CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de ia Colectividad Yugoeslava 1 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ aig. 6.—; ta pol leta 8.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer. Dirección y Administración: GR AL. CESAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. ' AÑQ (Leto) XI. BUENOS AIRES, 16 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1940 Núm. (Štev.) 174 POSAMEZEN IZVOD: 10 dva. SLOVENSKI LIST • • v "i^l'. . s- . • . • NA BALKANU Navzlic največji pozornosti, ki jo evropski tisk posveča razvoju bojev na zapadu, čitamo v vseh mogočih listih dan za dnem tudi podrobna situacij ska poročila z Balkanskega polotoka. Prav ta vzporednost istočasnega zanimanja za vsa evropska področja nam dokazuje, kako zelo so se v zadnjem desetletju spremenili pogoji vojevanja. Dasi vojna neposredno zajema v svoj vrtinec samo nekatere evropske države, se njeni spremljevalni pojavi, med, katerimi je slej ko prej vojna živcev na Prvem mestu, odražajo tudi v razpoloženju vseh ostalih evropskih dr-šav, ki še niso v vojni. To lahko trdimo tudi o balkanskem področju. To pot je Balkan v ospredju zanikanja predvsem zaradi nasprotujočih si vesti, ki krožijo o njegovi varnosti. Mislimo tu na varnost Balkana kot celote, kajti razne inozemske kuhinje vznemirljivih vesti ne Prizanašajo nobeni balkanski državi. vsej navidezni spretnosti pa so ysa ta senzacionalna poročila o pologu na Balkanu po večini tako sestavljena, da je mogoče že na prvi Pogled presoditi njih izvor in njih verodostojnost. Tako si na primer Slede poedinih balkanskih držav na-sProtujejo te alarmantne vesti že v Letalska vojna med Nemčijo in Veliko Britanijo NEMŠKO ZRAČNO BRODOVJE JE ZAČELO Z INTENZIVNIM OBSTRELJEVANJEM ANGLEŠKIH PRISTANIŠČ IN TOV AREN — ANGLEŠKA LETALA BOMBARDIRAJO NEMŠKA INDUSTRIJSKA IN PROMETNA SREDIŠČA Po izrednih uspehi, ki jih je dosegla na evropski celini nemška vojska s vojo moderno vojno mašineri-jo, s katero je presenetila ves svet, so se njene čete ustavile ob morju, s pogjedom usmerjenim v Veliko Britanijo, edin silo, ki še kljubuje nemškemu Rajhu. Večjih sprememb v evropskem položaju v poslednjih tednih ni bilo, dasi s tem inkakor ni rečno, da se borba med obema velesilama ne nadaljuje. Nasprotno: dnevno se vršijo srditi letalski napadi tako z ene kakor z druge strani. Nemci bombardirajo predvsem pristaniške ter obrambne naprave in velike tovarne vojnega materij ala v Angliji, sprevode tovornih ladij na morju in letališča. Posebno od zadnjega četrtka dalje se ti napadi stopnjujejo v silovitosti in sodelujejo v njih vsak dan številčno bolj močno zračna brodvja. Tako je na primer v sredo več ko 1000 nemških letal prišlo nad Anglijo in so bombe padale takorekoč po vsem angleškem otoku. Čitatelji se bodo spominjali, da je Hitler svoj čas napovedoval, da bo že do 15. t. m. vojna končana š popolnim porazom Velike Britanije Ta napoved se ni izvršila, pač pa izgled?, da se obnavlja v glavnem položaj, v katerega je bil prišel Na- • Gavrilovic, jugoslovanski poslanik v Moskvi I?.®1-- da ni v nobeni nikake oprijem-gotovosti, od kod naj bi tej ali 1 državi pretila dejanska nevar-je>, Kdor količkaj trezno "prouču-]e,. te vesti, lahko v nekaj urah na-na dve informaciji iz istega vi- bali nakazuJeta Slede te ali one s danske države dve povsem na- čir!?* me(*sebojno se izklju-k nevarnosti. Namen vse te p ?Panje senzacionalnih vesti, na-t£»ih informacij, zlonamernih pod-0v.anj in vznemirljivih poročil je samo želja interesiranili, toč • naPetost tudi na našem pod- Pnsn V ZVCZi s sedanj° v°jno ne P°" l0v lia. kajti samo v napetem po- je mogoče ribariti v kalnem. 2tiav Ske države vedno bolj spo- Prečv° t0 igT0' ter sk"šajo Pre" stvi z vsemi razpoložljivimi sred- kr0ñ- nes tudi že izvenbalkanski Poznavajo, da je balkanskim Veli,Va* ta akcija samoobrambe v ^ iCl meri uspela, saj prihajajo se-aV iz in0zemstva vedno nova ! a' da Balkanu od nikoder +eti °Pasnost. Čeravno se je te slablni'nj? med Italij0 in Grčij° P°" Ua ^ :0, ker obe vladi osi Rim-Ber- htev kata na gršk0 vlado z za" aivj.jpv n.aJ se Grčija odpovedala njen t garanciJi in bila bolj naklo-skela taliji in Nemčiji. Na balkan- d°sW°dr0^u pa vse kaže' da je 2a4Cy a Podtika nevtralnosti, pri-prav].ailja za ohranitev miru ter pri-za obrambo lastne neod-> kakor jo v sedanjem polo- žaju zastopajo vse balkanske države brez izjeme, nalatela na. popolno razumevanje za razne vznemirljive senzacije okoli balkanske varnosti, kar vedno bolj zavira neodgovorno delo raznih propagand. Tudi med nepoučenimi poedinci je tako delo vedno težje, kajti občutek, da branijo balkanske države s svojim zadržanjem v sedanji vojni ne le svoje lastne interese, temveč obenem interese vse miroljubne balkanske skupnosti, vedno bolj prodira v najširše ljudske množice. Spričo vsega tega se zdi povsem naravno, ako se sedaj od vseh strani pojavljajo zelo različne vesti o balkanski varnosti. Evropski listi so jih te dni zabeležili kar celo vrsto in iz najrazličnejših virov, Naj se torej nikdo ne da begati od kogarkoli, zlasti pa ne od neodgovornih elementov, ki se pri vsaki besedi sklicujejo na tako zvane "zanesljive informacije". Vsi evropski listi so te dni opozorili na informacije berlinskega poročevalca beograjske "Politike", ki je v pristojnih nemških krogih dobil "kategorična zagotovila, da je Nemčija slej ko prej za ohranitev miru na evropskem jugovzhodu." .Nemčija smatra, tako se glasi nadalje ta informacija, Italijo in Rusijo za dva svoja naravna partnerja v tem delu Evrope. Ako bi se med državami jugovzhoda pojavila kaka nesoglasja, jih morajo te po nemškem mnenju same med seboj rešiti. Edina želja Nemčije je ohranitev miru na Balkanu. Glede Sovjetske Rusije pa ugotavlja na primer budimpeštanski vladni organ "Pester Lloyd", da "vodi politiko, ki v nobenem pogledu ne krši mirovnega ravnotežja v jugovzhodni Evropi". Iste informacije čitamo tudi v nemških in nevtralnih švicarskih listih. Južnovzhodni dopisnik uglednega švicarskega lista "Neue Ziiri-cher Zeitung" poroča, da zasledujejo Nemčija, Italija in Rusija iia Balkanu ter sploh v jugovzhodni Evropi politiko ravntežja, ki se pod nobenim pogojem z nobene strani ne bi smela kršiti. Isti dopisnik napo- poleon po svojih velikih zmagah na evropskem kontinentu. Zadnjega nasprotnika, Veliko Britanijo, ni mogel dobiti v klešče svoje vojske, ker je Rokavski preliv tvoril nepremostljivo vodno oviro. Mnogi so napovedovali, da bodo Nemci skušali streti angleški odpor s silovitim napadom, ki naj bi se izvršil obenem po zraku, z letali, in po morju, s številnimi ladjami, ki bi skušale izkrcati na angleški obali nemške okupacijske čete. Vojaški strokovnjaki vseh dežel so obširno razpravljali o možnostih takšnega napada in sko-ro vsi so bili edini v presojanju, da bi bila izvedba takšnega načrta združena s tako velikimi zgubami za nemško armado, letalstvo in mornarico, da bi bil uspeh več ko dvom-ljiv. Najbrž je do takšnega zaključka prišlo tudi nemško vrhovno povelj-ništvo ter se je odločilo za drugačno taktiko, ki ne more prinesti takojšnjega uspeha, ki bi pa končno le utegnila streti Veliko Britanijo: potapljanje čim večjega števila tovornih ladij, ki vozijo v Anglijo živež, vojni materijal, sirovine itd.; vztrajno obstreljevanje pristaniških naprav, ki naj ovira delo v pristaniščih in s tem zmanjša dotok onih ogromnih količin blaga vseh vrst, ki ga Velika Britanija mora uvažati, če hoče živeti in vztrajti v svojem boju proti Nemčiji: obstreljevanje prometnih križišč, vojaških naprav in mest, kar naj slabi sovražno vojno silo in uničuje živce prebivalstva. Velika Britanija je bila že v zadnji svetovni vojni, ko je Nemčija poostrila borbo s podmornicami, v tako težkem položaju, da se je londonska vlada že resno ukvarjala z mislijo, da bo morala prositi za mir. Nemci morda upajo, da se ta položaj utegne obnoviti in so se zato — kakor izgleda —- odločili za ta način borbe, namesto da bi vztrajali pri svojem prvotnem načrtu za direkten napad na Veliko Britanijo, združen z ogromnimi žrtvami in tembolj težko izvedljiv, ker so se Angleži skrbno pripravili za tak slučaj. Angleži s svoje strani zagotavljajo, da se ne bodo vklonili in da si lio Hitlerjev rajh ob njih polomil zobe. Blokado so raztegnili tudi na Španijo in Portugalsko in vsa roba, ki preko Atlantika prihaja v Evropo je podvržena njihovi kontroli. Vojne ladje zadržujejo vse takšno tovore, o katerih niso angleške blo-kadne oblasti prepričane, da ne bi utonili priti, posredno ali neposredno, v Nemčijo. V Londonu računajo, da bodo na ta način prisilili Nemčijo h kapitulaciji, čeprav se zavedajo, da se to nikakor ne more zgoditi v doglednem času. Da bi pospešili oslabitev Nemčije, obstreljujejo s svojimi letali skoro vsak dan tovarne, letališča, zaloge nafte in druge za vojno važne objekte tako v Nemčiji sami, kakor tudi v drugih po Nemčih okupii'anih deželah. Te dni so angleška letala, po daljšem odmoru, obiskala tudi nekatera italijanska mesta ter bombardirala vojne objekte v Milanu, Turinu in nekaterih drugih središčih. Če ne pride do kakšnih nepričakovanih sprememb v sedanjem načinu vojskovanja med obema velesilama, moramo računati s tem, da bo vojna še dolgo trajala. NEVARNA NAPETOST V ODNOŠAJIH MED GRČIJO IN ITALIJO Ves italijanski tisk že nekaj dni hudo napada grško vlado' in spremlja svoje napade z neprikritimi grožnjami proti neodvisnsti in teri-torijalni integriteti Grčije. Zgodilo se ,je sledeče: Dopisnik italijanske uradne ob- Metaxas, predsednik grške vlade veduje, da se je z obnovo odnosa-žaj na Balkanu še bolj učvrstil. Zna-žaj na aBlkanu še bolj učvrstil. Znaki popuščanja napetosti se kažejo tudi v odnošajih med Rumunijo in Rusijo, zlasti, odkar je Romunija vrnila Besarabijo in severno Buko-vin Rusiji in je bila ta povabljena, da vstopi v mednarodno podunav-sko komisijo, s katero je v enaki meri zainteresirana glede varnosti na izlivu Dunava in na črnmorskeiu prostoru. K vsem tem zunanjim informacijam lako dodamo še vesti iz Londona, ki prav tako izključujejo, da bi Balkanu pretila kaka nevarnost. Te dni pa so balkanske države vseeno vznemirjene in sicer vsled sledečih dogodkov, ki se odigravajo na balkanskem polotoku: vstaja Albancev proti italijanskim četam; napetost med Italijo in Grčijo; in vprašanje vrnitve Transilvanije Madžarski in Dobrudže Bolgariji od strani Romunije. veščevalne agencije "Štefani" je bil doznal, da so po grških vaseh razkazovali glavo Albanca Dauta Ho-dže, katerega so baje Grki obglavili zato, ker je vodil borbo za osvoboditev nekaterih po Grkih zasedenih albanskih krajev. Ves italijanski tisk je na podlagi tega poročila zagnal hud krik in vik, vzel v zaščito Albance in začel razlagati italijanski javnsti, kakšne nečloveške krivice se dogajajo albanski manjšini, ki živi v mejah grške kraljevine. V zvezi s tem so pa padli tudi očitki, da je Grčija samo na videz nevtralna in da se angleške vojne ladje poslužujejo njenih pristanišč, kakor da so doma. V tem zadnjem očitku je treba najbrž iskati vzrok sedanjemu napetemu položaju med Italijo in Gr cijo. Grška pristanišča pomenijo '.a angleško brodovje, ki se v Sredozemskem morju, in posebno v njegovem vzhodnem delu, bori proti italijanskemu, veliko oporo v škodo I-talije. Grčija je po svoji dinastiji vezana na Veliko Britanjo in pred izbruhom sedanje vojne se je zvezi-la z Anglijo tudi z garantnim paktom. Londonska vlada je bila obljubila, da bo Grčiji pomagala, če bi jo katera druga država napadla. Da je ta pakt usmerjen proti Italiji, je več ko jasno, možno pa je tudi, da iz tega pakta izvirajo za Grčijo kakšne obveznsti za manjše usluge angleškemu brodovju, ki niso popolnoma v skladu z načeli o nevtralnosti. Mnenje balkanskih diplomatskih krogov je, da skuša Italija s sedanjim pritiskom na Grčijo doseči, da bi atenska vlada odpovedala svoj pakt z Londonom, s tem nekako priznala vpliv Italije v Sredozemskem morju ter se v bodoče kazala manj gostoljubno z angleškimi vojnimi ladjami. To mnenje utegne biti pravilno, ker se v incidentu z zgoraj imenovanim Danto vidi, da je samo povod za italijanske pritožbe, ne pa pravi vzrok. Po zatrdi)^ grške vlade ta gospod Dauta namreč ni nikak albanski nacionalni mučepik,. marv-ac je bil samo navaden cestni razbojnik in je grška policija že pred več leti razpisala neko svoto na njegovo glavo. Grčija je celo diplomatskim Dragiša Cvetkovič, predsednik jugoslovanske vlade, ki modro vodi vlado v teh kritičnih časih potom zahtevala od Italije, pred dvema letoma, da tega razbojnika izroči grškim sodnijskim oblastem, pred katerimi je imel neporavnane račune. Sedaj je njegova glava res prišla iz Albanije v Grčijo, ampak brez sodelovanja Grkov. Dva Albanca sta jo iz Grčije šla iskat na albansko ozemlje, kjer sta jo vzela razbojniku Dauti, ter sta jo prinesla v Grčijo kot dokaz, da imata pravico na nagrado, ki jo je razpisala grška policija. Grkom se je stvar zdel$ nekoliko prehuda, ker je glava prihajala iz zamejstva, pa so tista dva Albanca spravila pod ključ. V Atenah smatrajo, da so s tem storili svojo dolžnost in da niso zaslužili nobenih očitkov v tem pogledu. Italijani so pa že začeli s svojo gonjo, ki ima brez dvoma že v naprej določen namen. Če hoče Italija doseči samo to, da se Grčija odpove angleškim garancijam, ki so itak, po vsem onem, kar se je zgodilo v zadnjih mesecih v Evropi dvomljive vrednosti, je zelo verjetno, da bo svoj namen dosegla in da se bo s tem incident končal; če pa so v ozadju drugačni nameni, če hoče Italija izkoristiti sedanjo situacijo za to, da razširi svojo posest v Albaniji in se polasti še kakšnih grških otokov,i»oq potem utegnejo nastati resne komplikacije tudi na Balkanu, kateremu je doslej prizanašala vojna vihra. I 1 A. ŠKRBEC: Argentinske vesti Nekaj o tlakovanju ulic Znano je, kake oderuške cene postavljajo družbe za tlakovanje ulic v provinciji Buenos Aires. Zadnje čase je bilo vse časopisje polno reklamacij in protestov. Celo vlada se je postavila na stališče izkoriščanih in prepovedala dražbe posestev, katera so z plačevanjem zastala. Ker je mnogo naših ljudi prizadetih, razumljivo, da nas tudi take stvari zanimajo. V Floridi, občina Vicente López, so marca meseca tudi tlakovali približno 14 kvader, pri katerih je prizadetih precej naših rojakov. Že pred začetkom del, se je spoznalo, da bodo sosedje oškodovani, ker ni občinska oblast hotela istim izročiti potrebnih pojasnil, na podlagi katerih bi lahko prizadeti nadzorovali delo. Dva naša rojaka sta se takoj postavila na čelo gibanja ter dobila na svojo stran nekaj sosedov, ki so skupno naprosili Olepševalno društvo (Sociedad de Fomento) naj jim pomaga nastali spor razčistiti. Posrečilo se je na ta način pridobiti skro vse sosede, ki so skupno nastopili že pred začetim delom, tekom istega in takoj ko je bilo končano, na kar pa ni družba polagala nbene pozornosti. Zato so se obrnili na pokrajinsko vlado v La Plata, katera je obljubila svojo pomoč. Tudi to ni veliko zaleglo. Končno pa je vlada odločila, da pošlje svoje izvedence, da se na licu mesta prepričajo o trditvi prizadetih, da je tlakovanje slabo napravljeno in, da so računi previsoki. Ko je to izvedela družba, je takoj stopila v stik s prizadetimi in ponudila poravnavo. Najprej neznatno svoto, katero pa je morala na pritisk sosedov, kateri so si izbrali posebno komisijo, v kateri sta bila tudi ona dva naša rojaka, zvišati na višino, katero so najprej zahtevali. Tako se je dobilo svoto od 16.900,— $ ter bo pripadlo približno $ 70,— na vsak lote. Tu je razvidno na kak način so hoteli sosede izkoristiti, ker skupna svota vsega dela je nekaj nad sto tisoč pe-sov in od te je družba znižala to lepo svotico. Mi našima rojakoma samo častita-mo ter priporočamo tudi drugim, naj jih posnemajo ter se za svoje in obče koristi vedno potegnejo. GIBANJE PARNIKOV Potniških, oziroma poštnih parni kov in motornikov prihaja vedno manj sem k nam. Prej so prihajali angleški parniki redno vsak teden, odkar pa se je začel tam °koli bolj resen bojni ples, pa se je število par-nikov iz Anglije zelo skrčilo. Bolj redni pa so postali španski parniki. Tako je dospel parnik "María Pepa", ki je prvič nastopil pot v Južno Ameriko. V četrtek pa je ta parnik že zopet odplul proti Evropi. Parnik pluje pod vodstvom znanega kapitana z ladje "Cabo San Anto-no", kateremu se je posadka uprla ter bila v Buenos Airesu dolge mesece zadržana in nato deportirana. Dne 23. t. m. ima dospeti tudi "Villa de Madrid" ki je tudi last španske družbe. Angleški parnik je napovedan samo eden in sicer "Higl. Brigade", ki ima dospeti v petek. številnejši pa so parniki iz Severne Amerike. ARGENTINSKI IZVOZ IN UVOZ Radi vojne, ki divja v Evropi, iu ki se razteza še dalje, se je argentinski izvoz raznega blaga sedaj zelo zvišal. Izvoženega je bilo na pr. letos v prvih sedmih mesecih blaga za 1.030.012.000 pesov. Lani v tem časn samo za 931.745.000 pesov. Izvoženega je bilo torej v prvih sedmih mesecih leta 1939 kar za 98.267.000 pesov manj blaga kakor v tem času 1940 leta. TUJCI PRIHAJAJO NEPOSTAV-NO V ARGENTINO že dolge mesece nazaj so začela oblastva slutiti, da prihajajo tuj ci v Argentino, ki nimajo nikakršnih papirjev, ali pa niso v polnem redu. Te tujce so za drag denar spravljali čez mejo, na raznih obmejnih krajih Argentine. Posluževali so se tiho tapci ladij, pa tudi letal. Oblastva sumijo, da so ti tujci nacisti. Direktor za priseljence dr. Enrique Píate se zelo trudi, da zajezi to nepostavno priseljevanje. GENERAL JUSTO PRI DRŽAVNEM PREDSEDNIKU V ponedeljek popoldne je obiskal bivši državni predsednik general Justo sedanjega predsednika dr. Orti-za. O čem sta se razgovarjala ni znan. Kakor je znano je državni predsednik dr. Ortiz vsled bolezni oddal državne posle podpredsedniku dr. Castillu, sedaj pa se je predsednikovo zdravje že toliko zboljšalo, da z dovoljenjem zdravnika lahko sprejema obiske. TRGOVANJE Z ZEMLJO V poslanski zbornici kakor tudi v senatu se sedaj razpravlja o nečedni kupčiji z zemljo, ki so jo napravili razni odgovorni ljudje. Gre se za zemljo v Palomaru. V to kupčijo so zapleteni nekateri bivši poslanci med njimi sam predsednik poslanske zbornice tfcr nekateri poslanci, ki so še sedaj v zbornici, a bodo bajé podali ostavko. Menda pa iz vsega tega ne bo nazadnje nič, ker bodo že tako napravili, da bo prav. NEVARNA BOLEZEN V Icafiu, provinci Stgo. del Este ro se je pojavila nevarna bolezen, najbmrže kuga tako zvana "pestt bubónica". Do sedaj je na tej hudi bolezni zbolelo že veliko ljudi, ter jih je od teh 16 že umrlo. . Vse hiše, v katerih so živeli ti bolniki, je dala zdravstvena oblast po žgati. marta egert Znna kinematografska igralka in pevka Marta Egert, ki se mudi ta čas v Buenos Airesu, je med svetom znana kot Madžarka, a je pravzaprav jugoslovanska državljanka, kajti rojena je bila v Osjeku na Hrvaškem ter je njeno pravo ime Hil-da Šomarjoydi. Hilda je živela v Osjeku, in je že tam nastopala v narodnem gledališču, do svojih 22 let, nato pa je odšla na Dunaj. Njen prvi gledališki ravnatelj v Osjeku je bil g. Beck, operetni učitelj pa Dragotin Vukovič, v petju pa jo je vadila ga. Zora Vukson Bo-reonič. Vsa svoja mlada leta je torej preživela v Osjeku, tam je hodila v šolo in je torej nje jezik hrvatski. Pozneje se je poročila z znanim opernim pevcem in kinematografskim igralcem .lanom Kjepurom ki je rodom Poljak, ki ta čas nasto pa v tukajšnjem gledališču Colonu. DOMAČE VESTI nagla smrt rojaka Po kratki bolezni in nepričakovano je stopil v večnost, dne 2. avgusta, naš rojak Frane Vrabec, ro jen v Pliskovici na Krasu. Mngoštevilna vdeležba na njegovi zadnji poti, je jasen dokaz velikega sožalja, ki je povzročila izguba tega 34. letnega mladeniča med mnogimi prijatelji, ki si jih je znal pridobiti s svojo odkritosrčnostjo in prijaznostjo. Naj mu bo večni mir in počitek v argentinski zemlji, preostalim pa naše sožalje! zadušnica V nedeljo 18. t. m. ob 10 uri in pol bo v kapeli na Av. Del Campo 1653 na Paternalu maša zadušnica za znano pokojnico Ido Mavec, ki je pred enim letom, v najlepši dobi, stara komaj 17 let, zapustila to dolino solz. Ob tej prvi obletnici njene smrti, se bo že itako potrto srce njenih staršev in sestrice Marice še bolj pogreznilo v žalost. Dobrim in požrtvovalnim Mavče-vim izrekamo ponovno najiskrenejše sožalje! ROJAKINJA V BOLNIŠNICI V bolnišnici Rivadavia se nahaja že tretji teden ga. Ana Kifmer, roj. Vovk iz Metlike. Ker je tukaj v Bs. Airesu in okolici precej rojakov iz Bele Krajine, se naprošajo, da isto obiščejo. Prejem je vsak dan od 1—2 ure popldne ob nedeljah pa od 1—3 ure. HIMEN V soboto se je poročil naš znani rojak, društvenik in zvest naročnik Slovenskega lista, Aleksander Vodo-pivec, doma iz Prvačine pri Gorici, ter vzel za svojo družico Anico Miloš, prijazno dekle, doma iz Pirana v Istri. Svatba poročencev se je vršila v hiši Alojzija Suliča v Villi Superable, katere se je udeležilo veliko prijateljev in znancev. Novoporočencema naše iskrene čestitke! Zakaj se med nami ne razvija zadružništvo? Naj se naši ljudje razgovarjajo kjerkoli, vedno povdarjajo, da je zadružna ideja dobra, katera bi nam lahko mnogo koristila. Pri društvenih sestankih se govori o tem. Pri gospodarskih sestankih se je prišlo tako daleč, da se je odločilo ustanoviti zadrugo, ki naj bi koristila naši skupnosti. Izjave raznih "mož" so nam dale upanje, da lahko računamo na gospodarske organizacije na zadružni podlagi. In vendar se nič gotovega ne more narediti! Kaj je neki temu vzrok? se bo marsikateri vprašal. V prvi vrsti si moramo priznati, da je pri naših ljudeh zadružni! misel premalo poznana. Nič čudnega, če pomislimo, da smo prišli iz domovine samo mladi ljudje, ki radi vojne, nismo imeli dovolj časa, da bi zadružno gibanje tam dovolj spoznali. Tukaj pa, smo, z malo izjemami, o-malovaževali tisto malo čitanja, ki nam je bilo na razpolago. Zato ker je imel predavanje o zadružništvu ta in ta, kateri ni bil, kot pristaš tega in tega društva pri vseh dovolj spoštovan, se je takih predavanj u-deležilo le malo število rojakov. Zato jih je malo, ki popolnoma razumejo stvar do dna. Nepotreben med-društven boj nam je torej mnogo v tem oziru škodoval. To je rodilo med nami zavist in nezaupanje, katero je drugi vzrok, da se nič gospodarskega ne more u-stanoviti. Pri teh vrst organizacij je v prvi vrsti treba nekaj žrtvovati in šele žrtev lahko rodi zaželjeni sad. Ko se torej govori, da bo treba podpisati vsaj en delež, ki je navadno sto pesov, se ljudje spogleda-jo in ugotovijo, da ni denar varen, ker kdo ve kdo bo z njim upravljal. Zastonj je trditi, da imajo samo člani pravico s premoženjem zadruge upravljati, da je možnost, da vsak lahko pogleda knjige, kadar mu je drago, ako že ni izvoljen v upravni odbor. Zastonj je reči, da so koristi posameznika le v skupnih koristih. Nezaupanje, katero se je kot prej omenjeno, med nami rodilo, je naj- večji naš sovražnik. Slišali smo celo rojaka, ki je rekel, da niti sam sebi ne zaupa, kako bo torej zaupal svojemu rojaku. Vendar pa ravno isti rojak izkazuje dovolj zaupanja tujim kapitalističnim zavodom, kjer ne pozna, razen uradnika, ki ga postreže, ne predsednika, ne nobenega iz upravnega odbora, in vendar ima tam vložene svoje prihranke. Če so torej vredni našega zaupanja, tuji nam ne poznani ljudje, kateri so postavili zavod za to, da bodo lahko množice izkoriščali v svoje samo njihove koristi, ne razumemo, zakaj bi ne dali zaupanja našemu človeku, oziroma samim sebi, kajti kot rečeno, bomo z zadružnim premoženjem sami upravljali? Na to vprašanje bi se lahko odgovorilo, tako le: "Naš človek sicer pozna poj m zadružništva, a ker mu gre še primerno dobro in se ne zaveda odgovornosti pred bodočnostjo, stavi vsemogoče ovire, da se otrese male žrtve, katera ga mogoče doleti, v slučaju, da se zadruga ustanovi. To pomeni strahopetnst, katera nam ni bila poznana. Vedno smo pripravljeni povdarjati da smo dobri delavci in da stojimo kulturno višje kot drugi narodi. Nekaj resnice bo že v tem. A tudi resnice, da smo raje vsakemu pasje podložni, kot pa napraviti malo žrtev, ne more nobeden ovreči. Za trenutno udobnost pa izgubimo bodočnost. To je greli, ki je tako velik, da ga lahko imenujemo neodpustljiv. Govoriti po raznih kotih in na štiri oči ter izražati samo nezaupnošt in nesoglasje, je podlo in ni vredno izobraženega človeka,' kateremu se prištevamo. Pogledati si moramo odkrito v oči in napraviti kot možje, ki rečejo: "ta in ta nam je na poti, naj se odstrani in mi bomo sami nekaj napravili". Te možatosti pa žalibog nimamo, pač pa smo kot ženice, ki stiskajo skupaj glave, da nedolžne ljudi obirajo. Bodimo možje, če hočemo upati v boljšo bodočnost, katero si moramo sami ustvariti. KOLEDAR odlikovanje Lovrenc Močnik, strojnik na državni železnici v Jugoslaviji, je dobil meseca aprila iz kraljevih rok, "Zaslužno odlikovanje". Odlikovanje je dobil, ker je pet let zaporedoma vozil vse dvorne vlake in to brez kake nezgode. Rojaku, ki je brat nam poznanega trgovca na Paternalu, Ivana Močnika, iskreno čestitamo! SMRTNA KOSA Umrl je Ivan Mermolja, doma iz Vojščice na Krasu. 1. augusta je za- tisnil oči in zapustil žalostno ženo in dva sina. Naj mu bo lahka argentinska žemljica, preostalim pa naše sožalje! Za leto 1941 mislimo izdati KOLEDAR, katerega namen je seznaniti naše domače v starem kraju, kako živimo, kaj delamo in kakšno je naše gospodarsko stanje. V ta namen bomo dali vsem društvom brez izjeme v Koledarju prostor, kjer bodo lahko opisala ustanvitev, razvoj in namen društva. Razen tega bodo sodelovali naši najboljši izseljenski pisatelji, tako, da bo po-fcazana v njem vsa naša kultura in delovanje, popolnoma nepristransko. Ker pa so s tem v zvezi velikanski OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugoslovansko poslaništvo želi. da se mu javijo sledeči izseljenci: Nastav Antun iz C. Bukovca. Javi) se je zadnjikrat iz province Santa Fe. Okiljevié Petar iz Krtola. Leta 1931 se je zglasil iz Buenos Airesa. Blatnik Alojzij. Nima podatkov. Čuljak Petar. Leta 1938 je bil bajé v mestu San Juanu, provinci istega imena. Gržin Janez iz Mihalje vasi. Nahaja se v Buens Airesu a naslov ni znan. Če bi kdo vedel za naslov od katerega teh, je naprošen, da ga javi poslaništvu. Krojačnica Kjer se izdeluje obleke po naj- * novejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK GARAY 3519 BS. AIRES stroški, prosimo našo javnost naj se na Koledar čimprej naroči, naše obrtnike in trgovce pa naj dajo svoje oglese, da bomo v naprej lahko napravili proračun. Ako ne bo dovolj podpore od strani naše javnosti, Koledar, katerega cena bo $ l.—t ne bo izšel. Naroči se lahko po telefonu na Uredništvu Slovenskega U-sta, ali pismeno na: A. S. Ured. Rodar, C.C. 171, Buenos Aires, kjer se dobi (pismeno) tudi vsa'ostala navodila. V kratkem bo naš zastopnik obiskal trgovce in obrtnike, pa Vas ponovno prosimo, da ga ne odbijete, ker s tem pomagate najboljši stvari-Uredništvo Koledarja. I0C30Z I0E30X ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? 3QDOI— ' 1 IOPO D EL BANCO MUNICIPAL Tiene el más Ventajoso servicio de CUENTAS CORRIENTES ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse en descubierto con garantía de: TITULOS DE RENTA COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ g 0 Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. Sábados 9 a 12 hs. »IS30I Casa Matriz: SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES ' 1 iAgaftg==3Qiaoi 30I Vesti iz organizacij i mtsmemmmsmimmm mmmmmsmmBmt&m mmsmam mmmm mmmmamsm¡^mm^smmmmM S prireditve "Slovenskega doma" Dne 4. avgusta je "Slovenski dom", kakor je" bilo sporočeno imel prireditev v dvorani ulice Alsina, na kateri je dramski odsek podal igro "Scampolo" od Marija Niccodemi-ja. Čeravno je bila igra že tretjič podana, se je prireditve vdeležilo veliko število ljudi, tako iz mesta, kakor tudi iz okolice. Spored ni pričel ravno ob uri kot je bilo javljéno, ampak dobro uro pozneje. Krivda tega je bil menda dež, radi katerega so se mnogi zakasnili. Jaz pa mislim, da največ radi naše dobro poznane navade, ki se je ne moremo odvaditi, ali v drugih besedah: ne poznamo točnosti. V prvi in drugi točki sporeda je nastopil mešani zbor "Slovenskega doma" pod vodstvom tov. Jekšeta, kateri nam je zapel dve pesmi od Vinkota Vodopivca: "Že cvete roža, Gartroža" in "Majolčica". Prvi vtis, ki ga je dobil eden, ki vedno obiskuje prireditve "Slovenskega doma", je bil, da se je zbor predstavil v majhnem številu, čeprav je zapel prav dobro. Nato se je predstavil mladinski zbor z dvema pesmima: "Ko študent na rajžo gre" m izven programa "Nocoj pa, oh nocoj". Ako tudi je malo časa, odkar je bil ustanovljen ta novi odsek, se vidi, da dobro napreduje. Seveda gre zahvala pevovodju Jekšetu, ki se je brez strahu oprijel naloge, stopiti. Mladinski zbor je zapel \z-borno, zakar je bil burno aplávdi-ran. Nato je moški zbor zapel' zadnjo pesem: "Potrkali na okno", od Franceta Koruna. Na tej prireditvi je nastopila tudi ndada umetnica Norma Kamnarje-Va z dvema plesoma. Deklica je z ve-kim uspehom izvršila svojo nalogo, Za kar je bila počaščena z burnim Ploskanjem. Čeprav ni bilo javljeno na sporedu, je nastopila z znano Schuberto-vo pesmijo "Serenata" med nami dobro poznana Zofka Sulic:" Pela je zborno in žela veliko uspeha. Po izvršitvi tega sporeda, se je pričela izvajati igra "Scampolo" ki Je bila prav izborno podana, čeravno povečini igralci niso imeli več *ot dve vaji. Povdariti pa je treba, ne radi malomarnosti, temveč ra-dl bolezni. . Splošno mnenje glede prireditve Je» da je bila v vsakem oziru zado-yo)j iva. So sicer nekateri tudi nekoliko godrnjali, ker se je s sporedom tako pozno začelo, toda dru-stv° vsem ne more ustreči. Ponovno pa poživljamo, pridite 001J točno v dvorano. Kar se tiče igralcev, jih ne bomo Posebej imenovali. Vsi so igrali do-r° in je bilo občinstvo z igranjem Popolnoma zadovoljno. Po igri se je vršila prosta zabava, p'es in srečkanje. ^uredite v ^gospodarnega podp. društva iz ville devoto ^ » nedeljo 11. avgusta se je vršila društvenih prostorih Gospodarnega podpornega društva lepa do-mnCa zabava> Pri kateri so se prav Mlajši ftt P°kazali na odru nai5i naJ" koLeP°Je bilo videti to mladež, kaše živahn in brez bojazni kreta otr obžinstvom na odru. Podali so °ei več točk, med katerimi je 8o v P°sebn ugajala "Kitajčki" tér . Jo morali ponoviti. Lepo je bila ®Jana tudi točka "Predice". Pe] ani P(,vski zbor J« dobro m' lVnkPai> pesrni. pod vodstvom tov. r :-sks-.^-s«^.s^sk&c;.-s«^:r^sce^:sfs«^;r-s«-:: t ________i doma in po svetu ¡ <♦> •:♦> <♦> •:«• •:« •:♦> <♦> •:♦> <♦>.: •<♦>::.<♦>: a&:..<♦:•.:sa*:.íessasc»ae<:mmsm.sse-.:asese»w»msam;:<♦>":<«?•>:♦>...<♦>:sasaaki>s»<>38k:«k>hbscum: *►>-:' PRIMORSKE VESTI Druga orjaška elektrarna na Soči se dokončuje Še preden je bila izdelana prva velika elektrarna na Soči, ki ima svojo centralo pod Doblarjem blizu Ročin.ja, so začeli z deli za drugo, nekoliko manjšo soško elektrarno, ki ima svoje središče v Plavah. Od tedaj sta pretekli šele dobri dve leti in dela gredo že h koncu. Od centrale v Plavah ne moremo nič povedati, ker je nevidna. Leži na desnem bregu Soče nekoliko nad železniško postajo v Plavah, celotna zgradba je pa vkopana v pobočje hriba in ni na prostem nikakih stavb ali prizidkov ki bi bistveno spadali k centrali. Njeno približno lego ti označujejo veliki nasipi peska in sličnega materiala, ki ga je vrgel iz sebe hrib, da lahko sprejme vase turbine in druge mogočne stroje, ki bodo ustvarjali milijone kilovatov električne sile. Tudi dotok gonilne sile — Sočinih bistrih voda — ni viden, kajti voda priteče na turbine po prilična 6 km dolgem, mogočnem podzemeljskem rovu. ki se začne nad kanalskim železniškim mostom v bližini široko-znane nekdanje Škalabonove gostilne, v kateri se je svojčas na pohodu proti Avstriji krepčal sam cesar Napoleon, tako gre vsaj govorica. Tu pri vhodu v široki betonski rov, v katerega uklenejo Sočino silo, so edine vidne naprave celotne elektrarne: mogočen kamenit, jez in kratke pa globoke roje, po katerjh se bo zlivala Soča v pobočje Jilarija-celjskega pogorja. Vsa naprava je samo klesan kamen, betoi* in jeklo. Radi svojih silnih, orjaških razsežnosti upliva mogočno. Človek se nehote zamisli v ustvarjajočo silo človeškega duha in strmi nad njegovo močjo, saj se zdi, ko da bi bili velikani zlooili te ogromne kamenite sklade. Jez reže Sočo v ravni črti. Njegovo središče tvori do 30 m visoko, debelo ogrodje iz obdelanega kamna, ki ima tri visoke odprtine, v katerih tečejo močne železne zatvornice, od katerih ima vsaka svojega čuvaja. Na desnem bregu se od jeza odcepijo globoke roje, proti levem bregu sta pa v višjem prizidku dve odprtini, ki sta zazidani do pri-lično 12 metrov visoko ter sta kot dve lini namenjeni za odtok odvisne Vode. Po izdelanem načrtu bodo dvignili zajezeno Sočo na okoli 12 m višine. S tem se bo širina Sočinega toka močno raztegnila in za jezom merila okrog 70 m. Za točnost navedenih mer ne sprejemamo polne :♦> •:♦> •:«• odgovornosti, ker smo jih napravili kar s prostim očesom. Po mnenju zaposlenih delavcev je gotovo, da se bo zajezitev Soče poznala par kilometrov za jezom skozi gori do centrale pod Doblarjem. Na 12 m dvignjeno vodovje se bo proti severu polagoma nižalo in ožilo. Razposajeno brzeca Soča se bo spremenila v leno se prelivajoč repek velikega jezera. Ko bodo pa zabliskali viharji in narasle vode, ne bodo zadostovale že pripravljene line, temveč bo treba visoko dvigniti zatvornice, da se bo sprostila divja sila Sočinih vodá. Dozdaj so zatvornice že preizkusili in ugotovili, da bodo v redu delovale in držale. Kdaj jih bodo stalno zaprli, še ne vemo. Brez dvoma pa gredo dela h kraju. Ob cesti iz Kanala proti Škalabonu je na več krajih nagrmadenih in spravljenih mnogo gradbenih pripomočkov: tračnice in vozički za prevažanje materiala, cevi za odtok vode in razno drugo orodje. Tudi delavcev ni skoro nič več. Zaposleni so samo še razni specilazirani strojniki, monterji, elektricisti in slični. Vse priča, da bodo v najkrajšem času že razdeljevali zavarovani vodi silne količine električne moči iz elektrarne v Plavah v smeri države v podvig naše proizvodnje. pred sodnika in ker so mu pri hišni preiskavi iztaknili še eno kolo, ki si ga je bil nepošteno prislužil, ga je zadela težka obsodba: sedel bo 1 leto in 3 mesece. Imel bo časa dovolj, da bo lahko prišel do spoznanja, da ne zna voditi tatinskih poslov in da stori bolje, če se vrne zopet na pošteno pot. mu posvečen v škofa msgr. Marko Della Pietra, novi nadškof v Anko-ni. Novi cerkveni knez je doma iz Rovigna v Istri in pripada frančiškanskemu redu. Pri posvetitvenih svečanostih v Rimu je bilo njegovo rojstno mesto častno zastopano. ČEŠNJE IN NJIHOV TRG Prve češnje niso bile najboljše in tudi ne vzdrže prevoza, pokupijo in porabijo jih zato domača in bližnja tržišča. cena za ta pridelek je bila okrog 1.50 lir, blaga ni bilo veliko. Proti koncu maja in v začetku junija so začele prihajati bolje in tr-pežnejše vrste — srčnice in trg je z večjim dovozom postal oivahnejši. Za začetek junija je dovolila uvoz tudi Nemčija, ki je prišla letos skoro edina v poštev kot inozemski odjemalec češenj. CENA MASLU Za maslo naših tolminskih mlekarn je sedaj določena cena 21.50 lir za kg., za navadno doma izdelano maslo pa 18 lir za kg. KOLIKO PREBIVALCEV ŠTEJE ITALIJA? Po uradnih podatkih je štela Italija ob koncu aprila 44,715.000 prebivalcev. V mesecu aprilu je bilo v državi 42.789 porok; število porok se je v tem mesecu močno dvignilo, precej so k temu pripomogli gotovo številni vpoklici k vojakom in razne olajšave, ki jih imajo vpoklicani pri sklepanju poroke. f •»> •»> •»> ¿ | Dr. Enrique Daniel ¡ Dauga v 1 M * t; ako KRADEL JE KOLESA, PA NI ZNAL Neki Franc Persolja iz Gorice je ukradel kolo. Peljal se je z njim v Renče, zavil tam v gostilno in začel prodajati svoje ukradeno blago. Za še dobro kolo je zahteval samo 100 lir. Eden izmed gostov je bil takoj pripravljen skleniti kupčijo, zahteval je samo, da se mora pogodba izvršiti pred orožniki. Slabo izvežba-ni tat je pogoj sprejel in odšel s kupcem proti orožniški postaji. Pred nevarno hišo se je zavedel svoje pogubne igre, sedel hitro na kolo in hotel zbežati. Dozdevni kupec, ki je očitno to pričakoval, je dvignil hrup in begunca so prijeli. Prišel je hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Zobozdravnik od Asistencie Publike C. M. Box Vsak dan od 2 do 7 ure pop. Fco. Lacroze 3708, Chacarita $ Buenos Aires >»xx«r K MATERI BOŽJI NA VITOV-LJAH NAD OSEKOM i Vipavski dolini je za binkoštne praznike, ko obhaja to znano in priljubljeno romarsko svetišče svojo največjo vsakoletn slovesnost, poro-malo okrog 2000 vernikov iz Vipavske doline in Trnovske planote. Lepa dneva sta romarjem poleg verskega okrepčila nudila tudi prijetne naravne užitke. SMRT PLEMENITEGA MOŽA V noči od četrtka na petek, dne 17. maja je v Gorici, zadet od srčne kapi, umrl posestnik in lesni trgovec g. Valentin Rudolf, doma iz Črnega vrha. Dosegel je lepo starost 76 let. Že v novembru lanskega leta. ga je bilo zadelo, toda počasi je bil precej okreval in je bil zopet dobre volje. Ko se je sedaj bolezen povrnila, ga je pobrala. Pokojni je bil v svojih mladih letih mitničar v Štur-jah na Vipavskem. Pozneje se je naselil v Gorici^; kjer je ustanvil cvetočo lesno trgovino. S pridnostjo in varčnostjo si je ustvaril lepo premoženje. Ni pa skoparil in stisakl, ampak je bil široko odprtih, dobrotlji-vih rok. Mislil je na svoje sorodnike, podpiral dijake in sodeloval pri številnih dobrodelnih organizacijah. Vsako plemenito zamisel je rad podprl. Po svojeaiii značaju pošten, zaveden slovenski,-mož, neomahljiv v svojih načelih, je vse evoje življenje vzgledno živel,in se v občestvu po svojih močeh tudi borbeno udej-stvoval. Vsi, ki so ga poznali, so ga visoko cenili in spoštovali. Naj bo blagemu, zvestemu našemu možu in nesebičnemu dobrotniku ohranjen časten spomin! 130 LET JEČE PETORICI ZLOČINCEV Po večdnevni razpravi se je zadnji četrtek, 16. maja zaključila jared poroto v Trstu senzacionalna razprava zaradi roparskega umora tržaškega žida, milijonarja Morpurga, katerega so našli zadavljenega v njegovem stanovanju. Obtoženih je bilo 5 oseb, ki pripadajo temnim nižinam tržaškega življenja — trije moški in dve ženski - sestri. Pe-torica, ki je svoje dejanje priznala, pa Ise je izgovarjala, da svoje žrtve ni hotela umoriti, je bila obsojena na 130 let težke ječe; moški so dobili vsak po 30 let, od sester pa ena 22, druga 18 let. po kratki, težki pljučnici izdihinil posestnik Alojzij Namar. Bil je priden gospodar in zaveden mož. Udeležil se je tudi bojev na Koroškem. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otroki. REDOVNIK IZ DRUŽBE SV. FRANČIŠKA, DOMA IZ ISTRE POSVEČEN V ŠKOFA V nedeljo, 12. maja je bil v frančiškanski baziliki sv. Antona v Ri- Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, «brnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto TJ. T. 50 - 0277 VZPENJAČA NA SV. GORO Žična železnica na Sv. Goro še vedn ni dokončana in ne bo v,-tako doglednem času otvorjena za javni promet. Zaradi raznih ovir so otvoritev prenesli. , 11 VESTI IZ JUGOSLAVIJE f jugoslavija steíe 15,174.000 prebivalcev Po najnovejših statističnih podatkih ima Jugoslavija 15,174.000 prebivalcev. Po veroizpovedi jé: pravoslavnih 7,281.201 ali 48.8%; rimsko-katoličanov 5,595.363 ali 37.5%; muslimanov 1,560.279 ali 11.2%. Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Dr. A. G O DE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že' 3ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO calle cangallo 1542 mme.••wrro-iirfflaBriiWifii ■m— tm ■M——— KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires TJ. T. 54 - 3588 LOV ZA MODRO GALICO V zadnjih časih letajo naši vinogradniki iz trgovine v trgovino in iščejo modro gálico. Bojijo se, da je ne bo. Zanimali smo se za zadeVo in doznali, da bo prišlo modre galice za naše potrebe zadostno na trg. Prišla pa ne bo hkrati, bo na razpolago 70% blaga od količine, ki smo jo porabili druga leta. Po mnenju strokovnjakov bi morala ta množina zadostovati in vinogradniki bodo morali s tem dragim škropilom bolj štediti. Do sedaj so mnogi škropili z 2% in večodstotno mešanico, kar pa je razsipa vanje. Izkušnja namreč uči, da je tri četrt do 1% mešanica v vsakem primeru dovolj močna, seveda mora biti pravilno napravljena. Ker ni apno vedno dobro, naj kmetovalci kot v Franciji uporabljajo namesto apna sodo "Solvay", katere gre 475 gramov na vsak kilogram modre galice. Ta sprememba je tem priročnejša, ker je pripravljanje škropilne mešanice s sodo lažje kot z apnom, kajti pri sodi ni treba drugega kol jo raztopiti v mešanici. SMRT KOROŠKEGA BORCA Na Kambreškeni nad Ročinjojp ju v najlepši moški dobi, star 39 let. g. ban dr. marko natlačen boter 14. otroku Dobra in spoštovana Kavčičeva družina od Sv. Jošta-nad Vrhniko je doživela včeraj izredno lep in vesel družinski praznik: h krstu so nesli 14-tega novega člana te družine, 14-tega otroka, ki so mu dali po njegovem botru ime Marko. Krščen je bil v ženski bolnišnici v Ljubljani, kjer je mali Marko tudi prvič zagledal beli dan. Dobra mati je bila vsa iz sebe od samega veselja in sreče, ko so ji sporočili, da je g. ban dr. Marko Natlačen uslišal njeno prošnjo ter blagovolil sprejeti čast krstnega botra njenemu 14-temu otroku. Novorojenček je 11. deček v družini, tri so pa deklice. Kmalu jih bo za pol regimenta mladih vojakov. Gotovo je to za siromašne starše nemajhna žrtev, zato pa je tembolj vredna vsega priznanja. Zato je pa tudi nadvse hvalevredna plemenita socialna poteza g. bana, da takim revnim družinam s številnimi otroci tako dobrohotno izkazuje vso pozornost, skrb ter tudi materialno podporo. Take družine pa to tudi zaslužijo. Saj so kot svetal zgled vsem onim bogatim družinam, ki jim je več udobnost življenja kot materinstvo in žrtve, ki so z njo združene. Danes, ko lega sto tisoč mladih življenj v grob na bojnih poljanah in narodi izumirajo, je potrebno čim več takih junaških mater, ki bodo posvetile čim več novih mladih moči v službo za naroči in domovino. Take matere so velike dobrotnice domovine, zato po vsej pravici zaslužijo od nje vse priznanje in podporo. velika slovesnost v somboru Pri odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandru je bila tudi veličastna parada naše vojske. V prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, predsednika vlade Dragiše Cvet-koviča, članov vlade ter številnih drugih uradnih predstavnikov in u-glednih osebnosti javnega življenja ter predstavnikov korporacij in velikega števila ljudstva iz Bačke in Baranje, je bil 21. julija v Somboru slavnostno odkrit spomenik pokojnemu viteškemu kralju. Sombor je Ana Clirpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, t-večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema ponzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 FOTOGRAFIJA ¡"LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU § Ne pozabite i foto "la moderna" S. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 | Telefon: 59-0522 - Bs. Aires SLJIV0VICA ŽGANJE PELIMÍOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-5« Olivos F.C.C.A-U. T. Olivos (741) ■ 1304 bil ves v državnih zastavah in v zelenju. Z vlaki je prispelo v Sombor veliko število ljudi iz okolice v pisanih narodnih nošah, že ob 8 zjutraj so se zbrale čete vseh vrst orožja z zastavami in godbami na trgu. Ob devetih je bila v hramu sv. Jurija služba božja. Ob 10 je prispel na tribuno pred spomenikom predsednik vlade Cvetkovič. Množica ga je ob tej priliki toplo pozdravljala. Nekoliko pozneje je prispel odposlanec kralja Petra, general Ilic. Množice so pri tej priliki priredile dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. Rr. Vis. knezu namestniku in kraljevskemu domu. Ko je kraljevi odposlanec general Bogoljub Ilič odkril spomenik, je častna četa izstrelila tri salve, godba pa je zaigrala državno himno. Istočasno so topovi oddali 21 strelov. Spomenik je prevzel nato v varstvo somborski župan. Okoli 11 je poveljnik potiske divizijske pokrajine general Stanoj-lovič v spremstvu načelnika štaba polkovnika za generalštabne posle Sebatija obhodil častno četo in ostale čete, nakar se je začel mimohod vojske pred spomenikom. Ogromna množica je priredila vojski burne ovacije. Defilirale so protioklopne e-uote, oddelki s stroj nicaimi, motorizirani oddelki, protiletalski topovi, reflektorji, topništvo in oklopni avtomobili. Med svečanostjo so nad trgom krožila vojna letala. Po mimohodu so polagali vence na spomenik. Po mimohodu vojske je bil mimohod Sokolov s konjenico in godbo, gasilcev, železničajrjev, četnikov ter skavtov in drugih. ZAHTEVE PO OBRAČUNU S FRAMAZONI V JUGO SLAVI JI "Vreme" od 22. julija t. 1. objavlja pod naslovom "Masoni" daljši Uvodnik, v katerem dr. Gregorio prikazuje vso škodljivost masonske lože v naši državi. Med drugim v tem članku poudarja, da novi čas zahteva, da se odločno naredi konec delovanju prostozidarstva. Ne smejo biti več lože mesto, odkoder bi se postavljali ljudje na položaje na Podlagi stopnje svoje zvestobe nia-soneriji. Po zaslugah, sposobnostih, Po zvestobi do naroda in po službi za njegove koristi se morajo izbirati tisti, ki bodo vodili materialno, kulturno in politično usodo države. Ne sme se trjeti še dalje, da bi ljudje. ki so sposobni, izurjeni in de-lovni ter takšni, ki ljubijo narod in ki želijo vse svoje moči staviti v njegovo službo, uničevali in metali v blato klevet in intrig, ki se kuhajo v ložah, samo zato, ker niso masoni ter ker imajo hrbtenico in lun' jim je njihov narod bliže kakor pa brezimne tajne družbe in klike, ki jih vodi nekdo iz tujine. Jugoslavi-ja je pred preosnovami. V njenem narodnem in socialnem življenju se kažejo oblike nvega reda. Masoni So tisti, ki nasprotujejo danes z ysemi silami uresničitvi ves obsega-Jočega programa obnove. Upirajo ker branijo svoj položaj svoje si-Hekure, svoje vplive. Ljudstvo se Vred njimi ne sme ustaviti. Vse, kar med njimi in njegovo bodočnost-J0- se mora odstraniti, če ne prosto-v°ljno, pa s silo. RESTAVRACIJA 'PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vi-pristnim pivom in vedno svežo *tomačo hrano. Prostori pripravni tu- Ul gft. a„n ¿V*. za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal POLOŽAJ NA BALKANU SE JE ZBOLJŠAL "Miinchener neueste Nachrich-ten" objavljajo članek, v katerem pravijo, da se položaj na Balkanu čedalje bolj pomirjuje in' da se tako v notra»ji kakor v zunanji politiki balkanskih držav čuti čedalje bolj trdna tendenca po čim večji nev-tralnsti. Balkanske države se pošteno prizadevajo ohraniti mir in ga tudi utrditi. Proti temu so spletke, ki pa nimajo nobenega učinka, ker so znani krogi, ki jih zamišljajo in so znane tudi njihove metode in njihovi slabi nameni. ZBOROVANJE PRAVOSLAVNIH CERKVA Od 22. do 24. julija je bila v Novem Sadu regionalna konferenca balkanskega nacionalnega sveta svetovne zveze za mednarodno prijateljstvo po cerkvah. Konference se je udeležilo 14 zastopnikov iz posameznih balkanskih držav. Konferenco je vodil pravoslavni bački škof dr. Irenej Čiric. CENA PŠENICE V JUGOSLAVIJI Na 250 dinarjev za meterski stot je načelno določila ceno pšenici vlada. To bi bila cena za najboljšo pšenico, dočim bi/bila cena za druge slabše vrste za 10 do 15 din. nižja. Tako ceno bi dobil za pšenico pridelovalec, medtem ko bi jo moral potrošnik plačati dražje, ker bo tre-ba*k osnovni ceni prišteti še stroške prevoza in zaslužek preprodajalcev. Verjetno je, da bo narastla cena v pasivnih krajih na okroglo 300 dinar j |v za stot. Tako vlada sicer ni ustregla zahtevam pridelovalcev žita in prekupčevalcem, ki so zahtevali celo 350* do 400 din za meterski stot vendar pa je precej udarila potrošniške sloje, za katere se bo kruh podrhžil, nakar bodo gotovo sledili še drugi pojavi, kakor so na primer razna mezdna gibanja. Verjetno je celo, da bodo prodajalci žita porabili sedanjo ceno za povod, da bodo čez nekaj mesecev spet zahtevali povišanje cen in nazadnje se bodo cene dvignile do tiste višine, katero si žele špekulanti in trgovci z žitom. Posebno bodo zaslužili pri podražitvi pšenice trgovci, kajti mali pridelovalci bodo zaslužili morebiti komaj nekaj stotakov. Največjo škodo pa bodo trpeli potrošniki, ki brez dvoma predstavljajo tri četrtine prebivalstva. PALAČO TESLOVEGA ZAVODA BODO ZGRADILI V Beogradu bodo še letos začeli graditi monumentalno palačo Teslovega elketrotehničnega instituta. Palača bo veljala okrog osem milijonov dinarjev, med tem ko bodo za najbolj nujno potrebne predmete in stroje ter za notranjo opremo porabili štiri milijone dinarjev. Zavod bo imel namen, osredotočiti vse raziskovanje jugoslovanskih strokovnjakov na polju elektrotehnike in tako nadaljevati izročilo, ki mu je dal tako močan poudarek svetovno znani izumitelj srbski rojak Niko-la Tesla v Ameriki. Teslov zavod v Beogradu bo imel HO članv, od katerih pa bo najmanj 30 domačih, ostalo pa bodo lahko tujci, ki so si pridobili zasluge za raziskovanje na polju elektrotehnike. Obenem bo zavod podeljeval vsako leto zlato Teslovo kolajno tistemu učenjaku, ki si je tisto leto pridobil največ uspehov. Zavod bo dobival stalno podporo od države, druge dohodke pa bo zbiral iz svojih del, ki jih bo 1 prevzemal na terenu. TORPEDOVKA "LJUBLJANA" ¡ JE MALO POŠKODOVANA Torpedovko "Ljubljano", ki se je bila potopila v šibeniški luki, ki pa so jo pozneje vendarle dvignili, so pregledali in ugotovili, da ni hudo poškodo^na, te dni so jo prepe ljali iz Šibenika v Tivat, kjer jo bodo popravljali. Ladja je lahko plula, ker so luknjo v trupu zadelali s cementno ploščo. Dr. S. M. MILATIC. Zdravnik splošne medicine Diplomiran na vseučilišču v Zagrebu in Rosariu. Specijalist za notranje bolezni moških, žensk in otrok. Za kožne in venerične bolezni. x - r , ■ f y Sprejema vsak dan od dO l#*Ure. Viamonte 1641 - 1. nadstr. T 42, Callao 3035 Buenos Aires ODKRITJE SREDNJEVEŠKEGA MESTA Temelje velikega srednjeveškega mesta blizu Niša je odkril beogi-aj-ski profesor dr. Petkovič. Bizantinski zgodovinarji so pisali, da sta bila dva bizantinska cesarja Justin rojena v okolici Niša. Dr. Petkovič je iskal rojstno mesto obeh cesarjev tam, kjer je danes naselbina Cariči-na. Že pet let koplje in odkril je obširne temelje velikega mesta, ki je bilo zgrajeno v 6. stoletju po Kristusu. Mesto je bilo krasno zgrajeno in je imelo tudi več cerkva. Bilo je sedež nadškofa, ki pa je priznaval rimskega papeža za poglavarja. Dr. Petkovič je odkopal še druge znamenitosti, vendar pa ni odkril še nobenega napisa, po katerem bi za trdno mogel ugotoviti, kako se je tisto mesto imenovalo. Čas nastanka mesta je določil po novcih, ki so jih našli. Mesto so uničili pozneje Slovani, ko so se naselili na Balkanu. Izkopanine so tako pomembne, da se je zanje začel zanimati celo Vatikan, ki je izrazil željo, da bi pri izkopavanjih sodeloval. slovensko zemljo — slovenskemu kmetu! Z odlokom kmetijskega ministra je bilo postavljeno pod agrarno re-forma posestvo grofice Zichy. "Su-permaksimum beltinske grofice'', pod tem naslovom je objavila zadnja številka "Novin Slovenske Krajine" članek, v katerem seznanja prekmursko prebivalstvo z važnim in pravičnim odlokom ministra za kmetijstvo. Dne 8. junija 194j0 je na predlog banske uprave podpisal minister za kmetijstvo rešitev, s katero bo zemljišče,' ki je bilo prepuščeno grofici Zichy Mariji v Beltincih, kot supermaksimunl, odvzeto in podvrženo zakonu o agrarni reformi. Pisec članka je' dalje poudaril odločnost, s katero so najvišji slovenski predstavniki in krajevni či-nitelji pri tem pomagali revnemu prekmurskemu kmetu. Prekmursko prebivalstvo je z veseljem pozdravilo odlok ministra za kmetijstvo. Ra- Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! GARMENDIA 4947 La Paternal zen lastnice je le prav majhno število onih, ki jim to ni preveč po volji. To so vsi tisti, ki so imeli v večji ali manjši meri koristi od velepo-setva. Morebitne koristi, ki so jih do zdaj uživali posamezniki, bodo od zdaj deležni širši sloji prekmurskega prebivalstva. Saj bo s tem odlokom razlaščene 787 oralov obdelane zemlje, ki je bila lastnici pripušče-na po zakonu o agrarni reformi za vzorno živinorejsko in semenogoj-sko postajo. Toda komisija »,je lansko leto ugotovila da lastnica ni zadostila pogojem, ki so predvideni po zakonu o agrarni reformi za super-maksimum. Prekmurje je izrazito kmetijska, gosto naseljena pokrajina, kjer se nad 80% prebivalstva preživlja izključno s kmetijstvom. Vse do prevrata je v Prekmurju vladal na pol fevdalni sistem in je imelo nekaj tujih mogotcev nad 50% obdelane zemlje v svojih rokah. A-grarna reforma je deloma to zemljo razdelila med agrarne interesnte, dočim prave gozdne reforme ni bilo. Tako je danes Prekmuje tipična ma-loposestniška pokrajina. Nad 90% gospodarskih edinic ima le do 5 ha zemlje. Med temi jih je skoro polovico, ki imajo le do 2 ha zemlje, kar nikakor ne zadostuje za življenje veččlanske družine. Če zdaj primerjamo takšna majhna posestva z zgoraj navedeno površino beltinskega veleposestva oziroma površino super-maksimuma, vidimo, da 430 ha zemlje ni tako malo in bo le nekaj po-magano prekmurskemu malemu človeku. Oblast bo to zemljo gotovo koristno razdelila v dobro prekmurskega kmeta in slovenskega kmečkega gospodarstva. Na tej zemlji že danes obstoja semenogojska postaja pod nadzorstvom banovine, ki se bo v bodoče najbrž še bolj izpopolnila in bo koristna ne samo za prekmursko, temveč za celotno slovensko kmetijstvo. Banovina ne bo več vezana na pogodbo z lastnico in bo po svoje uredila semenogojsko postajo. Kolikor pa se bo zemlje razdelilo med agrarne interesente, pa bodo gotovo predvsem upoštevani potrebni in dobri slovenski prekmurski kmečki ljudje. V Prekmurju opažamo dostikrat, da tudi tisti košček zemlje, ki jo ima posestnik, ni obdelana in je zanemarjena, čemur je dosti krivo že v kri zašlo sezonsko izseljevanje in premajhna ljubezen do matere'zemlje, ki je vir vsega življenja. njegovega sina, ki je že nekaj let poročen. TRILETNI OTROK ZNA PISATI IN BRATI Kakor poročajo iz Drvarja, ima orožniški narednik Idriz Ahmed iz Prokoje triletnega sinčka, ki velja po vsej okolici za čudežnega otroka. Nenavadno, brihten fantek se je v nekaj tednih z lahkoto naučil brati in pisati. STAVO PLAČAL Z ŽIVLJENJEM V Vršcu je neki trgovec, ki se je bahal, koliko alkohola prenese, nedavno stavil s svojimi prijatelji za 20 din, da bo izpil v dušku liter žganja. Res se mu je to posrečilo, da je steklenico izpraznil v nekaj minutah. Vesel je pobral 20 din in se podal proti domu. Med potjo pa mu je postalo slabo in zgrudil se je nezavesten na tla. Prenesli so ga na dom, kjer pa je čez dve uri umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom. KONFERENCA ZASTOPNIKOV KMETIJSKIH ZADRUG IZ SRBIJE IN VOJVODINE V Novem Sadu je bila te dni konferenca zastopnikov kmetijskih zadrug iz Srbije in Vojvodine. Zastopniki so govorili o načrtu, kako bi začeli takoj urejati vse potrebno za zgraditev zadružne tovarne za proizvodnjo modre galice. Akcijo za gradnjo nove tovarne je sprožila že Glavna zadružna zveza, da bi na ta način onemogočila privilegirani tovarni "Zorka" neovirano gospodarjenje nad cenami modre galice. Novosadska in niška nabavljalna zadruga sta sklenili takoj začeti z vsemi deli, ki so potrebna za zgraditev nove tovarne. \ inženir — čevljar Kakor toliko filozofov, juristov, zdravnikov in inženirjev, je tudi inženir Gjorgje Stratimirovič, doma iz novega Sada, čakal, da bi bila ena izmed številnih prošenj za službo ugodno rešena. Ko mu je bilo čakanje predolgo, se je kratkomalo odločil, da 1)0 inženirski poklic obesil na klin in si kot — čevljar ustanovil eksistenco. Spomnil se je, da je v Italiji videl platnene sandale s petami, ki so bile spletene iz konop-ljine. Takoj je sklenil, da bo s stroji, ki jih je sam izumil, izdeloval take sandale. Čeprav se je njegova žena, ki bi seveda rajši bila inženir-jeva kakor pa čevljarjeva žena, odločno upirala, si je Stratimirovič u-redil v Zemunu majhno delavnico, najel nekaj delavcev in začel izdelovati sandale, za katere je naredil okusné vzorce. Stroji znatno poenostavljajo izdeliovanje. Nekatere beograjske trgovine s čevlji so rade vzele prve take sandale in danes •Stratimirovič komaj zadosti povpraševanju. Inž. Stratimirovič, ki si je inženirsko diplomo pridobil na dunajskem vseučilišču, danes nič več ne misli na to, da bi se udejstvoval kot inženir. Hoce se posvetiti izključno izdelovanju sandal, zakar je treba končno tudi tehničnega znanja, če hoče svoje podjetje razširiti. In inž. Stratimirovič hoče svojo malo delavnico, v kateri je začel, izgraditi polagoma v tovarno. Pozor i PO 25 LETIH SE JE VRNIL IZ RUSIJE Iz Srbobrana poročajo, da se je te dni vrnil v Ado, Joca Marjakov, ki so ga proti konciü leta 1914 pri Ra-domu ujeli Rusi. Od takrat je živel v Rusiji. Ko je šel v vojno, je zapustil doma ženo in poldrugoleto starega sinčka. Sedaj pa je našel doma prav toliko starega vnučka, otroka | Prodajam zemljišča na 120 \ mesečno odplačevanje od 28 pe-f sov mes. naprej; in hišo z 2 so-í bama, kopalnico in kuhinjo, nas-I proti italijanske tobačne tvrd-! ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na Í obroke. t Informiraj se: VALDES f t Moliere 2746 — U. T. 64-2938 ¡ Villa Devoto I Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires KLINIKA ZA VSE BOLEZNI t RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI * Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavuike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 boj za milijone stare muslimanke Pred šeriatskim sodiščem v Zenici je bila te dni razprava, za katero vlada med muslimanskimi krogi v Bosni veliko zanimanje. Gre namreč za milijonsko premoženje stare mu-slimanke iz Travnika, ki izhaja iz zelo znane bosanske muslimanske družine. Vdova Zuhra Djumišič je podedovala po svojem umrlem možu ogromno premoženje. Ker je stara žena zelo dobrega srca in radodarna, je različnim muslimanskim verskim ustanvam in dobrodelnim društvom naklonila velike vsote. Tudi svojo nečakinjo, ženo okrajnega načelnika v Gračanici, Rašida Filipo-viča, je bogato obdarovala. Bodoči dedič milijonskega premoženja, Fe-him Djumišič, sorodnik rajnega Za-hrinega moža, se je bal, da bo vdova še za svojega življenja razdelila vse svoje premoženje. Predlagal je zato pri sodišču, da vdovo postavijo pod skrbstvo. Svoj predlog je podprl s spričevalom nekega sarajevskega psihiatra, ki je pri vdovi ugotovil nerazsodnost zaradi starostnega poapnenja žil. Nečakinja in drugi ljudje so nagovorili staro Zuhro, da se je podala v Zagreb, kjer sta jo preiskala dr. Herzog in dr. Vra-nešič. Oba zdravnika sta ji dala spričevalo, da je duševno čisto zdrava in razsodna. Ta protiudarec je skušal Fehim Djumišič odbiti s trditvijo, da zagrebška zdravnika nista preiskala Zuhre, ampak neko njej zelo podobno drugo ženo. Ljudje, ki imajo korist od njene radodarnosti, so to naredili in hoteli s tem preprečiti, da bi bila Zuhra postavljena pod skrbstvo. Fehimovo trditev pa sta odločno zavrnila zagrebška zdravnika, ki sta na podlagi fotografije ugotovila, da sta preiskala Zuhro in ne kakšno drugo žensko. Najprej je imelo to zadevo v rokah travniško šeriatsko sodišče. Na zahtevo Zuhre in njenega pravnega zastopnika, ki sta travniško sodišče odklonila kot prizadeto, je bila vsa zadeva izročena šeriatskemu sodiščti v Zenici. Prve razprave, l^i je .bila pred kratkim, sta se udeležila Zi¿-hra m Fehim-Djumišič, ki sta 'ofrn podala svoje izjave. Zaslišanih je bilo več prič. Sodišče še ni izreklo svoje sodbe. OD STRAHU UMRL V Grbin ju pri Nišu je sedel 65-letni kmet na svojem vrtu. Nenadoma pa je zapazil dve kači, ki sta se plazili proti njemu. Prestrašen se je dvignil in skočil na stran. Zdelo se mu je pa, da se plazita kači za njim. Od strahu je zbežal v hišo, kjer je domačim pripovedoval, kaj se mu je pripetilo. Komaj je končal, se je zgrudil na tla. V nekaj trenutkih je bil mrtev. Srčna kap je naredila konec njegovemu življenju. Vsi državljani bodo pravilno obremenjeni Jugoslovanski vojni minister jo objavil sledeče sporočilo: "Pogosto dobivam vloge in pritožbe, da so posamezni obvezniki i>o dvakrat ali večkrat poklicani na vojaške vaje, medtem ko drugi niso bili poklicani niti enkrat. Iz teh dejstev se pojavljajo sklepi, ki izvirajo samo iz nepoznavanja dejanskega stanja 'ter so po tem takem popolnoma neupravičeni. V današnjih resnih časih prihaja vpoklic obveznikov na vojaške vaje zaradi številnih zahtev in potreb vojaške službe. Ti vpoklici so v glavnem odvisni od današnjega mednarodnega položaja Naznanilo! * Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chacpjriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 in v skladu s potrebami posameznih enot, kakor to razmere zahtevajo. Pri tem se v interesu opravljanja te tako važne službe kličejo samo tisti obvezniki, ki so potrebni za ta položaj brez ozira na to, če so pri tem poklicani v drugo, v tretje ali celo večkrat. Obveznikom je znano, da imamo mi sedaj mnogo novega orožja in je zato potrebno, da se z njim temeljito seznanijo in ob njem izurijo. Kaj naj koristi novo orožje, če pa z njim ne znamo ravnati. Potem bi zaman metali stran tako veliko narodno premoženje. Varnost naše države je odvisna ne samo od njene zadostne sodobne oborožitve, temveč tudi od izvežba-nosti in spretnosti tistih, ki jim je bilo to orožje poverjeno v upravg. Zaradi tega, zlasti pa zaradi zmerom kočljivejših razmer v svetu, kakor tudi zaradi raznovrstnih potreb po četnih enotah in ustanovah, je moralo tu pa tam priti do tega, da so bili posamezniki poklicani tudi po večkrat na vaje. Takim primerom se navzlic najboljši volji ni dalo izogniti. So primeri, da posamezni obvezniki niti enkrat niso bili poklicani na vaje. To je posledica samo in izključno tega, da enote, katerim pripadajo, niso imele službenih potreb za vpoklic večjega števila obveznikov na vaje ter tako ti obvezniki še niso prišli na vrsto. Prav tako pa precejšnje število poveljstev in enot sploh še ni izvedlo vpoklica svojega moštva na vaje. Vsi tisti, ki pripadajo tem komandam, po tem takem niso imeli prilike biti poklicani. Pripominjam, da bomo v bodoče strogo vpoštevali, da bodo vsi državljani in obvezniki vojaške sile v enaki meri in pravično obremenjeni v službi, ki jo domovina terja. Nobene izjeme tu ne more biti, je ne bo, niti je ne sme biti. Pri vpoklicu obveznikov na vaje upoštevajo vdjaški starešine samo potrebe varnsti in sigurnosti naše države in našega naroda. Zapomnijo naj si vsi, da v jugoslovanski vojski ni in da ne more biti starešine, ki bi ga pri teh vpoklicih vodili kakršni koli drugi nagibi, čustva, ali pa koristi. Časi, v katerih živimo, so resni. Neizogibne so zahteve varnosti države, kar je daleč nad zahtevami in potrebami posameznikov. Prepričan sem, da ni potrebno o tem prepričevati državljane Jugoslavije. Prav tako sem prepričan, da ni potrebno poudarjati, kaj je naša dolžuost v teh dneh, ker je tu sijajna in slavna preteklost, kako znajo sinovi te države služiti domovini. Na koncu mislim, da je potrebno poudarili, da so tudi pri teh posamičnih vpoklicih na vaje obvezniki jugoslovanske vojske, pokazali na najlepši in najbolj prepričljiv način, da stare in slavne navade še niso izginile v pozabo. Jugoslavija je lahko ponosna na visoko zavest svojih državljanov." ¿ Ali ste poravnali naročnino ? Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires ZANIMIVOSTI Sovjetska industrija "Trgovski list" je IS. maja objavil ta-le članek: Iz "Trgovinskega glasnika" objavljamo naslednji članek o sovjetski industriji ki ga je napisal Vse-volod Tumin: V predvojni Rusiji je bila industrija zelo slabo razvita. To se najbolj vidi, če pogledamo, koliko je prišlo na prebivalca premoga in železa,, tega "kruha" za stroje, v Rusiji in v tujini. Potrošnja premoga je znašala na osebo v Rusiji šestnajstkrat manj kakor v Nemčiji, 23krat manj kakor v Angliji in 24-krat manj kakor v Združenih državah Sev. Amerike. Kar se tiče potrošnje železa na osebo je bila v Rusiji osemkrat manjša kot v Angliji, 12krat manjša kot v Nemčiji in 17-krat manjša kot v USA. Večina ruske industrijske proizvodnje je bila osredotočena v sredini evropske Rusije, v današnjih oblastih: moskovski, ivanvski, jaroslavski, leningrad-ski in v zapadnem delu oblasti Gor-kega. Ta industrija je bila prvenstveno tekstilna industrija. V ostali Rusiji so bile tovarne redkost. Gospodarska karta Sibirije, srednje Azije in severa je bil prazen papir in ta praznota je bila pretrgana samo z gorskimi venci in strugami rek. Velika ruska bogastva je izkoriščal samo tuji kapital — Francija je topila ruske rude, Amerika je kupovala na Kamčatki vse krzno, Japonska je loVila ribe v Ohotskem morju, Anglija je podirala drevesa v bogatih gozdovih okoli Arhangel-ska. Leta so potekala, ustvarjali so se novi gospodarski pogoji, nastajala je nova zgodovina in spreminjala se je zemljepisna karta. Sovjetska zveza je ustvarila novo j industrijo in novo gospadrsko karto. Predvsem je bila postavljena pred pristojne činitelje naloga bolj pravilne zemljepisne razvrstitve industrijskih podjetji, .haloga, ki je bila tudi izvedena, da je mogel eden voditeljev SSSR réci: "Napredek vodi k temu, da postanejo pri nas vsi kraji industrijski kraji v večji ali manjši meri. Čim bolj bo čas potekal, tem bolj bodo postali to." Samo za časa realizacije prve petletke je industrija srednjeazijskih sovjetskih republik narasla za 277 odst., ona Urala in zapadne Sibirije pa za 285 odst. Razume se, da ta industrializacija dežele izprenjinja tudi stari način življenja. Pastirji in lovci postajajo fabrični delavci. Osetinci na Kavkazu1 tope železno rudo, Baškirji ustanavljajo tovarno za motorje, žene Uzbekistana, ki so zavrgle feredžo (pa.jčolan), delajo v novih tekstilnih podjetjih. Sovjetska industrija je predvsem stremela za razvojem težke industrije ter v njenem okviru bi zlasti želela razviti industrijo izdelave Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cionrelliju. 8IVÓNE BOLEZNI: NovraHtenija, izguba spomina iu Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadun, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem neni tkem načinu. PLJUÓA: Kainij, Šibka pljuča. CREVA: colitis, razSirjenjp, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA. vnetje, polipi: bren operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO 9 5.— NA TEDEN Nai zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPEOIJAIJSTI le edini te trste v Argentini. _ LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-•plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE strojev. Dejali smo: kovina in v prvi vrsti železo je hrana strojev. Glede železa je bila predvojna Rusija skoraj popolnoma odvisna od svojega juga, od oblasti ob reki Dnjepru, odkoder je prišlo 75 odst. vse ruske proizvodnje železa. Leta 1930 je nek voditelj sovjetske države govoril: "Pospešujoč z vsemi silami to kovinsko bazo (namreč na jugu), moramo istočasno ustvarjati tudi drugo bazo, ki se bo kombinirala iz kuzneekega premoga ter uralske rude, t. j. uralsko-kuznecko bazo." Ravno tu je bil tudi sezidan oni znameniti Magnitogorsk, čigar polna kapaciteta je enaka polovici celotne kovinske proizvodnje Anglije. Toda v uralsko-kuzneckem rajonu se ne dobiva samo črna kovina. Tu se proizvaja tudi baker, nikelj in cink. Tu se tudi iz kovin izdelujejo stroji. Črna metalurgija se ni ustavila v zapadni Sibiriji, temveč je krenila tudi dalje proti vzhodu, tja, kjer je bil odkrit premog v gornjem loku reke Bureje in kjer je bila odkrita ruda .pri Nikolajevsku ter na izrastkih planin Malega Singana. Dejali smo, da je v okviru težke industrije Sovjetske unije zlasti napredovala industrija izdelovanja strojev. Ta industrija je v résnici odigrala vlogo vzvoda za celotno rekonstrukcijo gospodarstva Sovjetske Rusije. Vloga te industije je danes velikanska celo v kmetijstvu in transportu. Predvojna Rusija je bila oskrbljena s stroji, kakor je dejal Iljič "štirikrat slabše kot Amalija, petkrat slabše kot Nemčija in desetkrat slabše kot USA." Pred Sovjetsko Rusijo je bila postavljena naloga, da se iz države, ki je uvažala vse stroje, ustvari dežela, ki bo sama proizvajala vse potrebne stroje. Danes zavzema Sovjetska Rusija v izdelavi strojev prvo mesto v Evroji, drugo pa na svetu, takoj za Združenimi državami Severne Amerike. Posebno hitro se je v Rusiji izpopolnila izdelava kmetijskih strojev. Ker pa se je sam značaj sovjetskega kmetijstva iz temelja spremenil, je bila posvečena posebna skrb izdelavi traktorjev. V predvojni Rusiji ta industrija sploh ni bila znana. V Sovjetski Rusiji je začela kot prva izdelovati traktorje leningrad-ska tovarna "Rdeči putilovec". (Putilovi zavodi so bili pred vojno približno isto kot Škodovi zavodi na Češkem) Samostojna panoga industrije je postala proizvodnja traktorjev po ustanovitvi dveh velikanskih tovarn stalingradske in harkovske. Nato je začel obratovati tudi tretji industrijski velikan — Čeljabinska tovarna, traktorjev, ki izdela na leto od 40 do 50 tisoč traktorjev s po 50 konjskimi silami. Avtomobilska industrija je bila ustanovljena s postavitvijo treh največjih podjetij: avtomobilske tovarne pod imenom "Stalin" v Moskvi, zatem enake tovarne pod imenom "Molotov" v mestu Gorki ter tovarne težkih kamionov v mestu Jaro-slavu. Zaradi potreb industrije traktorjev in avtomobilov se je morala u-stanoviti cela vrsta pomožnih industrijskih podjetij. Med temi je treba zlasti omeniti tovarno krogličnih ležajev v Moskvi. Tu bi omenili samo še podjetja, ki grade "nova podjetja". To so fabrike, ki so potrebne za rudarstvo in fabrike za črno metalurgijo. Tu se zlasti dvigata dva industrijska velikana — Novokrn- V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU f acundo Quiroga 132o U. T. 22 - 8327 DOCK S U D matorski v Ukrajini ter Uralmaš v Sverdlovsku na Uralu. Jugoslavija bo mogla uvažati iz Rusije številne kmetijske stroje, kar bo pospeševalo mehanizacijo jugoslovanskega kmetijstva. — Ravno tako bo mogla uvažati, kar sem že enkrat poudaril, tudi sovjetske avtomobile, katerih proizvodnja bo narasla v letu 1942., torej ob koncu tretje petletke, na 400.000 avtomobilov na leto. francoščina — bliskoviti jezik Doslej smo poznali samo bliskovite risarje in bliskovite fotografe (ali brzofotografe). Leto 1939^-40 nas je pa seznanilo z bliskovito vojsko, in neki švedski učenjak je odkril celo "bliskoviti jezik". V tej panogi so Francozi izmed vse narodov sveta na prvem mestu. Švedski učenjak je dognal, da spregovori Francoz povprečno po 350 zlogov v eni in-nuti. Celo Japonci spregovorijo le 310 zlogov v eni minuti in Nemci, ki se bijejo v "bliskoviti vojski", so glede na bliskovitost jezika daleč za Francijo, saj spregovorijo v minuti sto zlogov manj kot Francozi. Tudi zgovorni Italijani spregovorijo v minuti le 230 zlogov, Angleži 220, a Ponezijci le 50, so torej najbolj počasni. zanimiv izum za glasbenike Ljubljana. — Zadnje dni meseca maja smo zvedeli, da je slušatelj na strojnem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani g. Batestin Jože izumil napravo, ki avtomatično zapisuje igrane skladbe (improvizacije) na klavirju ali drugih glasbilih. G. Batestin je namreč sestavil aparat, ki popolnoma natančno zapisuje po-ljubno-hitro in komplicirano igranje ter odpira tako nova pota v kompo-niranju. Naprava je sestavljena iz več delov. Pri pritisku na tipko namreč sklenemo električni tok v napravi, ki sproži svetlobno znamenje na osvetljevalni napravi. To znamenje se fo» tografično zapiše na filmski,trakj'ki ga snemalna naprava s kontaktno hitrostjo premika naprej. Na ta način se zapisujejo vse kompozicije v posebnem za to prikladnem-notnem sistemu, ki je bistvo izuma in je tako zamišljen, da omogoča tudi nestrokovnjaku takojšen prenos v normalni notni sistem. Prednost te naprave je tudi v tem, da jo je mogoče urediti na različne instrumente. Aparatura je tudi praktično uporabljiva za vsakega glasbenika, ker velja le toliko, kolikor vsak boljši radijski prejemnik. Obratni stroški naprave so tudi /e* lo nizki, ker velja ena ura hitrega in nepretrganega igranja le 60 din, počasnega pa polovico manj. Ta izum pa bo tudi sicer olajšal delo skladateljem, prav tako pa je prav tako lahko prepisovati note iz enega sistema v drug sistem. Nezaupnost Štibeniiku je prišlo na uho, da je hranilnica, v kateri je imel vložene svoje prihranke, ustavila izplačilu-Takoj se je podal v mesto in poiskal blagajnika. "Jaz hočem dvigniti svoj denar r je dejal Štibernik. Blagajnik: "Takoj ga dobite. Ali hočete v srebru ali bankovcih." Štibernik: "O, če je pa tako, da imate denar, ga nočem dvigniti, a»i" pak, če nimate denarja, potem ü14 pa morate dati." iiavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Güxmendia U. T. 5fl - 2295 La Paternal Bs. Aires Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto n» mesečno odplačevanje. — O® fr-12 ure, U. T. 31 -1637. Oh, ta nesrečna vojska! .. .Čudna stvar to, kaj! Ljudje dvajsetega stoletja, tako polni vse modrosti in učenosti, pa se pobijajo in na kak način ! Zares se nekateri čudijo, kako je to mogoče. In vendar je gola resnica in pred človekom stoji vprašanje: zakaj? Naj podam nekatere* misli v pre-vdarek razumnim čitalcem našega lista. Sodobni ljudje so zašli v veliko zmoto. Zgrešili so pot do sreče. Matematično, to se pravi: na papirju, njihov račun ni bil napačen; a zgodilo seje kot marsikateremu šolarju, ki je bil v računstvu v šoli med prvimi, a v življenju si pa ni znal pomagati prav nikamor..^ ali kakor tisti znameniti kurjerejec v Argentini, ki piše učene spise o gojenju kokoši; on sam si je pa nabavil 50 kokoši, da bo na njih svojo učenost preskusil, pa so mu vse po-crknile____ Taka se godi modernim ljudem, kateri prorokujejo "zlato dobo" človeštva, ki bo lahko živelo brez dela, ali bolje: ki bodo delali le nekaj malega, bolj za zabavo kot potrebo, ker bo večino dela opravila mašina in tehnika in kemija in umetna moč.... Zares, kako lep račun. Tako so bili veseli oni dan v tovarni, ko so zvedeli, da dobe nove stroje... Sedaj bo treba pa manj delati. Mesto 8 ur, bo samo šest ur dela, tako so »e veselili in nestrpno čakali novih mašin, ki so še prekmalu prišle. Drugi dan po tistem, ko so zagrmeli novi stroji, je šlo pa 10 delavcev na —• cesto. .. Celo nič več jim ni treba delati... Seveda jim tudi nihče ne plača več... Zato pravim, da je bil račun sicer dobro narejen, a imel je slabe posledice. Res bi bilo tako treba, da bi vsaka moderna iznajdba olajšala človekovo delo, — a v resnici mu le Zagreni življenje, ker vsak napredek tako prikrojijo, da gre v prid nekaterim, ne pa človeštvu kot takemu ... kateremu so gotovo šle bolj v slast slavne kranjske klobase časov Jurčičevih, ki so jih delali r ročno "mašino" kot pa tiste klo- base iz modernih mašin in dim-njač. Da! Zmotili so se ljudje. Za cilj svojega prizadevanja so si vzeli: doseči srečno življenje v brezdelju, ali vsaj brez takega dela, ki od človeka zahteva neprijetnega napora. —■ In glejte zaključek računa: Moderne iznajdbe so toliko napredovale, da bi zadostovalo 2 uri dela dnevno za delovno osebo, pa bi bilo vse storjeno, kar je človeštvu treba in bi imeli vsi dovolj zaslužka in dovolj počitka in dovolj časa za izobrazbo... In glejte čudo: koliko ljudi je brez dela na cesti, in koliko tistih, ki z napornim delom ne morejo zaslužiti dovolj za potrebe lastne družine! Ljudje so se zmotili in prav grdo so se zmotili. Bogatin si je zamislil svojo srečo v tem, da si pomnoži dohpdke, siromašen delavec si je za ideal vzel bogatina, ki lahko dobro živi — brez teškega dela... Tisto, v čemer so si sodobni ljudje osnovali "zlate gradove", v katerih bi radi živeli srečno življenje, je stalo na osnovni napaki, na veliki pomoti. In seveda: kakor ne more hiša trdno stati, če je postavljena na votlo..., lahko pa stoji rančito iz pločevine, ki ima na videz vso podobo lepega "čaleta", toda kljub temu vsaka golazen lahko pride v hišo brez vratarjevega dovoljenja. .. . Tako se je izkazala ta moderna zamisel človeškega življenja povsem nesposobna, da osreči večino ljudi; niti Oni maloštevilni, katerim je dano, da si lahko vse privoščijo, kar poželijo, niso dosegli v svojem bogastvu resničnega zadovoljstva.. . Zakaj je tako? Prvič zato, ker je "človek rojen za delo in trpljenje, kakor je ptica rojena za letanje po zračnih višavah". V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh! tako je prisodil človeku njegov Stvarnik in zato je vse zastonj, pa naj človek izbegava božje načrte, kakorkoli hoče, naj si taji Boga kolikor mu drago, — ta mu ni dal telesa zato, da bi se v življenju naslajal, temveč zato, da si bo s svojimi telesnimi in duševnimi zmožnostmi pridobival, kar potrebuje in da bo svoje sile obračal v prid sebi in dru- gim. Tale moderna usmerjenost življenja, ko so si ljudje vzeli za ideal: živeti brez napora in vse si privoščiti, kar telesu prija, brez ozira na večne zakone narave, brez ozira na pravice drugih ljudi — to je prvi vzrok, zakaj je človek zašel v nesrečo. Morda bo kdo radoveden, kako je vendar to mogoče! Kako bi ne bil človek srečen, če pa ima vse kar si želi!... Odgovor je enostaven in ga podaja tista zgodba o čevljarju in boga t.inu. Prvi je vedno veselo nabijal po kopitih in si žvižgal in prepeval, drugi pa si je godce klical v grad in se hrupno veselil. Pa le ni bil vesel in si je poklical veselega smolarčkn v grad, da mu bo delal veselje bolj resnično, bolj prisrčno... Z vsem ga je preskrbel in brez skrbi je mogel čevljarček živeti.. . Toda ni nič več pel in žvižgal.... kmalu se je spet povrnil nazaj k svojemu delu, ker mu je presedalo postopanje in — je bil pri svojem delu spet vesel... Taka je človekova narava, da je lahko vesel in srečen tisti, ki svoj čas in svoje moči smoterno uporablja, ki si častno zasluži pravico do življenja .... Zato ie človeštvu v nesrečo: iskati udobno življenje, kajti človeško življenje mora imeti nekaj trde vsebine! I Drugi vzrok je pa tale: Človekova narava je nujno navezana na druge soljudi. Tisti, kateri išče lastno srečo, ne da bi pri te mmislil na soljudi, je prav tako iztiril. Pa naj svoje moči še bolj napenja in kopiči sam zase ali streže samemu sebi, njegovo prizadevanje je prazno sa-moljubje in samopašnost človeku zamori srce in vzame srečo... V tem je moderni človek zagrešil drugo napako. Liberalizem v gospodarstvu je izraz te samopašne miselnosti. Vsak gleda le zase in nima nobenega obzira na druge ljudi... Samo tak samopašnež uspeva gospodarsko v sedanjem času! Postava ljubezni do bližnjega je le na papirju in v srcih siromakov. Denar ima vedno to lastnost, da človeku njegovo srce otopi. Zato kliče Gospod v evangeliju: blagor ubogim, ker njih je nebeško kraljestvo.Stvarnik je svet napravil, da bi ljudem dajal kruha, ne pa zato, da bi polnil žep bogatinu. V bogatih sodobnih narodih je prevladala ta saniopašna moderna modrost. Živeli so v (udobnosti in hoteli so živeti brez trpljenja, brez napornega dela, "katerega so prepuščali siromašnim narodom. Oni, bogatini, so pa iskali sreče v vseh strasteh svojega telesa in niso hoteli nobenega napora. Celo Boga samega so poslali v "pokoj", ker jim je bil preveč zahteven s svojimi deseterimi zapovedmi. Prepustili so vero in Boga siromakom, ki jim je brež njega življenje prazno... V svojem lovu za naslado in uživanje pa so hlepeli vedno za nečem novim, ker jih nobena stvar ni mogla zadovoljiti.... ker človekova sreča pač ni in ne more biti nikoli v tem, da svojemu telesu streže, ker ostane duša prazna, ki je pravi vzvišeni del človekovega bitja. . . Vsi narodi so si postavili za cilj svoje bodočnosti: veliko bogastvo in telesno uživanje, v medsebojni zavisti so prišli eni in drugi v nesrečo. Če bi pa eni in drugi pomislili, da "je svet za vse ljud dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili". Če bi vsi ljudje imeli zavest, da je žuljava roka človeku v čast in da bo človekovo srce srečno le tedaj, kadar je človek nekaj lastnega so-moljubja žrtvoval zato, da bi osrečil druge! Bilo bi več srečnih ljudi! Srečna je mati, ki se za lastne otroke žrtvuje, čeprav je delo njeno brez počitka. Srečen je oče, ki se žene v trudnem delu in za svojo družino zasluži poštenega kruha in ga pri skupni mizi s svojimi ljubljenimi uživa, čeprav je nemara črn ta kruhek... Nesrečen je pa bogatin, ki leno živi od žuljev izrabljenega trpina... In ta samopašnost v poedincih in v narodih je kriva vojske. Ko bi vsi voditelji narodov sprevideli, in ko bi imeli zadosti moči in odločnosti, da se ne bi ustrašili razbrzdanih množic in bi jim poskusili dopovedati in tudi vsiliti to resneo, dopovedati in tudi vsiliti to resnico, je vsakdo najprej dolžan spoznati in spolniti svoje dolžnsti, ki jih ima nasproti drugim, da ni sreča v razkošnem stanovanju in v preobloženi mizi, bi ne bilo nobene vojske več. Pravice ima šele tisti, ki je dolžnosti preje zvesto izpolnil. Ko bi vsi ljudje znali prav moliti in spolniti socijalni program "oče-naša", pa bi imeli "zlato dobo". Pa je še in bo še vedno ljudi, katerim se zdi vera nepotrebna! Janez Hladnik. cerkveni vestnik 18. avg. Maša na Paternalu za Ido Mavec. Moitve na Avellanedi. 25. avg. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 1. sept. Maša na Paternalu za Ivana Mermoljo. 15. avgusta je bil praznik Vnebovzetja. Verska resnica je, da je bila Marija vzeta v nebesa z dušo in telesom. Velika in tolažilna resnica, ker nam daje gotovost krščanskega upanja: tudi nas verne kristjane čaka večno zveličanje po kratkem življenju, če ga živimo zvesti božji postavi. Janez Hladnik ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIO de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolejski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno naf " A GEN TURA ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pa po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 192 V naslednjem trenutku pa je izgi-nda kuta z njegove glave. Katarina se ni mogla premagati, ~7 vzkliknila je od začudenja ko je v'dela njegov obraz. Gledala je njegove plemenite in stroge poteze na obrazu, lepe kodr-" voriti z mojim angeljčkom. Obljubil sem ji, da ji bom sezidal iz peska hišico za njene punčke, ko bom zopet zdrav. — Pohištvo ti bom napravil i® lubja, preproge bova spletla iz cvetic, pa tudi vodnjak ti bom napravil- Medtem ko sem ji jaz tako govoril, so se nenadoma odprla vrata mojé sobe. Moja mati je pridušeno kriknila. oče pa se je prijel z obema rokami» za svoj stol. Zdravnik se je priklonil skoraj do tal. Vstopil je grof. Odkar ljudje pomnijo, se v nas« vasi ni še nikdar pripetilo, da b' ponosni gospodar gradu in cele lice prišel v hišo katerega svojih podložnih. (Nadaljevanje)