GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBEN! KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
LETO I
OKTOBER 1974
ŠTEVILKA 4
Okt&ket — meSec tzcfcdoe
UM SUMIM
V
Letošnja jesen zares ni prav nič prizanesljiva z vremenom. Ni še končano obiranje jabolk, ko bi že morali intenzivno trgati grozdje, da problema spravila koruze pri tem sploh ne omenjam
Kljub slabemu vremenu pa je prav te dni trgatev na višku — in sicer v vseh treh naših kmetijskih organizacijah združenega dela.
Katere vrste grozdja oziroma vina bomo pridelali? V naših vinogradih so predvsem tele sorte vinske trte: beli burgundec, šipon, rumeni muškat, muškat otonel, laški rizling, muškatni silvanec, traminec in renski rizling.
Letošnji pridelek bi po načrtu naj znašal 260 vagonov, od česar bi ptujski kombinat proizvedel 140, mariborski pa 120 vagonov. Lenarški kombinat vina ne bo pridelal, ker goji grozdje le za direktno prodajo; za letošnje leto načrtujejo 50 do 60 ton grozdja. Po besedah naših vinogradniških strokovnjakov bo letošnji pridelek poprečen.
Vse te predvidene količine pa so seveda povsem odvisne od vremenskih razmer. Ne glede na to, da v naših vinogradih trgajo grozdje že od 6. oktobra, povzroča hudo deževje izredne težave pri nadaljnji trgatvi.
V naših vinogradih si sedaj pomagajo tudi tako, da vabijo k trgatvi posamezne delovne kolektive — seveda če ne dežuje. Povsod prevladuje močna želja grozdje čim hitreje pospraviti, saj končno vino predstavlja pomembno postavko v celotnem dohodku združenega kombinata.
Besedilo in posnetek: Milan Cilenšek
Pred Vlil, kongresom slovenskih sindikatov
Ali smo Izpolnili vse svoje obveznosti?
Sindikati SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat se bomo pred VIII. kongresom Zveze sindikatov Slovenije organizirali tako, kot smo se bili dogovorili v statutarnem dogovoru o organiziranosti in delovanju sindikatov.
Družbena vloga sindikatov terja pri uresničevanju interesov delavcev učinkovito delovanje celotne organizacije sin-
dikata. Delovanje sindikatov moramo usmeriti h konkretnemu delovanju delovnih in življenjskih problemov delavcev, skrbeti moramo za nenehno izpopolnjevanje oblik in načina svojega dela, svoje delovanje in organiziranost pa moramo prilagoditi potrebam in željam naših članov.
Sindikalna organiziranost naj bo izvedena tako, da bodo
ustrezni sindikalni organi povsod tam, kjer so samoupravni organi, ki delajo in odločajo o delu in delitvi rezultatov dela. Tako organiziranost sindikatov nam nalagajo naša ustava in statutarni dogovor ter vsi naši predlogi in sklepi, o katerih bo govor na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Predlogi sklepov so postavljeni tako,
da od vseh članov sindikata zahtevajo aktivno vključevanje v delo. Slehernega delavca je potrebno vključiti v ta organizirani boj za uresničevanje načel, ki smo si jih določili z ustavo. Načela in sklepi pa naj ne bodo samo na papirju, ampak jih moramo prenesti v našo vsakodnevno prakso in življenje.
Pa poglejmo, kako daleč smo z organiziranostjo sindikata v našem podjetju — v kmetijsko živilskem kombinatu. Imamo organizirane osnovne organizacije sindikata v vseh TOZD, in te so na nivoju podjetij povezane v sindikalne konference. Do danes pa nam še ni uspelo ustrezno se organizirati v okviru SOZD. Da nimamo ustrezne organiziranosti na nivoju SOZD, ni objektivnih zavor, ampak so te samo subjektivne. Izvirajo iz premajhne odgovornosti nekaterih članov — delegatov, ki so jih pooblastile sindikalne organizacije. Na treh sestankih, ki so bili sklicani z namenom, da se dogovorimo za skupno delo na nivoju SOZD, nismo nikdar bili navzoči iz vseh organizacij sindikata. Na dveh sestankih smo bili navzoči delegati iz treh organizacij, na enem samo iz dveh organizacij, niti na enem sestanku pa ni bilo predstavnikov sindikalne organizacije AK Maribor. Če smatramo, da nam je sindikat potreben, in če smo se odločili, da bomo sindikalno organizacijo ustrezno organizirali tudi na nivoju SOZD, potem je dolžnost vseh izvoljenih delegatov, da izpolnjujejo sklepe svoje organizacije in se udeležujejo sestankov, za katere so določeni s strani članstva. Le s skupnim delom in razreševanjem vseh problemov bomo lahko izvrševali vse naloge, ki so pred nami in za razreševanje katerih so nas pooblastili naši člani.
Mnogo nalog in sklepov je ostalo na papirju, ker smo premalo delavni. Zaman je vsaka kritika. Četudi sami tega ne izvajamo, je potrebno, da združimo vse napore za izvršitev zastavljenih nalog. Če bomo sami izvršili naloge, bomo lahko združeni in enotni zahtevali tudi od drugih, da do nas izpolnijo svoje obveznosti.
VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije mora prenesti v našo organizacijo nove spodbude za nadaljnje delo. Mi pa s svojim delom in predlogi prispevajmo k temu, da bodo predlogi sklepov, ki bodo sprejeti na kongresu, odsev želja in hotenj naših članov.	Jože Škerlovnik
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Predstavljamo
naše delegate Vlil. kongresa ZSS
VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra 1974 v Celju, se bodo iz sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat udeležili trije člani sindikata: Katica Mavrič in Danijel Brujič kot delegata ter Jože Skerlovnik kot član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
JOŽE SKERLOVNIK
je bil rojen 24. avgusta 1926 v Ribnici na Pohorju. Po poklicu je gozdarski tehnik in je zaposlen v Kmetijskem kombinatu Ptuj vse od njegove ustanovitve — to je od leta 1959. Sedaj je v. d. direktorja TOZD Gradbeni remont ter upravnik enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Je namestnik delegata v delavskem svetu SOZD, predsednik konference sindikalnih organizacij KK Ptuj, član Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter član Centralnega odbora Sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Jugoslavije. član ZKJ je od leta 1944. VIII. kongresa ZSS se bo udeležil kot član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, in tc z vsemi pravicami in dolžnostmi delegata.
KATICA MAVRIČ
je bila rojena 23. novembra 1949 v Malem Brebrovniku pri Ivanj-kovcih, občina Ormož. Po poklicu je kvalificirana sadjarka in vi-nogradnica ter je od leta 1969 zaposlena v Agrokombinatu Maribor — ves čas v obratu Košaki kot kvalificirana vinogradnica.
Je predsednica samoupravne delovne skupine v obratu Košaki AK Maribor, obračunska enota Počehova, članica odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu obrata Košaki-Kam-nica ter članica odbora osnovne organizacije sindikata obrata Ko-šaki-Kamnica. Za delegatko VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je bila izvoljena na konferenci sindikalnih organizacij AK Maribor.
DANIJEL BRUJIČ
je bil rojen 15. februarja 1944 v Donjem Kosinju pri Gospiču v Liki. Po poklicu je kvalificirani avtomehanik in že dve leti opravlja delo v tem poklicu v obratu transport Agrokombinata Lenart.
Je član delavskega sveta obrata transport ter namestnik predsednika odbora delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela Proizvodnja in storitve Agrokombinata Lenart. Za delegata VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ga je izvolila konferenca sindikalnih organizacij Agrokombinata Lenart.
Vsi trije naši delegati so izjavili, da upajo, da bo bližnji kongres slovenskih sindikatov preokretnica tudi za kmetijstvo, ki je skoraj povsod na repu. Kmetijstvo namreč ni izolirano, saj je potreba po prehrani potreba vseh ljudi, boljša preskrba s kmetijskimi pridelki pa je temelj kakovostnejše hrane. Glede na to so si vsi trije naši delegati edini, da bo po kongresu tudi kmetijstvu zasvetila zelena luč.
Vsi naši delegati pa so nam tudi obljubili, da bodo po kongresu za Našo pot na kratko opisali svoje vtise s tega velikega zbora slovenskih sindikatov.
"vi
m
a
a
□
a
□
□
D
U
□
a
a
a
a
□
a
□
□
a
□
□
□
D
□
a
a
□
□
a
□
□
□
□
□
□
a
□
D
a
a
□
a
a
a
a
o
D
□
□
□
U ! J
n
n
n
n
□
n
□
n
□
a
n
n
□
a
a
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
D
□
□
□
□
□
□
□
a
□
□
□
□
aoramoDüonnnnaDoaDotinnDanQüooQODnnDüDnoüaaDDonünomancmnDCiciDm
Dosedanje delo in nadaljnje naloge komunistov v SOZD
Pomagati, kjer je potrebno!
Nedvomno so člani Zveze komunistov v posameznih organizacijah združenega dela — Agrokombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj, Agrokombinat Lenart in TMI Košaki Maribor — mnogo in odločilno prispevali k uresničevanju gospodarske politike povezovanja, poslovno tehničnega sodelovanja in združevanja med proizvajalnimi organizacijami, predelovalno industrijo in tržiščem na obdravskem področju. V vseh navedenih organizacijah združenega dela so v letu 1973 komunisti v svojih osnovnih organizacijah ZK intenzivno razpravljali in podpirali akcijo za združitev več podjetij v močnejšo, večjo in popolnejšo gospodarsko organizacijo, ki bi naj zaživela in obsegala širše štajersko področje.
Obsežen načrt združevanja
Načrt združevanja v sestavljeno organizacijo združenega dela je bil zelo obsežen. Poleg že navedenih delovnih organizacij bi naj bile v SOZD povezani še Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica, Mariborska mlekarna in trgovsko podjetje Meso1 Maribor. V nadaljevanju pa je bil zamišljen načrt združevanja in povezovanja v SOZD s še nekaterimi proizvajalnimi, predelovalnimi in trgovskimi organizacijami _ (Kmetijski kombinat Gornja Radgona, Intes Maribor, Povrtnina Maribor, Koloniale Maribor in kmetijske zadruge mariborskega področja).
Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali delegirani člani ZK in drugi predstavniki posameznih OZD AK Maribor, KK Ptuj, AK Lenart in TMI Košaki Maribor, je imel v preteklem letu več sestankov s predstavniki KK KZ Slovenska Bistrica, Mariborske mlekarne in trgovskega podjetja Meso Maribor — z namenom in željo, da se v prvi fazi poveže v SOZD vseh sedem navedenih podjetij.
Začetek je bil obetajoč in spodbuden. Samoupravni sporazum je bil do kraja demokratičen in prilagojen željam posameznih delovnih organizacij. Kasneje se je žal izkazalo, da v slednjih treh delovnih organizacijah ni bilo dovolj interesa, premalo je bilo tozadevnih akcij, premalo politične aktivnosti in podpore ter (verjetno) premalo volje s strani odgovornih ljudi. Posledica vsega tega je bila, da sta se dve delovni organizaciji odrekli povezovanju in sodelovanju v SOZD (Mariborska mlekarna in trgovsko podjetje Meso Maribor), medtem ko je KK KZ Slovenska Bistrica pripravil referendum, ki iz že navedenih razlogov ni uspel.
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD (KK Ptuj, AK Maribor, AK Lenart in TMI Košaki Maribor) je bil sprejet in podpisan 27. novembra 1973. S to akcijo je bil
svečano položen temeljni kamen za nadaljnji uspešen razvoj in krepitev organizacij združenega dela, povezanih v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat.
Pred komunisti so odgovorne naloge
Pred nami, to je člani Zveze komunistov v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj, so težke, odgovorne in častne naloge. Zavedati se moramo, da se za nas glavno delo šele pričenja! S tem ko smo 27. novembra 1973 podpisali samoupravni sporazum, smo izrazili svoje hotenje in želje, da želimo živeti, delati in gospodariti skupaj! Da želimo razvijati, krepiti in dosegati večje in boljše uspehe kot doslej! Vse te načrte in želje je treba uresničiti.
In kaj bomo k temu prispevali mi — člani Zveze komunistov?
Stane Vizovišek: »Komunisti morajo svoje vrste še trdneje povezati! Trdna volja in disciplina na vseh področjih morata biti naši zvesti spremljevalki!«
Še trdneje bomo povezali naše vrste! Trdna volja in disciplina na vseh področjih dela morata biti naši zvesti spremljevalki!
Med članstvom v naših kolektivih so še različna mnenja, omahovanja, nezaupanja in dvomi v uspešnost ali neuspešnost SOZD. Vse preveč je še teh pojavov in primerov, ki negativno vplivajo na homogenost in čvrstost skoraj tritisoččlanskega kolektiva SOZD in zmanjšujejo njegov ugled navzven. Odnosi med posameznimi OZD se morajo poglobiti in navezati do popolne odkritosti in zaupanja
—	saj smo ena sama velika delovna organizacija!
Mi — člani Zveze komunistov — smo poklicani in dolžni, da pomagamo povsod, kjer je to potrebno! Da pomagamo usklajevati odnose, da odpravljamo napake. Zaveduje-mo se gesla »V slogi je moč!«
—	in uspehi ne bodo izostali!
Nadaljnje naše delo naj bo
usmerjeno k izobraževanju in krepitvi naših vrst. Usmerjevalci našega dela pa so Titovo pismo, ustavna načela SFRJ in SRS ter materiali kongresov ZKJ in ZKS.
Poleg krepitve moči SOZD navznoter pa je naša naloga tudi v tem, da gremo v nadaljnje akcije za povezovanje z delovnimi organizacijami zunaj našega SOZD. Vedeti moramo, da je na našem področju še več delovnih organizacij, ki po svoji dejavnosti sodijo med nas!
Sekretar
sveta ZK SOZD KPK, Stane Vizovišek
Svet Zveze komunistov SOZD
Člani Zveze komunistov AK Maribor, KK Ptuj, AK Lenart, TMI Košaki Maribor in KK KZ Slovenska Bistrica so že pred podpisom samoupravnega sporazuma — na sestanku
5.	septembra 1973 — formirali partijski organ, ki se je imenoval začasni svet ZK združenega podjetja. V ta organ so bili iz vsake organizacije združenega dela izvoljeni po trije člani ZK, skupaj torej 15 članov. Za sekretarja začasnega sveta ZK je bil izvoljen Oto Polič (KK Ptuj), za njegovega namestnika pa Rudi Šbiil (AK Maribor).
Po neuspelem referendumu v KK KZ Slovenska Bistrica se je število članov začasnega sveta ZK zmanjšalo na 12. Partijski organ v SOZD se sedaj imenuje svet Zveze Ikomu-nistov SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat.
Še vedno nimamo firme
V 1. številki Naše poti je bil objavljen nagradni natečaj za firmo in zaščitni znak naše sestavljene organizacije združenega dela. Komisija, ki jo je delavski svet v ta namen imenoval, je pregledala vse prispele predloge in na 3. seji delavskega sveta SOZD poročala o izidu natečaja.
Delavski svet je osvojil poročilo in stališče komisije ter izmed sedem poslanih predlogov ni izbral niti enega, ker noben predlog ni povsem ustrezal dejavnosti združenega kombinata.
Tako je delavski svet predlagal kolegijskemu poslovodnemu organu SOZD, da imenuje in skliče komisijo, ki naj izdela ustrezen predlog za firmo združenega kombinata. Predlog mora komisija izdelati do priprave dopolnitev samoupravnega sporazuma SOZD.
Odprta je tržnica v Velenju
♦
♦
S
s
o
o
o
o
c>
o
o
0 ♦
1
❖
*
❖
t
♦
t
t
♦
♦
♦
♦
❖
t
t
♦
t
❖
o
Nesti Žgank, velenjski župan:
„Velenje je ogromno pridobilo!“
Med gosti, ki so prisostvovali otvoritvi tržnice v Velenju, je bil tudi velenjski župan — predsednik Skupščine občine Velenje Nesti Žgank. Za hip sem ga utrgal iz družbe, v kateri so se pogovarjali o novem objektu, ter ga poprosil za njegovo mnenje o novi tržnici. Takole je povedal:
»Takih trgovin, kot je nova tržnica, v Velenju še ni. Že dolgoletna želja Velenjčanov in okoličanov je bila, da bi tod imeli specializirano prodajalno s sadjem, zelenjavo, mesom, vinom in mlečnimi izdelki.
Ocenjujem kot zelo pozitivno, da so semkaj prišli direktni proizvajalci, da so namreč posredniki izločeni — zlasti pri takih vrstah živilskih proizvodov.
Velenje je s to tržnico ogromno pridobilo. Zato se v imenu vseh prebivalcev Velenja Kmetijsko prehrambenemu kombinatu za to potezo najlepše zahvaljujem! Storili bomo vse, da se bodo tudi tovariši iz kombinata prepričali, kako nujno potrebna je bila ta tržnica.
Hkrati pa želim, da v prihodnje ne bi ostali samo prijatelji v poslovnem smislu, temveč da bi se to naše prijateljstvo še razširilo!«	M. C.
Uresničena je prva velika skupna akcija
® Že v 2. številki Naše poti smo zapisali, da bo jeseni otvoritev novega ® objekta — tržnice v Velenju, ki je prva skupna naložba združenega šta-® jerskega kmetijsko živilskega kombinata.
® In v soboto, 12. oktobra, je bila prva velika skupna zamisel uresni-© cena. V Velenju, lepem rudarskem mestu in glavnem mestu šaleške do-® line, je bila odprta tržnica, ki predstavlja najsodobnejšo trgovino z živili. ® Slovesnosti so se udeležili predstavniki vseh štirih organizacij zdru-® ženega dela v združenem kombinatu, predstavniki družbenopolitičnega ® življenja v Velenju pa tudi številne velenjske gospodinje, ki so z mre-® žarni, cekarji in torbami nestrpno čakale otvoritve, da bi lahko v novi ® trgovini opravile prvi nakup.
Dva pozdravna govora
S pozdravom vseh navzočih je slovesnost pričel Janko Vovk, načelnik odseka za plan in analize v oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje. V svojem govoru je poudaril, da nove tržnica ni bila le želja, temveč tudi dolgoletne potreba Velenjčanov. Velenje je — po njegovih besedah — na široko odprlo vrata vsakomur, kdor je le želel v tem mestu kaj investirati. S posebnim zadovoljstvom pa je tovariš Vovk poudaril zbližan j e kmetijskega področja severovzhodne Slovenije z rudarsko in industrijsko šaleško dolino. Nova tržnica pa je hkrati tudi nadaljnja uresničitev razvojnega programa občine Velenje do leta 1980, kjer je preskrbi občanov namenjena največja skrb.
Zatem je spregovoril direktor tovarne mesnih izdelkov Košaki Franc Slamič. Orisal je pot od nastanka združenega kombinata in poudaril, da je prav velenjska tržnica prva skupna naložba te kmetijsko živilske sestavljene organizacije združenega dela. Zatem je povedal, kaj tržnica vse obsega, nato pa dejal:
»S tem objektom se združeni štajerski agro-živilski kombinat predstavlja novemu delu slovenske javnosti: gospodinjam rudarskega mesta Velenje in pa njegove okolice. Prav v tej trgovini bomo kupcem ponudili celotno izbiro svojih pridelkov in prehrambenih predmetov. Tako bodo kupci zares lahko na enem mestu kupili domala vse, kar si zažele svežega, pa tudi druge prehrambene predmete.
Ko danes predajamo ta objekt v uporabo, ko torej na
stežaj odpiramo vrata te specializirane živilske trgovine, naj takoj poudarim, da v sestavljeni organizaciji združenega dela že potekajo intenzivne priprave za naslednjo skupno naložbo — za veliko klavnico in hladilnico v Zlatoličju. S predvidenim novim objektom se bo kakovost naših mesnih izdelkov nedvomno še izboljšala, delavcem v mesnopredelovalni industriji pa bomo z novim objektom omogočili neprimerno boljše delovne razmere.
Za velenjsko tržnico pa lahko zagotovim, da si bomo v njej prizadevali ponuditi kupcem kar najkvalitetnejše pridelke in izdelke, hkrati pa se bomo potrudili tudi za kar najsolidnejšo postrežbo. Naše načelo mora biti: velenjske gospodinje naše tržnice ne smejo zapustiti nezadovoljne!«
Gospodinja odprla pot v novo trgovino
Zatem je ena izmed velenjskih gospodinj Vera Škorjanc prerezala trak in s tem formalno odprla novo živilsko prodajalno. Prodajalke, ki so vse čakale pred vhodom v samopostrežno trgovino, so ji čestitale ter ji kot prvemu kupcu izročile skromno darilo: pol kilograma prave kave in pa liter eksotičnega likerja cynar, obdržati pa je smela tudi škarje, s katerimi je prerezala trak.
Velenjske gospodinje so se zatem kar hitro porazgubile po številnih prodajnih prostorih, hkrati pa so si gostje ogledali novi, najsodobnejši in tudi estetsko dovršeni živilski objekt v tem najlepšem slovenskem mestu.
Naj na koncu še zapišem,, da je izredno kvalitetni ansambel Šalej iz Velenja že pred slovesnostjo in zlasti po njej z domačimi polkami in valčki odlično poskrbel za dobro razpoloženje vseh udeležencev.
Besedilo, posnetki in fotomontaža: Milan Cilenšek
Nekaj podatkov o tržnici
Ves kompleks tržnice v Velenju obsega 1814 m2 površine, od tega je notranjih površin 723, skladiščnih in drugih kletnih prostorov j c 291, nadstrešje obsega 21)0, zunanjih prodajnih površin — tako imenovanih stojnic — pa je 600 m2.
Notranje prodajne površine obsegajo šest namenskih prostorov: samopostrežno trgovino, mesnico z delikateso, prodajalno sadja in zelenjave, cvetličarno, ribarnico s sladkovodnimi in morskimi ribami, prodajalno vina ter večji bife, v katerem bodo na voljo tudi topla jedila.
Zunanje površine pa so namenjene za ureditev odprte tržnice.
Celotna investicija stane 6,583.190 dinarjev.
Delo samoupravnih organov
SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat
Delavski svet
Polletni finančni in ekonomski rezultati
Delavski svet je na 3, redni seji 25. septembra 1974 obravnaval pregled polletnih finančnih in ekonomskih rezultatov v posameznih OZD in SOZD ter ugotovil, da različni načini obračunov ne dajejo realne slike poslovanja uspehov v SOZD. Zaradi tega je nujno, da se v SOZD dogovorimo za enotno organizacijo spremljanja poslovnih dogod-(kov in s tem tudi za enak način obračuna, ker bomo lahko šele takrat ugotavljali boljšo oziroma slabšo uspešnost poslovanja posamezne OZD v primerjavi z drugimi OZD v SOZD. Delavski svet je sprejel v zvezi s tem dva pomembna sklepa:
1.	V sestavljeni organizaciji bomo prešli na enoten način ugotavljanja rezultatov, s tem da ustrezno prilagodimo dokumentacijo. Za to delo je zadolžen finančno računski odbor, rok pa je 1. januar 1975.
2.	Potrdijo se polletni rezultati v OZD v okviru SOZD.
Tržnica v Velenju
V zvezi s skupno investicijo SOZD — tržnico v Velenju — je bil spremenjen in dopolnjen sklep prejšnje seje delavskega sveta glede financiranja tržnice. Delavski svet je sprejel naslednje sklepe:
1.	Pri financiranju investicije tržnice v Velenju sodelujejo1 Agrokombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice — in TMI Košaki Maribor, in sicer z enakimi deleži v končni vrednosti investicije ter izključno v enakih pogojih v okviru SOZD.
2.	Tržnica v Velenju je skupna investicija treh OZD, vendar je poslovna enota TMI Košaki Maribor.
3.	Riziko poslovanja bremeni vse tri organizacije, in to po deležu investicije.
4.	Pripraviti je potrebno:
a)	pogodbo o finaciranju deleža ene tretjine,
b)	pogodbo o poslovanju tržnice.
Vera Škorjanc: „Da bi trgovina vedno bila tako dobro založena!”
Slavnost ob otvoritvi nove tržnice je bila že zdavnaj končana, ko so se številni gostje, pomešani med gospodin j e, sprehajali po tem zares lepem in sodobnem trgovsikem objektu.
Med kupci sem poiskal tudi Vero Škorjanc — tovarišico, M je s prerezom traku odprla tržnico.
Vera Škorjanc s sinom Gorazdom — oba prav tako navdušena nad novo tržnico v Velenju
— Tovarišica Škorjančeva, prosim, povejte mi, koliko ste stari in kje ste zaposleni?
— Stara sem 38 let, v restavraciji tovarne gospodinjske opreme Gorenje pa sem pomožna kuharica.
Tovarišica Škorjančeva je bila med gospodinjami, ki so prišle v novo tržnico po prvi nakup, izbrana po naključju, da je prav njo doletela čast odpreti novi lokal. In isem jo povprašal:
— Kot vidim, ste se po novi tržnici že sprehodili. Kaj pravite k temu novemu lokalu v Velenju?
— ]a, vsa tržnica je zelo lepo urejena. Želim le, da bi bila vedno tako dobro založena z vsem, kot je danes.
— Vas smem vprašati, kaj ste kupili?
— Za sedaj še nič, ker ste me zmotili s tem razgovorom. Kupila pa bom svinjsko meso za pečenko, pečenice in morda še kaj.
Vera Škorjančeva pa ni sama prišla v tržnico. Z njo je bil njen sinko Gorazd, M bo mami pomagal nest' domov, 'kar bo nakupila.
Zaželel sem jima dober tek k bližnjemu kosilu, uspešne nakupe v prihodnje — in poslovili smo se.	M. C.
5.	Vse podražitve, ki so nad dogovorjenim zneskom, v e-nakih deležih bremenijo vse soinvestitorje. Za prekoračitev oziroma za zvečanje skupne vrednosti investicijskega objekta je potrebno skupno zaprositi za dodatne kredite KB Maribor.
6.	DS je imenoval odbor za pripravo otvoritve tržnice v Velenju, ki ga sestavljajo: predsednik Franc Slamič — direktor TMI Košaki Maribor, in člani: Štefan Bauman — direktor Agrokombinata Maribor, Jurček Mlakar iz Kmetijskega kombinata Ptuj, Karl Krajnc iz Agrokombinata Lenart in Jani Gone iz Kmetijskega kombinata Ptuj.
7.	Rok za otvoritev tržnice je 12. oktober 1974.
8.	Funkcijo nadzornega organa pri izgradnji tržnice prevzame Jože Gašperšič, gradbeni inženir pri KK Ptuj.
Petletni gospodarski načrt SOZD
Poročilo o izdelavi petletnega gospodarskega načrta SOZD v obdobju od 1975. do 1980. leta je podal Danijel Šprah, direktor Agrokombinata Lenart.
Ker mora vsaka OZD in tudi SOZD imeti izdelan petletni gospodarski načrt, so bili v zvezi s tem sprejeti naslednji sklepi:
1.	Pristopi se k izdelavi in pripravi petletnega gospodarskega načrta SOZD.
2.	Zadolži se kolegijski poslovodni organ SOZD in razvojni odbor kot iniciatorja za izdelavo petletnega gospodarskega načrta. K temu delu se pritegne Ekonomski center v Mariboru. Stroški izdelave gospodarskega načrta se po enakih deležih razdelijo med vse naročnike.
3.	V prihodnje bo potrebno razmišljati o izdelavi in pristopu k desetletnemu gospodarskemu načrtu.
Izgradnja nove hladilnice
Poročilo o izgradnji nove hladilnice je podal Stane Vi-zovišek iz TMI Košaki Maribor. Hladilnica bi bila za tržnico v Velenju druga skupna naložba SOZD.
Ker je pri gradnji hladilnice potrebno upoštevati lokacijske in sanitarne predpise, kanalizacijo, preskrbo z elektriko in navodnjavanje, je bil Zavod za urbanizem v Mariboru zaprošen, da poišče najprimernejšo lokacijo za gradnjo hladilnice. Med petimi izbranimi lokacijami sta kot najprimernejši predlagani lokaciji v Zlatoličju in Brezju.
Člani delavskega sveta so se dogovorili, da bodo vse OZD, politični aktivi in družbenopolitične organizacije v OZD in SOZD ter DS SOZD dale vso podporo, da pride gradnja hladilnic v prvo fazo financiranja in v prvi plan.
Na tej seji je bila nato imenovana še posebna komisi-
ja za pripravo dopolnitev in uskladitev samoupravnega sporazuma o združitvi organizacij združenega dela v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat. V komisiji sta po dva člana iz vsake OZD.
Odbor interne kontrole
Na 2. seji, ki je bila 11. septembra 1974, so člani poročali o delu interne kontrole v vseh štirih organizacijah združenega dela. Ugotovili so, da delo ne poteka tako, kot so si v začetku zamislili, saj udeležba na seji ni bila popolna, ker delavski svet SOZD na svoji prejšnji seji ni imenoval članov odbora interne kontrole, temveč so se sestajali vsi, ki delajo na delovnih mestih internih kontrolorjev v delovnih organizacijah — podpisnicah. ;Na 3. seji delavskega sveta SOZD pa so bili člani odbora interne kontrole že poimensko predlagani in imenovani.
Mihaela Pišek
Agrokombinat
Lenart
Delavski svet TOZD Proizvodnja in storitve
Na 25. seji 26. septembra
1974 je delavski svet TOZD Proizvodnja in storitve razpravljal o nabavi in prodaji osnovnih sredstev ter o sistemizaciji delovnih mest v TOZD Proizvodnja in storitve. DS je potrdil nove cene v obratu gostinstvo in trgovine. Komercialni sektor je DS informiral o prodaji sadja in govejih pitancev, računovodski sektor pa o najetju obratnih sredstev. Prav tako je DS razglasil javno razpravo o rokovniku oddaje materialne in finančne dokumentacije.
Prva tatvina v novi tržnici
Je pač že tako, da brez negativnih momentov žal ne gre. In tako se je tudi v Velenju pripetilo, da so se tatovi pojavili že takoj v začetku obratovanja tržnice — oziroma še prej: v noči pred otvoritvijo.
Zaman smo namreč na velikih izložbenih oknih iskali napis: MORSKE RIBE. Pa so mi tovariši pojasnili, da je napis sicer bil pritrjen na stekla, da pa je nekdo zelo verjetno potreboval črke, in tako je s stekla snel vse do zadnje črke tega napisa. Naj mu — namesto morskih rib — dobro teknejo! Črke namreč ...
Obiralci grozdja na Špičniku pri Svečini — la dan je bil eden redkih, ko je posijalo sonce...
Temeljni delegaciji
Delavci Agrokombinata Lenart so samoupravno povezani navzven prek konference delegacij, ki jo sestavljajo: 10-članska delegacija TOZD Proizvodnja in storitve in 16-članska delegacija TOZD Kooperacija, poleg tega pa so v konferenci delegacij kmetijskega področja občine Lenart zajeti še živinorejsko veterinarski zavod Ptuj — osemenjevala postaja Lenart, ki ima enega delegata, in pa Gozdno gospodarstvo Maribor — revirno vodstvo Lenart, ki ima tri delegate.
Temeljni delegaciji iz naše OZD sta se sestali 25. in 26. septembra 1974. Na seji so izvolili delegate za Skupščino občine Lenart, in sicer sedem delegatov iz TOZD Kooperacija in tri delegate iz TOZD Proizvodnja in storitve.
Ivan Bauman
Agrokombinat
Maribor
Delavski svet TOZD Gozdarstvo
Prva seja je bila 29. decembra 1973; na njej je svet obravnaval obračun za mesec november 1973, predlog novih cen gozdnih lesnih sortimen-tov za leto 1974, in pa varnost dela glede na smrtno nesrečo v gozdu v Ploderšnici.
Druga seja je bila 14. februarja 1974 in je bila namenjena obravnavi letne inventure za leto 1973.
Na tretji seji, ki je bila 23. februarja 1974, je DS obravnaval zaključni račun za leto 1973.
Četrta seja je bila 25. marca 1974; na njej je svet obravnaval analizo zaključnega računa za leto 1973 in obračun osebnih dohodkov za leto 1973. Na tej seji je svet imenoval komisijo za volitve delegatov.
Na peti seji, ki je bila 22. aprila 1974, je DS obravnaval periodični obračun za I. trimesečje 1974 in pa poročilo o izvajanju gozdnogojitvenih načrtov za gozdove Zgornje Pesniške doline.
Šesta seja je bila 30. maja 1974 in je bila namenjena obravnavi obračuna za mesec april 1974 kakor tudi sprememb pravilnika o delitvi o-sebnih dohodkov in norm.
Na sedmi seji, ki je bila 24. junija 1974, je DS obravnaval /obračun za mesec maj 1974.
Na osmi seji 19. julija 1974 so bili obravnavani periodični obračun za I. .polletje 1974, pomoč za prizadete po potresu na Kozjanskem in novi zakon o gozdovih.
Deveta seja je bila 12. septembra 1974; na njej je svet obravnaval spremembe statuta OZD Agrokombinat Maribor, prodajo osnovnih sred-
stev in obračun za mesec avgust 1974.
28. septembra 1974 je bila 10. redna seja. Na njej je DS obravnaval problem visokega števila bolezenskih izostankov z dela in stroškov zdravstvene zaščite. S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da je potrebno zaostriti kontrolo boleznin ter vzpostaviti kontakt med zdravniško službo' in varnostno službo podjetja.
V zvezi z nezgodami pri delu je potrebno dosledno zaostriti uporabo zaščitnih sredstev, ki so predpisana s pravilnikom o varstvu pri delu.
Na isti seji je DS imenoval komisijo za popis lesnih zalog za leto 1974.
Franc Jurgec, Margareta Kristan
Občni zbor TOZD Kmetijska zadruga Maribor
Devetega septembra 1974 je bil občni zbor TOZD KZ Maribor, katerega sedež je v Pesnici. Zbor je po razpravi sprejel naslednje samoupravne akte: o delitvi osebnih dohodkov, o sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, o narodni obrambi, o knjigovodstvu, o odobritvi posojil za stanovanjsko' izgradnjo in o oddajanju stanovanj v uporabo delavcem zadruge, o štipendiranju, o izobraževanju ter o spremembah in dopolnitvah statuta KZ Maribor.
Glede na velike težave, ki so nastale pri prodaji 200-kilo-gramskih telet in pitane živine, je zbor sklenil, da se TOZD KZ dogovori s TMI Košaki, ki naj od rejcev na našem področju odkupi vso ponujeno živino. Hkrati pa bodo rejci začasno zmanjšali pitanje telet od 100 do 200 kg ter prodali teleta pri teži 100 kg.
Tehnična služba TOZD KZ mora sestaviti kalkulacijo za ipitanje telet, kar bo samo-upravnim organom omogočalo nadaljnje odločanje.
Zbor je zadolžil komercialo KZ, naj realizira vse sklenjene pogodbe za namizno in industrijsko sadje ter merkantil ni krompir. Prav tako naj komerciala sklene še dodatne pogodbe, saj bo' pridelek predvidoma višji, kot je bilo prvotno predvideno.
Po ugotovljenem finančnem stanju I. polletja 1974 so delegati na zboru sklenili, da je treba poiskati vse notranje rezerve in da je treba uvesti čimbolj racionalno' gospodarjenje, kar vse bi ugodno1 vplivalo na finančni rezultat TOZD KZ.
Na predlog Vinaga Maribor je zbor sprejel sklep o izdelavi dolgoročnega programa za razvoj vinogradništva. Delegati na zboru pa so razpravljali tudi o sklenitvi dolgoročne pogodbe s Slovinom Ljubljana, TOZD Vinag Maribor, vendar se za sedaj še niso odločili podpisati zadevno pogodbo.
Končno so delegati na zboru izvolili naslednji petčlanski odbor delavske kontrole: Milana Felzerja za predsednika, za člane pa Anico Fras, Jožeta škamleca, Antona šumenj aka in Stanka Pristovnika.	Emica Pečarič
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
POLOŽAJ
»S položaja, ki ste mi ga namenili, tovariš direktor, se nimam možnosti povzpeti navzgor,« je potožil ambiciozni mladenič.
»Zakaj bi se vzpenjali? Končno naše podjetje ni alpinistično društvo,« se je zavaroval direktor.
Kmetijski kombinat Ptuj
Skupni delavski svet
Skupni delavski svet je na 7 redni seji 27. avgusta 1974
razpravljal o poslovanju v I. ipolletju 1974. Sklenil je, da mora odbor za kadre preučiti predlog glede zvišanja vrednosti točke za 0,20 din od L septembra 1974 dalje. Predlog, da se investicija za izgradnjo rekreacijskega turističnega centra v Ptuju sprejme, je svet dal v obravnavo kolektivom v TOZD.
Skupni delavski svet soglaša s predlogom Tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor o gradnji hladilnice v Zlatoličju.
Svet je sprejel poročilo oziroma analizo gibanja proizvodnje in produktivnosti dela po metodi stalnih cen za obdobje od leta 1971 do 1973. Svet je nadalje sklenil, da se pri KB Maribor, podružnica Ptuj, najame kratkoročni kredit za obratna sredstva, in to za čas dveh mesecev. Sredstva odobrenega kredita bo TOZD Tovarna močnih krmil uporabila za nabavo surovin.
Končno je svet odobril podpis pogodbe o benificiranju obresitne mere in o sofinanciran ju projektov v znesku 1,080.648 dinarjev. Sredstva je odobrila komisija za pospeševanje razvoja manj razvitih območij pri Izvršnem svetu SR Slovenil j e, namenjena pa so' za vlaganjia investicij v gospodarstvu.
Mihaela Piš ek
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
TRII Košaki Rlaribor
Delavski svet
Delavski svet je na 8. rednem zasedanju 24. septembra
1974 obravnaval obsežno materijo in sprejel naslednje sklepe:
1. Potrdil je ipoeodbo, sklenjeno z Zavodom za urbanizem Maribor:
— za izdelavo lokacijske do-kummtaoijje za hladilnico1, klavnico, predelavo in spremljajoče objekte, vključno s predvidenimi programskimi trasami komunalnih naprav ter soglasji organov in komunalnih organizacij občine — V znesku 37.200 dinarjev;
— za geodetski posnetek zemljišča v znesku 2100 din/ha.
2.	Potrdil je pogodbo z Zavodom za tehnologijo mesa Novi Sad za izdelavo idejnega tehnološkega projekta mesne industrije, in to za I., II. in III. fazo, v skupnem znesku 150.000 dinarjev. Od skupnega zneska 150.000 dinarjev je DS že odobril 80.000 dinarjev za I. in II. fazo, razlika 70.000 dinarjev pa je namenjena za izdelavo tehnološkega projekta III. faze. Oba zneska sta združena v pogodbi.
3.	Potrdil je pogodbo z Emono, TOZD Inženiring, Ljubljana, za izdelavo idejnega projekta II. in III. faze brez tehnološkega dela, in sicer v znesku 243.000 dinarjev. S I. fazo je mišljena izdelava idejnih projektov za zamrzovalni-eo (800 ton), z II. fazo klavnica in spremljajoči objekti, s III. fazo pa izdelava idejnih projektov za predelavo in preostali spremljajoči objekti.
BBSaEESEBiSBSSMBBBESHBBEaBBBlSČEBBBBBSaBSHEiSSB B	M
E
B
H
S
Najnovejše:
Klavnica in hladilnica v L planu in v Zlatoličju!
14. oktobra je bil v Novi Gorici sestanek z vsemi investitorji hladilnic v Sloveniji. Sestanka, ki ga je sklical Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo SRS, so se iz naše SOZD udeležili direktor TMI Košaki Franc Slamič, vodja ekonomskega sektorja TMI Martin Kovačič in pa vodja komerciale KK Ptuj Marjan Brglez.
Investitorji so na sestanku poročali, kako daleč so v Sloveniji načrti za izgradnjo hladilnic.
Po poročilih je bil med drugim sprejet sklep, da pride v prvi plan izgradnja tudi hladinica in klavnica TMI Košaki Maribor. To pa pomeni, da bo moral biti novi objekt izgotovljen do konca prihodnjega leta.
Glede na to mora TMI Košaki še do konca letošnjega leta pripraviti idejni projekt hladilnice in klavnice ter program razvoja živinorejske proizvodnje in mesnopredelovalne industrije v vsej SOZD, do konca leta pa morajo biti sklenjene tudi vse pogodbe med SOZD ter zvezno in republiško direkcijo za materialne rezerve ter med SOZD in investicijsko banko Beograd. Gradnjo novega objekta moramo pričeti s 1. majem prihodnjega leta.
§ Emona, TOZD Inženiring, Ljubljana, se je zaveza-B	la, da bo vsem investitorjem v desetih dneh dostavila
H	ponudbo za nabavo opreme iz uvoza. Investitorji pa
(ä bodo morali v mesecu dni sporočiti, za katero opremo S so se odločili. Tak način bo po eni strani omogočil cenejšo nabavo opreme, po drugi strani pa bo ves postopek v zvezi z nabavo opreme potekal hitreje, ker je rok dobave uvozne opreme šest do osem mesecev.
Teden dni pred omenjenim novogoriškim sestankom pa so se v Mariboru sestali predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij občin Maribor in Ptuj ter predstavniki TMI Košaki in Kmetijskega kombinata Ptuj.
Na sestanku so med drugim razpravljali tudi o lokaciji nove klavnice. Med šestimi lokacijami so se odločili za lokacijo v Zlatoličju, za katero so menili, da je najustreznejša.
Tako bo nova klavnica druga skupna naložba združenega kombinata — takoj za velenjsko tržnico.
M. C.
Pripis uredništva. V prihodnji številki Naše poti, ki bo izšla ggj pred dnevom republike, bomo objavili daljši sestavek diplomiranega y ekonomista Martina Kovačiča, vodje ekonomskega sektorja v TMI Q Košaki, in sicer o celotnem kompleksu nove hladilnice in klavnice Sl ter vseh vzporednih objektov.	JjJ
m
B
1
tč
ES
E
m
u

65!
69
a
sa
E
H
ra
Si
m
$8
£5
SS
i
63
S2
m
n
s
m
ESI
Ki
0
ia
82
■
R2
B
čil
ta
m
m
as
BI
F.i
ia
Skupni stroški za izdelavo kompletnih idejnih projektov L in II. faze za izdelavo lokacijske dokumentacije s soglasji za preučitev tokacij bodo znašali 490.200 dinarjev in za geodetski posnetek terena 2100 dinarjev po hektaru, kar je skupaj približno 520.000 dinarjev.
4.	TMI Košaki Maribor sprejme eno tretjino celotne investicije tržnice Velenje kot kredit od interne banke Ptuj po 10,5% obrestni meri za dobo 5 in pol leta, kolikor obstaja kreditna sposobnost na dan podpisa kreditne pogodbe. TMI Košaki Maribor bo prevzela celotne objekte v upravljanje -kot skupno vložena sredstva ter v gospodarjenje kot poslovno enoto s samostojnim obračunom.
Vsak partner pokriva morebitno izgubo do ene tretjine in v tem razmerju isi partnerji tudi delijo -dobiček. Partnerji, ki združujejo sredstva, so dolžni svoje proizvode prodati tržnici Velenje po takih cenah, da jim je zagotovljen normalni dohodek za pokritje vseh stroškov in tudi anuitet. Ta razmerja med -tržnico Velenje in partnerji (ustanovitelji) se -podrobno definirajo z letnim gospodarskim načrtom tržnice.
V regisitracijo -poslovnega predmeta naj bo vnesena tudi nabava artiklov, ki jih partnerji ne proizvajajo in jih -tržišče zahteva (od tretjih oseb).
TMI Košaki Maribor se -strinja tudi s tem, da se tržnica Velenje ustanovi kot samostojna temeljna organizacija združenega dela že.sedaj.
TMI Košaki sklene s KK Ptuj in AK Maribor osnovno pogodbo, v kateri morajo biti vključena -vsa medsebojna razmerja.
Med letošnjimi obiralkami grozdja v obratu Svečina je bila tudi 38-letna Štefka Slivar
5.	TMI Košaki Maribor se vključi v gradnjo oskrbovalnega centra na Šentiljski cesti — v prodajalno -mesa in drugega prehrambnega blaga.
6.	DS je odobril nabavo- na-
slednjih osnovnih sredstev: -stroja za mletje mesa, hladilne -omare, hladilne vitrine, -stroja za rezanje klobas, zmr-zovalnika, žage za kosti, dveh računskih strojev in petih stolov.	Pavla Žižek
ŽEJA
Bavarec: »Ali vam naše pivo ni všeč, da ste naredili tako kisel obraz?«
Prus: »Nisem žejen.«
Bavarec: »Ja, kaj pijete samo takrat, kadar ste žejni?«
Prus: »Seveda!«
Bavarec: »Kot živina!«
CDt&fana kc&nlka
13. in 19. septembra ter 1. oktobra 1974 je imel odbor za splošne in kadrovske zadeve AK Lenart 40., 4L in 42. sejo. Na njih je razpravljal o sprejemu novih delavcev na delo, o sporazumni premestitvi delavcev na druga delovna mesta, o sprejemu učencev v, uk, o razpisu prostih delovnih mest, o sistemizacijah mest, o nagradah učencev v gospodarstvu ter o sklenitvi civilnopravnih pogodb o delu.
9. oktobra 1974. — Svet za kadre Kmetijskega kombinata Ptuj je na 4. seji sprejel sklep o sprejemu dveh novih sodelavcev, od katerih bo eden delal v razvojno tehničnem sektorju, drugi pa bo zadolžen za RTC. Dogovorjeno je bilo, da se bodo 11. oktobra 1974 sestale rzapisne komisije vseh TOZD KK Ptuj, ki bodo ocenile prijave kandidatov ter sprejele predloge za imenovanje direktorjev TOZD.
Svet se je seznanil s poročilom Mirana Glušiča, direktorja obrata Kooperacije, ki se je udeležil XIX. mednarodnega hortikulturnega kongresa v Varšavi, in Franca Tetičkoviča, direktorja splošnega sektorja, ki se je udeležil strokovnega potovanja po Sovjetski zvezi. Izraženo je bilo mnenje, da bi bilo dobro, če bi dajali podobna poročila vsi udeleženci raznih strokovnih potovanj.
Svet je odobril tudi pet novih štipendij in šolnino za dva zaposlena delavca.
18. oktobra. — Ptujsko občino je obiskalo pet novinarjev ekonomske redakcije RTV Ljubljana. Ob tej priložnosti so imeli novinarji razgovor s političnim aktivom občine, ogledali so si izgradnjo solidarnostnih stano-
vanj ter se seznanili z nekaterimi ekonomskimi, socialnimi in drugimi problemi Slovenskih goric in Haloz. V ta namen so obiskali Markovce, Muretincc, Dornavo, Vitomarce in Destemik. Pri Kidričevem so si novinarji ogledali novo farmo Perutnine, svoj obisk pa so sklenili z razgovorom s predstavniki organizacij združenega dela — nosilcev gospodarskega razvoja ptujske občine: Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, Kmetijskega kombinata in Mesokombi-nata Perutnina, s predstavniki organizacij združenega dela kovinsko predelovalne industrije — Tovarne avto opreme, Sigme in Olge Meglič — ter s predstavniki tekstilne industrije in trgovine. Sklepnega razgovora so se udeležili direktorji, predsedniki delavskih svetov, predsedniki konferenc sindikata, sekretarji osnovnih organizacij Zveze omunistov ter predsedniki organizacij Zveze socialistične mladine v organizacijah združenega dela.
19. oktobra. — 44 delavcev skupnih služb in 47 delavcev TOZD Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj — skupno torej 91 ljudi — se je na sicer prosto soboto napotilo v vinograde delovne enote Zavrč trgat grozdje. Delavci skupnih služb so trgali grozdje v vinogradih Goričaka, delavci Kooperacije pa v vinogradih Hrastovca. Ta pomoč je bila završkim vinogradnikom dobrodošla, saj izredno neugodno vreme skrajno otežuje trgatev. Skupno z domačimi vinogradniki je to soboto trgalo grozdje približno 250 ljudi. Računajo, da so skupno natrgali 40 ton grozdja oziroma štiri vagone.
V Mariboru nastaja tovarna močnih krmil
V sklepni fazi izdelavo je baterija betonskih silosov mariborskega Agrokombinata, kar je prvi korak k izgradnji nove mešalnice oziroma tovarne močnih krmil. Sedanja mešalnica je namreč zaradi starosti in izrabljenosti stavbe same pa tudi strojnih naprav v njej tehnološko že tako zastarela, da predstavlja resno oviro za njeno nadaljnje delovanje oziroma obstoj nasploh. Poleg tega pa je mariborski Agrokombinat že dalj časa načrtoval širitev svoje krmne baze — namreč prav z gradnjo tovarne močnih krmil.
In tako nastaja na Teznem — severno od hladilnice — novi, veliki kompleks baterij silosov, ki se jim bo v končni fazi priključila še nova mešalnica.
Prva baterija silosov Agrokombinata Maribor. Na tem mestu — severno od hladilnice — je za sedaj še strnišče, v bližnji prihodnosti pa bo tod zrasla najsodobnejša tovarna močnih
krmil
Kaj vse bo v novem kompleksu?
V novem kompleksu bodo — po besedah direktorja TOZD Kmetijstvo Agrokombinata Maribor diplomiranega inženirja Jureta Kovača — skupno tri baterije silosov — vsak prostornine približno 500 vagonov oziroma 5000 ton. Silosi bodo seveda kompleti-rani z vsemi vzporednimi napravami — vsipniki s transporterji in sušilnico. Ker bodo v vsem kompleksu tri baterije silosov, bo skupna prostornina znašala 1500 vagonov. Seveda pa bo v sklopu tega velikega kompleksa tudi mešalnica, tako da bo vse to v bistvu tovarna močnih krmil —- podoben industrijski kompleks, kot ga že ima Kmetijski kombinat Ptuj.
Po programu bi vsa ta velika investicija morala biti izgotovljena prihodnje leto.
Vse delo v bateriji bo vodeno elektronsko
Prva baterija silosov je v sklepni fazi izdelave. Silose so pričeli graditi 1. avgusta, m te dni bi morali biti povsem zgrajeni. Te dni je namreč skrajni čas za letošnje spravilo koruze.
Zanimiv je ustroj baterije silosov. S priložene skice, ki smo jo povzeli iz prospekta, je razvidno, da je v bateriji devet silosov in štiri vmesne celice. Ob dejstvu, da gre v
Tloris baterije silosov, povzet iz prospekta zahodnonemške firme Hoffmann, ki bo za silose AK Maribor dobavila vso opremo. Kot je s skice razvidno, obsega baterija devet silosov in štiri vmesne celice.
vsak silos približno 50 vagonov pšenice ali koruze, je prostornina vse baterije okoli 500 vagonov oziroma 5000 ton.
Vse delo pri uskladiščenju in izpraznitvi je povsem avtomatizirano. Na dnu baterije so komande, in z njihovo pomočjo bodo elektronsko vodili polnjenje ali praznitev posameznih silosov. Sprejem zrnja, ki ga je treba uskladiščiti, poteka prek vsipnika, od katerega vodi vertikalni žli-čast transporter kvišku — in zrnje je potlej moč spustiti v katerikoli silos. Zrnje se nato zaradi prostega pada pomika navzdol — in iz poljubnega silosa ga lahko nato ponovno vzamejo ven.
Prva baterija silosov bo skupaj z vsipnikom, vsemi transportnimi napravami in sušilnico veljala 14 milijonov dinarjev — oziroma milijardo in 400 milijonov starih. Agrokombinat sodeluje pri gradnji z 10 odstotki svojih sredstev, za preostala sredstva pa je naprosil Zvezno direkcijo za rezerve, občinsko skupščino in pa Kreditno banko Maribor.
Naj navedem še dve zanimivosti.
Baterija silosov je visoka 42 metrov in je tako druga najvišja stavba v Mariboru — takoj za nevro-psihiatričnim oddelkom Splošne bolnišnice.
Najzanimivejši pa je bil vsekakor način gradnje. Ob najsodobnejši gradbeni tehnologiji^ so delavci mariborskega Konstruktorja baterijo postavili v pičlih devetih dneh! Pred delavci hladilnice, ki je le nekaj deset metrov južneje od novega objekta, je baterija dobesedno rasla iz tal. če navedem, da so gradbinci v borih petih minutah zgradili 2,5 cm zidu za vseh devet silosov — v eni uri torej tri decimetre (?!) oziroma v enem dnevu 7,20 metra (delavci so delali skoraj neprekinjeno 24 ur na dan), tedaj si je šele moč predstavljati, s kakšno neverjetno hitrostjo se je baterija dvigala!
Dopolnitev proizvodnega programa s Ptujem
Marsikomu se utegne poroditi vprašanje, čemu na razmeroma majhnem področju (Maribor—Ptuj) dve tovarni
močnih krmil. Vsaka bojazen glede viška krmil pa je povsem odveč.
Bodoča mariborska tovarna močnih krmil bo namreč le dopolnjevala proizvodni program s ptujsko tovarno. Ptujska tovarna proizvaja močna krmila za potrebe svoje živinorejske proizvodnje, poleg tega pa oskrbuje s krmili področje Ptujskega polja in Haloz ter južnih in vzhodnih Slovenskih goric. Mariborska tovarna pa bo s krmili oskrbovala koroško in mariborsko področje ter zahodni in severni del Slovenskih goric, poleg tega seveda, da bo proizvajala krmila tudi za svoje potrebe.
In še specifičnost bodoče mariborske tovarne. Glede na intenzivno ribogojništvo v mariborskem Agrokombinatu bo tovarna močnih krmil v Mariboru proizvajala tudi ribjo krmo — toliko, da bo zadostila vsem potrebam ribogojnice na Muti in drugim manjšim ribnikom.
Mariborsko in ptujsko področje sta namreč močna proizvajalca živine, in če temu dejstvu dodamo še sklep o izgradnji nove klavnice, tedaj je vsekakor ekonomsko upravičena tudi izgradnja nove tovarne močnih krmil v Mariboru.	Milan Cilenšek
V RAZPRAVI JE
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI VODNE SKUPNOSTI ZA VODNO OBMOČJE DRAVE
V	vseh organizacijah združenega dela severne Slovenije, ki so kakorkoli povezane z Dravo in njenimi pritoki, je v teh dneh v javni razpravi samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje reke Drave. V to skupnost se bodo včlanile vse organizacije združenega dela in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno dejavnost, kmetje in občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, krajevne skupnosti ter vodnogospodarske organizacije združenega dela.
V	sklopu takih organizacij so tudi naši kombinati z vsemi temeljnimi organizacijami in pa TMI Košaki.
Razprava o omenjenem samoupravnem sporazumu mora biti končana do 31. oktobra, in do tega roka morajo pristojni samoupravni organi v organizacijah združenega dela vodni skupnosti sporočiti tudi imena delegatov, ki jih bodo v skupnost izvolili.
KREDIT ZA LENARŠKI IN MARIBORSKI AGROKOMBINAT
Kreditni odbor Kreditne banke Maribor je odobril Agrokombinatu Lenart kredit 879.000 dinarjev za izgradnjo dveh stolpnih silosov za koruzo; s hidromelioracij ami bo namreč lenarški kombinat zvečal koruzne površine za 80 ha.
Agrokombinatu Maribor pa je bilo za dokončno izgradnjo stolpnih silosov za sušenje koruze odobren kredit 1,330.000 dinarjev.
KOTIČEK KOOPERANTOV
Nadaljnje usposabljanje zemljišč
Tokrat: ZASEBNI SEKTOR
V prejšnji številki Naše poti smo bralce seznanili z načrti za usposabljanje zemljišč v družbenem sektorju. Ker pa naše organizacije združenega dela vključujejo v svoje sodelovanje tudi blizu dva tisoč zasebnih kmetovalcev, smo želeli dobiti tudi zanje ustrezne informacije, kako je kaj z nadaljnjimi melioracijami in komasacijami njihovih zemljišč. Pristojni tovariši v vseh treh kmetijskih organizacijah združenega dela so nam v ta namen napisali sestavke, ki jih bodo naši kmetje kooperanti nedvomno z zanimanjem prebrali.
AK Lenart: KMETOVALEC SE TEŽKO ODLOČI ZA TAKO DRAGO INVESTICIJO
Glede na to, da ima Agrokombinat Lenart za družbeno proizvodnjo v programu ureditev vseh zemljišč v Pesniški dolini, ki jih je moč urediti v večje komplekse, bo ostalo za zasebni sektor le malo površin. Na posameznih področjih bodo ostale manjše površine, ki so sedaj zamočvirjene in ne bodo prišle v poštev za družbeno proizvodnjo. Te površine bi bilo nujno potrebno izsušiti, če bodo hoteli kmetje na njih dosegati večjo proizvodnjo.
V letu 1973 je bilo izvedeno izsuševanje na 3 ha zemljišč, in to na zemljiščih enega lastnika, čeprav je bil izdelan načrt za več zasebnih lastnikov; vendar si ostali niso upali izvesti te drage investicije. Naša pospeševalna služba bo morala v prihodnje posvečati temu več pozornosti, saj imamo na našem področju tudi zunaj Pesniške doline več površin, na katerih bi bilo treba izkopati vsaj odprte jarke, s čimer bi se kvaliteta zemljišč občutno izboljšala.
Na terenu opažamo, da kmetovalci ne vzdržujejo tudi že obstoječih zbiralnih ali odvodnih jarkov, tako da se marsikje kvaliteta zemljišča iz leta v leto slabša. Res je, da se
danes zaradi drage delovne sile težko odločimo za ročni izkop ali čiščenje obstoječih jarkov; zatorej bo treba po vsej verjetnosti iskati rešitve predvsem pri novih izkopih v strojih. Izkop jarkov ne zahteva večje investicije, vendar pa bi lahko s takšnim ukrepom marsikatero površino u-sposobili za intenzivno proizvodnjo. Teže bo izvajati izsuševanje zamočvirjenih zemljišč z drenažiranjem (polaganjem cevi), ker je to izredno drago. Da pa bi lahko uporabili ugodne kredite za individualne kmetijske proizvajalce, bi morali ustanoviti posebno skupnost kmetov, ki bi se odločili za izvajanje hidromelioracijskih del. Le na tak način bo moč usposobiti doslej skoraj neuporabna zemljišča. Brez dolgoročnega kredita po ugodni obrestni meri se kmetovalec namreč težko odloči za to investicijo, ker ne vidi rezultata dela že jutri.
Leopold Hameršak, inž.
AK Maribor: MINIMALNA MELIORACIJA ZASEBNIH POVRŠIN
Na področju naše zadruge, ki je temeljna organizacija združenega dela v sestavu A-grokombinata Maribor, kmetje niso vključeni v melioracijsko področje Pesniške doline, ker je AK Maribor vzporedno z melioracijami izvedel tudi arondacijo površin. V melioracijsko področje se je ob robu vključilo nekaj kmetij z minimalnimi površinami, in sicer s približno 3 ha. Na površinah, ki so še predvidene za melioracijo, pa je AK Maribor lastnik dveh tretjin zemljišč, in ko bo prišlo do melioracije na teh zemljiščih, bo kombinat vključil v arondacijo tudi preostale površine, ki so v zasebnem sektorju.	Mirko Janžekovič
KK PTUJ: EDINSTVENA PRILOŽNOST ZA KMETOVALCE V PESNIŠKI DOLINI
Dobrih deset let je minilo, kcir je bila izvršena regulacija Pesnice. S tem so bile preprečene stalne poplave — največ j a nadloga kmetovalcev v tej dolini. Že takrat pa je projektant vedel, da sama regulacija ne bo dovolj, saj je ta šele prvi korak — osnovni pogoj pri urejanju doline za večjo, intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. Zato so bili poleg glavne struge skopani tudi t. im. obrobni in melioracijski jarki, ki naj bi bili namenjeni navezavi podrobnih osuševalnih sistemov, ko bo za to prišel čas. In ta čas je sedaj tu.
Domače pa tudi mednarodne razmere so privedle do spoznanja, da je zaostajanje [kmetijske proizvodnje za potrebami družbe lahko močna ovira za stabilnost celotnega gospodarstva. Potrjeno je bilo že staro spoznanje strokovnjakov, da je uvažanje hrane v Jugoslaviji nepotrebno, saj lahko vso hrano zase in še za druge pridelamo doma. Temu cilju — pridelati vso hrano doma — so podrejeni vsi ukrepi, ki jih je v zadnjem času sprejela država tako na zvezni kakor na republiški ravni.
80.000 hektarov zemljišč z neurejenim vodnim režimom
Ker je obdelovalne zemlje zaradi stalnih zazidav vse
Stebra na meji
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
:
❖ ❖ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦
x
X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ * ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Ko sva z upravnikom obrata Svečina Agrokombinata Maribor Milanom Viherjem hodila po vinogradih Plača, Ciringe in Špičnika — to so kraji, ki so tik ob državni meji z Avstrijo, sva na vrhu Špičnika — le slab streljaj od naše karavle — pozdravila tudi priletnega možakarja, ki naju je nato prijazno povabil v svojo hišo.
Vtem je prišla še njegova žena. In znašli smo se v skromnem, toda prijetnem domu Jožeta in Terezije Dreisibner.
72-letni Jože in 65-letna Terezija sta bila vrsto let člana svečinske kmetijske zadruge, nato pa zaposlena v obratu Svečina kot vinogradniška delavca — vse dokler nista odšla v pokoj.
Še danes stanujeta v svojem domu tik ob meji — v domu, kjer se jima je rodilo deset otrok. Jože in Terezija sta tako zares dva stebra ob naši meji.
Želimo jima, da bi še dolgo prsto let uživala svoj mir v pokoju, da bi svoj vinograd obdelovala le toliko, kolikor se jima zaželi rekreacije, ter da bi ju njuni otroci čim večkrat obiskali. Prav tako pa jima kličemo »na zdravje« — še zlasti, če bosta postavila na mizo steklenico tako odličnega muškata otonela, kot sta jo ob našem obisku...
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
manj, prebivalstvo pa hitro narašča, je eden pomembnih etačinov za zvečanje proizvodnje hrane pridobivanje novih zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo tam, kjer je to možno, predvsem pa tam, kjer zaradi neurejenega vodnega režima v tleh sedaj pridobivamo eno, največ dve košnji slabega sena.
Takih zemljišč je v severo-vhodni Sloveniji okorog 80.000 ha. Kaj pomeni za narodno gospodarstvo zvečati rodovitnost teh zemljišč za štiri- do petkrat v primerjavi s sedanjim stanjem, je jasno vsakomur. Ker je nemogoče vsa ta zemljišča izboljšati in urediti v kratkem času — ob sedanji opremljenosti z mehanizacijo bi to trajalo približno 30 let, je Vodna skupnost Drava-Mu-ra v soglasju z republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo pripravila program, po katerem bi do leta 1980 izboljšali in uredili 17.000 ha zemljišč na tem območju. Od teh zemljišč je približno 30 % v družbeni in 70 % v zasebni lasti.
Podobne akcije pripravljajo tudi drugod po Sloveniji, vendar v manjšem obsegu, ker je pač manj takih zemljišč.
V ptujski občini načrtujemo ureditev 3000 hektarov zemljišč
V ptujski občini programiramo izboljšati in urediti zemljišča najprej v Pesniški dolini, kjer je regulacija glavnega toka vode že izvršena. Od leta 1976 dalje pa načrtujemo to tudi na obširnem, slabo izkoriščenem delu Dravskega polja od Lovrenca proti Pragerskemu in Medvedcem, vzporedno z regulacijo potoka Polskava. Skupaj bi to zneslo približno 3000 ha doslej slabo rodovitnih in zamočvirjenih tal.
Če želimo to delo opraviti smotrno in čim ceneje, mora potekati hkrati tako na družbenih kot na zasebnih zemljiščih. Večina sredstev za financiranje akcije je tako že zagotovljena. Republiški vodni sklad prispeva k stroškom 30 % kot dotacijo, to je brez obveznosti vračila, za 50 % stroškov dajo banke kredit na odplačilno dobo 20 let s 3% obresti, 20 % stroškov pa naj bi plačal vsak uporabnik zemlje sam. Ko se bo pri na novo ustanovljeni občinski kmetijski zemljiški skupnosti nabralo kaj več denarja, bo tudi ta prispevala svoj delež k stroškom, tako da bo lastna udeležba posestnikov zemlje še nižja.
Kmetijski kombinat Ptuj je kot uporabnik družbenih kmetijskih zemljišč v občini akcijo že začel. Drugo leto bodo melioracije na družbenih zemljiščih v Pesniški dolini končane. Zato je čas, da se v akcijo vključijo tudi zasebni kmetje, saj imajo na melioracijskem območju Pesnice več kot 50 % takih zemljišč, ki kar
vpijejo, da jih izboljšamo in uredimo.
Melioracijske skupnosti kmetov
Razumljivo je, da se bodo kmetje na drugačen način pripravljali za izvedbo ukrepov, zanje tako koristnih. En osuševalni sistem poteka v družbenem sektorju po zemljiščih enega uporabnika, v zasebnem sektorju pa posamezna dre-nažna cev ali osuševalni jarek ponavadi seka več parcel, to je zemljišče več lastnikov. Izgotovljen osuševalni — s tujko: drenažni — sistem je potrebno vzdrževati. Ne vem, kako bi bilo videti, če tak sistem ne bi imel posebnega odbora, ki bi za to skrbel. Kredite, najete za izgradnjo takega sistema, je treba odplačevati. Ker majhni sistemi na parcelah vsakega posameznega kmeta niso ekonomsko racionalni — so predragi, dobijo sredstva v ta namen le posebne organizacije kmetov — tako imenovane melioracijske skupnosti, M lahko prek svojega odbora poleg naštetih opravljajo še druge naloge, za katere se dogovorijo.
V drugih, kmetijsko naprednejših deželah, so kmetje ob izvajanju melioracijskih del izkoristili priložnost in uredili tudi posestno strukturo zemlje na melioriranem zemljišču. Vsak posestnik je svoja doslej razmetana zemljišča združil v eno parcelo travnikov in eno parcelo njiv; parcele skrivenčenih oblik so spremenili v pravilne oblike z ravnimi mejami, tako da lahko na njih v celoti uvedejo strojno obdelavo in spravilo; na novo so uredili pota in dostope do parcel — vse v skladu z izvedenim melioracijskim sistemom. S tujko imenujemo tako urejanje zemljišč komasacija zemljišč.
Razmejitev stroškov komasacij
Do lanskega leta pri nas v Sloveniji komasacija zemljišč v korist zasebnih kmetovalcev ni bila možna. Novi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki velja od avgusta 1973, pa podrobno ureja to problematiko in o-mogoča izvajanje komasacij enakopravno tudi v korist kmetov. Zakon natačno določa, katere stroške v zvezi s komasacijo bremene republiko, katere občino in kaj plača uporabnik, ne glede na sektor lastništva. Po zakonu plača uporabnik le stroške zameji-čenja novih parcel na zemljišču, vsi drugi stroški pa gredo v breme občine in republike.
Vidimo torej, da so pogoji za izboljšavo in urejanje kmečkih zemljišč res ugodni in da je dejansko napočil čas, da si tudi kmet uredi svoja zemljišča ter jih pripravi za večjo proizvodnjo. Seveda pa tega ne bo zmogel vsak posameznik sam. Tega niso zmogli niti bogatejši kmetje v bolj
razvitih zahodnoevropskih držav — namreč vsak zase. Tudi tam so v ta namen ustanovili neke vrste melioracijskih in komasacijskih skupnosti, ki so prek svojih odborov vodile vso akcijo in ki še danes skrbijo za vzdrževanje zgrajenih melioracijskih sistemov. Izkušnje kažejo, da je najbolje, Iče tudi naši kmetje uberejo podobno pot.
Prva pobuda iz Levanj-cev
Katera vas, ki ima svoja zemljišča v Pesniški dolini v kolikor toliko strnjenem kompleksu, bo najprej začela izrabljati ponujeno možnost?
Pred časom je prišla pobuda s strani naprednih kmetov
iz vasi Levanjci, da se melio-rira njihovo zemljišče. Obrat za kooperacijo pri KK Ptuj, ki naj bi pred državo in banko nastopal kot predstavnik teh kmetov na področju sklepanja potrebnih finančnih pogodb, je pobudo z veseljem sprejel, Vodna skupnost Dra-va-Mura pa je izdelala podrobne načrte, iz katerih je razvidno, da bi večji del zemljic lahko po- izvršeni melioraciji izkoriščali tudi kot njive in da znašajo predračunski stroški za vsa dela, to je za izvedbo osuševalnih sistemov, izgradnjo še potrebnih zbiralnih jarkov, planiranje terena in zasipanje starih rečnih korit, odstranjevanje grmovja in štorov ter ureditev novih poti približno 20.000 dinarjev po hektaru. Finančna konstrukcija stroškov je videti takole:
— dotacija Vodnega sklada SRS	30%	6.000 din/ha
—	kredit kreditne banke Ptuj —	kredit kmetijske razvojne	45 %	9.000 din/ha
skupnosti SRS	10%	2.000 din/ha
(oba kredita bi bila na odplačilo 20 let s 3% obrestno mero)		
		
— lastna sredstva	15 %	3.000 din/ha
Skupaj	100 %	20.000 din/ha
Kot lastna sredstva velja tudi morebitno posojilo hra-mlno-kroditnc službe pri obratu za kooperacijo KK Ptuj ali pa morebitna dotacija občinske kmetijske zemljiške skupnosti.
Pri taki finančni konstrukciji sredstev bi vsak uporabnik melioracijskega sistema vračal posojilo v letnih obrokih približno 700 dinarjev po hektaru.
Zasebnikom velika sredstva brez vračila
Celoten melioracijski kompleks, v katerem prevladujejo zemljišča kmetov iz vasi Levanjci, meri približno 90 ha, kar pomeni, da bi bilo potrebno zbrati približno 1,800.000 dinarjev za njegovo izboljšanje. Komisija za melioracije pri Vodnem skladu SRS je na svoji seji 3. oktobra 1973 v ta namen že odobrila dotacijo v znesku 540.000 dinarjev, to je 30 % predračunske vsote. Obenem je sprejela sklep, da izplača kot dotacijo tudi stroške, ki naj bi jih po zakonu plačal komasacijski uporabnik, če se kmetje na melioracijskem območju Levanjci odločijo ob melioracijah urediti tudi zem-Ijiškoposestno strukturo na tem kompleksu, to je, če se odločijo za izvedbo komasacije v prej opisanem smislu.
Sedaj je vse odvisno le od zemljiških posestnikov s tega območja. Družba jim ponuja precejšnja sredstva, da si uredijo pogoje za boljše gospodarjenje — njih samih in njihovih naslednikov. Po dolgem času se zopet nudijo veliki zneski brez obveznosti vračila za to, da si zasebni kmet izboljša svojo proizvodnjo in svoj položaj. Nespa-
metno bi bilo opustiti tako priložnost.
Skorajda revolucionarni ukrepi v načinu izkoriščanja zemlje
Res je, da take akcije v zasebnem sektorju ne bodo tekle same od sebe in ne bodo tekle gladko. Pojavlja se cela vrsta problemov — od gospodarskih, starostnih, socialnih pa tja do takih, ki so predvsem posledica strokovne nerazgledanosti nekaterih kmetov in njihove zagledanosti v tradicijo. To je razumljivo, saj ti ukrepi predstavljajo neke vrste revolucijo v dosedanjem načinu izkoriščanja zemlje in v dosedanjih medsebojnih odnosih. Zato v izvajanju te akcije ne bomo smeli biti nestrpni. Meliora-tivnih posegov ne bomo smeli
(Nadaljevanje na 12. strani)
Kmetovalcem
kooperantom
V prihodnji številki Naše poti bomo objavili sestavek, ki bo izredno zanimiv za zasebne kmetovalce, ki so v kooperantskem razmerju s kombinatom. Tovarišica Silva Gorjup, socialna delavka v Kmetijskem kombinatu Ptuj, bo namreč pojasnila zakon o pokojninskem in zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov kooperantov.
Naše kooperante že-sedaj opozarjamo na to pomembno novost.
Uredništvo
Naš aktualni intervju
Franc Brus ijmejnim kmetovalcem bi morali priznavati več ugodnosti!”
Kdo v Svečini — pa tudi daleč zunaj te krajevne skupnosti — ne pozna Franca Brusa, zasebnega kmeta, doma v vasi Ciringa, ki je tik ob državni meji z Avstrijo? Tovariš Brus je namreč eden najbolj dejavnih zasebnih kmetovalcev; težko bi že našli organ ali organizacijo, v kateri ne bi opravljal te ali one funkcije.
Prav ta njegova izredna družbena dejavnost in pa dejstvo, da živi in dela tik ob državni meji, sta vzrok, da smo za tokratni aktualni intervju zaprosili prav njega.
Družina Brus pred svojim domom: žena Jožefa, hčerka Jožefa in Franc, ki je 4. oktobra 1914 v teh hiši zagledal luč sveta
Vinograd — glavna kultura
& Tovariš Brus, kako veliko je vaše posestvo in s čim se kot zasebni kmet vse ukvarjate?
Mole (posestvomeri 5,5 hektara, m na njem so v glavnem vinogradi in sadovnjaki. Med sortami vinske trte gojim muškatni silvanec, rumeni muškat in laški rizling, med sortami jabolk pa zlati in rdeči delišes, jonatan in kanado ter nekaj tako imenovanih klasičnih sort.
Na vsak način krepko prednjači vinograd, ki je na moji kmetiji že ves čas glavna kultura.
Združiti proizvodnjo, predelavo in prodajo
Q Kako ste povezani s kmetijsko zadrugo v Svečini — namreč, v kakem odnosu ste z njo? Kako nasploh ocenjujete svoje sodelovanje z zadrugo in kako se ta vključuje v celotno temeljno organizacijo združenega dela za kooperacijo pri mariborskem Agrokombinatu?
Že prej, ko je svečinska kmetijska zadruga poslovala še samostojno, sem imel z njo sklenjeno pogodbo o sodelovanju. In tako sodelujem z zadrugo tudi sedaj, ko je ta v sklopu TOZD KZ Maribor oziroma obrata za kooperacijo. V času, ko je zadruga poslovala samostojno, in pa do združitve je bil predah — in tedaj smo si bili kmetje primorani sami poiskati trgovske zveze. Tako smo na primer pri vinu prešli na odprt ra-
(Nadaljevanje z H. strani) izvajati šablonsko. Izkušnje iz dosedanjih priprav za melioracijo v Levanjcih so pokazale, da bo za dosego cilja potrebno sistemsko podrobno prepričevalno delo in dosti strokovnega pojasnjevanja. Vendar pa problemi, ki se ob tem pojavljajo — čeprav so za posameznika veliki —, niso taki, da jih ne bi bilo mogoče v tesnem sodelovanju med kmeti, njihovim obratom za kooperacijo, strokovnimi službami občine in občinsko kmetijsko zemljiško skupnostjo urediti in zadovoljivo rešiti.
čun, in celo sami smo vino šolali. Vse to je posledica dejstva, da je v Svečini zadružništvo izredno razvito.
Kar zadeva moj — ali bolje: naš — odnos z zadrugo, in naprej — odnos zadruge do vse temeljne organizacije združenega dela, moram povedati, da še niso razčiščene vse zadeve. Vodilni delavci se sicer trudijo, da bi na primer nazadnjaške tendence posameznih ljudi odpravili, toda to je še premalo. Nekateri namreč gledajo na zadružništvo iz popolnoma drugega zornega kota, kot bi morali.
Glavni regulator vsega je pač še vedm trg — in tu se največkrat zaustavimo. Trgovina diktira cene — ne le nam, zasebnim kmetovalcem, tudi kmetijstvu v družbenem sektorju. In vse dotlej, dokler bo trgovina zunaj primarne proizvodnje, se to stanje ne bo popravilo. Morali bi združiti vse: proizvodnjo, predelavo in prodajo — le tedaj kmetijstvo ne bo več pastorek.
Premočan odliv delovne sile v Avstrijo
0 Kot kmetovalec na obmejnem področju se prav verjetno srečujete s specifičnimi problemi, ki jih drugod ni zaslediti. Ali lahko prikažete in razčlenite nekaj takih problemov?
Obmejnim krajem bi morali priznavati več ugodnosti — na primer pri kreditih. Sedaj so ugodnosti bolj ali manj samo deklarativne — to pa ima za posledico močan odliv de-
Želim, da bi članek prispeval k razjasnitvi položaja, saj se na vasi širijo vse vrste govorice, včasih tudi take, da ne veš, ali izvirajo iz popolnega nepoznavanja stanja ali pa so zlonamerne. Želim pa tudi, da bi članek spodbudil k razmišljanju in hitrejšim odločitvam tudi druge kmetovalce v Pesniški dolini, saj se jim za rešitev njihovih žgočih problemov sedaj ponuja taka priložnost, da bi jo bilo res škoda izpustiti.
Branko Voljč, dipl. inž.
lovne sile na drugo stran meje. Seveda pa zaradi tega nastaja problem pri naših kmetovalcih pa tudi v družbenih posestvih: pomanjkanje delavcev! Le poglejte paradoks: naši delavci — namreč domačini s svečinskega področja —- odhajajo na delo v Avstrijo, mi pa najemamo delavce iz Medmurja, Hrvatskega Zagorja in drugod.
Saj, ko bi ta odliv in priliv delovne sile potekal na enakopravni bazi, bi še šlo. Toda konkretno pri najemanju delavcev s strani sosednjih avstrijskih kmetov skorajda ne moremo več govoriti o sezonski zaposlitvi, temveč o dni-narstvu. Avstrijski kmet zjutraj s kombijem odpelje toliko ljudi, kolikor jih potrebuje, druge pusti. Seveda delavce zvečer pripelje zopet nazaj — toda pri takšnem načinu najemanja delovne sile zares ne moremo govoriti o ničemer drugem kot o dninar st vu. Sočasno pa ostajajo' naše površine neobdelane, kar povžroča škodo nam.	■■
Že res, da so dobri sosedski odnosi temelj medsebojnih odnosov; toda ti odnosi naj. bodo na enakopravni bazi! Z našimi plačili sosedov namreč ne dohajamo več, in pri denarju se vsako prijateljstvo neha.
Ne nazadnje mi Avstrijci o-čitajo, da s takimi izjavami — O' neenakopravnosti namreč pa o čezmernem odlivu delovne sile — spodkupujem dobre sosedske odnose. To pa ni res! Želim — in še kako želim! — dobre sosedske odnose, toda zares na enakopravni bazi!
Preusmerjena kmetija
£ Pravite, da sta vaši kmetijski panogi pretežno sadjarstvo in vinogradništvo. Je na vaši kmetiji vedno bilo tako — ali pa ste kmetijo na ti panogi morda preusmerili? In če — kako je ta preusmeritev vplivala na vaše nadaljnje delo?
Da, kmetijo sem preusmeril. Prej sem gojil tudi živino, pred nekaj leti pa sem kmetijo preusmeril izključno v pridobivanje sadja in vina. V zvezi s tem sem si seveda nabavil tudi ustrezno kmeti iško mehanizacijo: traktor, škropilnico, kosilnico in še nekatere druge manjše delovne stroje.
Res pa je, da je vsaka pre-i usmeritev tvegana; nikoli namreč ne veš, kje ti bo spodletelo ali kje boš naletel na hude težave. Zaradi tega moram imeti tako. imenovano' mašilo — in jaz sem glede na to obdržal nekaj živine. Vendar imam živino sedaj le za svoje potrebe.

Vsak tretji krajan — upravljavec
0 Tovariš Brus, 24 let ste bili odbornik občinske skupščine, sedaj pa ste delegat zbora združenega dela Skupščine občine Maribor. Kako kot delegat ocenjujete vključevanje zasebnih kmetovalcev v naše družbenopolitično in predvsem samoupravno udejstvovanje? Ali imajo zasebni kmetovalci vse možnosti za aktivno vključevanje?
splošno ocenil udejstvovanje Povsod je tako, da se oni vključujejo, drugi ne. Če bi na svečinskih kmetovalcev, lahko zatrdim, da se zelo aktivno vključujejo. Saj, v sedanjem delegatskem sistemu sodeluje v družbenem upravljanju vsak tretji krajan — zlasti v tako majhni krajevni skupnosti, kot je Svečina. Toda ker smo krajevna skupnost na obmejnem področju, moramo sodelovati še aktivneje!
* * *
Golo naključje je, da je na dan mojega obiska pri tovarišu Brusu — spremljal me je upravnik svečinske zadruge Franc Fijačko — lilo kot iz škafa — tako močno, da je bila cesta do Brusove hiše neprevozna. Prav tako pa je tudi golo naključje, da je prav na dan najinega obiska tovariš Brus praznoval 60-letnico življenja, pa še god je imel tistega dne. Toda videti je bilo, kot da se njega ta pomembni življenjski jubilej sploh ne tiče. Če namreč ne bi tako deževalo, bi tovariša Brusa le s težavo pregovoril, da bi si zame — oziroma za Našo pot — utrgal urico časa; ko sva s tovarišem Fijačkom prišla k njemu, je imel veliko opraviti pri živini v hlevu.
Pa je kljub temu bilo v hiši čutiti praznično vzdušje: vsaj Brusova 58-letna žena Jožefa in 28-Ietna hči Jožefa sta dajali praznični videz. In ko je žena postavila na mizo odličen domači narezek, zraven pa potico, sva se s tovarišem Fijačkom prepričala, da na očetov praznik nista pozabili.
Sicer pa je od treh otrok, kolikor se jih je Jožefi in Francu Brusu rodilo v zakonu, doma le še najmlajša — Jožefa. Prva in druga hči — Marija in Marjeta — sta zdoma in poročeni.
Tako so na kmetiji le naši trije znanci. In vse obdelujejo sami. Le ob »špici« — kadar je obiranje sadja in trgatev — takrat najamejo sezonske delavce.
Tako poteka delovni vsakdan družini Brus v Ciringi 6 pri Svečini. In ko sva se s tovarišem Fijačkom napotila nazaj proti Svečini, sva si bila edina,. da je tovariš Brus e-den tistih naših mnogih dobrih in čvrstih zasebnih kmetovalcev, ki uporno kljubujejo vsem težavam in žanjejo uspehe! še pomembneje pa je to v Brusovem primeru, ker živi le nekaj korakov vstran od državne meje.
Naj ne pozabimo navesti še, da je tovariš Brus tudi delegat zbora krajevne skupnosti Svečina in član upravnega od-
IZVAJANJE PLANA V TOZD KOOPERACIJA AGROKOMBINATA LENART V LETU 1974
Mujna je stabilizacija tržišča
Sprejeti plan v TOZD Kooperacija Agrokombinata Lenart za leto 1974 bo treba doseči predvsem v finančnem obsegu: tedaj je tudi velika možnost, da bomo prav tako dosegli planska predvidevanja.
V kooperacijski proizvodnji smo si postavili za cilj, da s strokovno pomočjo kmetom dosegamo večjo proizvodnjo. Še več skrbi moram namenjati nadaljnjemu preusmerjanju kmetij. V trgovskih poslovalnicah, ki so s 1. januarjem 1974 v TOZD Kooperacija, pa moramo zagotoviti pravočasne in zadostne količine reprodukcijskega materiala, mehanizacijo in tudi potrebna sredstva za kreditiranje.
Sredi leta 1973 so bila končno zasedena vsa delovna mesta vodij zadružnih enot — pospeševalcev, ki pokrivajo celotno področje. Dobili smo še nekaj izkušenj, kar nam daje nove upe za uspešno delo v pospeševalni službi — seveda s požrtvovalnim delom vseh zaposlenih v kooperaciji.
Pogoji za dosego plana
1.	Izdelati programe za predvideno število preusme-ritvenih kmetij in zagotoviti potrebna sredstva prek Kreditne banke Maribor;
2.	v trgovinah nuditi potreben reprodukcijski material (umetna gnojila, zaščitna sredstva, krmila, semena, mehanizacijo in ostali material);
3.	še bolj zavzeto delati pri (Strokovni pomoči našim kmetom — članom delovne skupnosti — ter drugim kooperantom; sistematično obdelovati teren, skrbeti za strokovno uporabo umetnih gnojil ter za menjavo semen;
4.	težiti k rasti staleža krav molznic, k zvečani proizvodnosti le-teh ter k izboljšanju čistote mleka;
5.	z zvečanim tempom urejevati zbiralnice za odkup mleka ter jih opremljati s hladilno tehniko;
6.	zvečati število pitališč za skupinsko pitanje telet od 100 do 200 kg; z rednimi obiski izboljšati zdravstveno stanje živali in zmanjšati izpade;
7.	odkupiti ponujene kmetijske pridelke — pričenši s pitano živino, mlekom pa vse do drugih tržnih viškov;
8.	s strokovnimi predavanji večati usposobljenost kmetijskih proizvajalcev za večjo, kvalitetnejšo ter cenejšo proizvodnjo;
9.	vodje zadružnih enot in poslovodje trgovin morajo tesno sodelovati, kajti le tako bomo dosegli boljšo povezanost z našimi člani in drugimi kmetovalci na terenu; s tem bo tudi moč ugotoviti, kaj bi želeli oziroma kaj potrebujejo.
bora Zadružne zveze Slovenije. Njegovo dejavnost pa je občutiti tudi v krajevnih organizacijah Socialistične zveze, Zveze borcev in Rdečega križa v Svečini.
Tovarišu Brusu želimo ob življenjskem jubileju veliko zdravja, veselja in osebne sreče!	Milan Cilenšek
Odločilen vpliv družbenih posegov
_ Na dosego zastavljenih ciljev pa bodo vsekakor odločilno vplivali družbeni posegi. Nujno je treba stabilizirati tržišče po vprašanju živinoreje. Če bodo kmetje videli večjo varnost in zanesljivost na tržišču, ne bo več vprašanja zvečanja proizvodnje. Predvsem gre za vprašanje priznanja ekonomskih garantiranih cen kmetijskih proizvodov ter za zagotavljanje zadostne in pravočasne količine reprodukcijskega materiala — seveda po primerni ceni. Gre pa tudi za zadostna sredstva za kreditiranje kratkoročnih sredstev za vsakoletno proizvodnjo po primerni obrestni meri, za sredstva za investicije v osnovno čredo, objekte, opremo, nasade idr. Predvsem pa bi investicije morale biti v ugodnejših pogojih, vsote bi morale biti večje, daljši roki vračila in obrestna mera primernejša.
Za trgovske poslovalnice je nujno dobiti sredstva za potrošniške kredite. Za opremljanje kmetij z mehanizacijo bi potrebovali nekaj sredstev, da bi lahko delno kreditirali kmete za dobo šest mesecev do dveh let. Za realizacijo zastavljenega plana pa vzporedno s prizadevanjem in delom
vodij zadružnih enot ter poslovodij trgovin in drugih zaposlenih v TOZD skrbi tudi komerciala, katere naloga sta nabava in prodaja. Pri nabavi je iskati partnerje z boljšimi pogoji plačila (cene, rok plačila, rabati, Skonti, rednejše dobave itd.).
Da bi lahko sproti uspešno ugotavljali poslovanje, je nujno, da bodo v skupnih službah vsak mesec izdelane analize z vsemi potrebnimi poka-zovalci. Tudi skupne službe so odgovorne za realizacijo planov po temeljnih organizacijah združenega dela.
Analize za prvih šest mesecev kažejo, da je planirani promet za prvo polletje 1974 dosežen, daleč pod planom pa so ostvarjene razlike v ceni. Glavni in največji izpad je pri vzreji telet od 100 do 200 kg; ta se je namreč močno zvečal-medtem ko je cena upadla. Zaradi zasičenosti trga in zaradi problemov pri pitani živini se čas pitanja 200-kilo-gramskih telet zavleče, s tem pa se finančni rezultat še poslabša.
Leopold Hameršak
ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA
Ema bi se rada poročila. Trije snubci se potegujejo zanjo, toda vsak ima kakšno napako. Zato za nasvet vpraša mamo.
—- Prvi je strasten kadilec, je rekla Ema.
— Ne pride v poštev, je odvrnila mati. — To postane z leti vedno slabše.
— Drugi pije!
— Tudi ne pride v poštev, ker bo pozneje vedno huje.
— Ja, in potem je še eden, tisti... tisti bi me zmeraj rad peljal v gozd in tako!
_— Ta je pravi! je rekla mati. — Ta je pravi, kajti to z leti popusti!
Sladko grozdje... Koliko veselja so imeli naši vinogradniki z njim — vse dokler jim deževje ni temeljito prekrižalo računov!
Družbena prehrana v naših OZD
Za ljudi je poskrbljeno
Mnogo ljudi nima pravilno urejene prehrane. Bodisi da jim stanovanjske razmere še ne dovoljujejo organizirati si prehrano, kot bi jo morali imeti, bodisi da imajo neredno prehrano, ker se na delovno mesto vozijo od daleč — ipd... Skratka, veliko dejavnikov je, ki vplivajo, da človekova prehrana ni urejena najbolje. Za organizem to seveda ni niti najmanj zdravo.
Delovne organizacije se tega v polni meri zavedajo, in zato je večina delovnih organizacij za svoje delavce organizirala družbeno prehrano — namreč tako, da organizira delavcem v času odmora toplo malico.
Kako je urejeno vprašanje družbene prehrane v organizacijah združenega dela v združenem kombinatu, je vprašanje, na katero smo želeli dobiti odgovor v tem sestavku. V ta namen smo zaprosili referente za družbeni standard oziroma pristojne delavce v posameznih organizacijah združenega dela, ki so za bralce Naše poti prispevali naslednje:
Agrokombinat Lenart
Glede družbene prehrane, to je prehrane za zaposlene v času dela, je tudi naše podjetje spoznalo, da dobro organizirana družbena prehrana v obliki toplih obrokov zelo prispeva k dvigu storilnosti ter preprečuje razna obolenja, zlasti obolenja prebavil. Glege na to so tudi naši zaposleni v vseh delovnih skupnostih deležni družbene prehrane v obliki toplih malic. To v našem podjetju ni velik problem, saj imamo celotno gostinsko dejavnost, med drugim tudi svojo restavracijo v središču Lenarta, kjer se lahko hranijo naši zaposleni na ožjem območju, imamo pa tudi tovrstno gostinsko dejavnost v Gradišču, Cerkvenjaku, Zamarkovi in drugod, kjer pripravljamo celotno prehrano. Seveda v dosedanji dobi nismo imeli posebnih bonitet, v zadnjem času pa smo po delovnih skupnostih in na sejah organov samoupravljanja sprejeli ustrezne sklepe. Tako so naši zaposleni deležni regresa za prehrano v višini 60 dinarjev mesečno, kar realiziramo v obliki bonov. Čas malic je za skupne službe od 9.30 do 10. ure, ob četrtkih pa od 10. ure do 10.40.
To smo za sedaj rešili v takšni obliki, kasneje pa bo to področje vsekakor urejeno še bolje, odvisno pač od finančnih sredstev in od zadevnih predpisov oziroma sporazumov in pobud s strani sindikatov. V ta namen smo tudi sprejeli posebni pravilnik o nadomestilu kilometrin, potnih stroškov, dnevnic ter drugih stroškov, v katerem je med drugim urejeno tudi vprašanje družbene prehrane.
Za naše eksterne obrate organiziramo prevoze toplih malic, da našim neposrednim proizvajalcem omogočimo vsaj minimalno redno prehrano, in to v obliki toplih obrokov.
Seveda bo nedavna podražitev prehrambenih artiklov vplivala tudi na družbeno prehrano v našem podjetju, a kljub temu bomo tudi v pri-
hodnje vprašanje družbene prehrane za naše delavce primerno reševali.
Glede na naravo dela v kmetijstvu bomo po potrebi organizirali prehrano tudi v popoldanskem času, ker je vsekakor znano vsem, da se v določenih obdobjih v kmetijstvu dela več, kot je redni delovni čas, s tem da se delovni čas dokončno kompenzira z obdobjem, ko je treba delati manj kot poln delovni čas.
Glede organiziranosti prehrane pričakujemo tudi nove pobude s strani sindikalnih organizacij, kar je vsekakor stvar dogovorov.
Ivan Bauman, pravnik
Agrokombinat Maribor
Agrokombinat Maribor se že nekaj let nazaj srečuje s problemom prehrane svojih delavcev, vendar tega problema ne moremo reševati, ne da bi razčistili tudi vprašanje sezonske delovne sile. Sadjarski in vinogradniški obrati namreč ne zmorejo pospraviti pridelkov s stalno delovno silo — predvsem zaradi tega, ker je obiranje sadja kot tudi trgatev treba končati v čim krajšem času zaradi morebitnega slabega vremena.
Glede na zaposlitev sezonske delovne sile se je Agrokombinat Maribor, TOZD Kmetijstvo, lotil adaptacij stanovanjskih prostorov. Tako imamo že danes urejene prostore za okoli 40 sezonskih delavcev v obratu Jare-nina, 40 v enoti Šentilj in približno toliko v obratu Pekre, medtem ko je adaptacija stanovanj za sezonsko delovno silo za obrat Svečina še v teku.
Iz navedenega je razvidno, da bo v letošnjem letu usposobljenih stanovanj za pri-približno 160 do 180 sezonskih delavcev, kar pa vsekakor ni majhen strošek.
Prehrana sezonske delovne sile je urejena, ker si le-ti pripeljejo s seboj osebo, ki jim -kuha. Nabavo prehrambenih
artiklov pa jim omogoča podjetje po naročilnicah.
Poseben problem pri topli prehrani pa je stalna delovna sila, predvsem v sadjarstvu in vinogradništvu. Obrati (namreč nimajo urejenih kuhinj za pripravo toplih malic — razen v obratu Rače, poleg tega pa je dostava tople malice na tako razdrobljena delovišča, kot so na našem področju, otežena in draga. Za sedaj Agrokombinat še ne more regresirati cene obroka toplih malic, kot je to primer v drugih podjetjih. Delno regresiranje prehrane pa smo rešili z boni, ki jih prejemajo delavci vsak mesec v višini 100 dinarjev.
Nekateri obrati so svoj čas imeli toplo malico, ki so si jo prinašali iz različnih menz, ali pa so hodili na malico v sosednje gostinske lokale. Zaradi previsoke cene obrokov pa so to opustili, tako da prejemajo toplo malico edino delavci, zaposleni v enoti hladilnica.
Tako ostane problem toplih malic za sedaj še nerešen, ho ga pa potrebno čimprej rešiti.
Vjekoslav Hudohmet, dipl. inž.
Kmetijski kombinat Ptuj
Preskrba delavcev s toplo malico, ki jo dobivajo med delom v času polurnega počitka, je prav gotovo eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vpliva na boljše zdravstveno stanje zaposlenih delavcev in posredno tudi na večjo delovno storilnost.
Pri KK Ptuj ima od 1271 redno zaposlenih delavcev zagotovljen topel obrok 1168 delavcev. Nekateri delavci dobivajo malico v obratih družbene prehrane svoje TOZD oziroma delovne enote, nekaterim delavcem pa hrano dovažamo iz drugih kuhinj TOZD ali gostinskega podjetja Haloški biser. TOZD Gozdarstvo- kakor tudi DE Zavrč ter del DE Podlehnik dajejo delavcem suhomesnate obroke, in to- zaradi raztresenosti terena in delovišč, kjer je onemogočena preskrba s toplo malico, v letošnjem letu pa so se dogovorili, da bodo dajali delavcem bone za prehrano.
Organizirano družbeno prehrano je kombinat pričel uvajati že v letu 1972, in sicer je dajal regrese prvotno v višini 1,50 dinarja po obroku, od 1. januarja 1974 dalje v višini 60 dinarjev na mesec, s 1. julijem 1974 pa prejemajo delavci regres v višini 100 dinarjev mesečno. Na ta način je kombinat omogočil vsem
zaposlenim kvalitetno in dokaj ceneno malico.
Podjetje že tri leta vlaga tudi precejšnja sredstva v izgradnjo objektov družbene prehrane. Tako je bila v letu 1972 urejena kuhinja in jedilnica delavcem v DE Podlehnik, v letu 1973 pa v DE Pragersko, Starše in Sobetinci. Ostale TOZD so imele organi-zirane kuhinje že v prejšnjih letih, in tako smo vlagali sredstva le v modernizacijo teh objektov.
Z razširitvijo nekaterih TOZD pa postajajo sedanje zmogljivosti kuhinj premajhne, zato smo se odločili v Ptuju organizirati za delavce tistih TOZD in DE, ki nimajo svojih objektov družbene prehrane (po evidenci je 665 delavcev, ki dobivajo topel obrok iz kuhinj drugih TOZD ali od gostinskega podjetja), večji obrat za potrebe vseh TOZD v sedanjem gostišču Novi svet. Program bomo realizirali takoj, kakor hitro bo sedanji najemojemalec — gostinsko podjetje Haloški biser — gostišče izpraznil.
Silva Gorjup
TMI Košaki Maribor
V	našem podjetju je dobro organizirana družbena prehrana, saj imamo svojo kuhinjo in menzo, kjer imamo zaposlene tri kuharice in tri ser-virke. Malice so tople, v glavnem enolončnice, in so nad-poprečno kalorične — vsaj po izjavi Zavoda za zdravstveno varstvo, ki kontrolira prehrano v našem kolektivu.
Dnevno pripravimo v kuhinji 300 do 315 obrokov, saj omogočamo prehrano vsem zaposlenim. Jedilnik mesečno sestavlja posebna komisija. V zadnjih mesecih se je prehrana znatno zboljšala, saj nam od marca meseca letos sporazum dovoljuje 100 dinarjev regresa na zaposlenega (prej 60 dinarjev), poleg tega pa vsak član kolektiva prispeva še 30 dinarjev. Tako dejansko plača vsak zaposleni 1,43 dinarja za obrok tople malice, kar seveda ni pretirano. Sedanja podražitev prehrambenih artiklov bo seveda vplivala tudi na družbeno prehrano v našem podjetju in bo treba ta problem čim hitreje rešiti.
Čas malice je v našem kolektivu od 10. ure do 10.30 in od 10.30 do 11. ure.
V	menzi lahko delavci kupijo tudi brezalkoholne pijače, kot oro, kokto, različne vrste sadnih sokov in mineralno vodo, kupijo pa si lahko tudi kruh, ki ni vračunan v ceno obroka.
Glede na pogostno nadurno delo v našem kolektivu bomo organizirali malice tudi v popoldanskem času, verjetno ob 14.30, saj delo brez potrebne prehrane ne more biti učinkovito.	Breda Fuhr
SODOBNA DEFINICIJA PEŠCA Pešec je lastnik avtomobila, katerega žena tudi ima vozniško dovoljenje.
Obisk na delovnem mestu
Zaradi dežja ne moremo v vinograde
Če bi 20-letni sin Jože ne (nosil oilirvno-sive obleke — je ipaič vo j alk v Jugoslovanski ljudski armadi, bi bila družina Ferk v Hrastju 4 pri Limbušu kompletna. Tako pa sedaj živijo v dvosobnem stanovanju, ki je v prvem nadstropju hiše Agrokombinata Maribor, v kateri je sicer sedež obrata Pekre, štiri ljudje: naša sodelavka Milka Ferk, njen mož Jože ter njuna otroka — 18-letna Ljubica in pa 13-letnd Darko.
Le nadstropje niže v službo! Navidez pravzaprav zelo u-godno! Pa ni! Naša tovarišica Milka Ferk, 40-letna vinogradniška skupmovodkinja v obratu Pekre, namreč redno: hodi v vinograde; ti pa so razmeščeni na obsežnem območju— vse od Limbuša pa do Razvanja. In tako je njena pot v službo le navidezno zelo kratka.
»Tovarišica Milka, opišite mi na kratko svoje delo,« sem jo poprosil.
»Opravljam pravzaprav vsa dela v zvezi s trto oziroma vsaj sodelujem pri njih: oranje, tZagrinjavanje, obrezovanje, škropljenje in na koncu — trgatev.«
»Skupinovodkinja ste, tovarišica Milka. Koliko ljudi je v vaši skupini — in ali so med njimi tudi sezonski delavci?«
Milka Ferk: »Tod sem že od leta 1948. Ali je to zadosten dokaz zadovoljstva pri delu?«
»V skupini, ki jo vodim, nas je osem delavk in dva delavca — skupno torej deset. Mojo skupino sestavljajo stalni delavci; sezonci tvorijo drugo skupino, in ti opravljajo tudi druga dela. Veste, premalo je deset ljudi,« je pribila Milka. »Več bi jih morali imeti.«
Prav na dan mojega obiska v pekarskem obratu je tovarišica Milka prodajala jabolka. Pa sem jo povprašal:
»Ali se stalno ukvarjate tudi z jabolki — ali pa je to vaše priložnostno delo, ker pač zunaj neusmiljeno dežuje?«
»Občasno pomagam pri prodaji in sortiranju jabolk. Uganili ste: zaradi dežja. Danes
Naš mali petinštirideset-članski kolektiv ima za seboj že več kot četrt stoletja svojega obstoja. To je lep čas, toda preteklost mu ni bila preveč naklonjena. Prehojena pot je bila mnogokrat težavna, saj smo večkrat spremenili firmo podjetja.
V letu 1961 smo našli ustrezno mesto pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer smo vsa leta delali kot samostojen obrat s svojim obračunom. Bilanca je bila vsa leta pozitivna, vendar akumulacija ni rasla tako, kot bi želeli. Vzrok za to bi vsekakor morali pripisovati dejstvu, da smo delali v neprimernih okoliščinah glede delovnih prostorov, predvsem pa je bil skrajno zastarel in pomanjkljiv strojni park.
Delavci in samoupravni organi so bili pred vse večjim problemom, kako bi se izvlekli iz zaostalosti, da bi laže in bolje delali. Najprej smo začeli pospešeno obnavljati in dopolnjevati stroje, ki nam že vračajo vloženi denar. V zadnjih dveh letih smo kupili več kot 40 raznih večjih in manjših strojev. Prav tako smo tudi kupili poltovorni avto in delno uredili elektroin-stalacijo. Za odobritev investicij v mizarstvu so zadnja leta imeli razumevanje tudi skupni samoupravni organi podjetja kakor tudi vodstvo.
Tudi na dobro počutje delavcev nismo pozabili v naši TOZD. Uredili smo jedilnico in premestili' garderobo v drugi prostor. Danes sami ne
bi namreč morali pričeti trgatev, pa se zaradi, dežja ne moremo napotiti v vinograde.«
»Kaj pa pravite glede prodaje jabolk? Vidim namreč — ne samo pri vas, temveč v vseh obratih, ki jih obiščem — polna skladišča, in to v glavnem kvalitetnega sadja.«
»Žal ugotavljam, da prodaja jabolk nazaduje — občutno slabša je kot prejšnja leta. Ne vem, toda najverjetneje je vzrok v prepričanju ljudi, da bo tudi prihodnjo pomlad u-godna prodaja jabolk po dva 'dinarja za kilogram — kot je bil primer letos. Poleg tega pa je letos sadja povsod dovolj, in še kvalitetno je!«
»Kako ste zadovoljni z delom?«
moremo verjeti, da smo malicali v tako neprimernem prostoru. Večkrat smo iskali variante, kako bi preuredili bivšo garderobo v jedilnico, a ni prišlo do uresničitve. Takrat smo izvolili poseben odbor v TOZD, ki je opravil dovoli iniciativno, ob pomoči odbora za družbeni standard, v podjetju svoje de-
lo.	Zato obema odboroma zahvala vseh zaposlenih v mizarstvu in žagi!
Najprej popravek:
OB KONCU I. POLLETJA 2777 DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU (IN NE 2721)
Vsem članom delovnih skupnosti SOZD Kmetijstvo prehrambeni kombinat sporočamo, da je bil podatek, objavljen v glavnem naslovu kadrovskih vesti v prejšnji številki Naše poti napačen. V podatkih namreč nismo upoštevali TOZD Gozdarstvo Agrokombinata Maribor. Kolikor se zaradi tega opravičujemo vsem delavcem združenega kombinata in predvsem delavcem TOZD Gozdarstvo AK Maribor, toliko moramo tudi sporočiti, da je za nastalo pomanjkljivost krivda uredništva Naše poti najmanjša. Nihče nam namreč ni povedal, da predstavlja enota gozdarstva samostojno temeljno organizacijo združenega dela, še manj pa, da vodi ta organizacija tudi samostojno kadrovsko evidenco.
»Zelo! Kako pa bi sicer tod vztrajala vse od leta 1948? Tako dolg staž pa je seveda pogojen tudi z odličnimi odnosi, ki so med nami. Razumemo se tako dobro, da naši problemi redkokdaj pridejo do upravnika obrata; najpogosteje vse uredimo sami med seboj.«
Tovarišica Milka je članica odbora osnovne sindikalne organizacije obrata Pekre. Pa sem jo povprašal še -po dejavnosti sindikata.
»Sedaj je delo sindikata zelo oteženo, ker smo vse dneve pri jabolkih. In pričenja se tudi že trgatev. Po 15. oktobru pa se bomo našli skupaj tudi za sindikalno mizo. Po osmem kongresu slovenskih sindikatov bomo seveda predelali materiale s kongresa. Veste, iz mariborskega kombinata se bo namreč kongresa udeležila tovarišica Katica Mavrič, sad-jarka iz obrata Košaki. In prepričana sem, da bomo po kongresu naš sindikat v podjetju bolj čutili!« je zatrdila tova-šica Ferkova.
Milan Cilenšek
Glede nadaljnjega razvoja naše TOZD tečejo priprave in razmišljanja o programu proizvodnje. Menimo, da je najperspektivnejši artikel savna, vendar bo potrebno posvetiti večjo pozornost propagandi. Nikakor pa ne smemo opustiti omarnega pohištva, saj imamo za to ustrezne naprave in smo lahko konkurenčni. Obenem pa to ne terja velikih zalog materiala.
Vzporedno s tem, kar sem opisal, moramo pogledati prihodnosti v oči in se odločiti za dodatne delovne prostore.
V kombinatu so bila vedno na široko odprta vrata solidarnosti, zato smo prepričani, da se tudi tokrat ne bodo zaprla.	Feliks Cafuta
Da bi nastalo napako popravili, ponovno objavljamo številčni pregled vseh zaposlenih v Agrokombinatu Maribor (po TOZD) in pa zbirne podatke za vso sestavljeno organizacijo združenega dela — vse seveda s stanjem 30. junija 1974.
AGROKOMBINAT MARIBOR
TOZD	štev. zaposl.
Kmetijstvo	677
Gozdarstvo	56
KZ Maribor	61
Skupaj	794
SKUPAJ SOZD KPK	
OZD	Štev. zaposl.
AK Lenart	203
AK Maribor	794
KK Ptuj	1383
TMI Košaki	397
Skupaj	2777
(Nadaljevanje na	16. strani)
NAŠA POT ■	STRAN 15
TOZD Mizarstvo in žaga KK Ptuj:
roblem je s prostori
KADROVSKE VESTI
I. tekmovanje vinogradniških delavcev
Ptujčani v zlati sredini
STRELJANJE
1.	Ormož
2.	Ljutomer
3.	Ptuj
719 točk 690 točk 494 točk
NAPENJANJE VRVI
1.	Ormož
2.	Ljutomer
3.	Ptuj
V	nedeljo, 6. oktobra 1974, je bilo
I.	tekmovanje vinograniških delavcev Slovenskih goric in Haloz. Udeležence tekmovanja je pozdravil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljutomer Janko Koren, ki je poudaril, da se morajo igre razširiti tudi na druge občine. Zahvalil se je Kmetijskemu kombinatu Ljutomer, ki je omogočil tekmovanje, tekmovalcem pa je zaželel veliko športne sreče.
V	imenu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je tekmovalce pozdravil predsednik komisije za šport in rekreacijo Edo Hojnik, ki je poudaril, da so igre prvi korak k sodelovanju med ljudmi tudi na drugih področjih, zato jim moramo dati širši družbeni in politični poudarek.
Tekmovanja so potekala v štirih panogah: šahu, streljanju, napenjanju vrvi in trimu; pete panoge igre med dvema ognjema — zaradi slabega vremena in terena nismo mogli izvesti. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz kmetijskih kombinatov Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica.
Er-
Ko-
Tran-
Kmetijski kombinat Ptuj so zastopali naslednji tekmovalci:
iz DE Podlehnik: Janko Šeruga, Marjan Levančič, Ivan Gabrovec, Branko Hvalec in Franc Duh;
iz DE Zavrč: Janko Miško, nest Kokot, Ivan Milošič, Maks lednik, Jožefa Miško in Maks 1 čar;
iz TOZD Kletarstvo Slovenske gorice: Franc Zupanič, Ludvik Šprah, Viktor Hedžet, Janez Zagoršek in Franc Kodrič.
EKIPNE UVRSTITVE PO PANOGAH
ŠAH
1.	Ljutomer	13	točk
2.	Maribor	10	točk
3.	Slovenska	Bistrica	9	točk
4.	Ptuj	5,5 točke
5.	Ormož	2,5 točke
VINOGRADNIŠKI TRIM
1.	Ljutomer
2.	Ormož
3.	Ptuj
3	min
4	min
49 sek 52 sek 11 sek
SKUPNA UVRSTITEV
1.	Ljutomer
2.	Ormož
3.	Ptuj
4.	Maribor
5.	Slovenska
Bistrica
38 točk 35 točk 31 točk 9 točk 8 točk
Najuspešnejši tekmovalci KK Ptuj so bili:
v šahu: Viktor Hedžet in Janez Zagoršek;
v streljanju: Ludvik Šprah in Janko Miško;
v napenjanju vrvi: Ivan Gabrovec in Janko Šeruga;
v trimu: Franc Zupanič in Jožefa Miško.

(Nadaljevanje s 15. strani)
ZAPOSLILI SO SE V SEPTEMBRU 1974
AGROKOMBINAT LENART (skupno 7 delavcev)
Gostinstvo in trgovine: Ida Pečuh in Marija Korošec.
Kmetijski obrat Lenart:	Franc
Šprah in Jože Mesareč.
Kmetijski obrat Selce: Miča Mila-
Transport: Branko Kavčič in Maks Murko.
Učno razmerje je sklenila učenka Milena Rojs.
AGROKOMBINAT MARIBOR
(podatki so od 21. avgusta do 30. septembra 1974 — razen za TOZD Gozdarstvo, kjer so podatki od 1. julija do 30. septembra 1974) (skupno 31 delavcev in 3 učenci
Jarenina: Vinko Habjanič.
Košaki-Kamnica: Jože Koren.
Pekre: Franc Ber in Maks Rotko.
Mešalnica: Franc Trstenjak Anton Ačko, Bruno Kosar in Anton Gradis-
nilpesnica: Predrag Mirkovič in Na-randža Mirkovič.	T , , _ ,
Ribe: Štefan Vrbnjak, Jakob Rak, Marjan Tarkuš, Ana Poročnik m Franc Venek.
Strojna postaja:	Dušan Torenski
in Drago Vešner.
Svečina: Karel Točaj in Silvo Ma-jer
Hladilnica: Mira Nekrep, Radenka Rekanovič, Rudi Topličanec, Karel Deila Pietra, Alojz Krček in Franc Dominko.	.	_ .
Uprava: Marica Lobnik m Bojan Mataln.	.
Gozdarstvo: zaposlil se m nihče.
KZ Maribor: Milan Perko, Hermina Frajzman, Franc Mulec in Ivan Draganič.
Učno razmerje so sklenili: Irena Juhart, Miro Frangeš in Branko Mlakar.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
(skupno 23 delavcev)
Kooperacija:	Kristina Ogrinc in
Franc Urbanja.
Delovna skupnost za skupne zadeve: Zvonka Gojkošek.
Tovarna močnih krmil:	Marjan
Goznik, Franc Pignar in Milan Smiljan.
Tehnoservis: Milan Herak, Zvonko Majcen, Marija Korez, Alojz Župec, Marjan Harlamov in Franc Horvat.
Kletarstvo Slovenske gorice: Feliks Irgl.
Gradbeni remont: Ivan Kolar.
Gozdarstvo: Srečko Pšeničnik.
Trgovina: Stanislav Zemljarič.
Kmetijstvo: DE DORNAVA: Štefan Zver; DE PODLEHNIK VS: Marija Drevenšek in Ivan Gabrovec; DE SOBETINCI: Ciril Belšak in Janez Muhič; DE TRNOVSKA VAS:	Anton
Horvat; DE ZAVRČ VS: Anton Lorbek.
TMI KOŠAKI MARIBOR (skupno 23 delavcev)
Roman Jauk, Marko Tatič, Jovan-ka Miletič, Vesna Marinič, Stanislav Mlaker, Zvonimir Stamec, Boško Pavič, Emil Palir, Vlado Kos, Josip Majhen, Danilo Dokič, Miloš Markoš, Mladen Borak, Milan Lalič, Alojz Zagoršek, Irena Zadravec, Niko Sladič, Mile Cvijanovič, Boris Škripač, Milorad Bačko, Milan Vučenovič, Marjan Romič in Jožef Radin.
ODŠLI SO V SEPTEMBRU 1974
AGROKOMBINAT LENART (Skupno 4 delavci
Gostinstvo in trgovine: Miran Mavrič, Ljubica Mavrič in Miroslava Danko.
Transport: Alojz Čeh.
AGROKOMBINAT MARIBOR (podatki so od 21. avgusta do 30. septembra 1974 — razen za TOZD Gozdarstvo, kjer so podatki od 1. julija do 30. septembra 1974)
(skupno 19 delavcev)
Jarenina: Milenka Pavalec, Ivanka Ploč in Marjeta Rožman.
Mešalnica: Franjo Dobaj in Miroslava Pušnik.
Pesnica: Štefan Hari, Ožbald Markuš (v JLA) in Danijela Matelič. Rače-Radvanje: Stanko Predan. Strojna postaja: Vitold Sušeč in Zdenko Vinkovič.
Ribe: Vladimir Za j ko.
Hladilnica: Franc Golob.
Točilnica: Julka Lešnik.
Uprava:	Angela Babič in Tone
Gozdarstvo — julij :	Leopold
Kropin.
KZ Maribor: Milivoj Šraj.
Umrl je Jože Thaler.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
(skupno 5 delavcev)
Tovarna močnih krmil: Jožef Gaj-zer.
Mizarstvo in žaga: Marjan Rakuša. Gradbeni remont: Vinko Par. Kmetijstvo — DE PODLEHNIK VS: Stanislav Gregorec.
Upokojen je bil Franc Šprah (TOZD Tehnoservis).
TMI KOŠAKI MARIBOR (skupno 11 delavcev)
Milan Urukalo, Borut Juršnik, Darinka Bizjak, Radivoj Vasic, Karl Točaj, Slavko Slanič, Branko Korošec, Stjepan Blaževič, Majda Lorenčič, Srečko Bezjak in Dragica Gedl.
Kaj' je vinogradniški trim?
Najbolj zanimivo je vsekakor bilo tekmovanje v vinogradniškem trimu, kjer je bilo tudi največ smeha. Kar poglejmo, kaj vse zajema ta panoga:
Prvi tekmovalec si na znak Starter j a čim hitreje nadene vrečo, tako da je z obema nogama v njej do pasu, in tako preteče razdaljo 15 m. Nato odloži vrečo in se s pripravljenim orodjem loti žaganja hloda premera 20 cm. Ko odžagani del hloda odpade, odloži tekmovalec orodje in steče do naslednjega tekmovalca, ki čaka v predajnem prostoru, in mu preda klobuk.
Drugi tekmovalec steče po prejemu klobuka na določeno mesto, si nadene vinogradniško puto (v kateri je določena vsebina teže do 15 kg) in z njo preteče — lahko tudi preide — čez ozko brv, ki jo predstavlja obrnjena švedska klop. Kolikor tekmovalec z brvi pade, se mora vrniti na začetek brvi in ponovno pričeti nalogo. Nalogo ponavlja tako dolgo, dokler je ne opravi brez napake. Po prehodu brvi tekmovalec odloži puto in se loti zabijanja žeblja v debelo desko. Tekmovalec mora zabiti 15 cm dolg žebelj v celoti v desko.
Tretji tekmovalec prekotali 200-litrski sod po ozki in 4 m dolgi deski, ki je v sredini postavljena na oporo (kakor gugalnica). Ob neuspelem poizkusu — ob padcu z deske — se mora tekmovalec vrniti na začetek. Nato tekmovalec z natego natoči vino v dve steklenici, ki ju mora napolniti, ter v kozarec 2 dl, ki ga mora izpiti.
četrti tekmovalec zadeva z medicinsko žogo iz razdalje 10 m gol v velikosti 100 x 80 cm. Žoga mora preiti linijo v golu. Nato tekmovalec meče pikado v razdalji 4 m, in sicer tri strelice tako dolgo, dokler niso vse tri v trači. Doseženi krogi se ne prištevajo k doseženemu rezultatu.
Peti tekmovalec mora splezati na vrh 5 m visokega plezala in tam utrgati grozd, se z njim vrniti na tla ter ga odložiti na določeno mesto. Nato mora tekmovalec iz kratkih in dolgih letnic na tleh sestaviti napis Ljutomer. Po opravljeni nalogi steče skozi cilj.
Na slavnostni podelitvi so ekipe prejele diplome za prva tri mesta in spominsko darilo, ki simbolizira vinogradništvo — klopotec. Zmagovalec I. vinogradniških iger je ekipa Kmetijskega kombinata Ljutomer, ki je dobila v trajno last maketo vinske kleti.
Naslednje — II. vinogradniške igre — bodo leta 1975 v Ptuju.
živorad Marinkovič
Udeleženci iz Kmetijskega kombinata Ptuj na L vinogradniških športnih igrah v Ljutomeru (Posnetek: Živorad Marinkovič)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NAŠO POT, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, izdaja delavski svet SOZD. Glasilo ureja uredniški odbor; Ivan Bauman, Miro Bauman in Franc Kovačič (Agrokombinat Lenart), Anton Pučko, Rezika Sajevec in Marjan Simon (Agrokombinat Maribor), Silva Gorjup, Ciril Kolarič in Franc Tetičkovič (Kmetijski kombinat Ptuj) ter Maks Budja, Danica Humar in Jože Murko (Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor). Predsednik uredniškega odbora ter glavni in odgovorni urednik Franc Tetičkovič, lektor in tehnični urednik Milan Cilenšek. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 4500 izvodov ter ga prejemajo vsi prejemniki ' *	"~=-na naslov: Kmetijsko prehrambeni kombinat,