Gospodarske stvari.
Bolezen svilnih črvičev in kako ravnati, da se
pridelajo zdrave jajčka.
Po skušnjah na Laškem.
Ze deset let razsaja med svilnimi (zidnimi) črviči po Laškem in Francozkem in skoraj v vseh krajih, kjer se ti črviči plodijo, huda bolezen, ktera kmetijstvu in obrtnijstvu po mnogih deželah neizrečeno škodo prizadeva. Samo na Laškem je škoda več sto milijonov frankov. Ni čuda, da vsi, ki jih ta nesreča zadeva, in tudi drugi učeni možje skušajo izvediti, kaj neki je krivo te kuge, in kako jo odvrniti, — al žalibog! nič se ni še izvedilo gotovega.
Napravijo se pri tej bolezni črnikaste pike ali ma-rogice po životu, kakor da bi bil črv s poprom potresen; odtod tudi njeno ime pikec (Fleckenkrankheit) ali poprovka (Pfefferkrankheit). Lahi jo tudi s u-š i c o (atrofia) imenujejo ; al to ni navadna , že davno znana sušica, ampak druga kužna.
Čedalje bolj obveljuje misel, da krivo je te bolezni murbovo perje, ki se poklada črvičem, in po tem takem se prizadevanje svilorejcev le tje obrača, da murbovo drevo zopet v svoj poprejšnji zdravi stan postavijo. Te misli je med drugimi učenimi možmi tudi slavni Liebig, kteri priporoča, naj se murbovemu drevesu zopet tista redivna moč dd, ktere v zemlji več ne najde ali saj v dostojni meri ne; potem pa drevo hirati in bolehati začne. Ta bolezen murv ni po novih znajd-bah nič druzega kakor neka plesnina, ktera napravi bolno perje; ako svilni črviči dobivajo po perji omenjeni plesenj v-se, zbolijo za poprovko, da mnogi ali pa včasi tudi vsi počepajo. Dostikrat se pa tudi primeri, da se te bolezni manj navdane gosenee še zapredejo. Al metulji, ki so iz takih mešičkov prilezli, ležejo bolne jajčka, v kterih gori omenjena ples-noba tiči, ki se s pripomočjo povekševavnih ogledal da spoznati. Profesorja Rondani in Paserini v Parmi in še 4 leta poprej profesorja Lebert v Zurihu in Genzke v Buzovi so to potrdili. Tudi moje skušnje se s tem vjemajo, po kterih se je pokazalo, da pozna reja črvičev je zmiraj slabeja bila kakor zgodnja, in tedaj bolj staro perje več take bolezni napravi.
Dr. Balotti v Milani, visokouČeni in skušeni svilo-rejec, je popisal svoje skušnje v „aktih laškega natoro-znanskega društva" (1863, zvezku 5. stran 162) pa je tudi izdelal posebno knjižico: „Metodo facile per otte-nere semente sana di Bachi da seta nel proprio paese." Da naši bravci zvedo, kaj svetuje omenjeni skušeni mož, naj jim povem iz te knjižice poglavno stvar:
Vsak si more zdravih črvičev za svojo potrebo iz-rediti, če primerno majhno število jajčic (ki pa morajo
po mikroskopnem pregledu (drobnogledu) zdrave spoznane biti) dene prav zgodaj spomladi na kak gorek kraj, da se izležejo tako, da se gosenčice od izležbe do zapredbe vedno le z mladim in mehkim listjem krmijo. Ne sme se jim nikdar že izrašeno in zrelo perje za živež poklada t i.
Ta doba spada po Belotti-ovih skušnjah, ki so se mu kaj vrlo obnesle, od 15. aprila (malega travna) do 25. majnika. Da se zapredenje črvičev o ti dobi nekoliko zakasne , izvira od tega, ker je v tem času še vedno bolj hladno vreme , in pa od tega, ker Belotti sobe, kjer Črviče redi, pogostoma vetri, in jih le malo ali celo nič ne kuri.
Tako piše gosp. B. Diirer na svojem gradiču Villa Carlolta ob Komskem jezeru v „Annal. der Landw. in den k. preuss. Staaten."
List 9.