ŠTAJERSKI GOSPODAR Erseneint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Draul, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich einschl. 9 Rpf Postgeböhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. RM 1.20 55030 Nr. 16 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 22. April 1944 Einzelpreis 10 Rpf Adolf Hirfer - naš vzor Misli ob rojstnem dnevu ustanovitelja in množitelja Nemčije in branilca evropske svobode Ko bodo številni življenjepisci nekdaj opisovali trnjevo in strmo pot, po kateri se je povzpel Adolf Hitler do najvišjega položaja v svojem narodu, bodo morali predvsem ugotoviti, da Führer v prvih početkih svoje borbe ni posedoval nikakega položaja, tudi ne bogastva, protekcije ali pa rutine. V Pasewalku je — napol slep — sklenil, postati politik in rešiti svoj narod sramote, ki mu jo je pripravila verzajska pogodba. Adolf Hitler ni takrat posedoval prav nič drugega kot svoje goreče nemško srce in pa globok vpogled v vzroke nemške stiske. Tu ga je obenem navdala železna volja, premagati vse težave, ki bi se morebiti zoperstavile osvoboditvi in obnovi Nemčije. Naloga, katero si je Führer postavil kot neznani vojak iz strelskih jarkov prve svetovne vojne, je bila tako drzna v svoji zamisli, da so čelo njegovi prvi in najintimnejši sobojevniki nekoliko dvomili, da-li bo Führerju uspel podvig, kakor ga ne pomni moderna zgodovina narodov. Izkazalo pa se je vedno bolj in bolj, da poseduje Adolf "Hitler osebno energijo, ki ji ni bilo primere. Čim je spoznal pravilnost svojih ciljev, je kot pravi voditelj svojega narodnega gibanja dajal smernico za smernico, uresničujoč tako svoj velikopotezni program od leta do leta, sprejemajoč pa tudi usodne udarce, ki jih ni bilo malo število v pričetku boja za notranjo in zunanjo osvoboditev Velike Nemčije. 20. aprila t. 1. stopa Führer v 55. leto svoje starosti. Motil bi se, kdor bi mislil, da je ta dan kot osebni jubilej poglavarja države in vrhovnega poveljnika nemške vojske, zgolj povod za osebno proslavo v najožjem krogu Führerjevih sodelavcev. 20. april je praznik vsega nemškega naroda, ki se zahvaljuje Previdnosti, da mu je v Führerjevi osebi poslala ne samo največjega Nemca vseh časov, temveč tudi ustanovitelja in množitelja Velike Nemčije in branilca evropske svobode'. Ako premotrimo voljo in pot, ki je tako značilna za zgodovinski vzpon osebnosti Führerja, se moramo najprej zamisliti v duševno stanje nemškega naroda po prvi svetovni vojni. Takrat je bil nemški narod — prikovan ob verzaj-ske verige — notranje raztrgan in razcepljen v stranke, razrede, staleže in svetovno-nazorne tabore. Führer je s svojim ostrim državniškim in vojaškim pogledom takoj spoznal, da je treba vzpostaviti najprej notranje edinstvo nemškega naroda. To početje je bilo tem težavnejše, ker so Nemci znani kot narod mislecev in pesnikov. Bilo je na stotine strankarskih in svetovno-nazornih programov za odpravo nemške stiske, toda pravi lek je držal v svojih rokah edinole Führer, ki je klical narod pod svojo zastavo. Ako Führerju ne bi bilo pred leti uspelo nič drugega kot samo vzpostavitev nemškega narodnega edinstva, bi bil že legendarni vodja svojega naroda. Čim večje so bile zapreke, ki so se zoperstavljale uresničenju nemške narodne skupnosti, tem večja je bila Führer-jeva energija pri premagovanju teh zaprek. Tako je Adolf Hitler s svojo dalekovidnostjo v notranjosti Nemčije ustvaril predpogoje za uresničenje nemške svobode na zunaj. Tako je postal Adolf Hitle/ stvaritelj edinstva in svobode nemškega naroda. Izpolnil je hrepenenje najboljših Nemcev vseh časov. Nepojmljivo je, kako je Führer z nadčloveškimi močmi zamogel premagati ovire, ki jih je našel na poti do nemškega narodnega edinstva korak za korakom. Preko vseh zaprek korakajoč je Führer ustvaril velenemško Zum Geburtstag des Führers Scherl-BiJdcrdienst-Autoflex (Heinr. HofCmann} očetnjavo. Fiihrerju ni lebdelo pred očmi nasilje, Adolf Hitler ni hotel zavojevati sveta, njegov cilj je bil edinole edinstveni in svobodni Reich vseh Nemcev. Odkar sije sonce nad Nemčijo, so vsi njeni prebivalci združeni v svobodi in edinstvu, povezani v pravi ljudski državi. To je Fiihrerjevo delo, katerega brani nemški narod danes z orožjem, da bi zanamci uživali svobodo Nemčije. Sovražniki Nemčije hočejo hlapčevanje nemškega naroda in razdelitev nemškega ozemlja v kup malih državic. Vojna, ki jo danes bojuje nemški narod, je radi tega osvobodilna vojna, slično kakor ob pričetku prejšnjega stoletja, ko so se predniki uprli francoski tujevladi. Takrat je nemški narod svojo svobodo izvojeval korak za korakom v vojni. Čudež, ki ga je storil Adolf Hitler, pa obstaja v tem. da je raztrgal spone že v mirnem č"su ter pripravil nemškemu narodu svobodo, edinstvo in nepremagljivost, ne da bi bili nasprotniki zamogli to preprečiti. Kar so borci za svobodo takrat izvojevali samo deloma — enotne Nemčije niso uresničili —, imamo po Fiihrerjevi zaslugi že od prvega vojnega dne v sigurni naši posesti. Fiihrer je svojemu narodu odprl oči. Narod je zagledal svoj cilj, ki je zapo-paden v najvišjih dobrinah naroda in v vrelcih njegove moči: v njegovem edinstvu in svobodi. Tudi v tej drugi svetovni vojni, v kateri se nemški narod bori za svojo ohranitev in »za položaj nacionalne velesile, nam niso bili prihranjeni protiudarci. Spomniti se je treba, da je Adolf Hitler moral premagovati protiudarce tudi v svojem boju za notranjo neodvisnost Nemčije. Fiihrer ni nikdar obupal, temveč se je lotil svojega posla v takih okolščinah še z večjim fanatizmom vere in zaupanja v dobro zvezdo nemškega naroda. Svoječasno so nacionalsocialisti rušili notranjo opozicijo z ognjevitimi govori. Sovraštvo in uničevalno vo!";a naših sovražnikov je možno zlomi i samo z orožjem. Tako se v Fiihrerjevi osebnosti zbira odporna sila nemškega naroda proti besnilu sovražnega sveta. Nemški narod gleda z nerazrušljivim zaupanjem na svojega Fiihrerja, ker se zaveda, da Adolf Hitler ne poseduje samo tiste železne volje, ob kateri se bodo razbili vsi sovražni nameni, temveč da poseduje tudi tisti državniški pogled, ki ga usposablja za prekriževanje vseh sovražnih sp^tk. Prvič v zgodovini sledi nemški narod vrhovnemu poveljniku, ki si ga je izbral sam in čegar močnim rokam je izročil blagostanje Reicha v neomajni veri v dokončno zmago. Po tej poti sledi z Bundeslilhrer Franz S t • 1 ■ d 11 Pod zastavo Velike Nemčije Trojna prisega nemške Spodnje Štajerske ob tretji obletnici njene osvoboditve Marburg, v aprilu 1944 mestu. Naj sd kdo proklinja to okolščino! Bodoči ozemlja branilsk» aH* spodnještajerskei praznuje Spodnja Štajerska tretjikrat rodovi nas bodo blagoslavljal, ker smo našli valstva, da b' s #Btmi|WWH>rjo zausta~v Marburg, v aprilu 1944 Te dni praznuje Spodnja Štajerska tretjikrat spomin na osvoboditev izpod tujega jarma. V tem času pomladi, sonca, modrega' neba in novega nastajanja v naravi se širijo oblaki nad Evropo. Borba za življenje im smrt našega naroda se je približala svojemu višku. Na predvečer 6vetovno-zgodovinskih dogodkov, ki nam — če smo močni in verni — nujno prinašajo «nago — V6ak Nemec čuti mstiktivno, da prinašajo odločitev — ne kaže prirejati veselih proslav. Spomin na osvoboditev naše Spodnje Štajerske naj se proslavi torej, primerno zakonu vojne, enostavno in skromno v vojaškem znamenju. Poleg političnih manifestacij kot demonstracij našega hotenja naj stoje kulturne prireditve. »Der Tag der Wehnnannschaft« v Mar-burgu naj bo finale in višek s priznanjem tisočerih Wehrmannov k ponosni tradiciji njihovih prednikov" in k dejanski misiji naše domovine kot marke Reicha. Preko teh proslav naše skupnosti pa *i naj vsakdo izmed nas, kjerkoli tudi naj stoje, neodvisno od položaja, staleža in imena v urah notranje poglobitve pridobi zadnjo in najvišjo jasnost o svojem odnosu do skupnosti, o svojih obvežah do domovine, o »voji pripravljenosti irtvovanja napram v borbi se nahajajočemu Reichu. Med grmenjem topov aprila 1941 je bila Spodnja Štajerska osvobojena, In od prve ure nove tn neločljive združitve z (hžavo Nemcem so bili lak oni in obveze vojskovanja vedno na prvem vsemi brati v Reichu tudi pred tremi leti v njena naročja vrnjena Spodnje štajerska. Tudi srca Spodnještajercev bijejo za velikega moža, ki je na zgodovinsko edinstven način izvršil to vrnitev, prihranjujoč spodnještajer-skemu prebivalstvu grozote vojnega bojišča. Spodnještajerci se zavedajo, da veljajo Füh-rerjeve misli kljub silni obremenitvi z vodstvom vojne tudi- naši lepi zeleni domovini. Zavedamo se, da je Führer, ki služi svojemu narodu od rane zore do pozne noči, slehernemu Nemcu dober tovariš, opominjevalec in pospešitelj. Führer je vsem Nemcem vzgled v delu in bojevanju. Nemški narod se dobro zaveda, da gre v tej borbi s plutokracijo in boljševizmom za življenje in smrt. Ob Füh-rerjevem rojstnem dnevu prisega ves nemški narod, da bo še bolj podvojil svoje napore za izvojevanje dokončne zmage. Adolf Hitler nas obvezuje k izpraševanju vesti. Vprašati se moramo, ali smo storili vse, kar je "v naših močeh, da bomo s svojim prispevkom prispevali k zmagi. Pri tem nas mora navdajati zavest, da je breme, ki ga nosi Führer, nadčloveško in da mu ga moramo s svojim vnetim sodelovanjem olajšati korak za korakom. Führerjevo srce žari od ljubezni do nemškega naroda. V zgodovini nemškega naroda še ni bilo moža, ki bi ga narod obdajal B toliko ljubeznijo in spoštovanjem, kakor je Führer. Führer praznuje svoj rojstni dan sedaj že petokrat v vojni. Obljubljamo, da mu bomo sledili v vsem, kar še pride, z neomajno vero v njegovo poslanstvo in v uresničenju ciljev, ki si jih je zastavil. Pri njegovi veličini ni nič čudnega, da ga gleda svet ali z visokim spoštovanjem ali pa s peklenskim sovraštvom. Spodnještajerci vidimo v njegovi osebnosti oličene vse najlepše vrline nemštva. V teh in takih mislih poklanja zelena Spodnja Štajerska Führer ju svoje skromno darilce: goreča srca pol milijena zavednih Spodnještajercev, ki potrjujejo to svojo zvestobo ne samo na bojnem polju, temveč tudi na poljih, delavnicah, tovarnah itd. Naša vera v Führerjevo poslanstvo je nerazrušljiva. mestu. Naj sd kdo proklinja to okolščino! Bodoči rodovi nas bodo blagoslavljal, ker smo naši moč, v tretjem letu vojne, jedva sami osvobojeni, slično kakor Gaud Reicha, na fronti in v domovini v drugi fazi vojskovanja izreči Füh-rerju našo zahvalo za osvoboditev z dejanjem. Ce bo nekoč usoda, blagoslavljajoč našo moč in naše žrtve, podarila našemu narodu zmago, lahko Spodnještajerci kot frontni vojaki, rudarji, kmetje, delavci in za po si j ene žene ponosno stopijo pod zastavo, kateri so služili zvesto, ko j« bila zmaga ali poraz, življenje «Ji smrt, še nevidno v rokah Vsemogočnega. V globoki, toda ponosni žalosti se spominjamo ob tretji obletnici naše osvoboditve tistih žena in mož naše domovine, kl «o Führerju klicali v zgodovinskih aprilskih dnevih leta 1941 in dali Reichu, s katerim so bili neločljivo povezani, z žrtvijo svojega življenja V6e svoje imetje. Poleg frontnih vojakov, ki so ostali, zvesti svoji prisegi, pred sovražnikom, odgovarjajoče tradiciji in slavni preteklosti polkov njihovih očetov v svetovni vojni, se spominjamo mnogih političnih vojakov naše organizacije, ki so kot Wehrmann-i, Blockführer-Ji, Ortsgruppen-führer-ji in učitelji slično kakor tovariši iz policije in žandarmerije, žrtvovaill miru naše domovine svoje življenje. Njihova žrtev bo za-dobala nekoč v uri zmage «voj najvišji 6mi6ed in svoj večni pomen. Zahvala in priznanje velja itroki masi Spodnještajercev v mestih in ne deželi, ki so ee prostovoljno odlikovali kot nosilci naše organizacije, kot propagandisB našega hotenja in kot voditelji naših skupnosti tudi v težkih dnevih z vztrajnostjo lin požrtvovalnostjo. Tu so predvsem naše žene, ki daleč proč od dnevne optike v vsej tišini kažejo čudeže požrtvovalnosti in storitev. Zlasti se čutim povezanega i tistimi ženami in možmi, ki so kot Nemci dejanja že pod tujim režimom zvesto stali pod Führerjevo zastavo in ki danes v starem izpolnjevanju svojih dolžnosti ropet nosijo zastavo na vseh poveljevalnih pozicijah našega političnega udejstvovanja bodisi kot Amtsleiter ah Blockführer, v Amtu Frauen, v formacijah Deutsche Jugend, kot voditelji Wehrmannschaits-sturmov itd. Parole ob tretji obletnid osvoboditve Spodnje Štajerske so jasno podane. 1. Z naporom vseh naših rti in mobilizacijo zadnjih rezerv imamo v prihodnjem času odločitve ljudi in vrednote na Spodnjem Štajerskem veselo in docela na razpolago vojskujočemu se Reichu. K na fronti stoječim sinom naše domovine, izmed katerih so 6d mnogi pred sovražnikom pridobili slave, priznanju in odlikovanj, bodo pristopile nove kompanije in novi bataljoni in novi regimenti. Kdor preostane v domovini, rozi vlak ali pa orje po njivah, se mora čutit kot Führer j ev vojak ter pomagati • stopnjevanjem svojih storitev pri ustvarjanju gmotnih predpogojev za zmago potom izdelovanja orožja, m uniči je, orodja in kruha. V tem smislu morajo biti obrtne delavnice, rudnike, tovarne, orožarne pa tudi sleherna kmetija prava trdnjava storitve in dela. Služiti vojni in s tem zmagi, je in ostane najodličnejša naloga, ki nam Jo Je postavil Führer na Spodnjem Štajerskem. Izpolnjevati jo hočemo tako, kakor da naša domovina ni bila osvobojena šele pred tremi leti po nemškem meču, temveč tako, kakor da smo v kakem Gau-u Reicha bili že tisoč Vet sestavni del Reicha. 2. Nasprotnik skuša z boljševižkimd agenti ta balkanskimi tolpami motiti mir naše domovine ter siliti deželo in ljudi 6 sabotiranjem in umori pod njegovo teroristično vladavino. Po izkušnjah zadnjega oktobra in bojih v letošnjem februarju s 14. banditsko divizijo Je računati s tem, da bodo spričo poostritve vojnega položaja skušale vdreti na Spodnjo Štajersko nove tuje banditske edini ce, da bi po rušenju tn uničenju zasadile zastavo boljševiške revolucij«. V svrho podpore naše vojske in policije zr.hteva sedanji čas, da mobiliziramo v smislu tradicij našega obmejnega ozemlja branilsks alta spodnještajerskega prebivalstva, da b< s samopomoč jo zaustavili paše-vanje tuje sodrrge. T» na gre za nekako novo obvezo, naloženo naii generaciji. Mi nadaljujemo delo naših prednikov, ki »o skozi stoletja kot kmetje ob Sattelbachu ter rekama Drau in. Save zapustili plug ter zagrabil meč, da bi zavrnili Hume, Turke, Avare Knroce in ostalo nevarnost vzhoda ob težkih irtvah. A ko se takrat ne bi bih ob težki obneoMnftivi, ki jo prenašata borba ta življenje oh meji, kapitulirali, bi mi kot nji ho vi potomci ostaU nerojeni in naša domovina bi bila postala tuja zemlja. Kolikokrat v tem stoletnem boju mej«, • katerem ponosno pričajo naši kamniti gradovi, ao bile razdejane kmetije, vasi, trgi in tudi mesta, da bi potem kljub svoji nesigumi usodi na novo vi cvetela. Kolikokrat so objokovale raaters «roje može, očetje svoje sinove, ki so padli v teli bojih, da bi kljub temu kljubovali življenju. Meja potrebuje trde ljudi, vajene viharjev. Vredni hočemo biti naših prednikov kot v boju Izkušeni ta viharjev vajeni vnuki, pa naj rt J« bila naša zibelka v starem Reichu ali da gre za Spodnještajerca, Gottscheer-5-a, Buchenlander-Ja aH človeka de Besarabijei V okviru »Wehrnwmnschaftsregimemta Untereted-ermark* bo nasprotnik v prihodnjem času začutil moč nemških ljudi ob meji, ki se kakor že tolikokrat poprej, čutijo kot stražniki ob plota Reicha. Zastava VoHke Nemčije, dvignjena v aprilu 1941, se na Spodnjem Štajerskem nikdar več ne bo spustila z droga. 3. Dogodki v apriln 1941 pomenijo za Spodnjo Štajersko po likvidaciji Jugoslovanske države n« samo državnopravno spremembo 231etnega stanja tuje vlade, tetmeč uvod v načelni ljudsko-politični novi red, ki ga v obsegu in pomenu nI možno ocenM. Marsikateri meščan sedanjosti brez slabe volje morda ne razume naših ukrepov. Našega dela ne smemo oblikovati tako, da M pod vsemi okolifitmami izzvalo pritrjevanje sodobnikov ter njih simpatijo ta ljubezen, delati in načrtvovatl moramo tako, da bomo lahko odgovarjali Fuhrerjn in pravdoreku bodočih nemških generacij. VeHk cesar naše zgodovine Je pred tisoč leti u»tmB Spodnještajersko kot obmejno marko Reidka. Poznejši rodovi, zlasti pa protimemška vladarska hiša, ki Je skozi stoletja določala usodo «Tropskega jugovzhoda, so se izkazali kot rtafai ohranifcelji dedščine, ker niso poznali totalne funkcije obmejne marke. Naša naloga torej as more biti nikdar vzpostavitev ljudsko političnega stanja iz leta 1918, temveč smo poklicani, da položimo na jugovzhodu novega Reicha fundaonente nove marke, ki bo ostala večna za vse čase. Spodnja Štajerska kot neločljiv del večje Štajerske od Dachsteina do Uskokov mora MM tedaj nemška ta vedeti, da zamore marka Izpolnjevati svojo funkcijo samo tedaj, ako pridejo ,v njenih ljudeh vrline Reicha v najčistejši in najjasnejši obliki do izraza. Z vrnitvijo domovini zvestih Spodnještajercev, ki spadajo na omorl njihove krvi, domovine, kulture ln ob&ajer ter na osnovi tisočletne usodne skupnosti k nam, se bo ta pot s sistematično naselitvijo nemških ljudi b Reicha kot pot ljudskopoltlčne revolucije jasno in brezkompromisno nadaljevala, kljubujoč vsem težavam do končne zmage. Prihodnje generacije našega naroda nam bodo Izrekale takrat »hvalo, ki nam je sodobniki morda odrekajo. Delovanje naših, orgaizacij, delo v Deutsche Jogend ta Wehrmannschaft, delovanje v naših otroških vrtcih tn šolah, propaganda našega pofttfčnega, kulturnega in socialističnega hotenja se bo radi tega v prihodnjem letu vršilo na Ifaokl podlagi z največjo aktivnostjo, da bi tako pridobili na Spodnji Štajerski visoki predlkat nemške marke. Duck nnd Vtrlifi Mulnm»i Verlag»- mul Drockeret-Ges. m. b. H. — VeriaooMhmg: Hoon Baumgartner Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golobi alte te Marbnrg/Dran. Badgasse 5 Znr Zelt ffir Anael» gOltig. Aasfall der oder Betriebsstamf vom M. April 1M3 bet hoher« Gewalt Aaapracl mt Mckiahlnj Ing. Siegfried Tremi: Tri leta osvobojena Spodnja Štajerska Sredi vojne vihre rastejo dežela in njeni ljudje zopet v Reich ilnnnnm r» lrtlpi% »a JmA&t^ I^-ri i 1 f mir nrlr Mnmilrnif» D jAnnnl I/t*i rr r* Tolrrt KJ 1 ajllr A n □P f rti i n 1 Tri leta razvoja y splošnem za kako področje niso odločilnega pomena, ker potrebuje političen, gospodarski in kulturni razvoj dalje časa, da bi postal viden tudi na zunaj. Ako pa se — kakor je to slučaj na Spodnjem Štajerskem — uresničujejo v treh letih obnove brezkompromisno in kon-sekventno pravilno spoznana in zgodovinsko utemeljena načela z vsemi sredstvi, pač lahko rečemo, da so bili v tem kratkem razdobju na odločilen način položeni fundamenti za razvoj prihodnjih desetletij in stoletij. Ako se v teh aprilskih dnevih, ko praznujemo tretjič vrnitev Spodnje Štajerske v zvezo Velike Nemčije po razpadu Jugoslavije, ozremo na vse strani, se potrdi slehernemu opazovalcu pravilnost te ugotovitve. Žlindro 231etne tuje vlade, ki je skušala z vsemi sredstvi političnega in gospodarskega terorja iztrebiti vse, kar je označevalo nemški značaj dežele, je bila odstranjena že v prvem letu brez posebnih tei-koč. Preko tega pa je bila uresničena ob dejanski udeležbi celokupnega prebivalstva praktična vključitev v nemško narodno in usodno skupnost, čeprav je Spodnje Štajerska formalno še pod upravno suverenostjo šefa civilne uprave. Po smernicah Gauledterja Sigfried Uibsrredther-ja je bila postavljena kot cilj rešitev sledečih nalog: 1. Vrniti okrog 500.000 Spodnještajercev, ki spe-dajo po krvi, zgodovini in kulturno v naše vrste, kljub vsem vojnim težkočam v nemško narodne občestvo. 2. Vpostaviti vse sile za izvojevanje zmage. Oba dela te naloge se nahajata v davninskl ivezi, čeprav prevladuje v vsakdanjem poteku vojna vpostava. Ta vpostava pa ne bi bila možna, ako je ne bi privedla notranja pripravljenost prebivalstva. Da je bilo možno povzročiti to notranjo pripravljenost v izmeri, ki je pač nikdo ni smatral možno, je največji uspeh, ki ga lahko javimo povodom tretje obletnice vrnitve Spodnje Štajerske. Bilo je samo ob sebi razumljivo, da je skušala sovražna agitacija z njej udanimi osebami storiti vse, da bi motila ta pozitivni razvoj. Obmejni položaj Spodnje Štajerske in dejstvo, da so velika sosedna področja ugodna tla za komunistično rovarenje, potrjujeta že sama na sebi hujskajoče in motilne delovanje nasprotnika. Toda vsi njegovi poskusi, vdreti v široko maso spodnještajerskega prebivalstva, so bili in so brez uspeha. Spodnja Štajerska je sestavni del Velike Nemčije in izpolnjuje vsled tega ji naložene dolžnosti na vzorni način. Zvesti, slavni vojaški tradiciji stoje tisoči Spodnještajerci kot vojaki v nemški vojski, in sicer kot tovariši poleg tovarišev. Ce danes nosi okrog 50 vojakov iz Spodnje Štajerske EK I in okrog 500 EK II kot viden znak njihove hrabrosti na fronti, četudi v tem in onem slučaju ne obvladajo nemškega jezik» brez pogreškov, je to ponosna izpoved v smislu nemške narodne ia usodne skupnosti. Ako kjerkoli v Reichu storita kmet in delavec svojo dolžnost, ne bo nikdo spregledal, da je to možno čestokrat ob največjih naporih in žrtvah. Vendar je to samo ob sebi razumljivo. Ako pa v področju, ki je bilo do aprila 1941 popolnoma i»-ročeno nemštvu sovražni agitaciji, n. pr. trifailskl rudarji hodijo na šihto, čeprav grmijo z bližnje meje topovi komunističnih banditov, je to več kakor samo izpolnjevanje dolžnosti. In ako kmet tudi v tistih obmejnih področjih, ki jih ogrožajo roparski napadi tuje banditske sodrge obdeluje svoje njive ter izpolnjuje vse zahteve pridelovalne bitke, govori tudi to dejanje nedvoumno za pozitivno držo Spodnještajerca. Kako zelo se je vkoreninila v širokih masah prebivalstva misel nacionalsocialistične skupnosti, pokazujejo rezultati zbirk za Kriegswinterhilfswerk Ob tretji obletnici osvoboditve naše spodnje-Štajerske domovine se zahvaljujemo Fuhrerju a delom in borbo ter mu obljubljamo zvestobo de radnjega. Vsi hočemo pomagati, da bo pridobila nafte domovina mir in srečno bodočnost, Reich pa nnago. In za Kriegshilfswerk Nemškega Rdečega Križa. V dve in pol letih je žrtvovala Spodnja Štajerska 22381.896,— Reichsmark. Stalni porast izidov zbirk od 3,6 milijonov Reichsmark v letu 1941/42 na 7,2 milijonov v letu 1942/43 in na več kot 8,5 milijonov Reichsmark v letu 1943/44, kakor tudi od 1,59 milijonov Reichsmark za Nemški Rdeči Križ v letu 1942 na 1,98 milijonov Reichsmark v letu 1943 dokazuje ne samo zdravo gospodarsko bazo prebivalstva, temveč daje tudi lepo sliko rastoče stabilizacije zaupanja med spodnještajerskim prebivalstvom in vodstvom. Kako zelo se naš cilj ljudske politike — ti nisi Slovenec, ti si domovini zvesti Štajerc in naj postaneš polnovreden Nemec — nahaja v stadiju uresničenja, naj pokaže mal primer iz zadnjih dni: V okviru Volkskulturwerka organizacije Steiri-scher Heimatbund so ustanovili v neki mali Orts-gruppi na deželi gledališko družino. Na velikonočni pondeljek se je vršila povodom kulturnih prireditev o priliki tretje obletnice vrnitve Spodnje Štajerske prva predstava. Od petnajsterih članov te skupnosti, ki jo tvorijo sami Spodnještajerci, so samo trije obvladali pred tremi leti nemščino. Danes je samo ob sebi razumljivo, da igrajo v tem malem kraju ob najživahnejši udeležbi prebivalstva nemški teater. Tako bi lahko našteli na vseh področjih političnega in gospodarskega življenja na stotine primerov za absolutno pozitivno držo spodnješta'irskega prebivalstva. Zadnja tri leta so doprin. a dokaz, da je Spodnja Štajerska kot del Štajerska in s tem Velike Nemčije kljub mnogim težavam obvladala stavljeno ji nalogo. Postala je zopet v pravem smislu besede marka na jugovzhodu Rei-cha. Kakor že prej v večstoletni nemški zgodovini se njeni sinovi ne nahajajo samo v nemški vojski, temveč se borijo tudi na jugovzhodni meji Reicha proti tujim banditom boljševiškega kova. Za vsakega Spodnještajerca bo nekoč ponosen spomin, da se je vrnila njegova ožja domovina v Reich ne morda v znamenju mirne obnove, temveč v trušču vojne. Vpostava v teh letih vojne je bila najboljši predpogoj in podlaga za zadnjo izvršitev ljudsko-političnega cilja. DcP je Spodnje Štajerska in njeno prebivalstvo povezana neločljivo z velenemško ' in narodno skupnostjo ne samo na osnovi zgodovinskih dejstev, temveč tudi v smislu praktične politične stvarnosti, nam najbolje Izpričujejo zadnja tri leta. Spodnja Štajerska je za večno nemška. Ta ugotovitev povodom tretje obletnice je najponosnejša bilanca. IVeovrgljivi dokazi nemške obnove na Spodnjem Štajerskem Kdor si je ogledal Spodnjo Štajersko po zlomu 23letne tujevlade, se je ustavil najprej ob strašnih cestnih razmerah, ki so se rogale vsakemu opisovanju. Pod bivšo Jugoslavijo so merile vse državna in banovinska ceste 2550 kilometrov. V 23 mirovnih letih je Jugoslavija asfaltirala, tlakovala ali makadamizirala celih 24 kilometrov. Od prihoda nemških vojakov v aprilu 1941 je bilo preurejenih od že obstoječih cest na novo 240 kilometrov Te ceste so bile tlakovane ter zgrajene iz betona. Trenutno je 237 kilometrov cest brez prahu. Popolnoma na novo zgrajena Je bala v sila težavnem terenu neka cesta v dolžini devet kilometrov. Nemška obnovitvena volja tal dejavnost sta torej v treh vojnih letih zgradili več, kakor tujevlada preje v 23 letih Plačanci tujega sistema so v prvih dnevih aprila 1941 sežgaJi ali porušili številne male1 aH večje mostove v skupni dolgosti več sto metrov. To je bilo njih zadnje »junaštvo«. Pri daljnjem rušenju jih je zadela bliskovita roka nemških vojakov. V kratkem hi skrbnem delu so biII vzpostavljeni zopet vsi porušeni spodnještajerski mostovi. Na tem področju se vršijo tudi večje novogradnje. Samo za ceste in mostove na Spodnjem Štajerskem je Velika Nemčija izdala 60 milijonov Reichsmark. Zanimivo je tudi, koliko je bilo storjenega v delovnem področju mesta Marburg. Od 14. aprila 1941 je bilo tu na novo tlakovanih cest v dolžini 1250 metrov. Nadaljnjih cest v dolžini 3200 metrov so makadamizirali. Cestnih kanalov je bilo zgrajenih v dolžini 520 metrov Obnovljenih oziroma novo zgrajenih je bilo tudi lepo šte- Schlachtschiff »Tirpitz« bei der Abwehr eines feindlichen Luftangriffes Bei einem Angriff britischer Flugzeaqe auf einen deutschen Marinestützpunkt in Norwegen, 6choß das Schlachtschiff »Tirpitz« vier der feindlichen Flugzeuge ab PK.-Kriegsber. Fritz Friedl (SchJ, Druga fronta je riskirana stvari HRABRI spodnještajerci Ameriški list »Fortune« se bavi v neki preiskavi z vojaško nalogo »druge fronte« in citira v zvezi s tem izrek nekega ameriškega poveljnika, ki je dejal: »Nemce hočemo vsekakor iznenaditi. Verjetno pa ni, da bi nam to uspelo. Mi ne moremo preprečiti, da Nemci ne bi opazovali potom letal zbiranje ladij in čet v angleških lukah. Nemško vodstvo lahko natančno izračuna, skoro na uro kdaj nas ima pričakovati«. List je mnenja, da je odvisno vse od tega, aK bodo zaveznika v prvi fazi bitke zavzeli eno ali dve pristanišči. Ako 6e to ne zgodi v prvih štirinajstih dneh, je smatrati operacijo izjalovljeno. Nemci se po mnenju Msta tega zavedajo. Radi tega so utrdili francoska pristaniška mesta v okviru Atlantskega branika kot močne trdnjave. Ves napad na drugi fTonti je tedaj po mnenju ameriškega lista riskirana Igra sreče. V6a druga prerokovanja •o samoprevara. Ko so se Kanadčani pred dvema letoma izkrcali pri mestu Dieppe, so si razbili butice ob betonskem mestnem zidu, o katerem 6e preje ni nič vedelo. Iz tajnih skalnatih kleti so topovi obstreljevali zaliv izkrcevanja, v katerem «o begali napadalci sem in tj«. List »Fortune« računa nadalje s tem, da iodo veliki deli obalnega področja poplavljeni. Evakuirana mesta se bodo izkazala kot močne trdnjave, nedolžne kmečke hiše kot «lino oboroženi Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 16. Vsaka navada otopi. To velja tudi za vojno. Zato se moramo vsako uro in vsak dan bojevati in protfvlH, da se ne odvadimo vojne navade, kar bi nas lahko zapeljalo v topoumnost v izvrševanju vojnih dolžnosti Kar je danes naša navada, bo ▼ nekaj desetletjih predmet največjega občudovanja naših otrok ln vnukov. Ti namreč ne bodo več čutili muk, ki nam jih povzroča dolgo trajanje vojne, temveč bodo to vojno gledal! In ocenjevali v njeni celoti kot največji dogodek herojstva v zgodovini našega naroda. To se naj ne pozabi v vsakodnevni vojni enostranostl. bunkarji. Zmaga bo pripadala dotičnemu, ki bo imel jačjo voljo, večjo hrabrost rizika ln drznejšo inteligenco. 2e ta članek K6ta »Fortune« kaže, da so Sd/ro-koustaa napovedovanja zmage spričo izkušenj, ki so jih napravili pri Cassinu, odstopila svoje mesto treznejšemu preračunavanju morebitnega uspeha. Kakor pravi Frank Gervasi v listu »Colliers Magazine«, so Nemci imeli pri Cassinu časa samo od septembra do novembra za izgradnjo svojih postojank. Kljub temu je spretnost, s katero se je to zgodilo, izzvalo pri ameriških oficirjih občudovanje. Ameriški vojaki v Italiji so že izgubili vero, da bi bilo vojne v tem letu konec. Ameriški vojaki vidijo vedno več gora, ki jih je treba zavojevati, in vedno več rek, ki jih je treba prekoračiti. Imajo občutek, da 6e bodo morali s povešenimi glavami podati v viharje jekla in svinca. Ameriški vojaki imajo najboljše mnenje o kvaliteti nemškega infanterista. Gervasi zaključuje svoja opažanja, kakor 6ledi: Ob Atlantiku Nemci niso imeli dva meseca časa, kakor v Italiji, temveč dve leti, da se pripravijo na zavezniški napad Churchill je nekoč dejal, da bo imela Anglija krvavo pomlad, ako Nemčija do februarja ne klone. Pomlad bo v resnici zelo krvava — tako piše Gervasi — ko bodo Ameri-kanci in Angleži napadali Atlantski branik. opfem SPODNJEŠTAJERCI! Izkažite se kakor vedno, tudi pri-hodno nedeljo, dne SS. aprila 19^ pri prvi letošnji hišni zbirki Kriegs-hilfswerk-a za Deutsches Rotes Kreuz! PTav ima Reichspropagandaminlster dT. Goeb-bels, da ce vsaka navada sčasoma skrha in postane topa. Da narod ne postane topoglav v izvrševanju vojnih dolžnosti, se mora vsak posameznik temu moperstaviti, kar gre s trdnim sklepom in močno voljo. Nemški narod se je vojnih dogajanj radi dolgega trajanja vojne tako navadil, da mu je ta navada do neke meje prešla v kri in meso to preprečiti mora v opravljanju svojega dela vsak morebiten pojav toposti, ker bi to slabilo našo obrambno moč, našim sovražnikom pa koristilo. Ker hočemo in moramo zmagati, bomo nasvet, ki nam ga daje pričujoči vojni člen, na celi črti upoštevali, da bodo nekoč naši zanamci v smislu Goebbels-ovih izvajanj res lahko današnje naše vojno delovanje smatrali za največja herojstva nemške zgodovine. □ Z dolarji plačujejo nmore. Poslanik Zedinje-nih držav Severne Amerike pri švicarski vladi v Bernu je izročil vodji političnega oddelka ček na en milijon dolarjev kot prvo odškodnino za škodo, ki so jo povzročili ameriški letalski gangsterji v nevtralnem švicarskem mestu Schaffhausen. vilo mostov. Mesto Marburg mora vzdrževati cestno omrežje, dolgo 495 kilometrov. V zvezi s tem delom se je moralo odstraniti in zavarovati številne večje plazove ob cestah. V Kredsu Trifail je bilo zgrajenih devet kilometrov nove ceste Trifail je dobil nadalje novi noto vi, šest občinskih uradov in šest Standes-amtov. Večje število šol, ki so bile ob prelomu v zelo slabem stanju, so že davno renoviiane bi kažejo v notranjosti kakor na zunaj zadovoljivo sliko Kako razklopotane so bile spodnje-štajerske šole za časa Jugoslavije, nami kaže dejstvo, da je bilo treba obnoviti nič manj kot 450 šol. Mimo tega se je zgradilo celo vrsto novih šol v raznih Kmsih Spodnje Štajerske. To je samo mali pogled na storitve treh let, in sicer samo na povsem ozko zarisanem sektorju, in vendar nam pripovedujejo te številke več kakor vsaka" še tako prepričevalna beseda. politični drobiz □ Umrl je Gauleiter Adolf Wagner. Kakor poroča Nationalsozialistische Parteikorrespondenz, je umrl v Mftachen-u dne 17. t m. prvi Gauleiter takozvaoega tradicijskega Gau-a Munchen-Ober-bayern: Adolf Wagner. Njegova smrt je napravila veliko vrzel v vrsti najstarejših Fiihrer-jevih sodelavcev. V njem je bil odličen duh mož, ki so tvorili voditeljski korpus stranke. Vse 6voje življenje je bil Gauleiter Wagner revolucionar dejanja. Strastno je prepričeval može in žene svojega Gau-a, da je treba storiti vse iz polnega, verujočega srca to da je važna tudi vsaka najmanjša stvaT, če imamo pogled za skupno celoto. Adolf Wagner je bil sijajen govornik m znan po tem, da je kot Fuhrer-jev glasnik prečital ob vsakokratni otvoritvi Reichsparteitag-a v Nûrn-berg-u Fûhrer-jevo proklamacijo. Adolf Wagner je v Mûnchen-u zlasti pospeševal umetnost. Rodil se je kot sin rudarja leta 1890. v Algringen-u (Lothringen). Tam je obiskoval ljudsko éolo, višjo realko pa v Metz-u in Pforzheim-u. Kot enoletni prostovoljec je služil v letih 1909-10. ta v peš-polku št 143 v StraSburg-u Leta 1911. je študiral na univerzi v StraBburg-u matematiko m naravoslovje, nato pa na Tehniški visoki šoli v Aachen-u rudarske znanosti. □ Eisenhowerjewo sporočilo ameriškim pilotom. Vrhovni poveljnik invazijskih sil, general Eisenhower, je sporočil v Angliji se nahajajo-čim ameriškim pilotom sledeče: »Prišel bo čas, ko boste morali biti v zraku od rane zore do mraka Bodoči čas bo tako hud, da več tednov ne bo spanja in redne prehrane.« □ Slabo so navdušeni za vojsko. V Ameriki so odkrili, da prodajajo mnogi sleparski špekulanti vojaškim rekrutom razne strupe v obliki tablet in kroglic, s katerimi se mladeniči pri vojaških naborih s simuliranjem rešujejo in izogibajo vojaški službi. Tako so na primer v Kaliforniji samo v enem okrožju zaprli 50 drogeristov, ki so za drag denar prodaiali rekrutom take tahtote Za junaško zadržanja na fronti so bili odlikovani: Eisernes Kreuz II. Klasse «o dobili: Gefreiter Johann Toplak ix Brunndorf-a, Kreis Marburq-Stadt; Gefreiter Adolf Hauptmann iz Ortsgruppe Trifail-Ostj Gefreiter Pirnat iz Ortsgruppe Edlingen, Kreis Trifail; Grenadier Ludwig Paulin iz Ortsgruppe Würzt Gefreiter Max Otschko iz Hoh-lensteto-a, Gefreiter Stanilaus Poschgan iz Ortsgruppe Zellnitz, Kreis Marburg-Land; Grenadier-ja Josef Grdia in Josef Fekonja iz Ortsgruppe Margarethen, Kreis Pettau; Gefreiter Stanislaus Schi-cher iz HinteTbrüken-a in Gefreiter Josef Wesenjak iz Margarethen-a, Ortsgruppe Lichtenegq, Kreis Pettau; Soldat Josef Konetz iz Ortsgruppe Lorenzen am Bachern in Grenadier Johann Gor-niak iz Ortsgruppe Weitenstein, Kreis Marburg-Land. Kriegs verdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern sta dobila Unteroffizier-ja Sepp Klampfer in Franz Ott-Podlipnik, oba iz Kreis-a Marburg-Stadt. □ Boj za angleški npliv v Iranu. V iranskem parlamentu je imel poslanec Tabatabai dolg govor proti vedno večji uporabi ameriških strokovnjakov v Iranu. Njegov govor so podprli še drugi poslanci, ki so zahtevali ostavko vseh Amerikancev. Zanimivo je, da je poslanec Tabatabai orodie angleških intrigantov, ki gledajo z vedno večjo zaskrbljenostjo rastoči upliv Amerikancev v Iranu. Trenutno ie tako, da prizadevajo Amerikanci v Iranu Angležem večje skrbi kot na vedno večja aktivnost Moskve. Uplivu boljševikov se je posrečilo, da so bili v obeh zadnjih iranskih vladah imenovani pretežno taki ministri, ki so bili že znani kot prijatelji Moskve. Izbruhnila pa ie nova kriza, katero je pripisovati predvsem angleškim intrigam, ker skuša Anglija vriniti v iransko vlado vsaj nekaj svojih zastopnikov, kar se ii doslej še ni posrečilo □ Izdajalci to banditi. Med izdajalcem Badog-gliom in Titom je glasom poročil iz Londona prišlo do sklepa, po katerem odstopa Badogho Titu obsežne italijanske interese. Pogajanja so se vršila s pomočjo Titovega pooblaščenca. »Daily Telegraph« piše, da se je Badoglio odpovedal vsem zahtevam do Reke in Dalmacije. Italijanski izdajalski banditi, ki se še nahajalo v balkanskih no-zdovih. bodo podrejeni vrhovnemu povelistvu Tita. Glede mesta Trst in ozadja sta se pa sporazumela v toliko, da se bo po letih vršilo ljudsko glasovanje, ki naj odloči, kateri drž-ivi bo pripadalo. Tako izgledajo računi brez krčmarja. O Badoglio kot pisec. Angleški diplomatski k'o-gi so raztrobili vest, da je izdajalec Badoglio spisal knjigo »Moja pot v Rim«, ki bi jo naj tiskali v Ameriki. Ker so se pa izjalovili anolosaški napadi pri Nettuno in Casinu, ie bil pisec primo-ran da spremeni gradivo svoje kniiae. ki jo ie prekrstil v naslov »Moja pot k zaveznikom«. Rokopisi tega-dela se baje nahajajo že v Ameriki, založništvo pa čaka s tiskanjem, ker bi rado napravilo velik dobiček, in to seveda šele tedaj, ko bodo Anglosasi uradno priznali Badoglia. Kakor znano, je Moskva medtem priznala Bagodlije-vo vlado, kar služi, samo Stalinovim trenutn'm vojnim ciljem, ne da bi Badoglio v tem imel kako posebno korist. O Viktor Emanuel in Umberto. Nedavno je izdajalski italijanski kralj Viktor Emanuael, ki se nahaja v po Anglosasih zasedenem delu Italije, po radiu objavil, da je imenoval svojega sina, prestolonaslednika Umberta, državnim namestnikom Italije. Prevzem poslov bi se naj izvršil počasi in ko bo vojno-politični položaj za to zrel — s tem je mislil zasedbo Rima po Anqlo6asih — nakar se bo kot kralj umaknil. □ Sauckel o delovni vpostavl. Generalbevollmächtigter für den Arbeitseinsatz, Gauleiter Sauckel je govoril o položaju delovne vpostave. Tekom prve svetovne vojne, tako je naglasi sta število delavstva in višina storitev bila v stalnem padanju. Danes izravnavamo na delovnem trgu vse k vojakom odhajajoče delovne roke, storitve pa še lahko dvigujemo. Na delu imamo domače in inozemske delavce. Pri tem je Gauleiter omenil socialne ureditve, ki so jih deležni ino-zemci. Organizacija nemškega dela je edinstvena na svetu. Zato je pa tudi s pomočjo organizacije Deutsche Arbeitsfront, preprečila vse sovražne namene po uničenju nemške oboroževalne industrije. V nadaljnjih izvajanjih je številčno dokazal, da bomo tudi poslej zmagovali v pogledu delovnih potreb. 22. April 1944. »STAJEKSKI GOSFOPAI« sen« a. Potek obrambne bidte n® vzhodu Tarnopol se je branil 25 dni proti desetkratni premoči - Nemški uspehi pri Jassy-ju in Stanislavu 13. april: V severnem delu polotoka Krima 17. april: V bojnem področju Sevastopola rinile k odredom nemške vojske_ in Waffen-jj in v suhozemni ožini pri Feodoziji so nemške so se zrušili sovražni napadi pred našimi no ki so prodrle v trdih napadalnih bojih. S tem in romunske divizije v srditih bojih odbijale vimi postojankami. Na spodnjem Dnjestru je je bila končana junaška borba posadk^ ki boljševike, ki so ostro sledili našim umikal- sovražnik zaman skušal razširjati svoja mo- ji je poveljeval dan poprej padli ■ »Hr-- -nim operacijam. Nemško letalstvo je na tem stišča oziroma stopiti na drugih mestih na stovim listom k Viteškemu Križu Železne =i področju v dveh dneh uničilo 82 sovjetskih nasprotno obalo. Pri Jassyju so bili odbiti križa odlikovani Generalmajor von Ne - -tankov. Severozapadno od Odese so naše čete srditi sovražni napadi. V področju Delatyn-- dorff. V 25dnevnem srditem boju je kljn na zaoadni obali Dnjestra po povelju zavzele Stanislav se nahajajo madžarske čete v boju vala posadka, ki so jo oskrbovali transport nove postojanke. Severozapadno od Jassy-ja z boljševiškimi silami. Nemške čete so vzhod- letalski odredi kljub najhujšem sovrazn. so nemške in romunske čete nadaljevale či- no od Stanislava potisnile trdovratno Se bo- odporu proti več kot desetkratni sovr< ščenje terena, ki so ga bile zavzele ob prej- rečega sovražnika južno od Dnjestra. Obenem premoči. S tem je ta posadka vezala moc, dnevih V vzhodni Bukovini je prišlo so bili odbiti sovražni protinapadi. Pri Tar- sovražne sile in omogočila ureditev tr šnjih in anevin v viiiimiu uanmiui j<= F1«,.v ™ —____i____r________sovražne sile m nek^terih" odsekih"^''bojnega ^stika s^so- nopolu so najle" čete v" trdih bojih vdrle z za- obrambne fronte. Povelje za izpad je sledi;o vražnimi izvidniškimi silami. Med srednjim padne strani v sovražne artilerijske pošto- šele tedaj, ko sta pomanjkanje mumcije in Dnjestrom in Brody-jem so nemške in m a- janke ter sprejele po povelju del hrabre po- vode onemogočila vsak nadaljnji odpon džarske čete razbile boljševiške bojne odrede, sadke, ki je izpadla proti zapadu. Drugi deli 19. april: Boljševiki so s p^ocjo moz -oč- V tarnopolskih ruševinah se brani junaška posadke se še nahajajo v težkih bojih s so- mh artilerijskih sil m letalstva zaman nada- posadka zagrizeno proti premoči sovražnih vražno premočjo V teh bojih je bilo uničenih ljevali svoje napade na nemške postojanke v pehotnih in oklooniških odredov 19 sovražnih tankov in 31 topov. Pri Kovelu sevastopolskem področju. Ob spodnjem Dn^e- • je bil sovražnik kljub težavnemu terenu po- stru so se izjalovili številni sovražni napadi. 14. april: Na Krimu so se nemške in ro- tisnjen proti vzhodu. Zrušili so se tudi so- Uničenih je bilo večje število sovražnih tan- munske čete trdovratno upirale sovražniku, vlažni napadi južno od Berezine, vzhodno od kov. Nemci so tu očistili oziroma zapahnili ki je v področju Feodozija in Simferopol pro- Ostrova in južno od Pskova. nekaj lokalnih vdorov. Tudi severno od Ja3- diral s hitrimi odredi in tanki. Ob spodnjem j g april: V sevastopolskem vojnem pod- syja so se zrušili močnejši boljševiki napadi. Dnjestru je potisnil sovražnik močne sile ob ročju se je izjalovil sovražni poskus, izvoje- V vzhodni Bukovini so romunske čete očist' e naše nove postojanke ter je skušal na več vati nek obvladujoči višinski teren. Ob spod- teren, ki so ga bile par dni popreje iztrgale mestih izsiliti prekoračenje reke. Sovjetske njem Dnjestru in v področju Jassy-ja je sr- sovražniku. Med Karpati in področjem vzhe' - bojne skupine, ki so prišle na drugo obalo, ditost sovražnih napadov včeraj nekoliko po- no od Stanislava so nemške in madžarske so bile uničene. Več mostišč ie bilo zapahnje- jen jala. Neka skupina, ki se ji je posrečilo divizije uspešno nadaljevale svoje napa'] e. nih. Severozapadno od Jassy-ja so nemške in prjti prek0 re]ie> je bila uničena. V vzhodni Madžarske čete so pri tem zavzele mesto romunske čete pridobile dalje na terenu ter Bukovini so romunske čete razkropile so- Nadworna. Južno od Dnjestra so potisniti razbile sovražne skupine. Tu je bilo dovolj vražne odrede. V področju Delatjm—Stani- nemški odredi boljševike v drznem zaletu sovjetskih ujetnikov. V področju Delatyn— sjav ¡n vzhodno od Stanislava so nemški in proti vzhodu. V bojnem področju zapadno od Stanislav so nemške in madžarske čete, od- madžarski odredi zlomili trdovratni in so- Tarnopola in jugozapadno od Lučka so se bijajoč sovražne napade, prodrle dalje v so- Vražni odpor in vrgli sovražnika ob zelo vi- zrušili opetovani boljševiški napadi v trdih vražno ozemlje. Med srednjim Dnjestrom in sokih in krvavih izgubah proti vzhodu. Pri bojih. Na ostali vzhodni fronti ni bilo nika- Tarnopolom so se izjalovili številni sovražni Tarnopolu so se nadaljnji deH posadke pre- kih posebnih dogodkov, napadi. Na obeh straneh mesta Brody je bil sovražnik potisnjen proti vzhodu. Sovjeti 80 n H i B Svu^Sr so vposteviH°nove're^erve^N^a ||ti Ji M^Vti M SOVi^HO SetSlIstV© artileriia je te napade odbila že v pripravi. is. aprii: Na Krimu so se nemške in ro- Vojne operacije v zraku in na južni italijanski fronti munske čete umaknile bolj proti jugovzhodu. Mesti Feodozija in Simferopol sta bili iz- 13. april: V nettunskem mostišču je bil od- hom napadel sovražno oporišče otok Vis pred praznjeni. Od 8. do 13. aprila je bilo uničenih bit sovražen napad. Nemška artilerija je dalmatinsko obalo. Sovražni bombniški odre- 285 sovražnih tankov. Ob spodnjem Dnjestru uspešno obstreljevala skladišča v Anziju. Pri di so 16. aprila in v noči na 17. april bombar- je sovražnik zaman skušal razširiti svoja mo- napadu ameriških bombnikov na jugovzhodno dirali Belgrad, Budimpešto in Kronstadt. V stišča ob zapadni obali reke. V južnem delu področje Reicha ter nad severno in srednjo stanovanjskih področjih je nastala škoda, fronte je bilo v dveh dneh iz zraka uničenih Nemčijo je bilo včeraj zbitih 51 ameriških prebivalstvo je imelo izgube. Zbitih je bilo 17 73 sovjetskih tankov. Nemci so pri Delatvnu letal, med njimi 38 štirimotornih bombnikov, sovražnih bombnikov. in vzhodno od Stanislava odbili jačje boljše- Bombe so padale tudi na Osnabrilck. Nemško naskočili oddelki neke letalstvo je bombardiralo London. ostrnar|ke grenadiike divizije vdrli v sovraž- 14. april: Na italijanski fronti nič poseb- ne postojanke in razstrelili številne rove. nega. Ameriški bombniki so bombardirali Ameriški bombniki so 17. aprila nadaljevali viške napade. Zapadno od Tarnopola so nem ške čete vdrle v močne sovražne postojanke in pridobile kljub žilavemu odporu na terenu. proti boljševikom na Pskova je sovražnik nadaljeval svoje poskuse prodora. Nemške čete so izvojevale nov obrambni uspeh in uničile 48 sovražnih tankov. 16. april: V jugozapadnem delu Krima so nemško-romunske čete v trdih bojih zaustavile sovražnika. Ob spodnjem Dnjestru in pri Orhei-u so se izjalovili številni sovražni napadi. Krvave izgube je imel sovražnik tudi severozapadno od Jassy-ja. Vzhodno od Stanislava so vrgli Nemci boljševike proti jugu. Izjalovili so se tudi opetovani sovražni na- se nauaj južno Nemčijo, zlasti Augsburg in Schwein- svoj teror proti jugovzhodni Evropi. Škodo vse strani, južno oa furt der Budimpešto. Zbitih je bilo 91 sovraž- in izgube so beležili zlasti v Belgradu. Neb- nih letal, med njimi 74 štirimotornih bombni- jn bolgarska obramba sta ob težavnih kov. Hitra nemška letala so bombardirala obrambnih okolščinah zbili šest. sovražnih Indije v Londonu. tal. V zadnii noči je padlo nekaj angleških 15. april: Z italijanske fronte so javili sa- bomb na mesto Koln. mo živahno obojestransko izvidniško in na-skočno delovanje. Dnevni napad slabotnejših sovražnih letalskih sil je povzročil v zapadni Nemčiji nekoliko škode. 16. april: V nettunskem mostišču je sunil sovražnik proti našim eksponiranim točkam pri Littoriji. Te točke so bile sovražniku v 19. april: V nettunskem mostišču in južno od jadranske obale so se zrušili sovražni sunki ob krvavih izgubah za sovražnika. V opoldanskih urah 18. aprila so vdrli močni ameriški bombniški odredi nod lovsko zaščito '"'o Berlina. V raznih krajih, zlasti v Rathenowu, so beležili škodo in izgube med •prebivalstvo-:!. padi v odseku Strypka Zapadno od Tarno- protisunku iztrgane. Ameriški bombniki so Kljub težavnim obrambnim okolščinam je bi1 o pola so se naše napadalne skupine v srditih bombardirali Romunijo, med drugim Bukare- zbitih 44 sovražnih letal, med njimi 40 štH-bojih s pomočjo letalstva prerinile v sovraž- Sto. Nemško-romunska obramba je zbila 20 motornih bombnikov. Angleški bombniki so no ozemlje Tarnopolska posadka se upira na sovražnih letal, večinoma štirimotornih bomb- v pretekli noči bombardirali »področje Pariza zapadnem robu mesta vedno znova napadajo- nikov- Nad severno in srednj'o Nemčijo je in Vzhodnega morja. Nekaj sovražnih letal čim boljševikom z junaško hrabrostjo. Južno bilo 15. aprila zbitih 31 sovražnih lovcev. je vdrlo v zapadno Nemčijo in do Berlina, od Pskova je sovražnik zaman nadaljeval 17. april: V nettunskem mostišču so bili Zbitih je bilo 14 bombnikov. Močan nemški svoje celodnevne napade, toda bil je ob krva- odbiti lokalni sovražni napadi. V ostalem so odred je v zadnji noči bombardiral Lond n. vih izgubah zavrnjen. V dveh dneh je bilo javili samo izvidniško in naskočno delovanje. Nastali so velepožari in razdejanja. Druga uničenih tu 72 sovjetskih tankov. Močan odred nemških letal je z dobrim uspe- tala so hoTv-har^VaTa cilie v vzhodni Angliji. Krinka je padi Banditski letak razkriva boljševiške namene ubijanja in razlastitve — OF ¡e samo a krinka tr. Marburg, 17. aprila Mwjajoč iz napačnega «panja, da bodo bolj-keviške armade ▼ prihodnjem času zasedle Evropo, so vrgli banditi sedaj vsako krinko kot »borci za svobodo«, propovedajoč eroj krvavi boljše-viAki program. V zadnjih dneh se je letak takozvanega »taba XIV. divizije, ki je sem preostal od 14. bamditske divizije, ki je bila razbita do zadnjega v mesecu februarja. Ta letak je nov prepričevalen dokaz za našo prvotno trditev, da je tako-avana osvobodilna fronta navadna sleparija, ki naj bi služila Moskvi «danim boljševikom kot krinka. Njen pravi dlj je tudi na Spodnjem Štajerskem razrušenje potom razlastive in »likvidacije« spodnjeitajerskege prebivalstva. XIV. div. NOV in POJ. apnU 1944 na položaju Slovenski proletard! BHia se ura naše zmage! Zmagoslavna rdeča armada je že prekoračila prejšnjo poljsko mejo, sedaj se pripravlja na zasedanje Evrope. V nekaj tednih mogoče ie prej, bo tudi našo lepo Štajersko deželo preplaval vel rdeče vojske in kMc proti hitlerizmu bo sadonel k vstaji. Proletarec, pripravi se na ta trenutek, ki bo odločilen za usodo noSe bodočnosti. Ta prevrat ■sm bo zagotovil končne zmago. Iz tega razloga ponavljamo naše točke, po katerih se mora vsak zaupnik vestno ravnati: 1-V trenutku splošne vstaje odložimo krinko, katero smo morali kot potrebno sredstvo nositi te se priznajmo za 100% komuniste k našemu vodji Stalinu. 1 V vsakem krajo prevzame vodsfvo ie v naprej določeni kondear ekr. sveta, ter si išče za-■esdjtve sodelavce med pristati komunistov. Klerikalci In pa demokrati so brezpogojno izključeni, Cotadl danes sodelujejo v OF. 3. V proletarskl državi »e «kslstlrajo več privatna posestva, ker smo vsi vneti nasprotniki kapitalizma in ga hočemo tw!l fztrehiti. Ml ne rabimo veC samostojnih kmetov, trgovce?, rokodelcev Itd. Te eo ie samo ostanki reakcionarne dobe, ki nas pri dosegi našega dlja motijo. ' 4. O postopanju proti hftlerjevhn organizacijam kakor gestapo, landarmerlje, policije In Janičar-jem Izdamo ie posebna navodila. Obenem opozarjamo n «r©4atvo m<i M se ptim&jmc s& 100 1 kletmi ste k »a&s&u, vodju Stalin«. • Zj- V va&kasi kraju prevsase vodstvo 2e v dole» ¡L;ai kusisar sv«ta, ter si Sgée z&mñljive sodelavce má pri« sta ;i komunistov, Xiori.'.alci in taeMofeati pro. .čaai, ce tudi dan-s sod <.-•»' - »oaestva, kor a®«: di istrobiti. n m o,;v itd* I:» o -cilji, šot »r*Sjpigojn« wgo liriki 'íAVx n ri&ziflts i prspo veo -privatna vn ti nasprotniki kapitalizma in ga.hočoao PMÉ3 lojnih kruto v k tr^,ovx--v rokodels réaJ:úiommc d<: nas pri dosegi Mi ■ •f •P' Š "! « j t/ 4 / Cb.:-nc , , .TjU proti Mtlerj.-vi»i organizacijaiai , polici|3" i» j-uiiiarjsa iadaao - J-. t oseh-irme m äe íz&wo povelje is »caoea «arca :: v* t. V> .5., xa?, ■ia\> Ii ■ M , , W sa ; .a morajo s-znaai vseh trgovcov, obrtni» '.kil rar.lastitv - oi provr -ta r potroU ; tvL im. n j- tr ba sno in mus~ iruiiasko'ali katerikoli dr^o vcai, ;vi aaa-v Slov ni j i ho tov i] ona sa« Bfitnlima, klprikalisiCH in pa d«-r;ukr-:v2ijc, pSja aliL.ba c-.ivvsa so aera ta/.cj suniti, du» \ljymiK pa i&pvUVlk..;^ -ti. oaSc hoAo »tiasg n v - I vu prostoru ^ katerih »o ^evoriio o :;r r:.icoh nov; ;u 2 M pO .0 nastopati brcs trobijoni MOVCi - . otr 3j v hali gsduoiti in ta« kar bo >t erajo vodit Iji nasprotnikov ..bno pain j o je tr-uki poiag&ti m. poslov, . H -v- as to omitúlli protiro v« gibanja, tadi n;ia dirnti„ prav »od lu|ojo daaua v -0«F. ¿art fašisasu - svobodo narodu ! fel.lt »„ ,.. .... Silili V../.' ■ . Seite 6_»Štajerski gospodah.__22. April 1944. Bilder aus dem Bild 5 Kurze Kampfpause in der Abwehrschlacht In den wenigen Augenblicken, in denen die Abwehrschlacht abflaut, gehen ständig abwehrbereite Posten durch die Grabenstellungen, während die Kameraden sich für kurze Zeit ausruhen und mit einem Stück Brot oder einem Schluck aus der Feldflasche stärken können PK.-Kriegsber. Meyer-Wildberger (Sch). . v" Bild 1 Waffen für die entscheidende Stunde im Westen In den rückwärtigen Gebieten der Front am Kanal und an der Atlantikküste 6ind Waffen und Kriegsmaterial aller Art in gewaltigen Mengen angehäuft. PK.-Kriegsber. Schmidt (Sch). Bild 2 Vor 80 Jahren wurden die Düppeler Schanzen erstürmt Am 18. April jährt sich der Tag zum 80. Male, an dem iin dänischen Kriege 1864 die preußischen Truppen unter dem Befehl des Prinzen Friedrich-Karl von Preußen das von den Dänen zäh verteidigte Bollwerk der Düppeler Schanzen in Schleswig erstürmten und damit den Krieg entschieden. Scherl-Bilderdienst-Autoflex. Kaukasische Freiwillige Eine Kompanie kommt aus dem Ubungs-gelände zurück, 6ingend marschieren sie durch den Bois de Boulogne ff -PK.-Kriegsber.. Buyse (At-Sch). Bild 4 Ein Geschütz und seine Beute Das Leitwerk eines nordamerikanischen Bombere, dessen Verband in den Mit-tagsstunden*de6 17. März in den Donauraum eindrang, wird von der Geschützbedienung, die den Abschuß erzielte, zur Batterie gebracht PK.-Kriegsber. Blaschka (PBZ—Sch). Bild 3 iegsgeschehen Bild 6 Im beireiten Kowel Mit unerschütterlichem Mut hielten die Verteidiger von Kowel allen mit großer Übermacht vorgetragenen Angriffen der Sowjets stand, bis die Entsatztruppen den eisernen Ring, der um die Stadt gelegt war, sprengten und die heldenmütige Besatzung befreiten. PK.-Kriegsber. Etzold (Sch). Bild 7 Betriebsappell in einem lettischen Werk Bei einem Betriebsappell in einem lettischen Werk sprach der erste Ritterkreuzträger der lettischen ff-Freiwilligenle-gion ff-Standartenführer Voldemar Veiß zu den lettischen Arbeitern. Scherl-Bilderdienst-Autoflex. Bild 8 In Kowel nach der Befreiung Deutsche Schützenpanzerwagen rücken nach Sprengung des Einschließungsringes in die nach härtesten Kämpfen befreite Stadt ein. PK.-Kriegsber. Etzold (Sch). Bild 9 Ein Verband sowjetischer Flugzeuge versuchte deutsche Stellungen am Finnischen Meerbusen anzugreifen Am Kommandogerät einer schweren Flakbatterie beobachten die Männer die anfliegenden Feindbomber. PK.-Kriegsber. Loßnitzer (Atl — Sch) Bild 10 Angehörige der Indischen Legion, die zusammen mit den deutschen Soldaten in den besetzten Westgebieten bereitstehen, spielen in ihrer Freizeit-auch Hockey. Eine bunte Zuschauermenge während des Spieles: deutsche Soldaten neben indischen Legionären. PK.-Kriegsber. Wette. Bild 11 ^ In den Straßen von Tarnopol Die Straßen Tarnopols, das nun schon seit Wochen von seiner Besatzung mit größtem Heldenmut gegen die feindliche Übermacht verteidigt wird, tragen die Spuren heftiger'Kämpfe." — Unser Bild zeigt einen sowjetischen Panzer, der bei den Straßenkämpfen von unserer Abwehr zerschlagen wurde ff-PK.-Kriegsber. Mielke (Sch). i : ' W 22. April 1944. »štajerski gospodar« Seite 9. u m ni kmetovalec Čim več Izmed rastlin, ki jih pri nas spomladi, sejemo in sadimo, bi smeli po važnosti pač prisoditi koruzi prvo mesto. Temu se bo marsikdo začudil in se bo vprašal: „Kako, ali ni krompir važnejši! Saj se vendar povsod bere in govori o krompirju, kot o najvažnejši kmetijski rastlini?!" Res se tako govori in piše, pravzaprav — se je tako govorilo in pisalo. To pa zato, ker se je kmetijska znanost naprednih dežel zanimala vse do nedavnega samo za krompir: le krompirjeve sorte so gojili in množili, le o obdelovanju krompirja so poučevali kmetovalce in tudi le o vrednosti krompirja za prehrano, za krmo in za industrijo so pisali cele knjige. Zares samo: krompir, krompir ... O koruzi je kmetijska znanost naprednih dežel molčala. Molčala zato, ker je koruza v ogromnih pokrajinah kmetijsko takorekoč zaostalih dežel rastla samo od sebe in sama od sebe dajala obilne pridelke. Te kmetijsko zaostale dežele, ki so ogromne množine koruze pridelale, niso vedele, kam s pridelkom. Lastne industrije, ki bi mogla in znala koruzo industrijsko porabiti, niso imele; pokrmiti je niso mogle vse, četudi je koruza v teh deželah glavna krma vseh domačih živali, po-čenši od konja, pa do svinj in perutnine. Kot človeška hrana pa se je smatrala koruza za manjvredno: očitati komu, da je koruzen kruh, je veljalo vse do nedavna celo v naših krajih kot žalitev in očitanje revščine... Tako je bilo nekdaj... In dandanes? Dandanes je koruza povzdignjena na častno mesto ene izmed najvažnejših kmetijskih rastlin na svetu sploh, vsekakor pa je postala nesporno najvažnejša kmetijska rastlina v Evropi. Kmetijska veda je namreč v zadnjih časih odkrila, da je koruza najprimernejša rastlina za na-pravljanje okisane ali ensilirane krme, pa zato z vsemi močmi pospešuje pridelovanje krmske koruze. Prehranjevalna industrija je iznašla načine, kako se iz koruznega zrnja napravi visokovredna hrana za dojenčke in sploh za okrepitve potrebne ljudi. Zato se tudi tovrstna industrija trudi, da pridobi kmetovalce za pridelovanje koruze v čimvečji meri. Toda industrija ni odkrila samo izredne vrednosti koruze za izdelovanje visokovredne hrane; še v veliko večji meri se ji je posrečilo, iz koruznega zrnja, da, celo iz kožuhovine ali ličkanja, izdelovati najraznovrstnejše stvari, — od žganja pa do obleke. In kat tudi ni za podcenjevati: Kmetijski gospodarstveniki so ugotovili, da daje koruza od vseh kmetijskih rastlin največji zrnati pridelek na hektar. To so sicer vsi mali kmetovalci in kočarji v prenagosto naseljenih deželah že zdavnaj spoznali in je vsak, ki je imel malo zemlje, pa veliko lačnih ust, prideloval najraje koruzo, da je bilo vsaj koruznih žgancev, če druzega ne .. . Ker je v zadnjih letih pomen koruze tako porasel, se ji je dvignila tudi cena. In ker se je hotelo razširiti koruzo kar najbolj, so začeli kmetijski strokovnjaki nemudoma vzgajati nove sorte, ki bi uspevale tudi v krajih, kjer dozdaj koruza ni uspevala. To se je tudi posrečilo in dandanes pridelujejo koruzo z uspehom že po vsej Evropi, z izjemo najsevernejših pokrajin in najvišje ležečih gorskih vasi, medtem ko je veljala še pred kakimi desetimi leti koruza le kot rastlina toplega vinorodnega podnebja. Tudi v naši deželi nastopa koruza svojo osvo-jujočo pot. Medtem, ko vse do zadnjih let kmetje v večini naših krajev sploh niso več sejali koruze — češ, da se ne.splača, ker je ceneje, še za rejo domačih prašičev kupiti hrvaško koruzo —, seje danes koruzo vsakdo, ki premore kak košček sveta. Prav je tako in svetujemo našim kmečkim gospodarjem, da letos posejejo koruze še več kot lani! Vendar moramo takoj opozoriti: Kdor hoče pri nas koruzo z uspehom pridelovati, mora marsikaj vedeti in znati! 2e spočetka smo namreč omenili, da koruza uspeva in daje obilne pridelke ▼ ogromnih predelih starega in novega sveta skoraj sama od sebe, brez posebnega oskrbovanja, brez gnojenja in skoraj tudi brez obdelovanja. Da, tako je v pokrajinah, kjer so podnebni in zemeljski pogoji za ko- koruze! ruzo najbolj ugodni. V teh pokrajinah je zemlja rodovitna, rahla, črna, naplavljena prst. Podtalna voda sega spomladi in v zgodnjem poletju, dokler koruza raste, tako visoko, da jo more koruza s koreninami doseči, a vendar ne tako visoko, da bi bila orna plast zemlje močvirna. Obenem daje sonce v teh krajih že v maju in juniju dovolj toplote, da koruza lahko bujno in naglo raste. Vsled bujne rasti koruza kmalu docela zakrije zemljo in onemogoči plevelu rast, onemogoči pa tudi, da bi se na zemeljski površini napravila skorja. Zato postane tudi vse nadaljnje obdelovanje tal nepotrebno. Poletna vročina pa pospeši tudi zgodnje zorenje koruze, tako da se ni bati, da ne bi koruza jeseni dozorela, kar se pri nas večkrat pripeti, če nismo izbrali prave sorte, ali pa, če smo koruzi narobe gnojili. V tem je namreč vsa umetnost pridelovanja koruze pri nas: Mi moramo znati, ustvariti koruzi umetno vse one rastne pogoje, ki so v nekaterih delih sveta že od narave dani; po drugi strani pa moramo gojiti take koruzne sorte, ki so se kar najbolj prilagodile pri nas vladajočim naravnim rastnim pogojem. Zato je predvsem važno za uspešno pridelovanje koruze, da posejemo primerno sorto Vsak kmetovalec ve, da je koruze nešteto vrst in zvrsti, od katerih se posamezne ne dajo točno ločiti druga od druge, kajti koruzne sorte se neprestano križajo mej seboj in dajejo nove zvrsti, to je, koruza se v sorti sprevrača, kakor temu pojavu po domače pravimo Da je res tako, se lahko prepričamo, če si ogledamo koruzni pridelek pri povprečnem kmetu, ki se ne peča izrecno z gojenjem k^ke čiste sorte: med storži so zastopane vse mogoče barve, od čisto bele, pa do zlato-mmene in pisane; stroki so vseh mogočih velikosti in oblik, deloma gosto zbiti, drugi spet na-redko posejani z zrnjem. In tudi pri zrnju najdemo vse prehode od drobnega, klenega zrnja pa do velikih „konjskih zob" V vsakdanjem praktičnem življenju je torej pri nas težko, govoriti o kaki čisti koruzni sorti. Vendar moramo vedeti, da je naša domača koruzna mešanica sort nastala iz treh glavnih vrst koruze, ki so: a) Drobna rumenozrnata koruza, ki ima prav kratko rastno dobo, pa je zato zgodaj zrela, če jo spomladi zgodaj sejemo; pri nas je poznana ta sorta pod imenom „činkvantin". Ta sorta ima šibkejšo rast in male, gosto zbite storže, moka je rumena in zelo okusna. Ker ima kratko rastno dobo, lahko sejemo činkvantin tudi tam, kjer druge sorte več ne dozorevajo, ali pa — v ugodnih podnebnih razmerah — celo kot drugi pridelek, za zgodnjim krompirjem ali pa za ječmenom. b) Navadna okroglozrnata koruza, ki ima sred-njedolgo rastno dobo. Pri nas sejemo to koruzo za pridobivanje zrnja, v zelo mrzlih krajih s kratkim poletjem pa tudi kot krmsko koruzo. Zrnje je raznih barv, moka bela, rast srednjebujna. c) Podolgastozrnata pozna koruza ima najdaljšo rastno dobo, zato pri nas le v toplih letih dozori; pri nas jo zato navadno sejemo le kot krmsko koruzo za zeleno krmljenje in ensiliranje, a v mnogih deželah tvori glavni pridelek koruze sploh. Zrnje pri nas ne daje kaj prida moke, ker je pač naše podnebje za to koruzo prehladno, da bi moglo zrnje postati kleno. Rasti je ta koruza, ki jo pri nas navadno imenujemo „konjski zob", zelo bujne, zraste do 3 m visoko. Iz teh podatkov o svojstvih posameznih koruznih sort bo vsak prevdaren kmečki gospodar spoznal, kakšno koruzo bo izbiral za seme: tam, kjer koruza nerada dozori, bo kmetovalec pazil, da bo izbral za seme storže, ki so docela dozoreli, kar poznamo po tem, da so do konca z .zrnjem zadelani; izbiral bo predvsem manjše, drobne, a gosto-zrnate stroke; nasprotno pa bo kmetovalec, ki hoče v ugodnem podnebju doseči visok pridelek, izbral za seme koruzo z velikim storži in debelim zrnjem; za zeleno krmljenje in za polnjenje silosov pa bomo sejali predvsem „konjski zob", ako imamo seme na razpolago, in če ne, bomo v ta namen uporabili navadno okroglozrnato koruzo, nikakor pa ne činkvantina, ker ima ta prešibko rast, da bi nam dal obilno zelene krme. Razen pravilne izbire scrte, je za uspešno pridelovanje koruze predvsem važno, da znamo zanjo zemljo pravilno pripraviti in pogao-jiti. Velikega pomena je že to, da-li postavimo koruzo v kolobarju ali plodoredu na pravo mesto. Najbolje uspeva koruza za deteljo, ki pušča za seboj rahlo, čisto zemljo in velike zaloge dušika v tleh. Prav tako, kot detelja, prija koruzi kot predsadež seveda tudi lucerna, grašica, nizki fižol, inkarnatka itd. — torej metuljnice sploh. Tudi na ajdišče je dobro sejati koruzo, prav tako tudi za strniščno repo, ki obe puščata zemljo rahlo in čisto. Nikdar pa ne smemo sejati koruze na ovsi-šče, niti ne na njivo, na kateri smo lani pridelovali peso, ali korenje, ali lan. Vse te rastline namreč zemljo zelo izčrpajo, koruza pa zahteva rodovitno, s hranilnimi snovmi založeno zemljo Toda za koruzo ni dovolj, če je zemlja rodovitna. Koruzi moramo tudi neposredno pred setvijo obilno pognojiti s hlevskim gnojem. Ako tega nimamo, si v sili lahko pomagamo z zelenim gnojenjem, to je, s tem, da podorjemo ozimno gra-šico. ali pa inkarnatko Ce gnojenje z umetnimi gnojili ni izvedeno ali v premali meri, moramo koruz: pognojiti tudi z umetnimi gnojili. In sicer raztrsimo Thomasovo žlindro (vsaj 300 kg na 1 ha) ter kalijevo sol (400 do 500 kg) že pred setvijo, takoj po sveže zoranih brazdah, preden jih previečemo Z dušič-natimi umetnimi gnojili (Kalksalpeter itd), ki so hitro topljiva (apneni dušik ne spada med te!), pa je najbolje gnojiti koruzi šele. ko je že ozelenela, , na glavo", kot pravimo Seveda moramo paziti, da trosimo v tem primeru gnojilo med vrste ne pa na koruzne rastline, kajti te bi gnojilo ožgalol Na 1 ha potrebujemo okoli 200 kg hitrotopljivih dušičnih gnojil Nadalje je važno, da koruzo pravočasno in pravilno posadimo. Koruza klije šele. ko je zemlja tudi v globočini že primerno topla. Kot najmanjša za kaljenje potrebna zemeljska toplina se pri koruzi navaja 8 do 9" C. Zato sadimo koruzo šeie, ko se je zemlja spomladi zadosti ogreli — navadno h koncu aprila. Prav tako važno je, da sejemo koruzo le v s u h o zemljo. Najveija napaka pri sajenju in setvi koruze je, sejati in saditi jo v mokro, mrzlo in blatno zemljo. S tem si že v naprej onemogočimo dober pridelek! Posebno škodljivo je to seveda še v težki zemlji! Zato: počakajmo raje, da se zemlja po dežju spet osuši in segreje, pa šele nato sejmo in sadimo koruzo nanjo! Prav tako napačno je, koruzo pregloboko saditiI Kdor seje koruzo s strojem, ga naj ne oteži preveč, da ne bo setev pregloboka! Še bolj pa mora paziti, kdor sadi koruzo z roko. Koruza naj ne bi prišla globlje kot 5 cm v rahli in 3 cm v težki zemlji. Kako na gosto sadimo koruzo, je seveda odvisno od načina obdelovanja in od sorte. Kdor okopava koruzo z vprežnim okopalnikom, mora pustiti med vrstami najmanj 60 cm. Razdalja rastlin v vrsti pa znaša pri šibkorastočem činkvantinu okoli 20 cm, pri navadni koruzi okoli 25 in pri bujno-rastočih poznih sortah 30 do 35 cm. Pregosto sajenje koruze ima za posledico, da ostanejo storži majhni in da ne dozorijo, posebno pri poznih sortah ali v neugodnem podnebju. Računa se pri strojni setvi na hektar približno 60 kg semena, pri ročnem sajenju do 40 kg. Nekateri namakajo koruzo za seme nekaj dni pred sajenjem v mlačno vodo, da se napne in hitreje vzkali. Ako sadimo bolj pozno, to je ob času, ko je zemlja že topla, tako, da lahko koruza v zemlji takoj naprej kali, se to zelo obnese; če pa sadimo kalečo koruzo v mrzlo zemljo, največkrat sploh ne vzkali. Nekateri dolžijo pomladansko slano, češ, da je koruza pozebla, toda to navadno ne drži, kajti slana sicer opali mlade lističe, ne uniči pa koruzne rastline same, ako so tla samanasebi topla — uniči pa koruzo mraz v zemlji sami! Priporočljivo je. namočiti koruzo pred setvijo ali sajenjem v „Morkit", ki odganja vrane, da koruze ne poberejo z njive. Navodilo za uporabo je priloženo zavitkom. Še na nekaj moramo opozoriti pri setvi oziroma sajenju: Malokateremu kmetovalcu je znano, da ima koruzna rastlina dvojne cvete, to je moške cvete v takozvanem latu na vrhu rastline in ženske cvete v takozvanih laskih vrh storžev. Vsak lasek je cvet zase in kolikor laskov se oplodi, toliko zrn nastane v storžu. Koruza se oplodi tako, da veter zanaša cvetni prah z latovja ene rastline na laske storžev druge rastline. Če je torej koruza pregosto posajena ali prebujno razvita, aa večkrat «godi, da cvetni prah ne more do laskov, kar ga listi nad storži pred-itreiejo. Iz Istega vzroka bi bilo pravzaprav najboljše, če bi sadili koruzo v kvadratni zvezi, ker U Imela rastlina tako od vseh strani enako možnost opražitva. Radi prednosti, ki nam jih nudi rprežno obdelovanj«, aa sicer aa to ne oziramo, pač pa moramo pariti, da ne sejemo ali sadimo koruze pregosto. Pod obdelovanjem koruze razumemo predrtem rahljanje zemlje in čiščenje plevela. Nekateri branajo koruzne nasade ie, preden koruza vzklije, z lahko mrežno brano (Netzegge), poseb-10, če je setev dedi zapral. Po vzkalitvi pa koruze ie smemo braniti, marveč kar največkrat okopa-rati. Od vseh kmetijskih rastlin nam je koruza u rahljanje zemlje najbolj hvaležna. Menda pa li treba povdarjati, da smemo oko p h vati la rahljati zemljo samo ob suhem vremenu ln pri suhi, nikdar pa ne ob no kri zemlji. Nadalje moramo paziti, da rahljamo lemljo plitvo, kajti koruza razvija korenine tik pod površjem In bi jih z globokim rahljanjem lemlje samo poškodovali, oziroma bi jih sproti «ničili! S primernim okopalnikom se rahljanje zemlje najlepše izvršuje. Med rastlinami v vrsti moramo leveda z motiko ie nekoliko popravljati, obenem pa odstranjujemo pregoste rastline. To delo moramo dovršiti preden preseže koruza 30 cm višine. Kar se tiče otipavanja koruze, se nekateri strokovnjaki zavzemajo za, drugi pa so proti oko-pavanju. Morda je to odvisno od tega, koliko je t zemlji vlage na razpolago: na mokrotnih tleh bi bilo najbrž odpavanje umestno, a na lahkih, luhih zemljah zna celo škodovati. — Morebitna itranska stebla je treba odstranjevati. Za krmo sejemo koruzo pozneje — koncem maja, pa tudi še v juniju in v ugodnih podnebnih razmerah z uspehom še do konca julija, na žitno itrnišče. Krmsko koruzo sejemo bodisi čisto, ali pa v različnih mešanicah, kar Je pravzaprav bolj priporočljivo, ker je krma iz take mešanice večje vrednosti, pa tudi pridelek je bolj zanesljiv. Če sejemo krmsko koruzo samo zase, jo sejemo navadno tudi v vrstah, vendar bolj" na gosto in rastlin v vrsti ni treba preredčevati. Kar smo povedali glede priprave zemlje in gnojenja pri koruzi v splošnem, velja tudi za krmsko koruzo. Vendar je treba manj okopavanja, ker v ugodnem slučaju koruza ie po par tednih zakrije lemljo. Pri čisti setvi potrebujemo za 1 ha posetve vsaj 100 kg semena, če sejemo koruzo v krmske namene v vrstahf če pa sejemo na široko, seveda primerno več. Opozoriti pa moramo, da je pri letvi na iiroko potrebno, da koruzo vsaj enkrat tudi ročno okopljemo: z okopalnikom je okopa-vati ne moremo, brez okopavanja pa je tudi ne imemo pustiti. Pametneje pa je, pri setvi na široko lejati namesto čiste koruze kako primerno krmsko mešanico, kot so n. pr.: koruza z grašico, koruza i ovsom in grašico, mešanica grašice, graha, ovsa bi.koruze itd. Take mešanice, kakor tudi samo čisto sejana krmska koruza dajejo ie po dobrih dveh do treh mesecih po setvi obilno košnjo za sveže krmljenje; la polnjenje silosov pa uporabljamo navadno čiste koruzne nasade prav poznih in bujnorastočih sort, ki jih požanjemo tik, preden začnejo storži zoreti. Na tak način dobimo namreč največji pridelek «elene snovi z njive. Želeti bi bilo, da bi letos sejali čim več koruze, te samo za pridelovanje zrnja, marveč tudi za krmo prav vsi naši kmečki gospodarji, tudi oni, ki doslej tega načina pridobivanja krme niso bili navajeni. Prosimo vas letos, da poskusite — in prepričani smo, da vas drugo leto ne bo treba več prositi, ker boste videli uspehi X Pogozdovanje Turčije. V Turčiji so v teku (asa z nesmotreno gozdarsko politiko tako izro-pali svoje gozdove, da izkazuje Turčija samo še 13% vsega ozemlja kot gozd. Turški gospodarski ninister je te dni izjavil, da bo morala Turčija aujno razširiti svojo minimalno gozdovno ploskev aa 20%. Mestne uprave bodo morale pogozditi aa svojih arealih najmanj 5 kvadratnih kilometrov jozdov. X Umetni kofein. MadiantM kemijski industriji Je uspelo izdelati etetetičnd ali umetni kofein, ki se nahaja naravno sicer v zrnih prave kave. Ta preparat ima baje vse dragocene lastnosti pravega kofeina ta ga . bodo ie v kratkem spravili M trg. vinogradniški in sadjarski kovček F. Radi Začetek novega vinogradništva na Spodnjem Štajerskem Poleg na novo ustanovljenih viničarskih šol Je imela Deželna vinarska in sadjarska šola v Mar-burg-u velik delež pri dvigu vinarstva. To se ni zgodilo samo potom šolanja mladine, nego je bil po smrti direktorja Kalmann-a, zlasti ravnatelj Franz Zweifler, bivši vinarski potovalni učitelj v Geteenheim-u tisti, ki. je uvedel v kletarstvu fundamentalne nove smernice v postopanju z vinom, v kletarjenju do stekleniške zrelosti itd. Lahko ee reče, da je dala Zweifler-jeva ravnatelj-ska perioda štajerskemu vinarstvu celo vrsto naj-odličnejših praktičnih vinogradnikov za vse obratne velikosti. Lepe zasluge 6i je pridobil tudi nekdanji deželni potovalni učitelj za vinarstvo in sadjarstvo na Spodnjem Štajerskem, Johann Belle, ki je tudi pozneje kot ravnatelj Deželne kmetijske šole v St. Georgenu a. d. Siidbahn (sedaj Ander-burg) zapustil s 6vojim izrednim teoretičnim tn praktičnim znanjem na licu mesta pri naših kmetih globoke sledove svojega uspešnega delovanja. Bil Je sovražnik kričečih predavani ter le zado-voljeval le znanja potrebne prave interesente. Razen Štajerske hranilnice so sd pri dviganju spodnještajerskega vinarstva paralelno In Istočasno pridobili zaslug tudi bolje situiranl lastniki vinogradov. Tu je bil n pr. Rudolf Franz Wibmer ■Iz Pettau-a, ki je absolviral visoko šolo za vinarstvo v Montpellier-ju v Franciji, omeniti pa je treba tudi vinogradnike Kaiser und Fiirst v Pet-tau-u, Max Uhn-a in Franz Michelitech-a v Saurit-schu, Clotar Bouvier-ja v Oberradkensburg-u, Klelnoschegg-a v GraZ-u in Luttenberg-u, Nemški viteški red, barona PongTatz-a v GroBsonntag-u in Dornau-u, Firmo Fischerauer v Luttenberg-u, grofa Wurmbrand-a, vlastelinstvo Friedau, grofa Mera-na v Pickern-u, tvrdki Scherbaum in TschelMgi v Marburg-u, vinogradnike Pfrimer, Schmiderer, dr. Kokoschlnegg v Mariboru, Stieger v Windischfei-etritz-u Itd. Vsrf ti in še mnogi drugi spodnješta-jerski vinogradniki so 6i uredili vzorne nove nasade ter tako omogočili nov dvig našega vinogradništva. Leta 189Z, ko še ni bilo nikakih ameriških podlag, In je Ml uvoz Istih radi nevarnosti nove infekcije s filolksero od državnih oblasti prepovedan, Je Štajerska hranilnica naročila trsno seme naravnost lz Amerike. Tu je šlo zlasti za «ledeče vrste: Viti« Riparia, Vitis Rupestris, Vitis Aestifo-lla. Vitla Cordifolia, Vitis Solonls itd. Seme je dobro skalilo, vendar takrat še ni bil znan Mandelov zakon o podedovanju, razen tega ni bilo praktičnega strokovnjaka, ki bi bil za-mogel izvesti pri teh 6emenjakih takozvano individualno izbiro. Te semenjake so kratkomalo posadili v vinograde, jih cepili ter pogrobali. Na ta način je nastal nov nasad, ki je po par letih zopet izkazoval nove vrzeli. Tudi takratne vrste trte Riparia se niso obnesle. To je veljalo zlasti za vrsto Riparia Sauvage Moj oče kot upravitelj vinogradov Štajerske hranilnice v okrajih Pettau in Friedau, se je nato odločil za vrsti Rupestris Montícola in Rupestris Mentalica, dokler niso pozneje selekcionirana Riparia Portalis, Rupestris Goethe št. 9 in Aramon Rupestris izrinile ostale podlag», med drugimi tudi vrsto Solonis. Več o tem je razvidno iz brošure »Rebkulturen der Steiermár-kischen Sparkasse in der Steiermark, Selbstver-lag der Steiermarkischen Sparkasse in Graz 1910;<. V poslovnem poročilu, ki ga je napisal upravitelj Franz Rudi ml., je govora o selekciji posameznih evropskih produkcijskih sort, o produkcijskih količinah ter njih kakovosti. Vprašanje podlag bo igralo tudi v bodoče važno vlogo, zlasti tam, kjer sta Riparia ali Rupestris zemljo že utrdili in kjer naj bi se izvršila sprememba podlag. Doslej so imeli vinogradniki s selekcionirano vrsto Riparia x Berlandieri x Kober 5 BB dobre uspehe. Državne trsničaiske postaje so sprejele tozadevno nadaljnje naloge. Mnogi strokovnjaki čakajo z napetostjo na rezultate uspešne vzgoje. Vračajoč se k prvotnim novim nasadom, omenjam spomin, ko sem — ledva odrasel ljudski šoli — na vzpodbudo Štajerske hranilnice spremljal gospoda Max Straschill-a in Sima iz Rann-a pri Pettau-u na študijsko potovanje v Wisell k vinogradom gospoda Ballona in Malusa. Trte so bile tako bujne in obilno grozdje je bilo tako lepo, da srno se vrgli v Halozah z dvojno vnemo na rigolanje in sajenje novih trt. Uspeh tudi ni izostal. Nove trte so bile že v pryem letu visoke en do dva metra In v tretjem letu so že rodile. Po letu 1905. smo imeli ie polni pridelek Leto 1908. je bilo rekordno leto v množini in kakovosti. Takrat eo po zanesljivih podatkih vrgli: Zlahtnina do 148 hektolitrov na hektaTju pri 16—18 odst. sladkorja, Mosler do 131 hektolitrov na hektarju Dr. T. J. Lokaš: Ausschneiden! tzrezatll Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) n. Stunde. 1. Wovon sprichst Du? X Von Dirl 3. Von mir aus können Sie kommen. 4. Von morgen an wirst Du mehr arbeiten. Vor (wo? wann?) 1. Ich warte vor dem Hause. 2. Vor drei Uhr komme ich nicht. 3. Heute vor sechs Wochen war ich in B. 4. Kommen Sie knapp vor der Abfahrt de« Zo-ges. 5. Gebt mir was zu essen, ich 6terbe vor HungerI t. Mit warmen Kleidern schützt man sich vor Kälte. Zu. 1. Kommen Sie zu mirl X Wann gehen Sie zu Bett? 3. Der Hunger ging von Tisch zu Tisch. 4. Wann ist die Vorstellung zu Ende? 5. Von Zeit z» Zeit schrieb er mii. 6. Wir sahen uns zum ersten Mal. 7. Wir sind jeder zur Hälfte beteiligt, t. Ith mache Omen das zum Geschenk. 9. Br iet za allem fähig. 10. Ich wünsche Ihnen alles Gute zum Gebwrta-tag. Od, o, raz, z, • 1. O tan govorii? XO tefail 3. Zaradi mene lahko pridete. 4. Od jutri naprej ne boš več delal. Pred, lz, od 1. Čakam pred hišo. X Pred tretjo uro ne pridem. 3. Pred šestimi tedni sem bil v B. 4. Pridite tik pred odhodom vlaka. 5. Dajte mi kaj jesti, umiram od lakote! 6. S toplimi oblekami se varujemo pred mrazom. k, h, do, za, o, ob, po 1. Pridi k menil 2. Kdaj greste spat? 3. Pes je hodil od mize do mize. 4. Kdaj 6e konča predstava? 5. Včasih mi piše. 6. Videla(i) sva (smo) ee prvič. 7. Udeležena sva vsak do polovice. 8. To vam podarim. 9. Vsega je zmožen. 10. Za vaš god vam voščim vse dobro (najboljše). Durch. 1. Durch vieles Arbeiten kam er zum Ziel. X Der Stein flog durch das Fenster. 3. Der Fluß floß durch die Stadt. 4. Ich habe es durch ihn erfahren. 5. Verständigen Sie mich durch einen Brief. 6. Wir waren durch und durch naß. Dan Wehrmannschalt-a organizacije Steirischer Heimatbund v Marburg-u, ki se vrši v okviru prireditev tretje obletnice vrnitve Spodnje Štajerske Veliki Nemčiji, dne 22. in 23. aprila 1944, s sledečim dnevnim redom: V soboto, dne 22. aprila 1944: Ob 18. uri KONCERTI na sledečih trgih: Adolf-IIitler-Plafei, Sophienplatz in Friedrich-Ludwig-Jahn-Platz, kjer svlrajo godbe Wehrmannschaftsstandarte IVIarburg-Stadt. Ob 19. uri proslava v slavnostni grajski dvorani. Ob 20.30 uri tovariški sestanek v restavraciji »Burgkellerc. V nedeljo, dne 23. aprila 1944: Ob 6. uri budnica, ki jo svirajo godbe Wehrmannschafta. Ob 8. uri položitev venca v Heldenhainu po Gauleiter-ju. Ob 9. uri velezborovanje na Adolf-Hitler-Platzu s slavnostnim izročanjem zastav 88 Wehrmannschaftssturmom. Pri tem bo govoril Gauleiter Dr. Uiberreither. Ob 10.30 mimohod formacij na TegetthoffstraBe. male vesti * Gauleiter je obiskal južni del Spodnje Štajerske. Na apelu Parteiqenossov v Trifail-u se je zahvalil za dosedanje delo ter osebno izročil odlikovanja tistim, ki jih je odlikoval Führer. l6totam si je ogledal tudi glasbeno šolo ter prisostvoval sinfonijskemu koncertu. V Ratschach-u, Gurk-feldu in Rann-u je pa imel sprejemne dneve, kjer so mu tamkajšnji nemški naseljenci lahko izražali svoje želje. pri 21—23 odst. sladkorja, Silvaner do 92 hektolitrov na hektarju pri 22—26 odst. Kölner do 82 hI na ha pri 18—20 odst. sladkorja, Ruländer do 78 hI na ha pri 20—24 od6t„ Portugieser do 74 hI na ha pri 17—18 odst., Welschrislinq do 67 hI na ha pri 21—23 odst., Burqunder, beli, do 67 hI na ha pri 18—24 odst., Traminer do 60 hI na ha pri 20—25 odst, Muskateller do 40 hI na ha pri 18—24 odst. in Rheinrislinq do 38 hI na ha pri 18—24 odst. sladkorja. Predstoječe številke so iz leta 1908. Preračunane so iz skupnega pridelka 21 posestev v velikosti 67.3 hektarjev ali približno 116 oralov. Na teh posestvih je isteqa leta zraslo okrog tisoč polštar-tinov vina. Tu so bili vračunani tudi mani vredni in slabotni vinogradi z mešanimi sortami, ki so se nahajale v vinogradih Štajerske hranilnice, ki so bili takrat pod mojim upraviteljstvom. Iz gornjega je tudi razvidno, da ie bil Rhein-riesling v pogledu na količino na najnižjem mestu. Vzrok je iskati v tem, da so bili novi nasadi te sorte še zelo mladi, trte pa ni6o bile selekcionirane, kajti, sicer bi bil pridelek brezpogojno enak Ruländer-ju in Tramaner-ju ali pa bi hil njune rezultate celo prekosil Für. 1. Ist dieses Buch fOr Sie oder für mich? 2. Für wen halten Sie mich? 3. Für sein Alter ist er noch sehr dumm. 4. Wiederholen Sie Wort für Wort 5. Ich halte es für meine Pflicht. 6. Ich danke Ihnen dafürl 7. Ich habe das Buch für drea Mark verkauft 8. Für wieviel verkaufen Sie das Haus? In (wann? wo? wohin?) 1. Er lebt in einer Stadt in Deutschland. 2. Ich gehe ins Theater (in« Kino). 3. Im Winter (im Sommer, im Herbst, im Frühling). 4. In der Absicht 5. Ich bin im Begriffe. Mit (Begleitung! Werkzeug! mit wem? womit?) 1. Kommst Du mit mir? 2. Ich schreibe mit der Feder. 3. Er sprach mit lauter Stimme. skozi, zaradi, po, s 1. Radi mnogega dela je dosegel cilj. 2. Kamen je letel skozi okno. 3. Reka je tekla skozi mesto 4. Zvedel sem po njem 5. Obvestite me s pismom (pismeno). 6. Bili smo docela premočeni. za. I. Ali je ta knjiga za vas ali zame? 2 Za koga me imate? 3. Za njegovo starost ie še zelo neumen. 4. Ponovite besedo za besedo (dobesedno). 5 Smatram za svojo dolžnost 6. Za to se vam zahvalim! fhvala vamll * Gauleiter je počastil žrtve letalskega napada. Dostojnega pogreba, ki se je vršil v Rann-u, ko so pokopali 17 oseb, ki so jih umorili anglosaški letalci, se je osebno udeležil tudi Gauleiter. Svoj nagrobni govor je zaključil z ugotovitvijo, da nam bo naša notranja moč in neupogljiva volja prinesla zmago * Gauleiter dr. Uiberreither kot boter. Pri Standesamt-u St. Lambrecht, Krei6 Murau, so imeli skromno slavnost. Obhajali so rojstvo male Sigrid Hoffer, hčerke lani padlega Gauschulungs-leiter-ja Dr Heinrich Hoffer-ja, kateri sta bila Gauleiter Dr. Sigfried Uiberreither in njegova so-poga botra. Materi novorojenčka, ki je v času, ko je oče tega otroka žrtvoval svoje življenje za domovino, bila v blagoslovljenem stanju, je Gauleiter izročil Führer-jevo odlikovanje Ehrenkreuz, to je častni križ nemških mater * Großadmiral Raeder 50 let vojak. V nedeljo, dne 16. aprila, je praznoval Admiralinspekteur vojne mornarice Velike Nemčije, Großadmiral Raeder svoj 501etni vojaški jubilej. Redki »o slučaji v vojaškem življenju, da praznuje jubilant ta svoj dan v aktivni službi. Großadmiral Raeder, ki je vstopil leta 1894 kot mornariški kadet v takratno cesarsko mornarico, ima že danes svoje odkazano mesto v zgodovini nemške mornarice. Tirpitz je bil graditelj nemškega brodovja, Raeder pa je njega obnovitelj V par letih Je pripravil Führer-ju novo nemško mornarico tako, da je postala udarni inštrument Führer je priznal njegove velike zasluge 1. aprila 1939 o priliki spiov-ljenja bojne ladje Tirpitz s tem, da ga je povišal v čin Großadmirala. Dvoje viškov označuje življenje Großadmirala Raeder-ja. Kot šef štaba poveljnika izvidniških pomorskih sil je stal takratni Korvettenkapitän Raeder v bitki pri SkagerTaku 7. Knjigo sem prodal za tri marke. 8. Za koliko kupite hišo? Koliko doste za hiio? v, na (kdaj?, kje?, kam?) 1. Živi v nekem mestu v Nemčiji. 2. Grem v gledališče (v kino). 3. Pozimi (poleti, jeseni, spomladi). 4. V namenu 5. Nameravam. S, z (spremstvom! orodjem! s kom? t čim?) 1. Ali greš z menoj? 2. Pišem s peresom. 3. Govoril je glasno. Ein Haus wird gebaut Wer ist beim Bau eines Hauses beschäftigt? Beim Bau eines Hauses sind beschäftigt: 1. der Baumeister 2. der Architekt 3. der Polier 4. der Maurer 5. der Zimmermann 6. der Tischler 7. der Schlosser 8. der Glaser . _ 9. der Hafner 10. der Maler 11. der Anstreicher 12. der Dachdecker 13. die Hilfsarbeiter 14. der Spengler Zidamo (gradimo) hišo. Kdo je zaposlen pri gradnji (zidanju) hiše? Pri gradnji hiše 60 zaposleni: 1. stavbenik 2. graditeli. arhitekt ob strani Admirala Hipper-ja na poveljniškem mostu admiralske ladje »Lfltzov«. Mladi šef Štaba je dajal svojemu admiralu nasvete, ki so vidno doprinesli k temu, da je postala bitka pri Skager-raku slaven list v zgodovini nemškega vojnega brodovja. Sredi bitke se je podal Raeder z Admiralom Hipper-jem s težko poškodovane bojne ladje na torpedovko, od koder sta vodila vposta-vo velikih in malih križark. Drugi višek ▼ vojaškem življenju GroBadmirala Raeder-ja je bila uspešna vpostava nemškega vojnega brodovja pri zasedbi Norveške leta 1940, ko je nemško bro-dovpe i bliskovitim dejanjem prehitelo premoč anglo-francoskega nasprotnika. 15 let je poveljeval GroBadmiral Raeder nemškemu vojnemu bro-dovju, dokler ga Fuhrer pred letom dni, ko je dosegel 67 leto svoje starosti, ni imenoval Admiral-inspekteur-jem vojne mornarice. Vojna mornarica in nemški narod se spominjata s hvaležnostjo njegovega velikega prizadevanja za nemško pomorsko oborožitev in nemško zmago * Velikanski uspeh zbirke v letu 1943/44. Celotna zbirka za Kriegs-Winterhilfswerk v letu 1943'44 je nabrala 1.595.743.508.34 RM Porast napram lanskemu letu znaša 32% Medtem ko se t sovražnih deželah vrstijo stavke delavstva in strankarski boji, lahko v Nemčiji podajamo javnosti to ponosno poročilo. Nobenega dvoma ni, da pomenijo te številke vse preseqajoče priznanje nemškega ljudstva, da zaupa svoiemu Fiihrer-ju in nieqovemu vodstvu * Smrtna kosa. Preseljenec iz okraja Rann, gospod Paul Rostochar, ki živi v preseljeniškem taborišču v Sternberg-Neumark-u. Bezirk Frank-furt a. d. Oder, nam je poslal pismo sledeče vsebine: »Dne 8. aprila t. 1. je po dolqi in mukepolni bolezni preminul preselienec Feliks Radanowitsrh, star 73 let, bivši mesar in posestnik t Rann-u. Pokojni je bil vsestransko priljubljen mož. ki je vse do zadnjega voljno opravljal vsako delo. Njegovo smrt objokuje v preseljeniškem taborišču nie-gova žena. na'Spodnjem Štajerskem pa mnogoštevilni sorodniki, ki ga bodo s prijatelji in znanci vred obdržali v nailepšem spominu « * Strašna smrt neprevidnega dekleta. Preteklo soboto popoldan se je odigrala o občini Kog-Ihof pri Birkfeldu strašna nesreča. Večja skupina šolskih otrok je šla mamo nekega mlina ter se medpotoma igrala v vsej razposajenosti. Enajstletna učenka Adelmann je nenadoma skočila ii omenjene skupin« ter je stopila na mlinsko kolo. Kolo se je mahoma obrnilo tn dekle je padlo tako nesrečno med zobovje prenosa, da mu je takoj odtrgajo levo roko m levo nogo. Obenem je zadobil otrok se notranje poškodbe in pretres možganov ter je obležal v nezavesti v potoku. Otroka so prepeljali po prvi zdravniški pomoči na kirurški oddelek univerzitetne klinike v Graz, kjer je pa kmalu nato izdahntt. 3. pohr, zidarski vodja 4. zidar 5. tesar 6. mizar 7. ključavničar 8. steklar 9. pečar, lončar 10. slikar 11. pleskar 12. krovec 13. pomožni delavec 14. klepar Was jeder macht: ' 1. Der Baumeister (der Architekt) macht den Plan. 2. Der Polier beaufsichtigt die Maurer. 3. Der Maurer baut das Haus. 4. Der Zimmermann macht den Dachstuhl. 5. Der Tischler macht die feinernen Holzarbelten (er legt auch die Fußböden). 6. Der Schlosser macht die Schlösser und Schlüssel. 6. Der Glaser setzt die Fenster ein. 8. Der Hafner setzt die Ofen. 9. Der Maler malt die Zimmer aus. 10. Der Anstreicher streicht das Haus an. 11. Der Dachdecker deckt das Dach. 12. Der Spengler befestigt die Dachrinnen. Kaj naredi vsak izmed teh: 1. Stavbenik (arhitekt) napravi načrt 2. Polir nadzoruje zidarja 3. Zidar zida hišo 4. Tesar naredi ostrešje. 5. Mizar naredi finejše lesne izdelke (poloti tudi tla). * Spodnja Štajerska )e ozko povezana t Rei- diora. Kakor v vseh Ortsgruppah Spodnje Štajerske, tako so xa tretjo obletnico vrnitve Spodnje Štajerske Veliki Nemčiji priredili tudi v Pettau-u veliko zborovanje, na katerem je govoril Bundes-ffihrer Steindi. Po dohodu zastav je v imenu obeh Ortsgrupp iz Pettau-a, Pg. Mauschitz, otvoril vele-ihod ter se lepo zahvalil za svoječasno osvoboditev Spodnje štajerske ter kot govornik zboro-valcev podal izjavo nezlomljive zvestobe do Fiih-rerja. Nato je govoril Bundesfuhrer Steindi več-tisočglavi množici o vseh problemih sedanjosti ter o zahtevah, ki rastejo iz istih. Izhajajoč iz celotnega položaja Je podal obsežen pregled o sedanji politični in vojaški situaciji. Temu je sledila obravnava problemov, nanašajočih se posebno na Spodnjo Štajersko kot obmejno deželo. Bundesfiihrer je podal bilanco dosedanjega triletnega dela na osnovi, ki so ga izvršili možje in žene. Častno se je spomnil vseh junaških Spodnještajercev, ki stojijo ramo ob rami z ostalimi sona-rodnjaki iz vseh krajev prostrane Velike Nemčije ter branijo svojo skupno domovino in njeno svobodo, kakor tudi kmetov in delavcev, ki s svojim delom prispevajo k zmagi. Bundesfuhrer je zaključil svoj govor s pripombo, da zahteva čas jasne fronte, za tiste, ki mislijo, da stojijo lahko ob «trani, pa ni prostora. * Triletnico vrnitve Spodnještajerske Reichu 60, kakor povsod, tudi v Kreisu Cilli dostojno prosla-Tili. V vseh Ortsgruppah so bile prireditve, višek je pa doseglo mesto Cilli, ki je izvedlo bogat spored. Na> veleshodu je govoril Kreisfiihrer Dorfmei-ster. * Velezborovanje v Marburg-u. Dne 14. aprila so se v dvorani Heimatbund v Marburgu sestali štabi Ortsgrupp Kreisa Marburg-Stadt, kakor tudi Kreis-stab, da se spomnijo tretje obletnice osvoboditve Spodnje Štajerske. Uvod je napravilo sviranje godbe Wehrmannschaft-a. Sledilo je poročilo Bun-desfuhrerju, nakar je Fuhrungsamtšleiter Pg. Lack-ner otvoril zborovanje ter omenil pomen sestanka in dneva. Sledilo je skupno petje pesmi „Hoch vom Dachstein an", kot spomin na dan, ko je pred tremi leti Gauleiter in Reichsstatthalter prvič govoril prebivalcem mesta Marburg. Kreisfuhrer Strobl se je spomnil že opravljenega in še čakajočega dela. Počastitvi za domovino padlih je sledila Kreisfuhrerjeva ocenitev obnovitvenega dela na Spodnjem Štajerskem. Nato je nastopil, burno pozdravljen, Bundesfuhrer Steindi, se vsem zahva-lii za dosedanje storitve ter izrekel posebno priznanje Kreisfuhrerju Stroblu in Oberburgermei-iter-ju Knaus-u, ki je v času Strobl-ove vojaške službe vodil Krels. Steindi je nato še naslikal podobo vojne v posameznih časovnih razdobjih ter Jasno orisal visoke naloge obmejne Spodnje Štajerske. Počastitev Fiihrerja je tvorila zaključek prireditve. * Zborovanja v Kreisu Marbnrg-Land. Obletnico osvoboditve Spodnje štajerske so vse Orts-gruppe obhajale s shodi, na katerih so govorniki podali poročila o storitvah nacionalsocializma v teku treh let. * Ortsgruppl Kranichsfeld tn Golldorf (Kreis Pettau) sta na dan proslave tretje obletnice osvoboditve Spodnje štajerske otvorili svoji novo urejeni Dorfmaschinenhalli. * Ukrepi zoper družinske pripadnike sovražnikov države na Spodnjem Štajerskem. Verord-lungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwal-tung in der Untersteiermark Nr. 6, ki je izšel dne 23. marca 1944, objavlja sledeče: „Določba o ukrepih zoper družinske pripadnike sovražnikov države na Spodnjem Štajerskem." Za izvedbo določbe z dne 16. avgusta 1941 (V,- u. A.-Bl. Nr. 38, S. 291) odrejam: 1. Landrati se pooblaščajo, da odstranijo nasilnim potom družinske pripadnike banditov, vojaških beguncev, beguncev pred vojaškimi nabori in prisilno rekrutiranih, ki se v najkrajšem času z begstvom ne umaknejo rekrutaciji, iz njihovih posestev, njihovo premoženje pa zaplenijo. Landrati morajo pred odredbo takih ukrepov stopiti v sporazum s Kreisfuhrerji organizacije Steirischer Heimatbund. 2. Uprava in prevzem zaplenjenih posestev sledi. potom urada Dienststelle des Beauf-tragten des Reichskommissars fur die Festigung Deutschen Volkstums in Marburg/Drau. * Uspešen uk nemščine. V vasi Steinperg, Orts-gruppe Jorgeudorf, so na dan tretje obletnice osvoboditve Spodnje štajerske prireditelji učnih tečajev za uk nemščine priredili gledališko predstavo: »Die kluge Lisi», komad, ki ga je spisala domačinka, ki se je naučila nemščine šele v domačem učnem tečaju. Na odru je nastopalo 15 igralcev, od katerih so pred letom 1941 obvladali nmo trije nemški jezik. Vsi ostali so se nemščino učili v tečaju ter 6o pridno uporabljali jezik. Primer nam je živ dokaz, da so tečaji organizacije Steirischer Heimatbun