Brežicah. Ti morajo za študij lesne stroke na fakulteti opravljati diferencialne izpite, kar jih odvrača. Černeličeva je nato omenila, daje v brežiški občini le 13 delovnih organizacij, ki razpisujejo kadrovske štipendije. To je dobra četrtina, pa še ti se odločajo pretežno za poklicne šole, od 2. do 4. izobrazbene stopnje. Po novem bodo dajalci štipendij morali upoštevati tudi kraj bivanja. Revne občine bodo spet na slabšem kot na primer Ljubljana ali Kranj, ki imata več šol. J. TEPPEY Plat zvona za invalidski obrat Junij je zadnji preskusni rok za zaposlene NOVO NASELJE BO KMALU NARED — Ob nastopu glavne turistične sezone bodo v Čateških Toplicah odprli naselje 130 počitniških hišic, last delovnih organizacij iz vse Slovenije. Med njimi je tudi osem bivalnih kontejnerjev, za katere marsikdo meni, da ne sodijo tja. Obisk v kampu se bo letos močno povečal, zato bodo nujno potrebovali več spremljajočih objektov za prodajo sadja, zelenjave, svežega mesa in drugega blaga za vsakdanjo rabo, za kar je sedanja trgovinica premajhna. Potrebovali bodo tudi servisno službo za popravilo najrazličnejših okvar ter dobre poštne storitve. (Foto: J. Teppey) SKOPICE — Med izgubarji smo letos že omenjali Invalidskedelavnice, ki jim grozi celo prekinitev poslovnega odnosa z Iskro TPT (Tovarno polprevodnikov Trbovlje). Kot razlog za to navajajo slabo kakovost izdelkov. Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah zahteva, naj se kolektiv strokovno okrepi ter takoj pripravi sanacijski program. Na predlog komisije, ki si je ogledala proizvodnjo v obratu, naj bi nekatere postopke izboljšali v sodelovanju s tehnologi tovarne v Trbovljah. Zastoje naj bi zaradi netočne dobave polizdelkov iz TPT zapolnjevali z dodatnimi programi. Komisija zahteva, naj v Invalidskih delavnicah poostrijo medfazno kontrolo, kar naj bi v čim krajšem času pripeljalo do predpisane kakovosti izdelkov. Za nadaljnje sodelovanje z Iskro v Trbovljah bo odločilna kvaliteta izdelkov v mesecu juniju. Predsedstvo skupščine socialnega varstva in Društvo invalidov v Brežicah se zavzemata za to, da Invalidske delavnice zadržijo obstoječi proizvodni program, da zaposlijo več ljudi ter se tudi strokovno dvignejo na zahtevano raven. Težaven, a uspešen preporod Krški Kostak je ukrep družbenega varstva spet postavil na trdne noge KRŠKO — Začasni kolegijski poslovodni organ delovne organizacije Kostak pod vodstvom zdaj že bivšega podpredsednika občinskega izvršnega sveta Nika Žibreta jev dobro opravil svoje delo. Kostak ob zaključnem računu ni imel več izgube, v letošnjem četrtletju pa je poravnal tudi vse poprej podpisane in dogovorjene obveznosti, terjatve in dolgove. Ko je pred dobrim letom krška so postopki o reorganizaciji poteka- občinska skupščina uvedla ukrep li zelo počasi, ker je prihajalo do družbenega varstva, v Kostaku niso odporov. imeli usklajenih samoupravnih sp- Občinski izvršni svet je kot pozi-lošnih aktov s pozitivno zakono- tivno ocenil v samoupravnih splo- dajo, zdaj kasni le še pravilnik o razvidu del in nalog, tudi zaradi nedorečenosti samoupravne organiziranosti strokovnih služb s področja komunalnih dejavnosti. Nekateri ukrepi iz programa za sanacijo stanja, ki ga je do potankosti izdelal začasni K PO, so še v izvajanju tudi po končani »prisilni upravi«, kajti zavrli sojih sklepi skupščin sisov materialne proizvodnje. Skladno z zakonom o komunalnih dejavnostih so izdelali zasnovo organiziranosti strokovnih služb komunalnega gospodarstva, v sklopu Kostaka z dvema tozdoma in delovno skupnostjo skupnih služb, v katero naj bi se vključile tudi strokovne službe sisov materialne proizvodnje. Taka zasnova organiziranosti je dobila na vseh ravneh v občini družbeno podporo, žal pa šnih aktih Kostaka opredeljeno delovanje tehnično-razvojne službe, enotnega vzdrževanja in razvoja, ker meni, da so s tem ustvarjeni pogoji za bistveno izboljšanje samoupravnih odnosov in strokovnega dela v stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu. V Kostaku pa še vedno primanjkuje strokovnjakov z visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, strojne in pravne smeri, kar bodo skušali odpraviti s štipendiranjem in boljšim nagrajevanjem. P. PERC NA LETOVANJE SAMO SOCIALNO OGROŽENI BREŽICE — Zveza prijateljev mladine bo letos lahko poslala na okrevanje na Debeli rtič le 38 predšolskih otrok. Letovanje bo trajalo od 12. do 26. junija. Dnevna oskrbnina je 1.560 dinarjev za otroka. Plačnikov bo več. od zdravstvene do socialnovarstvene skupnosti in drugih. Solarji bodo letovali v Savudriji. Bivanje ob morju bi si lahko privoščilo več učencev in predšolskih otrok, če bi v občini imeli pred leti boljši posluh za odkup zemljišča in ureditev počitniškega objekta za najmlajše. Tako pa se zdaj prijatelji mladine vsako leto znova borijo za prostor pod soncem, za katerega jim drugi odrejajo število otrok, čas letovanja in plačilo oskrbnine. Niko Žibret: uspešno vodil začasni kolegijski poslovodni organ Kostaka Pod Lisco še novi litri vode Izvršni svet o preskrbi z vodo — Voda za Sevnico do leta 2010 SEVNICA — V novem programu krajevne skupnosti za bližnji referendum je med večjimi akcijami tudi vodovod izpod Lisce. Ker je v javnosti nekaj nejasnosti glede tega objekta, smo za obrazložitev zaprosili direktorja Komunale inž. Janija Zemljaka. »Tako imenovana visoka cona, na kateri so naši vodovodarji z deli pri kraju, spada v stari referendumski program. Z novim programom, ki je vključen v novi samoprispevek, mislimo na zagotavljanje dodatnih litrov vode izpod Lisce. Tam je še več studencev, ki bi jih lahko zajeli za preskrbo mesta. Raziskave bo opravil Geološki zavod iz Ljubljane. Sele zatem bomo lahko sodili, koliko dodatnih litrov pitne vode bomo laltko pripeljali v Sevnico. Strokovnjaki računajo, da bo to 20 do 30 litrov na sekundo. To bi moralo zadostovati za razvoj mesta vse do leta 2010,« pravi direktor Zemljak. To pomeni vodo tudi za novi plato, predviden za pozidavo na Dobravi po novih načrtih, ki so v razpravi. Ob suši ponavadi najprej zmanjka vode v višje ležečih stav- Čista ideja je devica, ne ciPa- J. SNOJ Objestnost je slaba družica. A. S. PUŠKIN bah. S predvidenimi posegi bodo vodo imeli tudi ti. • Nesreča nikoli ne počiva. Tako je ob zadnjem deževju močno narasla tudi Sevnična. Pri kopitarniškem jezu, kjer hudournik prečka glavni cevovod vodovoda izpod Lisce, je razbesnela voda dobesedno prestavila strugo. Sredi vode je drog električne napeljave, ki je pred tem seveda stal na suhem. Voda je izkopala tudi cevovod. Del spoja je iztrgala, kar se je pokazalo v nedeljo, ko je voda upadla. Cevovod so na preostalem delu proti mestu zaprli, tako da ni bojazni pred onesnaženjem. Vodo tačas zagotavljajo spet stare črpalke in črpališča na mestnem območju. Častni znaki in plakete Za zvestobo krvodajalstvu v krški občini KRŠKO, KOSTANJEVICA, SENOVO — Na proslavah dneva krvodajalcev 2. junija v Krškem, 3. junija v Kostanjevici in 4. junija na Senovem so podelili večje število častnih znakov krvodajalcem, ki so darovali kri petkrat in večkrat. V Krškem je petkrat darovalo kri 35 ljudi, desetkrat 36 krovoda-jalcev, petnajstkrat 26 in dvajsetkrat 19 oseb. Plakete za petindvajsetkrat darovano kri so prejeli: Franc Bedič, Slavko Cotar, Jože Kos, Jože Petan, Rafael Prebejšek, Slavko Petan (vsi iz Celuloze), Stanko Godler (Kovinarska), Drago Mustar, Marjan Pogačar in Rado Šri-bar (vsi SOP), Branka Pajič(Nuklearna), Alojz Šribar (rudnik), Branko Vidmar (ŽTP) in Karel Zakošek (SGP Pionir). Značke za tridesetkrat darovano kri so dobili: Anica Andželič (Občinsko sodišče), Tomo Božič (Nuklearna), Franc Bračun. Zvonko Kranjc (oba Papirkonfekcija). Anton Jelovšek, Miha Letnar (oba Celuloza), Alojz Kodrič (1GMP Sava) in Marjan Pogačar (SOP). Za 50-krat darovano kri je dobil plaketo Milan Jamnikar (ŠGP Pionir). V Kostanjevici so 27 krvodajalcem podelili znak za petkrat darovano kri. 18 za 10-krat, 9 krvodajalcem za 15-krat in enemu za 20-krat darovano kri. Za 25-krat darovano kri sta prejela plaketo Franc Colarič (Kovinarska) in Stanko Drobnič (Labod), za 40-krat darovano kri pa je dobi- la značko Fanika Lekše, gospodinja iz Malega Mraševega. Na Senovem je 5-krat darovalo kri 31 ljudi, 10-krat 33, 15-krat 14 ljudi in prav toliko je dobilo značko za 20-krat darovano kri. Plakete za 25-krat darovano kri so dobili: Drago Abram, Ivan Brili, Avgust Gabrič, Ivo Umek (vsi Metalna), Janez Čižmek (Rudnik), Ivan Gomilšek (Elektrarna Brestanica), Marija King, Jožica Pavlič (obe Lisca), Franc Kunej (ŽTP) in Slavica Lokajner (Papirkonfekcija). 30-krat so že darovali kri Pavel Čižmek, Albin Medvešek, Leopold Omerzu (vsi Rudnik), Irena Glogovšek (Lisca), Janko Lubi (Sigmat), Niko Marn (Elektrarna). Jože Novak (Papirkonfekcija), Edvard Pungartnik (Kovinarska), Jože Šoln (Kovinarska) in Franc Kunej (ŽTP). Značko za 35-krat darovano kri je dobil Jože Devetak (Rudnik), za 40-kratno Karel Bizjak, Božidar Furlan (oba Metalna) in Leopold Derstvenšek (Rudnik), značko za 45-krat darovano kri pa so izročili Jožetu Reberšaku (Rudnik). Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje dobitnikom priznanja za darovano kri, pa tudi delavcem DKD Edvarda Kardelja v Krškem, Hotelu Sremič, restavraciji Senovo in Restavraciji v Kostanjevici za prostore, mladim članom RK iz OŠ Senovo, Kostanjevica in Krško pa za kulturni spored, nrav tako moškemu oktetu Svobode Senovo za kulturni spored. Novo v Brežicah PREMALO JE DENARJA, DA BI GA METALI STRAN — Cesta od Brežine do Dečnih sel. Globokega in Dobrave letos ne bo dobila zaporne asfaltne prevleke. Krajani, ki se zaradi tega jezijo, nimajo prav. Komisija je cestišče pregledala in prišla do spoznanja, da bi ga težki tovornjaki iz bizeljskega peskokopa in rudnika v Globokem spet uničili. Ta odsek morajo najprej pripraviti za povečano obremenitev, zato bo Salonit Anhovo le moral odriniti svoj delež. Z obljubami, žal, nihče ne zna napraviti ceste, pa naj še toliko obetajo. KDAJ VOJNA NAPOVED KOMARJEM? — Brežičane bodo letos požrli, čeprav so trdoživi in vajeni te , nadlege. Toda kaj lahko se zgodi, da jim bo podlegel kak turist, ki ga privabljajo zanimivosti mesta in kopanje v Toplicah. Tam komarje sicer preganjajo, vendar bi bil boj z njimi učinkovitejši, ko bi stopili vsi skupaj, vsak nekaj plačali in potem brez skrbi preživljali popoldneve na prostem. Morda bi celo gozdarji prispevali kaj zraven, saj se večina komarjev zaredi v Vrbini. V času od 23. do 31. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Žvar iz Gor. Leskovca — Tanjo, Metka Petrovič iz Brežic — Špelo, Burda Šimek iz Samobora — Tomislava, Dragica Petrovič iz Strmca — Dalijo, Marija Stergar s Sel — Roka, Vida Kocjan iz Gabrja — Andreja, Ana Matekalo iz Samobora — Jureta, Ljubica Šabarič iz Male Gorice — Martino, Nevenka Mokrovič iz Vukovega sela — Franja, Štefica Kičin iz Bre-gane — Kristino, Jožica Peternelj s Šenovega — Renato, Ljerka Masnjak iz Prosinca — Karla, Marija Kuselj iz Stolovnika — Mojco, Monika Povh iz Krškega — Bojana, Ljiljana Ažič iz Bregane — Danijela. Dragica Srpčič iz Brežic — Daria, Nevenka Cakič iz Nedelje — Marka, Anica Dobravc iz Podbočja — Mira, Verica Bilanič iz Samobora — Ano, Marinka Zarn iz Stolovnika — Simono in Snježana Radovanič iz Rud — Nikolo. Cestita->t Krške novice j MIR — Vzdrževalci v Celulozi so vse bolje opremljeni. Zdaj lahko preko vratarnice dobijo vzdrževalce na kateremkoli mestu v tovarni tako rekoč vsak hip, kajti nabavili so naprave, podobne vvalkietalkiju, ki z zvočnim signalom opozarjajo, da se nekaj dogaja. Zaenkrat služba meritev in raziskav, ki deluje v okviru tozda Vzdrževanje, nima drugih težav kot to, da je MlR (to je namreč kratica službe) poskrbel le za delovanje naprav, ne pa tudi za njihovo razdelitev med delavci. Kljub jasnemu pojasnilu pa pravega miru za MIR ni, kajti po napravicah je veliko povpraševanje. SREČA V NESREČI — Na nedeljski speedway dirki za zlati znak občine Krško se je po dolgem času pripetila vsaj na prvi pogled hudo nevarna nesreča: domači tekmovalec Gorazd Gorjup je po desni prehiteval Avstrijca Nebla, ki mu je očitno odpovedal motor, zadel ga je in skupaj z Avstrijcem sta poletela proti zaščitni ogradi. Gledalcem je zastal dih, kajti ograjo je zlasti Gorazdov motor podrl v dolžini približno petih metrov, Krčan pa je poletel preko nje proti žični ograji z gledalci. Poznavalci pravijo, da jo je Avstijec odnesel le s praskami (še isti dan je spet dirkal), Gorazd pa verjetno z zlomom roke ali ključnice, ker je bila lesena ograja že precej trhla, zato stik z njo ni bil tako nevaren, kot je kazalo. MARATON — Pokroviteljice prvega kolesarskega maratona Krško-Kumrovec, ki ga je organizator, domače društvo Matija Gubec, krstil kar po svojem patronu, so bile vse družbenopolitične organizacije v občini. Največje primaknil sindikat, kije omogočil vsakemu tekmovalcu lično spominsko medaljo, mladina seje izkazala z redarsko službo, nekateri drugi pa zaenkrat še niso prispevali več kot nič. No, saj tudi ime nekaj pomeni... Sevniški paberki 5 DOLENJSKI UST OSIP MED KRVODAJALCI — Minuli teden je bila v sevniškem Partizanu dva dni krvodajalska akcija, predtem pa še en dan v Krmelju. Običajno je tudi v Sevnici prihitelo na dan okrog 400 krvodajalcev, tokrat pa so to številko presegli šele drugi dan. Pozna se, da kolektivi krvodajalcem ne dajejo več dela prostega dneva. Aktivisti Rdečega križa so posebej pohvalili kolektiv sevniškega Elektra. Kljub majhnemu številu zaposlenih pride od tam mnogo krvodajalcev. ZANIMANJE ZA SEZONSKI: KARTE — Ohladitev je popolnoma spraznila sevniški bazen. V maju je bilo tod že karživahno. Po tovarnah je precej zanimanja za sezonske kopališke karte, zlasti še zato, ker napovedujejo podražitev. SOLARJI Sl PREDSTAVIJO — Danes ob 17:30 vabijo v dvorano sevniškega gasilskega doma učenci osnovne šole Sava Kladnika. Pred zaključkom šolskega leta se želijo občinstvu tudi letos predstaviti številni zbori te šole in učenci glasbene šole. ki po novem prav tako deluje v okviru osnovne šole. kultura in izobra- ževanje Cilji eno, praksa drugo Mladi se premalo izobražujejo — Še vse prevelike so potrebe po malo izobraženih delavcih NOVO MESTO —Politika izobraževanja se v novomeški občini nikakor ne more ujeti z usmeritvami občinskega družbenega plana. Vse preveč mladih se prehitro zaposluje in premalo izobražuje, s tem pa zapirajo vrata lastni karieri in razvojnim možnostim gospodarstva. Če bi hoteli uresničiti načrte združenega dela do leta 1990 in do 2000, bi morali že lani ves generacijski priliv usmeriti v nadaljnje izobraževanje, vse sposobne pa v peto, šesto in sedmo stopnjo izobraževanja ter že zaposlene v izobraževanje ob delu in izdela. Praksa je v popolnem nasprotju s tem ciljem. Kadrovska struktura se je v splošnem od leta 1965 precej izboljšala, vendar je bilo ob koncu leta 1985 zaposlenih še vedno 44 odst. ljudi s prvo in drugo stopnjo zahtevnosti. Da se število nevključenih v nadaljnje izobraževanje v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji in v regiji ne zmanjšuje, je razlog v tem, da seje v Novem mestu povečalo število programov, s tem pa možnost vpisa v domačem kraju. Vsako leto ostaja precej mest v srednjih šolah nezasedenih, zlasti v programih, ki so za mlade manj privlačni, v gradbeništvu, gostinstvu, kmetijstvu. Ker združeno delo še vedno zaposluje veliko de- lavcev brez izobrazbe, imajo učenci po osnovni šoli velike možnosti za takojšnjo zaposlitev. Dogaja se. da tekoče potrebe po delavcih in ob upokojitvah nadomeščajo na manj zahtevnih delih z nekvalificiranimi delavci, to pa je hudo narobe. Tudi kadrovske štipendije ostajajo nepodeljene. Praznih rok pa ostajajo tudi interesentke zanje. Po podatkih strokovne službe usmerjanja v poklice imajo pri štipendiranju še vedno prednost fantje, četudi puste ob strani kakšno dekle z boljšim uspehom. Tp potrjuje tudi podatek, da se dekleta veliko bolj kot fantje zaposlujejo na nižji stopnji. Mnogim nepravilnostim v kadrovski politik: botrujejo nemočne in premalo strokovne kadrovske službe. Vse bolj očitno pa je. da so k temu pripomogle tudi napake v sistemu usmerjenega izobraževanja. V obrti je stanje celo tako hudo, da grozi ukinitev nekaterih obrti, od pleskarjev do kleparjev in mizarjev. Čudno je samo to. da je bilo v novomeški občini izdelanih že nekaj zelo kritičnih analiz in gradiv o izobraževanju in zaposlovanju mladih, da slabosti zelo dobro poznamo, spremeni pa sc ne nič ali pa zelo malo. RIA BAČER Štiri desetletja poti Visok jubilej novomeške glasbene šole Marjana Kozine — Teu n dni dolgo __________________praznovanje — Na začetku 69, danes več kot 500 učencev . NOVO MESTO — S celotedenskimi koncertnimi večeri, na katerih so se v Rozinovi dvorani glasbene šole predstavili dijaki in študenti glasbe, in s petkovo zaključno prireditvijo v Domu kulture so delavci in učenci glasbene šole Marjana Kozine slovesno proslavili 40-letni jubilej. Še posebej zaključna prireditev, ki postavljeni 23. januarja 1946 na po- je privabila množico obiskovalcev, je bila večer zase. Navdušile so skupine, zbor male glasbene šole, harmonikarski godalni in mladinski pihalni orkester, ki so ga sestavljali učenci matične šole in podružničnih oddelkov. Vrhunec prireditve je bila podelitev priznanj pedagoškim delavcem, ki so na tej šoli udejanjali svoje moči in sposobnosti. Prejeli sojih: učitelj pihal Milan Posavec, učitelj violine in kitare Drago Šprocin nekdanji ravnatelj šole Ernest Jazbec. Svoj jubilej je glasbena šola obeležila tudi s precej obširno publikacijo, v kateri je podrobno opisan razvoj glasbenega šolstva v Novem mestu. Temelji sedanje glasbene šole so bili budo takratnega šefa za prosveto in kulturo Jožeta Zamljena-Drejčeta in Slavka Strajnarja, ki je bil prvi ravnatelj te ustanove. Seveda je moč zaslediti zametke glasbenega šolstva tako daleč nazaj, da bi čez dobrih deset let v Novem mestu lahko praznovali stoletnico glasbenega šolstva. Štiridesetletni jubilej glasbene šole je vezan na skromne začetke, ko ni bilo niti prostorov, ne instrumentov, ne denarja, zato pa nekaj glasbenih mož, katerih vztrajanje ima zasluge, da šola v teh hudih časih ni zaprla vrat. Drago Šproc, Tone Markelj, Jože Erjavec, Stane Fink in mnogi drugi bi PIHALNI ORKESTER JE NAVDUŠIL — Mladinski pihalni orkester, sestavljen iz učencev matične in podružničnih šol, je na zaključni akademiji pod vodstvom Ivana Jerine dokazal, da se lahko kljub samo nekaj skupnim vajam enakovredno kosa z ostalimi dolenjskimi godbeniki. (Foto: J. Pavlin) Poletne kulturne prireditve Na grajskem dvorišču v Metliki bodo poleti pripravili 13 raznih kulturnih prire-_________ditev — Od folklore in monodram do filmskih predstav____ METLIKA — Zadnji dve leti je bila Metlika poleti, kar se kulturnega življenja tiče, bolj zaspana in lenobna. Zaradi te lenobnosti so opustili organizacijo poletnih kulturnih prireditev, ki so prejšnja tri leta močno popestrile in razgibale siceršnje poletno mrtvilo. Za letos pa seje občinska mladinska organizacija na pobudo posameznikov spet lotila organizacije poletnih prireditev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je sicer formalni organizator mladinska organizacija, v pripravljalnem odboru pa je bolj malo mladincev. člani mladinske folklorne skupine pa bodo stregli pri mizah. Vstopnina za filmske predstave bo 100, za ostale pa 200 din. a. B. Kakorkoli že, od začetka julija do konca avgusta bo na grajskem dvorišču v Metliki skupaj 13 raznih kulturnih prireditev, morda pa še kakšna več, namenjene pa so predvsem tistim ljudem, ki bodo počitnice in dopuste preživljali v glavnem doma, teh pa spričo sedanjih cen gotovo ne bo malo. NA NABUCCAV LJUBLANO RIBNICA — 100 Ribničanov' (dva avtobusa) si je 4. junija ogledalo v ljubljanski Operi predstavo Verdijevega »Nabucca«. Ogled sta organizirali kulturna skupnost in delovna organizacija Riko. To je že šesti letošnji obisk Ribničanov kulturnih prireditev v Ljubljani. ZAKLJUČEK SEZONE RIBNICA — Za zaključek šolskega leta in sezone kulturnih prireditev je 6. junija organizirala uprava doma JLA v Ribnici koncert. Nanj je povabila nonet Vitra, ribniški mešani pevski zbor, kvartet Inles, mladinski pevski zbor osnovne šole Ribnica in ribniško godbo na pihala. Prva predstava v okviru poletnih kulturnih prireditev bo 4. julija, ko bo Dare Ulaga uprizoril Jurčič-Partljiče-vega Krjavlja. Naslednji dan, 5. julija, bo zabavni večer mestne metliške godbe, 9. julija koncert pevskega zbora Beti in okteta Vitis ter modna revija Beti, kar bodo pripravili v okviru praznovanj 30-letnice te največje belokranjske delovne organizacije. 22. julija bo na grajskem dvorišču prva predstava monodrame Tonija Gašpe-riča Metlika je Šparta v izvedbi Jožeta Falknerja in okteta Vitis. 9. avgusta bo koncert metliških tamburašev in nastop mladinske folklorne skupine ter v celoto povezanih Gašperičevih humoresk, vse skupaj pa bo spremljal nastop popularnega metliškega ansambla Popolnočne kočije. Za 16. avgust pripravljajo razgovor z dr. Dušanom, Plutom o okolju pod naslovom Živeti v svinjariji? Hkrati bodo pod grajskimi arkadami razstavljeni predmeti, najdeni v naravi. 23. avgusta bo v Metliki gostoval Janez Hočevar-Rifle s Tofovim Občinskim svetnikom Švejkom. V okvir poletnih kulturnih prireditev sodi tudi Razkošje v stelji, ki ga bodo 19. julija pripravili kot ponavadi na Vinomerju pri Metliki. Poleg teh prireditev bo na grajskem dvorišču še 5 filmskih predstav, ki se bodo začele ob 21.30, vse ostale pa ob 21. uri. V času poletnih kulturnih prireditev bodo na grajskem dvorišču mize in stoli, odprta bo grajska klet. Pesem donela iz 450 grl Na 9. srečanju obkolpskih pevskih zborov v Gribljah zapelo 12 zborov — Prvič izvedene pesmi GRIBLJE — V začetku junija je bilo v tem belokranjskem kraju že deveto tradicionalno srečanje obkolpskih pevskih zborov, na katerem se je predstavilo 12 zborov ter črnomaljska godba na pihala. Vsak je zapel po dve pesmi, vrhunec prireditve pa je bil, ko je zapelo vseh 450 pevcev skupaj. Pevcev ni motilo deževno vreme, ampak so se še enkrat potrdile besede, ki jih je izrekel tudi slavnostni govornik Tone Strmec, predsednik črnomaljske kulturne skupnosti, da v belokranjskem ljudstvu živi trdno ukoreninjena zborovska pesem, ki se vsako leto še bolj razv ija. Sicer pa tudi prireditelj, kulturno-umetniško društvo Niko Zupanič iz Gribelj ugotavlja, da se iz leta v leto izboljšuje kvaliteta petja na prireditvi, kar je nedvomno tudi zasluga srečanja. Že nekaj let pa je vodilo Gribeljcev, da vsaj nekaj zborov zapoje rtove, prvič javno izvedene pesmi domačih avtorjev. Tokrat je ženski pevski zbor iz Črno- mlja zapel »Misel v jutru«, za katero je tekst napisala Ivanka Bogolin, uglasbil pa jo je Matija 1 omc, mešani pevski zbor Beti iz Metlike seje predstavil s pesmijo Evgena Cestnika in Matije Tomca Večer na vasi. Poleg omenjenih zborov so nastopili otroški pevski zbor osnovne šole Črnomelj, mešani pevski zbori iz Tribuč, Doblič, Adl-ešičev, Gribelj ter mešana pevska zbora upokojencev iz Črnomlja in Karlovca, moška pevska zbora Belta iz Črnomlja in kulturno-umetniškega društva »Jože Mihelčič« iz Semiča ter Belokranjski lovski pevski zbor. Udeleženci srečanja obkolpskih pevskih zborov so prejeli priznanja za sodelovanje, ki jih je podelil predsednik črnomaljske občinske Zveze kulturnih organizacij Jože Cesar. Gribelj-ci pa že razmišljajo o jubilejni prireditvi v njihovem kraju, ki bo prihodnje leto; na njej bo vrsta novosti, predvsem pa bo še bolj množična, kot je bilo dosedanjih devet. B. M. TAMBURAŠI V PUCHBERGU Od 28. maja do 1. junija so bili tamburaši metliške folklorne skupine »Ivan Navratil« na 5. mednarodnem festivalu ljudskih pevcev in muzikantov v Puchbergu v Avstriji blizu Dunaja. Na festivalu so sodelovale poleg avstrijskih skupin še skupine iz Zvezne republike Nemčije, Grčije, Poljske, Švice, Čeho-slovaške, Madžarske, Združenih držav Amerike in Jugoslavije. V uradnem delu programa so skupine predstavile svoje ljudske pesmi in skladbe. Izvedba je bila na vrhunski ravni, opaziti je bilo, da v posameznih državah (Madžarska, Čehoslo-vaška) veliko delajo na ljudskih inštrumentih in da posvečajo veliko pozornosti igranju in učenju le-teh. ZAKLJUČNI KONCERTI ČRNOMELJ — Od 2. do 4. junija so se vrstili zaključni koncerti učencev Glasbene šole Črnomelj. Prvi je bil v matični šoli v Črnomlju, sledila sta koncerta v oddelkih v Metliki in Semiču. Največ nastopajočih, 45, je bilo v Črnomlju. Muzicirali so na klavirju, kitari, harmoniki, pihalih in trobilih. Aplavzi iz polne učilnice so posebno spodbuda za najmlajše, ki so nastopili prvič. V Metliki je nastopilo 30, v Semiču pa 20 učencev. Mladi so pokazali enoleten napredek, rezultat dolgotrajne in pridne vadbe. V ZNAMENJU TRUBARJA KOČEVJE — Tudi zaključek šolskega leta posvečajo na osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju 400-letnici Trubarjeve smrti: 6. junija so v šolski avli najprej odprli razstavo izvenšolskih dejavnosti, poseben kotiček pa so posvetili Primožu Trubarju, očetu slovenske književnosti. Tudi zaključna šolska prireditev »Naša beseda« je potekala v znamenju Trubarja. Na njej so podelili še zahvale za prispevek k podružabljanju življenja in dela šole. Prejeli sojih posamezniki, ki so vodili šolske krožke, ter delovne in druge organizacije: Ema Marinčič, Anton Poje, Marko Ofak, Janez Konečnik, Ivo Marincelj, Štefan Kastelic, Branka Kajtna, Čebelarska družina Kočevje, Itas, Melamin, GG-tozd Rog, ZTKO, AMD in občinska gasilska zveza. Ob tej priložnosti so podelili v znak zahvale in njen prispevek k razvoju šolstva na Kočevskem pedagoški svetovalki Zavoda za šolstvo Ljubljana Mariji Jemec, ki odhaja v pokoj, umetniško sliko Ivana Brudarja. J. P. Veliki uspehi učencev 25 let glasbene šole v Kočevju — Posebno uspešni so harmonikaiji KOČEVJE — »Življenje je ena sama melodija. Glasba nas spremlja tako rekoč od zibeli do groba. Vse okoli nas je čudovit splet melodij,« pravi Adi Škorjanc, ravnatelj glasbene šole Kočevje, ki praznuje te dni 25-letnico dela. »V šolo se vpiše vsako leto okoli 100 učencev, v tem šolskem letu pa smo prvič uvedli še malo glasbeno šolo, in tako ima danes šola okoli 160 učencev. Doslej je našo šolo končalo okrog 250 učencev. Naši učenci igrajo že med šolanjem in po zaključku šole pri kočevski delavski godbi in v raznih ansamblih, nekateri celo pri ansamblih v tujini,« pravi ravnatelj Škorjanc, ki se še posebno rad spominja uspehov harmonikarjev. Največjega je gotovo dosegel Bojan Kovač, ki je bil pred leti četrti na svetu. Velike uspehe pa so dosegli na tekmovanjih doma in v tujini še harmonikarji Edita Junc, Peter Dovč, Vinko Farkaš in Miha Podržaj. »Ob jubileju se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so pripomogli k tako uspešnemu delu šole, posebno še prvega ravnatelja, zdaj že upokojenega profesorja Miloša Humeka, Adi Škorjanc: »Glasba se rojeva v najtežjih in najlepših trenutkih našega življenja.« in prav tako upokojenega Jožeta Papeža ter pokojnega Ferda Šafca. Šola je začela leta 1961 tako rekoč iz nič. vendar je trdna volja kolektiva ob pomoči družbeno-političnih organizacij premagala vse ovire in predstavlja velik delež v kulturnem življenju kraja.« pravi ravnatelj Adi Škorjanc. J. PRIMC vedeli povedati, kako je bilo prvih petnajst let poučevati vsak oddelek v drugi hiši. Vse skupaj seje uredilo šele leta 1962, ko so pod vodstvom Ernesta Jazbeca dobili nove prostore v osnovni šoli Katja Rupena. Takoj so lahko sprejeli kar 100 učencev več in uspeli so prvi poizkusi ustanavljanja podružničnih oddelkov v Šentjerneju*in Straži, kasneje pa so ustanovili še dislociran oddelek v, Metliki. Naslednji mejnik je bil postavljen ob,25-letnici delovanja, ko se je šola poimenovala po skladatelju Marjanu Kozini, Zdravko Hribar pa je postal novi ravnatelj. Zelo pomembna je bila preselitev v nove prostore stare gimnazije, saj so za dalj časa odpravili prostorske težave. Nove, sodobno opremljene individualne učilnice in prava kadrovska zasedba so porok za uspešno delo. Učenci so se z uspehom pričeli udeleževati republiških in zveznih tekmovanj, mnogi so se odločili tudi za nadaljevanje šolanja na srednji in višji glasbeni šoli. Danes obiskuje šolo preko 500 učencev, ki si glasbeno znanje lahko izbirajo kar na šestnajstih oddelkih za instrumente, petje in baletno vzgojo. Učenci glasbene šole so danes nepogrešljivi na proslavah in prireditvah, saj so samo v lanskem letu imeli več kot 80 nastopov izven šole. J. PAVLIN PRIDE FRANCE PURG RIBNICA — Petkova galerija iz Ribnice in Bežigrajska galerija iz Ljubljane uspešno sodelujeta. Zdaj sta pripravili razstavo najnovejših del akademskega kiparja Franceta Purga. Razstava bo najprej v bežigrajski galeriji, konec junija pa jo bodo preselili v Ribnico. France Purg je lani sodeloval na ribniških likovnih srečanjih. Prav na njih je začel svoje novo obdobje ustvarjanja. in sicer v kombinaciji lesa in kovine (prej je ustvarjal pretežno v kovini), in s takim načinom dela nadaljeval tudi po koloniji. Prav ta dela bo razstavil v Ljubljani in Ribnici. Kulturni teden o Trubarju Prireditve v Sevnici — V Loki bodo odkrili doprsni kip P. Trubarja LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, SEVNICA — Lep čas že potekajo priprave na počastitev Primoža Trubarja, ki je imel kar 14 let na skrbi loško faro. Pod pokroviteljstvom medobčin-, skega sveta SZDL za Posavje in sev-niške občinske skupščine se bodo slovesnosti pričele jutri. Ob 19. uri bo v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom večer o Trubarju v pesmi in besedi. Pel bo oktet Boštanjski fantje, recitirali bodo člani Odra mladih sevniškega gasilskega društva. O veličini Trubarjevega dela bo govoril loški rojak dr. Janko Prunk. Ob visokem Trubarjevem jubileju imajo v Loki pri zidanem mostu še en visok jubilej — 200 letnico tamkajšnje osnovne šole, ki je podružnična šola osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici za nižjo stopnjo. V soboto se bodo ob 10. uri srečali nekdanji in sedanji učitelji. Ob 11. uri bo na trgu osrednja proslava ob jubileju šole. Ob 20. uri bo v kulturnem domu zanimiv večer loških kulturnih ustvarjalcev. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. uri. Na trgu v Loki bodo odkrili doprsni kip Primoža Trubarja, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begič. A. Ž. Deseto »Kolo« 7 folklornih skupin na mokronoški prireditvi Igraj kolo MOKRONOG — »Ni nam manjkalo težav, ko smo pripravljali 10. jubilejno srečanje folklornih skupin Igraj Kolo. Zato se moram zahvaliti predvsem vsem članom naše domače folklorne skupine, ki so pokazali veliko mero požrtvovalnosti, pa tudi Iskri, Dani, krajevni skupnosti in obrtnikom Hočevarju, Glušiču, Zajcu, Zoretu in Žlajpahu, ki so prispevali denar, da smo sploh lahko pripravili srečanje,« je povedal Franci Lovše, predsednik KUD Emil Adamič in vodja mokronoške folklorne skupine. Srečanja na že tradicionalnem prizorišču Mokronoškem gradu se je preteklo soboto udeležilo 7 folklornih skupin. Prišle so iz Borovnice, Bregane, Celja, Črne na Koroškem, Metlike, in Velike Franci Lovše Gorice. Kaže, da so se tudi v folklornih skupinah zamenjale generacije, saj so v njih večinoma mladi ljudje. Na Mokronoškem gradu se je zbralo dovolj hvaležne publike, ki je toplo pozdravila temperametno plesanje mladih folkloristov. »Vesel sem, da v Mokronogu nadaljujemo s to prireditvijo in s folkloro sploh, ki jo je pred 13 leti začela Lučka Dreža. Ne nameravamo odnehati. Ves izkupiček bomo namenili spet folklori. Naše proučevanje domačih plesov in noš skupaj z Etnografskim muzejem se bo nadaljevalo in upam, da se bomo nekoč predstavili tudi z domačimi folklornimi plesi,« je dejal Lovše. J. S. MLADI GRIBELJSKI TAMBURAŠI GRIBLJE — Od januarja v Gribljah vadi tudi mlada tambu-raška skupina, ki jo sestavlja okoli 20 učencev od 3. do 6. razreda osnovne šole. Mladi tamburaši vadijo pod vodstvom Silvestra Mihelčiča starejšega, ki vodi tudi odraslo skupino gribeljskih tamburašev. Prvič so mladi tamburaši nastopili prejšnji petek v domačem kraju, v soboto pa na črnomaljskem jurjevanju. V tem mesecu načrtujejo vsaj še tri nastope. Inštrumente si sposojajo od starejše tamburaške skupine, zato tudi ne morejo skupaj nastopati. Brestaniški praznik 40 let MoPZ DKD Svoboda Brestanica BRESTANICA — Brestaniški krajevni praznik v soboto, 7. junija, je minil na proslavi na grajskem dvorišču v znamenju 40-letnice enega boljših moških pevskih zborov v Posavju in Zasavju. Gre za zbor DKD Svoboda, ki ga uspešno vodi Janko Avsenak. Na slovesnosti so sprva podelili bronaste znake OF Veri Alegro, Francu Dularju st„ Maksu Habincu, Mirku Kosarju in Tatjani Stropnik. Prvikrat sploh pa so izročali zaslužnim posameznikom priznanja KS, ki si je za svoj praznik, razumljivo, izbrala dan izgnancev. Grad z Muzejem izgnancev ostaja nema, a z zbirkami zelo zgovorna priča iz obdobja izgnanstva. Skozi preselitveno taborišče na gradu je romalo na trnovo pot na tisoče Posavcev in drugih Slovencev. Prav tako je sama po sebi umevna poteza KS Brestanica, da podeli prvo listino častnega krajana dr. Tonetu Ferencu, kije zaslužen za postavitev muzejske zbirke o izgnancih. Zlati plaketi KS sta dobila Anton Javorič in Silvan Mozer, srebrne Elektrarna Brestanica, Edo Zajelšnik in Mirko Avsenak, bronaste pa Alojz Mirt (kmet iz Lokev), Marica Daugil, Ivan Zupančič in Milan Vovk (iz Dolenjega Leskovca), diplome KS so izročili Antonu Kukovičiču, Jožetu Železniku in Antonu Žvaru. Podelili so tudi nagrade trem likovnikom, ki so se najbolje odrezali na ekstemporu, katerega temi sta bili Brestanica in okolica ter Izgnanci. Prva nagradajepri-padla Janku Oraču za sliko »Prebujenje«, druga Jožetu Marinču za »Brestanico« in tretja Jožetu Kotarju za »Nekega jutra 86«. Kot smo zapisali v uvodu, pa je bil glavni dogodek praznovanja krajevnega praznika zelo uspel koncert MoPZ DKD Svoboda pod taktirko Janija Avsenaka, ki je v kratkem času z zelc pomlajenim zborom dosegel zavidanja vredno kakovost in vez z občinstvom. P. PERC pisma in . odmevi JAMARSKI IZLET V maju smo jamarji Jamarskega kluba Novo mesto organizirali tradicionalni vsakoletni izlet s turističnim ogledom ene od turističnih jam. Po izletih v Vilenico, Cerovačke pečine v Liki, jamo Pekel, smo se letos odpravili v Škocjanske jame. Ogled tega bisera slovenskega krasa je le nekoliko skalil spomladanski dež, ki ni dovolil dolgotrajnega občudovanja Velike doline ob vrnitvi na vrh. Hiteli smo v zavetje avtobusa in le bežni pogledi v globino so odkrivali vso lepoto tega kraškega fenomena. Po kosilu v Divači smo si ogledali Predjamski grad, po tem še Rakov Škocjan, ustavili smo se tudi pri Cerkniškem jezeru. Več kot 40 nas je bilo, v prijetnem razpoloženju smo se v večernih urah vrnili v Novo mesto. B. L. SPOMINSKO OBELEŽJE BOLJ UREJENO PODPRESKA — Mladinci OO ZSMS Podpreska so na letni konferenci med drugim opravili tudi volitve, in sicer so za predsednika izvolili Bojana Sikirča iz Drage, za tajnika Bojana Knavsa iz Podpreske, za blagajnika pa Jožeta Žurga iz Lasca. Mladi so se dogovorili, da bodo uredili zdaj precej zanemarjeno spominsko obeležje v gozdu Debeli vrh. ki so ga prevzeli v varstvo že pred leti. A. P. ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: skupščina občine Novo mesto 10.000 din namesto venca na grob Jožeta Udoviča; sosedje in vaščani Šmihela 5.000 din, ostanek od venca za Antona Avsca; Vidrihovi in Bučarjevi iz Otočca 8.000 din namesto venca na grob Ivana Jevnikarja; Marija Medic iz Gor. Straže 12 5.000 din; upokojenci zavarovalne skupnosti Triglav 23.000 din namesto cvetja na grob pokojnih Marjane Dernovšček, Jožeta Suhadolnika in Stojana Prosena in Ivan Korent iz Novega mesta, Cvelbarjeva 6, 10.000 din namesto venca na grob Jožeta Plavca. Iskrena hvala! PRIJATELJICA OTROK — Razstava del akademske slikarke Jelke Reichman, ki so jo prejšnji petek odprli v krški galeriji, je privabila številne mlade obiskovalce. Slikarka je z neštetimi zloženkami, ki otrokom pomagajo pri prvih korakih v svet in jih seznanjajo z okoljem, dobesedno »zlezla pod kožo« generacijam najmlajših ljubiteljev knjige, vesela pa je slehernega snidenja s svojimi največjimi prijatelji — otroki. (Foto: Perc) KINOOPERATER GLAVNA ZVEZDA Učenci SŠC v Črnomlju smo si pretekli petek dopoldne ogledali film Miloša Formana Amadeus. Organiziran obisk filmske predstave, ki smo ga dolgo časa čakali, pa je skalil kinooperater, ki se je trudil narediti na nas čim večji vtis. A niti preglasna disco glasba, neostra in večji del neenakomerno osvetljena slika pa zunanja svetloba v dvorani niso mogli zmanjšati vrednosti filma. Imamo redke priložnosti organiziranega srečanja s filmsko umetnostjo. Sprašujemo pa se, komu bodo v bodoče, če bo tako, še lahko predvajali filme. UČENCI SŠC ČRNOMELJ IZLET V MOZIRJE Konec maja smo se udeleženci nagradnega razpisa »Gostinsko-turistič-ne zanimivosti našega kraja« udeležili izleta v Mozirje. Sodelovali so učenci z osnovnih šol Šentrupert, Črnomelj, Metlika, Mokronog, Šmarjeta ter Milka Šobar-Nataša in Katja Rupena iz Novega mesta. Vsi prispevki so bili zelo zanimivi in bodo lahko v pomoč vsakemu turistu. V Mozirju smo se srečali z vrstniki ter si ogledali Mozirski gaj, knjižnico, galerijo in šolo. Dolenjski turistični zvezi se najlepše zahvaljujemo za čudoviti izlet. TATJANA ŠUŠTERŠIČ, 7. c OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto PRIZNANJE DELAVCEM INLESA — Pred kratkim so v ribniškem Inlesu podelili jubilejna priznanja in zahvale 76 članom kolektiva, ki so v tej delovni organizaciji že 10,20 ali 30 let. Letos seje slavljencem pridružilo še 34 delavcev iz Inlesovega tozda Javor v Jusičih, občina Opatija. Posebna priznanja pa je dobilo tudi 22 članov kolektiva, ki se bodo letos upokojili. Slavljencem in gostom je ob tej priložnosti predstavil Inles predsednik KPO Viktor Pogorelec, ki je poudaril, da se lesna industrija nahaja v krizi. Po svečanem delu so poskrbeli za zabavo Rifle, Inlesov kvartet in tamburaški zbor iz Sodražice. Na sliki je skupina delavcev Inlesa Ribnica, ki so dobili priznanje za svoje 20-letno delo v tem kolektivu. (Foto: Glavonjič) M MfftAmjjjCnc l£k>bvtyJt*ja/ tuja/ SPREJEM V RK Konec maja so bili učenci 7. razreda na osnovni šoli Semič sprejeti v RK. Obiskala nas je predstavnica krajevne skupnosti RK in nas seznanila z nastankom, razvojem in cilji te organizacije. Sprejeli smo več nalog: pomoč ostarelim krajanom, skrb za higieno, sodelovanje v akcijah za varovanje okolja in v akcijah RK. Pripravili smo tudi kratek kulturni program. Prejeli smo značke in zanimive brošure. VESNA MALNARIČ. 7. a OŠ Semič OBISK BRANKE JURCA Konec maja nas je obiskala pisateljica Branka Jurca. Pripravili smo kratek kulturni program. Spraševali smo jo vse mogoče stvari, na vse pa je z veseljem odgovorila. Zapela nam je tudi svojo himno iz knjige »Uhač in njegova druščina«. Obiska se bomo še dolgo spominjali. IRENA HODE, 8. r OŠ Globoko NA IZLETU Težko smo dokačali dan, ko smo se odpeljali na izlet v Postojnsko jamo. Med vožnjo smo peli, jedli in opazovali pokrajino. Izlet je bil za nas še posebno dragocen, ker je bil nagradni. Šolska hranilnica nas je namreč kot najboljše varčevalce nagradila z 250 tisoč dinarji. Izlet smo popestrili z obiskom živalskega vrta v Ljubljani. Domov smo se vračali polni lepih vtisov. UČENCI 4. RAZREDA OŠ Mokronog PRIŠLI LUTKARJI RIBNICA — Lutkovna skupina Popilu iz Ankarana je pred kratkim gostovala v Ribnici. Imela je več predstav za šolarje in predšolske otroke. Ankaranski lutkarji, ki so prejeli na lanskem lutkarskem srečanju nagrado za najboljšo predstavo, so uprizorili igrice: »Deklica z vžigalicami« (senčne lutke), »Ogledalce«, »Naj-dihojca« in »Muca copatarica«. Ob zaključku pa so še posebej pokazali domačinom, kako se igra s senčnimi lutkami. RIBNICA: NEKAJ MLADINSKIH ŠTUDENTSKI SERVIS, ki dela za območje občin Ribnica in Kočevje bo zaživel s 1. julijem. Delovne-organiza-cije že sporočajo svoje potrebe po začasnih delavcih, ki jih bodo potrebovale med letnimi dopusti. Za zdaj je med drugim prijavilo Gozdno gospodarstvo potrebo po več delavcih za oddelčno sečnjo in čiščenje gozdov. Za dekleta bo zanimivo nadomeščanje vzgojiteljic v vrtcu Majde Šilc v Ribnici. Pričakujejo še ponudbe drugih OZD. PODATKE O ŠTIPENDISTIH, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev, bo začela preverjati te dni posebej za to ustanovljena komisija. Sekretar OK ZSM Ciril Andoljšek pravi, da so se že pokazali upravičeni dvomi, če štipendije res dobivajo najpotrebnejši. SE ZBIRAJO BRIGADIRJE za delovno akcijo »Brkini 86«. Ribniška mladinska delovna brigada bo na akciji od 20. julija do 9. avgusta. Prijave za brigado še sprejemajo, saj jim manjka tretjina brigadirjev. VEC ZABAVNIH ROCK KONCERTOV načrtuje za letos v Ribnici mladinsko vodstvo. Med ostalimi bodo nastopili Pankrti, Martin Krpan, L.aibach in drugi. Koncerti so razen mladim namenjeni tudi vsem ostalim občanom. M. GLAVONJIČ Hinje že leta želijo obrat Jim bosta žužemberška Iskra ali Novoles končno uresničila želje po delu v domači krajevni skupnosti? — Računajo na izdatnejšo pomoč občine Krajevna skupnost Hinje, njeni organi in družbenopolitične organizacije si že več let zaman prizadevamo in prosimo, da bi na našem območju dobili industrijski obrat, kjer bi se zaposlila domača delovna sila, vsaj večji del. Dolgoletne želje ne moremo in ne moremo uresničiti, kot da smo povsem pozabljeni od ožje in širše družbenopolitične skupnosti. V KS Hinje živi v 11 naseljih le še 911 prebivalcev v 274 gospodinjstvih. Otrok do 15. leta je 137, starih nad 65 let je 165, zapuščenih hiš je 27, gospodinjstev s samo enim članom je kar 56. z dvema pa 46. Zaposlenih je 223 krajanov, na območju KS le 30, drugi pa se dnevno ali tedensko vozijo na delo v Ljubljano, Videm-Dobrcpolje, Kočevje, Novo mesto. Stražo in še kam. Ljudi je tu iz. dneva v dan manj. Imamo elektriko in vodovod, ostala komunalna opremljenost ni vredna omembe. Cestne povezave so zelo slabe, asfalta razen skozi- Prevole sploh ni. Nimamo avtobusne povezave z. matično občino Novo mesto. Tudi telefonske zveze so slabe. Imamo le 4 telefone, in še to stare aparate na ročico. Nagli razvoj in napredek je KS Hinje torej obšel v velikem loku. V začetku .aprila letos pa je Iskra-tozd Keko Žužemberk ponudila, da se uredi manjši obrat v zadružnem domu Žvirče, kjer bi se zaposlilo 20do Sodelavcev. Predstavniki Iskre in Gradbenika Žužemberk so si dom že trikrat ogledali in pripravili tudi popoln načrt za adaptacijo. Na skupnih pogovorih smo ugotovili, da je potrebno poiskati finančna sredstva za adaptacijo. Pomagala naj bi občina in sklad za nerazvita območja. Iskra bo zagotovila proizvodni program in poskrbela za usposobitev kadra. Tudi sicer naj bi se vodstvo žužemberške Iskre intenzivno vključilo v reševanje problematike v krajevni skupnosti. Tudi Novoles Straža — tozd Dvor je že lani septembra ali oktobra ponudil ureditev dveh manjših delovnih prostorov v istem domu v Žvirčah in v gasilskem domu Hinje. Kasneje so rekli, da prostori v Žvirčah ne ustrezajo, za gasilski dom v Hinjah pa so pripravili načrt za adaptacijo. O vsem so nas seznanili na množičnem sestanku 20. februarja v šoli na Prevolah. Od takrat naprej pa je vse tiho. Da bi vedeli, kako in kaj, nameravamo že v kratkem sklicati sestanek, na katerega bomo povabili tudi predstavnike Novolesa ter občinsko vodstvo. Tudi sicer smo čisto pozabljeni. Iz obširnega programa ŽMDA Suha krajina od leta 1975 do 1981 je bilo uresničenih le nekaj del: vodovod in nekaj kilometrov ceste Prevole—Gradec—Žužemberk, ki pa je že dalj časa slabo vzdrževana in zanemarjena. Vse drugo^ modernizacija cest. pogozdovanje, urejanje pašnikov, telefonske povezave je ostalo neuresničeno. Mislimo. da je nujno, da se dogovorimo za delo v KS z Novolesom ali z Iskro ali pa z obema, proučiti pa bi morali tudi možnost postavitve kakega novega obrata v KS Hinje. Upamo, da nam dobo izvršni svet občine Novo mesto in vsi drugi pristojni vsestransko pomagali pri uresničitvi naše dolgoletne želje. JOŽE NOSE predsednik sveta KS Hinje PETEK, 13. vi. TV MOZAIK 9.00 OMIZJE: KAKŠNO HRANO UŽIVAMO? 10.40 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 15.20 — 00.00 TELETEKST 15.35 TV MOZAIK — ponovitev 17.15 GOLI SVETA — ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 BELI DELFIN, 11. del francoske risane nadaljevanke 17.50 FLIPPER, 6. del ameriške nanizanke 18.15 POROČILO S KONGRESA ZSMJ 18.45 RISANKA 19.00 DANES OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 AVTOMANIJA: AVTO PRIHODNOSTI, zadnji del angleške dok. serije 20.35 BERGERAC, 8. del angleške nanizanke •“ 21.30 DNEVNIK 21.45 POROČILO S KONGRESA ZSMJ 22.00 PREOBLEKA ZA UMOR, ameriški film 23.40 MLADINSKE ŠPORTNE IGRE ALPE-JADRAN, reportaža DRUGI PROGRAM 14.45 Test — 15.00 Mali veliki svet — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 Nogomet Španija Alžirija — 17.40 Test'— 17.55 Dnevnik — 19.45 Premor— 19.50 Kombiniran prenoss SP v nogometu ZRN : Danska in Urugvaj: Škotska— 21.50 A. Dvorak:Ru-salka (opera) TV ZAGREB 15.00 Mali veliki svet — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu, Španija : Alžirija — 17.40 Poročila — 17.45TV Koledar — 17.55 Številke in črke (kviz) — 18.15 Poročilo s kongresa ZSMJ — 18.45 Lutkomendija — 19.30 Dnevnik — 19.55 SP v nogometu, ZRN : Danska — 21.45 Dnevnik — 22.15 Dempsey in Makepeace (4. del serije) — 23.05 Robin in Marian (angleški film) — 00.35 Poročila SOBOTA, 14. VI. 7.45 — 11.45 in 15.20 — 23.35 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 RAZGIBAJMO SE 8.20 NA ČRKO, NA ČRKO, 7. del nanizanke 8.50 PODENJPED 9.05 OBLAČEK POHAJAČEK, 3. oddaja 9.20 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Kako je Tratar rešil grofovo hči 9.30 ČIRULE ČARULE: Čarovska dežela 9.35 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, 4. oddaja 10.35 NAŠA PESEM — MARIBOR 84 11.00 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 11.15 AVTOMANIJA: AVTO PRIHODNOSTI ponovitev zadnjega dela 11.40 POROČILA 15.35 POROČILA 15.40 NAJ VERJAMEMO LOPOTU-HINU, 2. del sovjetskega mladinskega filma 16.45 GOLI SVETA, ponovitev 17.00 TURNIR V VATERPOLU — SFRJ : MADŽARSKA 18.00 KRONIKA KONGRESA ZSMJ 18.30 KNJIGA 18.45 RISANKA 19.00 DANES TURISTIČNI GLOBUS 19.30 DNEVNIK in VREME 19.50 POROČILO S KONGRESA ZSMJ 20.05 ZAMEJCI V CANKARJEVEM DOMU, prenos 21.35 ZRCALO TEDNA 22.00 DNEVNIK 22.15 LORDI IZ FLATBUSHA, ameriški film Štirje mladeniči, lordi iz Flatbusha, živijo svojo mladost iz dneva v dan. Zavedajo se sicer, da se nekaj dogaja, a o tem ne razmišljajo. Njihov svet zamejujejo začetki rock n’rolla, majice, motorji, občasni pretepi in seveda punce, zaradi katerih doživljajo svoje edine probleme... V eni od vlog mladeničev nastopa mladi Sylvester Štallone. DRUGI PROGRAM 13:45 Test — 13.30 Kako biti skupaj — 14.00 O Karlu Marxu (sovjetski dok. film) — 14.50 Miti in legende — 15.05 Pregon na morju (ameriški film) — 17.00 Zmajeve otroške prireditve — 18.00 Banjica (3. del nadaljevanke) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi s sarajevsko glasbeno mladino — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.30 Mladinske športne igre Alpe-Jadran — 21.50 Glasbeni večer TV ZAGREB 13.00 Pavlakovi (ponovitev nadaljevanke) —13.45 Sedem TV dni — 14.15 Narodna glasba— 15.00Mehika86 — 15.30 SP v nogometu, Urugvaj: Škotska — 17.00 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska — 18.00 Kronika kongresa ZSMJ — 18.30 Iz prve roke— 19.30 Dnevnik in Poročilo s kongresa ZSMJ — 20.00 Zadnje bivališče (francoski film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna — 23.30 Program plus NEDELJA, 15. VI. 8.50 — 13.05 in 14.50 — 24.00 TELETEKST 9.05 POROČILA 9.10 ŽIV ŽAV: Risanke, Pod istim soncem: Simon in Sara, belgijski film 10.10 FLIPPER, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 10.35 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 3. del angleške nadaljevanke 11.25 PIKNIK V ROGAŠKI SLATINI, 2. oddaja 12. KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.05 IZLET Z ANITO, italijanski film 16.55 POROČILA 17.00 POD LIPO, prenos iz Bobovka pri Kranju 18.45 RISANKA 19.00 DANES KO ŠE NE BOLI 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.55 SP V NOGOMETU 21.45 M. Kovačevič: POSLADKANA VODICA, 1. del nadaljevanke Gre za pripoved o 22-letni Branki, ki trpi zaradi prevelikega nosu. Ta kompleks prikriva z izrazito fantovskim obnašanjem, zato jo tudi kličejo Dečka. Ob tej težavi se rojevajo še nove, ki pa jih uspešno prebrodi, ko se odloči za plastično operacijo. 22.50 POROČILA 22.55 ŠPORTNI PREGLED 23.50 SP V NOGOMETU DRUGI PROGRAM 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in Gremo naprej (jugosl. film) — 12.00 Sto let po Lisztu — 13.30 Grobnik: Motorne dirke za VN Jugoslavije — 15.00 Boks Budučnost : Priština — 15.45 Boks Radnički : Goša — 16.30 Vaterpolo SFRJ : SZ—18.25 Izviri— 19.10 Prometni krog—19.30 Dnevnik j — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 20.50 Poročila — 20.55 Poezija — 21.25 Reportaža — 21.55 Glasbena oddaja — 22.35 Pavlakovi (8. del nemške nadaljevanke) PONEDELJEK, 16. VI. TV MOZAIK 8.55 ZRCALO TEDNA 9.15 INTEGRALI 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 15.20 — 00.00 TELETEKST 15.35 TV MOZAIK, ponovitev 17.10 GOLI SVETA, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 ŽIGA ŽAGA 17.50 NA ČRKO, NA ČRKO, 8. del nanizanke 18.20 LJUDSKA GLASBILA IZ MAKEDONIJE: Žurla 18.45 RISANKA 19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 VSE REKE TEČEJO, 1. del avstralske nadaljevanke Zgodba je na TV zaslone po vsem svetu prinesla slikovito panoramo življenja iz časov, ko so v nam daljnji deželi pionirji pomagali pri oblikovanju nekega naroda. V ospredju je Deli Gordonova, ki je iz dekleta zrasla v dinamično mlado žensko kljub oviram in težavam, ki sojih prinašali pionirski časi ob koncu 19. stpletja v Avstraliji. Nadaljevanka ima osem delov. 21.05 AKTUALNO: JUGOSLAVIA PRED KONGRESOM 22.35 DNEVNIK 22.50 OČARANJE, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 23.55 SP V NOGOMETU DRUGI PROGRAM 15.00 Podium (oddaja za mlade) — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu — 17.40 Test — 18.00 Beograjski TV program— 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 19.45 Risanka - 19.50 SP v nogometu — 21.45 Premor — 22.15 Dinastija TOREK, 17. VI. TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 9.10 RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEMI, 2. oddaja 9.40 RUDARSKI POKLIC 10.05 ARHITEKTURA, 2. oddaja 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 15.35 — 00.00 TELETEKST 15.50 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 O KAMENČKU, FIŽOLČKU IN SLAMICI 17.45 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, 5. oddaja 18.45 RISANKA 19.00 DANES CELJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.55 SP V NOGOMETU 21.50 DNEVNIK 22 05 POROČILO S SKUPNE SEJE RK SZDL IN RS ZSS 22 30 0 Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST, predstava AGRFT 23.55 SP V NOGOMETU DRUGI PROGRAM 15.00 Želeli ste, poglejte — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu — 17.40 Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Pisani svet — 18.45 Izobraževalna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Ob 50-letnici belvederske vstaje — 21.20 Mali koncert — 21.50 9 dni enega leta (sovjetski film) SREDA, 18. VI. TV MOZAIK 9.00 A. Leskovec: DVA BREGOVA, predstava SSG Trst 10.40 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 15.20 — 00.00 TELETEKST 15.35 TV MOZAIK, ponovitev 17.15 GOLI SVETA, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 OBLAČEK POHAJAČEK 17.45 J. Ogrinec: KJE JE MEJA. TV igra (ČB) 18.20 KIŠLI DEŽ, kanadski znanstve-no-tehnični film 18.45 RISANKA 19.00 DANES SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK NIK 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.55 SP V NOGOMETU 21.50 DNEVNIK 22.10 FILM TEDNA: ČETRTA ŽELJA, avstralski film 23.55 SP V NOGOMETU DRUGI PROGRAM 15.00 Zgodbe iz starih mest — 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu — 17.40 Memorialni atletski miting »Boris Hanžekovič« — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 22.05 Poročila — 22.10 Dokumentarna oddaja ČETRTEK, 19. VI. TV MOZAIK 9.35 FERN, RDEČI JELEN, agleški film 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu 15.55 — 22.40 TELETEKST 16.10 TV MOZAIK, ponovitev 17.10 GOLI SVETA, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Ptičje srce in glava 17.45 MINIATURE: Lidija Osterc 18.15 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 18.45 RISANKA 19.00 DANES GORENJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.00 POGOVORI S STANETOM DOLANCEM 22.05 ROGAŠKA 85 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 15.00 Muppet shovv — 15.00 Porc.ila — 15.40'Mehika 86 — 16.10 SP v nogometu — 17.40 Test — 17.55 Dnevnik — 18.15 Sonce na dlani (2. del otroške serije) — 18.45 Znanstveni mozaik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tujci in bratje (10. del angleške nadaljevanke) — 20.55 Medigra — 21.05 Umetniški večer: Ameriška pesnica Emilv Dickinson 8 DOLENJSKI UST št. 24 ('1922) '12. junija* 1986 S slovenskega mladinskega kongresa aprila v Krškem je boleče odjeknil podatek iz posebnega sporočila javnosti, da je v Sloveniji zdravih le še 43,8 odstotka gozdov. Vsi drugi nezadržno propadajo. Zadnji podatki o tem, koliko gozda propada, so praviloma ugodnejši kot stanje v gozdovih tisti trenutek, ko podatke obdelajo strokovnjaki. V podrobnostih se razlage o vzrokih umiranja gozdov, na katerega že nekaj let resno opozarjajo v razvitih državah, močno razlikujejo. Različne so tudi pojavne oblike umiranja. Vendar je enotna ugotovitev vseh strokovnjakov, da so škodljive snovi v ozračju odločilni vzrok za umiranje gozdov ter da je to celovita bolezen z zelo različnimi oblikami postopnega propadanja gozdov. Umiranje gozdov je posledica našega razvoja, prehitrega in nenadzorovanega, preveč umazane tehnologije. Več kot polovico slovenskih gozdov so načeli ali uničili kisli dež, dimi iz visokih tovarniških dimnikov, onesnažene vode itd. Gozdarstvo samo seveda ne more preprečiti propadanja gozdov. To je široko družbeno vprašanje, vprašanje našega obstoja. Kako bi si lahko obetali preživetje brez gozda, ki ima vrsto splošno koristnih funkcij za naravno ravnotežje? Neizmerno veliko znanja, prizadevanj, denarja in sreče bomo potrebovali za upočasnitev ali celo zaustavitev tega procesa. Na Bavarskem na primer, kjer je propadanje gozdov res bolj napredovalo kot pri nas, računajo, da bodo za obnovo gozdov potrebovali 40 let. Začetki tovrstne emisijske poškodovanosti gozdov na slovenskih tleh gotovo sovpadajo z zgodnjim industrijskim razvojen na prelomu stoletjr. Točnih podatkov ni, poznan pa je primer kmeta Jakoba Mlinarja, ki je leta 1926 začel odškodninski postopek zaradi občutne škode v gozdovih, ki jih je imel v Mežiški dolini, kar je rodilo prve analize drevja, prizadetega zaradi prevelike vsebnosti žvepla v zraku. Številne raziskave tega pojava, ki so bile pri nas v letih 1926 do 1969, zaradi nesistematičnega proučevanja niso mogle dati prave slike stopnje poškodovanosti gozdov zaradi onesnaženosti zraka v Sloveniji. Posledice industrializacije pa so se na gozdovih najbolj boleče kazale v okolici Žerjava z rudnikom in topilnico svinca, Celja s cinkarno in drugimi onesnaževalci in Zasavja s premogovniki. Prve rezultate sistematičnejšega proučevanja celotnega gozdnega prostora in prvo celovitejšo oceno površin in stopnje klasično emisijsko poškodovanih slovenskih gozdov je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo objavil leta 1976. Zajel je 22 tisoč hektarov gozdov. Od ocenjevanih je bilo 4.200 hektarov gozdov tako rekoč odpisanih, 17.800 hektarov pa vidno poškodovanih, vendar njihova eksistenca še ni bila ogrožena. Poleg tega so že takrat s kemičnimi analizami določili še 50 tisoč hektarov gozdov s tako imenovanimi nevidnimi poškodbami. Ker preučevanje ni zajelo vse Slovenije, so ta podatek že takrat ocenili za odločno premajhen. Skupno ugotovljena škoda ob zaključenem prvem obdobju proučevanja tako imenovane emisijske klasike je najbližja strokovni oceni, da je bilo v Sloveniji pod vidnim ali nevidnim emisijskim udarom okrog 100 tisoč hektarov gozdov ali približno desetina vseh slovenskih. V tem času so začeli nekateri večji sanacijski ukrepi pri vrsti velikih onesnaževalcev. Ponekod je šlo za resnično razbremenitev okolja, marsikje pa za posege, ki, v celoti gledano, niso veliko spremenili ali so problem le razpršili k še bolj oddaljenim sosedom. A vse skupaj je vendarle dajalo vsaj upanje, da se propadanje gozdov ne bo nadaljevalo s tako naglico. A se je. Presenečni so celo največji pesimisti. Podatki posebne komisije, ki je lani ocenjevala zaradi ožiga poškodovane gozdove v občinah Ravne, Slovenj Gradec in Titovo Velenje, so zastrašujoči. Opozarjajo, daje propadanje gozdov imelo lani takšne razsežnosti, da je ogroženo redno gospodarjenje z njimi. 65,2 odstotka gozdov na tem območju bi sicer imelo možnost za preživetje, če bi se stopnja onesnaženosti zraka takoj občutno zmanjšala. V nasprotnem se postopno propadanje nadaljuje! 29 odstotkov tukajšnjih gozdov je že tako poškodovanih, da ne bi imeli stvarnih-možnosti za preživetje niti v primeru takojšnjega zmanjšanja onesnaževanja zraka, 5,7 odst. aozdov pa je treba že izločiti iz rednega gospodarjenja. Letošnji popis kaže, da je slabo zdravstveno stanje slovenskih gozdov nasploh, ne le gozdov v tistem delu Slovenije, kjer je vpliv velikih onesnaževalcev zraka na zdravstveno stanje gozdov najbolj očiten. Vidne znake propadanja, redke, presvetljene krošnje, porumenele vegetacijske organe, suhe vrhove, kaže okrog polovica slovenskih gozdov. Propadanje gozdov v najbolj ogroženem delu Slovenije povzroča onesnaženje zraka in izjemno nizke temperature ter suše. Lanski ožig drevesnih krošenj je bil po zunanjih znakih popolnoma enak tistemu iz leta 1977, le da so vse razsežnosti veliko večje. Plinska pozeba je nastala zaradi dolgoletnega delovanja prekomerno onesnaženega zraka in pogostih močnih izpustnih sunkov v kombinaciji z vremenskimi ekstremi. Samo vremenskih ne-prilik nikakor ni mogoče okriviti, čeprav se nekateri nagibajo k temu, saj so bile tudi že hujše zime, a poškodb v gozdu, ki je bil drugače zdrav, ni bilo. Ožigi gozdov daleč proč od virov onesnaževanja pa pravijo, da so dokaz zelo različnih in veliko premalo znanih in raziskanih potov zračnih tokov in tudi gibanja onesnaženega zraka. Lani je bil opravljen dokaj temeljit popis slovenskih gozdov. Strokovnjaki so se odločili za popis v 4 x 4-kilometrski mreži. Popis daje podatke o 1.600 hektarih gozdov, podatki pa se nanašajo z veliko mero verjetnosti na površino okrog 750 do 800 tisoč hektarov gozdov od dobrega milijona hektarov, kolikor naj bi jih bilo v Sloveniji. Rezultati popisa so v grobem znani. Kar 56,2 odst. v popisu zajetih dreves kaže vidne zunanje znake umiranja gozdov v Sloveniji. Naša najbolj poškodovana in ogrožena drevesna vrsta je jelka-, ki je skoraj že odpisana, sledi ji smreka, ki je obolela v 73,9 odst. primerov. Poškodovani so tudi listavci in tako krepka tretjina bukev ni več zdrava. Najbolj ogroženi so že po pričakovanju gozdovi v slovenjgraškem območju, na dolenjskem območju je nepoškodovanih še nekaj nad polovico gozdov, čeprav so med posameznimi gozdnimi gospodarstvi oz. območji velike razlike. Dejansko pa zaradi onesnaženega zraka v Sloveniji ni več nedotaknjenega gozda, vsaj ne iglastega. Rešitev? Gozdarski strokovnjaki jo vidijo samo v ozdravitvi in obnovitvi naših gozdov. Zato pa je jasno, da bo treba najprej ukrepati drugje, ne v gozdovih, ampak tam, kjer je nujno treba zmanjšati onesnaževanje. Slovenski mladinci so na kongresu pokazali s prstom na nekaj takih onesnaževalcev, za katere naj bi izdelali in postopno izvedli program zmanjševanja emisije žveplovih in dušikovih oksidov ter drugih snovi, od vlade, republiške in zvezne, pa so zahtevali, naj z zakonom poskrbi, da nobena nova termoelketrarna, toplarna in drug projekt ne bodo zgrajeni brez čistilnih naprav. Cena ozdravitve gozdov bo zelo zelo visoka. Upati je, da jo bomo pripravljeni in sposobni plačati. Z. LJNDIČ-DRAGAŠ Blazinice na koncu človeških prstov so tako občutljive, da zaznajo izboklino, ki meri v višino 0,2 mikrona. Najbolj občutljive prste imajo vrhunski kirurgi in prav taki žeparji. • Velikost oziroma višina se izplačata. Anketa sociologov z univerze v Pittsburghu je dokazala, da imajo moški, veliki 180 in več centimetrov, za 15 odstotkov večje plače kot njihovi 170 in manj centimetrov visoki vrstniki. Od atletskih rekordov je trajal najdlje rekord Angleža Thomasa Griffitha v hoji na 20 milj. Možak ga je postavil v Londonu leta 1870. Cez61 let in 129 dni ga je porušil Grif-fithov sonarodnjak Arthur Plumb. Zelo dolgo je veljal tudi rekord Jesseja Ovvensa v skoku v daljavo. Njegovih 813 cm ni nihče presegel kar 25 let in 79 dni. Ameriški poslovnež Dwight Stuart, generalni direktor koncerna Carnation Corpora- tion iz San Francisca, je v televizijskem intervjuju izjavil, da on in člani njegove uprave poskusijo pred lansi-ranjem na tržišče prav vsak izdelek firme. Carnation Corporation izdeluje konzervirano hrano za mačke in pse. • Angleški kralj purmanov Bernard Matthevvs je začel svojo fantastično pernato kariero leta 1955, ko je za 5 funtov kupil rabljen inkubator in 20 purjih jajc. Danes proda Matthevvs 6,500.000 puranov na leto. • Beseda bambus je e ono-matopoetskega izvora. V malajskem jeziku oponaša pokanje, ki nastane, ko bambus vržemo v ogenj. Ko smo že pri bambusu, naj povemo, da najvišja vrsta v dveh letih zraste 40 metrov visoko. Leta 1972 se je italijanska filmska zvezda Sophia Loren istočasno znašla na vrhu dveh mednarodnih lestvic. Bila je na seznamu najbolje oblečenih žensk na svetu, hkrati pa tudi na vrhu liste žensk, ki iz sebe najbolj uspešno delajo opico. Daniel Defoe je ponudil rokopis romana Robinson Crusoe kar dvajsetorici založnikov. Sprejel ga je komaj enaindvajseti. Fjodor Dostojevski je bil spodbujen k pisanju romana Zločin in kazen tudi z nefil-ozofskim dejstvom, da ga bodo upniki njegovih karta-ških dolgov sicer linčali. Nekoč se je celo zgodilo, da se je moral pred upniki umakniti v Švico. Po petletnem premoru je Nico 1979 posnela-album »Drama Of Exile« in zopet po šestletnem premoru 1985 izdala skupaj s skupino The Fac-tion, ki je poskrbela za elektronsko glasbeno podlago, album »Camera Obscura«. Konec 1984 je materiale za ta album predstavila tudi pri nas, ko je bila na turneji. Album »Camera Obscura« je izšel na etiketi Beggars Banquet, pri nas pa pri Jugodi-sku in je tudi edina njena plošča, ki je izšla pri nas. Za Nico so pogosto rekli, da je bila vedno o pravem času na pravem mestu med pravimi ljudmi. Vendar ji to ne bi nič koristilo, če ne bi imela talenta. Tega pa nedvomno ima. Njena umetnost, otožna glasba in poezija, in njen globoki, hladni in hkrati topli glas, ki je njen zaščitni znak, nas popelje v njen svet, ki je prav tako naš, vendar gledan z njenimi očmi. ZDENKO MATOZ Kino CHRISTINE Dolgo je že tega, kar je Rouben Mamoulian posnel film Kraljica Kristina. Takrat, v zlati dobi hollywoodskih studiov in velikih zvezd, je bila to Greta Garbo. Danes prihaja k nam neka druga Kristina, Christine Johna Carpenterja. Tudi ta je zvezda, tudi ta je produkt (novo) hollywood-ske mašinerije, le da tokrat ne gre za lepotico, temveč za zver, za avtomobil, ki je sredi petdesetih let prišel s tekočega traku in nato čakal, da ga, zaprašenega med starimi modeli, odkrije mladenič, katerega usoda bo odslej zaznamovana s tem odkritjem. s Christine je sicer Stvar * (eden Carpenterjevih filmov se tako imenuje — The Thing), toda Stvar, ki živi, še natančneje — ki ubija. V času, ko je »vrnitev v petdeseta leta« postala imperativ dneva, ko se v tej preteklosti iščejo vsi mogoči izvori in začetki, je vsekakor pogumno uprizoriti na platnu Stvar, ki prihaja iz te dobe in ki je utelešeno Zlo. Če obstaja kaj, kar bistveno karakterizira to zlo in kar je hkrati tudi že oznaka žanra grozljivke — potem je to prav njegova neuničljivost. Spomniti se je treba le zaključnih prizorov nekaterih tovrstnih filmov: roka iz groba v filmu Čarne Briana de Palme, finalno izginotje morilca v Carpenterjevi Noči čarnovic in, seveda, tisti glas, glasba pravzaprav, ki se zasliši iz v kocko pločevine stisnjenega avtomobila v Christine — glasba, ki odmeva še ves čas, ko se v temi že vrtijo napisi, kot bi hotela sporočiti: vse je zaman, vedno znova se bom vrnila. Če taka Stvar pride iz prihodnosti (kot se to npr. zgodi v filmu Terminator Jamesa Camero-na), jo je, sicer postopoma, kos za kosom, še mogoče uničiti; toda preteklost je tu, vedno znova vdira v sedanjost, jo sprevrača in določa. Christine je tista, ki prihaja iz preteklosti. Poosebljenje stvari se ne more zgoditi brez preostanka. Druga stran tega dogajanja je postvarjenje ošeb in natanko to se dogaja s Christini-nim lastnikom in voznikom. Postaja hladen, oster, kamnit; od njegovega mrliškega pogleda do smrti je samo še korak. Njegova smrt pomeni dokončno dominacijo Stvari nad človekom. Bodimo pozorni na to, kako ubija Christine: vedno znova se zgodita dve dejanji: prižgejo se močne, zaslepljujoče luči, in prične igrati radio. Kot da nas opozarja na tisto, kar nas lovi s platna, kamor se vsakič znova sami ujamemo v tistih dveh temnih urah. Nekje med tistim, kar na platnu zariše naš pogled, in med glasovi, ki jih slišimo prihajati iz zvočnika za platnom, je tudi naše mesto — pa če sedimo v prvi ali v predzadnji vrsti. Da prav filmi groze ta dva momenta najbolj radikalno izkoriščajo in so ob tem tako zelo gledani, celo želje-ni, gre pripisati njuni grozljivosti in hkratni očarujoči privlačnosti. Tudi Christine je takšna. STOJAN PELKO V neobvezen premislek --------------------------- Glasba NICO O njej je težko reči kaj s preprostimi besedami, ker vedno ostane občutek nedorečenosti. Nico se je rodila verjetno leta 1940 v Berlinu ali v Kolnu kot Christa Pavlovski. Od drugega leta potuje po svetu. Z mamo se je selila po Nemčiji. Njena mati je bila navdušena nad opero, ob kateri je Nico tudi zrasla. Odraščanje med vojno in po njej v Nemčiji je v Nico pustilo globoke posledice. Ko je imela šest mesecev, so ji nacisti odpeljali očeta in ga ubili. Kot najstnica se je začela ukvarjati z manekenstvom. S petnajstimi leti je odšla z materjo na Ibizo, kjer je njena mati umrla. Na Ibizi je Christa dobila ime Nico. Sredi 50-ih je bila v Parizu in se kot manekenka pojavljala na svetovnih revijah. 1959, ko ji je bilo po njenem izračunu 14 let, je igrala v Fellnijevem filmu »Sladko življenje«. To je bila njena prva filmska vloga, od katere je odnesla naziv »tevtonska prin-ceza«. 1960 je prišla prvič v New York, kjer je hodila v igralsko akademijo Lia Strasber-ga v istem razredu kot Marylin Monroe. 1965 je prišla v London z željo, da nadaljuje kariero kot pevka. Posnela je single »The Last Mile«, ki ga je produciral, aranžiral in podpisal Jimmy Page. 1966 posname s skupino legendarni prvi album »The Velvet Underground and Nico«, zgodovinski Banana album, tako imenovan zaradi banane Andy VVarhola na ovitku, ki je bil tudi producent plošče. V klubu D. O. M., kjer je Nico nekaj časa nastopala po zapustitvi Velvetov, je spoznala Jima Morissona. Takrat je nabavila prvi leseni indijanski harmonij in se naučila nenavadno teh- niko igranja nanj. Nico je izdala svoj- prvi solo album »Chelsea Girl« leta 1968 s pesmimi Johna Calea, Lou Reeda in Jacksona Brovvna. 1969 in 1971 je izdala »The Marble lndex« in »Desertshore«, albuma polna intimne, mistične glasbe in njene poezije. Iz Amerike je odšla v Francijo k svojemu sinu. Ameriko je zapustila, ker je ranila radikalno feministko, članico Črnih panterjev, ki so streljale na Andyja VVarhola. V Franciji je spoznala Philippa Garella, ekspresionističnega režiserja, in z njim posnela deset filmov. 1974 je Nico podpisala pogodbo za Island Re-cords in v Angliji izdala album »The End«. Pred izdajo albuma »The End« je 1. junija 1974 nastopila na ACNE koncertu v londonski Rainbovv dvorani skupaj z Johnom Caleon, Brianom Enom in Kevinom Ayer-som. MESEC SIJE PO TELEVIZIJI Te dni me je presekala misel, da so nas nekako prepričali, da je vse najpomembnejše, kar se dogaja na tenr svetu, na naši celini, v državi ter v domačem mestecu in ulici, zapisano v časopisih ter povedano ali pokazano na radiu ali televiziji. Izraz »so nas« sem kljub odporu, ki ga čutim do takšnih imaginarnih formulacij, moral uporabiti. Ni namreč mogoče zanesljivo s prstom pokazati na nosilce prizadevanj, ki menijo, da je življenje mogoče samo s pomočjo ofset tiska, radijskega etra in katodnih zaslonov. Celo več, oni so življenje samo, vse, za^kar se ne zmenijo, se ni zgodilo. Tako smo od rojstva do smrti obdani s krizami v Libanonu in Južnoafriški repu^ bliki, končal se je en in začel drug kongres, napočilo je novo obdobje v bitki za stabilizacijo, delo in znanje sta menda pot k uspehu, velik korak, delovna zmaga, sovražnik še dviguje glavo, nekatere sile, predvsem pa si je treba prizadevati, prizadevati in še prizadevati. Ob zibelke do groba. In če življenje zastane, nam s pomočjo črk, zvočnikov in migetajočih pikic, ki sestavljajo sliko, nalijejo v žile svežega adrenalina. Na plan stopi nova naloga, črno postane sivkasto, že skorajda utišani sovrag je premaknil rep, čas je za svetovno nogometno prvenstvo. Še naprej pa si je treba prizadevati. Zadnjič mi je sin prinesel list papirja in na njem zgodbico o murnu, ki ponoči s pesmico sameva pred svojo luknjo in gleda ter se čudi mesecu, ki je zdaj sr- past, drugič okrogel, tretjič pa ga sploh ni. Otrok si je v murnovem imenu zastavljal in dajal odgovore na čudovite reči, ki nas obdajajo. Pa jih ne vidimo, ker se ne skladajo z vsiljenim pojmovanjem življenja. Mesec pač nima srednjeročnega načrta men niti ni kako drugače zaslužen, še kot javno svetilo je bolj klavrn in nezanesljiv. Takrat sem pomislil, kdaj sem se zadnjič zavestno ozrl v tega samotnega Zemljinega spremljevalca in zvezdnato nebo. Prišel sem do odgovora, da ne vem, da se ne spominjam. Pač, Mesec sem gledal po televiziji. Velikokrat. Kdo ve, če ni takrat sijal tudi skoz okno? Otrokov še nepokvarjeni odnos do stvari in pojmov me je pripeljal do zastrašujočega spoznanja, da se je naš odnos do vsega, kar nas obdaja, popolnoma zasukal in sprevrgel. Ne gledamo jablane, ampak to, kdaj jo je treba škropiti, pšenično polje so samo še vreče moke v nenehnih bitkah za hrano, cvetlice v rastlinjaku ne rastejo, ampak se proizvajajo, tako kot mleko in skoraj vse drugo. Tudi ljubezen in sovraštvo, rodoljubje in ponos. Kaj sem hotel povedati? Pravzaprav nič. Že 30 let pa se takole ob kresu, kovseživi, brsti, raste in napreduje, odpravljam na velik, k poletni sinjini napet travnik. Rad bi na hrbet legel v njegovo življenje ter pasel misli in bele oblake. Rad bi, treba si je prizadevati. Pa najbrž nikoli ne bom šel, nikoli ne bom naredil tega malega koraka. Morda pa se samo tolažim, da jemajhenin še vedno mogoč. MARJAN BAUER 10 o priloga dolenjske Ekologija I NAPREDEK ČLOVEŠKEGA UMA NI NAPREDEK ČLOVEŠKE SREČE Politično, idejno in praktično ekonomsko se zaostruje ekološka dimenzija razvoja tako v svetu kot tudi pri nas, v Sloveniji in Jugoslaviji. Doživeli smo že nekaj lokalnih ekoloških kriznih situacij in katastrof, npr. Krupa, onesnaženje pitne vode v Mariboru in Beogradu, zaostrene ekološke proteste v zvezi s Sočo, kanjonom Tare, Plomin II in sedaj s predvideno gradnjo hidroelektrarn na Muri in gradnjami jedrskih elektrarn (Prevlaka idr.) Upam, da ne bomo dočakali še kakšno malo kemijsko ekološko katastrofo, kot se je zgodila v Indiji (Bhopal), ali resnejšo okvaro najedr-ski elektrarni, kot je bila tista na Otoku treh milj v ZDA. Cim obsežnejša bo kemična proizvodnja, čimveč bo jedrskih elektrarn in čimvečja bo gostota prometa z nevarnimi snovmi, tem večja je verjetnost, da pride do nezgod, kljub strogim varnostnim ukrepom in predpisom, če pa so ti ohlapni in se jih ne spoštuje, pa možnost in verjetnost prehajata v nujnost. Ekološka problematika je vključena tudi v osnutek resolucije za bližnji kongres slovenskih komunistov. S tem se politično in idejno izraža priznanje, ki jo je dobila ekološka dimenzija. To sicer lahko ostane mrtva črka na papirju, lahko pa pomeni veliko, ko postane idejno, miselno orožje ljudi, ko se bodo v boju za drugačne alternative sklicevali na to platformo komunistov. Upoštevanje tudi ekoloških potreb ljudi po čisti vodi, zraku, po ohranitvi plodne zemlje, po kemijsko neonesnaženi prehrani, po ohranjanju gozdov, je hkrati tudi zahteva po demokratičnem, samoupravnem dogovarjanju in usklajevanju lokalnih in širših družbenih potreb, ne pa politično in tehnokratsko-ekonomi-stično vsiljevanje določenih tehnoloških rešitev, ki ljudi ogrožajo in jih zato ne sprejemajo. Potrebna bo večja demokratizacija vseh vrst ekoloških informacij in večje demokratično angažiranje različnih strok. Nedvomno dokazujejo mnoge stvari, da smo v velikem procesu revolucionarne znanstveno-tehnološke in ekološke preobrazbe celotne civilizacije. Občuti se nelagodnost s samim izrazom »znanstveno-tehnole ška revolucija«, ker se ve, da ne gre zgolj za revolucijo v znanosti in tehnologiji, ampak za preobrazbo celotnega načina življenja, vseh delovnih procesov in s tem tudi za preobrazbo človeka samega in družbenih odnosov, ali v smeri tehnokratskega etatističnega kapitalizma, ali celo ekofašizma, ali humanega ekološkega samoupravnega socializma. Dojeti družbeno, znanstveno, filozofsko globino in širino tega procesa je izredno pomembno za celotno politično koncepcijo in strategijo družbenega razvoja. Naša zaznava tega procesa je še izredno enostranska in se izčrpa v konkretnih znanstveno-tehnoloških zahtevah in programih ter v ekonomskih ter tu in tam še v socioloških analizah. Vsi politično-ekonomski programi so še vedno programi hitrejše ali počasnejše eksponencialne rasti. Nobeden še ni vzel resno v zakup spoznanje, da trajna eksponencialna rast ni mogoča na omejenem planetu, kjer obstaja surovinska, energetska, prostorska omejenost pa tudi omejenost biosfere, da prenese določeno stopnjo in obseg ekološke degradacije. Obnašamo se tako, kot da je vprašanje ekoloških omejitev razvoja čisto akademsko spekulativno tuhtanje, ki bo mogoče kdaj imelo kakšno praktično vrednost, toda zaenkrat da nima nikakršne, in slediti mu, bi pomenilo podpisati svojo lastno politično-ekonomsko obsodbo v pomenu popolne ekonomske stagnacije in svetovne izoliranosti. Nihče ne ve, ali bo družbeno koriščenje možnosti znanstvenotehnološke revolucije potrdilo Heglovo linijo, da napredek človeškega uma ni napredek človeške sreče, ali pa se bo potrdila Marxova politično-humanistična revolucionarna vizija, da nove produktivne sile in v našem primeru nove tehnologije in nova znanstvena spoznanja zahtevajo drugačne ljudi, drugačnega subjekta zgodovine. Zahtevajo pa še zlasti drugačno družbenopolitično zavest naravoslov- ne-tehnične in znanstvene inteligence sploh, zlasti pa še subjektov družbenega odločanja. Nihče ne more ostati nevtralen glede na možni izhod Heglove ali Marxove alternative. Marx je v bistvu obnovil Aristotelovo prepričanje, da vse znanje teži k dobrem, če so za to dane ustrezne družbene predpostavke, v katerih se znanja producira in uporablja. Heglova zvijačnost uma, ki izkorišča naravne zakone, vedno priigra za hrbtom samih ustvarjalcev, inovatorjev in celotne družbe neko zlo, neko nevšečnost, ki jo nihče ni planiral ali hotel. Te senčne strani so na začetku popolnoma zanemarjene, minimizirane zaradi svetlih obetov pozitivnih možnosti. Šele ko so slabe strani dovolj dozorele in so se razrasle, so ljudje prišli do bridkega spoznanja, da so bile njihove dobrobiti odkupljene za visoko ceno. Tako se je dogajalo v človeškem napredku in ne izgleda, da bo v bodoče kaj drugače. Tako je bilo z uvajanjem avtomobilske industrije, električne energije, jedrske energije. Na podoben način se razmišlja sedaj o biotehnologiji, genetskem inženiringu, mikroelektroniki, računalniški tehnologiji in o možrti vsesplošni nekonfliktni uporabi sončne energije ipd. Pogrešam konfliktni, protislovni pogled na vsak tehnološki napredek. Žal pa prevladuje enodimenzionalno, nekonfliktno mišljenje. Šele surova realnost strežne enodimenzionalno evforijo. S tem ko sta Marx in Engels poudarila predvsem zlo, ki izhaja iz družbene sprege med znanostjo-tehnologijo in kapitalom, sta preprečila družbeno apologetiko, ki bi se skrivala za kritiko znanosti in tehnologije kot take, a pustila bi nedotaknjeno njeno družbeno formo in funkcijo. Toda iz tega bi bilo napačno sklepati, da Marxu in Engelsu ni bila poznana Heglova senca zla, ki je ne poraja samo znanstveno-tehnološko visoko razvita razredna družba, ampak leži globlje v sami naravi praktičnega tehnološkega koriščenja znanstvenih možnosti. To je prišlo do izraza predvsem v njunem ekološkem spoznanju, da je težko predvideti dolgoročne negativne posledice ter v zagonetni misli, da se naravne sile človeku maščujejo tako, da se mora podrediti njihovemu gospodstvu, ko jih uporablja. Humanistična teoretska daljnovidnost zveze komunistov mora stalno bedeti tudi nad to senčno negativno platjo ekonomsko-tehnološkega napredka. Zlasti še to velja za destruktivno ekološko dimenzijo napredka, ki je postala že dovolj grozljiva in vsesplošno navzoča, tako da že izziva upravičeno resno zaskrbljenost in odpore ljudi. Ves razvoj civilizacije in kulture je bil odkupljen ali za ceno izkoriščanja ljudi ali pa za ceno spreminjanja in nasilja nad integriteto samoniklih, ekoloških sistemov. Zaenkrat še ne vidim osnove, da bi sodobna znanstveno-tehnološka revolucija, kot se odvija v obstoječih ekonomskih sistemih, lahko kaj bistveno spremenila dosedanjo prakso, čeprav bo to prineslo s seboj nesluteno razdejanje naravne osnove človekovega življenja in produkcije. Strinjal bi'se s tistimi, ki ocenjujejo, da znanstvena tehnološka revolucija lahko uspe samo kot ekološka revolucija produktivnih sil ali pa bo popeljala človeštvo v popolno brezizhodno slepo ulico. Ekološko usmerjena družbeno kritična politična ekonomija razvoja lahko vsestransko poglobi naše razumevanje sodobne protislovne povezanosti ekoloških, produkcijsko-tehnoloških in politično-ekonom-skih sistemov. Ekološka dimenzija razvoja bi morala biti ena izmed osrednjih v sodobni politični ekonomiji znanosti in tehnologije, ne obravnavana za sebe, ampak v povezavi z ekonomskim sistemom in celotnim načinom produkcije. Ker se znanstveno-tehnološka revolucija odvija kot eksponencialna rast, kot nenehno razširjena reprodukcija visoko produktivnih tehnologij, pomeni to hkrati novo spiralo intenzivnega in ekstenzivnega izkoriščanja naravnih virov in s tem tudi novo spiralo degradacije okolja. Mislim, da se pri nas podcenjujejo ekološke implikacije sodobne znanstveno-tehnološke revolucije, kot se kaže ta v prehodu k informacijski tehnologiji, tehnologiji novih materialov in substanc ter kompleksni avtomatizaciji in robotizaciji. Vsi ti procesi še zdaleč niso ekološko nevtralni in nedolžni. Njeni neposredni učinki so v določenih pogledih res lahko ekološko pozitivni, v kolikor pospešujejo prihranek energije, materiala, trajnost materialov in orodij, toda vzeto globalno se ti pozitivni učinki lahko izničijo zaradi silne razširitve proizvodnje, ki predstavlja nove zahteve do naravnih virov in nove obremenitve z odpadki. Pri vseh pozitivnih učinkih novih materialov, tehnologij ali novih tehnoloških funkcij se pogosto samoumevno pozablja na celotno entropijsko verigo, na celotno entropijsko ceno, ki je spremljala proizvodnjo in uporabo novih tehnologij, materialov in produktov. Zakona porasta entropije tudi znanstveno-tehnološka revolucija ne bo negirala, ampak ga bo celo intenzivirala v tisti meri, kolikor bo tehnologija vse bolj delovno produktivna in energetsko intenzivna, a hkrati kapitalno manj produktivna. Relativno zmanjšanje ekološke energetske, osnovne in orga- nizacijsko strukturne entropije bi lahko predstavljalo velik kvalitativen napredek, če bi ostali pri istem obsegu proizvodnje, se pa zmanjša ali celo izniči pri razširjeni reprodukciji. Visoka produktivnost zahteva razširjeno reprodukcijo, da bi se zmanjšala grožnja prevelike nezaposlenosti. Zakon entropije v materialno-energetskih ekonomskih procesih zahteva, da je vložek vedno večji od koristnega produkta. Ekonomski proces je nepovratni entropijski proces. Rezultat razpade vedno v koristno uslugo ali produkt in entropijo. V končni instanci pa je seveda tudi vsak produkt podvržen entropiji. Da bi nezaželeno stopnjo degradacije in obliko entropije ublažili, moramo zopet angažirati dodatni vložek, ki zopet poraja novo entropijo in seveda tudi zaželeno znižanje in spremembe določene entropije. Tako borba z entropijo nima konca in je podobna Sizifovemu opravilu. S formalno količinskega vidika nismo ničesar pridobili, toda pridobili smo s kvalitativnega vidika, ker smo eno obliko entropije odkupili z drugo, ki je za človeka bolj sprejemljiva in ne sprošča dolge verige drugih entro-pijskih učinkov. Da bi odpravili ali vsaj znatno znižali emisijo žveplovega dioksida pri termoelektrarnah in drugih tehnoloških procesih, bo zahtevalo novo potrošnjo energije in materiala, toda s tem bi zaustavili propadanje gozdov, ki potegnejo za seboj nepredvidljiv obseg entropijske degradacije favne in flore. Borba z entropijo bo vse težja, v kolikor smo odločeni pa seveda tudi prisiljeni z mednarodnimi okoliščinami in pogoji, da izpeljemo koncept tehnološko-ekonomske rasti razširjene reprodukcije. Vložke za naše potrebe in za boj z entropijo jemljemo iz naravne dote, ki ne raste s širitvijo naše proizvodnje in potrošnje, ampak se, nasprotno, neizprosno manjša. V intelektualnih krogih Zahoda, med ekonomisti, politologi, sociologi in filozofi, se razvija koncept »ustaljene ekonomije« in prehoda k nizko entropijski družbi. Silno redki so, ki na podoben način razmišljajo na Vzhodu. Evforija kapitala, političnih in vojaških struktur pa tudi ustaljenih znanstvenih shem ima seveda te koncepte za donkihotske in utopične. Vse antične in srednjeveške družbe so bile približne družbe enostavne reprodukcije. Nekatere so obstajale stoletja in celo tisočletja. Tudi moderne znanstveno-tehnološke družbe bodo po mojem globokem prepričanju prej ali slej morale preiti v stacionarno stanje Ta prehod bo velik izziv za znanost in ustvarjalnost, Pred popolno novimi nalogami se bodo znašle družbene znanosti. Nekateri trdijo, da je z logiko kapitala to absolutno nezdružljivo. Kapitalizem se je mnogočesa naučil in marsičemu prilagodil. Verjetno je za kapitalski odnos še vedno sprejemljivejša enostavna reprodukcija kapitala kot pa nikakršna. Socializem nima takšne imanentne zakonite ovire za prehoc k enostavni družbeni reproudkciji, kot jo ima kapita' toda ujet je v idejno paradigmo nujne rasti, unive rzalnega razvoja produktivnih sil in potrošniško vizije komunizma. Prehod k enostavni reprodukciji n. pomeni reprodukcijo v sedanjih pogojih, reprodukcij sedanjega stanja, ampak totalno tehnološko, energet sko, kulturno, organizacijsko, prostorsko, urbanistično preobrazbo sedanje družbe. Komunistični strategiji ni razvoj samemu sebi namen in se mu lahko odreče in spremeni smer, če postaja destruktiven anti-razvoj. Trajnejši obstoj civilizacije in vsake družbe lahko temelji na treh aksiomih: • Na mejah in zmožnostih, ki jih postavljajo obnovljiv viri, (voda, zrak) katerih stopnja uporabe ne mor preseči stopnje njihovega obnavljanja. Koriščenje te: virov mora ohranjati njihovo kvaliteto. • Na neobnovljivih virih, s katerimi je treba ravnat izredno varčno, kar se mora kazati v prizadevanju zt čimvečjo trajnost proizvodov, za čim manjšo porabe energije in mineralov na enoto proizvoda, in za čirr večjo stopnjo obnavljanja z recikliranjem ter . opuščanjem vsake nepotrebne proizvodnje, ki se zajeda v omenjeno naravno doto človeštva. • Na maksimalnem spoštovanju ekoloških norm in zahtev. V tem pogledu se mora ekonomija podredit ekologiji, ker slednja zagotavlja biološke in naravne fizične pogoje za človekov obstanek. Mislim, da bi ko munistična vizija razvoja in znanstveno-tehnološke revolucije morala upoštevati te principe in jih podrobneje vsestransko izdelati in operacionalizirati Človeštvo ima vse znanstveno-tehnične možnost da razvije«uperkompleskne avtomatizirane, robotiz, rane in informacijske sisteme, toda ne more pa ustva rjati materije in energije, ampak jo lahko samo na različne načine koristi in preoblikuje. Pri tem pa mora računati z raznovrstnimi oblikami entropijske degradacije, ki ga ogrožajo in mu postavljajo tudi omejitve v njegovem spreminjanju narave. Nesporno so na obzorju vse znanstvene tehnološke možnosti za osvoboditev človeka od odtujenega dela, toda obstaja velika nevarnost in možnost, da bi ta osvoboditev bila odkupljena za ceno nove fantastične ekološke degradacije biosfere in strahovitega pritiska na naravne vire. Takšna pot ukinjanja odtujenega dela bi bila največji civlizacijski in humanistični absurd. Vseobča človeška emancipacija ima smisel, čf lahko trajno ohrani svojo naravno podlago. Dr. ANDREJ KIRh l . ■* P'*- , I \ m priloga dolenjske Q}lJ Slavko Gašperič Jože Jakofčič Franci Hiti Uredništvo v gosteh Zadnjič pred poletjem se je ekipa Dolenjskega lista napotila na obisk v krajevno skupnost Talčji vrh v črnomaljski občini. Krajevna skupnost, ki se, kot pravijo domačini, razprostira od vražjega kamna do vražjega kamna (o teh kamnih krožijo okrogtudi legende), šteje po prvem vtisu obiskovalca med nerazvite. Krajani pa povedo, da so dobili obrazložitev, da je njihova krajevna skupnost najbolj razvita med nerazvitimi, kar pa jim je bolj v tolažbo kot v resnično pomoč pri razvoju. Kako tod :ivijo, so krajani pripovedovali novina-kama Rii Bačer in Mirjam Bezek. Krajevna skupnost Talčji vrh meri 30 kv. kilometrov. Večino površine pokrivajo gozdovi, 75 hektarov pa je nerodovitne zemlje. Šteje 13 vasi, v katerih živi v 167 gospodinjstvih 549 ljudi. Le 23 gospodinjstev je kmečkih. dobri stalni gosti. Prisodili so nam tri zvezdice, od takrat pa ne damo več ocenjevati. Nelogično se nam jezdelo, da so nam zbijali točke, ker mimo nas ne vodi asfaltna cesta, kot da smo mi krivi za to. Niso pa upoštevali, da lahko sprejmemo 120 gostov ter da lahko ponudimo marsikaj, česar v drugih gostilnah ne. Tako pri nas še vedno pečemo kruh in belokranjske potice. Razumem druge gostilničarje, da ne morejo tako temeljito pripraviti ponudbe, ker imajo vse dni v tednu veliko gostov, mi pa se lahko tem bolj pripravimo, ker imamo večji promet le ob koncu tedna,« je zgovorna Tončka in pristavi, da je pri njh v sezoni moč dobiti tudi divjačino in celo gobe, če se seveda zgodi, da so ti gozdni sadeži in gostje hkrati. Laknerjeva gostilna je znana po tem, da ima v glavnem domačo hrano, ki jo skuhajo iz tistega, kar pridelajo doma. Obdelujejo namreč njive, velik vinograd, imajo prašiče, 60 ovac. Riš jim je pred štirimi leti sicer uničil pet ovac, jelenjad in srnjad pa ne dela toliko škode, kot se pritožujejo v Poljanski dolini. Tončka pravi, da zato, ker je jagrov že več kot divjadi. Čeprav je na Bistrici še vedno živahno, pa zadnji dve leti, odkar so asfaltirali cesto v Stari trg, precej manj kot prej. -Po vojni ta kraj ni dobil ničesar razen elektrike leta 1964. Še avtobus, ki je dvakrat na dan vozil iz Črnomlja v Kočevje in nazaj, so nam leta 1984 ukinili. Končno bomo dobili le telefon, za katerega pa smo poleg ostalega prispevali tudi 24 drogov, kopah jarke, delali liniji pot skozi gozd. Da ne bom le kritizirala, pa naj pohvalim, da pozimi ni nikoji toliko snega, da nam ne bi redno plužili ceste,« malo pograja in malo pohvali Laknerjeva. Še ko je bil najstarejši med njimi — odbornik, je bil vodovod za te kraje v občinskih planih. Tudi v delegatskem sistemu je bil vodovod že planiran, a ni nikdar prišlo do gradnje. Kritizirajo, postavljajo delegatska vprašanja, ampak doslej ni bilo možnosti. Gre vsekakor za zahtevno gradnjo, h kateri bi bili ljudje pripravljeni prispevati tolikšne zneske, da si jih ne upava omenjati, toda gradnja še ni niti na obzorju. Radi bi glede tega zlezli vsaj v novi srednjeročni občinski plan. V vsej krajevni skupnosti so zdaj le štirje telefoni, vsi na Stražnem vrhu. Zato so lani začeli obsežno akcijo za napeljavo telefonskega omrežja v devet vasi. Spet so ljudje delali, postavljali drogove, izkopavali jame, kopali jarke in jih zasipavali, zraven še krepko plačali po 80.000 din, toda telefona še ni. Čez PTT in pravzaprav brezbrižnost do tolikšnih obremenitev revnih krajev je veliko pripomb. Upajo, da bodo letos ven- Večerilo se je, dež je padal in hladno bilo, kot da smo v septembru, ne pa a 3. junija dan, ampak vseeno smo >kušali prve češnje izza poslopja doma Jružbenih organizacij na Stražnem vr-nu. Tako smo prezgodnji čakali na napovedani pogovor s krajani. Iz vseh koncev so začeli prihajati, in ko smo posedli v lično opremljen prostor za vaške sestanke, smo našteli več kot dvajset domačinov, ki so nama sproščeno pripovedovali o življenju v 13 vaseh krajevne skupnosti Talčji vrh. Ljudje teh krajev, opisani že v mnogih knjigah kot ljudje velikih in odprtih src za partizansko vojsko, so tudi danes rdprtih src, morajo pa biti tudi zelo 'dprtih denarnic, če hočejo napredek, 'u ne plačujejo le splošnega samo-orispevka kot drugod v mestih, plačuje-o še dodatnega za krajevne potrebe in >e od svojih pičlih zaslužkov, pretežno v industriji, ogromno dajejo za gradnjo cest, za telefon in sploh za vsa večja komunalna dela. Bojan Novak Adolf Planinc EDINA GOSTILNA V NAJMLAJŠI VASI Vasi v krajevni skupnosti Talčji vrh so razmetane na vse konce in kraje, oddaljene med seboj, najbolj samotna pa je qotovo Bistrica. Vasica na jasi sredi gozda s štirimi hišami — od teh je ena prazna, druga je koča lovske družine Loka, v tretji živita starejša zakonca, četrta pa je gostilna Laknerjevih — daje vtis, ko se po dolgih kilometrih vožnje skozi gozdove pripelješ do nje, kot da je nekdo po pomoti tam začel graditi hiše. A prišlec v pogovoru s prijazno gostilničarko Tončko in hčerko Alenko, ki pomagav gostilni, hitro spozna, da kraj le ni tako osamljen in da je pri njih predvsem ob koncu tedna še kako živahno. »Moževi starši so imeli že pred drugo vojho tukaj 20 let gostilno, znova pa smo jo odprli leta 1965, ko sem se poročila na Bistrico, odkoder nisem mogla več hoditi v službo v Črnomelj. Takrat v svoji mladostni zagnanosti niti pomislila nisem na to, da zaradi oddaljenosti ne bi imeli dovolj gostov, in res se je pozneje pokazalo, da bi bil ta moj strah čisto odveč. Res ni toliko gostov, da bi se lahko preživljali le s tem, kar nam dajo zaslužiti, vendar skoraj ne mine konec tedna, da ne bi imeli ohceti ali kakšne druge zabave, pozimi je veliko smučarjev, poleti in jeseni pa gobarjev. Seveda ne smem pozabiti lovcev, že več kot desetletje prihajajo na jago tudi iz tujine. Vendar so domači gosti vseeno najboljši. Ko so pred tremi leti ocenjevali gostilno, sem rekla, da so najboljše zvezdice Z velikim trudom, tisoči delovnih ur in veliko finančno obremenitvijo so tako pred leti asfaltirali nekaj cest, predvsem na Stražni vrh in okrog Otovca, Naklega, na Mavrlen. Te ceste pa so danes v poraznem stanju. Grajene so bile za lokalni promet z osebnimi vozili, ker pa po njih vozijo težki tovornjaki raznih delovnih organizacij, vse bolj izginja asfalt in se spet kaže makadam. Krajane boli in jezi, da njihovi žulji takole izginjajo v nič. Sploh pa nekatere ceste niso dobile vrhnjega sloja, zato še hitreje propadajo. Danes tudi ni več nobenih prometnih znakov. V krajevni skupnosti Talčji vrh ni trgovine, ni šole, ni nobene delovne organizacije. Imajo bife in gostilno pa vsak dan več vikendarjev in krajevnih težav. Najstarejši krajevni problem je vodovod. Samo 3 vasi ga imajo, v 10 vaseh se oskrbujejo s kapnico. JRI VNUKIH JA TEJ IN ONI STRANI OCEANA Dh, te babice! Komaj so sskrbno roko vzgojile stne otroke, jih spravile h kruhu in spustile v »Ijenje, že se prične vse znova — prihaja nova neracija, ki ji je prav tako potrebna nežnost, joja, in kar je še najbolj pomembno, starostna ušnja in modrost življenja, ki je mati ali oče navadi otrokom ob vsem pehanju za material-obstoj družine ne moreta dati. Vnučkov pa je začeli razglabljati o črkah, napisih, aviončkih in likih, s katerimi nameravajo opremiti jogging program. Radečani pa bodo ideje prenesli v tisk in na tkanino. Še preden je bila sprejeta končna odločitev med tremi kreatorji, se je oglasil tovarniški propagandist z zamislijo, da bi plesno skupino Krik oblekli v najnovejši teens in z njim nastopali v Juliji. Skoro bi se sporekli, ker je propagandist hotel pristanek, da bodo kreatorji mimogrede prevzeli to nalogo, njim pa že tako manjka časa za sprotne odločitve. Tudi z rednim programom za izdelavo nove kolekcije malce kasnijo. Dobro ustvarjalno delo, kakršno naj bi kreacija modelov bilo, pač z nervozo ne gre vkup. Pa so se le zmenili! Mimogrede, ko so zatem skicirali vsak svoje osnutke in zraven otipavali male vzorce različnih vrst blaga, jih med prsti obračali in jih nastavljali svetlobi, sem izvedela, kako model sploh nastane. »Trije kreatorji si v Novoteksu razdelimo 23 programov. Moško in fantovsko modo ima na skrbi Marjan, Slavica je mojstrica za načrtovanje otroških oblačil, jaz imam na skrbi dekliški in razširjeni ženski program oblačil. Jogging program delamo skupaj. Zdai delamo že za poletno sezono v prihodnjem letu. Vsi trije obiskujemo svetovno znane modne sejme. Jaz sem bila v Kolriu in Parizu, Marjan v Mtinchnu itd. Marca letos na primer sem v Parizu na Premiere Vision dobila vpogled v osnovne smernice, prvo informacijo za nove modne tkanine, ob katerih takoj dobiš vtis pripadajočega modnega stila.' Spet bomo delali v vojaškem in safari stilu, le malce drugače kot pred leti, za temperamentne bo oblika v meksikanskem vzorcu, za romantične pa belo, belo, s čipkami. Ti sejmi in pa revije, ki jih dobivamo v tovarni, so nam osnovno vodilo za kreacijo modelov, ki morajo biti taki, da ne bodo le modni, ampak da bodo šli tudi dobro v denar. Doma se takoj začnemo ukvarjati z izbiro tkanin za novomodne kreacije. Veliko novosti s svetovnih sejmov kmalu dobimo pri kranjskem Tekstilindusu, potrebni pa so še dodatki, od zadrg do pasov, gumbov in našitkov. Veliko dela je, preden določimo barve, izberemo tkanine in dodatke, potem nastajajo prve skice novih modelov.« Marsikdo neve, da prvi poizkusi prenosa skice na blago niso iz pravih tkanin, ampak iz manjvrednega blaga, ker na živih postavah potem osnovni model še kako popravljajo, preden iz njega nastane pravi model. In ko je pravi model ukrojen iz prave tkanine, gre kolekcija pred širšo komisijo, ki izbere nekaj modelov za proizvodnjo. Od začetka skiciranja do kolekcije je na voljo čas od maja do 20. avgusta, ko že prihajajo kupci v hišo na mini modne revije in začno naročati modele, ki jih bomo nosili v letu 1987. Avgusta se postopek ponovi. Spet so sejmi, spet nove ideje in nova kolekcija, ki mora biti gotova do 15. januarja, v prodaji pa bo najesen-zimo 1987 do 1988. Kdo ve, če bo tedaj sploh še živ, a kreatorji živijo vedno za leto dni vnaprej. Kdor misli, da v službi lagodno i razpravljajo o modi in tu in tam kakšno risbico vržejo na papir in dobivajo dobre plače, se je hudo zmotil. Tatjana pravi: »Venomer nas priganja čas. Kreatorji se niti ne pritožujemo nad slabimi plačami kot mnogi drugi v Novoteksu. Prirojena nam je želja po poklicnem uspehu. Največ nam pomeni, če smo cenjeni v naših strokovnih krogih, sicer v poklicu ne bi obstali. Jaz imam poleg oblikovalske šole še pedagoško akademijo—likovno smer, a sem začela v Novoteksu kot začetnica kreatorka in sem tu že dvanajst let. Imam občutek, da sem nekaj naredila za naš kolektiv, ne glede na to, da je bila zadnja, najvišja plača 100.000 din. Kreatorji smo se menda že sprijaznili z miselnostjo kolektivov, kjer delamo: da se moramo kar naprej dokazovati, da nekaj znamo in vemo.« Od modne kreatorke vsakdo pričakuje tudi, da bo zgledno modno oblečena, ne" glede na zaslužek. To si prizadevajo, ampak po tej loqiki noben zdravnik ne bi smel zboleti. RIA BAČER vedno več in ena skrbna babica je komaj dovolj za vse, ki so potrebni tolažbe in razumevanja. Marija Molek iz Slamne vasi, ki sicer zadnjih petindvajset let živi v Ontariu v Kanadi, jih ima kar šestnajst: devet na tej strani Atlantika in sedem na drugi. »Vse se je pričelo v začetku šestdesetih let,« pripoveduje oseminsedemdesetletna Marija, sedaj na letovanju pri hčerki Mariji v Berčicah nad Metliko. »Takrat mi je umrla sestra, potem mož, pa še naše Trinograde, katerim smo posvečali toliko dela in pozornosti, saj so bili glavni vir dohodka, so posekali. Nismo se strinjali z rigolanjem, saj so bile trte še lepe in rodne, pa so dobili Bosance, ker se domačini tega dela ne bi hoteli lotiti, in nam vse posekali. Bila sem sama s petimi otroki, Martin, najstarejši sin, ki ga je vse to globoko prizadelo, je takrat pobral culo in odšel v tujino. V Kanado, kjer se je ustavil, je kmalu zatem odšlo tudi njegovo dekle Angela Milek iz Gribelj. Tam sta si ustvarila novo življenje, osem let kasneje, ko so bili še drugi trije otroci pri kruhu, pa sem v Kanado odšla še sama z najmlajšo hčerko Martino. Ta je dokončala v domovini osnovno šolo, v Kanadi pase je izobraževala naprej. Zanjo je bilo v tujini lahko. Bila je še mlada, v šolah seje hitro naučila jezika, med počitnicami pa je zaslužila dovolj zase in za svoje potrebščine. V Kanadi je za tistega, ki hoče delati, dela in dobrega zaslužka dovolj. Tako je prišla, sama in z Martinovo pomočjo, do izobrazbe, jaz pa sem bila babica in gospodinja. Z leti sem dobila tudi vdovsko pokojnino, tako da mi je tam kar lepo.« Marija se ni nikoli docela spoprijateljila s tujim jezikom. To je bilo za starejšo kmečko ženico pač pretežko, ji pa po skoraj petindvajsetletnem bivanju v tujini kaj hitro uide kaka angleška beseda v sicer tekočo belokranjščino, in njen enajstletni vnuček Peter se takrat začudeno zazre vanjo. V Kanadi je slovenske druščine zanjo dovolj. »V bližini, kjer ima sedaj Martin svojo farmo, je še šest slovenskih farmarjev, ki se dobivajo in skupaj poveselijo skoraj vsako nedeljo. Nikoli pa si ne bi mislila, da nas je Slovencev, ki smo sicer tako majhen narod toliko po svetu. Kamorkoli greš, pa naj bo v širni Kanadi ali Ameriki, povsod naletiš nanje. Včasih se mi zdi, da nas je v tujini več kot doma,« pripoveduje Marija in še doda: »Doma v Sloveniji pa se je v tem času tudi veliko spremenilo. Krajev že skoraj ni moč prepoznati, tako se je vse spremenilo, toliko zgradilo. Tam daleč, v širnih ravninah Kanade nosimo v srcu ta mali košček belokranjske domovine in v spominu počasi raste, kanadske razsežnosti so ogromne, potem pa, ko prideš domov, je vse tako majhno, ti stelj-niki, vinogradi...« Sin Martin je šel v Kanado zato, ker se ni mogel spoprijateljiti z mislijo, da so posekali njihove trte. Kmalu po prihodu v Kanado se je s trdim delom in prirojeno skrbnostjo osamosvojil in kupil najprej pol farme, sčasoma pa še drugo polovico, od nekega Angleža. Sedaj ima vsega skupaj 8 hektarov veliko farmo. In kaj neki prideluje na njej? Seveda, to so prvovrstni vinogradi, ki dajejo njegovi družini s petimi otroki kar lep dohodek. Obdelava je vsa mehanizirana, leobtr- gatvi nekaterih sort mora še najeti ročno delovno silo. Grozdje oddaja vinski kleti, seveda pa ne bi bil pravi Belokranjec, če ne bi izbora najboljše kapljice prihranil tudi zase in za svoje prijatelje. Tako je vinska trta postala tista vez, ki je izkoreninjenim rojakom onkraj Atlantika pomagala blažiti domotožje. »Anglež, ki je Martinu prodal farmo, se kar ni mogel načuditi, kako lepo in skrbno so bili obdelani vinogradi in kako lep pridelek so dajali že takoj na začetku. Seveda ni mogel vedeti, da nam je vinogradništvo že v krvi in da se znamo čeprav na tuji zemlji, s trto kaj hitro spoprijateljiti. Jaz pa vina ne pokušam dosti, zdi se mi precej podobno našemu, čeprav goji Martin predvsem francoske sorte, vmes pa ima tudi nekaj kanadske samorodnice.« Somrak pada na Berčiče in v pečici že rumeni sirov zvitek, ki ga Marija pripravlja za svoje vnučke, ki so zunaj na polju in pomagajo materi škropiti krompir. Le najmlajši Peter zvesto spremlja pripovedovanje svoje babice o daljnjem, širnem svetu onkraj ocena. Je že tako,včasih so babice otrokom pripovedovale pravljice, sedaj pa same prihajajo iz svetov, ki burijo otroško domišljijo. V tem daljnem svetu pa ista babica prav tako peče belokranjske zvitke in jim pripoveduje zgodbe o domovini njihovih prednikov. In njihove oči so prav tako začudene in zrejo v babic^ »Kje si pravzaprav doma, babica?« sprašujejo te oči. In ko Marijo to vprašam tudi jaz, mi odgovori: »Tu in tam, kjer so pač moji ljudje. Dobro pa vem, kje bi hotela umreti.« TONE JAKŠE Marjan Podlogar, Tatjana Deak in Slavica Mahovne NAGRADA V KOČEVJE Izmed reševalcev naše 18. nagradne križanke je bila izžrebana MAJDA SMOLIČ iz Kočevja. Za nagrado smo ji poslali knjigo Pesmi Ivana Cankarja. Gre za nov izbor in prikaz Cankarjevega pesniškega dela, ki ga spremlja zanimiva študija in pretehtan izbor slikovnega gradiva. Vsekakor knjiga, ki jo bo bralka rada večkrat vzela v roke. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 20. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 20. PRG3SCE čfTUSLU Daljše obdobje avtocenzure neogibno vodi v umetniško in človeško katastro- f°' D. KIS Smisla človeku ni mogoče podariti, prodati, posoditi, tudi naučiti ga ni mogoče. Možno mu je razkriti smisel in nesmisel, toda človek mora sam oblikovati in najti smisel ter se zanj bojevati. A. KIRN Pernata straža Ameriška vojska je »zaposlila« 900 gosk Zgodovinsko izročilo pripoveduje, da so gosi rešile stari Rim. Ko so leta 390 pred n. št. Galci prišii do zidov Rima, so jih od vseh stražarjev zaslišale le kapitolske gosi, ki so zagnale silovito gaganje in hrup s perutnicami. Rimski vojščaki so se prebudili in mesto rešili pogube. Star izrek pa tudi pravi, daje zgodovina učiteljica. Tako tudi zgodba o goseh kot čuvarjih starega Rima ni padla v pozabo. Iz šolskih knjig so jo potegnili vojaki in pripoved prenesli v sedanjost. Ameriška vojska, ki ima svoje baze na ozemlju Zahodne Nemčije, je namreč uspešno končala poskuse zjata-mi gosi, ki naj bi varovale vojaške naprave, poleg običajnih stražarjev seveda. Poskusi so se dobro končali in zdaj je kakih 900 gosi redno »zaposlenih« v enotah 32. ameriške armade zračne obrambe. V jatah po šest do nekaj deset gosi pomagajo čuvati vojaške naprave pred sovražnikom. Zadeva ni novinarska raca. Gosi imajo zares odličen sluh, ki daleč prekaša človekovega. Imajo pa tudi to lastnost, da jih šumi vznemirijo, nakar začno na ves glas vreščati in delati neznosen trušč s tolčenjem peruti. Tako služijo kot pravi naravni alarm. In ne nazadnje, gosi niso drage za vzdrževanje. Kot pišejo te dni časopisi, stane vseh devet stotnij pernatih stražarjev le pol toliko, kot stane letno vzdrževanje enega samega dresiranega psa čuvaja. 20 NAGRADNA KRIŽANKA Sc jK KEM. SIMBOL ZA OGLJIK ZGOD. POKRAJINA NA LE-TONSKEM MATU- RITETA MRHOVINA DLAKA SC3T.: J. U0IR NAVPIČNA KOORDI- NATA PREVOZNA LADJA ZA TEKOČA GORIVA PRITOK BALHAS- KEGA JEZERA PRETRES ► TOLMUN POPRAVLJALEC UR PLUG GL. STEVNIK ► KRAJ PRI N. MESTU DRUŽINA BODEČIH RASTLIN SKLA- OALEC KOVAŠKO DELO DODATEK FIŽOLOVKA RI2EV0 ŽGANJE METROPO LA GO RENJSKE USTNICNIK KEM. SIMBOL ZA KALIJ DEL. EL MOTORJA OJAČEVALEC SVETLOBE ZNAČAJ KRILO ZGRADBE NEPOUDA-RJENI DELI TAKTA 2ARA KIL0LITER VERZ PLEHKA JUHA DL STRJENA KRI STANKO LORGER ZVEZDA V ORLU NAGON AM. M. IME EXEMPLI CAUSA AVT. OZNAKA 0ARUVARJA OEZELA BRIT. C0M-M0NWEAL-THA DL CEVASTI PODALJŠEK GLAVE • DL JEZDEC Samica in mladič — v tej skupnosti ležijo temelji razvoja, ne samo vsegi živega, marveč tudi človeške skupnosti. (Foto: MiM) Ženska je gibalo razvoja Zanimive teorije o prvenstveni vlogi samic za razvoj živih bitij — Skrb za potomstvo_________________ Zdravljenje ali uničevanje? Še vedno precej razširjeni način zdravljenja duševnih bolezni — psihokirurgija postaja vse bolj sporna — Lobotomiranje kriminalcev in otrok___________________________ Če že naj bi sodobnega medi-cinca zalila rdečica pred katero od zmot medicinske znanosti, potem ga zagotovo lahko ob pregledu, kako je zdravstvo v zadnjem stoletju ravnale z duševnimi bolniki. Umobolni so bili podvrženi pravim mučilnim ravnanjem od prhanj z ledeno mrzlo vodo, namernih okuženj z mrzlico, vbrizgavanj konjskega seruma v hrbtenično cev do odstranjevanja žlez z notranjim izločanjem, zob. mandljev in maternic pri ženskah. Se več, umobolne so zdravili z velikimi dozami najrazličnejših preparatov, katerih stranski učinki so bili grozljivi: zlomi kosti, težki spahi, hudi krči, kome, uničenje spomina. Veliko teh postopkov ni nikoli imelo oprijemljive znanstvene osnove, merveč sojih zdravniki izvajali zaradi napačnega in ne dovolj znanstvenega razumevanja duševnih bolezni. Skoda je bila očitno večja, kot so bile koristi. O teh zadevah je premislil Elliot S. Valenstein, ko je pripravljal gradivo za zanimivo knjigo Velika in drzna zdravljenja. V nji je podal zgodovinski pregled psihokirur-gije in ostalih radikalnih načinov zdravljenja duševnih bolezni, vsebina knjige pa je kljub zgodovinskemu značaju aktualna, saj odkriva početja in postopke, ki segajo na sam rob sprejemljivega in so nekateri v praksi še dandanes. Vse to pa javnost, ki je vse bolj osveščena, vznemirja. Osebna svoboda in človekovo dostojanstvo sta namreč vrednoti, ki sta " današnjem svetu zelo ogroženi in sta deležni tudi zaradi tega večje pozornosti. Priseljenci — nove žrtve Sovraštvo in nasilje med azijskimi priseljenci in temnopoltim prebivalstvom ZDA narašča Njegove besede potrjuje tudi pred kratkim objavljena študija komisije za državljanske pravice, ki je dve leti raziskovala problematiko. V študiji so zapisali: »Protiazijske dejavnosti, nasilje. vandalizem, poniževanje in trpinčenje so nacionalni problem!« Napetosti med temnopoltimi Američani in azijskimi priseljenci imajo ekonomske korenine. Korejci in drugi Azijci so prevzeli že lep del trgovin in lokalov v črnskih četrtih. Celo v Harlemu je četrtina poslov že v njihovih rokah. In podobno, kot so v šestdesetih letih črnci napadali bele trgovce v Harlemu in drugih črnskih četrtih, zdaj napadajo »rumence«, ki so zamenjali za belimi prišle črne trgovce in poslovneže. Seveda pa nerazumevanje in z njim sovraštvo sproščajo tudi velike kulturne razlike, razlike v obnašanju, življenjskih navadah, vrednotah, jeziku. Mnogi priseljenci ne znajo ne govoriti ne pisati angleško, kar otežuje njihove stike z novim okoljem. Ni pa mogoče prezreti, da je pač nasilje do prisiljcncev, še posebno, kadar gre za priseljence nebele rase. značilno za ameriško družbo že od nekdaj. Leda so zdaj namestočrneev žrtve Azijci. MiM (Vir: Nevvssveek) Poulični pretepi, po katerih obleži kateri od udeležencev s počeno lobanjo ali zlomljenimi udi na tleh, pravzaprav, niso prav nič redek pojav na ulicah ameriških mest. Toda v zadnjem času je opaziti, da pretepi in nasilje pogosto izbruhnejo med revnimi prebivalci mest in priseljenci iz azijskih držav, ubežnikov iz Vietnama, Laosa. Kampučije. Sovraštvo in nasilje proti »rumencem« narašča, in to ne samo proti novim ubežnikom, marveč tudi proti tistim, ki žive v ZDA že drugo ali tretjo generacijo. Sociologi ugotavljajo, da se sovražno in nasilno obnašajo revni beli in temnopolti Američani do »rumencev« zaradi občutka ogroženosti in tuje kulture, ki jo prinaša val priseljencev iz Azije. Med azijskimi priseljenci so mnogi poslovno in sploh uspešni, znajo z marljivim delom Kaj hitro obogateli in se dvigniti nad povprečje. In tudi to moti. Sovražnost kažejo tudi s požiganjem imetji azijskih priseljencev, z napi .i sovražne vsebine, pretepi, umori. -Vse bolj očitno je nasilje proti Azijcem, ki ga motivira rasizem, kar postaja že splošen pojav,« pravi član posebnega sklada za azijske Američane Nicholas Chen. Pod pojmom psihokirurgija pisec razume posege v možgane, s katerimi naj bi psihokirurgi spremenili bolnikovo duševno stanje, pri tem pa gre za posege v nepoškodovane dele možganov. Prvi, ki seje lotil psihokirurške-ga posega, je bil portugalski nevrolog Egas Moniz. Velja za očeta tako imenovane prefron-talne lobotomije. S tem posegom prerežejo živčna vlakna, ki povezujejo prednje režnje možganov z ostalimi. Prefrontalno loboto-mirajo še danes pri nekaterih hudih in trdovratnih prebavnih motnjah in pri bolnikih z nenormalnim psihičnim vedenjem, kot navaja slovenska Medicinska enciklopedija, ki skopo pripiše še tudi, da poseg sekundarno izziva spremembe osebnosti. Pretresljiv dokument o lobotomiranju je sicer fiktivna filmska pripoved Let nad kukavičjim gnezdom. Portugalski nevrolog se je za poseg odločil na osnovi ugotovitev iz poskusov z opicami. Opazil je. da je rezanje povezovalnih živčnih vlaken v možganih delovalo pomjrjajoče na agresivnost živali. Žal seje kasneje izkazalo, da seje pri eni od dveh poskusnih opic agresivnost povrnila. Na to se ni oziral nevrofiziolog John Fulton, kije nadaljeval s poskusi, in ne Walter Freeman. kije leta 1936 uvedel lobotomiranje v stalno prakso. V treh desetletjih je opravil preko 2.000 takih posegov, pri tem pa se ni prav nič oziral na naravo posameznih duševnih bolezni bolnikov. Odkril je tudi poseben hiter postopek lobo-tomiranja, ki se lahko opravi v , nekaj minutah i in brez anestezije, j, K razraščanju psihokirurgije je pripomoglo, kot trdi pisec njige, tudi to, da je začetnik prefron-talne lobotomije Moniz leta 1949 prejel Nobelovo nagrado. Svoje pa so prispevali tudi ekonomski razlogi. Umobolnice so bile še posebno v ZDA prenapolnjene, posegi, ki so obljubljali hitro odpravljanje hujših vedenjskih motenj, pa vabljivi. K vsemu skupaj je nedvomno pomagalo tudi slabo znanje. Duševne bolezni so bolj ali manj ostale na meji med znanim in skrivnostnim, med ozdravljivim in neozdravljivim. Psihokirurgija je izgubila nekaj svoje priljubljenosti in razširjenosti šele v šestdesetih letih, ko se je začela širiti elektrokonvulzivna terapija, po domače rečeno zdravljenje z električnim šokom. V zadnjem času tudi ta postopek zdravljenja duševnih bolezni zbuja močne pomisleke in odpore. Spomnimo sc samo nedavne javne polemike o elektrokonvulzivni terapiji, ki je razgrnila stanje pri nas. in različnost pogledov na primernost oziroma škodljivost takšnih posegov. In vendar pri uporabi elektrike še zdaleč ne pride do takih poškodb kot pri psihokirurških posegih, ko so možgani trajno poškodovani. Navdušeni loboto-misti niso kaj prida preverjali lastnega početja. Tako so znanstveniki šele v zadnjem času odkrili, da rezanje živčnih vezi ni tako preprosto, saj z njim poškodujejo tudi občutljiv sistem povezav, ki delujejo pri nadzoru čustev. Resje sicer, kot kažejo nekatere študije vestnejših psihokirurgov, da nekaterim bolnikom tovrstni posegi koristijo in jim olajšajo življenje, vendar pa ni še nihče dokazal, da so koristi večvredne, kot so očitne nepopravljive poškodbe. Psihokirurgi. ki bi edini lahko izvedli natančne analize lastnega početja, se temu upirajo. Niso hoteli sodelovati niti pri študiji, ki , so jo o lobotomiji načrtovali pred nekaj leti v Veliki Britaniji in ki naj bi dala odgovore na številna vprašanja o psihokirurgiji. Psihokirurške operacije še kar naprej izvajajo. Na razvitem Zahodu je takšnih operacij vsako leto več sto, kako je na Vzhodu, se ne ve. Znano je, da se psihokirurških posegov poslužujejo ne samo pri duševno bolnih, marveč tudi pri kriminalcih, katerih nasilnost hočejo ukrotiti. Nekaj primerov je bilo tudi operacij m otrocih z izrazito upornostjo in neubogljivostjo, Kot zatrjuje Valenstein, brez privolitev staršev. MiM (Vir: Nature) So ženske, ki menijo, da se podrejena vloga žensk v družbi kaže na svojstven način tudi v znanstvenih raziskavah. Tako naj bi bila vloga samcev v biologiji preveličana, ker so bili poglavitni raziskovalci doslej moški. Toda dandanes je med raziskovalci tudi precej žensk in v znanstvenih raziskavah je čutiti njihov vpliv tudi v povečani pozornosti za ženski spol in njegovo vlogo pri razvoju živih bitij. Raziskovalki Irene Elia in Bet-tyann Kevles sta vsaka na svojem področju nekoliko bolj osvetlili vlogo samic. O svojih spoznanjih sta izdali tudi knjige, ki so izšle v Veliki Britaniji oziroma v ZDA. * Med zanimivimi odkritji Elia-jeve je gotovo vloga samic pri kontroli reprodukcije. Po njenem mnenju so samice s svojo materinsko skrbnostjo, občutkom za čuvanje zaroda in skrbjo za prehranjevanje potomstva odigrale odločilno vlogo v razvoju od samega začetka življenja na Zemlji. Samice so dajale potomstvu hrano in zavetje, samice so pri višje razvitih živalih nastajajoče potomstvo najbolj varno skrile v svoje telo, one naj bi ponesle življenje iz morij na kopno. V skrbi za nemočno potomstvo so samice ustvarile čut socialnosti pri Živalih (in kasneje pri človeku!). Zahteve, ki jih je varovanje in hranjenje potomstva polagalo pred samice, so bile tista razvojna spodbuda, ki je začela zapleten razvoj osrednjega živčnega, sistema in možganov. Tu smo brez razloga, če si ga ne znamo izmisliti. K. VONNEGUT Bolj ko slavimo v slovenski deželi ročno delo, manj ga spoštujemo. B. ŠTIH v as a zg ČAROVNIJA ŠE VŽIGA .Na j ve V Janeza Trdine /branih spisih sem bral tudi tole: coprnic prebit a v Podgradu, v Gabrju in na Mokrem polju...« To je bilo takrat, bi rekel vsakdo, ki ni skregan s pametjo, danes pa. ko človek živi teč dni v vesolju, se sprehaja po površin-Meseca, je to samo še pravljica /a lahko noč. Vendar še danes žit i v Podgorju veliko ljudi, ki verjamejo v vraže, ne pa tega. da je človek stopil na Luno. Ko sem se s prijateljem srečal na sejmu, kamor je prignal kravo, mi je potožil: »Danes ne bo nič z beretijo, ker sem srečal babo, in to kmalu, ko sem šfi od doma«. Da ne sme kmečka nevesta na ohccti jesti rezancev, ni nič novega. Zakaj če bi jih jedla, bi bili otroci smrkavi. Če ti preteče pot »baba«, ko boš vozil z vprego, boš prat zagotovo prevrnil. Da se mora na pujske trikrat pljuniti, če ti jih gospodinja sploh noče pokazati, je trdna vera, ker bi v nasprotnem primeru imeli zavroke. In še in še. Prijatelj (kmet) Prečnikov Filip mi je potožil, da hodijo ljudje namesto po poli. ki je res malo ovinkasta in ob dežju blatna, rajši po njegovi njivi oziroma zdaj senožeti. Kosem nametal vejevje na koncu take neupravičene steze so to kmalu odmaknili in steza sc širi...« Ker sem vedel, da tudi on še verjame t čarovnije, sem mu odločno rekel: »Začaraj, pa bo mir!« Nekam nezaupljivo meje pogledal, ker ve. da jaz kaj takega ne verjamem. Pa me je le še nadlegoval, zlasti, če imam jaz tako moč. To sem mu potrdil. Dogovorila sva se. da se naslednji dan dobit a na tisti parceli, in česar je bil še bolj vesel, da ga bom naučil čarati. »To vem. da se lahko nauči le enega, sicer zgubita oba moč pri čaranju.« »Torej ob svitu!« sem še naročil. Delal sc je dan. Ko sem prišel tja z vrečko živega apna. je bil Filip že tam. Ker je prejšnji dan lam kosil seno, je po pohojeni stezi čisto pograbil, kakor sem mu naročil. Pogledal sem proti vzhodu in začel »čarati«. Naredil sem z apnom velik krog in čez ves ta krog pa križ. Grede sem pa polglasno in skrivnostno čvekal: »Rokus — pokus. trepetalus. kdor tod hodjus dobjot driskus...« Tako. zdaj znaš« sem pribil. Hvaležno me je pogledal in ponav ljal: »Hukus pokus trepetalus. kdor ...« Potem je potegnil iz žepa denarnico in vprašal, koliko z.vlaj to slane, misli vse skupaj. Plačilo sem odklonil z naročilom, naj to obdrži zase. kar je tudi obljubil. Tega je že tri leta. pa razen njega in njegove družine ni še nihče od takrat stopil na to njegovo zemljo. FRANC LUZAR Še pred nastankom človeka v. bili položeni temelji za njegov pojav, ko so samice sesalcev razvijale svoje sposobnosti za dolgotrajnejšo skrb za potomstvo. Če so pri daljšem negovanju mladičev hotele uspeti, so morali razviti elemente inteligence in sodelovanja z drugimi pripadniki iste vrste Vse to pa naj bi bili tisti temeljn kamni, ki ležijo na dnu človečnos ti, oziroma omogočajo nastanek »misleče živali« — človeka. Alt ruizem in skrb za drugega naj b predvsem odlikovala samice, sa je že njihova biološka vloga pr vzreji potomstva zahtevala takšnt obnašanjske lastnosti. Zanimivi, čeravno nekoliko pre veličani, se zdijo tudi zaključki, k: jih je zapisala Elia v svoji knjigi Sa mica. Do prevlade moških oziro ma samcev je prišlo šele v novejšem času, ko se začenj; človeška zgodovina. Prevladujoč princip »žepskega prvenstva« ji propadel, ko'so ljudje začeli udo mačevati živali in ko so odkrili sk rivnosti poljedelstva. Samci so si svojo močjo podredili tako živai kot rastline in enako tudi repro duktvno silo lastne vrste -• žepske. Gotovo ne gre vseh ugotovite1 znanstvenic jemati kot zadnjo re snico, nedvomno pa je pogled »druge strani« zanimiv in vredei premisleka. Milj (Vir: Natur* Zemljevidi iz računalnika Računalniška obdelav) topografskih podatkov Zemljevidi so že od nekdaj ko nekakšne kulturne matrice, ki !K ražajo stanje nekega naroda il dobe. Stari Kitajci so svojo domfi vino risali kot sredico sveta, okej katere plava samo nekaj nep« membnih otokov, Rimljani so zs risali svoj imperij na treh četrtina sveta, mornarji so na zemljevid vrisavali čudne morske pošasti, I naj bi živele v oceanih, itd. iti Danes so zemljevidi sicer znans veno obdelani in narejeni, a tui ta čas nosijo duha dobe — delaj jih namreč računalniki. Računalniška obdelava topo« rafskih podatkov ima velike pred nosti pred klasičnimi. Mogoče ji je sproti popravljati in obnavljal dopolnjevati in sploh po najnovi jših podatkih spreminjati, hkral pa ni noben problem izrisava nove zemljevide in karte, na katt rib so zarisani podatki po želji. I osrednje banke podatkov rač< nalnik vzame tiste, ki jih želim imeti na karti, in karto natančni in hitro izriše. Tako so že izdelal zanimive zemljevide mest, n katerih je izrisano stanje mes( pred desetletji in tudi možev bodoče, izrisali so zemljevide er ozijskega spreminjanja morski obal pa projektne zemljevide n*; vih cestnih in železniških povezal Skratka, uporabnost računalni! ke obdelave je zelo široka * . pestra. Program za računalniško obel lavo in izrisavanje zemljevidov i kart je izdelalo prodorno i; raelsko podjetje Scitex. V pripravi pa so še bo izpopolnjeni programi, ki boef zemljevid v hipu lahko spremeni v tridimenzionalno podobo. N črtovanje cest bo potem zat udobno. Računalnik bo po pre lagani trasi načrtovalca izdelal ti dimenzionalno sliko in pokaži kje bo treba narediti most, nasu nasip ali vsekati traso v pobočj oziroma /vrtati tunel. 1»«TA IN S% Ubila moža, da reši otroka Kaj je pripeljalo 23-letno Polono Remih do odločitve, da ubije moža? — Mati in otroka žrtve vinjenega in nasilnega Antona Remiha poročajo OB DVE MOTORNI ŽAGI — Med l.*in 6. junijem je neznanec odnesel iz nezaklenjene delavnice 49-lelnega Feliksa Roglja iz Velikega lipovca dve motorni žagi znamke Stihi. Rogelj je oškodovan za okoli 300.000 din, o žagarju pa še ni sledu. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM — V noči na 8. junij je neznan storilec stopil v hodnik stanovanjske hiše Tomislava Vočanca iz Mokronoga in tam zmaknil kolo z motorjem, vredno okoli 150.000 din. KDO JE KRADEL DELE Z MOTORJEV? — Črnomaljski Belt je 6. junija prijavil tatvino raznih delov z dieselskih motorjev. Ugotovljeno je namreč bilo, da so neznanci preko leta i/ skladišča materialov in rezervnih delov odvili s sedmih dieselskih motorjev več delov v skupni vrednosti 384 tisočakov. Za storilci še poizvedu- rifjo- OB KOLO Z MOTORJEM — V noči na 4. junij je nekdo izpred stanovanjske hiše Pečavarjevih v Črnomlju zmaknil kolo z motorjem znamke Tomos APN 6. Lastnik je tako ob 130 tisočakov. O tatovih še ni sledi. IZGINILI AVTORADIO, ZVOČNIK IN NOŽ — Iz nezaklenjenega vozila Trebanjca Dušana Puclja je v noči na 5. junij izginil avtoradio, ob njem pa še zvočnik in večji lovski nož. Tatvina je Puclja stala okroglih 10 tisočakov. VLOMIL V GARAŽO — Neznanec je v noči na 5. junij vlomil v garažo, ki jo ima Ludvik Legan iz Dolnjega Ajdovca pod teraso stanovanjske hiše. Iz garaže sta izginili kar dve motorni žagi, ena znamke Stihi, druga pa Husquarna, tako daje Legan ob najmanj 250.000 din. Storilec je moral za žagi v garaži očitno vedeti. SPOLNO NASILJE V KOČEVJU KOČEVJE — V zadnjih letih so mlajši moški iz Kočevja zvabljali ženske v osamljeno vikend hišico v bližini Kočevja in na druge osamljene kraje ter nad njimi izvrševali spolna nasilja. En izmed storilcev teh dejanj je v priporu. Miličniki in kriminalisti utemeljeno sumijo, da je na prostosti še več moških, ki so sodelovali pri spolnih napadih na ženske. Zato prosijo vse ženske, ki so bile prizadete, pa tudi druge občane, ki o tem kaj vedo, da to sporoče postaji milice v Kočevju ali kateri drugi postaji milice oziroma upravi za notranje zadeve. J. P. * Sredi belega dne okradel črpalko Z »izkupičkom« si je predrznež precej opo-_________mogel____________ OTOČEC — Sredi belega dne je v nedeljo neznanec »olajšal« blagajno Petrolove bencinske črpalke na Otočcu za nekaj švicarskih frankov, vrednostnih bonov, čekov in prčko 600.000 din gotovine. Do tatvine je prišlo med 12.15 in 12.45, med delom izmene, v kateri sta bila Ivanka Weiss iz Radovelj pri Šmarjeških Toplicah in Janez Perše. Slednji je okoli poldneva odšel domov na kosilo, Weissova pa je sama ostala na črpalki. Med tem, ko je nekomu natakala gorivo, je nekdo neopazno stopil v prodajalno, kjer je bil predal z denarjem sicer zaklenjen, vendar je bil v njem tudi ključ. Storilec torej očitno ni imel pretežkega dela. Zmaknil je 20 švicarskih frankov, precej vrednostnih bonov in čekov, ob njih pa še zajeten kupček gotovine. Krajo je Weissova ugotovila šele, ko se je Perše vrnil s kosila. O predrznežu zaenkrat še ni sledu. ČRETEŽ PRI KRŠKEM — Domačija na Čretežu, ki nosi hišno številko 13, je od letošnjega 18. januarja zavita v žalost. Tisto noč je namreč 23-letna Polona Remih sklenila narediti konec trpljenju, v katerem je živela skupaj s svojima mladoletnima otrokoma; okoli druge ure ponoči je stopila v sobo, kjer je ležal njen mož Anton, mu na glavo v predel senc nastavila cev nabite pištole za ubijanje živine in sprožila. Igla seje skozi lobanjsko kost, kot je kasneje pokazala obdukcija, zarila globoko v možgane, kar je povzročilo smrt Antona Remiha. Po mnenju obducenta je smrt nastopila dve do štiri ure po prizadejanju poškodbe. . Kot so povedale priče, predvsem pa mati obtožene Remihove Jožefa Bizjak, je Poloninega moža Antona pripeljal 17. januarja zvečer domov njegov in Polonin prijatelj Anton Alegro, doma iz sosednjih Gunt. Prav, Alegro je bil tudi osumljen pomoči pri uboju, vendar sodišče za to ni našlo dokazov. Remih je bil močno vinjen in se je po prihodu domov odpravil v spalnico, kot je zatrdila Bizjakova, ki je bila ta večer v hiši skupaj z obema mladoletnima otrokoma. Senatu sodišča, ki je PO DOLENJSKI DEŽELI • V noči na 7. junij se je nekdo zatekel na novomeško veterinarsko postajo. Sprva je kazalo, daje neznanec iskal ustrezno zdravniško pomoč, vendar je kasnejša preiskava ugotovila, da mu je šlo za nekaj povsem drugega. Iz treh tam parkiranih vozil je namreč izginilo okoli 50 litrov goriva. • Minuli teden je neznanec vlomil v priročno barako, ki jo ima na svoji njivi v Gor. Straži postavljeno Branko Tekavec. Iz njene notranjosti je izginil komplet obdelovalnega orodja. Zaman je bil upajoč pogled lastnika, daje neznanec orodje uporabil na njegovi njivi. • 45-letni Avdo Džananovič — v miličniškem poročilu piše, da je doma iz Novega mesta — je prejšnji teden opravljal službo varnostnika na gradbišču nove poslovne stavbe novomeške SDK v Kandiji. Na varovano območje ob gradbišču je postavil tudi svoj osebni avto. Morebiti seje možakar med svojim nočnim službovanjem posvetil le varovanju zgradbe in družbenega premoženja, kajti dejstvo je, da se za lastni avtomobil ni kaj preveč zmenil, iz njega mu je namreč nekdo tisto noč zmaknil radiokasetofon, vreden okoli 50 tisočakov. Storilec pač ni mogel vedeti, daje avto last varnostnika. Poloni Remih pred dnevi sodil zaradi uboja moža, je tudi povedala, da je zjutraj, ko je videla, da Remih ni šel v hlev nakrmit živine, stopila v spalnico, kjer ga je našla nepremičnega in okrvavljenega na kavču. Stekla je do sosedov in tam telefo-nično obvestila miličnike v Krškem. Polona Remih ni imela kaj prikrivati. Priznala je uboj, a hkrati z njenim priznanjem so prihajale na dan stvari — potrdile sojih tudi številne priče — ki njeno ravnanje postavljajo v povsem drugo luč. Z otrokoma je živela v nevzdržnih razmerah, gorje seje stopnjevalo iz dneva v dan, odločila se je, da vsaj otroke reši trpljenja. Prepiri z možem so bili skoraj vsakodnevni, Anton Remih je bil domala vsak dan vinjen, doma je razgrajal in pretepal vse po vrsti, ženi je v ljubosumnosti očital zveze z drugimi moškimi. Kaj vse je morala Polona prestati z otrokoma, pove nekaj naslednjih vrstic. Remih seje svoje žene lotil bodisi z golimi rokami, bodisi s kolom. Dokaj pogosti so bili primeri, ko jo je zbadal s čevljarskim šilom, da je bila vsa prepikana, ob tem sije pomagal tudi z drugim čevljarskim orodjem. Polono je večkrat metal po tleh in jo celo vlekel za noge po stanovanju. Nekega dne je vanjo zalučal sekiro, da je zletela le za las mimo njene glave, spet drugič je vzel v roke malokalibrsko puško in z njo streljal v ženo, vendar seje na srečo še pravi čas umaknila. Sodišče je bilo tudi seznanjeno s primerom, ko je Remih ženo napadel s kuhinjskim nožem, da ne naštevamo naprej. Še posebej tragični in kruti pa so bili njegovi obračuni z otrokoma, največkrat se je znesel nad nezakonskim sinom: metal ga je po tleh in brcal, višek pa je bil, ko je otroka posadil na razgreto termoakumulacijsko peč. Otrok je opečen in jokajoč moral sedeti na peči toliko časa, dokler Remihu ni rekel »ata«. Remih se je pogosto znesel tudi nad taščo, še posebej pogosti pa so bili njegovi izpadi potem, ko mu je žena povedala, da se bo razvezala, saj tako ne more več živeti. Po tistem je pričel groziti, da bo doma vse pobil, Polono pa polil z bencinom in zažgal. Črna gradnja na Griču Avtobusno postajališče zgrajeno brez potrebnih dovoljenj in soglasij, ker ni nihče zaprosil zanje RIBNICA — Od krajanov naselja Grič pri Ribnici smo zvedeli, da so glasovali za samoprispevek predvsem zato, ker je bilo določeno, da bo med prvimi deli urejeno tudi avtobusno postajališče za njihovo novo naselje pri vasi Breg. In res so dela kar dobro krenila. Nekaj so naredili vaščani, ostalo pa skupnost za komunalne in cestne zadeve, saj vaščani niso ustrezno usposobljeni in torej ne bi dobili dovoljenja za delo. Avtobusno postajališče je urejeno in ustrezno označeno, avtobusi pa tu še ne ustavljajo. Pri Riku že dolgo čakata tudi dve avtobusni čakalnici, da ju bodo postavili pri tem postajališču. Prebivalci Griča morajo pa še vedno na staro avtobusno postajališče, ki je v 700 m oddaljenem Bregu. Avtobus namreč tu ne sme ustavljati. VLOM V DOLENJKINO TRGOVINO NOVO MESTO — V trgovini Dolenjke na Drski so v ponedeljek, 9. junija zjutraj, ugotovili, da so imeli na delu vlomilca. V trgovino je prišel skoz okno hladilnice za meso in odnesel 29 suhih salam, 2 kilograma klobas, 3 zavitke kraškc vratovine, 14 steklenic raznih alkoholnih pijač, pri registrski blagajni pa sije postregel še'z20 zavitki cigaret. Skupne škode je za 100.000 din. OTROK SE JE RANIL S PIŠTOLO TREBNJE — 14-letni Miloš D. iz Trebnjega se je prejšnji teden ranil med igranjem s strašilno pištolo. Miloš je namreč, potem ko je 3. junija prišel iz šole, prijel za pištolo, ki pa je imela pokvarjen sprožilni mehanizem. Slednji seje v rokah Miloša D. samodejno sprožil in udaril po naboju, ki seje aktiviral. Naboj je zadel desno Miloševo dlan, tako da so poškodovanca morali prepeljati po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico. Usoden sklep je v Poloni dozorel 16. januarja letos. Tega dne je pomagala pri kopanju jarka za električni kabel, med delom pa je prišel mož Anton in jo močno pretepel, češ da ne dela dovolj. Remihova je potem pobegnila na domači skedenj in se skrila, od tam pa seje zatekla k znancu Antonu Alegru v Gunte. Tudi tam se je skrivala na skednju in šele zvečer, ko se je Alegro vrnil domov, potem ko je zapeljal njenega moža na Čretež, je stopila do hiše. Alegru je zaupala, zakaj je pobegnila, in je potem, ko je izvedela. da je njen mož vnovič pijan, sklenila počakati noč. Šele ponoči je Alegra prosila, naj jo zapelje domov. Ko ji je kak kilometer pred hišo ustavil, ga je prosila, naj jo počaka, češ da se bo kmalu vrnila. In se tudi je, še prej pa je stopila v spalnico, odprla omaro, v kateri je bila spravljena pištola za ubijanje živine, jo vzela v roke in z njo ubila moža. Pištola je bila last Antona Alegra, slednji pa jo je pri Remihovih pustil takrat, ko je okoli novega leta pri njih ubijal prašiča. Takrat je Polona videla, kako se s pištolo ravna in kako se polni. Alegro je Polono nato vnovič zapeljal proti svojemu domu, kjer je prenočila. Še prej mu je tudi zaupala, kaj je storila, medtem ko jo je čakal v avtomobilu. Zgodaj zjutraj se je Polona sama napotila proti domu. Vedela je, kaj jo čaka. Čretež je zapustila v družbi miličnikov. Za njo sta gledala dva para solznih otroških oči. Dolžni smo še sodni epilog te zgodbe. Senat sodišča, ki mu je predsedoval mag. Janez Kramarič, je Polono Remih obsodil na 6 let zapora. Sodba pa še ni pravnomočna. saj seje zoper njo pritožil Polonin zagovornik, ki meni, da je takšna kazen spričo vseh zgoraj navedenih okoliščin previsoka. B. BUDJA NOVOLES IMA OSEM DESETIN —V lesni industriji je možnost požara največja, preventivnosl pa je najboljša zaščita. Tega se prav dobro zavedajo v Novolesu, saj so ob 40-letnici društva gasilcem izročili novo intervencijsko vozilo Zastava. Na sliki: Novolesove članice s trenerjem Jankom Kovačcem so svojo pripravljenost in izurjenost dokazale tudi s prvim mestom na tekmovanju med gasilskimi društvi lesarske industrije Slovenije (Foto: J. P.) Gasili z golimi rokami Štiri desetletja IGD Novoles iz Straže STRAŽA PRI NOVEM MESTU — S slavnostno sejo in že tradicionalnim tekmovanjem gasilcev lesne industije Slovenije so pred dnevi počastili častljiv jubilej — 40-letnico obstoja prvega in najstarejšega industijskega gasilskega društva na Dolenjskem, IGD Novoles iz Straže. Iz kronike se da razbrati, da seje ’ vse skupaj pričelo že v takratnem podjetju LIP leta 1946. Začetki so bili skromni in člani društva so bili prvo leto pripravljeni na požar z golimi rokami; šele 1947 so dobili prvo ročno črpalko, cevi zanjo pa so jim podarili na upravi javne varnosti v Novem mestu. Tam so svojo radodarnost pokazali še naprej in kupili še motorno brizgalno. Navdušenje za gasilstvo je bilo takrat nepopisno. Brez posebnih vaj so že leta 1948 šli na gasilsko tekmovanje v Prečno in zmagali. V Lipu so imeli kmalu kar tri tekmovalne desetine, ki so se urile in hodile na tekmovanja na območje takratnega okraja. 1952 so pričeli graditi gasilski,dom. Vsa dela so opravili prostovoljno in z majhnimi stroški. Po zgraditvi tovarne vezanih plošč je bilo za večjo varnost narejeno tudi hidrantno omrežje, gasilci so se tehnično bolj opremili, raven požarne varnosti je tako rasla. Industrijsko gasilsko društvo je postalo del tehnološkega procesa, za cilj svojega dela pa si je zadalo strokovno opravljati predvsem preventivno požarno varnost. Danes ima 3000-članski kolektiv že" 200 organiziranih gasilk in gasilcev ter osemčlansko profesionalno ekipo. Učinkovitost te dejavnosti se je že večkrat pokazala kot uspešna, saj so manjše požare vedno pravi čas omejili in tako preprečili milijonsko škodo. Po besedah podpredsednika društva Toneta Špclka je še pomembnejša preventivna dejavnost, ki so jo prav v Novolesu z vztrajnim delom razvili do potankosti. J. PAVLIN Nov kabel »priredili« za odpad Zaporne kazni za štiri Rome, ki so v Novolesu kradli električni kabel in ga prodajali — Izolacijo sežigali na smetišču NOVO MESTO — Lanskega 22. maja zvečer. V romskem naselju Žabjek so se zbrali 20-letni Roman Kovačič-Pero, 27-letni Roman Brajdič-Radojko, oba domačina, ter 30-letni Zvonko Rozman-Srečko iz naselja Lokve pri Črnomlju in 20-letni Šmihelčan Silvo Brajdič-Rado. Medtem ko je steklenica romala od ust do ust, so se dogovorili, da bodo obiskali Straški Novoles. Rozman je razmere tam dobro poznal, sai ie bil v Novolesu zaposlen. ker postajališče nima uporabnega dovoljenja... Tega pa niti ne more imeti, ker je zgrajeno brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja in je torej prava črna gradnja. Na prošnjo krajanov smo povprašali pri pristojnih v občinski skupščini, kdaj in kako bo zadeva rešena. Zvedeli smo, da bo občinska skupščina lahko izdala ustrezna dovoljenja šele, ko jih bo kdo za to zaprosil. To lahko naredi le tisti, ki je gradil, se pravi krajevna skupnost, komunalna skupnost ali pa obe skupnosti hkrati. J. P. TRČIL V DREVO KOROŠKA VAS — V ponedeljek, 9. junija, seje Alojz Bajuk z Radoviče peljal s kombijem iz metliške smeri proti Novemu mestu. V dvojnem ovinku pri Koroški vasi ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako daje zdrsel s ceste in trčil v drevo. Voznik je bil nepoškodovan, na pločevini pa je bilo škode za 500.000 din. . KJE STA KOLESI? GOR. KAMENJE, ČRNOMELJ — Jože Starič iz Gor. Kamenja je v ponedeljek prijavil miličnikom, da mu je nekdo zmaknil kolo. Starič se je z njim pripeljal na železniško postajo v Trebnjem, tam kolo pustil in se odpeljal z vlakom v Ljubljano na delo. Ko se je drugega dne vrnil, vozilca ni bilo več. Smolo pa je imel tudi llija Piljič iz Črnomlja, ki je bil v noči na 10. junij ob kolo, ki je bilo spravljeno v kleti stanovanjskega bloka v Ulici Moše Pijade. ODNESEL REBRA IN KOKOŠ ZAPUŽE — V ponedeljek zvečer med 21. in 23. uro je nekdo obiskal stanovanje Franca Simončiča v Za-pužah. Med tem, ko lastnika ni bilo doma, je neznanec zlezel skoz okno shrambe in iz hladilnika vzel kos svinjskih reber, iz zmrzovalnika pa kokoš. Ko so se tisto noč z Rozmanovim vozilom, v katerem sta bila poleg voznika še Roman Kovačič in Roman Brajdič, ob njih pa še mladoletni B. B., pripeljali do Novolesa, so stopili v akcijo. S škarjami so naredili dovolj veliko luknjo v ograji, ki je obdajala deponijo električnega materiala v Novolesovem tozdu TES, in se nato skozi luknjo splazili v notranjost. Iz koluta so odvili 169 metrov električnega bakrenega kabla, vrednega 154.518,12 din, ga naložili na vozilo in odpeljali v noč. Opogumljeni s tem uspehom, so podoben podvig ponovili nekaj dni kasneje. Vnovič jim je pomagal mladoletni B. B., zraven pa je bil še Silvo Brajdič. Na istem mestu so, čeprav so delavci Novolesa luknjo v ograji že zakrpali, vnovič razrezali ograjo, se splazili v skladišče in uk- En vlom pojasnjen, drugi še ne Pripor za 24-letnega Franca Goleta — Nov vlom v _____________hišo______________ NOVO MESTO, ČRMOŠNJICE — Miličniki in kriminalisti novomeške UNZ so prejšnji teden, točneje 4. junija, prijeli 24-letnega Franca Goleta iz Črmošnjic, ki je utemeljeno osumljen, daje 15. maja vlomil v stanovanjsko hišo Janeza Jermana v Rožancu pri Črnomlju. Iz hiše je takrat izginilo več raznih predmetov in denarja v skupni vrednosti preko 250.000 din. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper Goleta odredil pripor. Ni pa še znano ime storilca, ki je 3. junija dopoldne vlomil v stanovanjsko hišo Janeza Medica v Črmošnjicah pri Stopičah. Neznanec je iz stanovanja odnesel radiokasetofon znamke Phillips, poročni prstan, zlato v‘erižico, žepno uro, svetlobni digitronski računalnik in nekaj tuje valute, tako da je Medic oškodovan najmanj za 200.000 din. radii 50 metrov kabla, vrednega blizu 40.000 din. Kabel so nato peljali na smetišče, kjer so izolacijo zažgali, baker pa odpeljali na odpad. Pa ne v Novo mesto, pač pa v Karlo-vac. Dobljeni denar so si bratsko razdelili. MED TRČENJEM TRIJE RANJENI V AVTA VAS — 21-letni Marko Veselič iz Gorencev pri Adlešičih se je 6. junija ob 13.20 peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Straži. V Vavti vasi je v levem nepreglednem ovinku vozil po levi strani ceste, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 52-letni Anton Štangelj iz Novega mesta. Pri trčenju so se huje poškodovali voznik in njegova sopotnika, 45-letni Anton Lešnjak iz Regerče vasi in 54-letni Stanislav Pakar iz Jedinščice. Vse tri so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 850 tisočakov. Za vse to je omenjena četverica pred dnevi sedla na zatožno klop novomeškega sodišča. Roman Kovačič je bil kaznovan z 1 letom in 3 meseci zapora, enako kazen je dobil Zvonko Rozman, Silvo Brajdič je bil obsojen na 9 mesecev zapora, Roman Brajdič pa na 1 leto zapora, vendar mu je sodišče skupaj s pravnomočno sodbo, s katero je bil zaradi poskusa uboja obsojen na 1 leto in 3 mesece zapora, izreklo enotno kazen dveh let zapora. Obsojenci morajo tudi povrniti Novolesu storjeno škodo. Na obravnavi so dejanja v celoti priznali, kar jim je senat štel v olajševalno okoliščino, bremenilo pa jih je to, da sta bila Roman in Silvo Brajdič že kaznovana, Zvonko Rozman pa je celo sploh povratnik. Čas, ki so ga prebili v priporu, je vštet v kazen. Sodba še ni pravnomočna. g g PODLEGEL POŠKODBAM NOVO MESTO — Iz novomeške bolnišnice so sporočili, daje prejšnji teden podlegel hudim telesnim poškodbam, ki jih je dobil v prometni nesreči 26. maja ob 13. uri v Go-tni vasi, 74-letni Boris Stopar iz Gotne vasi. NI UPOŠTEVAL ZNAKA »STOP« — 7. junija ob 12.40sejezahodnonem-ški državljan 23-letni Thomas Diek-mann peljal z motornim kolesom po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. V križišču z magistralno cesto ni upošteval znaka stop, pač pa je zapeljal naprej in pri tem oplazil osebni avtomobil 23-letncga Alije Harbaša iz-Mulni-ka, ki je peljal po prednostni cesti. Motorist in njegova sopotnica Kristina Franke sta se ob padcu hudo poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 2 milijona 600 tisoč dinarjev. NEPREVIDNO ZAPELJAL NA TIRE — 36-letni Miro Dreža iz Trebnjega se je 7. junija ob 23.30 peljal z. osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz. Stana proti Mirni. Ko je privozil do Zapuž, kjer poteka cesta preko železniške proge, ni upošteval prometne signalizacije, marveč je z nezma- njšano hitrostjo zapeljal na tire. Prav takrat pa je po njih iz trebanjske smeri pripeljal tovorni vlak. Strojevodja je sicer zaviral, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Lokomotiva je trčila v zadnji del avtomobila, Dreža pa seje pri tem na srečo le laže poškodoval in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 500.000 din. V OVINKU ZAPELJALA NA LEVO —"39-letna Irena Župevc iz Čardaka seje 3. junija ob 15.50 peljala z osebnim avtom po klancu navzdol, ki pelje iz Laz skozi Uršna sela. Tam je v blagem desnem in preglednem ovinku zavozila na levo stran ceste, takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 22-letni Damjan Novak iz Uršnih sel. Slednji navzlic umikanju trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi se je Novak hudo poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Jutri start rallyja Ob 14.15 se bo na novomeškem Glavnem trgu pričel 5. mednarodni Kompasov rally, na katerem sodeluje kar 96 ekip iz petih držav NOVO MESTO — Po poldrugem desetletju bodo jutri na Dolenjskem vnovič hrumeli motorji avtomobilov, ki se bodo v okviru 5. mednarodnega Kompasovega rallyja merili za pokal Alpe-Adria, tekma pa bo štela tudi za državno in republiško prvenstvo. Prireditev se bo uradno pričela ob 14.15 pred Novoteksovo trgovino »Julija« na novomeškem Glavnem trgu, od koder bo pot peljala tekmovalce do Prečne, kjer bo ob 14.48 start prve od sedmih hitrostnih preizkušenj. Zapišimo že uvodoma, da se je organizatorjem prijavilo rekordno število posadk (na startu jih bo kar 96) iz petih držav: Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, ČSSR in Jugoslavije. O favoritih je težko govoriti, po dosedanjih rezultatih sta v najožjem krogu dve posadki: Brane Kuzmič in Novomeščan Rudi Šali z vozilom R-5 GTL Turbo ter italijanska posadka Quartezan — Vianello. Med tistimi, ki bodo skušali mešati štrene favoritom, pa bosta na startu tudi Bojan Križaj s sovoznikom Valantom v visi. Brez dvoma bodo za gledalce hitrostne preizkušnje prava poslastica. Tako tista, ki bo potekala od startnega mesta v kamnolomu Pogance čez Gorjance do Kota pa potem hitrostna preizkušnja iz Crmošnjic preko Komarne vasi in Baze 20 do Podturna ter tista, ki bo potekala med Sadinjo vasjo preko Frate do Prečne. Vsako teh preizkušenj bodo tekmovalci prevozili dvakrat. Na cilj tega prvega dela rallyja, ki bo na novomeškem Glavnem trgu, bo prvi tekmovalec privozil ob 21.35. Že ob 23. uri pa bodo tekmovalci krenili na novo pot: med Novim mestom in Ljubljano jih preko Straže, Žužemberka in vasi Krka s tremi hitrostnimi preizkušnjami čaka drugi del rallvja, ki se bo končal ob 1.27 v Ljubljani. Zadnji, tretji del'dirke, se bo pričel v soboto ob 8. uri na stadionu v Zgornji Šiški. Povsem razumljivo, da bodo v času rallyja na nekaterih cestah jutri veljale popolne prometne zapore. To velja predvsem za Glavni trg, kjer bo prepovedano vsakršno parkiranje, dostop bo dovoljen le dostavnim vozilom. Prav tako bo med 15. in 20. uro za ves promet zaprta cesta čez Gorjance med Novim mestom in Jugorjem, že od 13.30 ure pa bo popolna prometna zapora tudi na cesti med Sadinjo vasjo, Frato in Prečno. Ostale zapore, saj gre predvsem za gozdne ceste, kakšnih večjih problemov verjetno ne bodo povzročale. V času rallyja, ko bo najzanimivejših hitrostnih preizkušenj že konec, pa bodo prišli na račun vsi, ki se bodo zbrali na novomeškem Glavnem trgu. Vse od 18. pa do 21. ure bo trajal program, ki ga bo z javljanji s proge povezoval televizijski reporter Marjan Lah, za razvedrilo pa bodo skrbeli plesna skupina KRIK iz Ljubljane, ki bo nastopala v najnovejših modelih Novoteksovih oblačil, ansambel Spomin, organizatorji pa so pripravili tudi bogat srečelov. Zapišimo kot zanimivost, da je vrednost vseh nagrad preko 7 milijonov dinarjev, najvrednejša pa je Kompasova nagrada, ki podarja dobitniku brezplačno letalsko vozovnico na relaciji Ljubljana — New York in nazaj. Imena srečnih dobitnikov nagrad bodo objavljena v ponedeljkovi številki Dela. Za konec pa še tole: vse kaže — seveda pa bo vse odvisno od uspešnosti jutrišnje prireditve — da bo Kompasov rally na Dolenjskem poslej tradicija. B. BUDJA Peti zlati znak Italijanu izenačeni boji na nedeljski mednarodni speedway prireditvi v Krškem — Krčani Omerzelu tretje mesto KRŠKO: — Na nedeljski 5. mednarodni pozivni dirki v počastitev -občinskega praznika na Stadionu Matije Gubca v Krškem so se za zlati znak občine pomerili tekmovalci Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Nemčije in Jugoslavije. V boj za sam vrh pa se je presenetljivo, a povsem zasluženo vmešal tudi domačin Krešo Omerzel. V prvih vožnjah je kazalo, da ni izrazitega favorita, saj je, denimo, poznejši zmagovalec Italijan Otta-viano Rigsetto moral že v drugi vožnji priznati premoč mladega Nemca Traunspurgerja, ki je na koncu zbral komaj 6 točk. Tudi favorizirani Čeh, in sicer najmlajši tekmovalec prireditve 18-letni Borživoj Habek, je izgubil dvoboj v šesti vožnji. Na končuje bil razplet nadvse dramatičen in za okoli 4.000 gledalcev nadvse zanimiv. Čehoslovak^ Sova, Italijan Guarise, V soboto pričenja dirka »Po Jugoslaviji« Od 14. do 22. junija V soboto, 14. junija, se bo v Čačku pričela letošnja 42. kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«, ki se bo, kot je znano, končala 22. junija na novomeškem Glavnem trgu. Na startu bo letos kar 19 reprezentanc s preko 100 kolesarji, poleg šestih domačih selekcij še ekipe Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Francije, Grčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Nizozemske, Turčije, Italije, Kube in Nizozemske, medtem ko je Sovjetska zveza udeležbo odpovedala. V tej pisani karavani kolesarjev bodo tudi štirje novomeški kolesarji: Papež,- Glivar in Smole bodo vozili za A jugoslovansko reprezentanco, Bojane pa bo v dresu ekipe Slovenije. Vsekakor lahko po zadnjih dobrih rezultatih — zadnja sta Papeževa zmaga na nedeljskem Trampuževem memorialu v Ljubljani in Smoletova na kriterijski dirki v Vrhniki — od novomeških kolesarjev pričakujemo tudi tokrat dobrih vesti. Papeža in Gli-varja mnogi štejejo celo med favorite letošnje dirke. Sicer pa več o zaključku te prireditve, ki bo prihodnjo nedeljo v Novem mestu, v naslednji številki. ŽIDANEK PRVAK DOLENJSKE ČRNOMELJ — S finalnim nastopom šestnajsterice najboljših se je na kegljišču v Kanižarici končalo letošnje prvenstvo Dolenjske v kegljanju. Zmaga jew premočno pripadla Novomeščanu Židaneku, ki jc podrl 4.332 kegljev, drugi je Popovič 4.230, tretji Ž. Goleš (oba Metlika) 4.186, 4. Hrastar 4.170, 5. B. Vesel 4.144,6. Ge-ršič (vsi Novo mesto) 4.137 itd. Židanek si je s to zmago priboril pravico (do nastopa na republiškem prvenstvu. naš Zvonko Pavlič in domačin Krešo Omerzel so zbrali po 11 točk, v dodatni vožnji pa je Omerzelu uspelo ugnati močne tekmece. Tako si je Krčan priboril tretje mesto na zmagovalnih stopnicah. Tudi za prvo mesto je bila potrebna dodatna vožnja med Rigset-tom in Habekom; v njej je bil močnejši Italijan, ki mu je zasluženo pripadla lovorika, peti zlati znak občine Krško. P. P. k’ NOVE PRVAKINJE — Novomeške rokometašice so v odločilnem srečanju zadnjega kola ženske SRL v soboto v Šentjerneju iztržile neodločen rezultat, ki jim je bil dovolj, da so zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih z Iskro in Branikom osvojile naslov letošnjih republiških prvakinj. Takole vesela so bila dekleta trenerja Janeza Štruklja (levo) po sobotnem uspehu. Seveda jih za vstop v II. zvezno ligo čaka še ena ovira — kvalifikacijska tekma z Osijekom. (Foto: B. Budja) V NEDELJO NOVA VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV ŠENTJERNEJ — Ljubitelji konjskega športa na Dolenjskem bodo v nedeljo že drugič letos prišli na svoj račun. Šentjernejski konjski klub namreč organizira v nedeljo ob 15. uri veliko konjeniško prireditev z osrednjo točko: kvalifikacije za jugoslovanski kasaški derbi. Prav zategadelj bo prireditev ob vsakem vremenu, mladi pa bodo imeli kot vselej doslej prost vstop. Konji bodo tokrat startali z avtostartom, prijavljenih pa je kar 70 kasačev, ki se bodo pomerili v sedmih kasaških preizkušnjah. Naslov »pristal« v Novem mestu Neodločen rezultat v zadnjem odločilnem srečanju ženske SRL je ob spletu okoliščin ustrezal Novomeščankam — Čudeža v moški ligi ni bilo Republiški rokometni ples je končan. Sobotno zadnje kolo je dalo nova prvaka in s tem ekipi, ki se bosta v kvalifikacijah potegovali za vstop v II. zvezno ligo; pri moških je to Astra Jadran, pri ženskah pa vrsta Novega mesta. Kot je znano, je o naslovu v ženski ligi odločalo prav zadnje kolo, ko sta se v Šentjerneju pomerili vodilni ekipi Iskre in Novega mesta. Pred srečanjem je bilo veliko ugibanja. Zmaga je za vsako od obeh že pomenila naslov prvakinj, neodločen izid pa je dajal možnosti obema. Kajti če bi se na vrhu znašli le ti dve ekipi z enakim številom točk, bi bila v prednosti Iskra, saj ima boljši izkupiček v medsebojnih srečanjih. Toda v soboto se jima je z zmago nad Burjo pridružil še mariborski Branik, ki je prav tako zbral 34 točk. V krogu teh treh ekip pa imajo v medsebojnih srečanjih največ uspeha prav Novomeščanke. STOPNICE TUDI ZA JUGOSLOVANA — Podpredsednik krške občinske skupščine Aleksander Strupeh je izročil Italijanu zlati znak občine Krško in čestital drugo uvrščenemu Habeku ter domačinu Omerzelu. Vzdušje v dvorani šentjernejske osnovne šole je bilo v soboto zvečer izredno, ob bučnem, a korektnem navijanju so se v začetku najbolje znašle gostiteljice. Vodile so že s 3:0, in Novomeščanke so šele v 9. minuti dosegle prvi gol. Vse do sredine prvega MLADI SAHISTI STAREGA TRGA DVAKRAT PRVAKI SRS POSTOJNA — V Postojni je bilo te dni republiško ekipno šahovsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Prvaki Dolenjske, mladi šahisti in šahistke iz Starega trga, so zagotovo presenetili vse, saj so zmagali v obeh konkurencah. Za pionirke so igrale Golobarjeva, Maršeničeva, Rau-hova. Starčeva in Obrovnikova. za pionirje pa Kobe, Horvat, Lindič. Žagar in Margan. Med dekleti je nastopilo 8, pri fantih 13 ekip. -ob GOLES PRVI MED GOZDARJI NOVO MESTO — Na kegljišču na Loki je bilo pred dnevi tradicionalno prvenstvo dolenjskih gozdarjev. Ekipno je zmagala vrsta DSSS, med posamezniki pa Niko Goleš iz Trebnjega, ki je podrl 219 kegljev, drugouvrščeni Fink je bil slabši za vsega 3, tretj-euvrščeni Sašek pa za 11 kegljev. ZMAGA MIRENSKIH MLADINCEV MIRNA — V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske mladinske lige so igralci Partizana z Mirne doma visoko premagali sovrstnike iz Mirne s 83:55. Pri gostiteljih je bil najboljši Pevec, pri gostih pa Kerin. V dresu tokijske univerze Daniel Macele bo na SP branil barve tokijske univerze — 16 let zapisan karateju NOVO MESTO — To nedeljo bo 23-letni Daniel Macele, ki je sicer doma iz Radeč, a že nekaj časa živi v Novem mestu, odpotoval v daljni Tokio, kjer ga od 27. junija naprej čaka nastop na svetovnem karatejskem prvenstvu. Macele bo na tem prvenstvu zastopal barve tokijske univerze. »Sliši se morda čudno, a je vendarle res. Do poziva za nastop v tem dresu sem prišel na lanskem evropskem prvenstvu v Italiji, kjer sem v svoji kategoriji do 76 kilogramov zmagal, to pa je bilo za mojega učitelja Japonca Tahashi-ja dovolj, da me uvrsti v svojo vrsto. Sem edini Slovenec, ki bom nastopal na tem prvenstvu, vseh iz Jugoslavije pa nas bo šest.« Macele se je pričel ukvarjati s karatejem že pred 16 leti in od takrat zabeležil vrsto imenitnih rezultatov. Kar štirikrat jc bil republiški prvak, lani in predlani je bil najboljši v državi, letos na državnem prvenstvu ni nastopil. »Čeprav je bilo prvenstvo v Ljubljani, letos nisem nastopil, saj sem se pripravljal za nastop v Tokiu. Vsak dan treniram kar po 6 ur in reči moram, da imam v Novem mestu za trening odlične možnosti. Seveda si sam najpogosteje postavljam vprašanje, kako bo na Japonskem. Konkurente dobro poznam in mnenja sctn. da se iahko prebijem do finala. Veliko tega pa bo seveda odvisno tudi od sodnikov.« Sredstva za drago in dolgo pot na Japonsko so Maceletu prispevali novomeška tovarna zdravil Krka in nekateri novomeški obrtniki, sam pa si je kupil opremo, ki ni ravno poceni. »Hvala vsem, ki so mi pomagali. Upam, da se jim bom dostojno oddolžil. A če sem iskren, moje misli že danes sežejo dalj od Tokia. Kako potem? Rad bi, in za to imam tudi lepe možnosti, pričel trenirati' v Zahodni Nemčiji, v Muenchnu, a vprašanje je seveda, kaj bo na to porekla jugoslovanska zveza. Znano je namreč, da je starostna meja za odhod športnikov v tujino 27 let. A če delajo izjeme tudi pri drugih športih, zakaj je ne bi šepri meni?« razmišlja Daniel Macele, ki jc sicer član ljubljanskega kluba Emona. B. B. Daniel Macele: »V Tokiu računam na nastop v finalu.« dela so igralke Iskre vodile s tremi zadetki prednosti (4:1, 5:2), potem .pa je prišlo do obdobja, ki je pravzaprav odločilo srečanje. Gostiteljice so obstale, Novomeščanke pa so vztrajno manjšale prednost in izenačile rezultat na 6:6, ob koncu prvega dela pa imele celo prednost, da polčas odločijo sebi v prid. Prve minute drugega dela so prinesle Novomeščankam lepo prednost, kajti vodile so že z 11:9, a sojih gostiteljice vendarle ujele, ekipi pa sta se nato do konca srečanja izmenjavali v vodstvu. Pri rezultatu 16:16 so imele Šentjernejčanke še možnost, da dosežejo odločilni zadetek, a so v zadnjem napadu dve minuti pred koncem nespretno izgubile žogo, ki so jo Novomeščanke nato zadržale do zadnjega sodniškega žvižga. Veselje Novomeščank je bilo nepopisno, čeprav za rezultat Mariborčank z Burjo še niso vedele, resda pa bi bilo vse drugo razen njihove zmage prvovrstno presenečenje. Tega so se POINIRJI INLESA PRVI LESKOVEC — V športni dvorani je bil pred dnevi finalni rokometni turnir SRS za pionirje, letnik 1971. in mlajše. Med štirimi ekipami so prepričljivo, slavili Ribničani, ki so ugnali vse nasprotnike. TENIS KLUB TUDI V KRŠKEM KRŠKO — Na ustanavni skupščini tenis kluba Krško se je zbralo 19 privržencev »belega« športa. Za preej-sednika so izvolili Jožeta Cerleta. za predsednika nadzornega odbora Miloša Medveda (oba iz Celuloze) in za sekretarja Gorana Rovana, dopisnika TV Ljubljana. OŠ Baza 20 ima najobetavnejši atletski rod Na republiškem prvenstvu so bile pionirke prve, pionirji pa tretji NOVA GORICA — Mladi atleti in atletinje iz Dolenjskih Toplich so na nedavno končanem republiškem prvenstvu osnovnih šol dosegli izreden uspeh. Potem ko so mladi Topličani na občinskem in območnem prvenstvu pobrali kar 27 zlatih medalj — ob tem se je 6 pionirjev in 8 pionirk uvrstilo med 15 najboljših v Sloveniji — so bili tokrat celo najboljši v Sloveniji. V skupnem seštevku blizu 60 osnovnih šol so pionirke OŠ Baze 20 osvojile naslov republiških ekupnih prvakinj in si tako priborile pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo letos prvič 4. julija v Kumrovcu. Njihov uspeh so imenitno dopolnili fantje s 3. mestom v konkurenci 58 šol, ki so se uvrstile v zaključni del. Uspeh mladih atletov iz OŠ Baza 20 je tolikanj večji, če vemo. da gre za majhno šolo z vsega 400 učenci in da so za njimi zaostale šole. v katerih je tudi po 1.500 učencev. Načrtno in predano delo mentorice Majde Križe skupaj z Milanom Šimuničem je obrodilo sadove in na dlani je, da raste ta čas \ Dolenjskih toplicah iz jemen rod mladih atletov. Zapisati velja še, da gre večidel za mlada dekleta, da sta v finalu nastopili celo dve. ki obiskujeta 5. razred. In za konec še imena novih pionirskih republiških prvakinj: Damjana Markovič, Irena Špelič, Vanja Lukšič, Lili Avguštin. Anita Salopek. Vanja Markovič. Janja Kraševec in Nuška Henigman. Za pionirje pa so nastopili: Matej Blatnik, Dušan Zaman. Tomaž Slane, loma/ Furlan. Matjaž Markovič in Mitja Hrovat. Zapišimo še, da je od ostalih dolen jskih udeležencev v Postojni največ dosegla Novomeščanka Lavra Kastelic. ki jc bila v tekli na 600 m druga. zavedale tudi Šentjernejčanke, ki so sklonjenih glav zapuščale igrišče. Takšen je pač šport. Navsezadnje je najpomembneje to, da je naslov ostal na Dolenjskem. V moški ligi presenečenja, ki bi Inlesu prinesel naslov prvaka, ni bilo. Ast- • Nove prvakinje ženske SRL, ekipo Novega mesta, čaka sedaj kvalifikacijsko srečanje za vstop v II. zvezno ligo. Že včeraj so odigrale prvo tekmo v Osijeku, povratno srečanje pa bo 18. junija v novomeški športni dvorani. ra Jadran je namreč zmagala doma in tako zasluženo osvojila letošnje prvenstvo. Ribničanom ostane v uteho, da so v zadnjem kolu z zmago v Izoli nad Ferrotehno krepko pomagali Krčanom, ki so se tako v zadnjem kolu rešili izpada. Krčani so namreč doma v izredno razburljivem srečanju ugnali Rudarja, a tudi to bi jim kaj malo pomagalo, če Ribničani v Izoli ne bi osvojili obeh točk. B. B. 22 ■B f: i Sik. rokomet SRL, ženske, zadnje kolo: ISKRA — NOVO MESTO 16:16 (9:9) Iskra: Bolte, Gorenc, Kegljevič, Turk 3, Selan, Rangus 2, Vide 3, J. Kovačič 1, M. Kovačič 1, Jakše, Kos Novo mesto: Udovič, Abazovič, Pelko, T. Zupančič, Kramar 2, E. Zupančič 1, Jakše 3, Simončič 1, Opruc 9, Pate, Butala. ITAS KOČEVJE — MLINOTEST 29:21 (15:11) Itas: Filipovič, Klarič 1, Fajfar 3, Križman ?, S. Jerič 6, M. Jerič 3, Bejtovič 8, Zalar 6, Kure, Vuk. KONČNA LESTVICA: 1. Novo mesto 34,2. Branik 34,3. Iskra 34, 8. Itas Kočevje 19 točk. SRL, moški, zadnje kolo: FER-ROTEHNA — INLES 24:29 (9:16) Inles: Parezanovič, Dejak, Ilc 6, Lukič, Čirovič 6, Krpov 1, Ambrožič 4, Mate 7, Fajdiga 5, Lesar, Tanko, Gelze 1. KRŠKO — STT RUDAR 25:24 (15:14) Krško: Kastelic, Kekič 3, Capi, Manček 5, Šerbec 11, Pirc, Junkar, Bizjak, Starc 1, Iskra 3, Glaser 2, Pereč. DVZ PONIKVE — MINERVA 30:19(14:6) DVZ Ponikve: Jambrovič, Podgoršek 5, Bambič 1, Fink 3, Doblekar 5, Kočevar 5, Drab 2, M. Strnad 5, D. Strnad 3, Vrabec I, Meglič. KONČNA LESTVICA: 1. Astra Jadran 35 točk, 2. Inles 34, 8. DVZ Ponikve 19, 10. Krško 14. Pet zmag Iskre v finalu Mariboru je bit letošnji finale atletskega pokal; Slovenije — članski zmagi Cujnika in Primca MARIBOR — 7. in 8. junija je bil v Mariboru finale APS za mladince in člane. Atleti Iskre Tenel so se odrezali bolje kot lani: mladinci so ponovno osvojili drugo mesto in pustili za seboj moštva* kot so Kladivar, IBL Olimpija, ŽAK Ljubljana in druga. Člani so napredovali na 4. mesto, pred njimi so bili AK Velenje, AK Olimpija in AD Kladivar. Pri mladincih zaradi bolezni in poškodbe nista nastopila Fabjan, ki bi zanesljivo zmagal v teku na 3 km, in Mikec, ki bi se glede na letošnje rezultate uvrstil na 5. mesto. Naslove posamičnih pokalnih prvakov so osvojili Zupančič v teku na 110 m z ovirami z odličnim dosežkom 14,9 s, Žulič v teku na 400 m s 50,2 s in Tekstor s 690 cm dolgim skokom v daljino. Srebrno medaljo je osvojil Jožef v skoku v višino s 195 cm. Če ga v zaletu ne bi motil nasprotni veter, bi verjetno skočil višje in se približal dosežkoma, s katerima je pred dnevi zmagal na občinskem in področnem srednješolskem prvenstvu: takrat je preskočil 208 in 205 cm, s čimer se je vpisal med perspektivne slovenske atlete. Bronaste medalje so osvojili Macedoni v metu kladiva, Vidmar v teku na 3000 m in štafeta 4 x 100 m. Ostali rezultati mladincev: kladivo; 4. Markelič 36,34 m; 110 ov.: 4. USPEH MLADIH ROKOMETAŠIC BREŽICE — Pred dnevi se je v Brežicah končal finalni del republiškega rokometnega prvenstva za pionirke. Selekcija Dolenjske je z zmagama proti Brežicam 8:1 in Velenju 13:8 ter porazu z Izolo 5:12 osvojila drugo mesto. Ob tem je treba povedati, da so dolenjske rokometašice na polfinalnem turnirju, ki je bil predtem v Šentjerneju, izločile tako močne ekipe, kot so Aples, Mlinotest in Olimpija, kar je dosežek, ki dolenjskemu rokometu tudi v prihodnje obeta dobre rezultate. Za Dolenjsko so igrale: Radovan, Žagar, Šiško, Lužar, Martinčič, Pelko, Bosančič, Bogovec, Veselič, Knaflec, Mišjak, Hočevar, Jerele in Bučalo. I. ŠIŠKO KAJAK-KANU PRIREDITEV ŽUŽEMBERK — Za krajevni praznik 13. julij pripravlja turistično društvo Žužemberk 1. mednarodno turistično kajak-kanu prireditev na 9 km dolgi progi od Zagradca do Žužemberka. / BELA KRAJINA — JADRAN 3:5 (0:1) ČRNOMELJ — V osmini finala nogometnega pokala na območju Slovenije so Črnomaljci po streljanju enajstmetrovk (v rednem času se je tekma končala 1:1) izgubili tekmo z costi i/ Dekanov. Tekstor 15,6 s; 100 m: 9. Božič ll,7s; ■višina: 4.—5. Delič 195 cm; disk: 7. Macedoni 29,94 m. Za drugo mesto mladincev ISKRI , ki so jih premagali le domačini, je zadostovalo 130 točk. Tretji je bil celjski Kladivar s 124,5 točkami. AK IBL Olimpija so Novomeščani premagali kar za 100 točk! Člani so osvojili dve zlati in d\e srebrni medalji. V metu kopja je zrna gal Cujnik s 73,36 m, v disku pa Prim. z 52,16 m. Slavko Malnar je v meta kladiva, kjer so imeli Novomeščani kar 4 od 9 finalistov, osvojil srebrno medaljo in presegel mejo 50 m. Nje go- ' osebni in dolenjski rekord je zdaj 50.64 m. Srebrno medaljo je osvojil tudi Lapanje v skoku v višino z 206 cm. Ostali rezultati članov: 400 m: 5. Gabrijel 55,8 s; kladivo: 5. Cujnik 45,26, 7. Malnar Slavko 44,08 m, 8. Primc 38,98 m: disk: 5. Cujnik 41,52 m; krogla: Cujnik 14,12 m, Primc 13.64 m, Malnar S. 11,40 m; 400 m: Gabrijel 51,5 s. Še rezultati članic: 100 Uv.: Eržen 15,6 s; daljina 8. Eržen 509 cm; 200 m: 8. Eržen 27,5 s. J. P. V Mariboru pa so uspešno nastopili tudi atleti iz Dolenjskih Toplic Cilka Križe, Milan Šimunič in Greta Hren? ki so se vsi uvrstili v finale državnega prvenstva. Najboljši rezultat je dosegla Križetova. ki je v skoku v višino preskočila 183 cm, kar je eden leto-šnjili, boljših rezultatov v Jugoslaviji, in je kar za 6 cm premagala lansko državno prvakinjo. Odlična jc bila tudi Hrenova, ki je prvi dan krepko izboljšala svoj osebni rekord na 100 m ovirami s 14,5, drugi dan pa je osvojil, srebrno medaljo v skoku v daljino s 561 cm. Naj omenimo, dajevtejdisci-plini nastopila tudi Križetova in bila s 521 cm peta. Kot vselej.se je tokrat vnovič izkazal tudi Milan Šimonič. V troskoku |o z rezultatom 15,57 osvojil svoj žc 15. naslov republiškega prvaka in prem drugouvrščenega za več kot imtVu zlatu pa je dodal še srebro v skoku v daljino z rezultatom 7,27 m. Trije to-pliŠki atleti, ki sicer nastopajo za \K Kladivar, so si tako v finalu APS, k; bo čez slabih 14 dni, zagotovili mesta kar v petih disciplinah. SREČANJE POBRATENIH ŠPORTNIKOV VELIKA GORICA — V od 21. do 22. junija bo tu srečanje športnikov pobi:; občin Velika Gorica, Obran llijaš in Trebnje. Iz treba) občine se bo srečanja udelež : športnikov, ki bodo tekn« malem nogometu, košarki, rokometu, v kegljanju pa se 1 pomerili moški in ženske. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TREBNJE razpisuje za šolsko leto 1986/87 naslednji štipendiji: 1 štipendijo za študij na PA — razredni pouk 1 štipendijo za študij na PA — tehnični pouk-fizika Vloge na obrazcih DZS (obr. 8,4) pošljite najkasneje do 25. 6. 1986 na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TREBNJE, Baragov trg 1,68210TREBNJE. Spričevalo za tekoče šolsko leto in potrdilo o vpisu boste dostavili po razgovoru ob koncu šolskega leta. KOORDINACIJSKI ODBOR OIS TREBNJE 484/24-86 DO Komunala Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2 Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja vabimo k sodelovanju: 1. inženirja gradbene ali komunalne smeri, 2. kemijskega tehnika, 3. administrativnega tehnika, 4. zidarja, 5. tesarja, 6. vzdrževalko upravnih prostorov, 7. več delavcev za komunalna dela. Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in napredovanja ter stimulativno nagrajevanje. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. 508/24-86 Gorenje SOZD DO Gorenje SERVIS, p. o. Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: — čistilec prostorov in opreme v SE Novo mesto (za 4 ure dnevno) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — NK delavka Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjen vanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE. Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po izteku roka za prijavo. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.O. NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 razpisuje javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva: Izklicna cena 1. Osebni avto ZASTAVA 101 NM-946-65, letnik 1984, registriran do marca 1987 750.000.- din 2. Pisalni stroj OLYMPIA (elektronski) 120.000,- din 3. Pisalni stroj OLYMPIA (standard) 40.000.- din 4. Pisalni stroj ROBOTRON (električni) 80.000.- din 5. Kopirni stroj GORENJE 250.000.-din 6. Fotokopirni stroj OLYMPIA 100.000.-din 7. Pisarniško pohištvo (stoli, mize, plinske peči). — Licitacija bo 18. 6.1986 ob 15. uri v naših prostorih v Sokolski 1. — Vozilo in stroje je možno ogledati isti dan med 12. in 14. uro. — Kavcijo v višini 10% izklicne cene bomo sprejemali med 14. in 15. uro na blagajni podjetja. — Prometni davek, ki ga plača kupec, ni vračunan v izklicno ceno. Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Poljedelstvo meso Kostanjevica na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 3. 6. 1986 objavlja prosta dela in naloge štirih NK delavcev za dela na farmi prašičev v Pristavi. Delo se združuje za določen čas 1 leto, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Zaradi pogojev dela želimo, da se prijavljajo kandidati moškega spola. Pisne prijave za opravljanje prostih del in nalog naj zainteresirani kandidati vložijo v roku 8 dni po objavi razpisa, in sicer na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, CKZ 52,kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 488/24-86 ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3 68270 Krško objavlja JAVNO PRODAJO naslednjih osebnih avtomobilov: Naziv Izklicna cena. Delovno stanje 1. Zastava 750 SE 240.000,- vozen let. 1981 — registriran 2. Zastava 750 S 90.000,- vozen let. 1977 — registriran Javna proaaja bo 20. 6.1986 ob 10. uri v Krškem, Trg Matije Gubca 3. Interesenti si lahko ogledajo osebna vozila na dan javne prodaje od 8. do 10. ure. Pravico do udeležbe imajo interesenti, ki pred začetkom javne prodaje vplačajo 10% od izklicne cene. Prodaja bo potekala po načelu »videno — kupljeno«. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga vplača kupec. Najmanjši dvig na javni prodaji znaša 1.000- din. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti v 7 dneh po odkupu, sicer bomo varščino zadržali. 497/24-86 DS DO BELT TOZD LIVARNA Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge: — vodenja tozda Livarna Pogoji: metalurška visoka šola, pet let prakse v stroki, aktivno znanje enega ali pasivno znanje dveh svetovnih jezikov, moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na DO BELT z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. 486/24-86 DO ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Ljubljanska 7 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela oz. naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti: 1. vodja službe obratovanja, 2. vodja službe razvoja, 3. vodja službe prevzema in prodaje, 4. vodja finančne službe. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1: Končana visoka šola elektro smeri —jaki tok, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in opravljen energetski izpit. Pod 2: Višja šola elektro smeri — jaki tok, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in strokovni izpit s pooblastilom za projektiranje in gradbeni nadzor. Pod 3: Višja šola elektro smeri — jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola elektro smeri — jaki tok in 5 let delovnih izkušenj. Delovne izkušnje morajo biti pridobljene pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pod 4: Višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Delovne izkušnje morajo biti pridobljene pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pri vseh razpisanih delih oz. nalogah morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoj, da so sposobni voditi in organizirati delo službe, za katere vodenje kandidirajo. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za 4 leta. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov TOZD v 15 dneh po objavi razpisa. O odločitvi o izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Komisija za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA PRISILNE IZTERJAVE za določen čas Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali upravno-administrativne smeri — 2 leti delovnih izkušenj 2. DAVČNEGA IZVRŠITELJA za nedoločen čas Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske, upravno-administrativne ali podobne smeri — 1 leto delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije Kandidati morajo izpolnjevati še splošne pogoje za delo v državni upravi. Poskusno delo po pravilniku: 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku ro-ka za prijavo. 487/24-86 »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, CKŽ 141 DELAVSKI SVET TOZD STORITVE, Gasilska 3, objavlja prosta dela oz. naloge 2 slikopleskarjev ali pleskarjev Pogoji: — končana poklicna šola pleskarske stroke — odslužen vojaški rok — opravljen vozniški izpit B kategorije — 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služ.ba, 68270 Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 490/24-86 »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško, CKŽ 141 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA objavlja prosta dela oz. naloge SORTIRANJE ODPADNEGA MATERIALA IN ČIŠČENJE DELAVNICE pod naslednjimi razpisnimi pogoji: — dokončana ali nedokončana osnovna šola — zaželjene delovne izkušnje do 1 leta — odslužen vojaški rok — zdrav in sposoben za fizično delo — stanovanj ni Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave sprejema kadrovska služba »SOP« Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 491/24-86 Delovna organizacija Elektro Celje, tozd Elektrodistribucija Krško, razpisuje javno prodajo rabljenih avtomobilov, ki bo dne 18. junija 1986 ob 12. uri v prostorih avtot-ransporta pri tozd Elektrodistribucija Krško, C. 4. julija 32, Krško. Licitacija bo ustna: 1. osebni avto Zastava 750 LE (karamboliran), reg. št. NM 738-93, št. šasije 00787938, leto izdelave 1981, izklicna cena 100.000 din; 2. tovorni avto IMV PK special (nevozen), reg. št. NM 466-81, št. šasije 31782, leto izdelave 1976, izklicna cena 50.000 din. Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10 odst. varščino od začetka cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. 492/24-86 ABC POMURKA Gostinsko podjetje Sevnica objavlja prosta dela in naloge: a) natakar — 2 delavca b) več pripravnikov (končana IV. stop. izobr., smer natakar ali kuhar) — čas pripravništva Pogoji: pod a: končana gostinska ali trgovska šola — IV. stop. zahtevnosti. Delovne izkušnje 1 leto, izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo 2 meseca; pod b: končana gostinska šola, smer kuhar ali natakar. Prijave pošljite na gornji naslov, komisiji za delovna razmerja, in sicer v 10 dneh po dnevu objave. Obvestilo o izbiri kandidatov bo poslano v 15 dneh po izbiri. 493-24/86 NOVOLES Lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD SIGMAT Brestanica Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija): 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — visoka izobrazba strojne stroke, najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — pasivno znanje nemškega jezika, — organizacijske in vodstvene sposobnosti in osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško, — poskusno delo 90 dni. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o., TOZD Sigmat, 68280 Brestanica. Kandidate bomo obvestili o imenovanju v 60 dneh po izteku roka za prijavo. 502/24-86 HMNNHMHN /irg ^Mstvdjugosiavo1 UGODEN NAKUP POHIŠTVA V MERCATORJEVIH BLAGOVNICAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH S POHIŠTVOM V: Hrastniku, Kočevju, Krškem, Ljubljani na Proletarski ulici, Metliki, Novem mestu, Ribnici, Sevnici, Šentjerneju in Trebnjem OD 9.6. - Bogat izbor pohištva petnajstih priznanih proizvajalcev — 3—5% POPUST — UGODNI KREDITNI POGOJI VABLJENI! V krajevni skupnosti v naselju Mirna je več parcel SLP, s katerim upravlja krajevna skupnost Mirna. Zadnje čase ugotavljamo, da si nekateri krajani neupravičeno lastijo pravice uporabe zemljišč brez predhodnega dogovora, dovoljenja in pod. Ta zemljišča in parcele so: Roje I: zeleni otok, kjer domačini parkirajo in skladiščijo razni gradbeni material in les, nadalje poseganje v zazidalne površine; Roje II: neupravičeni posegi v cestne nabrežine ob ulicah, navoz raznega materiala in odpadkov na kraju ceste Pod gozdom, plato pod cesto pred domom PARTIZAN, nekontroliran navoz zemlje in raznih odpadkov, na zemljišču ob cesti pri stari tehtnici in trgovini KZ, nedovoljeno parkiranje in skladiščenje raznih odpadkov in materiala ter zemljišče ob reki Mirni, kjer se urejajo in ograjujejo vrtne površine; Roje III: nedovoljeno skladiščenje drv in neurejenost na teh površinah. Nekatere krajane smo o neupravičeni uporabi in posegih že pismeno obvestili in zahtevali, da odstranijo vse z zemljišč in počistijo. Ker do danes kljub opozorilu niso ničesar ukrenili, smo primorani, da vse kršitelje javno opozorimo. Istočasno obveščamo vse, da na vseh navedenih zemljiščih prepovedujemo vsako nadaljno uporabo in posege brez predhodnega dogovora in dovoljenja. Kdor tega ne bo upošteval, bomo primorani zoper njega ustrezno ukrepati. Krajevna skupnost M ima 495/24-86 ČGP »DELO«-TOZD PRODAJA Ljubljana, podružnica Novo mesto, vabi k sodelovanju PRODAJALKO ali PRODAJALCA za prodajo v kiosku v Novem mestu za določen čas Prednost imajo kandidati, ki imajo končano poklicno šolo — smer prodajalec. Delo je pogodbeno, zanj pa nudimo stimulativno nagrado. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri ČGP »Delo«-TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave. 512/24-86 SOZD PETROL TOZD TRGOVINA BREŽICE Tovarniška 2 objavlja prosta dela in naloge za Petrol Črnomelj, in sicer: 1. gasilca, 2. čuvaja. Pogoji pod 1: — poklicna šola z načrtnim usposabljanjem — KV, eno leto prakse, prednost imajo vozniki motornih vozil C kategorije Pogoji pod 2: — končana osemletka, polkvalificirani delavec Za razpisana dela in naloge morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo traja tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi PETROL-TOZD Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, komisija za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem postopku. INI KOMPAS RALLYE NOVO MESTO-LJUBLJANA 13.-14.6.1986 V ČASU TEKMOVANJA BODO ZAPRTE CESTE HITROSTNIH PREIZKUŠENJ PO VRSTNEM REDU: HP 1 4 2 5 3 6 JB_______ _9_______ 10 RELACIJA SADI N JA VAS - PREČNA NOVO MESTO - JUGORJE KOT - PODTURN STRAŽA - DVOR___________ ŽUŽEMBERK - ZAGRADEC KRKA - VEL. MLAČEVO OD DO 13.50 22,00 15,15 20,15 15.50 21,00 22,20 00,20 22,40 01,40 23.00 02,00 START HP 14,48 17,39 2C 16,05 18,31 16,47 19,13 23,18 23,40 00,07 II ___________II OPOZORILO! GLEDALCE PROSIMO, DA ZARADI LASTNE VARNOSTI IN VARNOSTI TEKMOVALCEV (VELIKE HITROSTI), UPOŠTEVAJO NAVODILA REDITELJEV IN V ČASU ZAPORE CEST NE HODIJO IN NE VOZIJO PO CESTIŠČU. NOVO MESTO HP KRKA 2-5 HP PIONIR n :- mbi .« HP TESNILA 9 HP ISKRA CRMOSNJICl HP IMV 3-6 I ##• ŽK ŽITO LJUBLJANA TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21 razpisuje po sklepu DS TOZD JAVNO l ICitacijo * za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 101, letnik 1984, poškodovan, izklicna cena 700.000.- din Licitacija bo dne 20. 6. 1986 ob 10. uri v SGP PIONIR, v avtoservisu, Ločna 48. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10-odstotno kavcijo od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Ogled bo mogoč uro pred licitacijo ali po dogovoru. Informacije dobite po telefonu (068) 21-574. 500/24-86 ISKRA ELEMENTI TOZD HIPOT ŠENTJERNEJ OBJAVLJA PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA TOZD JAVNO LICITACIJO za odprodajo avtomobila kombi Z 850, letnik 1982, prevoženih 58000 km, v voznem stanju. Izklicna cena 500.000 din. Javna licitacija bo v petek, 20.6.1986, ob 12. uri na dvorišču TOZD. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene. Ogled je mogoč dve uri pred prodajo. 49J/24-86 LABOD, tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD COMMERCE Komisija za delovna razmerja TOZD COMMERCE objavlja prosta dela in naloge: RAZMNOŽEVANJE KROJEV TEŽKE KONFEKCIJE NA PROCESNEM RAČUNALNIKU Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe, modelarski tehnik, konfekcijski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj na razmnoževanju krojev — pasivno znanje nemškega jezika — 3 mesečno poskusno delo. Delovno razmerje je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: LABOD, tovarna oblačil-TOZD COMMERCE, Cesta herojev 29. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. 506/24-86 KONFEKCIJA KOMET METLIKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da je moralno in politično neoporečen. 2. VODJA TEHNIČNO-PROIZVODNEGA SEKTORJA Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo tekstilne stroke, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na zahtevnejših opravilih v industriji konfekcije, — da je moralno in politično neoporečen, — da ima organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh objavljenih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: KONFEKCIJA KOMET, Metlika. 503/24-86 OBVESTILO Obveščamo potrošnike, da se bo prodajalna »ZMAGA« / Novem mestu preselila iz Sokolske 3 na Kastelčevo 5 dre 19. junija 1986 ob 10. uri. Za nakup moške, ženske in otroške obutve ter usnjene galanterije se priporočamo Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE ODDELKA ZA SPREJEM IN ODPUST OBSOJENCEV, 2. POMOČNIKA VODJE ENOTE PUO, 3. VODJE OBSOJENSKE KUHINJE-INŠTRU-KTORJA, 4. SOCIALNEGA DELAVCA, 5. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo visoko izobrazbo pravne ali ustrezne pedagoške smeri, program za usposabljanje in izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti in 5 let delovnih izkušenj. Pod 2. — visoka izobrazba pravne, ustrezne pedagoške ali penološke smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, organizacijske sposobnosti, moški, odslužen vojaški rok in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Pod 3. — da imajo višjo izobrazbo gostinske ali druge živilske_ smeri, organizacijske sposobnosti, izpit iz higienskega" minimuma in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 4. — da imajo višjo izobrazbo socialne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 5: — srednja (štiriletna) izobrazba penološke smeri ali druge ustrezne, ali srednja (triletna) izobrazba ustrezne smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški, z odsluženim vojaškim rokom, in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Za delo v gospodarski enoti INDUSTRIJSKI OBRAT »POHORJE« potrebujemo sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 6. TEHNOLOGA OBDELAVE I. — INŠTRUKTORJA, 7. TEHNOLOGA LITJA IN KOVANJA I. — INŠTRUKTORJA, 8. VODJE IZMENE OBSOJENCEV V STROJNI OBDELAVI, 9. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI VZDRŽEVANJU STROJEV, Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ‘ Pod 6. — da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, program zc-usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 7. — da imajo višjo izobrazbo strojne ali metalurške smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 8. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Pod 9. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri in dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Za delo v gospodarski enoti KMETIJSKEM GOSPODARSTVU SLOVENSKA VAS potrebujemo sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 10. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI ŽIVINOREJSKIH IN KMETIJSKIH OPRAVILIH, 11. VODJE IZMENE OBSOJENCEV PRI DELU Z GRADBENO MEHANIZACIJO IN PRI VZDRŽEVANJU STROJEV IN ORODIJ. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 10. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo kmetijske ali j, živinorejske smeri in dve leti ustreznih delovni', izkušenj. Pod 11. — da imajo srednjo (triletno) izobrazbo smeri strojnik gradbene mehanizacije ali voznik motornih vozil, izpit za delo s težko gradbeno mehanizacijo in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanovanje. Frijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi. 505/24-86 f »1 u TEDENSKA • Četrtek. 12. junija — Janez Petek. 13. junija — Anton Sobota, 14. junija — Vasilij Nedelja. 15. junija — Vid Ponedeljek, 16. junija — Beno Torek. 17. junija — Dolfe Sreda. 18. junija — Marko Četrtek, 19. junija — Julijana LUNINE MENE 15. junija ob 13.01 — prvi krajec BREŽICE: 13. in 12. 6. angleški triler Nevidni morilec. 15. in 16. 6. Hmeriški vestern Bledolični jezdec. 17. in 18. 6. ameriški kriminalni film Živlieniske nevarnosti. ČRNOMELJ: 12. 6. ameriški film Psiho 2. 13 is It s ameriški film Ka- rate Kid. 15. in 17. 6. ameriški film Beg. 19. 6. ameriški film Iskanje v vesolju. KRŠKO: Od 12. do 15.6. ameriško-belgijski film Štrumfi prihajajo. 17. 6. ameriški film Lakota po krvi. 18. 6. ameriški film Model. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12. 6. ameriški film Zgodba o Jackquelini Kennedy. 13. in 15. 6. (ob 18.) ameriški film Superman II. 13. in 14. 6. ameriški pustolovski film Conan I. 15. 6. grški film Mačji sindrom. 16., 17. in 18.6. zahodno nemški film Rana zrelosti. 18. in 19. 6 ameriška komedija Ženska v rdečem. 19. 6. hongkonški film Super zmeda nore misije. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 13. do 15. 6. ameriški film Grozne sanje. Od 16. do 18. 6. francoski film Konvoj žena. SEVNICA: 12. 6. fantastični film Strašilo. 13. in 14. 6. kriminalni film Ko zazvoni telefon. 15. in 16. 6. glasbeni film Objemi me strastno. 18. in 19. 6. akcijski film Beg iz Diabla. službo dobi SPREJMEM mizarskega pomočnika s prakso. Pogoji dobri. Tel. (061) 861-272, Marjan TANKO, mizarstvo Hrovača 22, Ribnica na Dol. ZAPOSLIM slikopleskarja ali delavca za priučitev. Jože Bajuk, Cankarjeva 32, Metlika, tel. 58-393. ZAPOSLITEV DOBI KV ali priučen livar. Livarna OGRINC, Milana Majcna 47, Ljubljana. staoovaoja ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje v Krškem. Naslov v upravi lista (3727/86). motorna vozila PRODAM Z-850, letnik 1985. Informacije Mrhar Bojan, ul. Milke Šobar 7. LADO letnik 1977, registrirano za celo leto ter kadeta 70 in PZ po delih, dele mercedesa 220 ter vse dele za prikolico prodam. Tel. 72-446. MOTOR za čoln Tomos 10, dolga os. prodam. Tel. (068) 21-661. Z 750 LE nujno prodam. Tel. 43-867. J ' ZASTAVO 128, novo, prodam. Tel. (068) 22-989. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978. Mežič. Mali Podlog 13, 68273 Leskovec. 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Informacije na tel. 22-200. LADO KARAVAN, letnik 1980, prodam. Vinko Štrucelj, Klošter n.h., Gradac. Z 101 prodam za 20 SM. Košir, Komandanta Staneta 13, Novo mesto. R 4, letnik 1983, prodam. Jablan 10, tel. 84-332. FIAT 126 P GL, popolnoma nov, prodam. Prodam tudi obnovljen diesel motor Mercedes 220. Tel. 23-259. PRODAM školjko za JUGO 45 (vrata nova) in drugo po delih. Telefon 22-487. 126 P, letnik 1982, prevoženih 18000 km, prodam. Marija Uhan, Rodine 24, Trebnje. PRODAM dva fička, letnik 1980 in 1975. Jože Cimermančič, Koroška vas 24 b. Z 101, letnik 1974, prodam. Franci Bevc, Lutrško selo 15, Otočec. PRODAM VW 1300, zelo dobro ohranjen. Potočar, Trška gora 75, (nad gostilno Pugelj). Z 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Lojze Re-povž, Sp. Vodale 9 a, 68295 Tržišče. ZASTAVO 101, november 1979, prodam. Vraneštč, Vrhovci, tel. 57-716, od 20. do 21. ure. PRODAM zastavo 101 GTL, staro dve leti. Jože Žlogar, Bušinja vas 11, Suhor — Metlika. ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. Telefon 84-480, dopoldne. PRODAM GS 1,3 1980, 45000 km. Informacije dopoldne na telefon 62-750, Kotnik, Zorkova 4, Brežice (Šentlenart). Z 101 GT 55, letnik 1984, prevoženih 15000 km, prodam. Tel. (068) 40-r 126. UGODNO PRODAM AVTO FIAT 126, letnik 1978. Avto je popolnoma obnovljen, registriran do maja 1987. Vlado Pečnik, Vojsko 2, 68282 Koprivnica pri Brestanici. FIČKA, starejšega, dobro ohranjenega, registriranega do maja 1987, prodam. Zagrebška 23, popoldan. ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do februarja 1987, prodam. Cegelnica 29, Novo mesto. MERCEDES KABINA 11—13 tra-mpus komplet in OM Tigroto 55, brezhiben, prodam. Juršič, Dolšce 1, 68311 Kostanjevica. PRODAM motor 14 M. Tel. 47-510, zvečer. PRODAM ZASTAVO 101 confort, letnik 1980. Tel. dopoldne 72-550, popoldne 71-757. PRODAM TOMOS AVTOMATIC A3 MS. Fink Robert, Smolenja vas 28 a, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam za 120.000 din. Kranjc, Trebnje tel. 44-137. TOMOS 15 SLC, malo vožen, ugodno prodam. Pavlič, Nad mlini 37, Novo mesto, tel. (068) 22-018. Z 101, letnik 1984, prodam. Pečelin, Rimska 7 a, Trebnje. Ogled vsak dan po 14. uri. POCENI PRODAM R 8 in motor za Z 101 1300 cm3. Tomaž Barborič, Mačkovec 9, Novo mesto. ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, prodam. Dol. Toplice 222 ali tel. 21-500 Cotič. PRODAM AVTO 125 P, letnik 1982, v dobrem stanju. Alojz Kozole, Trg rudarjev 1, Senovo. PRODAM 126 P, letnik 1981, po ugodni ceni. Jože Vovk, Bratno 1, Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik 1981. Franci Gregovič, Groblje 54, Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 101 GTL,letnik 1984. Ledeča vas 15, Šentjernej. JAVVO (350 cm3) ugodno prodam. Lindič, Pod Trško goro 43, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. 25-105 popoldne. PRODAM FIČKA, letnik 1981. Tel. 32-234. FARAŽIRANO Z 101 ugodno prodam. Tel. (068) 21-644, od 15. ure dalje. 126 P, letnik 1977, registriran junij 1987, prodam. Tel. 25-433, po 15. uri. ZASTAVO 850, november 1985, prodam. Vrhovčeva 14, Novo mesto, tel. 20-496. KOMBI Z 435 T, letnik 1979, prodam. Tel. 25-862. PRODAM GOLF DIESEL, december 1982, bordo. Juvane, Gorica, Leskovec, tel. 75-710. PRODAM Z 750, letnik 1977, za 32 M. Tel. 25-370. PRODAM ZASTAVO 750 SE. Anton Novak. Štrekljevec n. h., Semič. Z 101 GTL, temnorjavo, dve leti in pol, prodam. Maljuna, C. herojev 34, 6. nadstropje. DYANO 6 prodam. Železnik, Gor. Straža 71. Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Dragman, Bršljin 36. ZASTAVO 101 Mediteran bele barve, letnik 1979, ohranjeno, prodam. Tel. 26-031 popoldne. UGODNO PRODAM Z 101 GTL, letnik 1984, in Laverdo 500 šport 1982, 6000 km, kot novo. Tel. 84-520 int. 27 dopoldne, popoldne Dolenjske Toplice 170 pri Frenku Markoviču. DVA SUMBEAMA 1250, letnik 1973, eden vozen, drugi karamboliran (za dele), prodam za 20 SM. Borivoj Ladišič, Cesta herojev 66, Novo mesto, tel. 25-365. T4TL, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 21-501. JUGO 45 L, letnik 1985, prodam. Jože Bradica, Na Obrh 12, Metlika. PRODAM JUGO 45, star dve leti in pol. Tel. 44-313. PRODAM GOLF 78 D. Tel. 22-255 int. 310. dopoldne. PRODAM LADO 1500, letnik 1978, od 18. do 20. ure. Tel. 22-224. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do maja 1987, tel. 24-528. PRODAM 126 P, letnik 1980. Šiler, Golobinjek, Mirna peč. PRODAM Z 101, letnik 1977. Robek, Škocjan 54. ZASTAVO 750, letnik 1979. Franc Mervič, Koroška vas 19, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1981. Jerele. Mestne njive 8. Novo mesto, tel. 22-565. R 4 ugodno prodam. Telefon 24-309. ZASTAVO 101, letnik 1979, in kamp šotor prikolico SKIF ugodno prodam. Ogled vsak dan po 15. uri: Dalmacija, Ragovska 8, Novo mesto. Z 101, letnik 1982, prodam. Mile Ostič, Sevno na Trški gori 14, Otočec. Ogled od 16. ure dalje. ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prevoženih 30000 km, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. Tel. (068) 20-209, zvečer, ali 24-014 Mikec, dopoldne. PRODAM Fiat 126 P, dobro ohranjen, letnik 1978 — oktober. Murn, Jerebova 8 b. Novo mesto. DOLENJSKI LIST1 '■** IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 2.000 din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) še za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR Ursus C-355 prodam. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto. PRODAM novo traktorsko prikolico kiperico (nosilnost 3 tone) ali zamenjam za osebni avto. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan. KOSILNICO in obračalni plug za TV 418, oboje novo, ugodno prodam. Hočevar, Krka 2, Novo mesto. PO ugodni ceni prodam žitni kombajn LANZ. kravo, brejo 5 mesecev, in 70 m2 ladijskega poda. Janez Kobe,, Dol Straža 57. ! TRAKTOR TV 422, dobro ohranjen, prodam. Telefon 58-487 ali 58-193. Informacije vsak dan. PRODAM traktor DEUTZ TD 4806 c z bvobraždnim plugom, mešalec (250 litrov), kosilnico Gorenje Muta s frezo. Informacije po telefonu (068) 77-413. Naslov v upravi lista (3722/86). PRODAM obračalnik za seno za BCS in motorno žago STIHL 048 elektronik. Oboje v brezhibnem stanju. Anton Maver, Slepšek, Mokronog. TRAKTOR 1MT 560, 800 delovnih ur, prodam. Dušan Krštinc, Prapreče 21, Straža. SNOPOVEZALKO za Figaro v dobrem stanju prodam. Starc, tel. 71-238 TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, star eno leto, prodam. Pavel Dolen-šek, Mokronog 185. prodam ŽENSKI MARATON, nov, še nevožen, prodam za 10% ceneje. Švent, Danila Bučarja 8, Novo mesto, tel. 25-339. JADRALNO desko prodam. Tel. 71-017. UGODNO prodam malo rabljeno dvigalo GED 5, nosilnost 500 kg. Informacije vsak dan od 11. ure dalje na telefon (068) 51-693. PRODAM star hrastov pod. Ogled v soboto in nedeljo. Otok 4, 68332 Gradac. Informacije na tel. (064) 21-973. RABLJEN ŠOTOR za štiri osebe prodam. Tel. 26-068. KOLESI, moško in žensko, na prestave ugodno prodam. Tel. 25-574. SURF D-2 Imgrad, 3 leta star, ugodno prodam. Tel. 23-027. OTROŠKO posteljico prodam. Vidrih, Staro sejmišče 42, Šentjernej. PRODAM 3 ribiške palice kompletno z mašinicami, še nove, in okrog 100 trnkov in druge pripomočke. Maks Šebilja, Podgora 5, Krško. SPALNICO PRODAM. Drenik, Ljubljanska 18, Novo mesto, tel. 26-762. PRIKOLICO ADRIA 350 S. zims-ko-letna, letnik 1984, prodam. Tomaž Lampe, tel. (068) 32-110. SEDEŽNO GARNITURO prodam. Železnik, Gor. Straža 71. UGODNO PRODAM rabljen pralni stroj. Kraško, Kristanova 22. DIRKALNO KOLO, novi tabularji, campagnolo oprema, nujno prodam za 8,5 SM. Tel. 23.866. PRODAM sesalec za prah Philips 700 W. Tel. 24-433. PRODAM pony ekspres Puch, otroško posteljo, palice za škropilnice (8 m). Branko Prah, Jelenk 5, Raka. PRODAM čistokrvnega dobermana z rodovnikom, starega 1 leto. Tel. (068) 84-318. PRODAM nov japonski WALK-MAN UNISEF z 10 W stereo slušalkami in stereo zvočniki in eno kaseto TDK SA-X60, cena 2.7 M. Tel. 25-115. PONY KOLO zelene barve in otroško kolo s pomožnimi kolesi (4 do 7 let), dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista (3726/86). SPALNICO IVANA, še zapakirano, prodam. Telefon (068) 22-441, int. 472, od 10. do 11. ure. KOZE, odlične mlekarice izbranih pasem, tudi plemenske mladice in plemenskega kozlička prodam. Tel. (0601) 81-381, od 19. do 21. ure. PRODAM varilni aparat, izdelan za izvoz, od 40 do 160 A, ter dvojno vsadno pomivalno korito iz nerjaveče pločevine in teleskopsko dvigalo za prekucnik. Informacije na telefon 79-249 dopoldne, ali 79-797 popoldne. KUHINJSKE ELEMENTE bele barve prodam. Telefon 23-555, po 18. uri. PRODAM dve traktorski gumi 14-28 in centralno peč z bojlerjem, (25000 kalorij), rabljeno eno leto. Telefon 32-430, od 20. ure dalje. PRODAM enoetažno novo centralno peč (23000 kalorij). Jerše, Vel. Lipovec 23, Dvor. DOBRO ohranjeno sadno stiskalnico z majhnimi popravki ugodno prodam. Drago Očko, Račiča 4, Loka pri Zidanem mostu. PRODAM drva, dele za fiat 750, renault 10 in vinsko posodo. Tel. (068) 26-430. PRODAM hidravlično prešo in več sodov. Vprašajte: Anton Kozmus, Žigrski vrh 2, 69290, Sevnica. PRODAM malp rabljen šotor Meh-ler za štiri osebe (4,40 x 3,8). Informacije popoldne telefon 26-575. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, tovarniško narejeno, kot novo, prodam za 70.000 din. Tel. (068) 23-584. PRODAM vozno kravo, staro 8 let, brejo 8 mesecev. Medle, Brusnice 47. PRODAM brejo telico simentalko in nov bojler za centralno kurjavo. Ivan Dular, Cegelnica 40, Novo mesto. KRAVO s teletom prodam. Jože Vizlar, Gmajna 6, Raka. PRODAM kvaliteten radiokasetofon Hitachi. Tel. 26-737. PRODAM 8 m3 hrastovih plohov, 8 cm in 4 cm. Rajer, Ždinja vas, Otočec. PRODAM prvo in drugo košnjo 3 ha travnika blizu Kostanjevice. Naslov v upravi lista (3723/86). TRAKTOR 1MT 3 leta star prodam. Balkovec Andrej, Mali Nerajec 3, DRAGATUŠ. kupim Motor za MZ 250 kupim. Tel. 51-396. KUPIM hišo v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »GOTOVINA«. KUPIM levo stran za Z—750. Tel. 51-271 (Stane Mišica). posest PRODAM stanovanjsko gradnjo do I. faze na zelo lepem kraju. Informacije na tel. 25-133. PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 46 arov na Jeperjeku pri Tržišču in motorno žago Stihi 070. Stanko Ržen, Dol. Impolje 2, Studenec, ali telefon (068) 89-250. razno NA LEPO KMETIJO sprejmemo pridne zakonce ali dekle. Šifra: »DOLENJSKA«. IZVAJALCA za izvedbo večje prizi-dave, adaptacije stanovanjske hiše, iščem. Naslov v upravi lista (3724/86). V NAJEM vzamem gostinski lokal. Naslov v upravi lista (3725/86). 4. junija sem zgubila zlat prstan s kamni na avtobusni progi Brestanica-Krško. Poštenega najditelja naprošam, da mi ga vrne proti nagradi. Marija Miklavčič, Dolenji Leskovec 11, Brestanica. HIŠO 10 x 13 dam ometati dobremu zidarju. Tel. (061) 271-009. MED Rdečim kalom in Dobrničem se je našla večja vsota denarja. Vse informacije dobite pri Koncilji, Rdeči kal, Dobrnič. MARTIN DRAGAN, Gor. Jesenice 10, Šentrupert, prepovedujem hojo po travniku nad njivo in nad kozolcem. TONČKA JEVNIKAR, Veliki Ban 9, zahtevam, da IVAN JUNKAR, Mali Ban 8, prekliče neresnične besede, ki jih je izjavil, ker so tudi žaljive, sicer ga bom preganjala. čestitke 9. junija je praznovala 60. rojstni dan ANICA KLEMENČIČ iz Novega mesta. Želimo ji veliko veselja in zadovoljstva. Družina RIFELJ in KRIVEC. Dragemu sinu Golobu Videtu za 33. rajstni dan in god, muželi mama, bratje in sestre z družinami na mnogo srečnih in zdravih let v krogu svoje družine in veselo praznično nedeljo. Antonu Petriču in Tončki Pečaver za oba jubileja jima iskreno čestitamo. Sorodstvo. obvestila PRODAM vseljivo stanovanjsko hišo v Črnomlju. Informacije po tel. 84-530 int. 362 dopoldne, 51-989 popoldne. HIŠICA z delom gospodarskega poslopja, katero obdaja vrt, njivica in travnik v skupni izmeri 4.500 m2, v lepi dolinici, ob potoku in čistem studencu, z asfaltirano cesto, primerna za obrt, v kraju Boštanj pri Sevnici ob Savi, se bo prodajala dne 19. 6. 1986 na javni dražbi na sodišču v Sevnici, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije. Ponudba pod »PRILIKA«. ZAZIDALNO in komunalno urejeno parcelo v Dolenjskih Toplicah (780 m2) prodam. Tel. (061) 551-158. PRODAM dve njivi v k. o. Vrhpolje. Silva Pavlenč, Roje 3, Šentjernej. PRODAM obnovljeno kmečko hišo v Beli krajini z vrtom in 0,5 ha zemlje. Hiša je ob cesti Novo mesto—Metlika. Tel. (068) 21-916. PRI BELI CERKVI prodam nekaj parcel in gozd. Telefon (068) 23-766. PRODAM parcelo v izmeri 1,3 ha. zasajeno s 1800 grmi, črnega ribeza, z manjšim objektom. Franc Jug, Sto-lovnik 31 a, 68280 Brestanica, Jel. dopoldne 71-211. NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Tel. (061) 263-993. Štefan Knafelc, Poljanski nasip 28, 61000 Ljubljana. GD Grmovlje — desetina HUDE-NJE priredi 14. junija 1986 veselico na Hudenjah — »Strešnik«. Za razvedrilo igra skupina OBJEM. Na pomoč! CENJENE stranke obveščam, da sem v Novem mestu, Prešernov trg.16, . odprl delavnico za vzdrževanje vodovodnih instalacij v stanovanjih in popravilo dežnikov. Priporoča se Boris TRIFKOV1Č, Šegova 8, Novo mesto. FOTOKOPIRNICA »NACE«, obvešča cenjene stranke, da smo se preselili iz prostorov na Prešernovem trgu v nove prostore na GLAVNEM TRGU 1 (poleg cvetličarne). Tel. 22-129. 477/23-86 EKSPRES POPRAVILA pralnih strojev opravljam v popoldanskem času, kvalitetno in z garancijo za območje Trebnjega in Mirne peči. Opravljam tudi generalna popravila na pralnih strojih Gorenje vseh starosti. Alojz KASTELIC, Dol. Ponikve29 (n. h.), 68210 Trebnje. VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE TEČE? SE VAM NEPRAVILNO VKLAPLJA ALI IZKLAPLJA? Če želite kakovostno popravilo z dveletnim jamstvom na vašem domu, pokličite telefon (062) 31-354, ali (069) 24-296. TRAKTOR Štore 402, letnik 1981, 800 delovnih ur, in rotacijski kosilnik SIP 135 ugodno prodam. Kličite tel. 24-167, popoldne, Janez Kek, Benečija 3, 68210 Trebnje. PRODAM prikolico za hlevski gnoj, staro 8 mesecev. Stjepan Benda, Otok 65, 41430 Samobor. PRODAM kosilnico BCS, staro 8 let. Informacije: Vitko Bariča, Otok 113, 41430 Samobor. TRAKTOR IMT 539 s kabino in kompresorjem prodam. Informacije po telefonu 79-776. NOVO lahko traktorsko prikolico in 90 m2 ladijskega poda za ostrešje prodam. Tel. 82-483. PRODAM varnostni lok za traktor Torpedo, motor MZ 125, žago Stihi 070. Košele, Mali Cerovec 3, Stopiče. PRODAM traktor Ferguson IMT 533. Cena po dogovoru. Jože Kuhar, Mladje 5, Podbočje. PRODAM kosilnico Alpino za 6 SM. Mirko Požek, Vrhek 29 a, Tržišče. PRODAM traktorske obračalne grablje Tajfun in lok za traktor De uteh". Janez Kuhar, Dol. Prekopa 35, Kostanjevica. KOSILNICO za traktor Tomo Vinkovič (18 KM) prodam. Karel Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej. UGODNO prodam motokultivator Honda (6 KM) s frezo. Peter Železnik. Gor. Laknice 7. Mokronog. Nesreča na cesti ti strla življenje je mlado, ki polno veselja, načrtov je bto, pustil si ženo. tri hčerkice, nikoli ne bomo pozabili na te. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat FRANCI HRIBAR iz Družinske vasi 30 a Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali denarno pomoč poklonili pokojnemu cvetje in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Zahvaljujemo se vaščanom, tovarni oblačjl Labod Novo mesto — TOZD Commerce Novo mesto, TOZD Commerce Ljubljana, TOZD Trebnje, Ptuj in Krško, ZŠAM Novo mesto, ZŠvA_M Gorjanci, GD Bela cerkev ter ostalim Gasilskim društvom, pevskemu zboru Šmihel, godbi, OŠ Šmarjeta in SŠGT Novo mesto. Hvala direktorju TOZD Commerce za poslovilne besede pred domačo hišo, predsedniku ZŠAM Novo mesto in Mirku Ajdniku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Bele cerkve, sestri Juditi ter gospodu župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: žena Martina, hčerke Tatjana, Renata in Branka, mamica, brat in sestri z družinama ter ostalo sorodstvo ■ št»-24 (1922) 12, (unija-19 •TS Smrt se zazrla je *’ bledo obličje, pogled zaplaval t' neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj! ZAHVALA mJm Ob hudi in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE PLUT (JOUKOVSKE) iz Vrtače 2, Semič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni osebju intenzivnega oddelka nove bolnice v Novem mestu, Iskri Semič, Joži Podgornik, Poljančevim, Plutovima (Fajfarjevima), pevskemu zboru Adlešiče, DO PUR1S iz Ljubljane, govornicama, g. župniku za lep obred in vsem, ki so nam stali ob strani, darovali vence in cvetje in drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci Jože, Micka, Dragica z družinami in ostalo sorodstvo Vrtača, Lavrica, Črnomelj, Semič, Trst, dne 23. maja 1986 Kar je bilo, je bilo, več biti ne more. Prisojen je enodnevnicam samo en dan. Kar je potem, je boleče ugašanje, a mrak v čakanju noči še vse bolj teman. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je v 19. letu starosti tragično ugasnilo življenje naše ljubljene BRANKE KNEZ iz Krmelja 23 Veliko je bilo darovanega cvetja, izraženih sožalj, sočustvovanja in mogočna je bila množica vseh vas, ki ste našo Branko pospremili na njeni zadnji poti. Vsem vam, ki ste nam v boiečih trenutkih slovesa stali ob strani, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Metalne-TOZD TLK Krmelj, kolektivu gostišča Barbara, KS Krmelj, tov. Frelihu, govornikoma tov. Šusterju in tov. Močniku, dr. Moscatteliju, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem in godbi na pihala, nekdanjim sošolkam iz ESŠ Novo mesto ter sosedom: Jankovičevim, Močnikovim, Majcnovim, Močanovim in Zorčevim z Malkovca. Žalujoči: neutolažljiva mamica in oči, njen Marjan, stara mama, tete, strici, bratranci in sestrične ter ostalo sorodstvo Krmelj, Tržišče, Malkovec, Gabrijele, Sevnica, Ljubljana, Pragersko, Radeče, Trbovlje, Šentjanž Vedno si želel, da svoj cilj dosegel bi, a ga dosegel nisi, prej k zadnjemu počitku legel si. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustil ljubi mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ BRULC iz Gabrja 86 v Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizatorjem pogreba GD Gabrje, OOS IMV, sodelavcem iz IMV, DO KRKA, sodelavcem iz TOZD zdravila Krka, OOS Elektro Novo mesto, sodelavcem iz Šentjerneja, OOS TOB Novo mesto, sodelavcem TOB, Cestnemu podjetju-Mehanizacija Ljubljana, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Jožica, Zvonka, Sonja in sin Vilko z družinami, vnučki, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Ne sohe naše, žalost in trpljenje ne more obuditi vaju v življenje. Zdaj globoko pod zemljo tvoje truplo poleg očka spalo bo. V SPOMIN 15. junija mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dobri sin, brat, svak LADI FERKOLJ iz Zavinka 10 pri Škocjanu 11. novembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš mož, oče LADI FERKOLJ . Vsem, ki se ju spominjate, se iskreno zahvaljujemo! Žalujoča žena in mamica ter vsi njuni V SPOMIN 27. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil mož, očka, sin, brat in stric IVAN DOBERDRUG iz Dol. Karteljevega Čas hitro beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naših srcih in mislih, ker je bil in ostal del našega življenja. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti je umrla MARIJA LADIHA Dol. Nemška vas 24, Trebnje Pogreb pokojnice je bil 29. maja na pokopališču pri Sv. Marjeti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke, sosedom za požrtvovalno pomoč. Vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI DROBNE PTIČICE POJO SPET V DOMAČEM GAJU, AL PRIJATUA SEM NAZAJ NIKDAR VEČ NE BO (Narodna) V SPOMIN JOŽETU BOŠNJAKU Mirno in tiho, kot si živel, takšen nam ostajaš v trajnem spominu. Tvoji sodelavci iz skladišča ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama MARIJA HODNIK roj. Ratkovič iz Orehovca pri Kostanjevici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje. Jutranjki iz Sevnice, Kostaku iz Krškega, celemu kolektivu Doma ostarelih občanov Krško ter župniku iz Kostanjevice za lepo opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Marjan, Franci in Tončka z družinami V SPOMIN 12. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari ata FRANC PRELOGAR iz Gabrijel 24 pri Krmelju Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči: žena Julijana, sin Marjan, hčerka Emica in vnuki V SPOMIN 14. junija mineva 10 let, odkar je tragično preminil naš dragi sin in brat JOŽKO GORENC iz Smolenje vasi 18 Hvala vsem, ki mu darujete cvetje, prižigate sveče ali se ga kakorkoli spominjate. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 33. letu starosti za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in nečak JOŽE TURK Hrastek pri Podbočju Najlepše se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi g. župniku za opravljeni obred ter govorniku za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prastare mame, sestre in tete ALOJZIJE BLATNIK rojene GORENC iz Spodnjega Lakenca pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za vso pomoč. Iskrena hvala Vsem za pisno in ustno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbi na pihala. Za njo žalujemo: vsi njeni dragi Spodnji Lakenc, Ljubljana, Bled, Celje, Kranj O Š j? Kako bi diha! rad. poslušal, gledal, sedet med vami. ktero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran. (O. Župančič) ,r ZAHVALA V 48. letu nas je tragično zapustil naš dragi brat JOŽE PAVLIČ Dol. Gradišče 8 pri Šentjerneju Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni Splošni bolnici Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: brata France in Lojze, sestri Marija in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST MARKO BU % to to * to iime-- to to to Zanj pravijo, da je človek dejanj in da ljudi ne sodi po besedah. ampak po tem. kar naredijo. O svojem poklicu govori zelo skopo in preudarno, skoraj v telegrafskem slogu. Našteva samo dejstva, v prepričanju, da se njegova dosedanja življenjska pot ne razlikuje kaj dosti od tiste, po kateri hodijo drugi piloti jugoslovanskega vojnega letalstva iz te generacije. Marko Bukovec kljub osebni skromnosti ni ostal anonimen. Zelo dobro ga poznajo obiskovalci letalskih mitingov, med katerimi ima veliko občudovalcev. Za seboj ima nad 1300 ur letenja. Začel je z »galebom. nadaljeval z »jastrebom« in zdaj leti z »orlom«, našim najzahtevnejšim letalom. To je lovski bombnik in izvidnik, ki ga zaupajo le odličnim pilotom. Letalo je zelo hitro. Marko z njim prebija zvočni zid in 10000 metrov visoko doseže hit-ost 1250 km na uro. Prve akrobacije v zraku je delal še v šolskih letih. Zdaj je pravi mojster. Maja letos je nastopal na mitingu v Plesu pri Zagrebu, a septembra ga bomo lahko videli na letalski prireditvi na Brniku. Za take polete je po Markovem pripovedovanju značilno, da pilot za las dohaja 4 čas, ki mu nikakor ne sme nenadzorovano spolzeti mimo. Njegov letošnji akrobatski program traja deset minut. Na-_ letu z maksimalno hitrostjo sledijo trije navpični manevri, dva ostra zavoja z vmesnim valom, na koncu pa let' z minimalno hitrostjo 250 km na uro in pristanek. Tak program pomeni za pilota velike obremenitve, pri katerih je človek in vse, kar je v letalu, šestkrat teže kot sicer. Kdor tega ni doživel, si težko predstavlja, kako bi premikal roko s šestkratno težo. So tudi trenutki, ko pilot za hip zgubi vid. Upravljanje letala zahteva veliko zbranost, a ne šele med poletom. Nanj se piloti pripravijo, že dan prej. Marko je po rodu Trebanjec. Za letenje ga je navduši! sosed, ki je biI tedaj že pilot. Tako se je 1966 vpisal v letalsko gimnazijo v Mostarju in zatem končal akademijo v Zadru. V zraku je bi! prvič sam 1972, ko je polete! z galebom. Mladi, veliko obetajoči letalec Bukovec zdaj že trinajsto leto službuje v Cerkljah. Živi v Brežicah z ženo in sedemletnim sinom Aljažem. Na mesto se je privadil in mu je všeč. ima pa tudi to prednost, da je blizu domačega kraja, kamor ga še vedno vleče. V Brežicah ga moti slaba založenost trgovin in pomanjkanje storitvenih dejavnosti, med katerimi so zares dobri le avtomobilski servisi. Tudi slabe zveze s Hrvaško mu ne gredo v račun, najbolj pa je sit večnega čakanja na pošti, kjer je po eno okence veliko premalo za toliko ljudi. Brežice bi bile po njegovem mnenju prav prijazne, če bi imele več ljubeznivih obrazov za prodajnimi in uradniškimi mizami, če bi večina posnemala tiste v manjšini. Proste ure si kapetan Bukovec najraje zapolnjuje s fotografiranjem, ko se z družino odpravi v naravo. Zdaj razmišlja o lastnem čolnu, da bi se vozil po Krki (n ujel v objektiv čimveč njenih lepot. JOŽICA TEPPEY SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV ČRNOMELJ — V soboto, 14. junija, bo v Črnomlju 13. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki ga pripravlja Zveza lovskih družin Bela krajina. Pripravili so bogat program, ki se bo pričel ob 10. uri s povorko lovskih pevskih zborov in rogistov skozi mesto. Ob 11. uri bo v Kulturnem domu koncert 21 pevskih zborov in rogistov iz Slovenije in zamejstva, ob 13,30 pa v jurjevski dragi koncert godbe Ljudske milice, uro pozneje pa se bo pričel skupni nastop lovskih rogistov, lovskih pevskih zborov, pevskih zborov s spremljavo godbe Ljudske milice ter nastop izrednega gosta, mešanega lovskega pevskega zbora »Matko Laginja« iz Klane. Od 12. do 14. junija bo v gasilskem domu odprta tudi lovska razstava, ki jo bodo pripravile belokranjske lovske družine. Te bodo poskrbele tudi za prehrano in dobro kapljico, za prijetno razpoloženje pa ansambel Toneta Kudra s pevcema Majdo Korošec in Bracom Korenom. «r-| V Z znanjem matematike do Skopja Sašo Blažič je republiški prvak v matematiki in fiziki ČRNOMELJ — Konec prete-’ klega tedna seje odpravil nadolgo potovanje v Skopje sedmošolec Sašo Blažič iz Črnomlja, da sessv-, ojimi vrstniki iz vse države pomeri na zveznem tekmovanju v znanju matematike. Sašo je namreč republiški prvak v matematiki za 7 sedme razrede, skupaj s sošolcem Markom Pavlišičem republiški prvak v fiziki, pred kratkim pa je na republiškem tekmovanju v 8 »Veseli šoli« dobil priznanje, ker je ! bil med tistimi, ki so pravilno rešili v več kot 90 odst. nalog. PREKO 7.000 IZDELKOV LJUBLJANA — Na 6. jugoslovanski razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, ki bo od 13. do 22. junija, pričakujejo organizatorji (Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva, Gospodarska zbornica Slovenije in slovenjgraški Umetnostni paviljon) letos na povečanem razstavnem prostoru še več izdelkov kot pred dvema letoma, ko jih je bilo okoli 7.000. Nekaj razstavljavcev bo tudi iz tujine — zagotovo pričakujejo samostojno predstavitev Italijanov in Bavarcev (ZRN), verjetno pa bodo prišli tudi Finci. Posebna strokovna žirija, ki ji predseduje likovni kritik dr. Ivan Sedej, bo tudi letos ocenila prispele izdelke in najboljšim podelila »Znak kvalitete«. Mojstrom domače in umetne obrti in mojstrskim delavnicam bodo podelili priznanja v petek. 13. junija, v Nami v Slovenj Gradcu. DOBRODOŠLA POPESTRITEV — Med popestritvami, ki sojih v Črnomlju pripravili ob letošnjem jurjevanju, je bil tudi nastop folklorne skupine »Stil ledi« iz Trsta. Tržaški Slovenci, ki poleg tega, da pojejo in plešejo, tudi raziskujejo ljudsko kulturno izročilo Slovencev v Italiji, so se predstavili s šargo, spletom vaških plesov in pesmi, ki sojih plesali v čast patrona (na fotografiji). Kot gostje je nastopila tudi folklorna skupina iz Mengša. (Foto: M. Bezek) Jurjevanje spet oživlja Jurjevanje v Črnomlju razširili na štiri dni — Od razstave do bogatega prikaza običajev • ČRNOMELJ —Vse kaže, da utrjevanje, prireditev, ki so jo letos v Črnomlju pripravili že štiriindvajsetič, spet počasi prihaja iz krize, v katero je nezadržno tonila zadnja leta. Izgovor iz prejšnjih let, da pač ob belokranjskih ljudskih pesmih, plesih in običajih ne morejo prikazati kaj bistveno novega, je bil iz trte izvit, kar seje pokazalo letos, ko je posebna skupnost za jurjevanje pripravila celo rešto prireditev, ki so trajale kar štiri dni. Da jurjevanje ni in ne sme biti le splet pesmi in plesov, kijih številni člani belokranjskih folklornih skupin zapojejo in zaplešejo v jurjevski dragi. Aerobika je sprostitev Že tri leta jo vodita Lilijana Črnkovič in Mojca Ahac — Veseli so vsake nove članice Jtototototototototontotototototototototototototototototototototototototototototo' KOČEVJE — »Aerobika je primerna oblika razgibavanja za mlajše in starejše, za močne in manj močne. Je družabnost, sprostitev, zadovoljstvo, zdravje. Ob glasbi in razgibavanju se tudi nasmejemo, če nam je melodija všeč. pa zraven zapojemo.«-pravi Lilijana Črnkovič, vaditeljica aerobike iz Kočevja, ki je pred tremi leti (skupaj z Mojco Ahac iz Kočevja.) opravila Ob Lahinji krajinski park? V Dragatušu predstavili osnutek predloga za razglasitev povirja Lahinje v draga-tuški krajevni skupnosti za krajinski park — Javne razprave_ DRAGATUŠ — V dragatuški krajevni skupnosti so raziskovalci predvsem ob reki Lahinji odkrili vrsto redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato so prišli na misel, da bi to območje razglasili za krajinski park. Kot je bilo slišati na nedavni predstavitvi naloge, ki stajo v Dragatušu predstavila Mira Ivanovič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Stane Peterlin iz tovrstne republiške institucije, so krajani zainteresirani za krajinski park, ^seveda pa so ob tem nanizali celo vrsto vprašanj. Dragatuška krajevna skupnost leži na občutljivem območju krasa. Na žalost je bilo prav na tem območju malo raziskav, zato je pomen naloge, ki sojo pripravili na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine toliko večji, čeprav o zaključkih še ne morejo govoriti, saj ob vsakem obisku strokovnjaki odkrijejo kaj novega. Kot je poudarila lvanovičeva, razglasitev povirja Lahinje za krajinski park pomeni le ohranitev naravne dediščine, pri tem pa je oranje in pašništvo 'oovoljeno, medtem ko naj bi bila gradnja objektov, hidrocental, odlaganje smeti prepovedana. Ker je predlagani krajinski park v celoti v dragatuški krajevni skupnosti, bodo imeli pri tej odločitvi TOMBOLA 86 NEDELJA, 15. 6. 1986, ob 14. uri na stadionu v Novem mestu. NAGRADE: 1. TRIJE AVTOMOBILI ZASTAVA 101 (skupaj) 2. ZASTAVA 101 in ostale v skupni vrednosti 600 starih milijonov. Zakaj tudi vi ne bi imeli srečne roke! Prosimo novomeščane, da pridejo na stadion brez osebnih vozil. krajani odločilno besedo. Po Peterlinovih besedah lahko park pomeni za okoliške vasi oviro, ker ne smejo graditi, lahko pa tudi napredek, saj iz parka lahko naredijo veliko zanimivost. Poleg tega so tudi v republiški plan zapisali, naj bi bil pri Dragatušu krajinski park, kar pomeni da je to velika prednost, ne nazadnje pri zbiranju finančnih sredstev. Za letošnje leto pa je že zagotovljenih 600 tisočakov za prvo predstavitev parka, za brošuro, film in razglednico. . V krajinskem parku naj bi razglasili tudi nekaj naravnih spomenikov, tako termalni izvir Do-bličice, reko Lahinjo, saj je edina reka na slovenskem plitvem krasu, ki je do Črnomlja izredno čista in ima edinstvene meandre, posebno pri Pustem Gradcu. Spomeniki naj bi postali tudi štiri izviri Lahinje, potok Nerajčica, kraško polje Zjod, kjer je dosežen nivo talne vode in kjer živi želva skledica, in območje Djud z naravnim mostom ter jama Glušenka. Poleg tega strokovnjaki predlagajo razglasitev dveh naravnih rezervatov. Luge in Cirje, ki imata izredno bogato floro in favno, saj so našli veliko ogroženih redkih vrst, ki bodo našle mesto tudi v seznamu rdeče knjige Slovenije, ki je v pripravi. Ti dve večji območji sta namreč še dokaj nedotaknjeni, saj človek tja še ni posegel z nepremišljenim uničevanjem. Poleg tega je v parku pomembna kulturna dediščina, predvsem arheološka, saj so na polotoku Pusti Gradec odkrili naselbine l. 2.000 pred našim štetjem do srednjega veka, zanimiva pa sta tudi žaga in mlin v meandru Pusti Gradac ter cerkvica vseh svetnikov. Kot tehnični kulturni spomenik so predlagali leseni most v Pustem Gradcu. M.BEZEK enotedenski tečaj iz aerobike pri Meti Zagorc v Ljubljani, zdaj pa skupaj z Mojco vodita aerobično rekreacijsko vadbo v domu telesne kulture v Kočevju. Mojca vodi le skupino odraslih, Lilijana pa skupino odraslih in skupino 'šolarjev od L do 8. razreda. Vaje so enkrat na teden, ob sredah, po 45 minut. Lilijana je imela v začetku v šolski skupini 38 otrok, v odrasli pa 16 žensk, medtem ko jih zdaj prihaja na vadbo približno polovica manj. Zaradi lepega vremena se nekatere raje rekreirajo zunaj. »Vadba enkrat na teden je za kondicijo in trajnejše pridobivanje zdravja premalo. Za boljše zdravstveno počutje in za lepše oblikovanje telesa je treba telovaditi vsak dan 15 do 20 minut še doma,« svetuje Lilijana Črnkovič. Dodala je še, da z veseljem sprejmejo vsako novo članico v skupino. Prijavi se lahko kar na vajah, ki so ob sredah ob 20. uri. V kratkem pa pripravljajo še novost, da bi kombinirali aerobiko s plesom. - J. P. so prireditelji žal spoznali nekoliko pozno, vendar še vedno toliko zgodaj, da so počasi začeli vračati prireditvi sloves, kiji bo prihodnje leto ob častitljivi 25-letnici prav gotovo šel. Vse prireditve, ki jih od četrtka do nedelje pretekli teden ni bilo malo, je okrog 6 tisoč obiskovalcev zelo dobro sprejelo, pa najsi gre za slikarsko razstavo belokranjskega samouka Janka Butale, za belokranjski večer gribeljskih kulturnikov v gradu, revijo tambura-ških skupin, budnico piskačev, prikaz črnomaljskega jurjevskega obredja ali pa za osrednji prireditvi, kresovanje in jurjevanje. Razumljivo je, da je bil tole šele začetek »razširjenega« jurjevanja in da so bili zato tudi spodrsljaji in vrzeli, ki jih bo potrebno prihodnje leto prav gotovo zapolniti s programom, da ne bo nepotrebnega negodovanja, kot je bilo v nedeljo dopoldne, ko je bila jurjevanjska draga prazna, kajti osrednjo prireditev so za razliko od preteklih let prestavili na popoldanski čas. Ljudem se je takrat nehote vsilila primerjava z metliško Vinsko vigred-jo, ko je bilo. ves dan mogoče dobiti na prireditvenem prostoru vsaj jedačo in pijačo, če že ni bilo programa. Kakor koli že, Črnomaljci se bodo morali po toliko letih pripravljanja jurjevanja še marsikaj naučiti, zlasti zato, ker so zahteve ljudi danes drugačne, kot so bile pred desetletjem ali dveh. Vendar je razveseljivo, da so končno prerasli tradicionalne okvire, da so torej le začeli z izpopolnjeno, a še vedno z belokranjsko tradicijo prepleteno kulturo. M. BEZEK Sašo Blažič Sašo prizna, da za takšne uspehe ni potrebna le nadarjenost, I ampak predvsem vaja. »Veliko se S da doseči z malo truda in volje, : predvsem pa prizadevnostjo men-i torjev. Pri fiziki mi je veliko pomagala Jožica Kuzma, pri matematiki pa učiteljica Darinka Rogina in predvsem mentorica Terezija Dra- • Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je na zveznem tekmo-! vanju v Skopju Sašo Blažič dobil priznanje za četrto mesto. Po številu točk je bil v matematiki daleč najboljši od slovenskih tekmovalcev 7. in 8. razredov. giric. Toliko sem vadil, da se mi naloge na republiškem tekmovanju niso zdele težke, prednost pa je gotovo tudi v tem, da mi je matematika tako prirasla k srcu, da naloge rešujem tudi za hobi, ne le iz dolžnosti,« niza Sašo, ki je bil močno presenečen nad uspehom na republiškem tekmovanju, za katerega je zvedel šele tri dni pred odhodom v Skopje. B. M. TRIKILOGRAMŠKEGA ZAJČKA JE »ULOVILA« — ČJanica gobarske družine Kočevje Slavka Staro-vasnik je 29. maja našla v gozdu nad 3 kg težko gobo zajčka. Pravi, da se ji je ponoči sanjalo o njem, in ga je šla iskat in ga tudi našla. »Kadar se mi sanja o njem, ga grem iskat. Lani sem ga našla šele, ko sem šla ponj tretjič,« nam je povedala Starovasnikova, ki nas skoraj vsako leto preseneti s kakšno veliko gobo, najpogostje pa prav z zajčkom. (Foto: Primc) MJ»! Hladno vreme in dež sta pomešala štrene v naših programih in prestavila predvajanje lestvice na nedeljo, ko smo tudi izžrebali nove nagrajence. Tokrat sta kar dva, saj se kot sponzor novomeških glasbenih večerov Na Loki pojavlja na novo Moško in žensko frizerstvo AS — Alenka Smrekar z Ljubljanske 10. Za nagrado bodo v tem salonu izžrebani MATEJI PLANINC iz Črnomlja naredili zastonj fen pričesko. KARMEN HRIBERŠEK iz Dol. Leskovca pa je bila izžrebana kot dobitnica 2 vstopnic za koncert skupine Agropop, ki bo 20. junija. (Po vstopnici lahko pride tudi Nataša Štern iz Novega mesta, ker pač m bilo koncerta skupine Gu-Gu). ... In zdai lestvica. Nekoliko ste jo ze spremenili s svojimi predlogi. 1 Let me be vour No. 1 — DATO SHAKE 2. Kiss — PRINCE & REVOLUTION 3. Charlene — ROXANNE 4. A different corner — G. MICHAEL 5. Why can’t this be love — VAN HALEN 6 Living for the city — SYLVESTER 7. Stick around - JULIAN LENNON 8. Touch me — SAMANTHA FOX 9. Addicted to love — ROBERT PALMER 10. Harlem Shuffle — ROLLING STONES Predlog: Slagehammer — PETER GABRIEL Svoje predloge pošljite na naslov: GLASBEN A ZADRUGA, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Lestvico pa pridite poslušat v petek, 13. junija, ob 8. uri zvečer na Loko v Novem mestu. GOBARSKA SREČA — Martin Kuhar iz sevniške Jutranjke je tudi uspešen gobar. Te dni pa je šel po gobe s premalo posode. Na strnjenem prostoru, ki ga seveda ne izda, je našel kar 8 kg jurčkov. Znašel seje tako, da je zavezal kar majico, za ročaje pa so do avta služile naramnice. V BREŽICAH RAZSTAVLJA 11 LIKOVNIKOV BREŽICE — V prostorih bivše gimnazije razstavlja svoja dela 11 likovnikov: Bojan Horvatič, Janez Kebe, Tugo Lebič, akademski slikarji Anton Miklavžin, Ljubiša Milič in Zdenka Saimič-Pojatina, Nikola Miljanovič, Marija Mitrovič, Pavle Predanič, Apolonija Simon in Dragan Veličkovič. kozerija————————— FRITZ TEGA NE MORE RAZUMETI V zadnjih dveh mesecih je prišel moj nemški prijatelj Fritz v Repičevino najmanj desetkrat. Ko se je prvič prirežal na vrata, sem poslušal po radiu poročila s slovenskega mladinskega kongresa. Ko je potrkal drugič, sem gledal po televiziji hrvatski partijski kongresi Tretjič meje zalotil, ko sem bil zabubljen v poročilo s srbskega kongresa sindikatov. Četrtič me je hotel zvleči izpred televizijskega ekrana ravno takrat, ko je bila najbolj žgoča razprava na partijskem kongresu črnogorskih komunistov. Petič se ga nisem nadejal: potrkal je, ko so makedonski mladinci razpra- vljali o nezaposlenosti. Šestič mi je obljubljal najboljši francoski konjak, če ugasim radio. Na finto me je hotel odtrgati od hr-vatskega sindikalističnega kongresa. Sedmič mi je naravnost v obraz povedal, da sem prismuknjen. To je njegovo švabs-ko mnenje, kar naj ga obdrži zase. Mene je zanimalo, kaj bodo ugotovili, zahtevali in sklenili slovenski komunisti. Ko so bosanski sindikalisti zahtevali z;i enako delo enako plačilo, je osmič planil v moje stanovanje. Predlagal je, naj takoj izključim televiziski sprejemnik, naj vključim video rekorder in da si oglejva najnovejši nemški porno film. Odpravil sem ga s kratkim siavKom: »rusti me pri miru.« Ni mu bilo prav. Ob devetem obisku sem poslušal sklepne besede, resolucijo z vserepiškega kongresa sindikatov. Fritz meje hotel premamiti s ponujeno vožnjo z novim mercedesom, pa sem ga grobo zavrnil: »Ne zanima me tvoje zahodnjaško napihovanje. Moj interes je pri misli, da mora vsak delavec dobiti stanovanje.« Užaljen je odšel. Ob desetem obisku je popenil. Zatopljen sem bil v referat tovariša. ki je bil delegat na vsere-piškem kongresu komunistov. — Pa me res zanimati, kaj govorijo ti ljudje, meje predramil. — Borijo se za delavski razred, torej tudi zame. Govorijo o pravicah delavcev, sem mu zabrusil v nemški ksiht. — Za to pa res ni treba na desetine kongresov. To lahko opraviti na enem samem, je bleknil nepoučeno. — Saj ne govorijo vsi v enem jeziku: eni govorijo v slovenskem, drugi v hrvatskem, tretji v srbskem, sem se hotel izvleči. — Jaz tega nikoli razumeti. Pojdiva na čevapčiče. Vem. Fritz ne posluša kongresov. Dp hotela Večna izguba seje odpeljal z mercedesom. Jaz sem kihal za njim s svojim ličkom. , v. TONI GASPERIC