nlovonftKo ljudstvo na fl.
SsB
&& VftTCLti.OM 'Pvsapi
Izliaja vsaki Idčetrek Db S. Ui i roponc Rokopisi se ne vra-Jajo. Nefrankovana oisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto •! krone, o pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije G kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici. Semeniška ul. št. 16.
XXI. letnik.	v	Gorici,	IB.	februvarja	191:
Posamezne številke se prodajajo v toliakarnnli v Gosposka ul. 9. v ulici Silvio Pellico. v ul. 1'onte Nunvn 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carilueci, v Šolski ulici. Nunski ulici, ira Josip Verdijevem te-kališCu nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi m poslanice se računajo po pulit vrstah iu sicer: če se liska enkrat 1-1 v, dvakrat 12 v, trikrat H) v. Večkrat po pogodbi.
7. številka.
Kaj učijo strašni liberalni konkurzi?
Povedali smo v zadnji številki našim trgovcem, da je nemogoče misliti
o	kakem napredku goriškega trgovstva, dokler bo mej njimi vladal ..Sočin" duh. Trgovci se morajo prepričati, da je to. kar imenuje „Soča“ napredek, pravzaprav nazadovanje, in kar imenuje nazadovanje, pravzaprav soliden in pošten napredek.
Te naše besede pa ne veljajo le trgovcem, ampak sploh Slovencem. „Soča“ pisari neprestano o klerikalnem (katoliškem) mračnjaštvu in obskuran tizmu, o klerikalni temi. o katoliški re akciji, na drugi strani pa povzdiguje liberalizem in svobodomiselstvo kot napredek, kot osvobojcnje izpod klerikalnega jarma, kot inč in prosveto. Kakšna da je ta Inč in ta napredek, nam kaže dovolj jasno „Trgovsko-obrlna zadruga" v (lorici, »Glavna posojilnica*1 v Ljubljani in razni konkurzi liberalnih kori-tejev itd.
Hvala Bogu. naše ljudstvo je spregledalo in spoznalo vso grdo hinavščino, vso črno temo, gnilobo in na-zadnjaštvo liberalizma in svobodomiselstva. Zdaj vidimo jasno, da je lo, kar imenujejo liberalci belo, pravzaprav črno. in kar imenujejo črno, pravzaprav belo.
To pa ni dovolj! Ako hočemo v resnici napredovati, moramo začeti iz dna duše sovražiti liberalizem in svobodomiselstvo ter s ceiirn srcem ljubiti katoliško stvar. Kakor moramo sovražili greh, tako moramo sovražiti liberalizem, ki ni drugega ko greli in napuh. Na liberalce in svobodomiselce moramo s pomilovanjem gledati, in se jili kolikor mogoče ogibali. Liberalizem je kužna bolezen med ljudstvom, ki jo je treba korenito iztrebiti. Narod, ki je
; liberalen, tiči v smrdljivem blatu. Tak narod ne more v pravem pomenu be sede napredovali, dokler se ik dvigne iz blata in smradu.
Začnimo torej sovražiti iz cele svoje duše gnili liberalizem in ljubiti iz celega svojega srca in iz vseh svojih moči katoliško stvar. Le tisti narod, ki se og bije liberalizma in svobodomisel siva, je v resnici napreden. Tak narod j ne bo nikdar propadel. Pravi in trajen napredek ljudstva je mogoč le na podlagi svetih krščanskih načel.
Prepričati se moramo, da je liberalizem sama hinavščina, gniloba, mrač njaštvo iu tema. Zalo ga moramo z gorečnostjo pobijal. Na drugi strani pa moramo priti do spoznanja, da je le v svetili krščfiiisk ii načelih prava prosveta in trden napredek. Zato moramo z ljubeznijo delovati za zmago teh na čel. To jd nauk, ki nam ga dajejo v sedanjem času strašni liberalni konkurzi.
Podpirajte domače zavode!
Y	letošnjem pastirskem listu našega prevzvišenega knezo-nadškoia citatno tudi ta-le pomenljiv odstavek, ki je vreden, da si ga zapomnimo vsi. ki podpiramo dobrodelne zavode ali ki nabiramo milodare za nje:
»Koliko dobrega prinaša miloščina, nas uči sv. pismo:	Miloščina	reši
vsega greha iu smrti in ne pusti duši piiti v temo. ( lob. IV. II) Miloščina j« neka kupčija z nebesom: malo daš. veliko sprejmeš, svetno zamenjaš z nebeškim, časno daš. sprejmeš pa večno. Zato Vas opominjam kakor je oče 'l obija učil svojega sinu: Kakor premoreš. tako hodi usmiljen. Ako imaš veiiko, dajaj obilno; če imaš malo, si prizadevaj tudi malo rad podeliti. Zakaj dobro
Slike iz beneške meje:
Tihotapčevo maščevanje.
Piše R. K.
Leta teko in nič ne reko. Tone gre k vojaškemu naboru, potrjen je. »Klobuk ima na glav', za njim pa listek bel. ta listek tako prav. da cesar ga je vzel.«
»Kaj nas boš res zapustil
1 one;
Klicali so na shodu sv. Ane v gostilni zbrani bratci, tihotapci.
»Nikar od tod. nikar! Tonče ostani pri nas. ne daj se vpreči v vojake, bodi prost!«
Tone se bojuje. T one se premaguje.
»Ne morem, ne smem! Kaj bi rekel moj oče, ki že davno počiva v grobu, če to storim? On je 12 let zvesto PužT cesarja, jaz naj bom pa begun! Ne in zopet ne!«
»Kaj se držiš kislo, kakor da si danes gori pri cerkvi samo kislico pil ? Hodi vesel, pri nas ui čmeruosti: Bratci \eseli vsi.«
Holadri, holadro! zadonelo je po pivnici, kozarci so trčili, vitice se cedilo po mizi.
S harmoniko vstopi suhi možicelj. Stara lajna: »robida raste, robida raste, pa trnje za njo«, zalirešči iz harmonike, bratci se objamejo, pete se dvignejo in liajd v divji ples!
Tone se vrti. poje in vriska. Iz glave um izginjajo spomini, iz srca otožnost. Na očeta ne misli več.
»Tone, ali boš še žalosten, ali nas boš res zapustil? Poglej to veselo družbo. vživaj prostost!«
Pustite me. da grem malo ven na prosti, sveži zrak!« Sam je. zamisli se. Pogled mu je vprt gor k cerkvi, gor na pokopališče.
.() mati moja, kaj boste rekla, če se vdam tej družbi? Bežati hočem odtod!«
plačilo si nabiraš za dan potrebe t. j. za
dan svoje smrti. (Tob. IV. S IU). Miloščina pa obsega telesna in duhovna dela usmiljenja. Ako torej ne moreš dati vinarja revežu, daj mu kruha, ako ga ne moreš sprejeti pod streho in ga nasititi, daj mu dober svet. tolaži žalostnega, uči nevednega. I red vsem pa pomagal tistim ki so tvoje vere in rodu. zakaj ljubezen začenja pri tebi. Podpirajte tedaj najprej domače katoliške ustanove in zavode!«
Naj hi Lile te besede vsem, ki delujejo za naše zavode v bodrilo za nadaljnje delo!
Stoletnica rojstva slavnega škofa Jurija Dobrile.
(Halje.)
‘ i i e 20. sept. LS7o je škof Pobrila zapustil l oreč in se podal v brst. Ponj je prišel sam tržaški namestnik baron I ino \ društvu mnogih visokih dosto,-ja.nstvenikov na parobrodu »Pelagosi«. Vsi borečani so ga spremljali do morja, kjer jim je podelil svoj blagoslov. V Trstu so ga ob pristanišču čakali kanoniki iu drugi duhovniki ter mnogo odlične gospode. Ob svojem prihodu v 'brst je izdal Pobrila krasno poslanico na ljudstvo. Vredno je. da objavimo nekatere misli iz le poslanice. Pred vsem priporoča v njej sv. vero. Sv. vera je luč Božja, brez katere bi ne mogli znati niti odkod smo došii, čemu smo na tem svetu in kaj bo z. nami po smrti. \ era je velik dar Božji. Ona nam razsvitljuje razum, posvečuje življenje, teši in krepi v tugah, boleznih iu ob smrtni uri. Halje omenja neke vrste ljudi, ki menijo da vse znajo, c nočejo poznati Boga in mu nočejo dajati časti. Dostavlja, da brez-
božuost rodi zio, ker pravi sv. pismo: »Kdor krivico seje, bo žel nesrečo« (breg. 22. s.). Halje se obrača na starše iu jim priporoča krščansko vzgojo o-trok. Starši naj se posvečujejo se skupno mohtviio. hogoljuhnim obnašanjem in modrim delovanjem in poslovanjem.
-	Zbirajte se«, tako pravi, kakor je bila nekdaj lepa navada, vsaki večer se svojimi otroci in družino k skupni molitvi. posvečujte praznike, kakor zapoveduje Bog in sveta Cerkev.« O učiteljih iu profesorjih pravi v poslanici: »A vi dobri učitelji sie pomočniki sv. cerkve. Prosim vas, stojte trdno v katoliški veri in v hcgoljubnem obnašanju in boste imeli obilnih sadov od svojega truda. Šola je liči sv. cerkve. Ona jo je rodila in na svojih Ijtibezujivih prsih dojila z mlekom Kristusovega nauka. Pri nasni šola še povsem ločena od cerkve, zato se more v njej še mnogo dobrega storiti. Skrbite tedaj, da bo ta vez med veto in šolskim naukom rodila obilnih in deln ih sadov na korist d o m o v i n t, m I a d i n i in st a r i še m, k at e re v i n a d o m e s t n j e t e i n kateri z veliki m t r u d o m p r e ž i v I j a j o sebe in vas. Lepo. koristno in plemenito je človeško znanje. V njem dobiva človek mnogo naslade in veselja. Toda pri vsem tem je človeško znanje nepopolno in večkrat tudi vara. Prav je rekel neki modrijan, da je vera dišava, ki jo potrebuje znanost, da se ne pokvari. Brez vere postane znanost človeku lahko pogubna.« Na koncu pozivlje duhovnike, naj bodo goreči v službi in vzorni v svojem življenju.
Pobrila je ostal v Trstu do smrti t. i. do 1.1. januarja 1882.
Posnemajte Lahe!
Laška »Banka popolare« v Trstu je bila prišla I. 191(1. v velike stiske in
Notri pojo in pojo. njemu je pri srcu hudo.
»O. mati, zakaj niste še živa! K vam bi hitel, vam odkril svoje boje. vas poslušal! A vas ni! (Tori pri Materi Božji počivate in vživate mir. jaz vaš o-trok pa. ga nimam!
»Kaj stojiš tukaj kot Lotova žena. pojdi notri,« oglasi se za njim glas črnega Ivana.
»Kaj nas misliš izdati?«
Kdaj sem kaj tacega le mislil,« odreže se ojstro Tone. »Molči. Ivan, ne draži me. ne žali me!«
»Hotel sem te le razvedriti, ne pa žaliti. Bodi vesel, pojdi k nam. naš bodi!«
Fantje, še en dopjon našemu Tonetu na čast. Pimo ga pitno, dokler živimo! T one bodi naš glavar! Ali ste zadovoljni,« kliče ves razvnet črni Ivan. ko vidi. da prihaja Tone dobre volje.
Tone, ti si naš. mi smo tvoji, tu naša roka. tu naša prsa«!
Nevede kdaj in kako dvignili so ga na ramena ter ga nosili po izbi ter klicali: Živio naš glavar!
idiota nastane, ko se dvigne '1 one in s slovesnim glasom spregovori: »Z vami bom. za vas bom in vaš bom!«
»Meh« se oglasi in iz dvajsetero grl zadoni: Cina zemlja naj pogrezne tega. kdo, odpada.
Pozno v noč zapušča čudna družba vaško gostilno.
£ Kot skokouogi srnjaki hitijo tihotapci na svoje vbožne domove. T am na Križišču se poslovijo od novega glavarja.
»lutri ob štirih, da veste vsi na mestu!«
»Vsi. vsi.« pritrdijo. »Lahko noč Tone, lahko noč!«
Se je brlela- nizko doli na strateškem polju, v samotni hišici slaba lučica. Od daleč jo pozna Tone. ki je nocoj ni tako vesel, kot po navadi.
(Halje prili.l
pretil ji je polom. Njeni upravni svetniki so takoj pričeli rešilno akcijo. Najprej so zbrali med seboj in vplačali dva milijona kron, potem so sklenili vplačati še 444.5(11) kron in slednjič so podpisali še garancijo v znesku 1,1()U.UUU kron. Večji upniki te banke so pa sklenili popustiti od svojih terjatev 30' v, kar je znašalo približno en milijon kron.
Tudi goriška laška »Bauka popola-re« je morala I. 1909. skleniti likvidacijo. A njeni upravni svetniki so žrtvovali za pokritje izgube 443.1)00 kron in podpisali so šc garancijo v znesku pol milijona kron.
Tako so se zavedali svoje moralne dolžnosti laški upravniki tržaške in go-riškc ljudske banke! Najprej so žrtvovali sami ogromne svote in šele potem so iskali državne podpore. Država jim je tudi res priskočila na pomoč ter je posodila tržaški banki tri milijone, go-riški pa dva milijona kron. S to državno pomočjoin z lastnimi ogromnimi žrtvami so omogočili laški upravni svetniki mirno likvidacijo svojih bank.
Tudi goriška »Trgovsko-obrtna zadruga« je danes skoro v enakem položaju. v kakeršnem sta bila pred leti gori imenovana italijanska denarna zavoda. In kako se izkazujejo upravni svetniki. oziroma člani načelstva in nadzorstva te nesrečne zadruge? Ali se zavedajo svoje moralne dolžnosti nasproti zadrugi, ki je prišla pod njih vodstvom do roba propada? Saj trdi celo sedanji likvidacijski odbor, da je nesrečo »’l r-govsko-obrtne zadruge« »deloma povzročilo površno in nepremišljeno gospodarstvo svoječasnega načelstva iu nadzorstva«!
Te člane svoječasnega načelstva in nadzorstva >iTrgovsko-obrtnci zadruge« vprašamo: Ali posnemate italijanske u-pravne svetnike tržaške in goriške »Banke popolare«, ki so žrtvovali tako ogromne svote za kritje izgub?
In upniki »Trgovsko-obrtne zadruge«? Med njimi so tudi taki, katerim dolguje »T. o. z.« po več stotisoč kron. Oni so imeli lepe dobičke, kajti zadruga jim je plačevala jako visoke obresti. Ali posnemajo ti bogataši upnike tržašk : »Banke popolare«, ki so se odpovedali terjatvi 1,000.000 kron?
Tem večjim upnikom in bivšim članom načelstva in nadzorstva »Trgovsko-obrtne zadruge« kličemo: Posnemajte Lahe!
Narodni denarni zavodi, ki ste posodili »Trgovski« stotisoče kron proti visokim obrestim, spomnite se je sedaj, ko je v težavah! A vi jej obrestno mero še višate! Narodni denarni mogotci, ki ste bili vedno pripravljeni, dajati »Trgovski« denara. kar je hotela, proti visoki m obrestim, kam ste sc skrili? Vsi ti zapenjajo zdaj svoje žepe ter kažejo na uboge druši-venike. Ki naj odvrnejo polom! Zlata narodnost, dokler si jim žepe polnila, kako si pozabljena ko bi morali vračati!
Vojna na Balkanu.
Pri Skadru.
Iz Muričanov poročajo, da so začeli Srbi in Črnogorci v petek ob 2 uri zjutraj / odločilnim naskokom na Ska-der in na Taraboš. Črnogorske granate so zadele iu potopile neki turški monitor na Skadrskem jezeru. Bombardiranje Skadra in Taraboša je bilo zelo uspešno. Srhi so prekoračili reko I )rin in pri svojem prodiranju niso naleteli na mnogo odpora. Srbi so imeli namen, zasesti Brdiko. ki tvori s Tarabošem ključ Skadra. Boja se je udeležilo 30.00fi Črnogorcev in 12.000 Srbov s 150 to povi, med njimi 50 brzostrelnih topov. Kralj je dal še pred začetkom boja povelje. da se pripravijo vse bolnišnice in novi sanitetni oddelki so bili poklicani
tik za bojno črto. Kralj iu princi so se udeležili boja v prvih vrstah.
Črnogorci so po strahovito krvavem napadu, ki je trajal skoro cel dan, zavzeli turške pozicije Bardaujol.
Ujeti turški vojaki zatrjujejo, da ir poveljnik Skadra Hasan Riza bej umorjen. —
O	zavzetju Bardanjola poroča milanski »Corriere della Sera«, da so imeli Črnogorci pri junaški zasedbi tega forta 1000 ranjenih in mrtvih. Vojaki so se bojevali z že znano hrabrostjo. Naval Črnogorcev je bil tako silen, da so se morali Turki umakniti v neredu.
Brdica. to je hrib v skadarski bližini. se še vedno hrabro branijo, ili Črnogorci izvršujejo.tako silne navale, da se bodo kmalu udala.
|-o nekih poročilih baje napadaio danes Črnogorci mali laraboš. to je defenzivna osnova celega torta laia-boš.
Včeraj so zasedli Črnogorci kraj Široka, kjer so se nahajali nekateri turški topovi, ki so streljali na eno ladiio pri mestu Bar.
Pri Cataldži.
Bolgari so pri Cataldži zapustili svoje pozicije in se nekoliko umaknili, ker ni bilo upati, da dosežejo v svojih dosedanjih pozicijah kak uspeh, ker ir vsa okolica skoro popolnoma pod vodo. Turki so poskusili trikrat udreti za Bolgari, toda brezuspešno. V petek zjutraj je napadlo šest turških polkov' z'oblegovalno artilerijo in ob strani s turskimi torpedovkami bolgarske pozicije pri Aniautkeju. Bolgari pa so jih pognali nazaj. Drugi poskus, prodreti proti Pa-pasburgasu. se je tudi ponesrečil in Turki so se hitro umaknili proti Karasu. 1 ti dan so poskusili Turki tretji izpad pri vasi (inikšeli, kjer jih je podpirala tudi močna artilerija. Bolgarska pehota pa jih je naskočila z bajoneti in Turki so se morali v neredu umakniti. Brez par-dona so jih gnali Bolgari pred seboj. Polje je posejano s turškimi ranjenci in Mirtvimi. Tudi vsi drugi obupni turški poskusi predreti bolgarske pozicije v smeri .lenikej - Lazarkej so ostali brez uspešni in so se končali z občutnim po-lazom Turkov. Izborno služijo Bolgarom zrakoplovi, ki neprestano krožijo nad turškimi pozicijami in ki jih vznemirjajo.
Turška poročila.
Turška poročila pa se glase povsem drugače. Iz Carigrada se poroča, da se nadaljuje ofenziva od turške strani na vsej črti Cataldža - Dcrkos - Mi-dija. Podpira jih na obeh krilih turška flota. Turki so po tridnevni bitki pri Perkosu zasedli pozicijo pri Kostaliku, severno od Cataldže. Bolgari so (seveda po turških poročilih) zapustili H' poljskih topov, a odnesli so jim »Ver-schluss«. Pri teh bitkah se posebno odlikuje kaValerija. Javlja se tudi, da so se udeležili bitke pri Midiji tudi ruski častniki, od katerih je eden našel smrt na bojnem polju. Kurdi so se polastili velikega števila ruskih pušk.
Turške vojne ladije so s svojim ognjem prisilile Bolgare zapustiti pozicije pri Silivri. Rodostu in Siarkioi-u: potem se je izkrcalo vojaštvo ki je zasedlo tamošnje višave.
Uradno turško poročilo pravi: Naše vojaštvo, ki se nahaja v Perkosu je zasedlo utrjene sovražne pozicije, ne da bi se sovražnik branil. Levo krilo ie prisililo dva bolgarska polka, da sta sj umaknila.
Zopetna bolgarska zmaga na Galipolisn.
Bolgarska brzojavna agencija poroča. da so v soboto precej močni tinski oddelki skušali zopet ofenzivno akcijo na galipolskem polotoku. Po hudem boju so Bolgari potisnili Turke nazaj, proti Bulair-u. Bojno polje ie posejati') z mrtvimi, puškami, topovi in drugimi stvarmi.
Med mrtvimi se nahaja tudi Jo turških častnikov. Turki so imeli ogromne
izgube. Na bolgarski strani je bilo 5 častnikov iu 412 mož ranjenih. Število mrtvih Bolgarov se ni še zagotovilo, a ne bo kdo ve kako veliko.
Pri Odrinu.
Tudi pri Odrinu se nadaljuje bombardiranje z vso silo. Dan in noč obstreljuje bolgarska obsedna artilerija mesto, ki se pa prav hrabro brani. Bolgari se poslužujejo tudi tu z dobrini v-spcliom zrakoplovov.
Poveljnik Turkov v Odrinu Šukri paša ie baje sporočil v Carigrad, da je Selimova mošeja močno poškodovana. Dan in noč so Bolgari nanjo streljali. Bolgari so pustili v soboto pri navalu na fort Kartal, ki se jim je pa ponesrečil. ker so jih Turki hrabro potisnili na zaj, eu neporaben top. Šukri paša je baje tudi javil v Carigrad, da se drži trdnjava jako dobro.
Ponesrečeno izkrcanje turškega vojaštva.
V	nedeljo ob 7. uri zjutraj so izkrcale nekatere turške vojne ladije pri mestu Podima 250 mož. Deseti bolgar ski bataljon je napadel ta oddelek ne glede na streljanje turških ladij. Turki so sc spustili v divji beg. Vrnili so st. kakor so mogli zopet na ladje. Na kopnem je ostalo 25 mrtvili in 10 Turkov so Bolgari ujeli. Bolgari so imeli tri mrtve iu IS ranjencev. Okolo I ure popo-Itidne so se ladjic zopet oddaljile od o-balc.
Vsi turški poskusi, da bi pri Cataldži prodrli so se ponesrečili. Povsod so bili pognani v beg z velikimi izgubami.
Sultan pri Cataldži.
Carigrajski listi poročajo, da se 1») podal sultan v Cataldžo, da bi vspod-I>iij: I vojake.
Svetilniki v arhipelagu ugasnjeni.
Grška vlada naznanja, da so od včeraj do nadalinc odredbe ugasnjeni vsi morski svetilniki ob vzhodni grški obali ter na Cikladili iu Sporadih.
Tnvčija je prosila intervencijo Evrope.
»Temps« poroča, da je turški poslanik v Londonu naprosil sir Grey-a, naj se zavzame pri velesilah za akcijo za mir. (ircv je odgovoril, da je tu potrebna oficielna zahteva od strani Turčije. Toda poslanik je odgovoril, da nima nobenega tozadevnega pooblastila ter da je stvar velesil, ako dajo inicija-tivo ali ne.
Turške grozovitosti v Epiru.
»Lokalanzciger« poroča iz Soluna: Albanske drhali, turški begunci iti baši-bozuki šc vedno razširjajo strah iu grozo med krščanskim prebivalstvom v Epiru. V okraju Delbino so doslej 3f> krajev popolnoma razdejali. 15 pa deloma. 55 vasi je bilo oplenjenih, 120 oseb umorjenih.	1
Zadnje vesti.
Iz Sofije se poroča, da je bilo v torek pred Cataldžo ter pred Bulairom vse mirno. Bolgari so se utrdili v svojih pozicijah pri Bulairu ter 5 km severno od Cataldže. V bitki pri Šarkioi-ju, so izgubili Turki nad 1000 mož. Bolgari pa 60.
Odrin se je pa obstreljeval v torek celi dan. Turki so streljali s težkimi topovi. Turški jetniki pravijo, da se ie udeležilo zadnje bitke pri Cataldži osem bataljonov. Bolgarov pa je bila le polovica.
Ruska bojna ladja izstrelila krogljo na Carigrad.
V	torek zjutraj je bila z druge ruske štacijske ladje pred Carigradom, križarke »Rotislav- izstreljena kroglja na obrežje predmestja Tophane in je napravila veliko škodo ter dve osebi u-bila.
Ruski poveljnik se je kmalu podal k turški mornariški oblasti ter se opravičil. češ. da je kroglja le slučajno prile-
7
tela na obrežje, ko so sc vršile vaje s topovi.
Proti tej opravičbi se seveda ne more ničesar reči, samo zelo čudno je, da je ruska štacijska ladja izvrševala pred Carigradom vaje z ostrimi patro-nami, kar ni običajno.
Dogodek je napravil jako vznemirljiv vtis, turška vlada pa je časopisju prepovedala, da o njem piše, da sc ne bi ljudje preveč razburili.
Politični pregled.
Državni zbor.
V' pond. je zbornica vsprejela v tretjem branju zakon glede epidemičnih bolezni. Minister Zaleski je predložil zakonski načrt glede obdačenja užigaiic. Škatljica užigaiic (00 SO komadov) bode stala po tem zakonskem načrtu 2 vin. več. voščene iižigalicc pa 10 vin. več. Avtomatične priprave za prižiganje se bodo obdačile z 2 K. Vlada upa s tem davkom doseči za 9.5 do 15.5 mil. večje dohodke.
V začetku seje sc je prečital odgovor justičnega ministra dr. Hoelienbur-gerja na interpelacije glede zaplembe časnikov. Minister navaja, da so te interpelacije neutemeljene, ker je sodišče potrdilo zaplembo in je kasacijski dvor dne 5. novembra 1912 izjavil, da razprave v odsekih državnega zbora ali v onih deželnega zbora niso smatrati za javne iu zato sc jih tudi ne sme priobče-v ati.
Začetkom torkove seje je odgovoril domobranski minister Georgi na razne interpelacije glede slabe oskrbe vpoklicanih rezervnikov. Izjavil je, da je vojaška uprava že odredila potrebno, da se odpomore ncdostatkoin.
Potem se jc odstopila predloga o varstvu pekovskih delavcev socialno političnemu odseku. Nato sc jc vsprejela neka sprememba zakona o varstvu znamk. Sprejela sc je tudi resolucija glede pogajanj z Ogrsko zaradi nepoštene konkurence.
Nato se je pričelo prvo čitanjc krošnjarskega zakona, nakar se je seja prekinila.
Prihodnja seja se napove pismenim potom. To pa zato, ker razni odseki niso še končali svojega dela, posebno pa oni, ki razpravljajo o novih davčnih načrtih.
Einančni odsek poslanske zbornice.
V petkovi seji finančnega odseka je bila vsprejeta vladna predloga glede dohodarine prostega ininima osebne dohodnine, ki ostane kot dosedaj 1200 K. Potem se je vsprejel tudi samski davek. Samski moški z letnimi dohodki do 200(1 K ter poročeni, ki morajo vzdrževati več kakor dva člana družine z dohodki do 4800 K. bodo oproščeni plačevanja tega davka. Potem se je odsek bavil z obdačenjem »tantičmes«.
Lastnoročno pismo cara cesarju Francu Jožefu.
V pond. se je vrnil na Dunaj s Peterburga posebni cesarjev odposlanec na carja, knez Gottfried Hoheiilohe in bil sprejet v avdienci od cesarja, kateremu je izročil lastnoročno pismo cara Nikolaja. Vse vesti glede odgovora cara so istotako brez vsake dejanske pod lage kakor so bile one glede cesarjevega pisma. Zlasti pa je sprejeti z rezervo pesimistične glasove dunajske vojne stranke. I »ejstvo ie, da je odposlanec cesarja E ranča Jožefa v Peterburg ’ konferiral s Sasonovom in vsemi merodajnimi krogi Rusije iu je torej izključeno, da sc nc bi bili dosegli pozitivni bodisi ugodni ali neugodni rezultati glede temeljnih spornih točk med Avstrijo in Rusijo. Upravičeno pa jc u-panjc. da so ta pogajanja imela ugoden rezultat v ztuislu miru. dasi bo podrobna vprašanja imela reševati še diplomacija.
Priloga »Primorskega lisfa“ št. 7 2 dne 13. Februvarja 1913.
60SP0P0V PAN.
OZNANILO
17. feb. Hrizancljan in lov. muč.. Teo
dni, muč. (30.S), Konstancija, dev., l-intan, op. (560), Donat in tov. muč.;
18. feb. Simeon, šk. rnuč. (106), Flavijan,
patr. muc*. (449);
19. feb. Konrad, pušč. (1351), Mansuct;
20. feb. Blevterij, šk.. muč. (531), Hvherij,
šk. (743);
21. feb. Spomin sv. prta .J. Kr., Feliks,
šk. (100), Severijan, šk., muč. (452), Maksimilijan, šk., Hleo nora, kr. ;
22. feb. Stol sv. Petra v Antijohiji.Paslia-
zij, šk.;
23. feb. 111. ned. v postu, Peter Dami-
jan, šk.. cerk. uč. (1072), Romana, dev. (324). Evangelij: Jezus izžene hudiča iz mutca.
Post je ta teden ob delavnikih vsak dan, enkrat na dan (o poldne) je pa dovoljeno vživati mesne jedi vsak dan, razun v petek.
Prazna vera in — molitev.
Vsi vemo, da je molitev potrebna, vsaj je Kristus sam naročil: »Prosite in dalo se vam ho, trkajte in odprlo se vam bo.« Bog ve, česar potrebujemo, hoče nam tudi dati, kar je potrebno, a On je gospodar - n a m 11 i d o I ž a 11 ničesar!
Leliko bi sicer rekli v nekem oziru, da nam je Bog dolžan dati, česar potrebujemo, ker nam je Kristus zaslužil in obljubil. Toda obljubil nam je samo pod pogoje m, da bodemo prosi-I i. »Vse, karkoli boste prosili v 111 0-jem imenu, vam bom dal« (Jan. 14. 13). -
Razume se, da ni s tem obljubil dati nam tudi to. kar hi nam bilo v š k 0-d o. Kedor hi kaj taeega prosil, bi gotovo ne molil v »Njegovem imenu« On ne more hoteti iu želeti drugega, kakor s a 111 o t o, kar je nam res v p r a-v o kori s t. Naj bi dober oče tudi stokrat obljubil otrokom: »Kar boste prosili, vam bom dal« — in bi ga eno-trok prosil strupa, mu oče gotovo te prošnje ne bo uslišal! »Kaj si znorel?« ga bo najbržc prašal.
Da hi vedeli, kaj prositi iu kako, nas je Kristus sam učil moliti. »Oče naš«, oli »Gospodovo molitev« poznate vsi. Iz te lehko povzamemo, kakšna hodi naša molitev, da bo Bogu prijetna iu za nas vspešna:
1. Resnična in pobožna, saj ogovarjamo Boga kar s »Ti«, kakor hi ga videli in se pogovarjali ž Njim razume sc, da moramo vedeti in tudi li 0-t e t i, kar z besedami izgovarjamo, sicer bi bilo samo blebetanje iu laž, ne pa molitev.
2. Molitev bodi stanovitna, ponavlja naj se vsak dan vsaj prosimo za »vsakdanji« kruli.
3. Moliti moramo s čistini, ali vsaj s skesanim srcem, molimo namreč: »Pridi k nam 1'voje kraljevstvo« »ne vpelji nas v skušnjavo« sploh cel »Oče naš« hi bil laž, ako bi ga kedo izgovarjal brez resne volje greha sc varovati.
4. Ponižna hodi molitev! Ker si sami ne moremo pomagati, zato prosimo Boga, uaj pomaga On.
5. Zaupno moramo prositi, saj govorimo z Očetom, Očeta prosimo, ker nam je Izveličar naročil, naj prosimo in obljubil, da bodemo uslišani. Ako bi dvomili, ali nas bo Bog uslišal, ali ne, hi Mu krivico delali in s tem grešili.
0.	Pri molitvi moramo biti vdani v voljo božjo. »Zgodi se Tvoja volja!«. Bog je naš Oče, ne pa naš hlapec, da hi Mu kar ukazovali, kaj in kedaj uaj nam da. Naša pamet je kratka mno-
gokrat sami ne vemo, kaj je nam koristno. Ako česa prosimo, moramo vedno misliti: Ako je koristno, daj nam! Sv. Avguštin pravi: »Bog resnično in srčno molitev vedno usliši. Ako ti ne da, česar si prosil, da ti pa kaj še bolje-ga«. Njegova mati, sv. Monika je prav goreče prosila, naj hi Bog zabranil njegovo pot v Italijo, ker je poznala nevarnosti tedanjega »omikanega« sveta, a Bog je ni uslišal: ravno v Italiji je slišal sv. Avguštin sv. Ambrozija insejevsled tega spreobrnil, za kar je sv. Monika že toliko časa molila.
Vse to jc hravcem že znano, škoduje pa ne, ako svoj spomin nekoliko poživijo.
Sed ij pa nekaj neumnega: Med ljudmi, posebno v Oorici kroži neka »molitvica«, katero mora, kedor jo dobi, moliti vsak dan devet dni. vsak dan jo mora enkrat prepisati in poslati komu tako, da dobi v teli devetih dnevih devet drugih ljudi to molitvico, katerim jc naročeno, enako skoz devet dni jo moliti in zopet pošiljati drugim. Kdor spolni te pogoje, ho prejel od Boga milost, ka-koršno si izbere, kedor bi pa ne hotel prepisavati, naprej pošiljati iu sam moliti, ga bodo doletele grozne nesreče! Kedo hi se ne hal? In ljudje hitijo moliti in prepisovati iu vendar ni te »molitve« ne v božjih in ne v cerkvenih zapovedih.
Onemu se je res bati nesreče, kedor hi kaj tacega opustil, kar jc Bog 11-kazal, ali pa sv. Cerkev, ali kedor bi kaj tacega naredil, zarad česar je Kristus -»gorje!« klical, toda proti jasnini in resničnim zapovedim grešiti, jih nič ne skrbi, Kristusovega žuganja se ni2 ne boje, ako pa dobijo kak »hlek« od čisto neznanega buteljna to se pa mora vestno izpolniti! Ako hi bili samo neolikanci tako brez glave, bi še 110 bilo toliko zameriti, toda na lepi pisavi sc- pozna, da so grozno nevedni in praznoverni tudi taki, ki se sicer štejejo med »omikance«.
Ako bi kedo kaj tacega dobil, naj vrže, kamor tiče, na ogenj in naj zdili ne: »Bog daj norcem pamet!«
Kar jc potrebno za izveličanje, nam jc Kristus že zapustil v Svoji sv. cerkvi, druzega ne rabimo.
I:'ri tej priliki opomnim še, da sc celo na molitvene knjige ne smeste vselej zanesti. Predno kupite molitvenik, poglejte, ali je potrjen od kaccga škofij-stva in nikakor ne zadostuje samo opazka: »Potrjen od tega, ali tega škofij-stva« biti mora zapisan tudi dan iu številka odloka. To pri novih molitvenih knjigah. Trgovci, posebno taki ki po hišah kolobarijo, prodajajo vse, kar jim le dobiček prinaša.
Koliko malovrednih, da, škodljivih knjig iu knjižic sc je že razširilo, ker ni prave previdnosti.
Ako imate pri hiši kaj podobnega, piašajte svojega dušnega pastirja, ali je dobro, ali smete rabiti, da ne boste goljufani.
Prave molitve in pravili pripomočkov za svoje izveličanje se pa le pridno poslužujte, da res dobite, kar je vam potrebno.
Kako se je Anglež spreobrnil.
Nek Anglež je bral v evangeliju Kristusovo prerokovanje apostolom : »Mene so preganjali, vas bodo tudi." Začelje premišljevati te besede. „Pri nas, na Angleškem ne preganja nihče ne duhovnikov, ne škofov, častimo jih in spoštujemo, prijetno življenje imajo, časti obilo, denarja dovelj — če je pa Jezus — Bog. se mora to prerokovanje v pravi cerkvi v res niči ti ker pri nas tega ni, pojdem po svetu iskat tisto cerkev, kjer duhovnike pre ganjajo" — tako je govoril sam pri sebi.
Prišel je na Nemško, med protestante, toda tudi tukaj je našel, da pušča svet »pastorje" pri miru. — „Ne bo še pravo" si misli, pa liajd na Rusko, a tudi tukaj je videl, kako so „popi“ v časti in preganjanja ni našel. »Naprej torej 1“ in prišel je med katoličane. Tu pa : socijalisti, liberalci, časniki, vsak baraba je zmirjal, obrekoval, preklinjal duhovnike. »Preklet far" to je slišal vsak dan — in vspeli ?
Spoznal je, da je t a cerkev prava Kristusova ceikev, ker se pri katoličanih spolnuje tudi to prerokovanje — in postal je katoličan !
Nemške pridige v Oorici bodo ob nedeljah in praznikih v cerkvi sv. Ignacija oh 9*,, pred sv. mašo, ki začne ob 10. uri. Druge ure sploh ni bilo mogoče izbrati. Bolj zgodaj bi »gospoda" gotovo ne prišla, kasneje je italijanski go vor in farna sv. maša — ravno k sv. maši ob 10. uri pa pride mnogo omi-kancev. Da je ura ugodna, se je videlo že preteklo nedeljo; poslušavcev je bilo razmeroma veliko.
Blažen »Hco del Utorale" pa mura tudi tukaj svoje sitnosti prodajati. Da ura ni primerna — za postne govore (kje je pa rečeno, da so ti govori tako imenovani »post 11 i" govori ?), da delajo šum učenci in drugi ljudje, ki prihajajo v cerkev. Vse to je znano tudi merodajnim osebam, toda povejte raje, kedaj bi bil ugodnejši čas za nedeljske govore, ki bi morali biti prav za prav med sv. mašo, kot nada ljevanje evangelija? Med sv. mašo ob 10.' uri ni primerno, ker je ta maša za Ijtidskošolske otroke, ki nemščine ne razumejo, po sv. maši pa časa ni, ker bi se trčilo skupaj z italijanskim nedeljskim govorom — ali naj mar ita lijanski govori odpade o ?
Da ne bo daljnih skrbi, povemo že danes, da bodo tudi prave »postne" pridige v nemškem jeziku — kedaj, se bo oznanilo pravočasno. Ob kaki uri so umestne, bodo dotični, ki bodo odloče vali menda že sami uganili. Toliko zaupanja bi pač »Eco" lehko imel v cerkvene oblasti, da bodo ukrenile to, kar po razmerah za najprimernejše spoznajo
—	ako inu kaj ne ugaja, bi se pač lehko prej informiral, predno javno — »godrnja".
Za kratek čas.
Drejcev Blaž se je hvalil, kako deber kristjan da je. »Po navadi snem zvečer po 5 štrukljev, kedar je post. pa samo 4. Nekaj veči pa morajo biti!*
Furlanski deček je hodil v (iorici v šolo. 0 velikih počitnicah je šel domu v Furlanijo — ime vasi si nisem za pomnil — tam pa ravno takrat niso imeli organista. Ko je slišal fantek pogovor meščanov, da ne vedo, kako bo v nedeljo, kedo bi orgljal, se oglasi naš junak: »Saj znam gosti tudi jaz!" Cu dili so se, kje bi se bil naučil, a 011 jim zatrjuje: »Saj sem v (iorici ženino gokral godel." — Pride nedelja, se ve, da je bilo vse radovedno, kako bo ta deček „godel“. Pogumno gre na kor, in samozavestno se vstopi k mehu. Nategne meh in čaka, drugi ga gledajo. Pozvončka, fantek pa meh zopet nategne. ,.No, ali ne boš šel gost?" ga praša eden pevcev. »Saj jaz že godem, pa mora biti še eden tam spredaj, da uganja nek sakrabolt!"
Iskrice.
Cas, je res, da celi rane, a »obrastek" pa ostane.
Primi za eno lopato samo pa se ti ustavi kar celo kol6.
Večkrat bolezen telesa dušo pripelje v nebesa.
I.uČka v lemi res blešči se, a na solnen kar zgubi se.
Ker glave same so neznatne, klobuke nosijo izdatne. (Gos,'e!)
Hočeš nebesa v srcu imeti,
Bogu na stežaj je moraš cdpreli! Kar je res, to je res.
Brez Boga ni nebes.
Novi vek.
Romantičen i(jroknz v petih dejanjih.
Spisal * *
Martin Do I j a k: Povsod odpravljajo to malikovanje, mi naj hi jc pa še ustanavljali.
Marija Fe r I i go j: Od nekdaj smo častili preblaženo Devico in jo bomo tudi za naprej!
Sedmi prizor, l-rejšnji iu romarji.
Star 111 o ž iz m c d r o m a r j c v: Slava Mariji! (Romarji: Slava Mariji!)
Štefan G o m išče k: Vam bomo ž c pokazali!
Rok Poberaj: Mi imamo sedaj pač druge potrebe, ki so večje, ko zidati cerkve po hribih. To ni za novi vek!
St a r i 111 o ž i z 111 c d r o 111 a r je v • Novi vek nima vere! Mi pa hočcniu zvesti ostati veri naših očetov, mi hočemo biti pokorni Božjim iu cerkvenim zapovedim.
Štefan (ioinišček: Ali nismo tudi mi pokorni Božjim zapovedim? Ali nismo zvesti veri naših očetov? Ravno zato nočemo tega malikovavstva. Mi hočemo imeti čisto vero!
(jr c gor pl. Skopak: No, te pravde ne moremo tukaj rešiti. Jaz vidim, da so tu vmes druga vprašanja. -Vse to moram poročati g. namestniku. (Proti Štefanu Gomiščeku): Danes ne moremo tega vprašanja rešiti.
Alojzija: Kar z nami pojdi, Urška, domov! (Jo prime za roko.)
Martin D o I j a k (proti namestnikovemu odposlancu): S tem romanjem pa jc treba končati.
S t a r 111 o ž i z 111 e d r o 111.: Kaj vam mar naše romanje? Mi častimo Marijo Devico (Klici: Slava Mariji!)
Martin D o I j a k: 'To ni za novi vek! To jc sramota!
St a r 111 o ž iz 111 e d r o 111 a r j c v Sramota si ti! Kaj bi govorilo, nespametno človeče!
Gregor pl. Skopak: Pojdimo sedaj, ker tega vprašanja ne moremo rešiti. Za sedaj in dokler g. namestnik drugače ne odloči hodi zidanje cerkve ustavljeno. (Odide. Za njim začnejo odhajati tudi drugi.)
Star 111 o ž izmed r o 111 a r j e v. Slava Mariji! (Klici romarjev: Slava Mariji!)
Martin D o 1 j a k: Ne boste zmagali, ne! Cerkve ne bo tukaj nikoli! (Lutrovci odidejo. Klici za odrom: Živio Luter! Živio 'Trubar! Živio novi vek!)
Romarji: Slava Mariji! Slava Mariji! Slava Uršuli!
(Zavesa pade.)
DRUGO DEJANJE.
Dvorišče gostilne na Solkanski cesti, okrašeno z zastavami. Oh strani je ni.il oder za govornike.
Prvi prizor.
Kmetje: Janez Vuga, Jožef Gabrijelčič (i/ Solkana) in Miha Zimec iz Grgarh sedijo okolu mize.
J a 11 e z Vuga: Novo vero dobimo, Miha! Ali se boš dal spet krstiti'-*
Miha Zimec: Jaz že ne! Ostanimo pri tem, kar smo!
Jožef < i abrijelčič: \ Solkanu in v (iorici je zdaj vse v zraku, vse neumno. Duhovščina bo imela sitnosti.
(Dalje prih.)
Darovi.
.1 u h i	I c j ii i d a r o v i	z a »S	I o v e n-
s k o S i r o t i	š č c«:
I’. n. gg.: Vinko Toitiagnin, kurat \ p„ 5 K: Marija Kancler I K: Simon Gregorčič. vikar Ul K:	Franc	Kuštrin
ll> vin; 'Terezija Batič .5 K: v nabiralniku g.	Alojzija Colja 12	vin; F.	A.	I K:
N. N.	2 K; Marija Boltar 50 vin.
Z a »A I o j z i j e više e«:
P. n. g. Marija Boltar 50 vin.
Donače in razne vesti.
Imenovanje. Nadzornik na tukajšnjem c. kr. kemičnem poskuševališčii Si. Maks Ripper je imenovan za višjega nadzornika in za voditelja istega po-skuševališča.
Na protestnem shodu v zadevi itii-nolili volitev v trgovsko zbornico, ki sc je vršil v nedeljo pri »Zlatem Jelenu«, je bila vsprejeta ta-le resolucija;
»Dne 28. in 29. januarja tega leta so se vršile dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. Volitve je vodila c. kr. volilna komisija, ki je tedaj izvršujoč volilne posle v prenešenem delokrogu jednaka vsaki deželnoknežni oblast z istimi pravicami in dolžnostmi. \ olitve so bile razpisane edinole v italijanskem jeziku. Edinole v istem jeziku je sestavila c. kr. komisija navodilo K volitvam, izkaznice in glasovnice je dala c. kr. volilna komisija dostaviti po pošti. Pisma niso bila niti priporočena niti niso bila opremljena s povratnico Izključen je tedaj vsak dokaz, vsaka kotrola o pravilni dostavitvi volilnih listin.
Volitve so se vršile na podlagi imenikov sestavljenih po trgovsko obrtni zbornici na podlagi najmanjšega davčnega postavka v znesku 8 K. Ta davčna postavka izključuje vsled svoje visokosti približno 70'' trgovcev in obrtnikov v slovenskem delu dežele od sodelovanja pri volitvah v stanovski zastop, od volitev v korporacijo, ki je po postavi poklicana braniti in zastopati koristi in pravice vseh trgovcev in obrtnikov. V vseh sosednih deželah in kronovinah je ta davčna postavka nižja. Za volitev trgovske in obrtne zbornice v mestih Ljubljana, Rovinj. Innsbruck, Bolcari. Roveredo, znaša ta postavka 4 K 20 vin. Da, pri volitvah v zbornico v Ljubljani ima vsled volilnega reda za deželni zbor vsak trgovec in obrtnik volilno pravico, ako plačuje sploh kak direkten davek.
Z ozirom na navedena dejstva Slovenski trgovci in obrtniki zbrani na javnem shodu pri Zlatem jelenu dne 0. februarja 191.?
poudarjajo sl o v e s n o: I >o-polnilne volitve v trgovsko obrtno zbornico zvršene dne 28. in 29. januarja 1913 so neveljavne.
C. kr. volilna komisija je kršila vsled rabe edinole italijanskega jezika jezikovne pravice 'M5 slovenskega prebivalstva, je kršila pravice zajamčene v državnih osnovnih zakonih.
Protestirajo najodločnejše. da bi se smatralo omenjene volitve veljavnim,
poživljajo visoko c. kr. vlado. ukrene vse potrebne korake, da za-dobe državni zakoni njihov ugled in veljavo.
u a v a j a j o z o g o r č e n j e m visoki, previsoki minimalni cenzus 8 K. ki izključuje skoro 7 in obrtnikov iu trgovcev od volilne pravice ter
izraža jo u p r a v i č e n o n a d o* visoko c. kr. trgovsko ministerstvo izda čimprej naredbo, ki bi zajamčila vsem trgovcem in obrtnikom volilno pravico v goriško trgovsko-obrtnn zborico."
S tem shodom in s tako resolucijo je torej zaključil narodni odbor svojo
akcijo za ininole volitve v trgovsko zbornico!
Liberalna drznost. Znano je. da je nek skoraj iz samih N e g o r i č a n o v
seveda liberalcev obstoječ kon-sorcij kupil <>d sedaj politično mrtvega liberalnega A. < iabrščeka »Sočo« in "Primorca«. Pravijo, da je A. Gabršček napravil pri tem dobro kupčijo. I i le i z d r u g i h d e ž e I k n a m p r i v a n-d rani I i b e r a I n i el e m en t i so torej prevzeli uredništvo »Soče« iu "Primorca". Ti mladi liberalci so prišli na Goriško, da bodo s svojo »p r o s v i t-I j e n o s t j o« učili nas Gorič a n e »P a m e t i«. Ker je bila »Soča« pod A. Gabrščekom malo braua in ker na deželi skoraj nihče ni maral zanjo, so iz-vengoriški k nam p r i v a n d r a n i liberalni mladiči kupili s »Sočo« in »Primorcem« jako malo naročnikov. Poci njih uredništvom pa je vsaj tako se zdi še bolj padlo število naročnikov zlasti »Soče«. Deficit z izdajanjem »Soče« je velik.
Naše ljudstvo ve dobro, kaj nameravajo liberalni mladini s. »Sočo« ai »I Timorcem«. Pod krinko »narodnosti« hočejo priti na površje v deželi in šele potem pokazati svoje strupene kremplje, s katerimi bi trgali iz src našega ljudstva ono, kar mu je najdražje. Sedaj so v »Soči« zapeli pesem, da sc borijo v prvi vrsti proti Italijanom. To pravijo sedaj, ko si ne upajo v javnosti nastopiti kot liberalci, ker sicer bi jih ljudstvo klicalo na odgovornost zaradi liberalnih polomov in gorja, ki preti deželi vsled njih brezvestnega gospodarstva.
Ker število naročnikov »Soče« pada in ker je zguba vedno večja, lovijo k u a m p r i v a n d r a n i mladini naročnike za »Sočo« iu »Primorca« kjer morejo. Tudi priznanim našim somišljenikom usiljujejo »Sočo«, kar je vsekako drznost. Pred nami leži okrožnica liberalnih mladinov, katero so razposlali mnogim našim somišljenikom, v kateri usiljujejo svoje liste kakor konjski mešetarji slabe konje. — Naše somišljenike opozarjamo pred temi limanicami! »Sočo« v naše hiše ne! Dovolj zla je že uprizorila! K nam pri-vandranirn ‘liberalnim mladinom pa kličemo: Pustite goriške Slovence pri miru. Goriški Slovenci »faremo da se!«
Sl. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu na znanje. »Narodna Tiskarna« v Gorici je poslala dne 0. februvarja pou jasnim naslovom: »Prečastiti dekanijski urad v Komnu« zaboj s spremnico. Zaboj bi se moral dostaviti adresatu v petek .Na komensko pošto pa je prišla samo sprenmica brez zavoja. Na reklamacijo komenske pošte se je zavoj šele v torek dostavil adresatu. Prosimo sl. c. kr. poštno ravnateljstvo, da preišče ta slučaj, kajti vendar ne gre. Ja bo romala poštna pošiljatev iz Gorice v Komen <> dni. Pošta v Nabrežini bo mogoče kaj več vedela o tem.
Gradnja železniške proge Gorica-Cervinjan je, kakor poročajo tukajšnji italijanski listi, zagotovljena.
Vprašanje reške škoiije. Papežev nuncij Scapinelli je nasproti zagrebškemu nadškofu koadjutorju dr. Ante Bauerju izjavil, da so vse vesti o odceft-pljenju Reke od scujske škofije neosno-vane in neistinite. Kardinal tajni« Merr.v del Val je sciijskcmu škofu brzojavil: "Vesti o odcepljenju Reke od senjske škofije so brez vsake podlage«.
Mednarodna zveza proti kupčiji z dekleti je stopila dne 9. t. m. \ veljavo. K tej prevažni zvezi, ki bo imela še mnogo posla, so pristopile sledeče države: \\strija. Ogerska. Francoska.
' ngleška. Holandska, Rusija, Španija in Nemčija.
Bivši puljski žnpan dr. Vareton, ki
j«.- zaradi puljskih neredov v kazenski preiskavi je odložil deželnozborski mandat.
Vsled pasje stekline umrla deklica.
i	sredo je v Piranu umrla deklica Malija St u le. ki jo je ugrizcl stekel pes, v groznih bolečinah.
Dvorni svetnik je postal kranjski deželni šolski nadzornik Prane Levec, znani slovenski pisatelj in slovničar.
Železniška nesreča med Zagorjem in Savo. Sinoči okolo h. ure iu pol se je pripetila med Zagorjem in Savo na Kranjskem železniška nesreča, ki ie močno poškodovala kar dva vlaka naenkrat. Ko je osebni vlak, prihajajoč i/ Trsta, vozil proti postajališču Sava, je nenadoma padla s pečin velika skala naravnost v la vlak. V istem trenotku pa je prisopihal z zidanmoške strani tovorni vlak. Skala, ki je padla na osebni vlak, je provzročila. da sta se lokomotiva in prvi vagon tega vlaka nagnila ter se prevrnila na tovorni vlak. Pri tem L' skočil tovorni vlak s tira. Poškodovalo sc je 14 vag. tovornega ter lokomotiva in en vagon osebnega vlaka.
I »osedaj sc javlja, da je ranjen le strojevodja osebnega vlaka. Južna železnica trpi ogromno škodo. Promet je seveda prekinjen in se izvršuje le na ta način, da prestopijo potniki iz enega vlaka v drugi, ki čaka na drugi strani nesreče, kar provzročujc velike zamude. Za redni promet treba pol dneva dela na tiru.
Pogreb kardinala nadškofa dr. Nagia.
V petek, dne 7. t. m. so pokopali rajnega dunajskega nadškofa kardinala dr. Nagla. Rajnika so iz knezoškofijske palače prenesli v cerkev Sv. Štefana. Po greb so olvorili gojenci sirotišnic, sledilo je nadškofijsko službeno osobje, katoliška društva, ženski in moški redovi, zunanja duhovščina, dunajska duhovščina, semeniščniki, prelati, dunajski stolni kapitelj, nadškofje in škofje, asistenca kardinala barona pl. Skrbenskega, ki je vodil pogieh. Za krsto sta korakali rajn.kova mati in sestra, tajnik Merinsky, pomožni škof dr. Pfluger, ce-rimonier VVagner, dunajski župan dr VVeiskirchner. Zvonovi vseh dunajskih cerkva so milo doneli rajniku v slovo.
V cerkvi so čakali na pogreb cesarjev zastopnik nadvojvoda Karel brane Jožef člani vladalske rodbine, Berchtoldov zastopnik baron pl. Macchio. skupna ministra Billnski in Krobatin, min. predsednik grof Stiirgkh z ministri, dvorjani, generali, namestnik Bienerth in drugi. Ko je blagoslovil kardinal Skrbensky mrliča, so nesli rajnika duhovniki v kapelo Sv. Barbare, kjer so ga položili v kečnemu počitku.
Poslanec Scliuhmeier na Dunaju umorjen. Ko se je vračal soc. državni posl. Scliuhmeier v torek ponoči od nekega socialističnega posvetovanja v Stockerau na Dunaj, je pristopil k njemu od zadaj socialist Pavel Kunschak ter izprožil proti njemu strel iz Bro\v-ningove pištole. Kroglja je šla skozi levo uho in predrla možgane. Poslane«. Scliuhmeier je ostal na mestu mrtev. Kunschak pa se je mirno pustil prijeti in odvesti v zapore. Kunschak je bil baje na Schuluneierjevo zahtevo izgnan iz socialistične organizacije in je Scliuli-meierja ubil najbrže iz maščevalnosti. Sam pa uečc povedati, zakaj je to storil.
Smrt papeževe sestre. Po 25dnevnl bolezni je v torek v Rimu umrla najsta-rša sestra sv. Očeta Roža Sarto. Imela je 72 let. Sv. Oče je bil ti sestri posebno naklonjen in med njeno boleznijo se je večkrat zanimal za njeno stanje. Njena smrt je napravila na sv. Očeta jako bolesten u tis.
I/ Kajira nam naznanja naša naročnica. da bo tamošnji slovenski dušni pastir P. Beniger Snoj premeščen. Namenjen je /a veliko bolj visoko iu častno službo v Jeruzalemu, za kar mu Slovenci iz dna srca čestitamo.
V	Aleksandrijo hodijo nekatere Slovenke delat pohujšanja in krast drugim dobrega imena. Ni še eno leto v Aleksandriji, pa je že nezakonska mati črnega Arabca. Kaj se vse v Aleksandriji dogaja, ni mogoče na kratko povedati. Prav je imel lansko leto tisti Slovenec, kije v „Prim. listu" to gnezdo odkrival. Pisal je resnico, žal da je še premalo povedal.
Nesrečni alkohol. Proračuiijeno jv, da Slovenci izdamo za alkohol vsako ieto najmanj sto milijonov kron. Čedna svotica. kaj?! Pa s strogo narodnega stališča bi to še ne bila taka škoda, čt. bi la denar ves doma ostal. Toda menda ne bo preveč rečeno, če vzamemo, da ure vsaj petina te ogromne svote za tuje blago. 20 milijonov vsako leto iz naše uboge domovine! budje božji, to niso mačje solze! Ali menite, da jih tudi 20do-biino nazaj za naše vino? Ali ni jasno, da nam alkohol pije res našo srčno kri?.. Ali mora to biti, da izdamo toliko milijonov za blago te vrste, za nepotrebno tujo pijačo, ko vendar domovina sama dovolj vina pridela?! Ko bi doma im imeli dovolj te robe, potem bi se ne dalo nič reči; ali sedaj imamo že domače več kot dosti. In kaj si naši ljudje kupujejo vsako leto za te milijone? Nešteto bolezni, prezgodnjih smrti, nemira po družinah, zapravljenih posestev, pretepov, pobojev, nesreč vsake vrste! To je blagoslov alkohola!
'Tudi našim vinogradnikom želimo le dobro; in če bodo nas hoteli ubogati, jim bo boljše, kakor jim je zdaj. Le pomislite: Naše dolenjske gorice rodijo dosti vina. hodite pa pogledat po novomeških in drugih mestnih gostilnah p«
I	dolenjskem, kaj vam ljudje pijejo, - -mestna gospoda kakor kmetje, ki pricie-jc na trg! Skoio samo pivo: unionsko, imntigamsko, reininghausko, gosko, šve-hatsko, bavarsko, plzensko, dieherjcvo in ne vem č3gavo še. Da, v vsaki vasi že točijo pivo! Razen tega se |)o Dolenjskem vedno bolj širi žganje. Ali nam ne !io vsak pameten človek prav dal in
I	'olenjci sami nam pritrjujejo, ko jim pri digamo: Ne pijte nobene kaplje žganja, in tudi piva vam ni treba piti, ko imate vino doma; svoj vinski pridelek pa uživajte res zmerno otrokom pa tudi tega ne smete dajati večino pa glejte, da spravite v denar! Možje, ki živijo že desetletja na Dolenjskem, so nam že večkrat zatrjevali: Ko je trtna uš po Dolenjskem gospodarila, . o si ljudje dolgove plačevali in hiše popravljali. Koliko bolj jih bodo lahko sedaj, ko jim trta rodi, če se bodo po naših naukih ravnali: Ko bi abstinentje mogli prihraniti domovini le tistih 20 milijončkov, ki gredo za alkohol vsako leto iz nje. bi bili njeni največji dobrotniki.
Pozor izseljene!! Neki Maksim Neuinayer namerava v državi Para v Braziliji pokrajino v braški železnici (Estrada de Fcrro de Braganca) obljti-iiiti z avstrijskimi naselniki. Ta pokrajina je pa zbog svojih klimatičnili razmer povsem neprikladna za naselbino. Ta so pred par leti že poskusili španski naselniki. ki so se vsled slabega podnebja morali preseliti drugam. Pred naselitvijo v teh krajih se torej resno svari.
Pouk na srbskih gimnazijah je zopet pričel dne L februvarja letos (sta-koledar). Učenci 4., 7. in 8. razreda III. in IV. gimnazije v Belgradu bodo začasno hodili skupaj v ene prostore k pouku. 'Tudi na trgovski akademiji se pouk zopet prične .
Mestne novice.
m Občni zbor »Slovenskega Katoliškega delavskega društva« bo dne 23. t.
m. v gostilni g. Josipa Gorjanca ob 3 in pol pop.
Maša zadušnica za pok. kardinala Nagla. V torek ob 10. uri predpoludueje
bila v naši stolni cerkvi maša zadušnicn /a pokojnega kardinala Nagla. Daroval jo je naš prevzvišcni knezonadškof ob veliki asistenci druge duliovščine. Maše so se udeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastnij kakor tudi mnogo drugega občinstva.
m Umrla je dne 11 t.. m. Katarina Kragelj, služabnica in kuharica pri pokojnem uions. M. Kravanji, doma od Sv. Lucije. Bila je podpornica društva »Skalniec«. Društvcnicc so ji priredile z zastavo časten pogreb. Priporočamo jo v molitev. Svetila ji večna luč!
m Na pustni torek je bil ukraden nabiralnik »Slovenskega Sirotišča« v gostilni gosp. Josipa Gorjanc na Kornju. Zvedeli smo tudi za tatu. Ako ga nazaj ne prinese, ga bomo ovadili policiji.
Dopolnilne volitve v goriški mestni svet. Dopolnilne volitve v goriški mestni svet. ki so se imele vršiti dne Ah. sept.. A. in 5. okt. lanskega leta so bile. kakor že znano, z odlokom c. kr. namestništva z dne 25. sept. I. I. ustavljene. ker je goriški mestni svet zavrnil brez utemeljevanja črez 251) slovenskih reklamacij in ker je bilo v volilnem imeniku vpisanih nebroj oseb, ki nimajo volilne pravice. Da se take reči ne ponovijo. je na podlagi zadnjega odstavka S 57. mestnega štatuta odredilo namestništvo, da sestavi tukajšnje okrajno glavarstvo nov volilni imenik ter naj ono tudi prevzame vse posle pri naslednjih volitvah, ki se bodo še razpisale.
Naše Italijane taka odredba strašno peče in zagnali so po svojih listih velik krik o nezaslišanem atentatu na občinsko avtonomijo, katero so oni v daljših člankih, priobčenih v svojem glasilu »Corriere« tako tolmačili, da velja za nje kot postava to, kar oni hočejo. To je njih volja in da drugih postav ne poznajo. Ljudi s takimi nazori ni pač mogoče drugače spametovati, ako ne z odredbami. kakoršno je sedaj izdalo tržaško namestništvo.
Mestni svet goriški. V pond. je imel goriški mestni svet svojo sejo v namen, da protestira proti odredbi tržaškega namestništva, s katero se je določilo, da ima c. kr. okrajno glavarstvo izvesti prihodnje dopolnilne mestne volitve.
Dr. Pinausig je imel daljši govor, v katerem je hotel na podlagi raznih postavnih določb dokazati, da je namestništ-vena odredba nepostavna. Na koncu svojega govora je predlagal, naj mestni svet brzojavnim potom uloži na notranje ministerstvo pritožbo proti takemu postopanju in ako bi notranje ministerstvo tej pritožbi ne ugodilo, naj se potem mestni svet in Občinarji pritožijo na upravnem sodišču. Vladni zastopnik iiamestništveni svetnik Rebek je pa postopanje namestništva opravičeval. Da je mestni svet soglasno vsprejel Rinausigev predlog je samo-obsebi umevno.
Kako sestavljajo na goriškem magistratu volilne imenike? Namestni-štveni svetnik Rebek je povedal v zadnji seji goriškega mestnega sveta, da se je sam prepričal, daje m e j 5 OD v pi-s a n i m i volil c i bilo p r i b 1 i ž n o 4 0 0 taki h. ki ni m a j o volil n e pravice.
Raznim cenj. gg. dopisnikom. Dopisov brez podpisa ne priobčujemo.
Sreča v nesreči. V petek popoludne je nesla neka žena v ročnem košu nekaj lončenih posod. Na Verdijevem tckali-šču pa se ji je pripetila nesreča, udarila je namreč s košem ob neki voz in posoda se je vsa razbila. Medtem ko je radovedno občinstvo gledalo ubogo ženico. kako obžaluje predčasni konec loncev. se ji je približal baron Scssler ter
ii	daroval denar, ki ga je ona bila potrosila za posodo.
Samomor vojaka. Ni dolgo tega. kar smo poročali, da si je vzel življenje domobranski desetnik in danes zaznamujemo zopet en slučaj samomora pri
domobrancih. Prostak Prane Aknič iz Kočevja si je pognal krogljo iz puške v prsi ter obležel nezavesten. Došli zdravnik je odredil prenos vojaka v vojaško bolnišnico. Aknič je trpel na kleptomaniji ter je bil tolikokrat že obsojen. da je večji del svoje službene dobe preživel v zaporu. Zadnjič je u-kradel svojemu drugu. zlat prstan in t krono. Zaraditega bi moral biti prihodnje dni obsojen. Da sc ogne obsodbi, jc je ustrelil. Zdravniki so izjavili, da !e njegov položaj nevaren iu brezupen.
Iz goriške okolice.
g Iz gorenjih Brd. Iz nekega kraja iz gorenjih Brd, ki ga pa danes zamolčimo, smo dobili dopis, v katerem se dopisnik hudo pritožuje o vedenju in pogovorih nekaterih mladeničev in mladenk, vračajočih se ob nedeljah in praznikih od službe božje domov. Da se s takim vedenjem in govorjenjem širi med našo mladino pohujšanje, ki ima za seboj večkrat prav hude posledice za mladino iu za stariše, to je sanio-obsebi razumljivo. Zato pa toplo priporočamo starišem, da pazijo na svoje hčere in da jim zabranjujejo zahajati v družbo takih ljudi, od katerih nimajo pričakovati nič dobrega.
g Ne igraj se z orožjem! Mladenič Alojzij Uvala iz Lokovca se je igral z nabasanim revolverjem. Bil je pa, tako nepreviden, da sc je revolver izprozik pri čemer se je ranil na levi roki,
Požar na hribu sv. Valentina. Včeraj okrog 5. ure popoludne smo zagledali Goričani ogenj na hribu sv. Valentina, ki se je naglo širil od vrha nizdol. Danes smo poizvedeli na pristojnem mestu, da so zgoreli lanski borovi nasadi in 4 parcele starejših nasadov. Škoda se ceni na okrog 15D0 K. Pogorelo je vsega skupaj približno 6 hektarov nasadov. Ko se je ogenj opazil v Gorici, se je koj podal iz Gorice na hrib sv. Valentina iiamestništveni koncipist Kaltneggcr in pa gozdar Močnik. Gozdar Močnik je zbral v Št. Mavru AO oseb, ki so se podale gasit ogenj na hrib. Tudi orožniki so zbrali nekaj ljudi, ki so prišli na pomoč. Gorelo je do S. ure zvečer.
Kdo je zažgal, se da težko dognati. G. Lonzari iz Št. Mavra je videl pod noč 6 paglavcev, ki so tekli s hriba skozi Št. Maver. Preiskava bo dognala, kdo je požigalec.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz anhovske občine. Več Občinarjev si usoja sporočiti, da so nekateri naprednjaki pobirali miloščino v goriški okolici za popravljanje neke cerkvice nad vasjo Vrtače. Kakor se je izvedelo, so dotičniki precejšno svoto nabrali. Ti možje so si mastno zaračunili svoje dnine, kar pa je ostalo, so se razdelili nekateri med seboj. Torej ta cerkvica je bila iu ostane zapuščena.
ki Deskle. V nedeljo ob 5. uri popoludne je umrl in so ga v torek ob 3. uri popoludne pokopali g. Jožef Kodelj?, veleposestnik. Pred mnogimi leti je bil pokojnik župan in je bil do svoje smrti obče priljubljen in spoštovan. Dosege! Je lepo starost 88 let.
V	petek popoludne pa je umrl gosp. Martin Berlot,gostilničar, v A6 letu svoje dobe. Končala ga je sušica. N. p. v m.!
ki Odgovor. V ..Prirn." štv. 5 z dne 31. jan. 1913 stoji dopis iz anhovske občine, v katerem se čita: *Pra-šamo g. Kr. Veliščeka, če pozna tistega župana, ki je izdal nekemu uradno spričevalo in le to odposlal c. kr. sodniji. v katerem trdi, da je bil dotičnik radi tatvine 14 dni v zaporu, kar pa ni res."
Na to odgovarjam sledeče, da Kr. Velišček pozna župana, kateri je izdal
uradno spričevalo neki osebi; ker pa moja dolžnost ne dopušča, da bi osebo imenoval, pa povem, da ako se dotič-niku godi kakšna krivica, naj sodnljsko postopa proti meni, kar sem pripravljen vsak čas odgovarjali radi izdanega spričevala. Konečno pa omenim, da naj postopa proti bivšemu županu oziroma tajniku. — Sedanje županstvo je sprejelo vse spise od prejšnjega župana, ker spadajo v obč. arhiv, kjer tudi morajo biti. In na podlagi spisov se je izdalo spričevalo.
Kr. Vel i š č e k, župan.
Iz tolminskega okraja-
t Od Sv. Lucije. Vsi ‘tari in cnajsteri novi naročniki »Prim. L.« sc tu iskreno zahvaljujemo gospodu primariju dr. Antonu Breclju za njegovo dveurno nedeljsko predavanje o prvi pomoči v nezgodah. Ni bilo zastonj. Naučili smo se toliko, da bomo znali vsaj za prvo silo pomagati sami sebi in po vzgledu u-smiljcncga Samarijana tudi svojemu bližnjemu.
Prihodnjo nedeljo, 10. t. m., ho ob isti uri predavanje s podobami o balkanski vojski v Miku že vem salonu. Vsi stari in cnajsteri novi naročniki »Prim. Lista« pridite prav zagotovo poslušat in gledat ter privedite s seboj i druge!
Pet vrlih svetolueijskih mladenk je dalo svetu slovo iu šlo v samostan. Menda pojdejo tudi še druge.
t Slap ob Idriji. Pri nas se dostavlja »Primorski List« vedno jako pozno naročnikom. J udi po osem dni kasneje ga dobivamo. Opozarjamo odgovorne čini-teljc na to. Drugikrat se pa drugače pogledamo. To ne sme tako naprej.
t Kupci pozor! »Mlekarska zadruga in Sirarna« na Bači. pošta Podbrdo, ima na razpolago za oddati veliko polnomastnega sira. Cena je: na debelo za kg. 1.08 K in na drobno 1.72 K. Vsaki mesec nadalje pa lahko odda društvo krog po 20 hlebov, teža po 18 20 kg. Kupci, pridite pokusit, tudi naš izborni planinski sir.
Iz bovškega okraja.
b Imenovanje. Sodni kancelist v Bovcu Martin Viher je imenovan za pisarniškega oficiala.
Iz komenskega okraja.
km Slivno. Ivan-Kralj, rojen 1823. v Slivnem je umrl dne A. febr. 191.1 ob o uri zvečer v Slivnem. Stari veteran, ki je bil lieoženjen, služil je pri c. kr. pešpolku štev. 22 kot prostak 10 let, b mescev, 26 dni iu bil tudi v vojni. Vedno je rad dopovedoval, kako je on streljal, druži pa puško »ladali«. Na starost le dobival neko malo penzijo. Legel je na posteljo meseca maja 1912, potem m mogel več na noge. Dne -L febr. t. I. je mirno v Gospodu zaspal in dne 5. febr. smo nesli njegovo truplo k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti!
km Komen. Pouk na naši obrtno nadaljevalni šoli se je odložil do meseca oktobra.
km Sveto. Že 51) let niso bile naše poti, posebno ona, ki vodi od nas v Lipo, tako v redu, kakor so sedaj. Popravljene so bile z državno podporo.
km »Kmečka hranilnica in posojilnica« v Kostanjevici na Krasu. reg. zad. z neom. zavezo, vabi vsled S 29. pravil na redni občni zbor, ki bo dne 2A. febr. 1913. ob 4. uri popoldne v vikarišču s sledečim dnevnim redom: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Računski zaključek za leto 1912. in potrdilo istega. A. Prečitanje zapisnika revizije od »Goriške zveze«. 4. Volitev novega na-čelništva in nadzorstva. 5. Morebitnih
drugi predlogi iu sklepanje o izstopu ne-ktcrili članov.
km Ivaujigrad pri Komnu. Na pustno nedeljo so naši liberalci priredili veselico s plesom. Kakor navadno, se niso veselili le en dan. marveč so hoteli to liberalno veselje nadaljevali tudi na pust, dan norcev. Zvečer so plesali in burke uganjali ter se prav ,.fejst" imeli. Na koncu vse njih komedije so pa enega naklestli tako hudo. da so mu morali zdravniki glavo zašiti, ki je bila zelo, zelo raztrgana in luknjasta. Ranjenec je doma iz Zagra|ca pri Komnu. — Taki so sadovi liberalnega veseljačenja.
km Zagrajoc pri Komnu Naša vasica majhna je. n čudne novice prihajajo iz nje. Pravijo, da se bo pred sodnijo pralo čudno perilo. Do tega privede nekrščansko življenje nekaterih oseb.
km Tomnlca. Pust je pri nas letos popolnoma umrl. Mladina postaja pametna. Pustnih šem in grdega ..kvakanja" ni bilo letos nič. Prav je tako! Tudi klobas iu jajc niso pobirali, kar je veselo znamenje! Tako naj bo tudi v prihodnje! Mladina, preč od neumnosti in pustnih šem I
km Veleč, g vikarju Pipanu v Temnici se zdravje boljša in je že iz-ven nevarnosti.
km Od nekod. Nek star pregovor se glasi: Dekleta bežite, fantje gredo! Sedaj pa velja: Fantje bežite, dekleta gredo! Ta pregovor se uresničuje povsod, posebno pa pri nas. Pri nas dekleta ne rečem da vse, pač pa veliko jih je, i "Tejo in letajo za fanti, prav kakor o, ' svojim plenom. Posebno na pustno Jjo so nekterc pokazale, kaj veljaj« so pile in plesale še celo do polnoči. jih pa niti ne omenim. Pošteno dekle .m bi moralo biti že o mraku doma. Naslednja dva dneva seveda niso pozabile iti v gostilno in tamkaj z norci burke uganjat. Pa kaj se hoče, kakoršni so stariši, taki otroci. Kako hoče biti poštena in pametna hči, ko mati vpričo nje neumnosti uganja. Žalostno je tudi to, da so bile še celo mlade deklice pozno v noč na plesišču. In mati, kako je ona ponosna na tako hčer! Pa lahko rečem, da kakor se zdaj r njo raduje .tako bo morala nekdaj jokali iu oči pokrivati, kakor se godi že mnogim našim materam, Cujte torej ljubi stariši, nad svojimi otroci in varujte jih ponočevanja, da tako ne padejo v roke svojih zapeljivcev, ker potem bodete nesrečni vi in oni za celo življenje.	O p a z o v a I e c.
Iz sežanskega okraja.
s Tomaj. Ni dolgo tega, kar je naš č. g. kaplan ustanovil pri nas »Marijino Duržbo«, da bi na ta način preprečil ples. A zdi se, da pri našem ljudstvu nič
9 ramo*
v - I	\	-
NajfinejSlokas imate kave slastno-diŠeCe-osvežujoče
Najboljše in najmodernejše sttkno aa moške in volneno aa Zenski obleke raa-pošilja najceneje jfugoslov. raspošiljalna
R. STERMRCKI v Celju š/. jo j. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
ne pomaga. Tako so minole dni do pozno večer bili zopet pri plesu, kar zapoje plat zvona. To je vse še precej streznilo. Ciorelo je pri Valentinu Rože. kateremu je oprava cele sobe zgorela.
Drobtinice.
.Največji kolodvor na svetu imajo v Ne\v-Yorkit. Ta kolodvor ima 84 tirov v dveh nadstropjih. Gradili so ga deset let. Zgradba je stala nad 750 mil. kron. V Evropi je največji kolodvor v Lip-skem. ki je bil pred Ne\v-Yorškim tudi največji na svetu.
Oglas.
Podpisani naznanjam, da sem prejel zastopstvo za ljudsko zavarovanje zavarovalne akc. družbe »/Vzor Češka spl. del. družba« za zavarovanje na življenje v Ljubljani. Vrhovno za-stopostvo v Trstu.
Prodajam tudi srbske in turške srečke.
Lovrenclj Križman,
Kazlje pri Sežani.
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na :
Josip Batič, Ilirska Bistrica.
(Kranjsko.)
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
MIHfiEi TURK
GORICA na Komu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo.
—	Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Trgovina z usnjem
v Hapucinski ulici št. 2 C-Pri Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
JOSIP TER Pl N
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Rašteia štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščin e za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hlžna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
OTO05IM MOtM ;
z
Oalasnica CEiMh posod in cerhvenegi orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
■€3-€>€>0-0-0€>-
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»sobici
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti. Štev. 208
(D
9
E
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil If. četrtletja, t. j. »cev oktobra, nov- in decembru 1911,
začne v
poned., 3. marca 1913.
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do
1.	popoludne.
Dne 5.. 8.. 12.. in 15. marca bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V	Gorici, 23. januvarja 1913.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
2 učenca
začetnika za
mizarsko obrt
z oskrbo hrane in prenočišča sprejme ANTON ('ERNIGOJ mizarski mojster v Gorici Tržaška cesta IS. Prednost imajo oni s hribov ali s Krasa. Želeti je da bi bila oba z ene vasi.
Alojzij Gril, m zarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. -- Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
ODLIKOVANA ±*i3KARNA
II1II
Gorica, vla Formlca
ib priporoča za odjemanje raznoaa peciva navadnega in naj finejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem	E. Jak in
Odlikovana pekarija & ^	^	In flladčičarna	^
|	K. Draščik	S
% v Dorici na Kornu ^
(v laatnl hlll)
♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmano*
#in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na jjjfp drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstTu. Cen*
Jako nizke.	'v
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst .
. . 55. 84, 87,	7,	37.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov iu vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	.	-
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
AHTOM BREŠČAK.
= Dr. Schmldt-ov balzam proti ozebkom.
Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv.
Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj i njim drga ozebke, dokler ni balzam
absorbiran.
Cena 60 vin. steklenica.
j!j Dr. Schmidt-ovo mazilo proti odprtim ozebkom,
priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za |jl	odpravo	odprtih	ozebkov	v najkrajšem času.	—
4	Cena	80	vin.	lončiču.
Izključna prodaja v lekarni
eRISTOFOLETTI, c in kr. dvorni dobavitelj, Gorica.
I
&
m
„CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJeTlO ZAVCZO
4T» v GORICI ♦t.^±±±
obrestuje hranilne vloge po 5°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
in
ODBOR.
m
■ Postr
_L=
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ..Goriške ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene m železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhmska m hišna oprava.
Postreiba točna, domača in cene konkurenčne.---------
■ ■ - Prosimo lahtevati listke blagajne radi kontrole.
Izlajatelj ln odfovorul wrJntk J. Vimpolšch v Gorici
Tiska .Narodna Tish*roa' ? Oorid (odgov. L Lduržič.