Psftnlr
dni;
Cena 1 Din
Ul lil
HacianaUsU!
(/ sotota in neddfo vatih vsi nacionalne- lisic, Ui st plave!
haciOHaUsii!
Ddai/sUa ztocnica moča nastati žarišče nacionalne, ideie!
Letna naročnina znaša 40-— Din. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenbnrgova ulica št. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 1§.1*0. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-0».
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1933.
Stev. 42 — Leto II.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Prvi strel v hrbet
VLADIMIR GORTAN
(f 17. oktobra 1929.)
V zarji jesenskega jutra je odjeknila pred štirimi leti salva, ki je prinesla smrt borcu za svobodo istrskega 'ljudstva — Vladimirju tioi-tanu. S svojo smrtjo pa je ta priprosti kmečki, Prej nepoznani fant zaživel novo življenje njegovo ime je s streli odjeknilo preko vseg našega planeta, zarezalo se je globoko v srca jugoslovanskega naroda, ki je postavil zr Gortanovo v svetišču naše narodne krvav zgodovine na oltar.
Fašizem je v svoji zverinski besnosti postal slep in je pozabil na zgodovinsko dejstvo, da iz prelite krvi rastejo čudežne roze svobode. Pozabil je na zgodovino lastnega naroda, osramotil je italijansko ljudstvo, ki je v preteklem stoletju samo vodilo borbo za svojo svobodo. V svojem velikem svrastvu do vsega, kar je jugoslovanskega, je posebno sodišče videlo pred seboj pet zvezanih in do smrti mučenih fantov, ki so imeli edini greh, da jih je rodila hrvaška mati, katere niso hoteli zatajiti. Za temi fanti pa je videl fašizem še ves naš zasužnjeni narod v Primorju in videl je tudi našo Jugoslavijo.
Ko je general Cristini čital obsodbo Gor-tanu, jo je čital tudi nam. Streli, ki jih je Vladimir Gortan dobil v hrbet, so. veljali našemu narodu. Saj tega fašizem tudi ni zakrival. Strupenega žolča so razlivali v velikih množinah po časopisju; v razpravni dvorani pa je bilo slišati prevečkrat naše ime. Sojeni smo bili zato, ker živimo. Kako bi mogla biti drugače obtežilna okolnost Gortanova hrvaška pesom, ki jo je prepeval od svojih mladih nog; kako bi bilo drugače mogoče, da velja za »corpus delioti« navadno sokolsko pero, ki so ga pri preiskavi našli na Gorta-novem domu in je ležalo v Pulju na mizi pred sodniki. Fašizem pa je mislil, da smo narod strahopetcev, da bo naše primorsko ljudstvo klonilo. Fašizem ne pozna zgodovine. Kajti, če bi jo poznal, bi vedel, da narod, ki daje Matije Gubce, Gradnike, Petre Mrko-njiče, Principe in neštete slične junake, zna umirati za svoje ideale; vedel bi, da bo narod, ki je šel preko albanske Golgote, preko Suhega bajerja, Radgone, Kotora, Judenburga in drugih postaj našega križevega pota, znal doprinesti še novih žrtev.
Vladimir Gortan je svojo žrtev doprinesel moško in junaško, kot pravi potomec naših borcev za svobodo. Dragocena je za nas ta žrtev. Saj je Gortan s svojo smrtjo povedal nam vsem, svojim rabljem in vsemu svetu, da jo naš narod v Istri popolnoma naš in v svoji veliki zavednosti zvest svojim' prednikom. To je tisti preprosti in neuki kmečki narod Istre, ki je začel v zadnji dobi pred vojno % razvojem svoje prosvete. In vendar, kljub priprostosti, kljub neizobraženosti, je naš istrski seljak odločno zaveden. Tega mo-rairto biti veseli tembolj, ko vidimo, na žalost, da ni nacionalna zavest zadeva naših •urokih mas in da so celo mnogi taki, ki se trkajo na svojo nacionalne prsi, v resnici plitki, tako plitki, da bi ne doprinesli za svoje prepričanje niti najmanjše, kaj šele Gor-tanove žrtve. Brez voditeljev in učiteljev vztraja istrski narod v težki borbi za svoj
obstanek in sam obsodi tiste omahljivce, ki se prodajo zatiralcu.
Gortana bi si morali vzeti za vzgled vsi tisti, ki znajo zabavljati in zahtevajo od svoje države vse; niso pa pripravljeni dajati ničesar. Priprost kmečki fant jim pokaže, katera je prava, nesebična in požrtvovalna ljubezen do naroda in domovine. Vladimir Gortan je bil tudi v Jugoslaviji. Iskal je dela’ in kruha, a kljub priporočilu Jugoslovanske Matice ga ni dobil. Vrnil se je v Istro, k svojim domačim in s seboj nesel za spomin na svobodno domovino — sokolsko pero. Ni pa nergal, ni obsojal Jugoslavije, ki mu ni mogla dati koščka kruha. Njegova ljubezen je bila prevelika, da bi jo omadeževal na tak način. Ostal'je še vedno zvest borec za svobodo našega naroda, da bo nekdaj tudi preko Istre razprostrl svoja krila naš orel. V tem je veličina njegovega narodnega čuvstva in njegove žrtve.
Njegova žrtev pa je pripomogla tudi k temu, da se je jugoslovanski narod spet zavedel, da ima dolžnosti napram bratom onstran meja. Resnica je, da so politične razmere v p redšest o ja n u a rsk i Jugoslaviji zakrivile, da smo v brezplodnih in malenkostnih, zato pa tembolj divjih političnih bojih izrabili vse svoje energije in vse svoje zanimanje. Tako ni ostalo za pozitivno delo ne moči ne časa; naši bratje na Koroškem in Primorskem pa so bili skoro pozabljeni. Pravega jugoslovanskega nacionalista, ki nosi v svojem srcu sanje o Veliki Jugoslaviji od Črnega morja do onkraj Soče, je morala nemarnost nad našimi najbolj perečimi vprašanji obupno boleti. Medtem ko smo se prepirali za prvenstvo, nismo mislili na dve rani, ki zevata na našem narodnem telesu in ki grozita, da izkrvavi naš slovenski del našega naroda.
Gortanova žrtev je prinesla v to zablodo dokaj iztreznjenja. Velehrvat je vprašal: »Ka-ko to, da gre naš ,veliki* Hrvat Pavelič v av-dijenco k Mussoliniju baš v tistih dneh, ko Mussolinijeve črne srajce streljajo Hrvata Gor-tana v hrbet?!« Odgovor ni težak in s stokratno slepoto mora biti udarjen tisti, ki ni doumel resnice. Ob Gortanovi smrti so tisoči prej zapeljanih ljudi spoznali, da je jugoslovanstvo vendar le eno in isto.
Hrvat Gortan je našel pot ravno tako v slovenska in srbska srca, kakor jo je našel v hrvaška. Vsa Jugoslavija jte dokazala, da je v spoštovanju naših žrtev in v borbi proti zunanjim sovražnikom edina. Tudi v razvoju jugoslovanske miselnosti je Gortanova žrtev doprinesla svoj nemajhen delež. Tudi je Gortan pripomogel in so kasneje njegovi štiri bratje, padli na bazoviški planoti, dopolnili pot k spoznanju jugoslovanskega naroda, da mora biti proti zapadu bolj čuječ in da mora z večjim zanimanjem in s prisrčnejšim čuv-stvom spremljati Golgoto našega ljudstva pod Italijo.
Lahko rečemo, da ni Vladimir Gortan šel na Golgoto svojega življenja brezplodno. Njegova sprt je kljub krvavi tragiki in baš zato svetilnik, ki se nam je prižgal zato, da spozna jugoslovanski narod svojo pravo pot in svoj obraz. Gortanova krvava žrtev je porok lepših, svetlejših dni, ki napočijo njegovemu tlačenemu istrskemu ljudstvu in vsej prostrani jugoslovanski domovini.
Volitve v Delavsko zbornico
^ Dvakrat smo nacionalisti že preizkusili svoje moči. Pri državnozborskih volitvah in prejšnjo nedeljo pri občinskih volitvah Dva-n " nacionalisti nastopili in dokazali, da "rora vladati v Jugoslaviji nacionalni kura. smemo dopustita, da bi se kdorkoli igral l!scdo našega naroda. Povsod po svetu zmaguje nacionalna fronta. Tudi pri ilas mora bm zmagoslavna, ker le potem smemo res pričakovati, da bo naša mladadržava srečna ni da bo imela najlepšo bodočnost. Ponovno smo že preizkusili svoje moči. Pokazal« am0, da je naša fronta močna, jeklena, nepremagljiva. Nasprotnike naše ideje snio porazili, nismo l'n pa še popolnoma iztrebili. Še dvigajo tu Pa tam glave in čakajo na priliko, da se znova Vržejo v bc rl>o z nami.
vo. Listo nacionalnega delavstva in name-ščenstva. Kdor nima volilne pravice, postani agitator za te liste. Opozarjaj drug drugega na volitve. Opozarjaj drug drugega, da ne gre za malenkost, da gre za veliko stvar, za tretjo preizkušnjo nacionalnega prepričanja. Tudi v tem primeru mora zmagati nacionalna ideja, mora zmagati nacionalna fronta. Opozarjamo tudi, da budno pazite na zadržanje nasprotnikov. Onemogočiti je vsako nezakonito in nedopustno agitacijo. Nasprotniki bodo klevetali in blatili vse, kar je resnično dobro in pošteno. S takimi ljudmi opravite najbolje, ako ste za njih besede gluhi in sledite klicu svoje zdrave pameti, ki veleva, da je rešitev vsega zlega le v zdravem nacionalizmu.
Ne kličemo vas prvič, ne zadnjič. Klicali smo Vas že večkrat in Vas bomo še klicali, kadar bo potreba. Kadarkoli gre za sveto nacionalno stvar bomo stopali v istih vrstah. Kadarkoli gre za sveto nacionalno stvar bomo vsi storilji svojo dolžnost. Danes Vas kličemo, da izbojujete našemu nacionalno zavednemu delavcu in nameščencu zmago. Da jim pomagate zavojevati rdečo trdnjavo, ki mora postati strogo nacionalna. Delavska zbornica kot eminentno važna socialna ustanova ne sme biti rdeča, ne sme biti klero-ko-numi sifona, ona mora biti nacionalna. Delavska zbornica ne sme biti narodu v sramoto, ena mora biti narodu v čast in ponos. Zato vsi do zadnjega na položaje! Vsi na delo! Storimo svojo dolžnost in pokažimo, da je nacionalna fronta nepremagljiva.
Vsi na volišča! Vsi za listo nacionalnega delavstva in nameščenstva, ki je plava.
Nacionalisti! V soboto in nedeljo volite vsi nacionalne liste, ki so plave!
Nacionalisti! Delavska zbornica mora postati žarišče nacionalne ideje!
DELAVCI IN NAMEŠČENCI SOKOLI, KAJ JE VAŠA DOLŽNOST?
Volitve v Delavsko zbornico so pred nami. V ta naš stanovski parlament bodo izvoljeni delegati za daljšo dobo in je zato potrebno, da vas, tovariši nacionalisti, opozorimo na sledeče: Pri teh volitvah si stopijo nasproti marksistični internacionalci, krščanski socialci in strnjene vrste zavednega jugoslovanskega nacionalnega delavstva in nameščenstva.
Vedeti morate, da ne morete voliti rdeče liste marksistov, za katerimi se skrivajo tudi vsi anacionalni elementi in sovražni nam tujerodci, ki nimajo niti trohice ljubezni za naš narod in ki kažejo to svoje sovraštvo do vsega, kar je jugoslovansko, ob sleherni priložnosti, zlasti v svojih obratih. Prišli so k nam le zato, da si zberejo iz znoja in dela naših ljudi svoje bogastvo, ki ga uporabljajo v tujini za bič, ki naj bi zavladal nad našo Jugoslavijo. Sokoli in strelci ter vsi ostali pristaši nacionalnih organizacij, ali je mar vaš© mesto pri volitvah prihodnjo nedeljo na strani teh izkoriščevalcev našega ljudstva?
Ne! Vaša sveta dolžnost je, da greste v neizprosen boj za novo nacionalno borbeno strokovno fronto, ki je z vsem dosedanjim delom povsod pokazala, da je prava, močna in edina zaščitnica vseh nameščencev in delavcev. Ali Vas vsi dosedanji dogodki izven naših državnih mej doslej še niso dovolj izučili? Ali se boste mar pustili še nadalje voditi od majhne peščice marksističnih generalov in se dali vpregati v internacionalni voz, ki so ga zapustili vaši tovariši že vsepovsod? Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije s centralo v Zagrebu, ki nosi naslov »Savez privatnih namještenika Jugoslavije«.
z vsemi njenimi podružnicami v Dravski banovini je marksistična strokovna, organizacija, članica II. internacionale in je v kolaboraciji z marksistično Strokovno komisijo avantgarda marksistične ideologije.
To si naj vsak Sokol in vsak član strelskih družin dobro zapomni!
Prav tako ni vaše mesto med redkimi ovčicami punktaških voditeljev in slovenskih katoliških separatistov, ki so z vsem svojim nehanjem v mladi zgodovini naše nacionalne države več kot jasno dokazali, da jim ni za smotreno in pozitivno delo v korist vsega naroda in močne Jugoslavije, temveč so iz sebičnih strankarskih ozirov žrtvovali dragocene narodne dobrine propasti in zamudili najlepše priložnosti za napredek celokupnosti. Zasejali so med brate po duhu in krvi prekleto seme sovraštva in izdajstva, nato pa se družili brez vsakega sramu z največjimi narodnimi sovražniki in izdajicami.
Naš pokret je sicer še razmeroma mlad, vzklil je pa iz krvi onih stotisočev, ki so s svojimi kostmi na bojnih poljanah pomagali graditi zedinjeno Jugoslavijo. Sokoli in strelci ter vsi nacionalisti! V najkrajšem času vam bo popolnoma jasno, kdo je vaš resničen zaščitnik in kdo vas hoče le še naprej izkoriščati. Samozavest in nacionalni ponos morata slehernega izmed vas, ki ljubite svojo domovino, privesti med nas! Zato posvetimo zadnji teden pred volitvami v Delavsko zbornico vse svoje sile svetemu nacionalnemu boju, iz katerega moramo iziti častno za nas in naš<f domovino!
Tovariši nacionalisti! Pomislite samo, da je postal v zadnjem času v naši, na zunaj tako prijazni industriji, pritisk tujcev in zlasti marksistov tako močan, da se naši tovariši boje, da bodo v primeru, če se bodo izvedle volitve v obratih in bodo oni volili našo listo, zaznamovani kot »garjevi« in da bodo ob prvi priliki vrženi na cesto. Zato zahtevamo: Volitve izven obratovališč, da bo kontrola, kdo je volil našo listo, po nasprotnikih nemogoča in da bodo naši tovariši, ki so pripravljeni v^p k trenutek žrtvovati tudi življenje za svojo ljubljeno domovino, lahko brez skrbi in kontrole svobodno glasovali. To naj vzamejo na znanje tudi vsi merodajni čdnitelji!
Volitve morajo biti res svobodne in brez kontrole ter pritiska marksistov in nam sovražnih tujerodcev! Žal, da morajo biti v strahu za svoj kruh tudi bratski Čehoslovaki v naših industrijskih obratih. Moč sovražnih nam tujcev je tako velika, da se celo Cehoslo-vaki boje agitirati za nas, ko pa vidijo, da imamo že mi kot gospodarji na lastni zemlji tako malo zaslombe, da si upajo marksisti in njihovi trabantje uganjati z nami, kar se jim le poljubi.
Pričakujemo, da se bodo odprle oči prav vsakemu našemu človeku in da bo vsak brez pomišljanja vstopil v bojne vrste jugoslovanskih nacionalnih delavcev in nameščencev. Kdor bi pa hotel ostati na strani marksistov, naj ve, da potem zanj ni več imena: nacionalist. Isto velja tudi za vse člane sokolskih in strelskih organizacij, ki bedo nedvomno trezno preudarili dejanski položaj in se ne bodo dali v nobenem primeru pregovoriti, da bi glasovali za rdeče in črne interaacionalce. Prevečkrat so že marksistična in katoliška glasila blatila in preklinjala vse, kar je sokolsko in nacionalno.
Zato si dobro zapomnite: Pri nedeljskih volitvah boste brez vsakega pomisleka in z odločno roko raztrgali rdečo, belo in zeleno glasovnico in oddali le modro, ki je edina legitimacija pravih in poštenih Jugoslovanov!
Nacionalisti! Sokoli! Strelci! V skupen boj za nacionalni delavski parlament!
Po volitvah
V nedeljo so volitve v Delavsko zbornico. Med nami je veliko število delavstva in nameščenstva. Imamo pa tudi vse polno odkritih prijateljev, ki čakajo za soboto in nedeljo naših navodil. Ta dneva bo tretja borba, tretja preizkušnja naše moči. Marksisti, ki zastrupljajo s svojo internacionalo naše ljudstvo in njih pomočniki klerikalci, so na delu ter imajo tudi za volitve v Delavsko zbornico lastne liste. Svoje liste pa imajo tudi nacionalni delavci in nameščenci. Njihove liste so pla-v<a. Zato se moramo odločiti tudi v soboto in nedeljo, kako l>omo pri po,megli do največje zmage nacionalnim listam.
Predvsem je dolžnost vsega našega članstvo, da gre samo na volišče. Vsi do zadnjega, kdorkoli Ima volilno pravico. Voliti je ta pla-
Kot izven- in nadstrankarska nacionalna organizacija se Narodna Odbrana volilnega akta kot takega ni udeleževala, spremljala pa je vse dogodke z veliko pazljivostjo. Brez dvoma je članstvo Narodne Odbrane sodelovalo dne 15. oktobra 1933 z največjo agilnostjo in storilo vse, da so propadle teste takozvanih punktašev. Za nas, nacionaliste ne leži glavni pomen volilne zmage od 15. oktobra 1933 toliko v tem, da je prešlo tako veliko število naših občin v neklerikalne roke, glavni pomen vidimo v dejstvu, da, je zrušena ona dominantna pozricija klerikalizma v naših podeželskih občinah, ki je trajala skozi desetletja in je bila glavna opera vodstvu bivše SLS, kadar je trdilo, da je samo ono upravičeno govoriti v imenu »slovenskega naroda«. Ta donine-ya je sedaj zrušena in pokopana za vedno, to je brez dvoma pridobitev lo. oktobra 1933, katere moramo biti iskreno veseli. Izgovori nasprotnikov na teror in pomanjkanje svobode ne drže. Sicer pa so tii nasprotniki najmanj upravičeni zgražati se nad kakršnimkoli terorjem, saj so si ustvarili pred desetletji svo-
jo dominantno pozicijo z najhujšim terorjem kot ga predstavlja izrabljanje vere in cerkve v politične »vrhe.
Borba se je vodila pod geslom: za in proti jugoslovanski nacionalni ideji. Teoretično je ta edina zdrava ideja zmagala dne 15. oktobra 1933, bodočnost pa bo pokazala, če je zmagala tudi praksa. Delo v občinskih zasto-pih bo plodonosno le tedaj, če se bodo vsi člani občinskih svetov zavedali, da so prišli "a svoja mesta pod jugoslovansko firmo in bodo iz tega izvajali posledice. Oni ne smejo biti strankarji, ki bodo izrabljali svoje položaje za nagajanje nasprotnikom, biti morajo dobri gospodarji, ki pazijo, da vlada v hiši poleg reda tudi mir in sloga. Dobro gospodarsko delo bo iztrgalo vsem onim voditeljem bivše SLS, ki hočejo danes terorizirati naše ljudstvo, njih glavno orožje in bo temu ljudstvu dokazalo, da je 'bilo od samozvanih voditeljev brez povoda hujska.no in vrženo v afront proti državi in temeljnim smernicam njene uprave. Predvsem pa so dolžni delati v tem pravcu oni člani občinskih zastopstev, ki so včlanjeni v
Narodni Odbrani. Zavedajo naj se, da bomo spremljali vsak njihov korak in bodo uživali vso našo podporo pri tem svojem res državotvornem delu. Sovraštva je bilo dovolj, iščimo slogo z vsemi, ki so bili zapeljani, udarimo pa po onih voditeljih, ki so za pel j avali malega človeka in ga hoteli: izrabljati za svoje in tuje svrhe.
Dogodki iz najbližje prošlosti nam kažejo, kako minevajo tudi najvažnejši dogodki, če se ni dosledno izvajala ona ideja, ki je te dogodke ustvarila. Datuma 6. januar 1929 in 8. november 1031 sta nam živ dokaz in resno svarilo, kaj je treba storiti in kako se mora postopati po 15. oktobru 1933. Jugoslovanska ideja je ustvarila lepa dneva 6. januar 1929 in 8. november 1931. Jugoslovanska ideja ni nastala na papirju, ona ni dekre-tiirana od zgoraj navzdol, marveč je stoletna tradicija najboljših Jugoslovanov, ona je sad neštetih žrtev, padlih za ustvaritev enotne Jugoslavije in ujedinjenje enotnega jugoslovanskega naroda. Izvajanje te ideje prenese obzirnost napram nasprotnikom, ne prenese pa nobenih kompromisov in nobenega paktiranja z ljudmi, ki so kot voditelji dokazali s svojim delom, da odklanjajo to idejo in da hočejo hoditi svoja pota. Po 15. oktobru 1933 je vsako popuščanje iz kakršnihkoli ozirov nemogoče in nedopustno, sedaj ne sme biti nikogar več, ki bi hotel pridobivati nasprotnike na škodo te naše temeljne ideje in na
Pohod „
IDEOLOŠKO - PROGRAMATIČJNA NAČELA JUGOSLOVANSKEGA NACIONALISTIČNEGA AKADEMSKEGA KLUBA »EDINSTVO«
I.	Uvodno poglavje.
Petnajst let po ustanovitvi Jugoslavije se vodi dan za dnem debata o Jugoslovenstvu, o tem ali je jugoslovenska ideologija zmožna življenja ali ne. Mnogi naši javni delavci, ki bi po svojih položajih morali biti oduševljeni borci za jugoslovensko idejo, negirajo ali pa kupčujejo z Jugoslovenstvom.
Po 6. januarju 1. 1929. smo vsi pravi in iskreni Jugosloveni upali, da je nastopila no-.va, srečnejša doba za razmah velike in vzvišene jugoslovenske ideje. Ves jugoslovenski narod je pričakoval izboljšanje položaja ter se z veliko večino izrekel za politiko 6. januarja v duhu manifesta našega vzvišenega in viteškega kralja.
Za generacijo predvojne revolucionarne jugoslovenske omladine in za nas mlade brezkompromisne jugoslovenske omladince je Jugoslovenstvo izven vsake debate in dvoma. Živimo v času prevelikega moralnega in materialnega kaosa, da bi mogli prepričevati staro generacijo o upravičenosti Jugosloven-stva. Polemizirati z ljudmi preživelih, ozko-grudnih plemenskih političnih nazorov nima smisla, toda brezpogojno je potrebno, da se ■tern ljudem protijugoslovenskega mišljenja in delovanja onemogoči vsak vpliv na dorašča-jočo mladino, katere mišljenje je še v razvoju.
Življenjski razvoj jugoslovanskega naroda in države sam bo privedel do tega, da bodo osamljeni in brez vpliva ljudje protijugoslovenskega prepričanja. Ko bo postala mlajša jugoslovensko misleča generacija vodilni či-nitelj v javnem življenju Jugoslavije, se bodo vsi njeni problemi obravnavali s povsem drugega stališča. O Jugoslovenstvu ne bo razprav in debat, Jugoslovenstvo bo privedeno v življenje na vseh področjih narodnega in
škodo onih, ki so nosili to idejo ne samo na jezikih, marveč tudi v srcih že pred 6. januarjem 1929. Jugoslovanska nacionalna ideja mora postati skupna last vsega našega naroda, zlasifci našega slovenskega dela naroda in pregaziti je treba brez sentimentalnosti in državniške pameti vsakega, ki skuša oziroma bo skušal ovirati to delo.
Pri tej priliki moramo seveda {>oudariti, da ne moremo soglašati s takozvarnimi nacionalnimi listami, na katerih so kandidirali Slovenci skupaj z Nemci. Tipičen primer je KoSevje. Po zadnjem ljudskem štetju ima Kočevje 2/a slovensko večino, občinski svet mesta Kočevje bvi moral biti torej samoslovenski. Iz osebnih motivov in radi osebnih razprtij pa se Slovenci niso mogli zediniti na skupno listo, postavili so dve listi, na obeh listah pa so bili zastopniki kočevskih Nemcev. To je nacionalen greh, ki se ne sme ponoviti nikdar več in pod nobenim pogojem. Naj se uče kočevski Slovenci od koroških Nemcev in italijanskih fašistov, naj se zavedajo, da ni dostojno svobodnega človeka, če poljublja roko, ki ga je tako dolgo tepla. Pred zahtevami nacionalne samozavesti in nacionalnega ponosa padejo vsi obziri, pa naj bodo ti obziri še tako potrebni v interesu ene ali druge partije. Partija je nekaj začasnega in minljivega, narod in država sta pa večni in gorje onemu, ki napravi škodo narodu in državi zato, da koristi partiji.
Edinstva*'
državnega življenja ter bo s tem izvršen popoln preporod Jugoslavije.
V naslednjih poglavjih bomo podali osnovne misli o Jugoslovenstvu in dokazali, da morejo probleme Jugoslavije rešiti samo oni, ki so prežeti z duhom pravega Jugoslo-venstva.
II.	Jugoslovenski narod.
Jugoslovenski narod tvorijo: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Jugoslovenski narod je nedeljiva krvna, duhovna in moralna zajed-nica vseh Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov ter so njeni moralni in materialni interesi vzvišeni nad interesi poedincev, ki ga tvorijo.
III. Jugoslovenstvo.
Jugoslovenstvo je občutje iste zgodovinske usode in nerazdeljive bodočnosti jugoslovenskega naroda ter mora biti popolnoma enotna duhovna in moralna zajednica, osnovana na pravi enakosti in dosledno izvedeni enakopravnosti vseh delov jugoslovenskega naroda.
IV. Jugoslovenski nacionalizem.
Jugoslovenski nacionalizem je višji nacionalizem, ki obsega in potencira vse plemenske nacionalizme jugoslovenskega naroda ter omogoča ustvarjanje velike duhovne in materialne zajednice, katera je edina v stanju, da jamči nacionalno svobodo in neodvisnost, kulturni razvoj in gospodarsko uspevanje vsem plemenom jugoslovenskega naroda.
V.	Jugoslovenska kultura.
Jugoslovenska kultura, obsegajoča srbsko, hrvatsko, slovensko in bolgarsko kulturo, mora biti izraz jugoslovenske narodne duše. izraz pristne slovanske duše in miselnosti. Kot del velikega slovanskega naroda mora jugo- • slovenski narod težiti za tem, da si izgradi svojo enotno jugoslovensko kulturo, se otrese suženjskih okov tuje kulture in miselnosti ter prerodi v slovanskem duhu.
Kulture posameznih delov j ugoslovenske-ga naroda naj se razvijajo svobodno, se medsebojno izpopolnjujejo in težijo za tem, da se združijo v eno samo — jugoslovensko, ter tako dajo svoj prispevek veliki slovanski in svetovni kulturi.
Nastanek enotnega jugoslovenskega književnega jezika prepuščamo popolnoma naravnemu razvoju, težimo le za tem, da se isti razvije čim prej, smo pa proti vsaki umetni tvorbi, ki bi nas od našega smotra le oddaljevala.
Zavedajmo se, da smo Jugosloveni, Slovani in potem šele kaj drugega, iztrgajmo iz svojih duš sledove tuje miselnosti in gradimo neumorno na stavbi velike slovanske kulture.
VI.	Jugoslovenska država.
Jugoslovenska država je nastala na osnovi načela jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva kot del zmage nove svetovne demokracije nad srednjeveško fevdalno reakcijo. Jugoslavija ni nastala po milosti diplomatov, ampak v krvavi borbi in revoluciji, po volji jugoslovenskega naroda, na ukaz zgodovine in potrebe nove Evrope.
Eshaestvo kot zanikanje narodnega in državnega edinstva Jugoslovenov se je izkazalo za škodljivo ter je radi tega napredek mlade jugoslovenske države mogoč le na osnovi: en narod, ena država.
Jugoslovenski unitarizem edini omogoča ostvaritev edinstvene moderne države in ugodno rešitev vseh problemov Jugoslavije.
VII.	Problemi Jugoslavije.
Problemi Jugoslavije -ne obstojajo v Slovenstvu, Hrvatstvu, Srbstvu, Bolgarstvu, ka-toličanstvu, pravoslavju i. p., nego v naslednjem:
a) v pravilni nacionalni in kulturni vzgoji najširših plasti jugoslovenskega naroda;
b) v pametni socialni in gospodarski politiki;
c) v samoupravni razdelitvi države na banovine v pogledu financ, narodnega gospo-darsta in šolstva;
d) v pravilni rešitvi problema med mestom in vasjo, med delom in kapitalom;
e) v racionalizaciji agrarnih pridelkov;
f) v nacionalizaciji industrije;
g) v osvoboditvi našega narodnega gospodarstva od izkoriščanja s strani tujega internacionalnega in domačega anacionalnega kapitala;
Zmaga
Tako je pri nas v običaju, da vedno vsako stvar tehtamo, kakor bi vedno hoteli biti trgovci in se je šele potem močno oprimemo, ko vidimo njen očiten uspeh. Tega pa mora biti kcnec. Jasna so naša načela, da jasnejša 116 morejo biti. Tisoči so zanje padli v grob, tisoči trpeli in tisto trgovsko tehtanje gotovih idej: ali zmagajo ali ne zmagajo, je kakor strup, ki okuža naše duše. Prvotno preganjanje peščice, njeno blatenje in sramotenje, metanje polen pod noge, mine, ko ta prvotna peščica ljudi z zdravimi nazori zmaga. Potem je vse z njo, vsi tisoči zaslepljencev, ki so še nedavno govorili proti njej.
To so ljudje, ki neprestano obračajo plašč po vetru, ki neprestano trgujejo z vsemi mogočimi idejami in iščejo povsod le osebne
Naš notranjepolitični problem
PREDAVANJE DR. STANKA JUUA NA VEČER PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI V LJUBLJANSKEM RADIU
Moja predavanja se običajno bavijo z zunanjepolitičnimi problemi, kakor se pojavljajo v razvoju našega časa od tedna do tedna. Danes na predvečer občinskih volitev v Sloveniji se mi pa zdi tako predavanje nekam neprimerno, zato sem si dovolil malo izjemo in skušal bom orisati v glavnih obrisih, kolikor pač dovoljuje kratek čas pol ure, naš notranjepolitični problem, predvsem z zgodovinskega in gospodarsko-političnega stališča.
Jutrišnje volitve se vrše še vedno v znamenju boja za ali proti novi politični poti, ki vodi jugoslovanski narod od prepada, do katerega je zašel v prvih desetletjih povojne dobe — za ali proti edinstvu Jugoslavije. L. 1918. ob občem narodnem navdušenju je sicer bilo podoba, da nam bo ostala ta borba prihranjena, izkazalo se je pa, da so posledice sto in stoletne zgodovine še vedno tako močne, da razvoj ne gre tako gladko svojo pot naprej, kot je tedaj izgledalo. To je nam treba najprej povdariti, ker dogodki onega časa so nam jasno pokazali, da so človeške strasti tako slepe, da so pripravljene uničiti, ne ozirajoč se na levo in desno na dobro in slabo, tudi največje dobrine.
če [»gledamo zgodovino, vidimo, da obstoja od začetka en iu edini jugoslovenski narod. Za časa Justinijana so se množice na Ji h skupnih prednikov nagrmadile' na levem bregu dolnjega toka Donaive, od koder so potem prodrle v Tratijo in Panonijo. Stari kronisti ne znajo povedati o kakem razcepljenem jugoslovanskem narodu, o Srbih, Hrvatih in Slovencih. Bizantinci Siliče«, Zonares in Konstantin Porfirogenet, ki nam služijo kot glavni viri naše rane zgodovine, omenjajo Srbe in Hrvate »kot Srbe, ki se jih imenuje tudi Hrvate« ali pa .»Hrvate, ki se jih imenuje tudi Srbet. Za časa križarskih vojn nosijo Srbi in Hrvati skupno ime »skla-vk in Benetke jih nazivljejo z enotnim imenom »skiavonk. Za poseben narod Slovencev pa nikdar
nihče ni vedel. Tako je ostalo do srede 19. veka, 'do tedaj svet ni delal razlike med narodnostjo Srbov in Hrvatov in Slovencev. Toda naše starodavno plemstvo je začelo kmalu po prihodu v te kraje kazati gotove anarhične tendence. Namesto da bi si ohranili enotno državo, začenjajo posamezni velikaši ustvarjati lastne kneževine Srbov, Hrvtov in Slovencev ter kasneje Bolgarov, ki dobivajo že tedaj neko separatistično obeležje, od katerih ima pa vsaka gotova imperialistična stremljenja, ker skuša objeti ves jugoslovanski narod. V teh poskusih pokažeta slovensko in hrvaško pleme najmanj življenske sile ter najmanj eks-panzivne moči in rimska kurija, ki skuša dobiti nadmoč nad carigrajsko cerkvijo, jih kratkomalo zaduši, posluživši se v to svrho najprej vojaške sile Frankov in kasneje Ogrov. Medtem časom dobita srbska in bolgarska država od Bizanca potrjeni svoji narodni cerkvi iu pokažeta znake močnega odpora. Zato ostaneta le ta dva naroda kot prava tekmeca za vodilno vlogo v srednjeveškem ujedinjenju Jugoslovanov. Po daljših bojih pade pa že v srednjem veku odločitev med Bolgari in Srbi na stran Srbov.
Ko uderejo Turki v Evropo, se jim zopet Srbi najtrdovratneje upirajo. Kader se začenja umik turške invazije, je bilo zopet srce Srbije — Šuma-dija — ki je prva posvetila vse sile zedinjenju vseh Jugoslovanov v enotno in krepko jugoslovansko državo. Sicer je imel tedaj tudi Zagreb tendence, zavzeti vodilno vlogo med jugoslovanskim narodom. Če je pa hotel to doseči, je moral otresti avstrijski jarem in ker tega ni mogel ali ni hotel storiti, je izpadel iz tekmovanja. V tem času 8e P®javi v tekmi za jugoslovansko ujedinjenje Srbiji mnogo nevarnejši nasprotnik — Bolgarija. Takoj po berlinskem miru, ki prinese Bolgariji neodvisnost, začenja moderna bolgarska država svojo bortvo proti Srbiji za prvenstvo v zedinjenju Jugoslovanov. Ta borba močno spominja na ono med Avstrijo in Nemčijo v procesu uedinjenja nemškega naroda in končuje tudi na isti način. Ravno tako kot je Prusija, ki leži bolj v osrčju nemškega naroda, premagala in izrinila iz Reicha Avstrijo, tako je tudi Srbija, ki zavzema centralno mesto med Jugoslovani, po dolgi in krvavi borbi, ki traja celih 40 let, odrinila od Jugoslavije obmejno Bolgarijo. Ne smemo pa v tej epopeji pripisovati vseh uspehov le delovanju zemljepisnih zakonov, ki delujejo v prilog Srbije, temveč tudi psihološkemu dejstvu, da je Srbija dosegla te uspehe po naravnost nadčloveških naporih. Po svojem duhu in svujih karakternih kvalifikacijah, so igrali Srbi ▼
jugoslovanskem življenju izredno vlogo in tvorijo zaradi tega tudi po naravnih zakonih hrbtenico jugoslovenske države.
V tej usodi* borbi med Srbi in Bolgari za prvenstvo med Jugoslovani pa, kakor rečeno tudi Hrvati niso stali ob strani. Nekako okrog 1. 1830. se pokažejo v Zagrebu želje, uediniti jugoslovanski narod pod vodstvom Zagreba. Toda, ko se Srbija uveljavlja vedno močnejše in očitnejše kot ju gosi. Piemont, izgubi Zagreb nado, da bi mogel v uedi-njenji Jugoslaviji igrati glavno vlogo. Tedaj iz-najde Starčevič tako zvano hrvaško pravo in z njim hrvaški separatistični nacionalizem, ki zavrže enotno Jugoslavijo in določi črto Zemun—Kotor kot mejo srbstva in hrvatstva. Ta črta pa je bila nenaravna in čisto umetno ustvarjena, odgovarjala je edino načrtom predvojnega neinškutarskega in madžaronskega Zagreba, ki se mu je v teh časih običajno pridruževalo tudi zagrebško hrvaško meščanstvo. Ta umetna delitev jugoslovanstva na vzhod :in zapad je igrala usodno vlogo v naši notranji zgodovini in današnje razmere so naravna posledica tedanjih bud>impeštanskih in dunajskih mahinacij. Po uedinjenju pristopi k tem tedencam še slovenski klerikalizem, ki se sicer kaj rad tolče na svoja prša in zatrjuje svoje jugoslovanstvo, česar mu pa ne moremo verjeti, ker dejstva kažejo drugače. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da je klerikalizem stranka duhovščine, ki je organizirana pod oblastvo papeškega Rima v najbolj centralistični hierarhiji, kar jih še danes ima svet. Ta papeški Rim pa je izrazito anacionalna ustanova, ki stremi za svojimi lastnimi smotri, katerih cilj je oblast nad svetom. V izvajanju te politike je Rim zlasti na našem ozemlju vodil tisočleten boj proti bizantinski cerkvi, ki si je skupno z Rimom lastila Balkan, stroške te borbe smo morali pa nositi mi. Odkar je bil spor rešen v 11. veku s cerkvenim razkolom, zapadna cerkev budno pazi, da si ohrani vsaj zapadni del Balkana in čim je začelo hrvaško kraljestvo proti koncu 11. stoletja koketirati z Bizancem, mu položi vsemogočni papež Gregor IV. takoj nogo na tilnik. Popolnoma isto politiko vodi rimska cerkev še danes, ker njena politika se v tisočletjih ne izpremlnja, stremeč vedno za istim idealom. Če že ni mogel papeški Rim preprečiti razbitje veiekatoliške Avstrije, se »ediaj trudi, da doseže v Jugoslaviji, ki je prevzela dedidščino Avstrije v severozapadnem Balkanu vsaj dualistično državno obliko z razdelitvijo na pravoslavni vzhod in katoliški zapad, ker računa, da bi na ta način lažje obdržal na jugoslovanskem ozemlju svoje pozicije, še boljše pa
h) v osvoboditvi domače politike od korupcije in demagogije;
i) v zlomu anacionalnih velekapitalistov;
j) v pravično izvedeni socialni zaščiti
vsh stanov jugoslovenskega naroda;
k) v pravični razdelitvi vseh materialnih dobrin.
VIII.	Integralna (velika) Jugoslavija.
'Notranji in zunanji sovražniki Jugosloven-stva naj si bodo na jasnem, da je jugoslovensko in balkansko vprašanje končno rešeno v smislu ustvarjenja integralne (velike) Jugoslavije.
Dokler ne bo v osrčju Balkanskega polotoka nastala ena sama velika moderna jugoslovenska država, ne bo miru na Balkanu in zemljelačni tujec bo žel uspehe in zmage radi nesloge Jugoslovenov.
Na Balkanskem polotoku je mesto za eno samo veliko jugoslovensko državo, ki bo obsegala vso jugoslovensko zemljo in ujedinila vse jugoslovenske brate.
Vsako pleme jugoslovenskega naroda je danes postavljeno pred odločitev, da vodi ali jugoslovensko politiko v smislu ustvarjanja integralne (velike) Jugoslavije, ki bo edina jamčila za srečnejšo in boljšo bodočnost vseh svobodnih in tudi danes še nesvobodnih Jugoslovenov, ali pa da vodi separatistično politiko ter tako shm tujim velesilam kot orodje njihove protislovanske borbe.
IX. Zaključno poglavje.
Mi, jugoslovenska nacionalistična omla-dina, gledamo na vse probleme našega naroda in države z zgodovinskega stališča ter smo nedostopni katerimkoli sugestijam preživelih političnih demagogov in šarlatanov. Poslušamo samo glas naše zgodovine, ki kliče vsem Jugoslo venom:
»Če ste nesložni in needLni, doživljate najtežje poraze, če ste složni in ujedinjeni, doživljate največje zmage! Ali boste eno — Jugosloveni — ali vas pa sploh ne bo!
Za nas mlado jugoslovensko mislečo generacijo in za vse prave Jugoslovene je Jugoslovenstvo kategorični ukaz naše zgodovine.
Jugoslovenski narod in država bo prebolela z lahkoto vse težave sedanjega težkega časa, v katero so jo privedli nezreli politiki.
Od ljubezni do svojega naroda in velike države, od požrtvovalnosti naše in predvojne revolucionarne jugoslovenske generacije je odvisno, da težke pogreške sedanjosti in bližnje preteklosti popravi in stopi na mesto sedaj vladajoče stare generacije protijugoslovenskega mišljenja in delovanja.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1933.
je naša
koristi. Z njimi pridejo omahljivci, ki vedno čakajo končne zmage. In pri vsem tem trpi ideja sama, ki se mora boriti proti tolikim, ko je njen smoter tako očiten in jasen, da ni nobeno omahovanje na mestu in bi morala takoj zmagati.
'Naša državna tvorba potrebuje zvestih državljanov, prežetih z ljubezinijo do sleherne pedi s krvjo pridobljene domovine. Borbe za črkopise, za vseslovenske pravice so tako brezpredmetne, da o njih sploh govoriti ne bi bilo treba. Toda, če pogledamo, kdo se skriva za vsem tem slepomišenjem, moramo samo obžalovati tiste uboge, ki se’ dado pod to krinko zavesti. Saj so ti vseslovenci že tolikokrat pokazali, kako ljuba jim je slovenska zemlja, ko so jo prodajali nemškemu in ita-
bi bilo dobili seveda samostojno Slovenijo, ki se je od nekdaj smatrala za privatno domeno klerikalcev.
Iz vsega tega sledi, da diferenciacija, ki so jo iznašli najprej na Hrvatskem in potem v Sloveniji, in ki se kaže posebno močno po vojni, pri nas ni objektivno potrebna ali neizogibna, ter je le plod naše dolgoletne nesrečne zgodovine, nima pa korenin v čustvih naroda in njegovem organičneni razvoju, še manj pa v njegovih stvarnih potrebah. Ta plemenski nacionalizem je celo v nasprotju z interesi posameznih plemen in z interesi Jugoslavije kot take. On je umetno delo, ustvarjeno no Hrvaškem edinole v interesu meščanskega Zagreba, v Sloveniji pa iv interesu katoliške cerkve. Žal« predstavljajo ti umetno napihovanj nacijonaliznu anahronizem, ki nosi že od svojega začetka znake histerije in neke tendence uničevanja.
To histerijo sta desetletja podpihovala Dunaj in Budimpešta, ker je bila v interesu njihove politike. Slikala sta Srbijo kot inferijorno v vseh ozirih in vpliv tega delovanja se kaže podzavedno še vedno pri delu jugoslovanskega prebivalstva, ki je nekdaj živel pod habsburško monarhijo. Strup, ki ga je nemški Dunaj ubrizgal v naše narodno telo, deluje še vedno, čeprav njegovo ubijajoče delovanje izgublja nekako na svoji moči. Dr. Korošec, dr. Maček in dr. Trumbič so izrabljajoč to nesrečno mentaliteto, zahtevali separatistično ureditev države, čeprav ni mogoče države na svetu, kateri bi te vrste organizacija manj odgovarjala kot ravno Jugoslaviji. Jugoslavija se namreč nahaja na najvažnejšem in najbolj obiskovanem križišču Evrope, kjer so se vršile tisočletne borbe najmočnejših svetovnih sil za nadoblast in v tem položaju je Jugoslavija .izpostavljena neprestani in največji nevarnosti, da se zdrobi pod pritiskom močnejših zunanjih sil, danes predvsem Nemčije in Italije, če si da neke vrste elipsno obliko z več političnimi centri.
Kljub vsem tem očividnim dejstvom pa vidimo, da so pri nas še vedno žive ideje preteklosti. Vzrok je iskati v tem, da se ideje razvijajo mnogo počasnejše kot pa materijelne prilike življenja. Na to nazadnjaško psihologijo merijo danes sovražne zunanje in zaslepljene notranje sile, ki s prarnmii gesli vlečejo za sabo tudi del kmečkih mas, in s tem hote ali nehote ustvarjajo položaj, ki je nele škodljiv, temveč celo za naš obstoj eminentno nevaren.
V kolikor se tiče zgodovinskega procesa, je vprašanje odnošajev med jugoslovanskimi plemeni
lijanskemu vplivu. Pokazali so že svoj obraz, ko so lahko delali, kar so hoteli, ko se je vršilo preganjanje na debelo, ko se je namesto delalo, samo narod zavajal pod grožnjo večnega pogubljenja, ko je prav radi njih pojemala narodna zavest, razen res redkih idealnih izjem.
Kako se je napravilo s Polabskimi Slovani, kako Morelijem in Drohom, kako % gla-goljaši v Dalmaciji itd. Primerov je brez števila.
Tujci so sneli križ s stene in stopili z njim med Slovane, za križem pa je romal meč, potem zatiranje, kakor za časa Nerona. Prav križ, ki bi moral vsem nuditi njihove najosnovnejše pravice, je iste pogazil, ker si Je prilastil gotov kros ljudi za dosego svojih interesov.
Križ je postal privilegij izbrancev, množice so mu morale slepo slediti. Križ ni govoril o lepoti, temveč je neprestano poveličeval Pekel. Srednji vek je to temeljito dokazal, dokler se niso začeli narodi prebujati in so spoznali, da je resnični križ čisto nekaj drugega, kakor umazana kupčija.
Takrat so se prvič porajala narodnostna gibanja, ki so jih vzbudili svobodomisleci in Jim hoteli dati resnični obraz. Lepota in resnica sta nastopili svojo zmagoslavno pot, nobeden jima ni mogel zavreti poti, zakaj ideje, ki so izraz resnice in jim ni do kupčije, imajo bodočnost pred seboj.
Še so padale žrtve; plačanci in odpadniki, ladajice, so za judeževe groše in zveneče ime prodajali Jugoslovane, junake, ki so v naj-hujsi dobi neustrašeno bili veliko laž naravnost v obraz, čeprav so za to želi nezahvalo. Ramenoma se je slikal njih boj malenkosten, orezpredmeten, da se je zavajalo že itak mlač-
D. D. Lončarevič:
ne ljudi in slabiče v še večjo mlačnost in od-padništvo.
Zato je pa danes potrebno, ko jugoslovanska ideja s svojimi velikimi cilji, da doseže edinstvo od Triglava do Balkana, prodira že v majhne gorske vasi, da vse naše velike heroje, ki so se borili proti kupčevalcem, odpadnikom, germanstvu in italijanstvu, primerno proslavimo. Mlačneže je treba ogreti, zapeljancem odpreti oči. Vse proslave morajo zajeti ves narod, da se opoje vse celice s pravim nacionalizmom. To je jugoslovanska narodna ideja, torej ideja nas vseh, ki smo državljani velike Jugoslavije. Zato je dolžnost vseh, da se z ognjem oprimejo te ideje in kot ogromna armada enako čutečih in mislečih stvorimo tisto, kar so rušili naši predniki. Ves narod jugoslovanski mora zajeti prapor naše nacije, da zastrme oni, katerim smo tm v peti in jim dokažemo, da so naše moči sveže, ne-zmagljive, skaljene že v neštetih borbah, da so vihar, ki bo zrušil trhlo stavbo in zgradil na jugu Evrope nepremagljiv zid Slovanstva.
Mi gremo naprej, očistiti hočemo plevel, malenkostne borbe zajeziti in na osnovi kraljevega manifesta zgraditi enotnost. Križ kup-čevalcev ni z nami, temveč križ naših dedov, ki so se borili proti kupčevalcem. Brat mi mio, koje vere bio: pravoslavec, katoličan, musliman, protestant, samo, da mu je naša državna tvorba svetinja, katere ne pusti nikomur in pred nikomur blatiti. Naša Drava državna tvorba pa je samo ena, edina, večna, nespremenljiva: Edinstvena Jugoslavija pod žezlom zvezde Karadjordjevicev. Tri plemena, en mogočen narod, zaupajoč v svojo bodočnost.
samo gosti več da smo ih mi u tolikoj meri oduševili da su se rešili da ostanu ovde. Tada im je naravno lako da pomoču nesavesnih advokata i činovnika dodu do potrebnih dozvola za boravak pa čak i prelaska u po-danstvo. To je pojava koja se svakodnevno hiljadama puta ponavlja. P o red toga čitave legije unutrašnjih neprijatelja pomažu tim ne-zvamim »gostima« u izaiošenju blaga stečeno-ga u našoj zemlji.
Članovi Narodne odbrane, vi koji ste ra-stureni po svima slojevima društva, obratite pažnju na Strance! Oni su danes za nas mnogo opasnijii no u danima rala kada je njihovo kretanje i delovanje bilo pod nadzorom vlasti i javnosti! U ‘istoj meri u ko jo j su stranci za vreme rata opasni vojsci oni su danas opasni narodnoj radinosti i uppšte narodnoj privredi.
Amerika, zemlja neogranioenih mogučno-sti davno je zatvorila granioe za one koji se žele nastaniti. Kod nas je takode nastala ne-odložna potreba da se zaustavi nadiranje stra-naca. Jedna sirota seljačka zemlja ne može ishraniti čitave arrnije belosvetskih avanturista koji ne ralom i motikam več kafanskim razgovorima i nesavesnim špekulacijama oduziimaju blago narodu. Treba biti načisto da su orni stranci, koji su istiniti prijatelji ovog naroda, van granica ove zemlje. A oni mnogobrojni naši »prijatelji« koji su se toliko
»žrtvovali« te su čak došli u našu nekulturnu sredinu samo da bi nas »oplenili« i »kultivi-sali« da su to najbezobzimiji eksploatatori bez trunke prijateljstva i savesti, često ljudi vrlo sumljive prošlosti te su zato i morali na-pustiti svoju otadžbinu. Njihovo blagostanje i poslovni uspeh počivaju na našoj zavadenosti i medusobnem nepoverenju. Oni zato neumorno truju naše društvo intrigama, rušenjem naših velikana i svih naših vrednosti. Mnogi naši ljudi su se začudili kada su, došav u Beč na operaciju culi iz usta starih savesniih le-kara: »Zašto ste došli ovamo kada imate u Beogradu Janka i Marka, odlične lekare, moje učenike, kojima se nauka može ponositi.« Agenti hotelski i raznih sanatorija seju nepo-verenje protiv naših lekara, agenti velikih stranih industriskih preduzeča seju nepovere-nje protiv naših inžinjera, strani trgovci ruše kredit našim trgovcima i tako redom na svaki stalež se baca kamenjem.
Jugoslavija 6e bitii bogata tek onda kada svaki njej gradanin bude bogat. Danas invazija stranaca ide na to da svaki Jugosloven bude siromašan. Taj pokret koji ide sigurnem uništenju našeg naroda snažno je potpo-mognut kobnom zabludom da su strancd nama dobronamerni prijatelji. Sačuvaj me Bože prijatelja, od neprijatelja sačuvaču se sam.
Zmaga je naša.
V.
film
nase zeimie
Si
Stranci u našoj zemlji
Sačuvaj me Bože prijatelja a neprijatelja se i sam sačuvati. — Ova duboka narodna istina i suviše imalo se prima k znanju. Na-Jočito šii roko grudi plemeniti slovenski narodi izloženi su eksploatisanju od nesavesnih stra-oaca jer su i suviše gostoljubivi in suviše po-verljivi. Ma koliko da je bilo strašno ratno vreme ono je ipak za nas imalo jednu dobra stranu: postojale su granice. Danas medutim kvarno može se reči, da granice ne postoje: Stranci čitavim armijama upadaju u našu zem-l|u oduzimajuči hleb trgovcu, zanatliji, indu-sWjalcu, intelektualcu i svima onima koji •maju koliko toliko sigurno izdržavanje. Je-<iino oni bednici, koji za 8 ili 10 dinara dnevno lome kamen, vuku cigle, pesak, ugalj i °ni, koji neumorno obraduju zemlju da iz nje 1 z vuku toliko da bi mogli mesec, dva imabi za so i gas, oni jedin-o mogu biti sigurni da se u njihove redove ne uguiraju stranci.
Mi svakog stranca još uvek primarno kao pre 80 godina kada su u tada još nesigurne predele dolazili pravi filantropi i prijatelji našeg naroda, kada smo tek po oslobodenju Turaka osečali neminovnu potrebu da nas stranci jedne više civilizacije potpomognu u podizanju naše zemlje. Od tada do danes me-utim sve se iz osnova izmenilo. Blagodareci okornosti da je naš narod usipeo da sačuva i Jn\l ve^ovno ropstvo svoje najsjajnije rasne ( ike: čeliično zdravje i vedar i bistar razum uspe o se za jedva sto godina da se u mno-t,ome ne samo sustiže več i prevazicle civili-zovano inostranstvo. Naravno masa, narod, još
su jako zaostali, okolnost da ima čitava naselja bez ozidanih bunara ili izvora, podeše-nih da voda teče, često nedostatak udovoljenja najosnovniijim higijenskim potrebama u pogledu zdravog stana i posielje mogli bi se navesti kao primeri kobne zaostalosti. Ta ža-Josna fakta se medutim ne leče na ta j način što bi se strancima dala prilika da iz naših gradova i varošdca izvlače narodno blago ostavljajuai narod da i dalje tone u nemaštini, materijalnoj i duhovnoj.
Treba biti načisto s tim, da nama stranci, koji u gomilama ulaze u našu zemlju sa že-ljom »da nas podignu« nisu naši prijatelji! Oni dolaze kao najnesavesniji eksploatatori, kao ptice grabljivioe koje če nas onog časa napustiti, odnoseči bogat plen, čim im se igde ukaže prilika za boljim eksploatisanjem još lakovemijeg naroda nego što je naš.
Svaki član Narodne odbrane treba najoz-biljnije da razmisli o ovim problemima. Sva-kako treba sačuvati i gajiti divne i plemenite slovenske starodavne tradicije: gostoprimstvo, ukazivanje pomoči putniku i straneu ali samo do one granice dok taj stranac naše vrline ne zloupotrebi. U tom pogledu treba praviti raz-liku izmedu pojmova »gost« i »došlak«. Mnogi se pretstavljaju kao gosti, da su na propu-tovanju ali samo na krači boravak došli u našu sredinu. Mi ih primarno svom urodenom srdačncšču poveravajuči im sve naše tajne, otkrivajuči i naše vrline in mane. Kada su nas tako, na lak i brz način upoznali i otkriii sve naše pozicije, stranci prosto izjave da nisu
POZDRAVLJENI »SLOGAŠI«!
V nedeljo 22. t. m. se zberejo v Ljubljani, na Verdu pri Vrhniki in na Vrhniki bivši člani »Sloge«, narodno obrambnega društva ljubljanskih višjih realcev, da proslavijo 45-lefnico ustanovitve tega društva. Starejši generaciji je še znano, kakšne razmer© so vladale na ljubljanski realki, ki je bila najvecje nemškutarsko gnezdo, saj je bila ustanovljena s pomočjo Kranjske hranilnice. Na tem zavodu ni bilo mesta za slovenske profesorje, iz-vzemši za slovenščino ter nekaj drugih izjem. Dijaštvu se je vedno poveličeval nemški narod, ter se je nanj pritiskalo z raznimi siedstvi: laskanjem, denarjem, slabimi redi in grožnjami. Ni čudno tedaj, da se je marsikateri slovenski realec ponemčuril in je kot visokcšolec nosil karniolsko čepico ali pa je postal narodno mlačen in se je vpisal v internacionalno dijaško društvo »Libertas«.
Da se zajezi ponemčevanje slovenskih realcev in jiim nudi možnost krepitve narodne zavesti, je ustanovilo pet realoev 7. aprila 1888 društvo »Slogo«. Bili so to: Kotnik Fran (ki je volil družbi sv. Cirila in Metoda precejšnjo svoto), Gorup Ivan (znani že umrli bogatin z Reke;, Valenčič Ivan (ki živi še sedaj kot ‘ veleposestnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici) ter Žnidaršič Josup in Schrauzer Dragotin, ki sta oba že umrla. Poleg zbujanja narodne zavesti je imelo društvo tudi namen, seznanjati člane s slovenskim slovstvom, češ ,-uče naj se pisati pravilno slovenščino in goje med seboj iskreno prijateljstvo; seznanjajo naj se tudi z drugimi slovanskimi jeziki«.
Z ustanovitvijo Sloge se je potujčevanje slovenskih realcev ustavilo, saj so se v vrstah somišljenikov navduševali za našo slovensko reč in se krepili za odpor proti tujemu navalu. Dasi slovstveni proizvodi nimajo povečini posebne vrednosti, vendar je v Sloginem arhivu nekaj prav lepih pesmi našega" velikega Ivana Cankarja, ki je bil tudi Slogaš. Tudi sicer so bili Slcgaai možje, ki zavzemajo danes važne položaje, kakor univ. profesor
ing. Jaroslav Forster, ravnatelj kemičnega preizkuševališča v Ljubljani, ing. Turk Jakob, mestni gradbeni direktor ing. Prelovšek, znana organizator industrijalcev, ing. Milan Lenarčič, operna pevca Betteto Julij in Križaj Josip, predsednik družbe sv. Cirila in Metoda ing. Mačkovšek Janko, direktor Mestne plinarne ing. Bartl Ivan in drugi. Skoraj vsi ostali bivši Slogaši so pa zavedni narodno kulturni delavci. — Delovanje Sloge je bilo ustavljeno 1. 1912., ko je zapihal močan proti-slcvanski — osobito protijugoslovanski — veter in se je bilo bati represalij. Med svetovno vojno društvo ni moglo delovati, po prevratu
je pa v svobodni Jugoslaviji izgubilo svoj pomen in namen.
Danes se tedaj zberejo bivši Slogaši raznih letnikov, da se med seboj seznanijo in obudijo spomine na prošle borbene dni. Hkrati
bodo počastili spomin ustanovnika Frana Kotnika na njegovem grobu na Verdu pri Vrhniki, ter svo'ijega odličnega ičlana pisatelja Ivana Cankarja pri njegovem spomeniku na Vrhniki. Po prijateljskem sestanku pri »Nacetu«, se vrnejo Slogaši v Ljubljano in si ogledajo spominsko razstavo — zapisniki sej, slike, dopisi, predavanja in ocene, arhiv itd. —
v odborovi sobi jahalnega odseka »Ljubljanskega Sokola« (Narodni dom). Ob 19,30 uri bo prijateljski sestanek v posebni sobi Sla-mučeve restavracije.
Nekdanje borce za našo dobro slovensko reč tudi mi najprisrčneje pozdravljamo in se jim na tem mestu zahvaljujemo za njihov trud, obvarovati slovenske realce pred potujčenjem.
ŠE O KONGRESU SREDNJEŠOLCEV V NOVEM MESTU
Ker so bile v zadnji številki Vašega cenj. lista iznesene pod naslovom »Kongres srednješolcev v Novem mestu« nekatere neresnične trditve, na podlagi katerih bi se vaši čitatelji lahko uverili o neresničnem poteku IX. kongresa Župe Saveza jugoslovanskih srednješolskih udruženj za Dravsko banovino, Vas prosimo, da v prihodnji številki objavite v smislu določil tiskovnega zakona pod naslovom »Še o kongresu srednješolcev v Novem mestu« in na istem mestu ta-le popravek:
, rešeno. N’j pa to vprašanje zaključeno še z du-i vJle8a stališča. Teritorijalno uedinjenje Nemčije ^ Italije je hilo izvršeno med leti 1848. in 1870. Dot'1'131' sta še,e Mussolini in Hitler, pred kratkim i,,'0"' diktature, ustvarila tudi njihovo du-“vno zedinjenje. Vendar pa je dolžnost vsakega nca v našem narodu, ki razume nesrečno de-uph ’"0 tuifi miselnosti, katero smo prinesli v naše eainjenje ter se zaveda njene nevarnosti, da po diS &ilal' doprinese k našemu ozdravljenju in
>vnenvu uedinjenju.
v, ^pprav so, kakor rečeno, odnošaji med jugoslo-i m ?■ Plemeni v bistvu že rešeni, bodo gotovo 1:	. še nekaj časa svoj odmev v političnem živ-
nju Jugoslavije, ker predstavljajo problem, ki Tia bro in pravilno reši lahko edino le čas. Treba ust*1 .®e nekaj časa, da se lepo koordinirajo vse V;'rjajoce sile Jugoslavije, da dobi vsaka svoje i, . n° mesto in da slednjič med tem časom g*5 ne.i° neke iluzije in gotovi predsodki, ki danes Tin.Ve(bK) obvladujejo duhove v naši domovini. i^Unio pa, da, ta čias ni več daleč.
r)Q,..,'r> ffle-danju naSega problema z gospodarsko-
iivr1 .Sa staliSča se spomnimo, da obstoja vse
ciJ*nJe človeStva iz kratke formule »panem et
Vft»enses \^r,uh in *Kre. Umetnost, veda, filozofija,
n« 1 ln	,vs.e	v bistvu le igra, h kateri
Uinorno m iskajoče teži človeška duša. Potreba
Sia -i i nad vsemi temi pojavi, je kruh in kadar
^mnjkii kruha, tedaj prenehajo tudi igre ali pa
“egenemrajo. Prvo takvh uger predstavlja v našem
^ranjeni žaljenju, demokracija, ki RluJi danes za
rii	Prepa tako rada zajaha opozicija. Vsi
kazal?10’ d'a, se 16 Jugoslovanska demokracija po-
raa{r‘ J>QP'tlll0nia nezdrava m nezrela ter nedo-
Pl'onada * Ua,logi 111 ]° ,	.V0 Pr*Pe'ljala na rob
AnnrlttSiro rlpinnkracna ir*
smo kar
(la V- nrisi !’g!(JŠka demokracija je rabila stoletja, J >. , lSla do svoje današnje popolnosti, mi pa it presadili to komplicirano rastii-čud”i “,''“i"utleSa vrta na našo trdo ledino. Ni. kd», i ! JU8°slovanska demokracija ni znata
. ** I (lohrn rln1_  •• t	..	:	«mn1n	tinKonn	-_
in dobro delovati, ker ni imela nobene vzgoje ilk-toi Poskusne dobe. Bila je v resnici le C,?1'Ura I^btičnih strank, ki je temeljila na siste-^ fokifikaoiji narodne volje. Bila je čisto ko Vlvn*> diktatura, ki je nosila le hinavsko krin-*i>ok ,n?kradie- Sai ie ena glavnih lastnosti de-ac>je jamstvo osnovnih človečanskih pravic racjj droits de 1’homme«, kakor jih naziva dekla-jaitiit ail°°8ke revolucije, ki jih je uzakonila. To ottj w° .^e I)a “nel v jugoslovanski demokraciji le ’ 1(1 je bil pripadnik vladajoče stranke, ne pa
oni opozicije. Vzgledov za to trditev bi naštel vsak lahko več kot dovolj. Ta demokracija, pod katero se je skrivala diktatura, je imela poleg tega še ono nagnjenje k anarhizmu, ki se kaže kakor sem omenil pri starem jugoslovenskem plemstvu. Že staro srbsko carstvo je postalo žrtev takih krvavih notranjih razprtij in slično se je zgodilo hrvaškemu kraljestvu. Enega za drugim so strli ne močnejši, toda enotnejši nasprotniki in jih potem na tihem likvidirali. Ta anarhičen instinkt, ki se je ohranil tekom stoletij v jugoslovenskem narodu, je pod demokracijo začel zopet slaviti svoje orgije, ki so skoraj ugonobile državo. Končno je demokracija tudi borba idej. V jugoslovenski demokraciji pa iščemo zaman tako borbo idej, načela in programi so bili tam le podrejenega pomena. Bilo je vse polno strank, ki so predstavljale naravnost političen mozaik, vendar so vse imele skoraj isti program. Pri tem je pokazala ta jugoelovenska demokracija še popolno nerazumevanje za gospodarske in socialne probleme. Zanjo ni pomenilo baviti se s politiko, reševati gospodarske državne in socialne probleme, temveč le dobro živeti z ine-šetarenjem svojega političnega vpliva. Glavno pravilo, če hoče demokracija dobro funkeijonirati, da večina vlada, a opozicija kontrolira, ni pri nas nikdar delovalo. Ker vlada je diktirala, opozicija je pa obstruirala, obe sta pa med sabo vodili neke vrste guerila-vojne. Ni čuda zato, če se je večina jugoslovenskega naroda naravnost oddahnila, ko je kralj tej demokraciji porezal malo peruti in ji odkazal njeno pravo mesto.
Ne circenses, temveč kruha je torej največje vprašanje Jugoslavije. Danes to vprašanje kruha ne straši 1« po Jugoslaviji, temveč tudi drugod po svetu. Ono postaja vesoljni problem, ob katerem so prisluhnile vse države sveta od največje do najmanjše. Težave, ki danes drže v škripcih Jugoslavijo, so zato splošnega značaja in le odsev splošne svetovne gospodarske krize, katere mrzlica trese ves svetovni organizem. Čeprav ima ta kriza pri nas neke posebne znake, nima posebnega jugoslovenskega značaja, ona je v glavnem pojav in odtenek svetovne krize, katere krči tresejo danes gmotne in duhovne temelje zapadne civilizacije.
Zato je danes v Jugoslaviji bolno vse, kar ni narodno našega in kar smo si izposodili od zunaj o<l zapadne civilizacije. Izgleda nam, kot bi to zapadno civilizacijo zadel neke vrste mrtvoud, zaradi tega je popolnoma naravno, da čutijo vsi deli evropskega telesa njegove posledice, čeprav v neenaki meri 'in na različne načine. Dokler bo za-
padna civilizacija bolna, toliko časa se seveda ne bo mogla tudi‘Jugoslavija počutiti dobro, ker tvori hočeš nočeš del zapada. Čim pa ozdravi zapad, se morajo blagodejne posledice pokazati tudi pri nas.
Zato tudi niso odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci, enotna ali zvezna oblika države glavnega pomena za procvit Jugoslavije, kakor je danes čuti vsepovsod od nasprotnikov režima. Vse to so, da ponovimo besede, le circenses in ne kruh. Politična kriza pricepljena na vseobčo gospodarsko krizo je morda edino le ustvarila neko bolestnejšo občutljivost, kot bi obstojala sicer. Zato imajo vsi ti ljudje, ki rinejo separatistične probleme v ospredje, gotovo vedno za jesti kadar so lačni, ker sicer ne bi dajali prednost političnim problemom pred gospodarskimi. Taki ljudje so egoisti, ki razen svoje osebe ne vidijo nikogar okrog sebe, ali pa so sanjači, ki stoje pod vplivom neke politične romantike, katera je pri Slovanih, ki trpe na sentimentalizmu, prav pogosta.
Kaj naj si potem mislimo o ljudeh, ki so trosili v teh dneh bedaste ali pa hudobne vesti, da bi rešitev ustavnega vprašanja in preureditev države v zvezno obliko, pri čemer bi oni prišli na oblast, delovala kot čudodelna paličica, ki bi takoj ozdravila vse težave naše domovine z gospodarsko krizo vred. S predlaganjem federalizma hočejo natve-ziti vernim ovčicam, da je enotna Jugoslavija kriva vseh težav, s katerimi se mora danes boriti jugo-slovensld narod. Ali si lahko mislimo naivnejše predstave kot je ta. Severna Amerika je zsvezna država, kljub temu se bori s tolikimi gospodarskimi in socialnimi težavami, da je v primeri z njimi, pri nas pravi raj. Njena zvezna oblika je celo oei-vidno prav v p lil; a ovira pri urejevanju njenih notranjih težav, ker zakaj bi sicer dajali predsedniku Rooseveltu taka diktatorska pooblastila kot da mu s tem dajo moč s svojo osebno akcijo paralizirati pomanjkljivost zvezne organizacije. Sovjetska republika ima tudi zvezno obliko, je pa že davno uvidela, da je taka oblika dobra le na papirju in je centralizirala v Moskvi vso politično in gospodarsko moč. Nemški rajh je tudi pred kratkim uvidel slabosti zvezne organizacije in potrebo enotnega vodstva. Tako zahteva današnje stanje narodnega gospodarstva nujno centralizacijo vsega važnejšega aparata moderne driave, in bistvene tendence življenja moderne države so v nasprotju s stremljenji slovenskih punktašev. Uvideti bi morali, če že drugega ne, da vlada v njihovih vrstah neverjetna konfuzijn in nevednost v osnovnih gospodarskih in socialnih problemih. Žal, da moramo to ugo-
toviti tudi od voditelja slovenskih klerikalcev, g. dr. Korošca, čeprav je bil svoj čas predsednik Narodnega vijeea in predsednik jugoslovenske vlade. On je v zloglasni deklaraciji, okrog lanskega Božiča, zahteval za Slovenijo popolno gospodarsko in finančno neodvisnost poleg politične samostojnosti. Pozablja pa nato, da je Slovenija izrazito industrijska pokrajina, ki s svojimi proizvodi zalaga vse ostale dele Jugoslavije, predvsem pa izvaža v ostalo kraljevino nebroj uradništva lin delavstva. G. Korošec je zahteval organizacijo Jugoslavije, v kateri bi Slovenija imela popolno gospodarsko in finančno samostojnost, ni povedal pa, ali priznava iste pravice tudi drugim delom države. Kako naj si to predstavljamo, ne vem. Ker če bi Slovenija dobila tako gospodarsko in finančno neodvisnost, bi tega ne mogla odrekati tudi drugim delom Jugoslavije in tako bi se naša država razbila na več gospodarskih enot, ki bi med seboj prakticirala žalostno pravilo »mors tua vita meac, tvoja smrt je moje življenje. V tak položaj bi nas neizogibno pripeljali punktaški načrti. Ker ne zahteva omenjene samostojnosti le g. dr. Korošec, temveč istih misli je tudi g. dr. Maček v svoji proklamaciji »Hrvaška hoče biti svobodna iv Jugoslaviji«. Tem gospodom očividno ne zadošča sedanje število gospodarskih nacionalizmov v srednji Evropi. Hoteli bi jih še pomnožiti. Kaj je mar tem oblastnikom, če pomeni ta politika gotovo gospodarsko, če ne verjetno tudi politično smrt teh drobcev, ki bi se težko dolgo časa upirali pritisku od zunaj, da le njim prinese politično moč. Za svoje načrte ubirajo edino lahko sentimentalne strune plemenske romantike. Poleg tega je plemenska romantika le fasada, a pravi smotri leže, sam Bog ve, kje.
Jutri so po naših slovenskih občinah volitve. Verjetno je, poleg tega so tudi naši voditelji povedali, da ne morejo vplivati mnogo na velike smernice naše zunanje in notranje politike. Teh smernic gotovo ne more določati momentano razpoloženje v mali Sloveniji, temveč politične in gospodarske potrebe Jugoslavije kot celote. Pač pa je res, da nam te volitve služijo kot barometer, kako se uveljavlja jugoslovenslri duh v našem delu naroda in v koliko je izginila od nekdanjega Dunaja zastrupljena mentaliteta. Zato za dobrega Slovenca in Jugoslovena izbira ne bo težka.
Steber naše države je kmet, zato moramo njemu posvetiti največjo pažnjo
1. Poročilo predsednika župe SJSU za Dravsko banovino na njenem IX. kongresu v Novem mestu dne 1. okt. 1933. je bilo vseskozi stvarno in ni niti z besedo omenjalo Omladine Narodne Odbrane, še manj pa je napadalo.
2. Tov. Rajko Cibic, predsednik kongresa, ni dal izgnati nekega srednješolca s skupščine s pomočjo policije na svojo roko, temveč na zahtevo seje predsednikov in na ponovni sklep občnega zbcra.
3. Neresnica je, da bi tovariš Cibic, ker Omladinski prosvetni odsek Sokola iz Kočevja ni hotel izstopiti iz Sokola Kraljevine Jugoslavije (o tem izstopu sploh ni bilo govora, ne glede na to, da bi izstop bil že sam na sebi nemogoč), dal izjavo, da »ima župa popolnoma drugačno ideologijo kot Sokol Kraljevine Jugoslavije«.
4. Da je bil tov. Cibic Rajko v vseh svojih predsedniških poslih korekten in da je pravilno vodil najvišji forum jugoslovanskih srednješolcev iz Dravske banovine, je dokaz, da je dobil na kongresu od vseh delegatov soglasno absolutorij s pohvalo.
5. Tov. Korsika Lojze je bil za novega predsednika župe SJSU za Dravsko banovino popolnoma pravilno izvoljen s 59 proti 34 glasovom. Glasove je delegatom podeljeval verifikacijski odbor in ne župa. Vse družine brez izjeme so imele pravico do tolikega števila glasov, ki je odgovarjalo številu članstva v pretekli poslovni dobi 1932/33 in je bil tudi kongres, ki se radi dela za Savez ni mogel vršiti meseca junija, zaključek poslovne dobe 1932/33. Preporod in tudi vse ostale družine so imele torej popolnoma pravilno, v smislu saveznih pravil, na občnem zboru verificirano število glasov. Število 23 glasov, ki so jih imeli Preporodovi delegati, so vse družine, tudi tiste, ki so pri glasovanju propadle, brez najmanjšega protesta priznale.
6. Neresnica je, da bi župa zahtevala v svoji okrožnici, da glasujejo družine (razen Preporoda) s številom članstva, ki ga imajo v letošnji poslovni dobi.
7. Preporod je imel ob izidu Vašega članka 106 članov in ne 53.
Zahvaljujoč se Vam za uslugo, ki ste nam jo storili z objavo tega popravka.
Savez jugoslovenskih srednješolskih udruienj,
Župa za Dravsko banovino v Ljubljani.
JAVNO VPRAŠANJE
1. Zakaj je g. dr. Blumauer nastopil sedemmesečni bolniški dopust baš drugi dan potem, ko je prevzel kirurgiČni oddelek gosp. primarij dr. ČerniČ?
2. Če je nastopil bolniški dopust radi bolezni, zakaj je potem mogel izvrševati zdravniško službo pri železniška bolniški blagajni, OUZD, operacijsko službo v Leonišcu in privatno prakso?
3. Zakaj je bil bolan samo za siromake v bolnici, kd si niso mogli privoščiti zdravljenja v Leonišču in v njegovi privatni ordinaciji?
4. Zakaj je ozdravil takoj, čim je nastopil bolniški dopust šef oddelka g. prim. Černač?
5. Kdaj je bil g. dr. Blumauer-ju odobren bolniški ca. osemmesečni dopust in kdo mu ga je odobril?
6. Kakšna je bila njegova bolezen, ki mu je onemogočila izvrševanje edinole službe v bolnici?
Dr. Josip Pretnar:
PLANINSTVO IN JUGOSLOVANSKI NACIONALIZEM!
Gcspod urednik! Želeli ste, da Vam kot predsednik Slovenskega planinskega društva izrazim nekaj misli o razmerju planinstva do jugoslovanskega nacionalizma. Rad Vam ustreženi.	.
Kakor veže rodna gruda nase in osrečuje vsakega plemenitega človeka kateregakoli stanu, tako vežejo in privlačujejo pravega planinca njegove lepe planine. V njihovem objemu se sprosti, najde zadovoljitve, tolažbo in srečo, Cankar je vzkliknil: »Domovina, ti si kakcr zdravje!« Planinec pa vzklika k temu še posebej: »Planine, ve ste mi kakor zdravje!«
Če ljubim planinsko naravo, če mi je rodna gruda najdražja, kaj je naravne j še, kakor da se iz tega poraja najidealnejša ljubezen do domovine in naroda? Planinstvo že po svojem bistvu vodi do nacionalizma, plemenitega, ki drugenni ne jemlje, ki pa svoje brani do skrajnosti. Ali niso ravno planinski kraji rodili in vzgojili najhrabrejše branilce narodne svobode in samostojnosti? Aid niso bili planinski narodi vedno najsvobodcJjubnejši in najcdpomejiši proti raznarodovanju in podjarmi jan ju?
Preteklost našega slovenskega planinstva je bila v znamenju borbe za ohranitev nacionalne posesti slovenskih planin pred narodom germanizacije. Ne bomo preboleli in pozabili, da Jugoslavija ni objela vseh planin, kjer biva naš narod. Uedinjenje v lastni državi pa nam je odprlo nova pota in nam nalaga nove naloge v smeri organizacije ne samo slovenskega, ampak tudi vsedržavnega jugoslovanskega planinstva in daje važno pozicijo v kolu slovanskega planinstva.
Ljudi, ki hočejo veljati za vzorne nacionaliste, vidimo včasih, kako obožujejo tuje inozemske planine in jih posečajo, često bolj radi zabave, kakor dz alpinističnih razlogov, pri čemer jih prav nič ne moti, da s tem mečejo jugoslovanski denar tujcu. Kdor hoče biti pravi nacionalist, dober in vzgleden planinec — Slovenec in Jugoslovan, ta naj krene predvsem v naše slovenske, jugoslovanske planine. Te mu nudijo v mnogem več, kakor tujina.
Planinstvo je važen čini tel j tudi za pravo nacionamo vzgojo mladine in naroda. Ono ii-ziono krepi in duševno vedri ter odteguje onemu športu, ki vzgaja k surovosti in materija-liamu. V mladem srcu vzbuja in razvija planinstvo pleineiiLte čute, idealizem, skromnost in tovarištvo, oni jekleni značaj in odpornost ter budi interes in ljubezen za vse lepo, kar nudi narava. Le v taki duši morejo pognati res globoke korenine prave ljubezni do domovine, resnjičnega in nesebičnega nacionalizma.
Ako bo nacionalna mladina vzljubila in gojila tudi planinstvo, bo nacionalna vzgoja naroda s tem mnogo pridobila.
NAŠE NESREČNE MEJE
V št. 39 »Pohcda« pripomni Stanko Tušek iz Maribora v članku »Kr.it grobov«, da Slovenci niso imeli poguma, <ia si rešujejo prestclico sami. Ljubljano je rešili pred Italijani Sr d Svabič.
Tudi pri nas je pogum, ki so ga zlasti občutili Italijani. Bil sem v službi v zaledju italijanske bojne črte ter sem imel prildko opazovati razpoloženje hrvatskih in slovenskih vojakov preti Italiji. To ni bil avtrijski patriotizem. Junaki z Doberdoba in od Gorice bi nam odgovorili, da so se borili za to, da ne bi postali naši slovenski kraji med Snežnikom in Triglavom pogorišča in razvaline. V tem slučaju so krile slovenske koristi tudi koristi Avstrije. Zato pa nam je po sklenjenem miru vprizorila Italija na naši zemlji dobesedna pogorišča...
Dobili sem iz Trsta prvo veselo brzojavko o porojeni Jugoslaviji. Od tam so se pričele potuhnjeno plaziti tudi črne pošasti. Naše oblasti so se pričele seliti ...
Nedaleč od Čabra je vstal junak. Ako se prav spomnim, je bil iz Loža. Prosil je, da mu dajo pooblastilo, da vrže Italijane preko Reke in Trsta. Prošnja je romala in romala ter dosegla ne. Slednjič se je Italijan milostno umaknil jz Planine, Rakega, Hotedražiee in — Ljubljane...
Naša severna meja je imela borca Maistra. S ponosom imenujemo njegovo ime. Zal, tudi on ni imel prostih rok glede zem-ljelačnih Italijanov. Na posredovanje Italije se je odprlo plebiscitno ozemlje Nemcem. Maistrova obljuba, da bo naš meS rešil Gospo-sveto, se radi Italije ni mogla izpolniti...
Naše nesreče je kriv poraz Rusije v svetovni vojni. Nesloga v Rusiji je kriva, da nimamo Pulja, Reke, Trsta, Gorice, Šmohorja, Beljaka, Celovca, Lipnice, Radgone in zveze preko Donave s Češkoslovaško. Čital sem, da je Italija že leta 1912 barantala za avstrijsko prijateljstvo z Dalmacijo, Istro, Trstom m južno Tirolsko ...
In peraz Rusije je bil tudi naš poraz!.,.
NOVOMESTO
Tudi pri nas v našem lepem in naprednem Novem mestu so se yršile v nedeljo dne 15. oktobra t. 1. občinske volitve, katere se izpadle prav izborno. Postavljena je bila samo ena kandidatna lista in to JNS, na kateri je kandidiral g. dr. Josip Režek. Punktaši si na čelu z g. Mundam niso mogli postaviti kandidatne liste in tako je ostala samo ena. Občina Novo mesto ima okoli 900 volilcev, izmed katerih je glasovalo 724 volilcev.
Poglejmo si malo od bližje to glasovanje. Kdo ni glasoval za listo JNS? To so bili vsi naši novomeški visokošolci, ki govorijo, da niso punktaši, da niso separatisti, ampak da so naprednjaki. Če bi bili ti gospodje napredni, bi šli vsi kot en mož na volišče in z nami manifestirali za našo narodno in edinstveno Jugoslavijo. Ker pa tega niso storili in so celo agitirali za abstinenco, torej niso ti ljudje naprednjaki, kot se izdajajo, če jim kaj rečeš, ampak so pravi punktaši, separatisti, za katere bo prišel tudi čas, da bodo podali svoje račune. Če jim je punktaštvo tako pri srcu, delovanje proti sedanjemu režimu in proti državi tako priljubljeno, naj povedo in mi jim damo rade volje brezplačne potne liste in naj gredo v Rini ali pa na Dunaj in tam naj -rovarijo in kričijo, kolikor jih je volja. Dokler pa bodo ti gospodje v Jugoslaviji in jedli jugoslovanski kruh, in dokler bomo mi nacionalisti imeli vsaj malo moči, toliko časa ne bomo dovolili tem ljudem, da bi delali proti državi. Zmaga je naša in naša mora ostati. Mi smo za edinstveno gospodarsko in močno kraljevino Jugoslavijo, katera mora segati od Triglava do Črnega morja.
Živela velika Jugoslavija!
Živel naš kraljevski dom!
Omladinec.
DOLNJA LENDAVA POPRAVEK
Doznali smo iz merodajne strani, da v št. 33 našega lista z dne 19. avgusta 1933 na
3.	strani objavljeni članek pod »Dolnja I-en-dava« v zadnjem odstavku v končnih 18 vrsticah ne odgovarja dejstvom in so tam iznesene opazke neumestne, kar s tem lojalno popravljamo.
Boris Kranjc, cand. rer. econ., Maribor:
Mala antanta
Narodna Odbrana proslavi v dneh 30. novembra in 1. decembra 1933 proslavo svojega 251etnega obstoja. Oblastni Odbor Narodne Odbrane priredi dne 30, novembra t. 1. zvečer ob 20. uri slavnostno akademijo, dne 1. decembra t. 1. dopoldne pa slavnostni občni zbor — oboje v dvorani Kazina v Ljubljani. Pri slavnostni akademiji bo predstavljal Narodno Odbrano llija Trifunovič, predsednik Središnjega odbora v Beogradu, program akademije bo strogo nacionalen in umetniški. Opozarjamo vsa društva in organizacije na to prireditev s prošnjo, da ne prirejajo takrat svojih lastnih.
Mala antanta je bila stvorjena 23. aprila 1921. s podpisom pogodbe, ki je skupno s podpisom jugoslovansko-cehoslovaške, jugoslovansko-rumun-ske in čehstovaško-rumunske pogodbe postavila njen pravni temelj. Vzroki in nagibi stvorbe te zveze so bili tako naravni in nujni, da je končno moralo priti do združenja v tej obliki, na osnovi istih interesov ter potreb. To tesno zbližanje je pa odločilno podprlo še dejstvo, da so vsi ti trije narodi trpeli .pod istim političnim jarmom (avstro-ogrskim), ter delili tako isto usodo zatiranja ter preganjanja, dalje prijateljski odnošaji, ki so že pred vojno vladali med temi narodi. Solidarno medsebojno sodelovanje na političnem polju že v tisti dobi, ki je bilo posebno čvrsto in intenzivno med tedanjimi političnimi voditelji ter nositelji ideje osvobojenja med našim narodom ter Čehi in Slovaki, je pa še bolj podprlo to veliko zamisel. Kakor sta se čehoslovaški in jugoslovanski narod borila proti habsburški monarhiji za realizacijo svoje nacionalne edinosti, tako se je rumunski narod boril za osv.obojenje svojega narodnega ži tja izpod madžarskega jarma. Medsebojni odnosi teh treh narodnih skupin pred vojno, med in po vojni, so bili torej pretežno politične narave.
Isti interesi so torej že kdaj postavili, vsem tem trem narodnim skupinam isti temelj pozitivnemu političnemu delovanju, >ki je s etvorbo Male antante dobilo svojo natrdnejšo in trajno podlago; hkratu pa je bila s tem omogočena uporaba istih metod. Ta zveza, pa je tudi utrdila pot še bližjemu medsebojnemu sodelovanju ter sistematičnemu razvoju. Stvorjena torej sprva kot protiutež madžarskim reviaonističnim in iredentističnim težnjam, je v najnovejši dobi prešla tudi na aktivno politično delovanje. Danes predstavlja Mala antanta v zvezi e Francijo in Poljsko, čili faktor, ki odločilno posega v politični razvoj vse Srednje Evrope, ter neporušljiv protiutež vsaki revizionistični in »napadalni« politiki, tvori silo, tki s svojo gospodarsko ter vojaško močjo, s kadrom sposobnih diplomatov, v gltavnem pa z dosledno enotnostjo v nastopih v srednjeevropski ter mednarodni politiki, daje najboljše garancije, da se sedanji srednjeevropski red na njeno škodo ne bo izpre-menil, deluje obratno za njegovo očvrstitev, hkratu pa je in bo ostala tudi v naprej trdna garancija za mir v Evropi.
Predno preidem na hisfcoriat stvorbe Male antante, naj omenim, da je imela že pred vojno svojega predhodnika. 10. avgust 1895. se je skoro po triletnih skupnih naporih in kljub vsem zaprekam, ki jjih je postavljala ogrska vlada, sestal v Budimpešti kongres zastopnikov Slovakov, Rumu-nov in Srbov, ki so stvorili ob tej priliki zvezo, v kateri so bili po štirje predstavnika vsakega teh treh narodov. Cilj te zveze je bil, stvoriti enotno fronto proti raznarodovalnim težnjam Madžarov, ter s protesti in informacijami opozoriti inozemstvo o nevzdržnem stanju teh narodnih skupin v ogrski kraljevini. Bila je to torej Mala antanta po Ogrih tlačenih narodov, ki si je nadela nalogo, braniti svoja najosnovnejša nacionalna prava.
Ideja stvorbe Male antante ni bila torej nič novega. S pozitivnim delom se je pričelo takoj po končani vojni. Odnosi med Jugoslavijo in Čeho-slovaško so bili že preje 'prijateljski, vezala je obe državi tudi krvna vez, ki je postala1 še čvršča po oni upeli intervenciji Masaaryka v znanem zagrebškem velizdajniškem procesu, inscenaraneirt na osnovi krivotvorjenih dokumentov. Poleg tega je pa že preje med obema narodoma vladalo tesno politično sodelovanje, tako pred vojno, posebno pa še med vojno.
Težje je šlo z Rumuni. Do leta 1928., ko je zmagala liberalna struja, so bile v Rumuniji na krmilu politične stranke stare kraljevine, ki eo Čehoslovake gledale vse prej kot prijazno, kraj tega je pa še obstojal nerešen spor radi Karpatske Rusije. Z druge strani so pa bile radi Banata v ostrih sporih z Jugoslavijo.
Glavna zasluga, da je kljub tej nepovoljni atmosferi le prišlo do stvorbe zveze, gre pa brez-dvoma velikemu Rumunu Take .Ionescu, človeku velikih sposobnosti na političnem polju. Ta je takoj uvidel, da je edina rešitev za Rumune, da se priključijo zapadu in je pred vojno z vsemi silami delal na tem, da pretrga Rumunija zivezo z Avstro-Ogrsko. Njegova je tudi zasluga, da je ob priliki avstrijske napovedi vojne Srbiji po grofu Berivh-toldu 28. julija 1914. dosegel, da je Rumunija ostala v tem sporu nevtralna, kakor je sklenil državni svet sklican v Sinajti proti naziranju kralja Karola, ki je hotel, da se postavi na stran centralnih sil.
Težki časi so prišli sedaj nad njegovo domovino, toda kljub temu ni izgubil vero v zmago Velike antante. Da je torej Velika Rumunija končno le vstopila v Mala antanto je v glavnem njegovo delo, pri čemur pa ne smemo prezreti mnogih drugih narodnjakov, ki so zasledovali isli cilj. Ti so bili: Jone J. C. Bratianu, Maniu, Vajda Voe-vod in dr.
Prvi konkretni predlog k stvorbi Male antante je sprožil dr. Beneš v svojem pismu z dne 5. ja nuarja 1920. tedanjemu ministrskemu predsedniku Vajdi Voevcdu, ki je bil v načelu tudi sprejet. Obravnaval naj bi se takoj po povratku Vajde Voe-voda iz inozemstva. Toda do razpravljanja je prišlo šele pod naslednjo vlado generala Averescua, v katero je vstopil Take .Ionescu junija meseca 1920. kot zunanji minister.
Toda politični položaj Rumunije je bil ravno tedaj še kaj zapleten. Čete Rdeče armade so vdrle preko Dnjestra, da nanovo zavojujejo Besarabijo, z Ogri je bil radi rumunake vojaške intervencije, ki je segala skono do Budimpešte položaj sila napet. Nerešeno je še bilo vprašanje Banata; Rumuni so bili nadalje nezadovoljni z mejo proti Karpatski Rusiji, vrhu tega ao pa prišli navzkriž z za-padnimi velesilami pri vprašanju manjšin. Toda Take Jonescu ni obupal. Zedinil se je z dr, Bene-šem radi meje (po medsebojni zamenjavi nekaterih področij), zadovoljil se je z začrtano mejo v Banatu, izboljšal končno odnose z velesilami in vse je kazalo, da je tako odstranil poslednjo zapreko, ki je z romunske strani še ovirala pot stvorbi Male antante.
Prvotno je sanjal o zvezi z Rumunijo, Poljsko, čehoslovaško, Jugoslavijo in Grčijo, ki naj hi bila pretežno obrambne narave. O tem načrtu je že 1918, razpravljal v Parizu in I.ondrmu z Benešem, Venizelosom in Pašičem, ki so v glavnem zasledovali isli cilj. Ravno tako leta 1917. v mestu .!assy ter leto dni pozneje v Parizu z Massarykom.
Toda naletel je v sami Rumuniji na trake težave, kot jih ni pričakoval. Tej ideji združitve v Malo antanto sta namreč nasprotovali dve čvrsti •politični struji in to, gerimnofilsko usmerjena stranka, čvrsto ukoreninjena v pretekli narodovi ilrncm na iz notranie-Dolitičnih ozirov
ter osebnega nasprotstva do Take Jonescua. Tudi se je zdelo, da sam knalj Ferdinand ne simpatizira preveč s to idejo. Toda s sijajnimi govori v parlamentu, podprtimi z jasnimi dejstvi, z mnogimi časopisnimi članki, si je znal pridobiti vedno več pristašev. Podčrtaval je, da se vse države z identičnimi političnimi interesi morajo združiti v enoten blok ter stvoriti na ta način zvezo, ki bo zmežna solidarno nastopiti v zaščito svojih interesov, a sposobna tudi preprečiti vsak poizkus spremembe faktičnega stanja. Njemu sta pogumno stala ob strani posebno Titulescu in Derussi, a tudi mnogi drugi.
14. avgusta 1920. je podpisal dr. Beneš v Beogradu z Ninčičem pogodbo, v kateri si čehoslova-ška in Jugoslavija zagotavljata medsebojno pomoč v slučaju, da napade Ogrska katero obeh držav, in to iz lastnega nagiba in ne da bi bila izzvana. Prvi korak k ostvaritvi ideje Male antante je pa bil oficielni obisk Beneša v Bukarešti štiri dni za tem, kjer je razpravljal o načrtu z Take Jonescuoni in Averescuom. Rezultat teh razgovorov je bil nekak protokol (do podpisa kontrakta torej še ni prišlo), kjer si obe državi, analogno pogodbi med Jugoslavijo in čehoslovaško, obljubljata medsebojno pomoč v slučaju madžarskega napada.
V jeseni 1920. je odpotoval Take Jonescu v Rim, Pariz in London^ da razprši nezaupanje velesil v Malo antanto ter da utemelji njeno nujnost. Po teni uspešnem potovanju je obiskal Prago, odtod se je pa napotil naravnost v Varšavo, kjer se je trudil, da razčisti meglo nezaupanja med Čehoslovaško in Poljsko.
Še predno je bila podpisana končna pogodba o stvorbi Male antante, je Rumunija v enotnem energičnem nastopu skupno z .Jugoslavijo, Čehoslovaško in Italijo preprečila prvi poizkus bivšega cesarja Karla, ko se je 27. marca 1921. hotel vrniti na Madžarsko. 23. aprila 1921. je bila končno podpisana obrambna pogodba med Take Jonescuom ter čehoslovaškim poslancem v Bukarešti Veverko. Slično pogodbo je podpisal potem Take Jonescu 7. junija istegia leta s Pašičem v Beogradu. S tem pa' je bil postavljen Mali antanti pravni temelj.
Zvezi so bile že takoj v začetku obstoja po-stavljene razne zapreke. Vendar pa je še isto leto žela svoj prvi uspeh: preprečila je gladko namen eks-cesarja Karla, ki je tedaj drugič poizkusil vrniti se na Madžarsko ter dosegla od Ogrske obvezo, po kateri se vsi člani habsburške hiše za vedno izključijo z madžarskega prestola.
Mala antanta kot politična enota torej obstoja in mora toliko časa obstojati tudi v naprej, dokler bo trajala potreba in dokler bo- v interesu v njej včlanjenih držav, da v srednjeevropski ter mednarodni politiki nastopajo solidarno in enotno kot eno telo, kot sila1 sposobna ter zmožna braniti svoje težnje, svoje potrebe in svoje zemlje. In ravno kot politična enota je danes Mala antanta velesila, ki radi svoje moči in važnosti soodločuje o vsaki evropski ter internacijonalni akciji. Politični dogodki zadnjih dveh let so naim pa pokazali, da se ona te svoje moči dn važnosti tudi zaveda, hkratu pa svoje velike misije kot proboriteljica za mir v Evropi — pod čijo idejo se je posredno tudi »tvorila — kar je od dneva svojega postanka in kar bo tudi v bodoče.
V slučaju vojne se prikazuje Mala antanta skoro kot avtarkična enota,.
Tesno medsebojno sodelovanje držav Male antante na političnem polju, je kmalu dovedlo tudi do skupnega konstruktivnega gospodarskega delovanja. To se je pojavilo ne le kot nujno in naravno z ozirom na že obstoječe čvrste medsebojne po^ litične zveze, marveč prav tako iz želje, da se tudi na ta način osigura obstoj novega reda, kakor v srednji Evropi, na drugi strani pa, da s tem dokaže svojo življenji-, o silo. To gospodarsko sodelovanje pa izvira tudi iz naravnih potreb ekonomskega razvoja vseh teh treh zemelj.
Posebno široko področje pa nudi sodelovanje na kulturnem polju. Med Cehoslovaki in nami že itak vladajo prisrčni odnosi, tu in tam deluje vedno več ljudi, mož in žena kot nositelji, pospe-ševatelji ter progovorniki ideje kulturnega sodelovanja. Isto nalogo izvršujejo tudi razne institucije. Ravno tako uspešno se razvija medsebojno upozna-\wnje umetnosti ter vseh kulturnih in socialnih ustanov med Cehoslovaki in Rumuni. Kar se nas, Jugoslovanov tiče, pa moram žalibog ugotoviti, da se je dosedaj pri nas v to svrho jako malo storilo, da je torej področje kulturnega sodelovanja z Rumuni še skoro čisto neizčrpano.
Treba je torej, da se v obeh zemljah čimpreje izvede tozadevna propaganda in da se ob razumevanju obeh vlad ustanove no'.r<>bne institucije, ki bi izvrševale ta program. Njih delovanje naj pa ne bo usmerjeno le na navezanje obojestranskih etikov polom potrebnega študija na kulturnem polju, posebej na področju umetnosti in narodne umetnosti, marveč naj upošteva v prvi vrsti veliko važnost, ki jo ima v tem pogledu turistika, s tem, da sistematično ter po programu izvršuje obojestransko agitacijo.
Želja ie vseli Jugoslovanov, da se čimpreje preide k delu v tej smeri, a naše upanje počiva na visokošolski mladini. S kongresi študentov Male antante in ž njimi zvezanimi medsebojnimi ekskurzijami, je storjen vsekakor prvi korak.
VSEM NACIONALNIM DRUŠTVOM!
Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani (prej klub primorskih akademikov) javlja, da ima pripravljen kader predavateljev a temo: Rapallo. Imenovani klub apelira na vsa nacionalna društva, da prirede sama ali pa s sodelovanjem kulturnih društev na 13. obletnico rapallske pogodbe spominske večere. Ker pade letos 12. november na nedeljo, bi bil primeren čas za komemoracijo ali predvečer, t. j. v soboto a.i pa nedeljo popoldne. Društva, ki žele predavatelje, naj ®e javijo dim prej. .	.
V 15. letu osvobojenja in ujedmjenja s® moramo spomniti tudi onih, ki ječe pod ja*" mom italijanskega fašizma.
Bratje! Dolžnost nas veže! Izvršimo jo! Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice *# Istre v Ljubljani, šelenburgova ulica 7/1*
Ob naši severni in predvsem zapadni meji bomo nikdar dovolili mirnega sožitja
ne
Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t Ljubljani
Odgotorni urednik Miroslav Mateltt. - I«daja za Narodno »brambno tiskovno zadrugo, r. z. * o. Ernest Vargazon
‘Dvilcga „ri*c>hc>clu“
Društveno poročilo »Vzajemne
pomoči"
NAŠEMU ČLANSTVU
Potom dnevnikov smo že obvestili svoje članstvo, da je kr. banska uprava v Ljubljani odobrila naša nova pravila, ki so bila sprejeta na izrednem občnem zboru od 8. septembra 1933. S tem je zaključena doba zastoja v delovanju Vzajemne pomoči, ki je trajala od februarja 1032 dalje. Takrat je kr. banska uprava v Ljubljani odredila revizijo poslovanja naše pomožne blagajne in danes lahko rečemo, hvala Bogu, da je bila ta revizija odrejena. Iz iraznih poročil je naše članstvo itak že obveščeno, v kakšnem stanju se je nahajala takrat naša pomožna blagajna in kakšno je bilo gospodarstvo takratnega načelstva Vzajemne pomoči. Nočemo rekrimi-nirati danes, ko je ta doba za nami in ko stojimo pred novim podvigom te naše pomožne blagajne, poudariti pa moramo, da je spravilo delovanje bivšega načelstva to našo ustanovo na rob propada in je napravilo^ bivše načelstvo iz te ustanove, ki bi bila morala biti eminentno socijalna, vir dohodkov za posamezne člane tega načelstva. O vsem tem bo govoril^ itak še sodišče in prav nič ne dvo-jnimo, da bo izrek sodišča ustvaril v tej tako žalostni in gospodarsko tako dalekosežni zadevi popolno jasnost. Vzajemna pomoč ni bila ustanovljena za to, da bi vršili posamezniki potom nje razne spekulatvine posle, nakupovali zemljišča in trgovska podjetja, vlekli visoke nagrade in tako uiprav nesmiselno razmetavali denar, katerega jim je zaupalo članstvo v najboljšem prepričanju, da bo ta denar porabljen v resnici le za podpiranje članstva.
Obnovitev takih razmer je pod novim načelstvom in pod novimi pravili Vzajemne pomoči nemogoča. Današnje načelstvo se zaveda težke naloge, katero je prevzelo, zaveda se pa tudi svoje velike odgovornosti napram članom in napram celotni javnosti. Vsled tega je brez nadaljnjega sprejelo predlog kr. banske uprave v Ljubljani, da prisostvujeta odborovim sejam s pravico komisarjev zastopnik kr. banske uprave kot upravni jurist in poseben strokovnjak iz zavarovalno-tehniške stroke. Novo načelstvo noče delati nobenih tajnih in nedopustnih transakcij, ono hoče vršiti svoje delo pod kontrolo javnosti in je zato le veselo in zadovoljno, ker bodo storjeni vsi sklepi in ukrepi vedno le v navzočnosti teh dveh
strokovnjakov in zaupnikov kr. banske uprave v Ljubljani kot nadzorne oblasti. Že to dejstvo samo na sebi nudi članstvu popolno garancijo, da se bodo sredstva Vzajemne pomoči v bodoče porabljala res samo v sooijalne svrhe, to je za podporo onih malih ljudi, ki so se zatekli pod okrilje naše pomožne blagajne, ji zaupali svoj denar in pričakujejo od nje podporo takrat, ko bo nastopil slučaj zavarovanja.
Sedanje načelstvo je moralo prebroditi precej težak križev pot, da je doseglo odobritev novih pravil Vzajemne pomoči. Koliko je bilo intervencij s strani raznih nasprotnikov, kakšne osebe so se vse zavzemale za to, da nova pravila ne bi bila odobrena, o tem ne bomo govorili podrobno. Ugotavljamo le to, da so še danes na delu gotovi faktorji, ki rovarijo v Ljubljani in Beogradu proti sedanjemu vodstvu naše pomožne blagajne in proti onim temeljnim smernicam, ki vodijo in bodo vodile današnje načelstvo v borbi za ozdravljenje in okrepijenje Vzajemne pomoči. Vemo, da ti faktorji še ne bodo prenehali s svojimi intrigami, vemo, da bodo našli še vedno sredstva, s katerimi bodo lahko najeli tu in drugje razne posredovalce, vemo pa tudi, da bodo ostali vsi ti poskusi brezuspešni. Delo naših prednikov nam je najboljši vzgled, kako ne smemo delati. To delo naših prednikov pa nam daje tudi najmočnejšo pobudo, da bomo šli in zmogli težko pot in dosegli s podporo našega članstva in kr. banske uprave v Ljubljani kot nadzorne oblasti skupni cilj vsega članstva, to je: krepko, dobro upravljano in vodeno, predvsem pa res pošteno in sooljaino Vzajemno pomoč.
Finančno stanje naše pomožne blagajne je danes skrajno težko, saj so bili zapravljeni milijoni na način, ki je koristil le posameznikom, ne pa naši ustanovi in njenim članom. Stanje je bilo tako obupno, da so nam tesni in dobrohotni ljudje svetovali likvidacijo Vzajemne pomoči. Ta nasvet smo odklonili in ga odklanjamo tudi danes. Vzajemna pomoč je pomožna blagajna malega našega človeka, ki je v njo investiral visoke zneske. Likvidacija te pomožne blagajne bi pomenila skoraj 100 % izgubo vsega tega denarja. Mi pa nismo prevzeli vodstva te pomožne blagajne v svoje roke, mi se nismo lotili tega težkega dela zato, da likvidiramo. Izvoljeni smo bili v načelstvo na občnem zboru, z izvolitvijo nam je
članstvo naložilo nalogo, da ozdravimo to našo skupno Vzajemno pomoč, z izvolitvijo smo to nalogo tudi prevzeli. Kot častni možje vemo, da je treba dolžnosti izvrševati vestno, zato odklanjamo misel na likvidacijo in bomo storili vse, da bo najširša javnost prepričana že v najkrajšem času ne samo o naši dobri '•olji, marveč tudi o naši moči in odločnosti, da dosežemo na vsak način in za vsako ceno svoj namen.
Ureditev finančnega stanja Vzajemne pomoči zahteva radikalnih ukrepov, če hočemo rešiti vsaj to, kar se še da rešiti. Vsled tega je znižalo sedanje načelstvo:
a) vsa posmrtninska zavarovanja, ki so bila sklenjena še pred revizijo in po starih pravilih za zneske nad 10.000 Din na fiksnih 10.000 Din, zvišalo pa pri teh zavarovanjih čakalno dobo na dve leti,
b) vsa zavarovanja za doto, sklenjena po starih pravilih za zneske preko 25.000 Din na fiksnih 25.000 Din in zvišalo čakalno dobo na 5 let.
Ta dva ukrepa sta bila brezpogojno potrebna, če nismo hoteli uničiti večine svojega članstva. Naj sledi dokaz: v času od 1. februarja 1032 do 30. septembra 1933 se je dogodilo toliko zavarovanih smrtnih slučajev, da bi morali plačati naši člani za te smrtne slučaje ca. 42,000.000 Din posmrtninskih prispevkov. Če bi se nadaljevalo poslovanje po principih bivšega načelstva in starih statutov, bi morali plačevati naši člani samo na posmrt-ninskih prispevkih ca. 2,300.000 Din na mesec! Člani naj si izračunajo sami, kako bi zmogli ta ogromna bremena. Sedanje načelstvo ve, da bi članstvo tolikih bremen ne zmoglo. Večina članov bi morala radi te preobremenitve odstopiti, člani bi tekom časa izgubili vsa svoja vplačila in tako bi bila Vzajemna pomoč v najkrajšem času uničena. Vemo, da je naše članstvo trezno in presodno in bo vsled tega odobravalo navedene naše ukrepe. Le potom njih je možno ozdraviti Vzajemno pomoč, le na podlagi takih ukrepov moremo članstvu nuditi in zasigurati vsaj del tega, kar se jim je prvotno nudilo na papirju, pa se je izkazalo neizvedljivo ne samo vsled že od vsega početka zgrešene kalkulacije, marveč še bolj vsled ogromnih izgub, ki jih je utrpela naša pomožna blagajna po krivdi bivših svojih voditeljev. Brez dvoma bo to naše članstvo ne samo odobravalo to naše postopanje,
marveč nas tudi podpiralo s točnim izpolnjevanjem svojih obvez napram naši pomožni blagajni. Saj je to zavod, ki naj služi predvsem interesom članstva ter naj nudi temu članstvu pričakovano podporo takrat, ko je to članstvo podpore najbolj potrebno. To naše članstvo obstoja v pretežni meri iz malih ljudi brez premoženja, ki morajo dvakrat obrniti vsak dinar, predno ga izdajo. Posamezniki so šibki in ne pomenijo vsak zase ničesar. Če pa bodo ti naši člani povezani s skrajno disciplino in največjo vdanostjo skupni ideji in instituciji, potem bo ta institucija — naša Vzajemna pomoč predstavljala tako močan zavod in tako močno socijalno ustanovo, kot si jo želi naše članstvo in kot jo želi ustvariti sedanje načelstvo. Pojdimo torej s složnimi močmi na složno, skupno delo.	Načelstvo.
*
Člani »Vzajemne pomoči« reg. pomožne blagajne v Ljubljani, se opozarjajo, da bodo prejeli v najkrajšem času 3 poštne položnice in sicer eno za zaostanke na vpisnini, članarini in prispevkih. Celotni znesek bode označen na prvi strani položnice. Ostali dve položnici pa služita za redne mesečne prispevke za november in december 1933.
Nadalje je treba plačati prispevke, ki so bili izplačani za smrtne slučaje pred in za časa likvidacije. Zaostalo članarino do 1. aprila 1932. se terja za zavarovani znesek, kakor se je zavaroval. Od 1. aprila 1932. pa do 1. oktobra 1933. pa članarino le od (tiste vsote, kakor je predvidena po novih pravilih pod točko §-a 3.
V svrho zamenjave starih polic naj člani iste predlože čimprej, da se jim izdajo nove. Zamenjava se bo izvršila po možnosti takoj, najkesneje pa v teku enega leta. Vsled tega se članstvo vljudno naproša, da je strpno radi vročitve novih polic, ker iz tehničnih ozirov ni mogoče tega ogromnega dela izvršiti preje.
Člani, ki do sedaj še niso podali točnih podatkov o zavarovancu, naj store to čim-preje.
Od članarine pa, ki so jo vplačali nekateri člani že sedanjemu načelstvu za celotne zavarovane zneske, se jim bode preveč vplačana razlika vpisala v dobro in poračunala na rednih mesečnih prispevkih.
Vsi nadaljni podatki so pa razvidni iz izvlečka novih pravil.
Izvleček iz pravil
»VZAJEMNE P0M0CI« registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, osnovale na podlagi zakona od 16. julija 1892., drž. zak. št. 202 ex 1892, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani VIII.
St. 5357—21 z dne 7. oktobra leta 1933.
Splošna določila.
8 1.
Ime in sedež blagajne je: »Vzajemna pomoč«, re8. pomožna blagajna v Ljubljani.
Delokrog blagajne obsega ozemlje Dravske
banovine.
Namen blagajne: A. Izvajanje zavarovanja za slučaj poroke v korist 3 oseb po točki o S?-a 1.
0(1 16. 7. 1892. B. Izvajanje zavarovanja za slučaj smrti (pogrebnine) po točki 2, 8-a L zak. od 16. 7. 1892. Člani pa morajo zavarovati pogrebnino Judi svojim zakonskim drugom in ožjim v njih rodbinski zvezi ali vsaj v razmerju pogodbenega m dejanskega podpiranja živečim sorodnikom z nji-"Pyim pismenim pristankom, glede katerih morajo “•ti podana vsa ona svojstva za vstop v blagajno sakor za vstop člana.
Spekulativna zavarovanja kakršnekoli vrste so
nedopustna.
Članstvo.
§ 2.
Izreden ilan blagajne postane vsakdo, kdor Plača enkraten prispevek Din 100 (sto dinarjev).
Ustanovni ilan blagajne postane vsakdo, kdor Plača enkraten prispevek Din 200 (dvesto dinarjev).
Prispevki izrednih in ustanovnih članov se smejo uporabljati izključno za podporo siromašnim članom, ki nimajo pridobitne zaposlitve, in za °bčne koristne in dobrodelne namene, na primer za ustanavljanje čitalnic, knjižnic itd., za to vrsto ohodkov in izdatkov vodi blagajna posebne raču-ne in posebne knjige.
Reden član blagajne postane vsaka samouprav-sta»mebaT' ki sklene zavarvanje po določilih tega tniii v. kolikor zavarovani sklene ena oseba, za toliko članov ona šteje.
iio. dosego rednega članstva je plrebna lastno-J)0?P*sana pristopna izjava (zavarovalna po-nuoba), katera mora vsebovati: a) Ime, priimek m fn naslov pristopajočega člana (kontrahenta). > locne rojstne podatke, spol, stan, poklic, naslov r: Pri zavarovanju za slučaj smrti tudi opis 7 ravstvenega stanja — osebe, katero hoče Član varovati (zavarovanca) z obrazložitvijo potrebe »varovanja (preskrba, sorodstvo, skupno gospo-r njstvo, skupno gospodarstvo itd.), c) Vrsto in zavar°vanja (zavarovano glavnico) in naslov pl6?6 (namenbenika), kateri je blagajna dolžna izdati zavarovano glavnico po nastopu zavarovala dogodka.
Za odklonitev članstva blagajna ni dolžna navajati vzrokov. Blagajna sme zahtevati na stroške člana dokaze o rojstnih podatkih in zdravstvenem stanju zavarovanca, kakor tudi o drugih podatkih, ki so potrebni za sklenitev zavarovanja.
Članstvo in zavarovanje se prične z dnem sprejema po^ načelstvu blagajne, ako je do tedaj vpisnina plačana. V nasprotnem slučaju pa z dnem plačila vpisnine.
članska izkaznica služi kot dokaz članstva in sklenjenega zavarovanja. V njo se beležijo vsi bistveni podatki o članstvu in zavarovanju, članska izkaznica mora vsebovati izvleček splošnih in zavarovalnih pogojev. Duplikat za izgubljeno in amortizirano člansko izkaznico izda blagajna proti povrnitvi stroškov.
Članstvo in zavarovanje preneha: a) S smrtjo, izstopom in izključitvijo člana (kontrahenta). V teh slučajih sme zahtevati član oziroma njegov pravni naslednik 50% vsakokratnih premijskih rezerv kot odkupnino, ako je zavarovanje obstojalo najmanj polna tri leta. V slučaju smrti člana se sme tekom 4 mesecev z odobritvijo blagajne zavarovanje nadaljevati po določilih tega statuta,
b)	Z nastopitvijo zavarovanega dogodka.
Kapitalizacija in upostavitev zavarovanja ni dopustna, pač pa sme član dobiti posojilo do višine odkupnine. Obresti za posojila se plačajo letno naprej.
Izključitev člana se sme izvršiti samo: a) Ako kljub dvakratnemu opominu ne izpolni v predpisanem terminu Članskih dolžnosti, b) Ako je dosegel članstvo na podlagi neresničnih bistvenih podatkov. V tem slučaju izgubi član vse pravice in po tem statutu v korist blagajne, ako zavarovanje ni obstojalo polna 3 leta. V slučaju dokazane prevare izgubi član vse pravice po tem statutu brez ozira na trajanje zavarovanja.
Stroški opominov obremenjujejo Člana.
Zavarovalni pogoji.
8 3.
Zavarovana glavnica znaša pri zavarovanju:
A.	Za slučaj poroke:
v razredu	I.	Din	5.000'—
v razredu	II.	Din	10.000'—
v razredu	III.	Din	15.000'—
v razredu	IV.	Din	20.000-—
v razredu	V.	Din	25.000'—
Karenčna doba za dosego zavarovane glavnice znaša pri zavarovanju: A. Za slučaj poroke 5 let. B. Z slučaj smrti 1 leto. V drugem letu zavarovanja plača blagajna samo polovico zavarovane glavnice. Od tretjega leta dalje izplača blagajna celo zavarovano glavnico. Karenčna doba se računa od dneva, katerega določi načelstvo v članski izkaznici.
Višina vpisnine znaša pri zavarovanju: A. Za slučaj poroke 1% zavarovane glavnice. B. Za slučaj smrti po sledeči tabeli:
Razred in zavarovana glavnica
Pristopna	I.	II.	III.	IV.	V.
starost let	2000	4000	6000	8000	10.000
20-24	17	34	51	68	85
25-29	19	38	57	76	95
30-34	22	44	66	88	110
35-39	25	50	75	100	125
40-44	29	58	87	116	145
45-49	33	66	99	132	165
50-54	37	74	111	148	185
55-59	42	84	126	168	210
60-64	48	96	144	192	240
65—70	53	106	159	212	265
Višina	mesečne članarine znaša po				sledeči
tabelah: A.	Zavarovanje za slučaj poroke:				
	Razred in zavarovana glavnica				
Pristopna	I.	II.	III.	IV.	V.
starost let	5000	10.000	15.000	20.000 25.000	
0	13	26	39	52	65
1	15	30	45	60	75
2	16	32	48	64	80
3	18	36	54	n	00
4	20	40	60	80	100
5	23	46	69	92	115
6	26	52	78	104	130
7	29	58	87	116	145
8	34	68	102	136	170
9	40	80	120	160	200
10	48	96	144	192	240
preko 10	60	120	180	240	300
Članarina se plačuje mesečno v naprej in sicer najkasneje do 10. vsakega meseca: za mladoletnike do izpolnjenega 16. leta starosti, za polnoletne Polnih 5 let. V vsakem slučaju traja plačevanje članarine najmanje polnih 5 let. Po tem terminu postane zavarovanje premij prosto. Po 5 letih odkar je zavarovanje postalo premij prosto, mora blagajna zavarovano glavnico izplačati tudi v slu-čaju, da se zavarovanec ni poročil,
B. Zavarovanje za slučaj smrti:
Razred in zavarovana glavnica
B. Za slučaj	smrti:	Pristopna	I.	II.	III.	IV.	V.
v razredu I.	Din 2.000'—	starost let	2000	4000	6000	8000	10.000
v razredu II.	Din 4.000'—	20-34	2	4	6	8	10
v razredu III.	Din 6.000 —	35—44	3	6	9	12	15
v razredu IV.	Din 8.000-—	45-49	4	8	12	16	20
v razredu V.	Din 10.000-—	50-54	5	10	15	20	25
Ista oseba sme biti večkrat zavarovana, ven-		55-59	7	14	21	28	35
dar vsota vseh zavarovanih	glavnic ne sme pre-	60-64	9	18	27	36	45
segati zneskov V. razreda.		65-70	11	22	33	44	55
Članarina se plačuje mesečno v naprej in sicer najkasneje do 10. vsakega meseca do smrti zavarovanca.
Višina mesečnih zavarovalnih prispevkov se določi vsako leto posebej in sicer z ozirom na prijavljeno število porok in smrtnih slučajev ter bilančno stanje blagajne. Višina zavarovalnih prispevkov se mora odmeriti tako, da ima blagajna v vpisanih članarinah in zavarovalnih prispevkih po principih zavarovalne tehnike in verjetnostnega računa polno kritje za vse zavarovalne obveznosti po tem statutu, kakor tudi za upravne stroške. Mesečni zavarovalni prispevki se razdele med člane sorazmerno njihovi članarini. Za potrebe smrtnih slučajev prvega leta se mora predpisati dodatek članarine v višini največ polovico Članarine.
Blagajna sine predpisati pri posameznih izjemnih slučajih posebne mesečne premije mesto članarine in zavarovalnih prispevkov. Posebne premije se določijo ob sklepu zavarovanja enkrat za vselej in sicer po principih zavarovalne tehnike in verjetnostnega računa z ozirom na kvaliteto rizika.
Plačevanje članarin, prispevkov in premij se
začne 1. dne v mesecu po sklenitvi zavarovanj. Dokler članstvo ne preneha, oziroma dokler zavarovanje ne postane premij prosto, je član dolžan plačevati vse predpisane prispevke, premije članarine.
Zastava, cesija in obremenitev članskih pravic
se sme izvršiti samo z vednostjo blagajne.
Izplačilo zavarovane glavnice izvrši blagajna takoj, čim dobi dokaze ob stroških člana o nastopu zavarovanega dogodka in o izpolnitvi vseh članskih dolžnosti (predložitev članske izkaznice, poročnega lista, rojstnega lista, mrliškega lista, potrdil o plačevanju zadnjih mesečnih članarin, zavarovalnih prispevkov, premij itd.).
Zavarovana glavnica se ne sme izplačati osebi, za katero je sodno dokazano, da je zakrivila smrt zavarovanca, ali pa da je bila soudeležena pri njej. V tem slučaju zapade zavarovana glavnica v celoti blagajni.
Zastava, cesija in zaplenitev zavarovane glavnice po njeni zapadlosti nima pravne moči, razen v slučaju alimentacij in v njihovi višini.
Zastaranje: vse pravice iz tega zavarovanja zastarajo v 3 letih po zapadlosti.
Vsa vplačila (vpisnine, članarine, zavarovalni prispevki itd.), se morajo izvršiti direktno pri blagajni ali pa potom Poštne hranilnice. Kakršnakoli vplačila potom zaupnikov so nedopustna.
Način volitve delegatov: Volitve delegatov razpiše načelstvo pred potekom poslovne dobe ter odredi dan volitev in dan štetja glasov. Istočasno z razpisom volitev razpoloži imenik članov — volilnih upravičencev — po stanju določenega dne, ter imenuje volilno komisijo. Volilno komisijo vodi predsednik načelstva ali njegov namestnik. Razven njega so v komisiji še 4 člani, ki jih izbere načelstvo izmed blagajničnih članov, kateri pa niso niti člani načelstva niti nadzornega odbora. Reklamacije proti volilnemu imeniku je vložiti tekom 8 dni po razpoložitvi. Če ee zahteva opis volilca, mora reklamacija vsebovati datum in Številko tozadevne
Članske izkaznice. Proti rešitvi reklamacij po volilni komisiji ni ugovora. Med potekom reklamacijske dobe in dnevom štetja glasov inora preteči najmanj 10 dni. Voli se z nadpolovično večino z obveznimi kandidatnimi listami. Kandidatne liste morajo biti pisane na službenih tiskovinah, ki so na razpolago pri volilni komisiji. Kandidatne liste z imeni kandidatov in označbo vrstnega reda vsakega kandidata morajo biti predložene volilni komisiji tekom reklamacijske dobe. Kandidatna lista mora obsegati 24 kandidatov in 24 namestnikov. Na kandidatni listi smejo biti pisane samo osebe, ki imajo volilno pravico. Kandidatno listo mora predložiti najmanj 50 volilcev. Predlagatelji morajo lastnoročno in čitljivo podpisati kandidatno listo, enako tudi kandidati izjavo, da soglašajo s svojo kandidaturo, oziroma morajo priložiti Jako izjavo kandidatni listi. Podpisi oziroma izjave kandidatov se ne štejejo v število predlagateljev kandidatne liste. Kandidatne liste, ki ne odgovarjajo gorenjim predpisom, mora volilna komisija razveljaviti. Ravno tako se morajo razveljaviti kandidatne liste, glede katerih se ugotovi, da nosijo ponarejen podpis in to tudi, če bi bila listina že potrjena in objavljena. Kandidatne liste nosijo ime prvo navedenega kandidata. Kandidatne liste morajo biti potrjene in objavljene najmanj 8 dni pred volitvijo, odnosno dnevom štetja glasov. V istem roku morajo biti volilcem dostavljene glasovnice, ki jih izpolnjene vrnejo volilni komisiji najkasneje do opoldne dneva, katerega se vrši štetje glasov. Glasovnice morajo biti opremljene tako, da je zajamčena tajnost glasovanja. Ako je bila vložena saino ena kandidatna lista, veljajo v slučaju njene potrditve v isti navedeni kandidati in namestniki kot izvoljeni ter odpade razpošiljanje in oddajanje glasovnic. 0 izvršeni volitvi se sestavi zapisnik, katerega podpišejo vsi člani volilne komisije. Zapisnik mora obsegati rezultat glasovanja, imenik izvoljenih kandidatov in njihovih namestnikov. Glasovnice se morajo zapečatene shraniti do prihodnjih volitev delegatov. Delegatom in namestnikom izda načelstvo legitimacije, s katerimi se jim da pravica udeležbe na občnem zboru. Mandat' delegatov prestane: 1. Ako izgubi volilno pravico.
2. Ako se odreče mandatu. 3. Ako umre. 4. Ako enkrat neupravičeno izostane od občnega zbora.
5. Ako ga načelstvo radi delovanja proti interesom ali ugledu blagajne izključi. Proti izključitvi je dopusten priziv na občni zbor, kateri končno-veljavno odloča. V takih slučajih stopi na 'izpraznjeno mesto po vrstnem redu najbližji namestnik.
Volitve delegatov se izvrše vsakih 5 let.
Občnemu zboru je pridržana pravica: 1. Voliti člane načelstva. 2. Voliti člane nadzornega sveta.
3. Voliti razsodišča. 4. Končnoveljavno sklepati o bilanci, letnem poročilu in razrešitvi članov načelstva, nadzornega odbora in razsodišča. 5. Sklepati o spremembi statuta in o razpustu blagajne.
6. Sklepati o načinu upravljanja premoženja in dotaciji vseh fondov. 7. Določevati odškodnine članom načelstva in nadzornega odbora.
Vsak član ima pravico občnemu zboru staviti predloge z nasveti, katere morajo javiti načelstvu najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Dotični člani se smejo udeležiti občnega zbora in svoje predloge zagovarjati in utemeljevati.
Občen zbor je sklepčen, ako je navzoča vsaj polovica vseh delegatov. V nasprotnem slučaju je sklicati ponovno občni zbor tekom 14 dni z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število navzočih delegatov. Ponovni občni zbor se sklicuje na isti način kot občni zbor. Tozadevno veljajo določila prvega odstavka §-a 5. tega statuta.
Delegati zastopajo na občnem zboru vse člane blagajne.
Prehodna določila.
§ 14.
Prevedba dosedanjih članov »Vzajemne pomoči« se izvrši ex offo in sicer po načelu, da se vse pridobljene pravice v okviru tega statuta ohranijo. Vsaka stara članska izkaznica se nadomesti z novo in sicer takole: dosedanje zavarovane glavnice se nadomestijo z novimi in sicer pri zavarovanju:
Glavnice
Glavnice
Glavnice
Glavnice
Glavnice
Glavnice
Za slučaj poroke : Din
preko 25.000'— preko 20.000'— preko 15.000'— preko 10.000'— preko 5.000'— izpod 5.000'—
Din
v V. razred na 25.000'— v IV. razred na 20.000'— v III. razred na 15.000'— v II. razred na 10 000'— v I. razred na 5.000'— ostanejo neizpremenjene.
B.	Za slučaj smrti:
Din	Din
Glavnice preko	10.000'—	v	V.	razred	na	10.000'—
Glavnice preko	8.000'—	v	IV.	razred	na	8.000'—
Glavnice preko	0.000'—	v	III.	razred	na	6.000'—
Glavnice preko	4.000'—	v	II.	razred	na	4.000'—
Glavnice preko	2.000'—	v	I.	razred	na	2.000'—
Glavnice izpod 2.000'— ostanejo neizpremenjene.
Prevesti se morajo tudi oni dosedanji člani, kateri so prekoračili 70. leto starosti, kakor tudi oni, ki nimajo pismenega pristanka od strani zavarovanca po §-u 1. odst. 2. tega statuta.
Prevedba dosedanjih članov se mora izvršiti v enem letu od dneva, ko stopi ta statut' v veljavo.
Vračunanje zavarovanih let: Vsakemu članu se vračuna ob izstavitvi nove članske izkaznice v zavarovanje čas od dneva, ko je prijavil svoječasni vstop k »Vzajemni pomoči«. Temu skladno se morajo računati karenčne dobe. Za čas od 1. IV. 1932. pa do dneva, ko stopi ta statut v veljavo, plačajo člani staro članarino po novih razredih.
Višina mesečne članarine dosedanjih članov znaša pri zavarovanju: A. Za slučaj poroke po tabeli §-a 3. tega statuta. B. Za slučaj smrti brez ozira na starost zavrovanca 1% nove zavarovane glavnice.
Višina mesečnih zavarovalnih prispevkov dosedanjih članov se določa po prvi bilanci, katera se mora predložiti kr. banski upravi v odobritev.
Višina terjatev pasivnih članov, katerih zavarovani dogodki so nastopili v času od 1. IV. 1932 do dneva, ko stopi ta statut v veljavo, se določi po prevedbi z ozirom na nove razrede. Tekom 20 mesecev mora blagajna izplačati polovico vsake posamezne terjatve. Pri izplačevanju pridejo oni člani najpreje na vrsto, katerih zavarovani dogodki so se najprej dogodili, za ostalo polovico terjatev mora blagajna sestaviti sanacijski načrt tekom 20 mesecev.
Cene kmetskih pridelkov
drugod
(Majhen pregled)
»Poročilo »Bavarske kmetske zbornice« poroča o bavarskem kmetijstvu za mesec september 1033 in pravi, da žitna kupčija ni bila posebno živahna, kajti nihče se noče prenagliti, ker ima biti objavljen pravilnik zakona o ureditvi trga in cen kmetskih pridelkov v nameri, da se ščiti pridelovalca pred izkoriščanjem. Poročilo navaja, da so se cene za pivovarski ječmen in za oves izboljšale. Na živinskih trgih je prigon narastel, kljub temu pa so zaradi vladnih ukrepov cene ostale trdne. Samo za slabša teleta je cena samo-posebi razumljivo slaba. Cene masla so trdne, isto tak o mleka, cene sira pa še niso ugodne. Cene za jajca so se vstalile.
iNa berlinskem trgu je sredi oktobra 1. 1. cena za 100 kg na debelo za:
pšenico .... po $18—340 Din, pivovar, ječmen . po 342—354 Din, pšenično moko . po 558—576 Din. Jedilni krompir je v Nemčiji, .ker ga prideluje v masah, v ceni do 70 Din za 100 kg.
V iMonakovem so bila sredi oktobra 1033: pitna, štamplirana jajca na debelo po 1‘50 do 2 Din komad; bavarska kmetska jajca na debelo po 1'50 Din komad; bavarska v apno vložena jajca na debelo po 1'30 Din komad; sveža tuja jajca iz vzhodnih držav na debelo po 1'50 Din.
V nadrobni prodaji so bila bavarska kmetska jajca skoraj po 2 Din, inozemska po Din 1'60 do 2'—, farmska .pa po Din 2'34 do Din 2-61 komad.
Surovo maslo je 13. t. m. notiralo v Berlinu na debelo: prvovrstno po 45'36, drugovrstno po 4T20 Din kg.
Koncem septembra t. 1. so bile cene na živinskem trgu	v	Berlinu	v	Kolnu
za prašiče za vole
za krave (debele) za teleta
kg povprečno po Din 16'38	Din 16-38
Din 10-—	—
Din 8-50	Din 6'84
Din 13-14	—
Pri preračunavanju nemške marke v dinarje smo vzeli za podlago: 1 marka = 18 Din.
To stanje in izboljšanje cen beležimo zato, ker je sistematična briga vlade za ureditev kupčije, trga in za izboljšanje cen na korist pridelovalca prinesla vidna izboljšanja in si nemški kmet obljublja boljšo bodočnost.
Po stanju naših navedb je možno presojati, kakšne izkupičke dosegajo naši izvozniki.
Koliko pa pri nas kmet dobi za svoje pridelke, čeprav jih porabnik končno le drago plača.
Vsaka resna, sistematična briga rodi uspeh!
Trgovina in nadonalizem
Nacionalna trgovina je igrala vedno in povsod veliko vlogo v političnem življenju narodov. Zlasti je izvozna trgovina pijoniir in propagator nacionalne gospodarske ekspanzije, ona je afinnator narodnega imena in proizvodov. Izvozna trgovina utrja teren in ustvarja oporišča; njenemu delu sledijo priseljevanje narodne manjšine in izza njih ua-stajajo politična vprašanja. Za vse te stopnjo razvoja najdemo lepe primere v zgodovini sko-ro vseh narodov.
Pa tudi na notranjem tržišču pripada nacionalni trgovini nič manj važna vloga. Zavedno nacionalno trgovstvo vršii odlično nalogo l>ospeševanja gospodarske aktivnosti, iskanja načinov in možnosti, da se vnovčijo dobrine, ki so na kmetih, daleč <xi prometa skoro brez vrednosti. Trgovina da takemu blagu pravzaprav svojo vrednost, spravi g« v svet ter organizira s teni stotinam ljudi zaslužek iin zaposlitev. Nacionalni trgovec, ki se zaveda svojih dolžnosti naprain državi in bližnjemu, je najmočnejši činitelj za povzel igo nacionalnega
in pokazali nekoliko ambicije v stremljenjih, da se osvobodijo tujega nepotrebnega posredništva in da so v svojem poslovanju navezali z inozemskimi centri direktne stike. Če pozorno premotrimo naš povojni razvoj, vidimo, da se toedjio še danes mnogi naši trgovci ponižno klanjati agentom in komisionarjem na Dunaj in Trst, ki v sladkem brezdelju izkoriščajo to našo nesamostojnost, kujejo iz te naše desorganiziranosti, pasivnosti in neborbe-nosti kapital in živijo dobro na naš račun, na račun našega konzumenta. Žal moramo ugotoviti, da smo imi tisti, ki alimentiramo ta inozemska središča še danes. Nikdar se niso vprašali naši trgovci, ali ni že prišel čas, da se vsaj v strokah, kjer je to mogoče, postavimo na lastne noge. Ali naj ta nepotrebna odvisnost in hlapčevska uslu/.nost traja večno? Smatramo, da je pač potrebno, da pride naš nacionalni trgovec do zavesili in prepričanja, da se da živeti tudi brez miloščine teh inozemskih posredništev, da se je treba le strniti v enotno fronto. Na ta način se bodo prav kmalu vloge zamenjale v našo korist.
Kar je tipično za slovanske narode in se nam baš na gospodarskem polju najbolj maščuje, je nesloga in pomanjkanje smisla za solidarnost. Pri takih razmerah ni tujcu pretežko izigravati enega proti drugemu in izkoriščati našo prepirljivost in ozkoprsnost v lasten prospeh. Koliko hlapčevstva je še v naših ljudeh, vedimo najbolje, ako vpogledamo v trgovsko korespondenco nekaterih tvrdk. Sramujejo, ženirajo se lastnega jezika in se trudijo v potu svojega obraza, da če tudi s hibami, napišejo posredniku pismo v blaženi
nemščini. Takim nezavednim trgovcem se zdi nemogoče, da bi odgovorili slovensko, da bi dali onim, ki živijo od našega Dosrednistva, razumeti, da se hočejo otresti poniževalne vloge slug.
Najbolj žalostno pa je poglavje slamnatih mož. Koliko naših ljudi se da za sladke besede, mnogokrat celo brez vsake materi-jelne koristi najeti za to, da dajo svoje ime in obrtno pravico na razpolago tujim tvrdkam, ter tem tako pomagajo, da dosežejo ono, kar bi direktnim potom nikdar ne m opli dosečti.
Ni nuržnja do tujoev, ki nam diktira te odkritosrčne besede spoznanja in priznanja-Zavedamo se dobro, da je trgovina interni' cionalna, in baš radi tega ni potrebno ni kako hlapčevanje. Samim sebi smo dolžni samo-spoznanja, samospoštovanja — to i:n ničesar drugega ne zahtevamo. Samospoštovanje pa smo dolžni narodu, državi in sebi.
Ta kratka razmotrivanja nam v zadostni meri dokazujejo, da smo še precej oddaljeni od tega, kar nam diktira naša narodna zavest in spoštovanje do samega sebe. Dokazujejo nam, da žrtvujejo na ljubo svojim slabostim in svoji nesamostojnosti mnogo mate-rijelnih koristi na škodo nacionalnega dohodka in naše nacionalne skupnosti. Smatramo, da je že prišel čas, ko bo treba s to pasivnostjo prelomiti, ker pred zgodovino ne moremo in nočemo več zanjo odgovarjati.
Vi niste med tistimi, ki z neplačevanjem naročnine uničujejo ,Pohod' t
Nadonalizem in kmet
POHOD
« — .
živi samo od naročnine!
dohodka, nacionalnega blagostanja in s tem politične pozicije in vpliva narodov v svetu.
Naše narodnozavedno trgovstvo je igralo pred vojno v oelem osvobodilnem pokretu, v bojih proti potujčevanju pomembno vlogo. Nas slovenski trgovec, ,pa tudd njegov srbski tovariš, se pojavljata povsod v narodnoobrambnem delu, v narodnih društvih, naš trgovec je bil opora in pospeševat el j prosvetnega in kulturnega dela, na njegovo darežlji-vost se je apeliralo pri vseli narodnih prireditvah in ne zaman. Baš to udejstvovanje nekaterih naših slovenskih trgovcev v predvojnih borbah bo predstavljalo najsvetlejšo in najpomembnejšo dobo v zgodovini razvoja našega nacionalnega trgovstva. Mi Slovenci smo imeli dovolj odpornosti in razboritosti, da smo v tej borbi ohranili čistost rase in vzgojili lasten naraščaj ter se tako očuvalji razkrajainih vplivov, ki jih ima lahko na narodno celino trgovski frtalež, ki je tuj čuvstvom, idealom bi stremljenjem naroda. Kdor pozna žalostne razmere življenja v predvojni Galiciji, bo gotovo dobro razumel, kaj pomenijo te besede.
Po vojni je pripadala našemu trgovskemu stanu važna naloga, da izkoristi naše politično osvobojenje. Danes moramo pa žal ugotoviti, da so le poedinci pravilno razumeli to nalogo
Vemo, da marsikomu ni prav, ker se brigamo za kmetijstvo in za ‘izboljšanje življenjskih razmer kmeta. Še manj je nekaterim prav, ker kmeta z našim pisanjem dramimo k praivemu spoznanju. Zato ne pozabijo izkoristiti vsako priložnost, da nas kjerkoli postavijo v neugodno luč. So to največ ljudje globokih žepov in obilnih teles, ljudje z neutolažljivim hrepenenjem ali po denarju, ali po oblasti, ali po obojnem. Mastno živijo od nezavednosti in strahopetnosti ljudske množice, ki si jo čimdalje bolj zasužnjujejo, da bi mogli še več iztisniti iz nje. Z lepimi, a neobču-tenimi besedami in praznim srcem slepijo množico, da lažje v kalnem ribarijo. Nimajo ne srca ne volje, da bi množici pomagali, gre jim za to, da utrjujejo sebe in koristijo predvsem sebi. Tern pomagajo razni zaslepljenci, ki so morda dobri ljudje, toda preneumni, da bi stvar spoznali in se zavedli, da niso čisto nič drugega kot priprega junakom in poštenjakom ribarstva v kalnem.
Slikajo nas kot neke prismojene oboževalce idola, ki se mu pravi Domovina in Narod, ki ju oni poznajo samo tedaj, če jih lahko molzejo in ki ju ne gledajo s takimi očmi kakor mi, ali pa nas zlobno slikajo za pretepače, kar odločno nismo in nam nama kdo kaj očitati, še manj pa dokazati.
Kaj smo in kaj hočemo?
Predvsem smo neodvisni od 'vsakogar, mislimo samo s svojo glavo ter delamo po svojem srcu in razumu. Služimo samo koristim domovine, množice kot celote, ljubimo in spoštujemo domovino, ker domovina smo mi, množica, in pa, ker spoštujemo same sebe kot človeka. Zase ne iščemo ničesar, najmanj pa korit. Množici hočemo prav in dobro, ker hočemo, da bodi vsakemu posameznemu delavoljnemu članu našega rodu po človeško prav in dobro. Predvsem ne trpimo krivice in boli nas beda naroda.
Mi hočemo, da vlada mir, red, poštenje, zakonitost, varnost lastnine in pravica dela. Ne trpimo, da bi vsako leto bil tisti, ki dela in ustvarja — okraden sadov svojega truda in živel bedno življenje, medtem ko mnogi, 'ki ne delajo, mirno in nemoteno uživajo, kar so ugrabili delovnim. Hočemo enakosti pri pravicah in dolžnostih, pri delu in napredku za vse!
Stvarni ljudje smo, ne sanjači, življenje gledamo in vidimo tako kot je. Pod nobenim pogojem in za nobene zaklade sveta ne pritrjujemo stvarem, ki niso prave, pa naj jih izvaja kdorkoli.
Besede — strah — ne poznamo, naša pot je čista in ravna!
Prvo ,so nam pripadniki našega rodu. Njih dobrobit in vsestranski napredek kot celote nam je v prvi vrsti na srcu. Zato tujcu ne dovoljujemo sebičnega izkoriščanja našega rodu in zahtevamo od njega, če živi med nami, da po pravici in poštenju prispeva k dobrobiti našega rodu in da ga spoštuje tako
kot mi. Tujega nismo lačnd, od našega pa ne popuščamo niti za las.	•
Korist Domovine in Naroda je temelj vsemu našemu hotenju in brezpogojno nesebičnemu delu, za katerega ne iščemo ne plačila, ne časti. Hočemo človeka vrednega življenja za vsakega pripadnika našega rodu, pobijamo krivico, nepoštenje, korupcijo in druge izrodke ter nepravilnosti. Vse to pobijamo neustrašeno in bomo vse to tudi odpravili, tudi če bi nas to stalo še takih žrtev. Jezero krvi smo nacionalisti že dali za dobro svoje domovine in če treba, dali jo bomo še!
Za nalogo si postavljamo dalje tudi bujenje in dramljenje množice, da odpre oči in sopomaga odstraniti vse, kar je gnilega. Ako se .množici slabo godi, je to kazen in glas Usode za njeno zaspanost, brezbrižnost, ne-edinost, sebičnost in hlapčevstvo. Usoda nikoli ne tepe izkoriščevalcev in jih ne kaznuje, ker ti so njen bič, s katerim bije izkoriščane tako dolgo, da se zdramijo in glasno povedo, da se ne pustijo več vklepati in izkoriščati. V tem našem delu smo nacionalisti — pomočniki višje sile, glasniki Usode, ki hočemo, da bi žvižganje biča kmalu ne bilo več potrebno.
Naše orožje: pamet, volja, pravičnost, človečnost — je močnejša kot katerokoli drugo.
Nočemo kmetu peti hvale, kakor mu jo pojejo drugi zato, da ga lažje preslepijo in omrežijo. Hvale danes tudi ne zasluži. Povda-rimo pa, da je kmet pri nas velikanska, toda speča večina našega rodu. Priznamo tudi, da je. od uspeha njegovega dela ter od njegove življenjske dobrobiti odvisen uspeli dela in življenjski dobrobit tudi vseh tistih poštenih, delovnih ljudi, ki niso kmetskega stanu.
Kmet je temelj domovini, toda ta temelj ni zdrav vsled okoliščin, v katerih životari-Priznamo kmetu vse, kar mu po pravici gr©i toda od njega zahtevamo, da je človek, ki m" je Bog dal možgane in da je možak. Tudi on sam se mora zganiti za to, da bo bolje. To je dolžan sebi in celemu narodu. V nas bo našel zveste, nesebične pomočnike.
Kmet, sedaj nas poznaš! Vedi, da nas je ogromno veliko, čeprav se nagibaš k misli, da pravih ljudi ni več. Vedi, da so množice tvojih zavednih stanovskih tovarišev med nami, vedi, da smo vsi nacionalisti -kmetski sinovi. Ne sklanjaj glave. Dvigni jo in hoti živeti življenje, vredno človeka.
Mi ti vsega tega ne pripovedujemo zatOi da bi te zvabili, nego zato, da izveš, kdo smo in kje ob vsakem času najdeš pomoč;
Čas prihaja, krivičnike obhaja strah, m1 pa korakamo — samo naprej!
Za nas je jugoslovanstvo gotova stvar; gre nam samo za socialno pravično ter ekonomsko dobro ureditev države
Za zaščito vlagateljev
I. društvo za zaščito vlagateljev v Ljubljani javlja svojim članom, da se je preselilo iz Resljeve c. 5 v Šelenburgovo ul. S/l. Uradni dnevi so vsak ponedeljek, sredo in soboto (izvzemši praznike) od 10.—12. ure.
Vsem vlagateljem! Razvoj težkih gospodarskih razmer vas ponovno kliče, »la strnete svojo vrste v svrho samopomoči v lastili močili organizaciji. V vseh važnejših zadevah našega denarništva naj imajo prvo in odločilno besedo vlagatelji, ker so oni vendar činitelj, ki daje gospodarskemu organizmu prepotrebno kri. Ker je usoda našega denarništva v bodočnosti zelo nejasna, si morajo tudi vlaga-telji-varčevalci pravočasno zagotoviti mogočnost samoobrambe, katero jim lahko nudi samo lastna organizacija! Zato pozivamo v^e vlagatelje, da vsak v svojem krogu agitira
za društvo! Vlagatelji naj soodločajo v vseli denarnih zavodih, oni naj sodelujejo pri zakonodaji za denarne zavode, *>ni naj bodo stalno obveščeni, kako dela njihov denarni!" zavodom zaupani denar, kdo in kako g® upravlja itd. To delo pa lahko uspešno vr”1 samo močna organizacija vlagateljev sami11' Zato javite takoj svoj pristop k društvu po d°' pisnici, nakar vam pošljemo pravila, člansk0 izkaznico in položnico za nakazilo članarino (20 Din letno).
Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči