Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 520 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Enostopna petitrvrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna Številka 10 v Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Zadnji govor dr. Adlerja. Odkar je sodrug dr. Adler član avstrijskega državnega zbora, se lahko pravi, da je vsak njegov govor v parlamentu dogodek. Tudi nasprotniške stranke ne moreje tajiti tega, dasi je naravno, da njegovi govori buržoaziji večinoma niso všeč. A velika duševna moč se ne da prezirati in mogočnemu vtisku take moralne sile se ne more odtegniti nihče. Tako je tudi njegov zadnji govor, ki ga je imel v torek v proračunski razpravi elementarno učinkoval in če bi bil avstrijski parlament to, kar bi moral biti, namreč zbor, v katerem odločuje prepričanje in dokaz, tedaj bi moral ob takih argumentih, kakršne je prednašal dr. Adler, Bienerth s svojim kabinetom ležati na političnem mrtvaškem odru. Marsikdo pač čuti, da je Bienerthova politika zanikrna od konca do kraja; a dr. Adler je dal tem občutkom popolno jasnost. To je bil političen govor, ki ne napolnjuje le nekoliko strani stenografičnega protokola, ampak prikazuje politični položaj v Avstriji kakor plastično, zvesto in razumljivo sliko, govor, tako bogat idej, da bi marsikateri nasprotniški stranki zadostoval za vse njene govornike. Dr. Adler je najprej reagiral na Biener-thov »programni« govor ter je dejal: Če so socialni demokratje glasovali proti posebni debati o Bienerthovi izjavi, je pravzaprav tudi to izjava. Kar je govoril ministrski predsednik, res ni vredno dolgega raz-motrivanja. Bilo ni nič druzega kakor ponavljanje fraz, ki jih poznamo že davno. A bilo ni ne ene besede, iz katere bi bili lahko spoznali kaj o namenih, o načrtih, o politiki nove Bienerthove vlade. Če nam je ministrski predsednik zagotavljal, da bo zvezda vodnica nove vlade »najvestnejša objektivnost v upravi», tedaj moramo odgovoriti: Ali ste že kdaj videli vlado, ki bi bila dejala kaj druzega f Poznamo pa to Bienerthovo nepristra-nost dovolj. Njegova slavna objektivnost je nesposobnost za delo. Tu imamo opraviti le s politiko močvirja. Kar se tiče osebnih izprememb v kabinetu Bienerth štev. 3., bi le omenil, da tudi 0 teh gospodih ni veliko povedati. Ravno kadar vidimo, kako se konča vajo velike akcije, na primer one Poljskega kluba, moramo reči, da niso presegale osebnosti. Namesto enega uradnika prihaja drug uradnik. Za namestnika na Češkem je imenovan grof Thun. Za nas pomeni to ima kos najžalost-nejšega trpljenja delavstva na Češkem, spomin na izjemno stanje, na veleizdajniške procese, naj najsramotnejše progone. Imenovanje grofa Thuna pomeni za nas najhujši izgred fevdalizma. Grof Thun trdi, da se je kaj naučil in pričakuje od nas, da bomo kaj pozabili. Če bo to mogoče, bo odvisno od njega. Če pa prihaja s tem, da hoče poravnati narodni prepir na Češkem, tedaj moramo reči, daje najžalostnejše znamenje za češko 1 11 nemško meščanstvo, da se apelira na fevdalnega gospoda. Iz meščanske nesposobnosti za spravo vstaja stari fevdalizem, ki je vedno sovražil in slabil narode. Proletariat bo moral tudi na tem polju popravljati, kar je zagrešilo meščanstvo. Prepir hočejo zdaj poravnati iz strahu pred demokracijo. To je tragika avstrijskih narodov. Največja tragika je, da bo Avstrija poginila, če se ne spozna, da sedanja vlada ne jemlje vprašanj tako. kakršna so v resnici. Vidi se, da so med narodoma na Češkem večne težave. Vlada pa pravi: Kaj nam je to mar? Toda mi nimamo samo češkega vprašanja. Na jugu je boj Jugoslovanov in Nemcev, pa Jugoslovanov in Italijanov. In kaj je z bosanskim vprašanjem? Se danes odločujejo o Bosni le delegacije pa ministrstvo za zunanje zadeve. Ali ni vlada tukaj kopičila grehov na grehe, ki se nam bodo še krvavo maščevali? Ali taka dejstva kakor zagrebški veleizdajniški proces in graški proces (zaradi »iredente«) niso politična vprašanja prvega reda? Te pravde so pravzaprav smešne burke. Kje je justični minister? Ali ne nastopa v teh procesih nova vrsta izvedencev, častnikov, ki se zaslišujejo o prepričanjih? Gospoda, smejete se ali veliko hujše je to, da se nam smeje ves svet. Za te reči moramo plačevati miljarde I Vse nezmiselno oboroževanje proti Italiji je plačano z našo krvjo. Ni res, da se imamo bati napada od Italije. Če je tam kje tako razpoloženje, tedaj ga je kriva le zločinska politika, ki se vodi pri nas. Kako so stranke pozdravile to vlado? Radikalci z desne in leve še danes ne vedo, če so mandeljci ali babce. Wolf se zdaj razburja, ker je za železniškega ministra imenovan Poljak in za ministra dela Čeh. Kako pa si gospodje prazaprav predstavljajo avstrijsko vlado in upravo? Ali mislite, da je res mogoče katerikoli narod načeloma izključiti od vlade in uprave? .. . Stranka gospoda Wolfa (prav tako kakor Šusteršičeva strankaI) potrebuje dvojno politiko: Eno za parlament, eno pa za svoj vpliv pri ministrstvih. Za ministrstva ni opozicionalno držanje popolnoma koristno. Napram volilcem je pa veliko ugodneje kazati se v opozicionalni pozi (kakor znajo tudi naši klerikalci!) In ker se ne nič gotovega, če ne bodo kmalu nove volitve, je na vsak način koristno se pripravljati za novo vlogo. Za nas pa ostaja Bienerthovo ministrstvo tudi v svoji novi sestavi stari, v vsakem oziru neplodni stvor, le še nekoliko poslabšan. Stalen v izpremembah je grof Stiirgkh. Saj se ne more pustiti pasti človek, ker se je iz liberalca izpremenil v klerikalca! V njem imamo človeka, ki je nezanesljiv v vsakem kulturnem vprašanju. Drugi gospod, ki ostaja, je dr. Weisskirchner. Mož, ki bi imel zastopati interese mestnega prebivalstva, industrije in industrijskega delavstva, se je izkazal kot tako orodje agrarnega nasilstva, da bi bil v vsaki drugi deželi nemogoč. Vse mestno prebivalstvo v Avstriji se danes komandira po ukazih ogrskih agrarcev. In dr. Weisskirchner je tajno orodje teh spletkarij, izredno spreten mož, ki zna govoriti s stoterimi jeziki in povedati vsakemu kaj druzega. Svojim volilcem v mestu zna obljubovati meso, meso, argentinsko meso, takoj nato pa gre drugam in zagotavlja, da bo »varoval» interese poljedelstva in da so gospodje lahko popolnoma mirni. Uprizarjati zna prave agi-tacijske ture od ene do druge podjetniške organizacije in tam spuščati govore, ki so že čisto enaki hujskanju zoper socialno politični napredek. Nič pa ne dvomim, če bi našim strokovnim organizacijam enkrat prišlo na rnisel povabiti drja. Weisskirchneija na svoj kongres, da bi tam nastopil s socialno političnim govorom. Weisskirchner je mož za vse in ravno vsled tega mož za nič. Dr. Adler je nadelja obširno kritiziral socialno in finančno politiko vlade ter sovražno nastopanje gosposke zbornice zoper socialno reformo. Dotična njegova izvajanja so tako važna, da se zmenimo o njih prihodnjič v posebnem članku. Vesele številke. Predpust je navadno čas veselja, vsaj za tiste ljudi, ki imajo dosti denarja. Letos pravijo, da radost ni popolnoma neskaljena, ker je draginja nekoliko pregloboko posegla v žepe. Toda v Avstriji imamo očetovsko vlado, ki se neprenehoma briga za blaginjo ljudstva in če že ne more vsakemu nasuti milionov v mošnjiček in polagati pečenih pišk na mizo, skrbi vsaj za duševno povzdigo, za moralno zadovoljnost. Ker je ravnokar zasedanje delegacij pred durmi, je za enkrat prevzela to visoko na- logo naša skupna vlada. Objavila je namreč skupni proračun. Njegove številke morajo pač ogreti srce vsakega pravega Avstrijanca. Zakaj iz njih spoznamo pred vsem, da je vse tarnanje o revščini, draginji, pomanjkanju prazno besedičenje čemernih črnogledov. Nič ni res in nič ni treba skrbi. Kajti bogati smo, da se lahko postavljamo ; denarja imamo, da ga kar lahko razsipamo. Par sto milionov gor ali dol, to nam je vseeno. Če bi imeli stroške za militarizem plačevati ubogi bogatini, bi bilo pač kaj druzega. Toda v Avstriji tega hvalabogu še ni treba. Mi imamo še indirektne davke, množica mora še vedno več jesti in piti kakor peščica veleposestnikov in kapitalistov in tako se stlači denar za »ponos domovine« iz potrpežljivega ljudstva, ki ga je bog ustvaril ne le, da redi bogatine, ampak tudi da mu kupuje igračke, barčice in kanončke in podobne reči. Poglejmo torej letošnji skupni proračun. Taka je njegova slika: Redna potrebščina. Ministrstvo za zunanje zadeve 16,506.314 K Vojno ministrstvo vojska......... 376.566.49Q » mornarica....... 68,657.210 » skupaj......... 436,223.709 K Skupno finančno ministrstvo 4,831.423 » Računska kontrola..... 342.418 » Svota redne potrebščine ■ 457,903.864 K V primeri z lanskim proračunom so letos vse zahteve narasle in sicer v posameznih poglavjih tako: Ministrstvo za zunanje zadeve za 697.393 K Vojno ministrstvo vojska za................23,163.750 » mornarica za..............1,559.760 > skupaj za.........24,723.510 K Skupno finančno ministrstvo za 74.644 » Računska kontrola za ■ • • • 2.746 » Vsa redna potrebščina za . 25,398.014 K Izredna potrebščina. Izredni krediti za vojsko • • 20,000.000"K kredit za topništvo • 4,000.000 » mornariški kredit . . 312,400.000 » Naknadni kredit za 1910 . . 518.620 > Izredna potrebščina za Bosno 12,784.600 » Svota izredne potrebščine- 340,703.220 K Skupaj. Redna potrebščina .... 457,903.864 K Izredna potrebščina .... 349,703.220 » Svota . . • 807,607.084 K Čitaj: Čez osemstosedem milionov kron! Kaj ni to malenkost? Lani je sicer šlo 234 milionov za slavno Aehrenthalovo anek-sijo in pripravljajo se še stroški za reorganizacijo armade. Predmeta, ki ne bil obdavčen, skoraj že ni; ampak kaj nam je to mar ? Če se pošteno pritisne, se bo ta malenkost tudi še izprešala iz ljudstva. Drugo leto bo sicer zopet za par sto miliončkov večja, a finančni ministri so pač tako modre glavice, da bodo iznašle zopet kaj novega. Le ne verjeti ljudstvu, da je izmozgano in da nima več odkod jemati 1 Moloh je lačen, moloh zahteva svoje žrtve in to je glavna reč. Saj pravzaprav še ne zahteva veliko. Če bi le količkaj šlo, bi zahteval veliko več. Ministri in generali in admirali bi bili takoj pripravljeni. Zgolj njih dobrota je, da ne zahtevajo kar dveh miljard I Najvažnejša točka v tem dragocenem proračunu je kajpada izredna »potrebščina« za mornarico, ki znaša »le« 312 milionov. Za mornariške nabave je seveda sestavljen poseben program, ki izgleda tako: 4 dridnavti (bojne ladje s 600.000 ton, kom. po 60"6mil.) 242,400.000 K 3 križarke po 3800 ton, kom. po 10 milionov...... 30,000.000 » 6 torpednih čolnov po 800 ton, komad po 3 milione ■ • 18,000.000 » 12 torpedovk za odprto morje komad po 1 milion .... 12,000.000 . 6 podmorskih čolnov .... 10,000.000 » Toda bodimo pravični. Vojna uprava je usmiljena in niti ne zahteva vseh 312 milionov naenkrat, ampak v obrokih, ki se vlečejo do leta 1916. Razdeliti pa se imajo tako: Za leto 1911 ....... 55,000.000 K » » 1912 ....... 67,000.000 » » » 1913 ....... 08,400.000 » » » 1914 ....... 68,000000 » » » 1915 ....... 49,000.000 » » » 1916 ....... 5,000.000 » Zakaj gre že leta 1915. navzdol, pač ni težko ugeniti. S štirimi dridnavti ne bodo naši admirali dolgo zadovoljni. Kadar bodo obroki manjši, se bo že dokazalo, da je stavba novih ladij neizogibna. Morda bodo takrat barčice še nekoliko večje in nekoliko dražje. Kdor pozna avstrijsko gospodarstvo, pa sploh ne bo preveč zaupal temu računu na obroke. Preveč izkušnje imamo že v tem oziru in vemo, da se take velike zahteve vedno razdeljujejo na več let le zato, da bi se pelin ne zdel tako grenak. Kadar je svota dovoljena, pa prihajajo »dokazi», da je bolje opraviti vse skupaj kmalu. In kadar je »vse skupaj« opravljeno, prihajajo nove zahteve. Zanimivo pa je vendar tudi poglavje za vojsko. Če se meče s 312 milioni okrog kakor z jabolčnimi lupinami, se seveda nekoliko izgubi zmisel za »male« svotice po 10, 20, 30 milionov. Ampak treba je vzeti številke same zase take kakršne so in tedaj se mora priznati: Tudi 20 milionov je denar, ki se ne pobere na cesti. Takih 20 milionov zahteva vojno ministrstvo za enkrat le kot »izredno« potrebščino, in to ne pomeni nič druzega kakor nadaljevanje kredita za anek-sijo. Pravi se, da se potrebuje ta denar za »izpopolnitev vojske«, katere pa še noben parlament ni dovolil. To je še vse naš bo-senski dobiček. Potem se je redna vojaška potrebščina zvišala za 27'3 milionov; od tega gre 16 milionov za — saniranje proračuna. Obenem se pa že naznanja, da s tem še ni dovršen »popravek«, ampak se bo prihodnje leto nadaljeval. Torej imamo hvala bogu še nekaj upanja, da bomo še par let plačevali za stare grehe. Med tem se bo že skrbelo, da se napravijo zopet novi. Deset milionov potrebujejo zato, ker so v času aneksijske krize napravili nekoliko novih vojaških formacij, katerih nočejo sedaj razpustiti. A koga so vprašali za dovoljenje? Seveda nikogar ne. Vedeli so že lani, kaj da hočejo. Zakaj so to lani zamolčali? Zato ker vedo, da imajo opraviti z avstrijskimi delegati, ki so srečni, če se smejo militarizmu prikloniti do tal. Mikado je dal obesiti dvanajst socialistov. Krvavi, barbarični zločin v imenu ju-stice je na Japonskem izvršen. Izmed 24 »anarhistov«, ki jih je sodišče v Tokiju po tajni preiskavi in na tajni obravnavi obsodilo na smrt, jih je dal rumeni cesar res dvanajst obesiti. V torek od 8. zjutraj do 3. popoldne je delal rabelj. Bilo je obešanje kakor na akord. In ko je bil zverinski posel opravljen, je šel telegram v Evropo in Ameriko, po-: vedat, kako slavno napreduje »kultura« v deželi vzhajajočega solnca. »Smrtno kazen« imenuje uradno poročilo to bestialno dejanje : mi ne moremo videti v njem nič druzega kakor nesramen, tolovajski, s paragrafi za silo pokrit umor. Zakaj pa se je mikadovo sodišče tako balo javnosti, če so se obtožencem res dokazala hudodelstva, ki so vredna smrti ? Mikado velja na Japonskem za »sveto» osebo božanskega pokoljenja. O vdanosti japon- skega ljudstva do cesarja se pripovedujejo take bajke, da bi se človeku zasolzile oči, če bi jih mogel verjeti. Česa se je torej bilo bati? Zakaj ni sodišče na stežaj odprlo vrat, da bi bilo to vdano ljudstvo slišalo, kakšna hudodelstva da so obtoženci storili proti njegovemu ljubljenemu vladarju ? Zakaj mu ni pokazalo teh groznih hudodelcev v popolni nagoti? Razprava je bila tako tajna, da niso imeli pristopa niti poročevalci časopisov. Vse okrog sodišča je bilo zastraženo z močnimi kordoni, da bi se živ krst ne mogel približati sodniji. Z največjo paznostjo se je skrbelo, da ne pride nihče v kakršnokoli dotiko z obtoženci. In ko so bili obsojeni, je zopet vse ostajalo tajno. Razven sodišča in rablja ni nihče vedel, kdaj se izvrši obsodba. Procesni akti so ogromni; obsegajo nekoliko tisoč številk. Ves zvezek je pol metra visok. Vsi spisi se sežgo; samo en izvod se ima shraniti. Ko so zagovorniki dobili akte, so se morali zavezati, da ne povedo živi duši besedice o njih in iz njih. Žugalo se jim je z najokrutnejšimi kaznimi, če bi kdo izvedel le najmanjšo malenkost iz aktov. Čemu vse to, če so bili obtoženci res krivi in če je bila njih krivica dokazana?. .. Strašne dvome vzbuja ta infamni proces in vsaka malenkost kaže na to, da se je v To-kiju izvršil najhudobnejši justični umor. Med obsojenimi je bil pisatelj Kotoko, ki si je z znanstvenimi in literarnimi deli pridobil veliko slavo. Imenovali so ga »Tolstega vzhodnega sveta«. Da je bilo njegovo znanstveno prepričanje socialistično, je znano. Njegova žena je bila njegova sotrudnica. Tudi njo so obsodili. In oba sta med tistimi, ki so jih v sredo obesili. Ženi so celo odbili prošnjo, da bi smela pred smrtjo še enkrat videti svojega moža. Ali je mogoče verjeti, da je to še justiča? Ali more biti to kaj druzega kakor navadno živinsko, krvavo maščevanje nad političnim nasprotnikom? Ampak zemlja, katero je poškropila kri mučenikov, rodi svobodo. Tako bo tudi na Japonskem. Politični odsevi. Hrvaška tragikomedija. Vpondeljekjeimel hrvaški sabor sejo, ki pomeniš svojim nadaljevanjem v torek in sredo kos prave katastrofe v hrvaški politiki. Povrnil se je zopet tisti položaj, ki je bil v Khuenovih časih. Hrvaški sabor je slepo orodje v rokah bana, ban je orodje v rokah ogrskega ministrskega predsednika. In ta ministrski predsednik se imenuje Khuen He-dervary 1 Hrvaška je v ogrskem državnem zboru zastopana s 40 poslanci, katere voli sabor. Tam imajo sodelovati pri skupnih ogrsko hrvaških zadevah. Ustavnost je v tem oziru precej zmedena in sicer na kvar Hrvatom. Budimpeštanski državni zbor ima dvojno funkcijo. Za enkrat je to ogrski parlament in rešuje zadeve, ki se tičejo samo Ogrske. V takih rečeh je Hrvaška samostalna in opravlja take reči v svojem avtonomnem saboru v Zagrebu. Za drugo je pa budimpeštanski državni zbor tudi skupen o zadevah, ki so skupne za Ogrsko in Hrvaško. Samo v takih zadevah imajo soodločevati hrvaški poslanci. V Khuenovih časih so prihajali v Budimpešto iz hrvaškega sabora sami madžaroni. Ko je potem zmagala koalicija, se je to popolnoma obrnilo. V Budimpešto so prišli njeni člani. V začetku je to bilo videti prav lepo. Med hrvaško-srbsko koalicijo na eni in ogrsko koalicijo na drugi strani je bil sporazum. Madžari so potrebovali pomoč Hrvatov, da bi ne bili osamljeni v svojem boju z Dunajem. Toda ko se je stvar tako obrnila, da je bil Košut sprejet na dunajskem dvoru, ko je madžarska koalicija sedela v sedlu in jahala, je takoj pokazala svojim hrvaškim zaveznikom rogove. Košut je predložil svojo zloglasno ž.elezničarsko pragmatiko, ki je imela namen uničiti koalicijsko pravico železničarjev in na hrvaških železnicah trajno vpeljati madžarski uradni jezik. Z lepa niso mogli hrvaški delegati ničesar opraviti. Tedaj so se uprli v parlamentu. Prišla je znana obstrukcija. A na jezuitski način je madžarska večina vendar sklenila pragmatiko. Sloga med Hrvati in Košutovo vlado je bila uničena, začel se je srdit boj. Ban Pejačevič je odstopil; prišel je Rakodzcay, a koalicija je stopila takoj v opozicijo proti njemu. Tudi on je odstopil in prišel je Rauch. Našel je nemogočo situacijo. Poskušal je z intrigami, poskušal je s silo, koalicije vendar ni mogel ukrotiti. Med tem je nastal preobrat na Ogrskem. Madžarska koalicija je padla, Khuen Hedervary je postal ministers,.i predsednik. Takrat je hrvaško-srbska koalicija storila svoj veliki greh; Šla je Khuenu na lima-nice. Le nekoliko lepih besed je bilo treba, pa je bilo pozabljeno vse, kar je Khuen dvajset let uganjal na Hrvaškem. Vsako svarilo je bilo zaman. Koalicija je verjela, da se je Khuen popolnoma izpremenil. Tomašič, ki je bil ze mnogo let desna roka Khuenova in duševni vodja madžaronov, je postal ban in koalicija ga je pozdravila kakor izveličarja. Tudi njemu ni bilo treba nič druzega kakor nekoliko medenih besed, nekoliko fraz o svojem hrvaškem patriotizmu, in imel je koalicijo v svoji roki. Ona je mislila, da ima ona njega, pa je bilo narobe. Tomašič je korakal s koalicijo, dokler ni imel nikogar druzega. A to je bila samo metoda. Od začetka je bilo vse njegovo delo naperjeno na to, da razbije koalicijo. Vodil jo je za nos, kompromitiral jo je in blamiral, ona pa ni opazila ničesar. Dokler ni prišel čas, ko se je Tomašiču zazdelo, da že lahico zapoje drugo pesem. Po dogovoru je bil vezan odpustiti oddelkovega predstojnika Aranickega iz službe. Navidezno je bila to malenkost. Tomašič je iz nje napravil veliko afero. Zaradi brezpomembne osebe Aranickega se je spri s koalicijo v javnosti. To so mu njegovi služabniki najbolj zamerili. Če bi se bilo vse vršilo tajno, tedaj bi se bili morda na kakšen način pobotali. A Tomašič ni maral za tajnost. Zakaj njemu ni šlo za to, da se pobota, ampak da napravi s koalicijo zaključni račun: Ali gre popolnoma in brezpogojno v njegovo službo, ali pa se kompromitira in razbije. Na tajnih sejah bi se dalo mešetariti, javnosti pa bi se bilo lahko poročalo, da zahteva položaj previdnost, da je ban patriot, ki zasluži zaupanje, da imata koalicija in ban enake cilje. Vse bi bilo izgledalo lepo. Na javnih sestankih, ki jih je hotel Tomašič, se koalicija ni mogla ukloniti, če ni hotela sama sama sebi pritisniti na čelo pečat lakajstva in izdajstva svojih načel. Tako je morala stopiti v nasprotje z banom. Posledica je bila razpust hrvaškega sabora in razpis novih volitev. Kar se Rauchu ni bilo posrečilo, je dosegel Tomašič: Ustanovil si je košček svoje stranke. Samo s to peščico seveda ne bi mogel vladati. V novem saboru sploh nima nobena stranka večine. Ali Tomašiču koristi to, da se gledajo vse stranke in strančice kakor pes in mačka. To sovraštvo mu je pomagalo, da je bil v saboru proti volji koalicije izvoljen dr. Neumann za predsednika. Ta je sedaj dobil nalogo, posredovati pri strankah in se pogajati z njimi za Tomašica. Banu ne gre za to, da bi še enkrat pridobil koalicijo; ampak vaba, ki jo kaže njej, je namenjena le njenim omahljivim članom. Te bi rad pridružil svojim madžaronom in Neu mannovi slavonski skupini, s čimer bi na eni strani sestavil vladno večino, na drugi pa popolnoma razbil oslabljeno koalicijo. Ta teden se je imela na novo voliti delegacija za budimpeštanski državni zbor. Da se omogoči volitev, so vsi virilisti dobili nalog, da se brezpogojno udeleže saborske seje. Koalicija je izjavljala, da njeni člani ne sprejmejo več budimpeštanskih mandatov. Pri tem ie tudi popolnoma izpremenila svoje programatično stališče. Ustanovila se je bila koalicija na podlagi veljavne ogrsko-hrvaške pogodbe, ker je hotela voditi realno politiko. Torej je bila za zvezo z Ogrsko, ali zahtevala je, da se popravijo grehi, storjeni z ogrske strani proti državnopravni pogodbi. V pondeljek pa je koalicija podala predlog, da se opusti volitev v budimpeštanski državni zbor in da se prekinejo zveze z Ogrsko. S tem se je postavila na stališče takozvanih pravašev, ki od nekdaj zahtevajo popolno neodvisnost Hrvaške v okvirju habsburške monarhije. Pravaši so razdeljeni v dveh skupinah: Ena je stranka dr. Mile Starčeviča, druga pa je Frankova sedaj krščansko socialna stranka prava. Poleg teh skupin je še Radičeva »seljačka stranka«; v agitaciji stoji tudi ona na radikalnem stališču samostal-nosti. Če bi kaj veljala načelnost, bi biie morale vse te stranke po svojem programu sprejeti predlog koalicije, da se prelomi z Ogrsko. Tedaj bi bil seveda neizogiben boj, toda boj z jasnim ciljem. Ali tem radikalnim strankam so programi dobri kot slepilo za volilce; njih »taktika« nima s programom nič opraviti. Edina Starčevičeva skupina je hotela ostati zvesta nalogi. Frankovci in Ra-dičevci so priskočili Tomašiču indirektno na pomoč. Predlog koalicije se je pokopal, volitve v budimpeštanski parlament so se izvršile. Toda na čuden način. Voliti je bilo v gosposko zbornico tri, v poslansko pa štirideset poslancev. Ali glasovalo je samo 37 članov sabora. Javni pristaši in tajni podporniki Tomašica ne bi bili mogli spraviti niti potrebnega števila kandidatov skupaj. Torej so volili tvdi deset članov koalicije proti njih volji. Po volitvi je teh deset izjavilo, da ne sprejmejo mandatov. Na to so Tomašičevi prijatelji izmislili novo finto: skle- nili so namreč, da se sprejme ta izjava na znanje, ampak da bo o njej odločeval poseben odbor. Nezmiselnost tega sklepa je sicer očitna; a kaj to de: Tomašič je dosegel svoj namen. Vsaj za enkrat. Vsled nekdanjih grehov in sedanje oslabelosti koalicije, vsled izdajstva Frankovcev in Radičevih kreatur je zdaj gospodar v saboru. Hrvaška leži zopet v prahu pred Ivhuenom Hedervaryjem. Meščanska politika je bankrotna. Toda dvajset let Khuenovega režima ne bo več, kajti v deželi stopa na dan tudi delavsko ljudstvo. Najvažnejše naloge prehajajo polagoma na socialno demokracijo. * V ogrskem parlamentu se nadaljuje razprava o bančnem vprašanju in opo-zicionalci spuščajo strahovito dolgočasne ob-strukcijske govorance. Kadar bo končana ta reč, pride brambovski zakon na dnevni red in tedaj bo zopet vsa modrost posvečena zahtevi madžarskega poveljnega jezika. To bo zopet zelo kratkočasno. * Ogrski neodvišnjaki vseh struj se hočejo baje zopet združiti v eno stranko. Bili so že tolikrat združeni in razdruženi, da bo sčasoma vsa ta harmonika postala silno nezanimiva. Važna bi bila pač ta vest, da hoče Košutova frakcija sprejeti v svoj program splošno in enako volilno pravico, ker je to baje pogoj drugih skupin za združitev. Bilo bi važno — če ne bi vest prihajala iz Budimpešte. Toda če govori Košut o splošni volilni pravici, prikriva z besedami gotovo kak švindl. * Bolgarska vlada misli demisionirati. Razlog je v zunanji politiki. Sedanji vladi se ni posrečilo doseči prijateljskega razmerja s Srbijo in sporazuma o trgovinski pogodbi s Turčijo. Končno se ji tudi ni posrečilo dobiti državno posojilo v inozemstvu. Naslednik sedanjega ministrskega predsednika Malinova bo baje vodja narodnjakov Gešev. * V tretjem moabitskem procesu je bil en obtoženec obsojen na leto dni ječe, drugi na devet mesecev, petnajst jih je dobilo zapor od 1 do 5 mesecev, oziroma globe 50 do 100 mark. En obtoženec je bil oproščen. Zanimiv je bil ta proces, ker je dokazal, da je policija res rabila provokaterje. * V nemškem državnem zboru se raz pravlja o ustavi, ki se ima vpeljati za leta 1871. dobljeno Alzacijo in Loreno. Vlada predlaga deželni zbor z dvema zbornicama, omejeno volilno pravico po kurijah. Socialni demckratje zahtevajo republikansko vladno obliko in splošno volilno pravico za moške in ženske. * Francoski mornariški odsek je ukrenil, da se imajo nove bojne ladje, ki so se lani začele graditi in bi imele biti dogotov-ljene v 6 do 7 letih, zgraditi že v treh letih. * Turška vlada je najela tri ladje ruske prostovoljne mornarice za prevoz čet v Arabijo. Mesto Sakaa oblegajo vstaši, vlada pa ima baje še zvezo z mestom, dasi so vse brzojavne žice porezane. Poslanci iz Jemena svetujejo vladi, naj odpošlje v Arabijo posebno odposlanstvo, ki bi imelo z dobrini svetom prijateljsko vplivati ua vstaše. * Mehikanski vstaši so zavzeli obmejno mesto San fgnacio. Vladne čete so zadnji teden v bojih pri Galameji izgubile najmanje 80 mrtvih in 50 ranjenih. * V centralni Ameriki je mesto La Čeiba (v Hondurasu) po dolgih bojih padlo v roke revolucionarjev. * V Perziji so zopet veliki nemiri. V Tjebrisu so zaprli mnogo pristašev upornega vodje Tegizadeha, med njimi bivšega policijskega ministra Emir Hižmeda. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. — O klerikalni politiki trdi »Slovenec«, da je dobra. Celo cilj ima in »Slovenec« tudi ve, da ga bodo klerikalni poslanci dosegli. Nikdar baje še Slovenci niso igrali take vloge kakor zdaj, odkar vodi Šusteršič njih politiko. Seveda, saj igra tudi »Avgust« v cirkusu posebno vlogo in kozolci, ki jih prekucuje, imajo tudi cilj. Od »Slovenca« vendar nihče ne pričakuje, da bo govoril o svojih komandantih drugače kakor z največjo slavo. Ampak zato vendar še ne bi Lilo treba, da se smeši kakor najslabši ko-mediant pri šmiri. Kajti če govori o »nedosledni« politiki socialnih demokratov, tedaj se mora osmešiti, čeprav hoče s tem le odvrniti paznost od grozovitih kolobocij svojih slavnih poveljnikov. Socialni demokratje so stopili proti Bienerthovi vladi v opozicijo takoj, ko je nastopila in so ostali dosledno na opozicionalnem stališču. Takoj prvo leto so začeli boj zoper draginjo in so ga kljub vsem zaprekam in težavam vodili, dokler ni bila vlada prisiljena, da se sprijazni z uvozom argentinskega mesa. Če to klerikalcem ne diši, pa ugaja taka politika ljudstvu. Socialni demokratje so nastopili za trgovinske pogodbe :n so neusmiljeno trgali vse spletka-rije, katerih so se z vso hudobnostjo udeleževali tudi naši klerikalci. Socialni demokratje so predlagali celo vrsto socialnih reform in le njim se je zahvaliti, da niso meščanske stranke pometale vseh pod mizo. Socialni demokratje so nastopili proti povišanju indi-rektnih davkov in njihova zasluga je, da ni Bilinski naložil ljudstvu okrog sto milionov novih bremen. Ampak če je »Slovenec« tako navdušen za politiko slovenskih klerikalcev, tedaj naj vendar pove, v čem je tista ime-nitnost? Nemara v tem, da niso dosegli za Slovence niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Nemara v tem, da jim Cehi obračajo hrbet in kažejo figo. In kje je premišljena doslednost njihove politike? Najbrž v tem, da danes obstruirajo, jutri pa ubijajo obstrukcijo, da danes grme kakor najradi-kalnejši opozicionalci, jutri pa glasujejo za proračun. Ali pa v tem, da igrajo komedijo, dokler Bienerth nima proračuna in rekrutov, čim jih dobi, pa razbijajo parlament, da ne pride do dela za ljudske potrebe. O tej politiki naj bi »Slovenec« le rajši molčal. Zakaj te resnice ne spravi z vsemi svojimi lažmi iz sveta, da ni prinesla Šusteršičeva taktika Slovencem nič druzega kakor razočaranje in blamaže. Da bi morali biti na to še ponosni, je nekaj čisto novega. — Za volilni sklad. Sodrugi in organizacije, ki so prejeli pisma in poštne položnice, so tem potom nujno naprošeni, da se zanesljivo čim preje odzovejo. Brošura bo prihodnji teden gotova in se bo doposlala vsem, ki so jo naročili. — Iz odbora „Vzajemnosti". Sodrugi, ki so s prispevki zaostali, so naprošeni, da jih zanesljivo poravnajo v najkrajšem času, ker bi se sicer morali črtati iz liste članov. Prispevki se lahko plačajo pri zaupniku, ako je v dotičnem kraju, ali pa v zvezini pisarni v roke glavnega blagajnika sodruga Leh-pamerja oziroma njegovega namestnika sodruga Berdajsa. Ker je v zvezini pisarni še precej legitimacij, ki se ne morejo dostaviti, ker so mnogi spremenili svoje bivališče, naj se vsakdo, ki nima legitimacije ali jo je izgubil, zglasi, da se mu vroči oziroma zglasi druga. Pri tej priliki bodi tudi opozorjeno, da so veljavne le tiste legitimacije, ki so od načelstva podpisane, nosijo zvezino stampilijo in od katerih se je glavnemu odboru predložila pristopna izjava, vpisnina in določeni del prispevkov. — „Vzajemnost". Pretekli teden se je vršilo v ljubljanski okolici več prav dobro obiskanih sestankov »Vzajemnosti«. na katerih je poročal sodrug Ant. Kristan. Pristopilo je tudi precej novih članov, kar je gotovo veselo znamenje, da se je zanimanje za to organizacijo poživilo. Delovanje »Vzajemnosti« je bilo zadnji čas precej otežko-čeno, ker mnogi zaupniki niso vršili svoje dolžnosti, deloma so se pa tudi našli sodrugi, ki so bili mnenja, da je ta oblika organizacije nepotrebna in so jej zato naravnost nasprotovali. Po nekaterih krajih je bilo delo naravnost onemogočeno, krivda pa se je zvračala na glavni odbor, češ, da je premalo agilen. Razume se, da par oseb, ki morejo delati šele zvečer o prostem času, ni moglo vsega opraviti, kar bi bilo potrebno, zlasti ne, ker so deloma zaposleni tudi drugod in pa, ker so se jim tupatam metala tudi polena pod noge. »Vzajemnost« bi lahko še veliko več storila, kakor je že, če bi se vsi sodrugi zavedali svoje dolžnosti in ako bi sodelovali vsi, ki jim je razvoj stranke in njenih organizacij resno pri srcu. »Vzajemnost« je zelo razsežna organizacija, ki zahteva mnogo dela in veliko časa in truda, ako se hoče, da bo dosegla svoj namen na vse strani. Mnenje, da utegne »Vzajemnost« škodovati posameznim drugim organizacijam, se je izkazalo kot popolnoma neutemeljeno. Upati je, pa so izginili zadnji predsodki in da se bo v bodoče lahko vsakemu stopilo na prste, kdor bi utegnil nasprotovati s kakšnimi intrigami. Sodruge, ki hočejo sodelovati, vabimo na delo in jim kličemo: S poštenim namenom za pošteno stvar I Štajersko. — Obletnica rudniške nesreče, ki je leta 1905. v Trbovljah zahtevala šest smrtnih žrtev izmed rudarjev, se ponavlja dne 29. t. m. Kakor vsako leto, izpolni trboveljsko delavstvo tudi letos svojo moralično dolžnost in obišče korporativno grobove ponesrečenih tovarišev. Ker so rudarji letos postavili nesrečnim žrtvam spomenik, je pričakovati posebno velike udeležbe. Sprevod z vencem odkoraka ob 3. popoldne od »Delavskega doma« na pokopališče, kjer bo tudi spominski govor. Vse delavce vabimo, da se pravočasno in polnoštevilno zbero pred »Delavskim domom« in s tem izkažejo, da razumejo, kaj jih uči žalostna preteklost. — Trbovlje. V nedeljo, dne 22. t. m. je bil tukaj pod milim nebom shod, ki se Dober teH! Zdrav žeiodec imamo in nič nas ne tišči v želodcu, nobenih bolečin, odkar jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabarbame praške z znamko »Elsapillen«. Pravimo Vam iz izkušnje, poskusite jih tudi Vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic franko 4 K. Izdeluje jih le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 252. H SUTTN ERunar'Prva najve^ia domača —--- exportnatvrdka ur,zlatnir?e MtoMeslnilrg. in srebrmne. >a¿tna tovajna ur v Švici Tovarniška-var-stvena znam ka : je v vsakem oziru dobro obnesel. Udeležba je bila velikanska. Delavstvo je razumelo, da je nastop gosposke zbornice proti socialni reformi tako usodepoln korak, da se je treba brez zamude pripraviti na upor proti podobnim napadom. Sodrug Mrak je v obširnem govoru razpravljal o vprašanju: Kaj hočejo socialni demokratje? Potem pa je scdrug S i 11 e r temeljito poročal o znanih sklepih gosposke zbornice in jih ostro kritiziral. Sprejela se je soglasno resolucija, ki je našim či-tateljem znana že z zagorskega shoda. Končno je sodr. Mrak še pozval rudarje, naj se bolj zanimajo za svojo organizacijo in ji pristopijo kakor en mož, ker je to edini način, da si ustvarijo moč, ki se bo mogla uspešno upreti vedno hujšemu izkoriščanju. Prav zadnji čas je, da bi trboveljski rudarji upoštevali ta poziv. Če bi bili tako organizirani, kakor bi morali biti, tedaj bi s svojim velikim številom v Trbovljah imeli vojsko, ki bi si kmalu vsestransko pridobila ugled in v kratkem času bi se ošabnim izkoriščevalcem, ki danes prezirajo in zaničujejo delavce, pristrigel greben. Trst. — Pevski zbor „Ljudskega odra" v Trstu priredi v sredo, 1. februarja ob 8. zvečer v »Restaurant International« ulica Giov. Bocaccio, zanimiv »Družinski večer« z raznotero zabavo, petjem in plesom do 2. popolnoči. Vstop prost. Sodruge in prijatelje zabave in plesa uljudno vabi na to prireditev, saj vedo, da je to edina materijelna podpora našim izobraževalnim društvom. — Tržaška jugoslovanska mladina ima svoj letošnji veliki ples z »Orkestrom«, zadnjo pustno nedeljo dne 26. februarja v »Delavskem domu« ul. Boschetto 5. Vstopnina na ta ples je v predprodaji 50 vin., na večer plesa pri blagajni pa 60 vin., torej tako nizka, da je vsakemu delavcu vstop omogočen. Čisti dobiček tega plesa je določen edino-le našim prepotrebnim izobraževalnim društvom. Naša mladina se ne boji stroškov, ki jih provzrokuje prireditev, ker si je v svesti, da se bodo sodrugi potrudili agitirati v dobri namen z vso močjo, da nam moralni in materialni uspeh "prinese sadu za našo lastno korist. Odbor. — Klub Slovenskih Tehnikov v Pragi naznanja predavanje pravnika Ivana Mohoriča o Gospodarski strukturi v slovenskih deželah; vrši se dne 30. januarja v prostorih akad. društva »Adrije«, Praga II., »Akademični dom«. Odbor. Umetnost in književnosi. Opereta. Albinijevemu >Baronu Trenku« je bila usoda milejša nego navadno delom jugoslovanskih komponistov in pisateljev. Krščen je bil v Zagrebu, potem pa j; doživel uprizoritve na čeških in nemških odrih Sedaj je prišel tudi k nam. Izmed operet, ki smo se letos v Ljubljani seznanili z njimi, bi »Baronu Trenku« lahko priznali prednje mesto. Seveda je to le relativna hvala, zakaj umetniško se tudi Albinijevo delo ne povzdiguje nad višino sodobne operete, ki pravzaprav sploh ni »višina«. Gospod Albini je kapelnik zagrebškega gledališča, pa se vidi, da stoji tam z odprtimi očmi in ušesi pri dirigenskem pultu. Opazoval je, kaj ugaja občinstvu, pa je dobro porabil plodove svojega opazovanja. Če bi še nekoliko bolje pazil, kaj zahteva umetniški okus, bi se morda povzdignil. Mestoma se Baron Trenk prav močno približuje komični operi, nikakor pa ne more trajno ostajati na takem nivou. Muzikalno pogljobljenirn mestom slede plitke točke, ki ne delajo nič drUzega kakor zit-mičen šum. Simpatična je poraba hrvaško srbskih motivov, ki so večinoma doma iz Slavonije. Toda dirigiranje dunajskih operet je zapeljalo tudi Albinija, kar je deloma pospeševalo tudi besedilo s svojimi reminiscen-cami iz znanih operetnih ljubezenskih zgodb. Ugodno učinkuje Albinijeva opereta z neko polnostjo, ki preganja dolgčas ter premoti oči in ušesa, kadar se v njih zbuja kriti-čnejša sodba. V prvem in drugem dejanju so scene slikovite; v tretjem se že bolj pojavlja praznota in konec je precej medel. Delu na kvar je operetni način inscenacije. Če misli komponist, da podpirajo šablonske nezmiselne geste njegovo godbo, tedaj je upravičeno mnenje, da sam ne zaupa dovolj svoji kompoziciji. Pa bi bil vendar efekt nekaterih točk, n. pr. seksteta v drugem, spremljajočega ženskega zbora v tretjem dejanju mnogo čednejši, če bi ne motili absurdni izpadi, tipkanje, vzdigovanje kazalcev in podobne neumnosti. Tudi tisto skakanje, kateremu pravijo ples, ne koristi umetniškemu učinku prav nič, če ni ples eo ipso upravičen po situaciji. Izvršujoči člani so imeli težke naloge, pa so jih večinoma dobro rešili. V prvi vrsti gd. Iličič, ki je stal kot pevec in igralec prav visoko, potem gdčna. Hadrbolčeva, kateri sta simpatični glas in dobra šola enako izborno poslužili. Gdčna. Thalerjeva si je pridobila že prav svoboden nastop ; od »Man-zelle Nitouche« dalje je skoraj nenadoma napredovala. Veliko po-rabnost je pokazala gdčna. Vera Danilova, ki je odigrala staro koketo tako distingvi-rano in vendar dovolj zabavno, da bi se nekateri člani lahko kaj naučili od nje. Gd. Bohuslav zna res iz vsake vloge kaj napraviti ; celo njegov dvorni poet je bil zanimiv. Prav komična je bila gda. S k r b in š k a figura francoskega atašeja. Gd. P o v h é bo moral začeti resno misliti na globlje pojmovanje svojih vlog, sicer postane tako šablon-ski, da bo neznosno. Gd. Bukšek ni imel mnogo posla, a kar je imel, je dobro opravil. Svojo malenkost je dobro zapela Gdčna. Smidova. Za orkester in zbor je bila premiera zopat glavna skušnja, zlasti za zbor. Delavsko gibanje. — Blagajniško poročilo zveze kle-sarjev v Avstriji za leto 1910. Dohodki: Pristopnine.......... 205250 Tedenski prispevki...... 94463-50 Za delegacijske znamke • • 1468 80 Solidarnostni fond....... 1313-85 Fond za stavke........ 3719'—j Strokovna komisija darovala • • 32000'— Razni drugi dohodki...... 2896 92 Skupaj dohodkov . ■ 138014-57 Prebitek od leta 1909 ..... 24754'63 Skupaj ■ • 162769 20 Izdatki: Za agitacijo, prispevek strok, komisiji in internación, tajništvu • 15097 56 Plače uradnikom....... 6038 64 Stanarina, tiskovine, pisarniške potrebščine, poštnina itd. .... 5938-14 Strokovni listi in knjižnice ■ • • 13201'57 Podpore: brezposelna, potovalna, posmrtna, pravo- varstvo itd........ 9745 94 Izredne podpore........ 3162-13 Podpora v času stavke- ■ 8831448 Izredna podpora stavkujočim • • 125665 Razni stroški......... 766.74 Skupnih izdatkov - ■ 143520 87 Prebitek za leto 1911 ..... 19248 33 Skupaj • - 162769-20 Iz računskega poročila je razvidno, da je bilo leto 1910 za klesarje leto boja in stroškov, tako da je zve/.a potrošila samo za stavke skoraj 90 tisoč kron. To poročilo naj bo v spodbudo slovenskim klesarjem, da se z večjim veselje oprimejo organizacije kajti v tem letu bomo tudi v naših krajih imeli več bojev. Zatorej klesarji, na delo za organizacijo! Tiskovni sklad. Sodrug Pecikar nabra[ v društveni gostilni v Nabrežini 1 K..4Q .vin. IPozorll SI. občinstvu se vljudno naznanja, da se toči od danes naprej v gostilni pri „PANJU,, Vegove ulice št. 10. beio in črno vino po 72. vin. liter. Dobiva se tudi izboren pelinkovac. Za obilen obisk se priporoča lastnik Leonando Galante. Izjava. Ker se od strani naših nasprotnikov glede »Glavne posojilnice« v Ljubljani huj-skajo in begajo ljudje glede naloženega denarja pri naši »Posojilnici«, izjavlja podpisano načelstvo, da nima nobenega deleža v »Glavni posojilnici«, kar bi dalo povod, da bi se ljudstvo vznemirjalo. Prosimo, da nam vsak takega ooreko-valca naznani, proti kateremu bodemo takoj nastopili sodno pot. Naša »Posojilnica« je z neomejeno zavezo, to se pravi, da jamči za hranilne vloge 340 društvenikov s celim svojim premoženjem, katero premoženje se ceni minimalno nad 2 miljona kron. Rezervni zaklad »Posojilnice« znaša nad 40.000 kron. Opozarjamo vlagatelje, ki imajo »Hranilne knjižice«, da isti niso društveniki in ne jamčijo s svojim premoženjem, ter so njih vloge popolnoma varne. Toliko v pojasnilo. Posojilnica v Zagorju ob Savi reg. zadruga z neomejeno zavezo. Tomo Koprive, načelnik. Josip Zimermann, načel, namestnik. Sredstvo za štedenje zvezda s so praktične ± MAGGI - kocke á 5 v križcem. za '/* 1'tra najiinejše goveje juhe. MAGGI-jevo ime jamči za skrbno izdelovanje in izborno kakovost. Izjava. v »v v J. Bole posestnik in gostilničar. Kjer sta v redu tek, prebave, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN". Želodčni liker je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 480 Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. Podpisani prekličemo in obžalujemo vse svoje obdolžitve glede gosp. Val. Avbelna. pek. mojslra na Glincah, ksr se je pri glavni razpravi dognalo; da so vse te obdolžitve popolnoma neutemeljene. F. M. Balija in Ana Saje, na Glincah. Skozi okno vržen je dostikrat denar, ki se potrosi za posteljno perje in za iz-gotovljene postelje, če se kupuje iz nepravega vira. Pri nakupu posteljnega perja je treba posebne previdnosti ter so zanesljive le prve tvrdke v tej stroki, n. pr. tvrdka S. Benisch v Dešenici št. 758, Češko, ki vsakemu vstreže. B Podpisana se priporoča za mno- ■ ■ gobrojen obisk dobro znane gostilne pri »FciDayu finejši prsni puh 12 K. 5. Demscn VS***™^ Naročila od 5 kg na- prej franko. Zgotovljene postelje S®*2S5 t: lega ali rumeneganankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14'80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v X.ju.bljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterie Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. viv vlv viv vjK -J.lv viv v.lv v?v 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice. ŽEPNI KOLEDAR za delavce in prometne uslužbence se dobi. pri upravi „Rdečega Prapora. Produkt, zadruga ljubi], mizarjev ===== registrovana zadruga z omejeno zavezo === s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mharska stavbna — dela. — Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani ANTON ZUPANČIČ, priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako — okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam - KNJIGOVEZ. LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31. Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu. Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. — Vaš zdravnik vam priporoča francosko žganje ,Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje. Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana" in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana" in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — — znamko. — — Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana' in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —'50; srednje K 1-20; velike K 2-40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc. žganja „Diana" r. z o. z na Dunaju I. Hohenstaufengasse 3 t.