SEC$3‘ Št« — 4i SctO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2'—1 V CBtfftck. 3« HOVCMDfJl 1021« NaroCnina za kraljevino ' SHS (Mesečno 40 K., Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAl ^ ‘"Im, , Uredništvo: Wolfova ulica l/l. Telefon 300 Uprava: Marijin trg 8 Telefon 44. 'C/ na vračajo j jriložiti znamko 73/7/. govor. Zakon o detronizadli Habsburžanov. Budimpešta, 2. nov. Na današnji keji stranke malih poljedelcev je izjavil ministrski predsednik grof Bethlen, da bo na jutrišnji seji narodne skupščine predložil v odobrenje — vsekakor deloma vsled pritiska ententnih velesil — nastopni zakonski načrt: »Zakonski načrt o prenehanju vladarskih pravic kralja Karla IV. in presto-lonasledstva Habsburžanov. § i: Vladarska pravica kralja Karla IV. ie ukinjena. § 2: Pragmatična sankcija, *apopadena v zakonskih členih 1 in 2 iz leta 1723 ter določbe o pravicah pte- stolonasledstva avstrijske hiše (domus austriaca), zgubi svojo veljavo in narod ima zopet pravico, da si prosto voli kralja. § 3: Narod obdrži dedno obliko države kraljestva tako,' kakor je bila, toda odgodi zasedenie kra'je-vega prestola za poznejše čase ter naroča ministrstvu, naj v tej zadevi o pripravnem času stavi svoje predloge. § 4: Ta zakon stopi v veljavo z dnem promulgacije.« Ministrski predsednik je prosil stranko naj sprejme pri glasovanju ta zakonski načrt, če mogoče brez debate. Italija proti nam! Zagreb, 2. nov. »Jutarnji List« piše: Italijanski poslanik v Budimpešti, princ Castagnetta dela na to, da bi se mala ententa ne vmešavala v vprašanje Burške. Princ piše v nekem mad- žarskem listu, da obstoja za Madžarsko slovanska nevarnost, zoper katero je edina pomoč italijansko-madžarska zveza. Odhod Karla Madžarsko. Zagreb, 2. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda, da je dobila vlada poročilo, da je bil kralj Karl v noči na 31. prošlega meseca vkrcan na angleško topniško ladjo, ki ga je odpeljala v Galac, odkoder bo prepeljan na kraj, ki* se v kratkem določi. Včeraj popoldne je potoval kralj Karl preko naše meje. Po naših vodah ga spremljata dva naša monitorja. Kronski svet. ^Beograd, 2. nov. Danes od 10. do 13. je bil kronski svet pod predsedstvom kralja. Na svetu se je sklenilo sklicati za soboto ob 10. sejo narodne skupščine, na kateri bo kralj prisegel na ustavo.-Na izrecno željo kralja se svečanosti ne bodo vršile, ker kralj žaluje za očetom kraljem PetrOm. Ko bo kralj odšel v soboto v skupščino, bodo samo vojaki beograjske garnizije tvb-rili špalir od dvora do skupščine. Med drugim se je govorilo na posvetovanju tudi o odgovoru entente naši vladi. — . Naša je odgovorila, da sprejme na znanje, da se vsej rodbini Habsburžanov odreče pravica do madžarskega prestola in izrazila zahtevo, naj se čimprej Madžarska razoroži. Če bi se tej zahtevi ne ugodilo, bo mala ententa sporazumno našla način, da izvede to zahtevo sama. Sklenilo se je tudi, da ostanejo vojaške naredbe do likvidacije spora z madžarsko v veljavi. * Boli ob albanski mali. Beograd, 2. nov. Po vesteh iz Skop-Ija so naše čete v Albaniji zasedle črto, katero zasesti je bila nujna potreba, če so hotele zavarovati mejo pred napadi, katerč so pripravljali Albanci. Črto smo zasedli brez velikih žrtev. Na bojišču vlada popoln mir. Češkoslovaški konzul pri pasicu. Zagreb, 2. nov. »Novosti« poročajo iz Beograda: Včeraj je posetil češkoslovaški poslanik Kalina ministrskega predsednika Pašiča in mu na-anačil stališče ‘svoje vlade v situaciji, ki je nastala vsled*|Karlovefa puča. — Naznapil je tudi da stoji njegova vlada na stališču, da se vse dotlej ne bi demobiliziralo, dokler ne bf madžarski parlament odobril odloka glede dt-tronizacije, ITALIJANSKO ČASOPISJE IN MI. Reka, 1. nov. Vse italijansko časopisje nastopa proti akciji male entente, tiaglašajoč, da je položaj rešen. Gre *a to, da se v nekaterih dneh okupira Budimpešta, gnezdo avanturistov in •Dadžarskih nacijonalnih teženj, da se Vzpostavi demokratska vlada z boljše-Viško organizacijo, vzdrževano na Dunaju s češkim denarjem in da se proglase kot ničevi uspehi konference v Benetkah, ki je med Čehi iz/vala to-liko razočaranja radi tega, ker *e je s to konferenco —• po- večal prestiž. Italije kot zaščitnice jpadžarskih inspiracij, ki težijo za tem, ^a se osvobbdi še oni del madžarskega 0zemlja, ki je pod tujo oblastjo. Listi Se vprašujejo, ali bo imela Italija do-VolJ moči, da prepreči sovanske po- skuse tudi sedaj. V Rimu se smatra Položaj za zelo resen. Italijanski mi-mster za zunanje stvari je že izjavil, a Italija ne bo nkdar dovolila zatilja gne države s strani njenih so-°v in da bo vsa italijanska politika a za tem, da se obdrže garancije, ^fnacene v mirovnih ppgodbah. Ako *,Se te garancije kršile, bi Madžarska a>a obstaati kot neodvisna država ne, 0rist svojih sosedov. S tem bi pre-žart tUc^ zgodovinska misija mad- iožnih3’ severne Slovane od KARLJSTIčNI grof izgnan iz ITALIJE. liain UI?a^’. .nov: ^zv.) Iz Bolcana jav-italito 1 ^Ihanska vlada izgnala iz Cevi ,ega ozemlja tam se nahajajo- F ‘ karhstičnega voditelja grofa ranca Ledochowskega. DnnLIKo IN M^LA ANTANTA. ttiav« ?)’ . n°V- (Izv>) Kakor se d0* c020V ,litvanskega povedno hnf -tj- !*a ln mala antanta točka i 1 prta, njeta. Zadnja sporna tovnJ tazveljavljenje beneškega do-a» za katerega se jugoslovanska vlada i nadalje ostro zavzema. Ako se trianonska mirovna pogodba popolnoma izvede, se bo mala antanta najbrže odrekla svojim zahtevam po povračilu stroškov za mobilizacijo. MADŽARSKA PRIPRAVLJENA RAZ-STOLIČITI KARLA IN HABSBURŽANE. Budimpešta, 2. nov. (Izv.) Iz vladnih krogov se doznava, da je vlada pripravljena do 8. t. m. izvesti v madžarski narodni skupščini razstoličenje bivšega kralja Karla in v zvezi s tem tudi vso dinastijo Habsburžanov. Velika antanta in naše ZAHTEVE. Beograd, 1. nov. Kolikor se doznava iz zanesljivih virov, je konferenca veleposlanikov priznala naše glavne razloge glede bivšega kralja Karla in Mardžarske. Velesile so priznale naše stališče, da se mora od Madžarske odločno zahtevati odstavitev bivšega kralja Karla in tudi odstavitev vse habsburške dnastije. Karl in njegova rodbina bosta dosmrtno internirana na otoku Madejri, ako pristane na to portugalska vlada. Velesile soglašajo tudi s tem, da se morajo vse določbe trianonske mirovne pogodbe izvršiti popolnoma. Soglasno z odločbami te mirovne pogodbe se velesile strinjajo z zahtevo male entente, da se moia razorožitev Madžarske takoj izvesti pod kontrolo velike in male entente. Tehnična izvedba kontrole se bo poverila specijalni komisiji, v. kateri se bodo nahajali razen delegatov Anglije, Francije, Italije in Japonske tudi zastopniki naše države, Češke slo vaške in Romunije. Posebno se je med veliko in malo entento dosegel sporazum glede kontrole samo nad delom vlade. Dalje se doznava, bo notranjepolitična kriza samo poostrila, ne pa rešila. Plemenski antagonizem bo zavzel ostrejše oblike in jugoslovanska država bo definitivno in neizbežno dobila rakrano, ki bo trajala desetletja. Iz plemena nastaja narod, iz naroda nacija, iz nacije državnopolitična borba kot na Irskem ali pa v Ukrajini. V našem parlamentu pa imamo še druge skupine poslancev, na katere apeliramo, da v vzvišenem državnem interesu stopijo v odprio dvorano našega rednega parlamenta ter da z neizprosno parlahentarno kritiko poučijo vladne stranke o pogubonosnem načinu, s katerim vladajo državo in narod. Mimo ustavnega vprašanja, katerega je sedanji vladni blok ustvaril, so se pojavili resni finančni problemi, naša valuta je padla v bližino ničle, uradniška korupcija je objela velika področja državne uprave. Na zunaj pa se pripravlja internacijonalna blamaža našega »ultlmatuma« in veliki stroški brezuspešne mobilizacije. Ako se sklicuje hrvatskl blok na izid glasovanja dne 28. nov., tedaj bi si moral biti v svesti, da vrši dolžnosti, ki mu jih nalagajo te volitve, da pride v beogradsko narodno skupščino ter da na ustavnih tleh in s pomočjo parlamenta in kritike v patlamentu poizkuša uveljaviti svoje nazore v sporazumu in s kompromisom. Zasedanje narodne skupščine v Beogradu bo gotovo obrodilo spoznanje, da tako dalje ne pojde in da bo treba poklicati narod, da poveri novim ljudem svoje želje in vodstvo države v smislu edinstva in nerazdeljivosti, za katero se je borilo eno veliko pokolenje. predlagati tudi zakon v tein zmislu. G. Milan Pribičevič je predlagal način, kako se mora izvršiti reorganizacija stranke. Po tem programu se morajo po selih sestavljati sveti, ki naj bi razen političnih imeli tudi kulturne naloge! V centralnem odboru bi/se morala sestaviti posebna korporacija, ki naj bi o tem vprašanju vodila najnatančnejše račune. Po kratki diskuziji se je ta referat sprejel z malimi izpte-membami. Za njim je govoril doktor Hinko Križman in poročal o agrarnem vprašanju. Agrarno vprašanje mora biti del narodne osvoboditve, ki bo šele potem popolna, ako pridemo s tem tudi do gospodarske osvobo litve. — Agrarna reforma mora izbrisati vse sledove fevdalizma. V tem se ne sme videli samo neobhodno potrebna soJ-jalna reforma, temveč tudi duh preporoda v našem narodnem življenju. Mi smo nameravali rešiti agrarno vpra*-šanje radikalno in do konca, vendar pa so nas ovirale strankarske borbe. Vendar pa smo v tem pogledu dosegli uspehe, ki so večji kakor v drugih državah. Razprava, ki se je povodom tega referata začela, se je završila v prilog mnenju g. dr. Križmana. — Potem je g. dr. Kukovec poročal o soci-jalnem vprašanju, predvsem na o in- validskem vprašanju, katero smatra on za eno od najvažnejšh točk program,; stranke,- Akoravno se temu vprašanju posveča naj več ja pozornost — je reke! g. dr. Kukovec — vendar skoro rij upanja, da se bo definitivno rešilo. — Nato je g. dr. Kukovec govoril o pr;> vični rešitvi delavskega vprašanja, < zaščiti mladine in vojnih sjrot in sploh o pobijanju socijalne bede vsled za ti* ranja in krivičnosti. Z referatom gosp. dr. Kukovca je bi končan ciklus naj-aktuelnejših problemov, ki so se stavili na razpravo na kongresu demokratke stranke. O vsakem vprašanju se je sestavila posebna resolucija, ki je bila vsaka sprejeta. Borzna porofila. Zagreb, 2. nov. Devize: Dunaj 7—7.15, Berlin 168—170, Budimpešta 39.25—39.50, Bukarešta 205 Bo 210, Italija 1285—1300, London Izplačilo 1260—1255, London ček 1240, do 1250, Newyork 314—315.50, Pariz 2260, Praga 300—302, Svfca 5800—5875. Vaute: dolarji 309 cfb 314, avstrijske krone 7.50, carski rublji 20, češkoslovaške krone 298, nmške marke 172—175, romunski leji 205, italijanske Ure 1280—1285. Opozicija in NSS. V »Njivi« od 23. oktobra je napisal 8. K. (dr. KnafliČ) .Tlanek o »opoziciji«, ki ga ne smemo prezreti. Iz vsega članka nizvidlmo, da boli pisca zelo Izguba županskega: stolca v Ljubljani, ki se je zanj potegovala JDS 8 tako ogabnimi sredstvi, kakor jih ni rabila že^ol^o let nobena druga stranka v Sloveniji. Bolijo ga posledice nad vse ostudnega boja, ki so ga izzvali gg. oko'1 »Jutra« in »Ponde!" z gonjo proti vsem ki ne trobijo v njihov rog, ki se ni ustrašila najnizkotnejčih sredstev, se ni ozirala ne na mladino, ne na nerazsodno množico, teptala vse, kar r... je sveto, V bltvfr ter r-e posluževala Izrazov, ki se jih o;; ', V vrnk pošten mlatič. Boli ga predvsem, ker se odvračajo ljudje, ki velja oseb,, čast in poštenje več kakor osel "i dobiček, od dne do dne bolj od stranke, ki hoče vladati brez etikete. Zato je g. ''lani ar napisal omenjeni članek, da zopet uveljavi pred svetom JDS in ji ^ridoti pristašev med opozicij. 7■'.to navaja -!o vrsto mest iz »Naših zapiskov«, se ozira na svojedobne izjave-Abdita — Prepeluha in dr. Dermot«, ok:vu a,-*.«*-- a skoro vse slovenske časoplre — razvi seveda največ j. krivcev »Jutra« in »Pondeljka« •- *cr posveti i/4 p...,;,V k NSS. »Poglejmo k-^lme koalicijskega in opozicijonalnega hovinstva: Eno samo ostudno zabavlj ena sama gonja z razdeljenimi vlogar: 1 sicer.« Kaj imenuje g. člankar zabavljanje? Ali je res že vsaka poštena, a gospodom na vodilnih mestih neljuba kritika naših koruptnih razmer zabavlj: A' '' ie zabavljanje, ako povemo v dostojni obliki gospodom resnico v obraz? In če se na konec izpo-zabi tu pa tam kak list in ie zabavlja z nespodobnimi izrazi, zakaj ne pove gospod K., da zabav!.:;-. .. rayič''~><\ Ako stoji velika večina Slovencev in Hrvatov ob strani in ne prihaja nill v parlament, kjer ne i.,.. "isvri lačajcrs otranke nobene opozicijonalne kritike, ne sprejmejo nikakega predloga iz nasprotnih vrst, ako blati JDS po svojem časopisju in revijah dan na dan vse in vsakega, 'ki se le drzne opozarjati na politične napake, ako žrtvuje od svojega programa točko za točko, ne v korislvnaroda temveč, da zadosti svoji vladeželjnosti, ako se ne ozira ne na levo, ne na desno, na-, siavlja živinozdravnike za vodje socijal-nega skrbstva v 4. plač. razredu irf imenuje nekvalifikovane klasične filologe ravnateljem na učiteljiščih, ako odbijajo njeni voditelji s pristranostjo, nepristop-nostjo in nadutostjo vse pošteno misleče in,.čuteče ljudi od sebe, ako vidijo In poznajo le samega sebe in pa še tisto peščico svojih pristašev, ki še vztraja lz sebičnih ozirov na njih strani, ki jim pa pokaže hrbet, kakor hitro zaveje drug veter, ako pada pod njihovim vodstvom od dne do dne bolj naša valuta in raste draginja v neslišane višine, ni-li tu brezobzirna kritika upravičljiva? Po vaših delih vas presojamo, ne po vaših besedah. O NSS piše člankar, da »sloni le na ©sebnh simpatijah«, je stranka »brez idej In programa«, stranka »nezadovoljnežev«, »ki v njej ubijajo voditelji lastno čustvo, da jim sledi masa itd. Ne čutim se poklicanega braniti NSS, tudi nisem bil in nisem njen voditelj. Poznam pa njen program, njene ideje in vsaj deloma njene voditelje. Njen program hočem označiti v treh besedah: narodnost, naprednost, socijalna pravičnost. Očitalo NSS, da je v Ptuju prodala svojo na-feM. . ' , '' .!■■!-■ rodnost, ker njeni pristaši niso marali voliti demokrata ter pripomogli s tem k izvolitvi »nemškutarja« Lozinška. Kdo je v tem oziru prvi, grešil? Ali ne demokrati, ki*so utihotapili iz samoljubnih namenov moža v volilni imenik, dasiravno so vedeli, da ni zanesljiv narodnjak? Ce pa so demokrati prvi zakrivili izdajstvo, bi bila tudi njih prokleta narodna dolžnost, popraviti pregrešek in voliti županom n. s., ako jim je bilo sploh kaj na tem, da dobi Ptuj narodnega župana. Toda JDS je narodnost le fraza, ki jim je dobra takrat, kadar jo je treba izrabiti proti nasprotniku. Naprednost pa pojmijo n. s. malo drugače kakor g. demokrati. Tem je napredno vse, kar pobija in udriha s kolom ali obmetava z gnojem »klerikalnega zmaja«, »internacijonal. ultramon-tanizem«, »črno popovstvo«, napreden je vsakdo, ki raztrobi škandal iz kakega farovža, zabavlja na farovške kuharice in hlapce, ovaja oblastem izmišljene protidržavne govore klerikalnih prvakov i. sl. N. s. — saj po večini — nimajo s tako »naprednostjo« ničesar opraviti. N. s. pripoznajo krščansko povj-stnost misli kot svetovno naziranje in krščanski socijalizem, kakor ga je uveljavljal pokojni dr. Krek, dasiravno se ne strinjajo ž njim v vseh točkah, obsojajo in zavračajo- pa tisti klerikalizem, ki ovira in zadržuje napredek človeštva iz razloga, da se bo človek, ako napreduje, prevzel in se smatral Bogu enakega, ki tepta zato z zavijanjem resnice človeške pravice, vpliva sugestivno na posameznika in množico ter zadržuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi narod v zaostalosti in nevednosti, da ga lažje obvlada in izkorišča. Taki pa niso vsi naši »klerikalci«, kakor bi nam radi g. demokrati vbili v g]avo. Poznam ogromno število duhovnikov in drugih prvakov iz SLS, ki so bplj narodno zavedni kakor marsi-kak demokratski odvetnik in se bolj veselijo vsakega napredka, kakor marsi-kak demokratski kričač - koritar. Zakaj, bi se izogibali družbe in udrihali po Ijur deh, ki imajo sicer našemu neskladno svetovno naziranje, ako so drugače poštenjaki in zastopajo socijalno pravične jiazore? Moje mnenje namreč je, da je največji napredek naroda v poštenosti in socijalni pravičnosti, ki ustvarja veselje do dela in zadovoljnost, rodi ljubezen, spoštovanje in zaupanje nižjih v višje, državljanov v vladajoče kroge, ki utrja temelje države z modrimi zakoni, ki privabi k sodelovanju vse, ki so dobre volje! Nasprotno pa smatram za največje nazadnjaštvo, ki ovira vsak napredek, laž, zavijanje resnice in socijalne krivice, ki ubijajo vsa boljša čuitva v človeku, ustvarjajo in širijo nezadovoljnost, nezaupanje, srd in maščevalnost, povzročajo nasilne čine in izzivajo istotako nasilne zakone ter odbijajo čimdalje več naroda od skupnega dela. Naprednost NSS je v delu; smotre-nem, socijalnem delu za narod.NSS?hoče 'vzgojevatl in dvigati našega delavca, našega obrtnika in težaka na vedno višjo kult. 'stopnjo, hoče pomagati teptanim in zapuščenim ter jih voditi do boljše zadovoljnejše bodočnosti. V-tosvrlio služijo in bodo služila NSS različna sredstva, kakor« ljudeka vseučilišča z javnimi, kolikor mogo:3 brezplačnimi predavanji in prevodi, knjižnice, revije, časopisje, različne obče koristne in vsem postopne dobrodelne naprave in ustanove, borba za dobre socijalne zakone i. sl. Jasno je, da so ne da vse to na mah izvesti, saj obstoja NSS še le kratko dobo let in je skoro brez sredstev. IVcba bo po dinarjih zbirati od moža do moža, od žene do žene, dolgo časa, da se organizacija učvrsti in osamosvoji, treba bo požrtvovalnega dela krajevnih organizatorjev, agitatorjev in predavateljev, seznaniti moramo širšo javnost in jo zanimati za naše ideje, da jih polagoma korak za korakom udejstvimo. Naj nas ne moti v tem poslu ne g. K., ne ropotanje in regljanje drugih demokratskih mlinov in klopotcev, kajti: V delu je zadovoljnost, v delu je spas! Santerii. Pod pseudonimom' »Omega« je napisal iv zadnji »Njivi« nekdo članek z naslovom »Paragraf«, ki tolmači § 129 b a. k. z. iz medicinskega in juridičnega stališča. Nakopičil je v njem celo vrsto mnenj različnih avtorjev ter prišel tudi do pozitivnega zaključka, ki mu s stališča humanitete ravno ni oporekati. Da bi bil izostal zadnji del, ki nosi barve zagrizenega strankarstva in sovraštva proti NSS, bi moral človek članku prisojati objektivnost, ki je potrebna vsakemu znanstvenemu spisu. Toda tu si drzne člankar blatiti NSS tako previdno sicer, da mu s tožbo ni izlepa t>riti do živega in na tako nesramno zavit način s potvarjanjem resnice, kakor smo bili tega vajeni do sedaj le od »Jutra« in »Pondeljka«. Iz tega domnevamo, da se je gotovo skoval saj začetek članka v »Jutrovi« kovačnici, kajti toliko hudobnosti najdemo edino le pri demokratskih jezuitih na Miklošičevi cesti 16. Vsak otrok v Sloveniji že menda ve, na kako ostuden in. nezaslišan način se je uprizoril preludij k ptujskemu procesu, vsak človek ve, kako brezvestno je iskala »nadebudna« 'mladež jJDS prvič za denar, cel svet ve, kako je znala izrabiti zaslepljene strankarske privržence iz učiteljskih krogov ter ve, da je NSS takoj po procesu izvajala posledice, pa pride demokratski jezuit z znanstvenim sijajem krog glave ter se drzne NSS očitati ša'tterstvo in parazitizem. Ali jim hočemo vračati milo za drago? Ali jim hočemo, kiir jim stokrat prej dokažemo, predbacivati ciganstvo in zaje-davstvo na celem narodu? Ne, pravimo! Narod je zdrav ter bo sam obračunal prilično temeljito z jezuiti, šanterji in parasiti na telesu. »Essetal demar« — prišel bo dan! Madžarske osebnosti Štefan Szčkeljr zanimivo opisuje v nekem listu madjarske osebe, 'kojih imena dnevno čitamo v trajno nemirnem političnem življenju Madjarske. 1. Horthy. . Nikolaja Hortliyja sem prvikrat srečal pred dvemi leti v Szegedinu. Takrat je bil nekdanji uradnik delavske zavarovalnice Bela Kun kralj v Budimpešti, Horthy pa nasprotnQ vojni minister szegedinske protirevolucijonarne toda republikanske vlade. Njegova' vojska — če se prav spominjam — je obstojala skupno iz 2000 častnikov in 200 prostakov. V splošnem je bilo v Szegedinu mnogo težav. Vojska ni imela orožja; Francozi, ki so imeli takrat mesto zasedeno, jim niso iz same do-t '-otnosti prav ničenar dovolili, najmanj pa, da bi nosili orožje. Toda vo-jalof so imeli jako lepe uniforme, Horthy je zopet uvedel srednjeveško, s perjem okrašeno in stisnjeno uniformo. Szege- dinski krojači so v tistem času lahko mnogo zaslužili, Toda med tem se je pričel prestol Bela Kune majati. In na to je pričela Horthyeva armada rapidno naraščati. Vsak je prišel, ki je le mogel priti, sze-gedinska vlada je dobro plačevala, v ' ne malo žalost szegedinških meščanov. In ko je 1. avgusta 1919 Bela Kun končno padel, se je pričel Horthyjev marš. Takoj je postavil pokonci Oszten-burga in Hejjasa, ki sta pričela maršira-ti, da se še danes nista ustavila. Bela Kuno so nadomestili v Budimpešti Romuni in Horthy je bil prisiljen, da je šel s svojo armado na poletni dopust k Blatnemu' jezeru. Ko pa nato vstopi kot slavni zmagovalec v elegantni mornariški uniformi v Budimpešto, je postal državni upravnik, oprt na svoje bajonete in na Štefana Friderika. Kot državni upravnik ni imel mnogo opravila. Živel je mirno in srečno, skoraj nemoteno, dokler ni nekega dne opazil, da vendar ni tako neprijfetno — vladati. Dobro se je počutil v sedlu — kljub svoji mornariški uniformi. Tisti pa, ki so ga spravili na vladni stol, so se sedaj ustrašili. Tega vendar niso hoteli! Horthy je imel dobro figuro na vseh sprejemnih banketik. Zgledal je kakor Anglež in tudi ogrsko je izgovarjal kakor Anglež. Toda kot kralj? Friderik se mu je protivil. Toda Horthy se je med 'tem privadil rokodelstvu in se je branil. Zapletel je Friderika v proces Tisza, da je bil Friderik skoraj obsojen. In skoraj se je že čutil^ kot gotov mož. Dvignil je roko ‘in mislim, če bi imel še mesec časa, bi jo stegnil po ogrski kroni. Njegovo roko so sedaj zgrabili. Pa če jo vendar zopet spustijo? Štefan Friderik. Pred kakimi 15 leti je bil visoko-šolee na tehniki in vnet športnik v nogometu. Kdor ga je videl igrati, se je priznalno izrazil, da hitro pojmuje, dobro obvladuje žogo in ima zmožnost prodiranja. To zmožnost mu je priznal ogrski športni klub, ki ga je postavil med izbrano moštvo proti Avstrijcem. Po teh dejanjih se je odtegnil javnemu življenju in zdelo se je, da bo ostanek svojega življenja prebil v mali strojni tovarni, ki je njegova last. Usoda, ali kakor jo že imenujete —■> je hotela dozdevno drugače. V Budimo pesti je izbruhnila revolucija in Friderik je sklenil, da postane državni tajnik v vojnem ministrstvu. Poizkus je uspel; ko je Friderik na dan revolucije obiskal vojno ministrstvo, še ni bil nihče imenovan. Sedel je za pisalno mizo in pričel disponirati. Čez nekaj dni, ko so se že nanj navadili, so rekli, da naj ostane. To je resnična zgodovina o Friderikovem državnem tajništvu. Toda prava Friderikova karijera se je pričela še-le po komuni. Po padcu Bela Kune je prevzelo vlado zmerno socijalistično ministrstvo, na kar je Friderik s pomočjo zobozdravnika Czil-leryja in par policistov aretiral vlado in je samega sebe imenoval za ministrskega predsednika. Ko se je pa sprl ' s Horthyem in je bil obtožene« v Tis-zevem procesu, je odkril, da Ogrska nujno potrebuje kralja Karla. Postal je legitimist, in da ie imel med tem kako opravilo, je mimogrede zasedel Bur-genland. V tem trenutku deli usodo s Karlom. + Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo v pondeljek dne 14. nov. t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih gospodarskega ttrada poštnega ravnateljstva »Ton-lialle« Kongresni trg št. 9 prodalo na javni dražbi pol vagona škartnih spremnic, ki' imajo radi znamk precejšnjo filatelistično vrednost. — Izlicitira-no in kolkovino po lestvici III. je plačati takoj. Za odvoz spremnic skrbi kupec sam. Če bi se. dražbe udeležili manj kot trfje dražitelji se bo izsta vršila dne 21. novembra t. 1. ob vsaki udeležbi. + Paketom v Italijo Je prilagati račune. Vsakemu paketii, Jd gre v Italijo, je vbodoče priložiti račun (izvirni ali prepis), iz katerega mora biti razvidna vrednost blaga, ki Je v paketu. + Izvoz železa In jekla Iz Zedinjenih držav. Izvoz železa in1 jekla iz Zedinjenih držav je v avgustu t. I. tako padel, da, zadnjih 12 let Amerika ni videla tako pičlega eksporta. Ijvozila je namreč samo 11.000 ton železnega iii jeklenega blaga v skupni vrednosti 12 milijonov dolarjev. Vzrok silnega padca izvoza je živahna konkurenca belgijskih, britanskih in nemških železar-nic. Vrhutega sev ladjedelnicah dandanes gradi le pičlo število ladij. Ves ameriški izvoz železa in jekla znaša v prvih osmih mesecih samo 65 % izvoza v minulem letu. Naposled so pa tudi cene železu in jeklu padle na vseh trgih razen ameriških. + Dobava drv. Uprava državnih monopolov v Beogradu naznanja tr- govski in obrtniški zbornici v Ljubinj, da se bo vršilo dne 29. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne v pisarni imenovane uprave v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave 600 kubičnih metrov bukovih drv. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. + »Slavija« lesna Industrija v Mariboru. G. Tiefengruber snuje v Mariboru s kapitalom 4 miljonov dinarjev »Slavijo« lesno industrijo, ki se bo ba-vila z izdelavo najrazličnejših lesnih predmetov, od igrač-do pohištva. G. Tiefengruber je predložil mariborski občini,- da bi. se s polovico kapitala udeležila tega podjetja, kar pa je občina odklonila. + Mezdna gibanja. Delavci sladkornih tovarn v Osjeku in Pelmonoštru so predložili upravam tvornic nove zahteve glede plač. Uprave so po večini ugodile delavskih zahtevam. - \ -f- Povišanje železniških tarif na Poljskem. Na Poljskem, kjer se vsak trenutek zvišajo železniški tarifi, se je zopet vršili konferenca ministrov in različnih zastopnikov, trgovskih in industrijskih organizacij radi zvišanja tari-fov, ki se bodo zvišali to pot kar za 200 odstotkov. -f Prepovedan izvoz živa Iz Češkoslovaške. Kakor se da povzeti iz poročil čeških listov, je Češka vlada prepovedala izvoz goveje živine, ječmena in vseh živil sploh. Da bi se onemogočil tihotapski izvoz živil, bo izdala vlada najstrožje odredbe glede obmejne kon- Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." Tisti hip pa so spustili v obednico moža, ki je bil ves zasdpel od naglega teka. Bil je'baron de Lagarde. Planil je k prijateljski dvojici, ki je v čudnem strahu skočila na noge. In zavpil je: »Prekleti razbojnik ni mrtev! Royal de Beaurevers je ušel živ izpod razvalin gostilne, ki smo jo po iigafi. Čuvajta s,e, gospoda: Royal de Beaurevers živi...« IV. Prikazen. Roncherolles In Sžiint-Andrč sta zasopla oba hkrati, kakor bi se jima bil zvalil kamen s srca. Spogledala stft se, kakor bi hotela reči: »Mislila sva, da je prinesel vest: »Otrok ni mrtev!« Tako pa — Ji vala Bogu! — ni šlo za otroka. Šlo je samo za razbojnika. ki mu je bilo ime Royal de Beaurevers. Pajdaša sta se oddehnila. Ko pa je minilo vznemirjenje, se je jtbudll gnev. »Tristo hudičev!« je škrtnll Saint-|Andr6. »Da ta živina ne crkne!« »Pa bo vendar moral crkniti,« Je larohnel Roncherolles. »Lagarde, ali 96 ne motite? ...« »Videl sem ga na lastne oči. Prišel Je izpod razvalin in se je onesvestil. Nato ie prihitela ženska, ki Jo le Spremljal nekakšen orjak. Royal de B eaurevers je težko ranjen, gospoda, zakaj orjak ga je moral vzeti »Kam? ... Kam ga je odnesel?« »To nam povesta moža, ki sem ju pustil na straži v Pcriški ulici« »Na pot!« je viknil Saint-Andrč »Vzemi sl dovolj spremstva, Ron-cherolles.« v »Bilo bi odveč,« je dejal Lagarde. .»Pravim vam, da je smrtno ranjen. Treba je le še milostnega sunka. Z mojima vojnikoma nas bo pet. To je več nego dovolj, da zakoljemo umirajočega človeka.« »Na pot!« je kratko velel Roncherolles. Vsa trojica se je odpravila z1 največjo naglico. V Periški ulici, pred pogoriščem, so našli prvega moža Iz železne Čete. Pristopil je in poročal: On in njegov tovariš sta sledila orjaku, ki je odnesel Roya1a de Beaure-versa. Dočim je ostal tovariš na preži pred hišo, v katero je izginil orjak, se je vrnil ta nazaj, da bi počakal' Lagarda. »Vodi nas,« je ukazal Roncherolles. Mož je šel naprei in ž njim Lagarde, ki je trepetal od nestrpnosti. Roncherolles je mrko gledal in žulil ročnik svojega bodala. Saint-Andrč je blebetal vso pot. Mrzlica radosti je trla dičnega plemiča. Vsi trije skupaj so se zdeli tem strašnejšl, ker- so izpopolnjevali drug drugega, predstavljajo sleherni svojo posebno vrsto sovraštva. Sicer pa je bila odprava le izprehod- Royal je bil ranjen, umiral je in se nikakor ni mOgel braniti. Preostajalo je samo še, da ga do-tolčejo. »To delo prevzamem Jaz,« ie dejal .Saint-Andrd yes y ognju. Laga/de je pogledal nazaj/ da bi slišal mnenje velikega profosa. »Ne boš!« je rekel Roncherolles z mrtvaškim nasmehom. »Lopov mora viseti. In visel bo, kakor hitro sine dan. Krist mi je priča, da bo visel pred okni mojega dvorca.« Lagarde je krenil dalje. Saint-Andrč pa je udaril v smeh: »Dobro. Razumem. -Tvoje ideje so bile vedno vzvišene, dragi prijatelj.« Zdajci pa je Roncherolles vztrepetal in obstal z zamolklim vzklikom: »Vraga! Zdi se, d^ prihajamo v Tkalsko ulico i« »Glej, glej, saj res! Se opazil nisem,« se je zarežal Saint-Andrč. Legal je. Tudi njega je bil izpre-letel isti trepet kakor Roncherollesa. »Lagarde!« je zaklical veliki profos • s čudnim glasom, »Ali je v tej ulici?« »Zdi se! •..« »Pa naj bo! Stopimo!...« šli so dalje. Toda Roncherolles se je sklonil k Saint-Andreju in mu je šeonil z vzdihom, ki je bil poln nepremagljive groze: »Dvaindvajset let že nisem stopil v to ulico.« »Jaz tudi ne,« je rekel Saii?t-Andrč. »Eh, vraga, zato se nama nocoj ponuja prilika, da si jo spet ogledava. Se li spominjaš « Zagrohotal se je. »Se li spominjaš stare Bertrande? Lepo si jo položil: z enim šunkom v hrbet...« »Molči!« je zarohnel Roncherolles. »Eh, kaj! ... Pa vzkrik, ki sva ga slišala, ko sva vrgla star kino crko v Sekvano? Jaz ga še slišim kateri-fkrat v snu . •.« ' Saint-Andrč ni utegnil dokončati svojega stavka ... Dolg, .oddaljen, pridavljen krik je raztrgal nočno tišino... Tovariša sta obstala, vsa bleda in prepadena, ter se strahoma sprijela za roke. »Slišiš?« je dehnil Roncherolles. »Da,« je zastokal Saint-Andrč. »Isti krik, kakor je planil takrat iz teme...« »Gospoda,« ju je prekinil Lagarde, »tukaj je!« »Kaj?« sta zavpila maršal in veliki profos oba hkrati. »V tej hiši je Royal de Beaurevers.« Vzdignila sta oči ter jih uprla v hišo; nato sta pobesila glave in noge so -jima jele sklecavatl. Bila sta podobna dvema zločincema, ko zaslišita obtožbo, ki pomeni z gotovostjo smrtno kazen- Ta hiša je bila že sama v sebi krvav očitek; njeno kamenje je molče kričalo: »Videla sem!« Zakaj, to je bila hiša, kjer sta prisegla Renaudu, da hočeta zvesto varovati Marijo Grqixmartsko do njegove vrnitve iz Montpellierja; hiša,' kjer sta zaklala staro Bertrando; hiša, kamor sta privedla mlada princa, da jima izročita Renaudovo ženo; hiša, mimo katere se nista upala iti nikoli več od tistega dne! Postarala se je dosti bolj, nego njene sosede. Gotovo se ni nihče brigal zanjo, da bi jo popravljal. Maršal in veliki profos sta ooazila to na prvi pogled in z nemajhnim pomirjenjem. Bila je pokrita z debelim prahom. Po njenem pročelju so se vlekle ruzDo- kline, podobne gubam na obličju starca. Vrata so nalikovala zaprtim ustom, okna slepim očem. Žalostno in strogo je bilo lice tega doma »Gol slučaj,« je dejal maršal škle-petaje z zobmi. »Kaj naj bo drugega nego'slučaj? In midva bi se ga bala?« »Ne!« je zagodrnjal Roncherolles. »Vstopiva. Vi, Lagarde, ostanite s svojima vojnikoma na cesti.« »Zakaj sama?« je zaječal Salnf-Andrč. Veliki profos si je potegnil z roko po razbeljenem čielu. »Slučaj naju je privedel semkaj,« je zamrmral. »Ako je volja baš tega slučaja, da naletiva karkoli, kar bi bilo v zveži s takratnimi dogodki, ne maram imeti prič s seboj- Pojdiva sama. Dva zdrava sva dovolj močna, da primeva umirajočega.« Roncherolles je na vso moč udaril s trkalom po vratih. Odprla so se takoj. Ko sta vstopila, nista videla nikogar. »Kdo je odprl?« se je zdrznil Roncherolles. ' Saint-Andrč ni odgovoril. Z ma-šinskim gibom je odtinil vrata. Na bližnji omari je gorela sveča in razsvetljevala pritlično izbo s svojo žalostno lučjo. Takoj sta spoznala prostor. Pohištvo je bilo še isto. In v ozadju izbe so se videle stopnic^, pred katere se je postavila Bertran-da, ko jima je hotela ubraniti' pot do Marije Groixmartske. Drgetala sta kakor od hudega mraza. Niti drug drugega se nista upala pogledati, za -j kaj bala sta se, da ne bi uzrla groze; ki sta jo z besedami še tajila. Velik'] 'nrofos je zbral vso. svoio .volki* Tudi je preskrbljeno, da dobe ‘ Brno, Bratislava in vsa druga večja industrijska mesta moko za en niesec dni naprej, ker z moko je češkoslovaška republika dobro preskrbljena. + Dobava steklenega blata. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 10. decembra t. 1. pismeno ofertalno licitacijo, glede dobave raznih steklenih predmetov. vRazpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Litvanska In nje letošnja razstava v Rigi. Da se je Rusom zaprl izhod na Vzhodno morje, je napravila antanta po prigovarjanju starih slovanskih nasprotnikov Angležev samostojno državo Litvansko. Nje glavno mesto je Riga. Državni zbor šteje 150 poslancev, nied katerimi je le nekaj Nemcev. V Ri-Ki sami je Nemcev približno eno četrtino vsega meščanstva. Najmočnejša stranka v zbornici so poljedelci, soci-Jalni demokratje tvorijo slabotno stranko, boljševikov pa sploh ni. Trgovina v Rigi je jako živahna. Litvanska državna uprava je štedljiva kakor malo-katera druga. Draginja je pa tudi kakor pri nas ali pa še občutnejša. Litvanci upajo, da si bodo ohranili svojo samostojnost tudi tedaj, ko si bo Rusija opomogla. Zanimiv je bil oddelek boljše- ‘ viške razstave, v njej so zastopali bolj-Seviško Rusijo nemški Židje. Pred seboj-80 imeli veliko zemljepisno karto Ru-Mje, ki so jo razsvetljevale žarnice. Na' Vprašanje, s čim trgujejo, so odgovorili, da ne trgujejo, ampak, da hočejo samo Pokazati, kaj se na Ruskem izdeluje in Prideluje ter kaj se bo v bodoče izdelovalo. Omeniti moramo dogodbico, ki se le pripetila na ruskem oddelku. Pristopila je /neka Rusinja, pokazala na razstavljeno preprogo, rekoč: »Ta preproga je ukradena!« Tedaj pa ruski Židje pokoncu. Rusinja je pa mirno pripomnila: »Obrnite ta ogal, pod njim je moje Ime.« In res so tam videli črke njenega Imena. Veliko povpraševanje na razstavi je bilo po sladkorju. Da so Lit-Vanci navezali živahne trgovske stike s Češkoslovaško, je umevno samo ob sebi, saj so zavzemali izdelki češke industrije na riški razstavi drugo častno mesto. Prvo odlično mesto se je prignalo Nemcem, drugo Čehom, za tem Pa so prišli Francozi, Angleži, Ameri-kanci in dr. -f Textil!a, trgovska in Industrijska d. d. v Ljubljani. Dne 29. oktobra t. 1. se Je vršil v prostorih Slovenske banke, s koje sodelovanjem je bila ustanovljena omenjena družba, ustanovni občni zbor navedenega podjetja. Njegov namen je trgovina s tekstilnim blagom na debelo Po vsej naši državi in ustanavljanje industrijskih zavodov za manufakturo In tkanine v Jugoslaviji. Ta trgovina ja danes zlasti pri nas v rokah tujcev; tovarn v tej stroki pa imamo zelo malo, skoraj nič. Zato se je že lansko leto v Pragi rodila misel, stopiti v ožji stik z brati Čehi, ki imajo veliko in prvovrstno tekstilno industrijo in z njihovo pomočjo osnovati večji trgovski In industrijski zavod v Jugoslaviji; prvič zato, da se zapodi malovredno laško blago iz naše države in drugič, da se z ustanovitvijo potrebnih nam tovarn v tej stroki gospodarsko osvobodimo tudi na tem polju. Občnemu zboru je prisostvoval tudi gospod generalni konzul ČSR dr. Otokar Bcneš, ki je' povdaril, da smatra za svojo dolžnost, da podpira novo podjetje po vseh svojih mo-ček. Povdarjal je gospod generalni konzul, da je vladi češkoslovaške republike mnogo ležeče na tem, da se ojačijo med češkoslovaško republiko in Jugp-slavijo ne le kulturni in politični, temveč prav posebno tudi gospodarski stiki. Zato bo češka vlada novo podjetje podpirala: Poleg jugoslovanske skupine je udeležena pri Textilia večja skupina čeških tekstilnih industrijalcev, zlasti pa iz Brna in Prage. Od teh so bili na ustanovnem občnem zboru zastopani tudi naslednji češki industrijalci: Eksport, d. d. čeških tekstilnih industrljcev, P. A. Šlehta in sin, A. Kraus, Morawtz in sin, Kučera, Leo Beer, Rudolf Pollak, F. Berger, M. Beran sinovi, deln. d., Stiassny in Schlesinger in dr. Od jugoslovanske §trani je omeniti zlasti Brate Vokač, »Oblačilnico za Slovenijo«, prodsednika Zveze industrijcev gospoda Dragotina Hribarja in dr. Občni zbor je vodil spretno gospod Rado Legvart, predsednik Slovenske banke. Vlado je zastopal gospod okrajni glavar dr. Ratej: Delniška glavnica znaša 12 milijonov kron, ki se pa lahko zviša brez oblastvenega dovoljenja na 40 miljonov kron. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči g«.: Franc Vokač, Dragotin Hribar, Rado Legvart, HanuS Neuera, dr. Jo$o Kamušič, Karl Vokač, dr. Anton Andrejčič, Emil Storža, A. Prepeluh. Dve mesti ste se rezervirali še za ono češko skupino, ki vsled potnih ovir ni mogla pravočasno dospeti v Ljubljano. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. Josip Kubelka, upravni svetnik Slovenske banke, Davorin Sladonja, podrav-natelj Slovenske banke, Josip in Viktor Vokač, veletrgovca. Novo podjetje, ki je zasnovano v velikem slogu, bo gotovo procvitalo, zlasti ker bo uživalo vsestransko podporo s strani češke vlade in industrije. Potem ne bo imel nihče več povoda, zalagati se s slabim laškim blagom in kupovati pri naših nemških in nemčurskih trgovcih, ki mirno sede v Ljubljani in diktirajo cene. Dnevne vesti. — Iz orolnlštva. Nedavno smo Citati v Vašem cenj. listu, v katerem se opisuje •edanje razmere pri orožnlštvu, pri čemer te tudi naglaša položa) koncentriranih Orožnikov. Tukaj podajamo glede zadnjih le nekatere podrobnosti: 3 mesece je ml-Jiiflo, odkar ie bilo veliko število orožnikov odposlano na — par tednov predvideno — koncentracijo, ki so sedaj poleg Prehranjevalnih In .gmotnih težkoč, že v Vsej raztrgani In razdrapani obleki, da o Perilu niti ne govorimo! V takem* sta-OJu vršijo sedaj, ko je zima že pred durmi, Vestno svojo službo in obupno čakajo, da •e Jih gospoda, ki sedi po toplih pisarnah, usmili in že enkrat te službe razreši. Poleg tega Je pa še druga krivica, ki se podi tem ta vsem orožnikom ob glavni železniški Progi se nahajajočih postaj. Medtem ko oobl ostalo moštvo fiemoteno pripadajoči •nu letni dopust, omenjeni ne smejo istega •uti zaprositi, če pa kateri zaprosi, se mu Prošnja sploh ne vrne. Tolaži se Jih s tem, Qa po končani koncentraciji pridejo tudi Oni na vrsto; leto pa gre h koncu in koncentracija. traja dalje, Izgleda, da se je Banjo že čisto pozabilo. Ni čuda, če raste Vpričo takšnih razmer nezadovoljstvo med Orožniki. Ako že mora biti železniška proga »stalno« zastražena, nai se zato porabi vo-Jftštvo, kar bi bilo , edino na mestu in ne Jrožništvo, katerega poklic ni, stalno stra-*enje gotovih objektov. Ce pa mora to ta-biti, naj se .to moštvo od časa do časa •amenja, da ne bode vedno eno in isto Pri tem prizadeto. * , — Kako gospodar! gerentstvo In obč. Sinica v Mostah v prid svoilra pristašem. JJočina Moste Je dobila od voj. poveljstva , a,°K. da nakaže več potrjenih konj za vojaški traln, nakar sta gerentst^o In tajnica * *• Oražmom nakazala pgsestnikom nasprotnih strank gotovo, množino konj, le nekemu posestniku Dimniku pristašu klerl-P*"® stranke Je pomotoma nakazala občina