Prof. Franjo Sič: Knjigovodstvo za samouke in za šole Ljubljana 19 3 1 mom* Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. (Predstavnik France Štrukelj). Uvod. Namen te knjige je naučiti posameznega učenca trgovinskega knjigovodstva. Po izbrani najlažji metodi naj spozna učenec samouk ali pa tudi šolski učenec načela splošnega knjigovodstva brez posebnih pripo¬ močkov. Posebnega predznanja ni potreba, pač pa bodi učencu edini nasvet, naj ne prebira posameznih oddelkov poljubno, temveč zaporedoma oddelek za oddelkom, počasi in pazljivo, ker le na ta način doseže zaželjeni uspeh. V teh oddelkih je podana vsa snov, v najlažji obliki od najnižje stopnje spoznavanja trgovskih knjig do samostojnega bilanciranja. Učenec, ki bo vso knjigo resno proučil, bo spo¬ soben za vsak višji študij knjigovodstva in obenem tudi za pisarniška dela. Naloge v posameznih oddelkih je treba vestno reševati. Učitelj knjigovodstva ima dovolj prilike podajati učencem (po predelani tvarini vsakega oddelka) prak¬ tičnih vaj in nalog. Tvarino si lahko poljubno razdeli in prilagodi ustroju svoje šole. V prvi vrsti so tu mišljene trgovske nadaljevalne (gremijalne) šole. Preden je prišlo delo v tisk, je bilo z uspehom preizkušeno na samoukih z najrazličnejšimi predizo- brazbami in različnih starosti. 1* / I. ODDELEK Inventura. Trgovski zakon iz leta 1862. ukazuje, da morajo protokolirani trgovci voditi trgovske knjige in vsaj enkrat na leto napraviti inventuro. Protokoliran trgo¬ vec je vsakdo, ki se peča s trgovanjem ob,rtoma (t. j. prodaja blago z dobičkom in se s tem preživlja), pla¬ čuje določen davek in da vpisati svojo firmo (ime) v trgovski register. Pravimo, da je tak trgovec polno¬ praven. Kakor hitro je pri trgovskem sodišču trgov¬ čevo ime vpisano v posebno trgovsko knjigo, postane to ime firma ali tvrdka. Torej morajo po zakonu vse firme voditi knjige in napravljati inventuro. V ko¬ rist posameznih, tudi neprotokoliranih trgovcev pa je, da napravljajo vsako leto ob zaključku poslovne dobe inventuro. Kaj je inventura? Inventura je popis imovine ali premoženja. Da nam bo mogoče nastavljati popis pre¬ moženja ali imovine, t. j. inventuro, pravilno, je treba, da poznamo natančno pojem premoženja. Premoženje (imovina) sestoji iz dveh delov, aktiv in p a s i v. Aktiva (— množina, aktivum — ednina) so vsi taki deli celokupnega premoženja, ki so v trgov¬ čevi oblasti in je on njih lastnik. Pasiva (pasivum) pa so vsi trgovčevi dolgovi. Prva naša naloga je, da se seznanimo z vsemi aktivi, t. j. z vsemi deli trgovčeve 6 lastnine, potem pa se bomo seznanili s trgovčevimi dolgovi. Ako odštejemo pasiva od aktiv, dobimo čisto trgovčevo premoženje ali imovino. Aktiva. Rekli smo, da sestoje aktiva iz več delov. Vse te dele je treba po izvestnem redu popisati in jih opremiti s tekočimi številkami. 1. Gotovina. Ves denar in morebitne čeke na banko, ki smo jih prejeli v plačilo ter se na dan, ko sestavljamo bilanco, nahajajo v naši blagajni, imenujemo gotovino. Ako seštejemo ta denar in vrednost vseh more¬ bitnih čekov, dobimo število, ki nam predstavlja go¬ tovino ali p r v o s e s t a v i n o aktiv. N. pr.: Dne 31. 12. gotovina .... Din 12.650-50 Suh denar (bankovci in drobiž) in čeki so torej gotovina. Kaj pa so čeki na banko? Pogosto imenujejo ljudje, ki ne poznajo trgovinstva ali nauka o trgovini, vsako poštno položnico ali vsako pobotnico ček. Da ne bo nesporazumljenja in da bomo do dobra vedeli, kaj vse je gotovina, moramo poznati čeke. Trgovec ima denar lahko doma ali pa v banki oziroma v poštni hranilnici. Ako vloži svoj denar v banko na tak način, da lahko z njim poljubno razpo¬ laga (vlaga in dviga, t. j. disponira), mu banka otvori račun ali konto. Da mu ni treba denarja osebno dvi¬ gati, kadar ga potrebuje, mu izda banka knjižico s kol- kovanimi listki, ki se imenujejo čeki. Na teh čekih je 7 tiskano, da plača banka prinositelju čeka znesek, ki ga trgovec (lastnik računa pri banki) določi. N. pr.: Ako dolguje trgovec komu Din 6000-—, odtrga iz čekovne knjižice ček, napiše nanj ime upnika in znesek ter se podpiše. Namesto denarja pošlje upniku podpisani ček. Upnik, ki je ček prejel, istega lahko vsak hip vnovči pri banki, t. j. spravi v denar. Ako pa se mu ne mudi, ga vloži v svojo blagajno. Če na¬ pravlja upnik sedaj popis imovine ali inventuro, bo našel v blagajni poleg bankovcev in drobiža tudi ček na Din 6000-—. Ker lahko vsak hip izpremeni ta ček v suh denar, ga smatra za gotovino in ga šteje med bankovce. Čeke i z d a j a j o s a m o taki denarni zavodi, ki so upravičeni sprejemati tuj denar na tekoči račun. To so banke in poštna hranilnica. Oglejmo si bančni ček! Torej ponovimo! Prvi del aktiv je gotovina, t. j. denar in čeki, ki so v blagajni baš onega dne, ko se¬ stavljamo popis imovine ali inventuro. 2. Vloge. Na drugo mesto v inventuri postavimo vloge. Prej smo rekli, da ima trgovec lahko denar v 8 bankah ali v poštni hranilnici. Ima ga pa lahko tudi v raznih hranilnicah in posojilnicah. Ves denar, nalo¬ žen v hranilnici (jasno je, da po odbitku dvigov), in obresti tega denarja na dan sestavljanja inventure ime¬ nujemo vloge. N. pr.: 2 vloge. Pri Slovenski banki .... 12.300' — Pri Mestni hranil, v Ljubljani 22.600' — Pri Poštni hranilnici . . . 1.200'— 36.100 Vloge so torej druga sestavina aktiv. 3. Rimese. Tu je nujna in potrebna posebna pažnja. Treba je najprej, da vemo, kaj je rimesa. Rimesa je menica. In kaj je menica? Menica je pisana izjava — listnica — ali svoje vrste zadolžnica. Z njo se namreč kdo menično-pravno zaveže, da plača določeno vsoto sam, ali pa kdo drugi zanj določeni osebi ob določenem času v določenem kraju. Dan pla¬ čila imenujemo menični dospetek. Ker dobimo ob me¬ ničnem dospetku zanjo izplačano vsoto, na katero se glasi, ima menica isto veljavo kot gotovina. Zato jo pa moremo že pred njenim dospetkom uporabljati kot pla¬ čilno sredstvo namesto denarja. Ker nam pa poravna naš dolžnik z menico svoj dolg, tvori prejeta menica del aktivnega premoženja. Prejeta menica (t. j. menica, s katero se je naš dolžnik obvezal plačati v določenem času na določenem kraju gotovo vsoto denarja), se imenuje rimesa. Rimese so torej menice, s katerimi nam poravnavajo naši dolžniki svoje dolgove. Preden pa sprejmemo v plačilo namesto denarja menico, po¬ gledamo najprej, če je na njej vse v redu. Če ni morda neveljavna. Da je menica — rimesa — veljavna, mora 9 biti pravilno izpolnjena, t. j. imeti mora vse bistvene dele. Po novem meničnem zakonu iz leta 1928. so bistveni deli menice sledeči: 1. Beseda »menica« mora biti napisana med bese¬ dilom v jeziku, v katerem je menica izdana. 2. Nepogojno nakazilo. To se pravi, v besedilu menice mora biti zahtevano, da plačaj dolžnik določeno vsoto denarja. 3. Ime meničnega dolžnika, t. j. onega, ki mora pla¬ čati menični dolg. 4. Označba dospelosti, t. j. dan plačila. 5. Kraj, kjer je treba plačati (prebivališče plačnika). 6. Ime onega, ki bo prejel denar na dan plačila. 7. Označba dneva izdaje in 8. Podpis onega, ki je dal nalog dolžniku, naj plača. Vse drugo, kar je na menici, so trgovski dodatki in je menica veljavna, tudi če bi manjkali. Dotičnik, ki prejme na menico denar, je lastnik menice ali remitent. Ob dospetku bo za njo od menič¬ nega dolžnika (ali trasata) prejel denar. Zato je menica zanj rimesa in tvori del aktivnega imetja, oz. aktiv. N. pr.: Adamič mi dolguje Din 7000-—. Njemu pa dol¬ guje Breznik tudi 7000-— Din. Namesto, da bi šel Adamič k Brezniku po denar in ga dal meni na dan, ko zapade moja faktura, izda menico na Breznika in navede nanjo zapadlost (dan dospelosti). Breznik jo podpiše (akceptira), Adamič pa jo izroči meni kot pla¬ čilno sredstvo. Zame je ta menica rimesa. Menica mora biti kolkovana in podpisana tudi od dolžnika (tu Ada¬ miča). 10 Zgled: Nam (t. j. firmi A. Kovač, Ljubljana) dolguje Ada¬ mič Din 7000- — , njemu pa dolguje Breznik tudi Din 7000- — . Nam mora plačati znesek šele dne 15. feb¬ ruarja, a menico nam pošlje že dne 8. novembra. Kolek. £jubljana, dne 8. nov. 1927. Din 7000 '— 3)ne 15. februarja 1928. plačajte za to prvo menico na ordro (po naredbi) g. A. Kovača, Ljubljana dinarjev sedem tisoč za protivrednost v blagu in postavite jo na račun po poročilu. B. Breznik, Adamič Jjjubljana Čdkceptiral dne 8. novembra 1930. (Breznik. (Napisati preko menice) Ta menica je torej rimesa. Adamič je prejel blago, zanj pa nam daje menico, ki jo naj Breznik plača dne 15. februarja. Pri sestavljanju inventure tvori ista del aktiv, zato jo moramo vstaviti v inventuro pod rimese. Če sestavljamo inventuro dne 31. decembra, menica pa zapade šele 15. februarja, je jasno, da dne 31. decembra rimesa še ni vredna celih Din 7000- — , ampak toliko bomo dobili zanjo šele 15. februarja. Ako bi jo prodali (diskontirali) pri banki, bi nam ta obračunala obresti za 45 dni (od 31. XII. do 15. II.). Za te obresti, ki jih imenujemo diskont, je rimesa na dan sestave inven¬ ture manj vredna, zato moramo diskont odšteti. 11 Vrednost dne 15. II.Din 7000- — manj 6% diskonta za 45 dni . . . „ 52-50 vrednost rimese dne 31. dec. . . . Din 6947-50 Koliko °/ 0 (procentov) znaša diskont (menične obresti), napoveduje Narodna baraka, po njej se morajo ravnati vsi ostali zavodi in vsi trgovci ter vsi privatniki. Diskont računamo takole: Menični znesek pomnožimo s številom dni od dneva inventure do dospetka, zmnožek pa delimo s 6000-—, ako gre za 6%. Ako je difcont 5%, potem delimo zmno¬ žek s 7200- — , za 4^, z 9000- — , za 4i/£% z 8900-—. Število, s katerim delimo zmnožek (menični znesek X dnevi) dobimo, ako delimo število 36.000— s procentno mero, n. pr. 36.000 : 5 = 7200, to število imenujemo kiju č. Formula je: Menični znesek X dnevi 7000 X 45 co.cn ključ - 6000 ~ OZ jU. 4. Efekti ali vrednostni papirji. Vrednostni papirji so delnice, srečke in obligacije; o njih bomo govorili še kasneje. Za sedaj omenimo le, da moramo določiti vrednost takih papirjev. Ker se vrednost efektov izpre- minja (t. j. dnevna tržna cena ni vedno enaka), pravimo, da se efektom izpreminja kurz ali tečaj, tega nam pove vsaka banka. 5. Blago. Pod imenom blago razumemo vse reelno blago, to se pravi, vso manufakturo, železnino, kolo- niale, špecerijo, galanterijo, les, kurivo itd. Blago de¬ limo v dve skupini; v blago, ki se nahaja v skladiščih, t. j. en groš, in blago, ki je pripravljeno v prodajalnicah za detajlno razprodajo. Prvo imenujemo blago in tvori 12 del aktivnih sestavin, drugo pa je nadrobna trgovina, ki pa tudi tvori del aktivnih sestavin. Vrednost blaga določimo na podlagi prejetih faktur. Vendar pa mo¬ ramo vzeti cene istega dne, ko sestavljamo inventuro. (Tisto dnevno tržno ceno, oz. vrednost, ki jo nosi blago na dan sestavljanja inventure, imenujemo bilančni k u r z). Torej postavimo v inventuro vse blago po bi¬ lančnem kurzu. Ne smemo ga pa označiti s skupnim zneskom, temveč ga moramo specificirati. Blago v in¬ venturi specificirati se pravi, v detajlnih komadih oz metrih, kilogramih, litrih, hektolitrih, izpisati, v stran¬ ski koloni sešteti in skupni znesek postaviti v zato pri¬ pravljeno posebno, tako imenovano glavno kolono ali glavni stolpec. (Glej inventuro na str. 18.) 6. Nadrobna trgovina. Ker je blago, ki je v proda- jalnici za detajlno razprodajo že deloma prodano in se ne nahaja več v celoti, zato ne moremo določiti nje¬ gove vrednosti in količine na podlagi prodajnih faktur, temveč ga moramo prešteti, oziroma izmeriti, oziroma stehtati in mu določiti vrednost po bilančnem kurzu. V skupnem znesku postavimo to detajlno blago v inven¬ turo pod imenom nadrobna trgovina. 7. Doižniki. Dolžniki ali debitorji so vsi oni trgov¬ čevi prijatelji, ki prejemajo blago na up, torej ostanejo fakturne zneske dolžni. Na dan sestavljanja inventure določimo pri vsakem posameznem debitorju natančno, koliko nam še dolguje in ga z imenom in dolžnim zne¬ skom vred postavimo v inventuro. V takozvani glavni koloni seštejemo zneske posameznih debitorjev. N. pr.: 13 8. Dubiozni debitorji. Dubiozni debitorji so vsi oni dvomljivi dolžniki, ki jih postavimo sicer v inventuro kot del aktivnega premoženja, vendar pa dvomimo o njih, da nam bodo poravnali v celoti ali v doglednem času ali pa sploh kedaj naše fakture (račune). Postavimo jih pod posebno točko zato, da laže vsak hip presojamo inventuro, in da laže zagovarjamo naše stališče napram davčnim oblastim. — Vsi dolžniki, bodisi dobri plačniki ali dubiozni tvorijo del aktivnega premoženja in spa¬ dajo med aktiva; kar je čisto naravno, ker se bodo njih dolgovi (t. j. naše terjatve napram njim) izpremenili če že ne v suh denar, pa v vloge ali pa rimese. 9. Premičnine (inventar). Beseda inventar se pri nas pogosto zamenjava s pojmom inventura. Zato naj velja: inventura je popis vsega premoženja, aktivnega in pasivnega, je torej nekaka bilanca, dočim razumemo pod pojmom inventar vse premičnine. Naravno je, da tvorijo v trgovčevi trgovini, pisarni in domu: stoli, mize, police, pulti, vreče, sodi, vozovi itd. del aktivnega pre¬ moženja ter spadajo radi tega v inventuro med aktiva. Ker pa se trgovčev inventar obrabi, je treba odbiti od skupne nabavne vrednosti vsako leto pri inventarizi- ranju gotov procent (%). Tako se v prilično 25 letih naš inventar uniči, vsaj na papirju. V 25 letih je inventar odpisan in ni škoda zanj, tudi če bi se res uničil. Odpis imenujemo amortizacijo. Primer: Premičnine . . . 11.200'— I — 4% obrabnine . 448'— | 10.752'— 10. Nepremičnine. Nepremičnine so naslednja ak¬ tivna sestavina v inventuri. Popisati moramo pod to 14 številko vse hiše, gozdove, travnike, njive, posestva, skladišča, gospodarska poslopja itd. Nekateri trgovci in knjigovodje mislijo, da ni treba inventarizirati hiše, ali gozda trgovčevega, ker ni v zvezi z direktnim trgova¬ njem. To mnenje pa je napačno, ker jamči trgovec po zakonu z vsem svojim premoženjem. (člen 29. trg. za¬ kona). Ako ne ve vrednosti, naj si da posestva oceniti po strokovnjakih. V inventuro lahko postavimo skupno vrednost ah pa dejtaliramo, t. j. specificiramo posamezne nepremič¬ nine, oziroma njih vrednosti. 11. Tranzito. (Prehodne postavke). Prehodne po¬ stavke tvorijo tudi del aktivnega, včasih pa del pasiv¬ nega premoženja. N. pr. Ako smo plačali najemnino do meseca maja: linventariziramo, t. j. sestavljamo inven¬ turo pa v decembru, je znesek naprej plačane najem¬ nine že za prihodnjo poslovno dobo. Nismo ga pora¬ bili v dobi, za katero sestavljamo bilanco. Za knjigo¬ vodjo je to prehodna postavka, zato vpiše v inventuro znesek te najemnine. Kar je v trgovčevo korist, tvori del aktiv. Poznamo pa tudi pasivne prehodne postavke ali tranzito, o teh bomo govorili pri pasivih. 12. Promemorija. Med zadnjimi aktivnimi deli, oziroma bolje rečeno: zadnja aktivna sestavina je pro¬ memorija. To so stvari, ki so sicer mnogo veljale, a imajo vrednost le za ljubitelje, posameznike. Vobče pa so brez vrednosti. N. pr. trgovec je plačal radi svojih kapric za pisalno mizo pred 50 leti umrlega pisatelja in publicista Din 60.000- — . Zanj je ta starina velike vrednosti, a za knjigovodjo pa nikake. Ta pisalna miza je torej vrednost pro memorija. V inventuro jo vstavi- 15 mo z zneskom 1—5 Din. Umetnine, slikarije, eleganca pisaren, kapriciozni predmeti spadajo v okvir postavke promemorija. Opisali smo vse sestavine aktiva. V t. zv. glavni koloni seštejemo njih vrednosti in skupni znesek tvori skupna aktiva. S tem je prvi del inventure gotov. II. Pasiva. Drugi del inventure so pasiva, t. j. vsi trgovčevi dolgovi, bodisi zasebni ali bančni, oziroma hranilnični. Oglejmo si jih po vrsti. 1. Upniki. (Kreditorji) so vsi oni, ki dobavljajo blago na up. Določimo njih terjatve napram nam na dan inventure in jih postavimo vanjo kot debitorje, posamezne in njih skupni znesek. 2. Bančni dolgovi (pasivni žiro) to so vsi bančni ali hranilnični dolgovi, ki spadajo med pasivo zato, ker jih bo treba prej ali slej plačati. 3. Trate. Trate so vse one menice, katerih mi ni¬ mamo, ampak smo jih podpisali, da jih bomo ob dolo¬ čenem času plačali. Hrani jih remitent. (Kdo je remi- tent?) Na njih smo podpisani kot trasa t, ker bomo zanje plačali ob predložitvi (prezentaciji) menično vso¬ to. Spadajo med dolgove in so del pasivnih sestavin. 4. Pasivni transito. To so prehodne postavke pa¬ sivnega značaja. N. pr.: plačati bi morali nekaj kar smo prejeli, ali plačanje smo odložili na poznejši rok. Ko preteče rok, bo treba plačati, a že ob inventuri je treba to upoštevati in vnesti to dolžnost v znesku med pa¬ siva. Drugačnih pasiv navadno ni. 16 Ako katera izmed opisanih in obrazloženih delov aktiv ali pasiv odpade, jo v inventuri izpustimo, številko pa pridamo naslednji sestavini. Red pa mora ostati vedno isti. je tretji in zadnji del inventure in pomeni ponavljanje. To se pravi, da še enkrat napišemo skupna aktiva in pasiva. Pasiva odštejemo od aktiv in dobimo končno premoženje (čisto). Ako odštejemo od tega čisto premo¬ ženje lanskega leta, dobimo čisti dobiček letošnje po¬ slovne dobe. Vsakoletne inventure sestavljamo lahko v zato pri¬ pravljeni vezani knjigi, ki mora biti opremljena s teko¬ čimi številkami po straneh in na naslovni strani označena kot glavna knjiga. Biti more prej kolkovana preden smo vanjo vknjižili prvo postavko. Lahko pa delamo inventure na posebnih polah, ki so za to pripravljene. Pravimo jim r a s t r i r a n e pole (t. j. s kolonami in vrstami tiskane). Vsaka kolona nosi svoje ime. Oglejmo si stran knjige inventur, oziroma opisane pole (velikost pisarniške pole). N. pr.: 1. gotovina 2. vloge 3. rimese 4. blago 5. nadrobna trg. 6. dolžniki 7. premičnine ali 1. gotovina 2. vloge 3. blago 4. dolžniki 5. premičnine III. Rekapitulacija 17 a je osnovnica ali glava, b je prazna kolona, c je kolona za rimske številke, d je kolona za arabske številke, e je kolona za besedilo (besedilna), f je stranska kolona za zneske v Din, g je stranska kolona za pare, h je glavna kolona za zneske v Din, g je glavna kolona za ipare. Na osnovnico napišemo n. pr.: Inventura firme A. Kovač v Ljubljani per 31. dec. 1930., ali Popis imovine per 31. dec. 1930. Inventuro mora šef podpisati (člen 30. trgovskega zakona). Oglejmo si gotovo inventuro firme A. Kovač v Ljubljani. Ako zmanjka v inventariziranju papirja na eni strani, napravimo t r a n s p o r t ali odnos, t. j. sešte¬ jemo glavno kolono in prenesemo sešteto številko na drugo stran. 2 18 Inventura firme A. Kovač, Ljubljana per 31 ./12. 1930. 19 Transport inventure per 31./12. 1930. V Ljubljani, dne 31. decembra 1930. A. Kovač. 20 Vprašanja iz tvarine prvega oddelka, na katera moram znati odgovoriti. 1. Kaj je inventura? 2. Kaj je inventar? 3. Kaj so aktiva ? 4. Kaj so pasiva? 5. Kaj je rekapitulacija? 6. Kdo je trgovec? 7. Kdo je polnopravni in protokolirani trgovec? 8. Kdo predpisuje sestavljati inventuro in komu? 9. Kdo je remitent? 10. Kdo je trasant? 11. Kdo je trasat? 12. Kaj je rimesa? 13. Kaj je trata? 14. Kaj je blago? 15. Kaj je promemorija? 16. Kaj je ček? 17. Kaj so vloge? 18. Kaj so prehodne postavke? 19. Kaj je dubioso? 20. Kaj je transito? 21. Kaj je specifikacija? 22. Kaj je amortizacija? 23. Kaj so premičnine? 24. Kaj je pohištvo? 25. Kaj so nepremičnine? 26. Ali se morajo gozdovi in travniki tudi popisati v inventuri? 27. Kdo to predpisuje? 21 28. Kje sestavljamo inventuro? 29. Kaj je osnovnica? 30. Kako imenujemo kolone rastriranih strani, oz. pol, oz. knjig? 31. Kdo podpiše inveturo? 32. Kolikokrat se jo mora sestavljati? 33. Katere člene trg. zakona že poznam? 34. Ali naj sestavlja inventuro le protokolirani tr¬ govec ? 35. Kaj je diskont in kako se računa? 36. Kdo določa diskontno mero? 37. Kaj je bilančni kurz? 38. Ali so rimese vedno toliko vredne, na kolikor se glase? 39. Iz koliko delov sestoji inventura? 40. Kateri so bistveni deli menice? Naloga. Sestavi inventuro za dan 31. decembra firmi A. Končan, Celje, ako si ugotovil sledeče sestavine: 1. Din 3.000- — v menici na O/I. Kovača, Celje (remitent), valuta (dan zapadlosti) 30. april (trata). 2. Gotovina in čeki Din 3.098- — . 3. Blago: 300 kg kave Rio a Din 30- — , 200 kg ka¬ ve Santos a Din 40- — , 500 kg kave Ceylon a Din 60-—. 4. Ček na Jadransko banko Din 2.000—. 5. Dubiozni debitor A. Volk, tu, Din 5000—. 6. Dolžniki: A. Kolnik, tu Din 3.098-- — A. Bernik, tu Din 6.987- — I. Verlič, tu Din 2.987- — 22 7. Upniki: I. F. Goli, tu . . , Din 34.000— I. Magdič, tu.Din 6.999— 8. Inventar Din 4.000— (odbij 2%!). 9. Vloge pri Mestni hranilnici Din 46.986- — . Začetno premoženje iz prejšnjega leta Din 29.087- —. Uredi gornje postavke po pravilnem redu. H. ODDELEK. Bilanca. V prvem oddelku smo spoznali inventuro, oziroma popis imovine. Rekli smo, da je sestavljena iz treh delov: aktiv, pasiv in rekapitulacije. Najprej smo po¬ pisali aktiva, pod njimi pasiva in v rekapitulaciji smo določili premoženje in čisti dobiček. Mislimo si med aktivi in pasivi potegnjeno vodoravno črto, katere se na desni dotika navpična črta; potegnjena preko besedila. Aktiva: Pasiva: Rekapit. : Premoženje Dobiček Ako zasučemo inventuro od desne na levo za 90 stopinj, dobimo iz prejšnje navpičnice osnovnico. Aktiva bodo na levi in pasiva s premoženjem in dobičkom na desni. Prejšnja vodoravna črta bo delila levo in desno stran. Ako postavimo še besedila in zneske inveture tako, da bodo ležali vodoravno in čitljivo, smo napravili iz inventure končno bilanco, ki izgleda takole: 24 Aktiva Pasiva Končna bilanca je inventura, pisana tako, da so aktiva na levi in pasiva z zač. premoženjem in dobičkom na desni. Torej ni bilanca (ob koncu poslovne dobe) nič drugega, kot od desne na levo zasukana inventura. Inventuro smo pisali na pol pole; bilanco pa pišemo na celo polo rastriranega papirja. Levo stran celeara lista porabimo za aktiva, desno za pasiva in kapital (začetno premoženje) z dobičkom. Na osnovnico napišemo da¬ tum bilance. V čem se razlikuje bilanca od inventure? Razlikuje se v tem: 1. da je pisana r.a dveh straneh, t. j. na dveh pa- g i n a h (knjigovodsko izraženo), izmed katerih je leva namenjena aktivam, desna pa pasivam ter premoženju in dobičku. 2. Osnovnica (ali glava) sega od skrajne leve strani do skrajne desne, torej čez obe pagini (čez obe strani), kar imenujemo knjigovodsko čez cel f o 1 i o ali list. 3. Na levo stran osnovnice napišemo »Aktiva« in na desno »Pasiva«. (Pri inventuri pa smo pisali drugo pod drugo.). 4. Na sredo osnovnice, oziroma glave n e napi¬ šemo »Inventura z dne marveč »Bilanca z dne.« (ali »Bilanca per.«). Aktiva Bilanca per 31. decembra 1930. Pasiva 25 26 5. Aktiva in pasiva ne partikulariziramo (t. j. ne detajliramo), ampak pišemo v glavno kolono kar kon¬ čne inventurne številke. Izjemo tvorijo vloge, ki jih ime¬ nujemo »žir o«. 6. Levo in desno stran seštejemo in vsoti si morata biti enaki, kajti pravilo se glasi: aktiva so enaka pasivam s premožen jen d n dobičkom v ir e d. Ali: aktiva = pasiva + zač. premoženje + do¬ biček; ali: aktiva — pasiva čisto premoženje — od letos — čisto premoženje od lani (začet, premož.) letošnji dobiček. Obrat: aktiva = pasiva + začetno (ali lansko) premoženje + letošnji dobiček. 7. Ob sklepu potegnemo z ravnilom črte tako, da je leva stran sešteta v isti višini kot desna. Napravimo ravnovesje, oziroma ravnotežje, zato imenujemo tak popis »bilanca«, kar pač pomenja ravnovesje. Desna stran ima manj postavk kot leva. Zadnja desna številka stoji višje, kot je zadnja leva. Če bi zaključili z vodo¬ ravnimi črtami bilanco tako, kot stoje številke, bi bilan¬ ca ne izgledala lepo in bi tudi ne bila vredna tega nazi- vanja. Tako izravnana bilanca, kot je sledeča, je nepra¬ vilna, ker je leva stran daljša, kot desna. Pravimo, da visi. Zaključni številki je torej treba postaviti v isto višino. Ako smo postavili sklepni številki v isto višino, so ostale na desni strani štiri nepopisane vrste (glej str. 27.). (Prazne vrste so označene s pikami.). Trg. zakon iz 1. 1862., ki je še v veljavi, zahtevav členu 32., danesmemo v knjigah 27 nikjer izpuščati praznih vrst. Zato smo 4 prazne vrste uničili s poševno črto, ki jo imenujemo knjigovodski most. Oglejmo si še zaključne črte na levi in desni strani bilance. Ob levih ozkih kolonah potegnemo prilično 1 cm dolgi premi črtici. Preko glavne in stranske zne- skove kolone potegnemo tudi premi črti, vmes pa zapi¬ šemo zaključno številko, (t. j. vsoto skupne leve, oziro¬ ma desne glavne kolone), ki poudarja, da sta obe strani tudi številčno enaki. Torej takole na levi: 28 In takole na desni: Knjigovodski most uničuje štiri prazne vrste (a, b, c, d), ker niso popisane (čl. 32. trg. zak.). Spoznali smo, da je bilanca na koncu poslovne dobe po številkah sicer enaka inventuri, vendar ima drugačno obliko. Zapomnimo si še pravila: 1. Bilanco sestavljamo na dveh straneh (na dveh paginah), ki tvorita cel list (folio). 2. Leva stran (pagina) je namenjena aktivnim, desna pasivnim sestavinam. 3. Začetno premoženje je del pasi v, ker dolguje trgovina trgovcu prav za prav vse, kar ima torej tudi premoženje, ki ga je trgovec vložil vanjo. Začetno pre¬ moženje spada vedno med p a s i v o. 4. Razlika med levo (aktivno) in desno (pasivno) pagino je čisti dobiček. 5. Knjigovodski saldo se imenuje razlika med levo in desno pagino. Torej je saldo bilance čisti dobiček. 29 Kako sestavljamo bilanco ob sklepu poslovne dobe? 1. Določimo aktiva in jih vpišemo na levo stran, a ne detajlirana, temveč po skupinah. (N. pr.: vse blago zase s skupnim zneskom in vse dolžnike (debitorje) zase s skupnim zneskom itd.) 2. Določimo pasiva in jih po skupinah (ne detaj¬ lirana) vpišemo na desno stran lista (desno pagino celega folija). 3. Na pasivno stran postavimo tudi zač. premože¬ nje (oziroma premoženje iz prejšnjega leta). N. pr.: leta 1927. je bilo premoženje iz prejšnjega leta 1926. Din 30.000- — , dobiček iz leta 1927. pa 5000-—. Skupaj 35.000- — . V bilanco na koncu leta 1928. bomo postavili Din 35.000-— med pasiva z vpisom v besedilni koloni: Premoženje iz leta 1927. 4. Poiščemo razliko med levo in desno stranjo, t. j. poiščemo saldo, ki nam pove, koliko je čistega do¬ bička in obenem izravna številčno levo in desno stran. (N. pr.: 6000-—.). Letu 1929. bomo napisali: Premoženje iz leta 1928. Din 41.000-— saldo = dobiček za 1. 1929. Din 3.800- — itd. 5. Z ravnilom napravimo vodoravne črte, ki zaklju¬ čujejo sestavljeno bilanco ter med njimi (v glavnih ko¬ lonah) seštejemo levo in desno stran, ki morata biti enaki. Pomnimo! Navadno napravljajo trgovci in obrtniki inventuro in bilanco, s katerima se izkažejo na event. zahtevo davčnim oblastem. Sestavljajo jih v posebnih rastriranih knjigah, ki jih imenujemo knjiga inventur in bilanc. 30 Saldakonti. Do sedaj smo se naučili, kako sestavljamo bilanco in inventuro ob sklepu poslovne dobe. Da nam je vsako leto mogoče sestaviti inventuro čim laže in čim prej, je treba, da se brigamo za to že med poslovno dobo. Poleg inventure in bilance je potrebnih še nekaj knjig, izmed katerih sta najbolj važni knjiga debitorjev (dolž¬ nikov) in knjiga kreditorjev (upnikov). Ti dve knjigi skupaj ali vsako zase imenujemo »Saldakonti«. Saldakonti nam kažejo stanje vsakega trgovskega prijatelja in so nam v pomoč pri bilanci. Na podlagi saldakontov, določimo z lahkoto imena dolžnikov ali upnikov in njih dolgove, oziroma terjatve. Oglejmo si ti dve knjigi: Saldakonti debitorjev. Saldakonti debitorjev ali knjiga dolžnikov je rastri- rana knjiga, opremljena s tekočimi številkami na posa¬ meznih folijih. Vsak folio (list) nosi na levi in desni strani isto številko, ker tvorita obe pagini (strani) list ali folio 1—1, 2—2, 3—3, itd.). Pagine, oziroma foliji so rastrirani prav tako, kot bilanca. Zgoraj je osnov¬ nica, na levi so tri ozke kolone — datumske k o 1 o- n e, sredi vsake pagine je b e s e d i 1 n a kolona, na nje desni strani pa sta stranska inglavnazneskov- n a kolona. Na levi strani osnovnice je napis »V b r e m e«, na desni »V dob r o«. Pogosto je na levi napisano »d e- b e t« (dolguje), na desni »kredi t« (upa). Leva pagina 31 se tudi imenuje »v d o 1 g«, »n a j d a«, »p r e j e 1« — desna pa »v k o r i s t«, »d a 1«, »j e d a 1«. Vse oblike so pravilne, le cblike »dati-imeti« se izogibajmo, ker so napačno tolmačene in iz nemščine (Soll-Haben) napačno prevedene. Preden smemo zapisati v knjigo debitorjev (saldakonti debitorjev) prvo postavko, oziroma vknjiž¬ bo, moramo napisati na prvi (še nerastrirani) strani: 1. Saldakonti debitorjev. 2. Ime in bivališče protokolirane firme. 3. Število folijev. 4. Datum. Nato predložimo knjigo davčni oblasti in zahte¬ vamo, da jo koJkuje. S seboj moramo prinesti vrvco modro-belo-rdečo (t. j. v državnih barvah), s katero v sredini prevežejo vse folije; dalje pečatni vosek (za uradni žig), košček sveče in kolkovnino. Ko je knjiga uradno kolkovana, smemo vanjo knji¬ žiti posamezne kupčijske primere svojih dolžnikov. Ko smo dolžnikom (svojim odjemalcem) poslali fakturo in blago, knjižimo to na debetno stran (levo). Pravimo, da smo jih obremenili. Ako so nam pa po¬ slali v poravnavo fakture denar, menico (rimeso), ček ali kako drugo protivrednost, knjižimo to na kreditno stran (desno). Pravimo, da debitorje priznavamo. Primer: Trgovec A. Kovač je po naročilu odposlal firmi I. Česnik, Kranj, za Din 7.200-— blaga. Rešitev. Najprej napiše Kovač Česniku pismo, ki se glasi: 32 A. Kovač, Ljubljana. Gospod V Ljubljani, 21. jan. 1928. I. Česnik, Kranj. Po Vašem naročilu z dne 18. ds. sem Vam danes poslal naročeno blago. Fakturni znesek D i n 7200-— Val. per danes, sem knjižil v breme Vašega računa. Pričakujem nadaljnjih naročil in beležim z odi. spoštovanjem 1 faktura. A. Kovač. Na to pismo poravna Česnik fakturo po poštni hranilnici in obvesti o tem Kovača. Ta pa odgovori: Ljubljana, dne Gospod I. Česnik, Kranj. Na Vaš dopis z dne x. cts. Vam poročam, da sem s poštno položnico na moj čekovni račun vplačanih Din 7.200— porabil v poravnavo svoje fakture z dne 21. cts. in knjižil Vašemu računu v dobro. Z odi. spoštovanjem A. Kovač. 33 Nato knjiži v saldakonte na kreditno stran. Na podlagi kopije odposlanega dopisa obremeni A. Kovač firmo Česnik v svojih saldakontih takole: !. Česnik, Kranj, je prejel blago in je A. Kovaču po poštni hranilnici v poravnavo fakture nakazal Din 7.200—. Fisal je sledeče pismo: Kranj, dne Gospod A. Kovač, Ljubljana. Naznanjam Vam, da sem danes prejel naročeno blago v popolnem redu. V poravnavo Vaše fakture z dne 21. jan. sem vplačal po poslani poštni položnici Din 7.200- — , ki jih blagovolite knjižiti v dobro mojega računa. S spoštovanjem 1. Česnik. Kovač je priznal Česnika v saldakontih za prejeto vsoto. 3 34 * Opomba. Debetno stran Česnikovega računa smo tu zaradi pomanjkanja prostora izpustili. V saldakontih namenimo vsakemu odjemalcu po en folio; onim, ki so večkratni odjemalci in poslujejo torej z nami pogosto, pa namenimo po več folijev. V saldakontih knjižimo na podlagi odposlanih do¬ pisov, oziroma kopij posamezne kupcijske primere vso poslovno dobo. Ob koncu poslovne dobe pa poiščemo pri vsakem dolžniku saldo, ki nam pove, koliko je še dolžan. S črtami in eventuelnim knjigovodskim mo¬ stom zaključimo njegov račun. Saldi posameznih raču¬ nov dolžnikov so ona števila, ki tvorijo del aktiv in jih tudi v inventuri postavimo med aktiva ali jih posta¬ vimo v njih skupni vsoti v končno bilanco. Oglejmo si zaključen račun debitorja na str. 35. Konto pro diversi. Kadar naročajo in prejemajo blago odjemalci, ki niso stalni in se redko kdaj obračajo na nas, je zanje v saldakontih škoda celega folija. Za take redke odje¬ malce (debitorje) otvorimo v saldakontih debitorjev po¬ seben račun, ki ga imenujemo »K o n t o pro diver¬ si« ali račun raznih. V vsako vrsto vpišemo drugega kupca (seveda na strani debet). Ako nam omenjeni de- Debet Anton Koren, Vrhnika Kredit 35 3 ’ Pripomba: V novi poslovni dobi postavimo saldo na nov račun, in sicer na nasprotno stran, ker nam debitor še vedno dolguje Din 3000'—, ki jih bo moral poravnati. 36 bitor poravna fakturo, ga priznamo v tisti vrsti, v kateri smo ga ob odpremi blaga obremenili. T. j. knjižimo na nasprotno (desno) stran. Prazne vrste nam jasno na prvi pogled kažejo, kateri dolžniki izmed raznih nam še niso poravnali faktur. Naslednji obrazec nam kaže tak račun raznih, ki ga vodimo med debitorji v salda- kontih. Debet Konto pro diversi Kredit Na obrazcu vidimo, da štirje izmed diverznih debi- torjev (t. j. raznih dolžnikov) še dolgujejo. Ob sklepu poslovne dobe, t. j. ob bilanci (navadno 31. decembra) ne zaključujemo tega računa z vodoravnimi črtami in event. mostom, kar smo napravili pri ostalih dolžnikih, ampak ga pustimo nespremenjenega. Svoje terjatve izpišemo ter jih v inventuri ali bilanci prištejemo osta¬ lim debitorjem. Prej smo omenili, da morajo biti knjige kolkovane in jih kolkujemo. Zapomnimo si še, da smatramo knjigo »saldakonti debitorjev« za pomožno knjigo. Zato napi¬ šemo na prvo nerastrirano stran »Pomožna k n j i- g a« in število folijev (listov). V novejšem času zahteva davčna oblast celo, da vložimo prošnjo za vsako knjigo in jo kolkujemo s 5 Din. Kolkovina za pomožne knjige 37 znaša 50 par za 1 folio. Če imajo n. pr. saldakonti debi- torjev 200 folijev, bo znašala kolkovina Din 100 -f- 5 za prošnjo. Saldakonti kreditorjev se po zunanji obliki prav nič ne razlikujejo od salda- kontov debitorjev. Tudi enaki predpisi veljajo za kolko- vanje. V knjigo saldakonti kreditorjev knjižimo naše upnike. Za prejete fakture jih priznavamo (t. j. knjižimo na pagino kredit) in za njim poravnane fakture jih obremenjujemo na strani debet. Vsak kreditor ima svoj folio (list). Ako smo s katerim dobaviteljem v precej močni zvezi in vemo, da nam en folio ne bo zadostoval, mu odmerimo več folijev. Nasprotno pa vodimo tudi v saldakontih kreditorjev lahko konto pro diversi za take dobavitelje, s katerimi smo imeli stike le nekoli- kokrat v poslovni dobi. Ako smo popisali ves folio kreditorja (ali debitor- ja) prej nego je bila zaključena poslovna doba, zaklju¬ čimo s črtami račun in prenesemo seštete leve in desne številke na nov folio. To se pravi, da napravimo trans¬ port ali prenos. Naslednji obrazec nam kaže prenos. (Glej str. 38.) Pomnimo! Pri transportih med poslovno dobo ne napravimo salda im ne podčrtujemo seštetih (levih in desnih) zneskov dvakrat, ker leto še ni končano. Tako ne podčrtani vsoti nam dokazujeta, da s tem debitorja še nismo zaključili, ter da se nadaljuje njegov račun na novem foliju, in sicer 36. Saldokomti debitorjev in kreditorjev vodimo lahko tudi v skupni knjigi, bi jo imenujemo potem le »S a 1 - dakonti« ali »ICnjiga osebnih računov«. Debet Ivan Kovač, Ljubljana Kredit 38 O O O o o o CN CN O o o s .5 N > 3 o 4 -> ca o C bo ca co M M cn ~o o a H o\ = lili o o o o o o o o O O »O in cs ^ h cn o a Ul 'TZ a> m ec C 3 >u CC > o * c cC > ^5 Q o o o o a o a 39 Taka skupna knjiga pa ni priporočljiva, ker -nam -dajo skupni saldakonti -ob bilanci preveč iskanja in dela, ako hočemo poiskati debitorje in krediito-rje, da jih deljeno lahko vpišemo v i-n-venturo. Saldakon-ti nam dokazujejo naše dolgove in naše terjatve napram trgovskim prija¬ teljem. Imajo pred sodiščem dokazilno -moč in so nam v veliko pomoč pri sestavljanju inventure. Naravno je, da bomo vodili poleg knjige inventur in bilanc tudi saldakonte debitorjev in saldakonte kreditorjev. Primer za saldakonte kreditorjev: Firma I. Močnik, Maribor, nam je na naše naro¬ čilo poslala za Din 4.720-— blaga in je priložila pismu fakturo. Pismo se glasi: I. Močnik Maribor V Mariboru, -dne 10. -maja 1930. Gospod A. Rus, Ljubljana. Na Vaše naročilo z dne 8. cts. sem Va-m danes po¬ slal blago in Va-m prilagam fakturo. Znesek Din 4.720-— sem knjižil Vašemu računu v breme. Priporočam se za nadaljnja naročila in beležim z -odličnim spoštovanjem I. Močnik. 1 faktura. 40 Odgovor Gospod . . .dne 11. maja 1930. I. Močnik, Maribor. Naznanjam Vam, da sem danes v popolnem redu prejel naročeno blago in fakturo. Znesek Vašega računa Din 4.700— sem knjižil Vašemu računu v dobro. Upam, da mi bo čimprej mogoče ponoviti svoja naročila in beležim z odličnim spoštovanjem A. Rus. Saldakonti kreditorjev Kredit 1930. maj 11. Za blago in fo. št. 30 7.200 * Ker debetne strani pri vknjiževanju ne rabimo, je natisnjena le kreditna stran. 41 Kaj moram vedeti iz tvarine II. oddelka? 1. Kaj je bilanca in kako jo sestavljamo? 2. Kaj so saldakonti? 3. Kaj je knjigovodski most (ali nos)? 4. Kaj je saldo? 5. Kaj je konto pro diversl? 6. Zakaj ne smemo izpuščati praznih vrst v knji¬ govodskih knjigah? 7. Kako zaključujemo posamezne račune v salda- kontih? 8. Kaj je transport in kako ga napravljamo? 9. Kako kolkujemo trgovske knjige? 10. Katere člene trg. zakonika smo na novo spo¬ znali? 11. Kaj nam pove saldo bilance? 12. Kaj nam pove saldo posameznega debitorja ali kreditorja. 13. Kaj napravimo z vsemi saldi vseh debitorjev in vseh 'kreditorjev? 14. Kaj se pravi postaviti saldo ob otvoritvi nove ■poslovne dobe na nov račun? Naloge. 1. Napravi bilanco na podlagi inventure iz prve¬ ga oddelka. 2. Knjiži v saldakonte sledeče primere: a) I. Mrak, Celje, nam je poslal za Din 3.987-25 blaga, 42 b) Poravnamo Mraku fakturo in mu pošljemo denar po poštni nakaznici. c) Odpošljemo firmi A. Tratnik, Vrhnika, blago in fakturo za Din 4.620-—. % \ III. ODDELEK Žiro - konti. V drugem oddelku smo spoznali saldakonte. Rekli smo, da so to knjige tekočih računov naših trgovskih tovarišev. Za njih dajatve jih priznavamo (na strani — desni — kredit) ter jih obremenjujemo za zneske od nas prejetih faktur (na strani — levi — debet). Ob bilanci določimo razliko med kreditno in debetno stranjo, t. j. poiščemo saldo, ki nam pove, koliko je dolžnik dolžan nam, oz. koliko smo dolžni upniku. Ker imamo denar naložen v hranilnici ali banki, je potrebno, da vodimo račun tudi za banke, oz. hra¬ nilnice. Sicer vodijo denarni zavodi za nas račune, toda evidenca (pregled) od naše strani je potrebna že zato, da kontroliramo samega sebe. Kadar razpolagamo s svojim denarjem, ki smo ga naložili v banko, je banka naš dolžnik. Zato otvorimo na posebnem foliju banki račun, in sicer v saldakontih d e b i t o r j e v. Ako pa razpolagamo z bančnim ali hranilničniim denarjem, srno dolžniki sami. Zato vodimo račun banke v tem primeru v saldakontih k redilo r- j e v. Račun bank, oz. hranilnic (tudi poštne hranilnice) imenujemo ži rok on ti. Vanje knjižimo na podlagi pisem, ki jih prejemamo od bank, oz. hranilnic. 44 N. pr.: Dne 10. februarja smo dvignili v banki Din 3000- — . Ta znesek smo poslali še isti dan v delno poravnavo faktur firmi A. Okoren v Ljubljani. 1. Pišemo pismo: V Ljubljani, dne 10. II. 1930. Gospod A. Okoren, v Ljubljani. V delno poravnavo Vaših faktur sem Vam poslal v denarnem pismu Din 3.000-— ki jih po prejemu blagovolite knjižiti mojemu računu v dobro. V nadi, da mi bo mogoče naročila čimprej obno¬ viti, beležim z odličnim spoštovanjem A. Kovač. 2. Banka nam piše pismo. Radi dviga nas obre¬ meni za ta znesek, a mi jo moramo soglasno p r i- znati. Iz bančnega pisma razvidimo, da nam računi banka tudi obresti, zato je napisala v koloni: »Valuta« dan 10. II., kar pomeni, da tečejo od tega drne obresti od dvignjenega zneska nam v breme. Spodaj je pripomba: »kar izvolite soglasno knjižiti.« S tem nas pozivlje, da knjižimo primer v svojih žirokontih tudi mi. 45 SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA “"P djubljani, dne 10 feb. 1930. Qo spod £/{. SKovač, Jjjubljana. Prejeli smo c Pas dopis in knjižimo na kontu S)in kar izvolite soglasno knjižiti. 2> odličnim spoštovanjem SLOVENSKA BANKA Banko -torej priznamo, iker smo -denar od nje pre¬ jeli, firmo Okoren pa obremenimo, -ker smo ji denar poslali. Glej vknjižbe: Debet Slovenska banka, Ljubljana Kredit 1930. feb. 10. Za dvig 3.000 Debet A. Okoren, Ljubljana Kredit 1930. feb. 10. Za gotovino 3.000 46 Ob bilanci poiščemo saldo svojih žirokontov, da moremo sestaviti »bilanco« in »inventuro«. P o m in imo! Ako pride saldo žirokontov na desno stran, je bila ob bilanci leva stran računa večja. V tem primeru spada ta saldo med aktiva v »bilanci« in »inventuri«; obratno pa med pasiva. Žirokonte za¬ ključujemo prav tako, kot saldokonte. Oglejmo si zaključen račun banke! 47 Dne 31. decembra zahtevamo od banke, da nam naznani obresti naše imovine ali našega dolga ter svoje stroške. Zato sta zadnji postavki tudi vpisani (vknji- ženi) pred saldom. Žirokonti so sestavni del kreditorjev ali debitorjev; so -torej računi posebnih dolžnikov ali upnikov, ki jih poznamo pod imeni banka ali hranilnica. Ako imamo posla z več bankami in hranilnicami, vodimo lahko žirokonte v posebni knjigi, ki jo imenujemo »žiro¬ konti«. Mora pa biti fcolkovana kot pomožna knjiga. Blagajna. Če že vadimo saldakonte in žirokonte, je povsem naravno, da vodimo tudi knjigo naših dohodkov in izdatkov v gotovini. (Kaj je gotovina glej v I. oddelku.) Tako knjigo imenujemo »b 1 a g a j n i š k o knjigo ali kratko b 1 a g a j n a.« Po zunanji obliki se prav -nič ne razlikuje od knjige debitorjev ali kreditorjev. Kolkovati jo moramo prav ta¬ ko, kakor je povedano v drugem oddelku. Blagajniška knjiga spada med glavne knjige. Ker se pri vsi pazlji¬ vosti pri knjiženju vendarle moremo zmotiti, vodimo dvoje blagajniških knjig, nekolkovano in kolkovano. V nekolkovano blagajno vpisujemo zneske lahko tudi s svinčnikom. Iz te pa izpisujemo potem postavke v kolkovano blagajno; pišemo »na čisto.« Nekolkovano blagajniško knjigo imenujemo »straco«, (italijansko Strazza = nečisto), kolko-vano pa »Blagajniško knjigo« ali kratko »Blagajn o«. Saldo blagajniške knjige nam pove koliko je v blagajni gotovine, (ako smo vpisali vse zneske). Ta saldo tvori prvo vknjižbo v inventuri med aktivi, in istotako v bilanci. 48 Na osnovnico ali glavo blagajniške knjige, napi¬ šemo mesec in leto poslovne dobe, na levo stran D o - h o d k d« , na desno »I z d a t k i«. Blagajna mora biti foliirana, preden smo jo dali kolkovati. Oglejmo si zadnji folij blagajniške knjige ob bi¬ lanci. 49 Skontri. Sfcomtre imenujemo pomožne knjige, v katere knjižimo blago, efekte, trate, rimese in valute. Kakor so nam pri sestavljanju inventur v pomoč saldakonti, žirokonti, konti pro diversi in blagajna, tako moremo določiti stanje blaga ob koncu poslovne dobe, ako vo¬ dimo skontre pravilno. S k o n t r o blaga je foliirana knjiga, katero kol- kujerno kot p o m o ž n o knjigo, kakor smo to že 'ome¬ nili. Foliji se dele na desno in levo paigimo. Na osnov¬ nico leve pagine (strani) napišemo »Kupljen o« , na desno pa »Prodano«. Na sredi osnovnice označimo vrsto blaga. Kolikor vrst blaga imamo v svojem obra¬ tovanju, toliko folijev moramo pripraviti zanje v skon- tru blaga. Ako bi vodili 50 vrst blaga, bi rabili 50 foli¬ jev, ne glede na to, kakšne vrste je blago. Na stran »Kupljeno« knjižimo došlo blago po fakturni ceni, ime in kraj dobavitelja ter množino blaga (metrov, vreč, paketov itd.) Na stran »Prodano« izknjižujemo prodano blago, in sicer komu in koliko metrov, kg, itd. smo ga prodali. Na ta način določimo lahko vsak hip, koliko smo ga prodali. Kar je neprodanega je zalog a. Preostalo zalogo ocenimo po bilančnem kurzu. Bilančni kurz je cena blaga onega dne, ko sestavljamo inven¬ turo, oz. bilanco. Vse zaloge vseh vrst blaga so del inventure in jih je vpisati vanjo, ali pa v bilanco, in to v skupnem znesku. Saldo skontra je d o b i č e k ali izguba. Ako pade saldo skontra blaga na levo stran, po¬ meni dobiček, narobe pa izgubo. Oglejmo si tak skontro, oz. folio knjige skontra blaga. Na levi vidimo koliko 4 Kupljeno. Beli barhent Prodano. 50 * 20 /60 pomeni 1 komadjpo 20 kom.; 3 kom. 51 smo blaga kupili, kakšna je fakturna cena, in (kdo nam ga je dobavil. Saldo na levi pomeni dobiček. Na desni strani je prodano blago in zaloga, ki smo jo označili po ceni onega dne, ko smo sestavljali inventuro, t. j. 31. XII. Obenem vidimo na obrazcu, da so zaključne črte daljše kot pri saldakontih, ker segajo preko zne- skovne kolone. Na novi račun v novi poslovni dobi ne prenašamo salda, ker pomeni le, koliko smo v prošli dobi na blagu zaslužili, pač pa prenašamo zaostalo zalogo, ki jo bo treba v novi poslovni dobi še razprodati. Kakor pri trgovini z manufakturam blagom, tako vodimo skontre lahko v vsaki trgovini s katerimikoli blagom. Kadar vodi trgovec blagajniško knjigo, saldakonte, žirokonte in skontre ves čas poslovne dobe, jih ob bilanci zaključi in sestavlja na njih podlagi inventuro in bilanco, pravimo, da ima uvedeno enostavno knji¬ govodstvo. Torej je enostavno knjigovodstvo to, s čimer smo se seznanili od početka prvega oddelka do skontrov. Ponovimo: kadar vodi trgovec knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, tedaj mora uvesti: 1. blagajniško knjigo, 2. saldakonte in žirokonte, 3. skontre ter 4. knjigo inventur in bilanc. Inventuro sestavlja s pomočjo pomožnih knjig v točki L, 2. in 3. omenjenih. 4 * 52 Oglejmo si še praktičen primer. Trgovec A. Jenko, Ljubljana, je prejel od firme A. Šabec, Maribor, 1 sod olivnega olja Ha (druge vrste) a Din 20- — per 1 in fakturo. Olje je zaračunano Btto. za Ntto. in tehta Btto. 126 kg. Fakturo poravna s poštno položnico, a še prej dvigne iz poštne hranilnice Din 2.520-—. Rešitev primera: 1. Ob prejemu blaga in fakture prizna v salda- kontih kreditorjev dobavitelja za fakturni znesek Din 2.520- — (desno) ter obremeni v skontru blaga račun olja za prejeti sod olja po fakturni ceni (levo). S tem je vknjižil svoj do-lg A. Šabcu, Maribor, in obenem tudi prejeto olje. Oglejmo si obe vknjižbi: Nato dvigne iz poštne hranilnice znesek Din 2.520-— in ga nakaže s poštno položnico svojemu upniku A. Šabcu v Maribor. V posebnem pismu mu omenja, da je prejel blago v popolnem redu in da je znesek nakazal po pošti ter knjižil v breme njegovega računa. Na podlagi kopije dopisa prizna v žirokontih (ali kreditorjih) poštno hranilnico za dvig in obremeni obenem Šabca v saldokontih kreditorjev za poslani mu fakturni znesek. Kupljeno. Namizno olje Ili* Prodano. 53 '“C «J O a u M O o cs v> CN O "O bo *> TJ NI 8 £!_ ON -d S-» O O (D -D flj >CT5 1930. mar.i22. Za nakazilo .... I 2.520 54 Dnevnik. Poleg opisanih knjig vodimo pri enostavnem knji¬ govodstvu še dve knjigi: dnevnik in stroškovnik. Oglej¬ mo si najprej dnevnik. Ako opazujemo razne kupčijske primere, spozna¬ mo kaj kmalu, ida se ti dele v dve skupini. Ena skupina primerov je ta, da pri njih ni potreba nikaikega denarja v gotovini. Primer je bilo treba knjižiti, ali nismo niti prejeli niti izdali nikakega denarja v gotovini. Na pr.: Prejeli smo za Din 4.500- — blaga na up. Pri tem pri¬ meru knjižimo v skontro blaga popis prejetega blaga, oz. fakture in v saldokonte kreditorjev pa knjižimo na stran kredit- fakturni znesek. Dobavitelja priznamo za dolžni znesek. Izvršen in vknjižen je bil primer, pri katerem nismo niti prejeli niti izdali kake gotovine. Druga skupina primerov pa je taka, da ne moremo preko njih brez gotovine. N. pr.: Plačamo fakturo. Prejmemo od nekega trg. prijatelja v poravnavo fak¬ ture gotovino, plačamo davek z gotovino, plačamo raz¬ svetljavo, kupimo kurivo, dvignemo iz blagajne nekaj gotovine za gospodinjstvo ali za zasebno uporabo. V teh primerih knjižimo vedno v blagajniško knjigo. Sprva omenjene primere imenujemo kreditne, druge pa blagajniške primere. Kupčijske primere delimo torej na kreditne in na blagajniške. Kreditne imenujemo tudi nekontantne, blagajniške pa kontantne. Na kontantne primere ne moremo pozabiti pri obi¬ lici posla, ker jih knjižimo takoj pri dvigu ali prejemu denarja že v štraco. Zato tudi ne bomo pozabili pre¬ pisati iz strace primera v blagajniško knjigo. Na ne- kontantni primer, pa bi lahko pozabili, zato ga takoj 55 po odpošiljatvi dopisa zabeležimo v posebno knjigo, da na zadevo ne pozabimo. Taka knjiga, v kateri si zaznamujemo nekomtantne, t. j. kreditne primere, ime¬ nujemo dnevnik ali ž u r n a 1. Ponovimo: Kontantne, t. j. blagajniške primere knji¬ žimo direktno v blagajniško knjigo, iz te pa še ako je potrebno v saldakonte ali skontre. N ek on tanine ali kre¬ ditne primere pa zabeležujemo najprej v dnevniku in ob sklepu dneva jih prenašamo v saldoko-nte ali pa ako je to potrebno še v skontre in druge knjige. Dnevnik je torej zbiralnik vseh nekontantnih kupčijskih primerov. Dnevnik je glavna knjiga in je paginiran. Oglejmo si nekaj primerov, da spoznamo, kako je knjižiti v dnevnik. 1. Dne 11. marca nam poravna dolžnik A. Komar, Celje. Din 3.500-— s poštno položnico. 2. Banki damo nalog, naj nakaže firmi I. Grobel¬ nik, Ljubljana Din 5.000-—. '3. Prejmemo 2 -komada a 30 m in a Din 34-— belega barhenta od firme I. C. Mayer, Ljubljana, na up. Marec 1930. * Ako pridemo do konca pagine, napravimo transport, kot smo to spoznali v prejšnjih poglavjih. 56 Da mora biti dnevnik kol kovan, predpisuje zakon. Preden pa ga damo v kolkovanje, ga moramo pagini- rati, to se pravi opremiti moramo posamezne strani s tekočimi številkami. Nekateri trgovci ne vodijo dnevnika, temveč vknjižujajo postavke direktno v saldakonte in sfcontre. V pretežni večini pa je uveden tudi dnevnik. Na osnovnico ali glavo dnevnika napišemo ime meseca, v katerem knjižimo, in letnico. V prvo levo ozko kolono (ali stolpec) vpisujemo dan knjiženja, v široko besedilno kolono napišemo ime debitorja ali kreditorja, ki je povzročil vknjižbo, stransko ter glav¬ no kolono zneskov pa uporabljamo tako, da je prva (stranska) za postavke debetne vrednosti, desna (druga, glavna) pa za postavke kreditne vrednosti. Ako naj koga priznamo, pišemo znesek v kreditno kolono, ako naj ga obremenimo, pa v debetno. Iz tako vodenega dnevnika je kaj lahko vknjiževati v saldakonte, ker je v njem že naznačeno ali naj trg. prijatelja, oz. zavod obremenimo ali priznamo), V prvem primeru smo v dnevniku Komarja priznali, t. j. zapisali srno znesek v kreditno kolono, ker nam je denar nakazal po poštni hranilnici. Obenem pa smo morali poštno hranilnico obremeniti, t. j. vpisati znesek v debetno kolono, ker ga je prejela. (Din 3.500-—). V drugem primeru smo Grobelnika obremenili, ker smo mu poslali denar, a priznati smo morali banko, ker smo dvignili pri njej fakturni znesek. V tretjem primeru smo priznali firmo I. C. Mayer, ker nam je poslala blago. Iz te vknjižbe razvadimo, da bo potrebno vpisati to blago še v skontro blaga, ako ga vodimo. Tako se vrste nekcntantni primeri v dnevniku vsak dan, ob zaključku dneva pa jih prenašamo v saldakonte in skontre. 57 Stroškovnik. Ako hoče trgovec ob sklepu poslovne dobe ve¬ deti, koliko je izdal za razne stroške: davek, kurjavo, razsvetljavo, pošto, telefonske pristojbine, pisarniške po¬ trebščine, mezde, plače i. dr., vodi poleg knjig, ome¬ njenih do sedaj še posebno knjigo, ki jo imenuje stro¬ škovnik. To knjigo kolkuje kot pomožno. Opremi jo s te¬ kočimi številkami na paginah. Stroškovnik je torej pa- giniran ali stran ovan. Posamezne pagine razdeli na: davek, kurjavo, razsvetljavo itd., kot smo to baš omenili. O trgovski pisarni, ki je uvedla baš opisane knjige,, pravimo, da vodi enostavno knjigovodstvo. Iz opisa¬ nega pa jasno razvidimo, kako močna pomoč so po¬ možne knjige in kako zelo nam omogočajo sestavljati bilanco ter inventuro. Kaj moram znati iz tvarine 3. oddelka? 1. Kaj so skontri? 2. Kako jih vodimo? 3. Kaj je dnevnik? 4. Kaj so kontantni in nekontantni primeri? 5. Kako kolkujemo dnevnik in skontre? 6. Kakšne knjige poznamo pri enostav. knjigovod.? 7. Kako jih kolkujemo? 8. Kakšen je transport v dnevniku? 9. Kakšno pismo nam piše banka, ako je kdo vložil na naš račun kak znesek? 10. Kako nam piše banka, ako smo kak znesek dvignili v breme svojega računa? 11. Kaj so žirokonti? 12. Kdaj jih vodimo med deb., kdaj med kred.? 58 13. Kaj nam pove saldo ži rok on tov? 14. Kako in kam knjižimo bančne obresti in stroške? 15. Kaj nam pove saldo blagajniške knjige? Naloge: Sledeče primere loči in jih razdeli v komtamtne in nekontantne ter jih vknjiži v glavne in pomožne knjige: 1. Od firme A. Fabjančič, tu, prejmemo 20 ko¬ madov belega batista po 20 m a Din 30-— na up. Došla je tudi faktura. 2. Plačamo Din 260-— za razsvetljavo z gotovino. 3. I. Hudournik, Bled, nam poravna fakturo Din 4.680-50 po Ljubljanski Kreditni banki, kjer imamo te¬ koči račun. 4. Iz skladišča vzamemo 2 komada po 20 m modre flanele a Din 20-— per m v detajlno razprodajo. 5. Firmi I. Gornik, Novo mesto, pošiljamo 4 ko¬ made po 20 m sifona po Din 32- — per m na 3 mesece na up. 6. Podpišemo menico v svrho poravnave fakture firmi I. C. Mayer, Ljubljana, na Din 6.000- —. Val. 2. dec. 7. Prejmemo v delno poravnavo svoje fakture od firme L Ločnik, tu, ček Din 3.980-— na Obrtno banko. 8. Poravnamo fakturo firmi I. Oblak, tu, za Din 4.793-75 z gotovino in 9. Poravnamo firmi A. Jenko, Celje, fakturo Din 12.400- — po banki. (Banki damo nalog, da za naš račun nakaže znesek). 10. Poštna hranilnica nas obvešča, da je vplačal I. Verlič, tu (debitor), za naš račun Din 3.300-— . IV. ODDELEK, Dvostavno knjigovodstvo. Kdo je izumil dvostavno knjigovodstvo, nam ni znano. Vemo le, da je poznano že od nekdaj. Dvostavno knjigovodstvo temelji na naravnih zakonih kupčije. Prve učne knjige in znanstvene razprave sta pisala Dubrov- čan Benedetto Cotrugli in Lukas Paciolus v 15. stoletju. Pri nas je najbolj poznan Paciolus pod imenom Fra Paccoli. Bil je frančiškan in profesor matematike ter teologije. Živel je največ v Benetkah. Trgovske knjige, vodene na dvost. način pa poznamo že iz 11. stoletja in še celo iz starega veka. Dvostavno knjigovodstvo se imenuje tudi d o p i k a ali d i g r a f i j a. Dvostavno knjigovodstvo (dvostruko knjigovod¬ stvo) imenujemo zato, ker knjižimo vsak kupčijski pri¬ mer dvakrat. Vsak primer v trgovini ali obrti sestoji iz dveh delov. Ako hočemo izraziti ta pojav knjigovodsko, pravimo, da moramo pri vsakem primeru nekaj obre¬ meniti in istočasno nekaj priznati. Že pri enostavnem knjigovodstvu smo opazili, da so primeri, ki zahtevajo dvojno vknjižbo. N. pr.: vložimo v banko Din 5.000-—. V tem primeru moramo priznati blagajno (blagaj¬ niško knjigo) in obremeniti banko (žiro), v katero smo denar vložili. 60 Blagajna. Banka. 5.000'— za dvig Za vlogo: 5.000- Torej je knjižen ta primer po pravilih dopike. Po¬ stavka 5.000- — v blagajni na desni ima svojo proti- p o s t a v ik o v saldakontih, (banki) na levi. Ako naj¬ demo vsaki postavki, ki jo knjižimo protipostavko in to protipostavko tudi takoj vknjižimo, pravimo, da vodimo divostavno knjigovodstvo. Glavno pravilo dvostavnega knjigovodstva se glasi: 1. Vsak kupčijski primer se deli v dva dela, pri katerem en del prejme, drugi da. 2. Vsaka vknjižena postavka mora imeti svojo sebi enako protipostavko. Sedaj ko poznamo pravilo lahko rečemo, da znamo knjižiti po načinu dvostavnega knjigovodstva. Da pa ne pozabimo pravila, si oglejmo nekaj primerov. Primeri: 1. Poravnamo fakturo za Din 300- — po banki firmi A. Terčič, tu. Firmo A. Terčič moramo obremeniti v saldakontih kreditorjev za znesek, ki smo ji ga poslali; torej levo (debet). Istočasno pa moramo priznati banko v žiro- kontih (kreditorjih), ker je znesek izplačala, oziroma nakazala iz našega imetja; torej desno (kredit). Debet A. Terčič, tu Kredit Dat. Za poravnavo fakture 300 * 61 Postavka v saldakontih na računu Tereiča na levi ima svojo predpostavko v saldakontih na računu banke na desni. Primer je torej knjižen na dvostaven način. 2. Prejmemo od firme I. C. Mayer, Ljubljana, 6 kom. a 30 m belega damasta a Din 80-—. Fakturni znesek se glasi na Din 14.400-—. V tem primem moramo priznati v saldakontih kre- . ditorjev firmo I. C. Mayer, iker nam je poslala blago. Priznamo jo takoj, ko simo ji napisali pismo, da smo prejeli blago v redu in ji knjižili znesek v dobro. Kopijo ohranimo, dopis odpošljemo. Dopis se glasi: Naznanjam Vam, da sem danes prejel naročeno blago v popolnem redu. Fakturni znesek Din 14.400— sem knijžil v dobro Vašega računa z Val. per 30 dni. V nadi, da mi bo mogoče svoja naročila čimprej obnoviti, beležim . .. Na podlagi kopije tega dopisa priznamo firmo L C. Mayer, tu, v saldakontih kreditorjev. Debet I. C. Mayer, Ljubljana Kredit Dat. Za blago . 14.400 62 Postavki v saldakontih kreditorjev moramo pois¬ kati protipostavko, da bo primer vknjižen na dvostaven način. Vprašamo se, kaj smo prejeli od firme, da smo jo priznal za Din 14.400- —. Odgovor je lahek. Prejeli smo blago, in sicer 6 komadov belega batista. Kje bo protipostavka? V skontru blaga na levi pod napisom »kupljen o« (debet). Kupljeno (debet) Beli damast S tem, da smo vknjižili damast v skontro blaga, je dobila postavka 14.400-— v saldakontih svojo ena¬ kovredno protipostavko. Primer je vknjižen na dvo- staven način. 3. Andrej Verbič, Celje, je poravnal pri nas račun za Din 600-— po poštni položnici, ki smo jo priložili posebnemu računu. Poštna 'hranilnica nas je obvestila o tem in nam je vpisala znesek v dobro. Verbiču odgovorimo dne 20. aprila, da je račun poravnan in, da smo mu knjižili znesek v dobro. V tem primeru nam ni treba dosti premišljati, kako naj ga knjižimo na dvostaven način, da bo vknjižba pravilna. Verbič je denar nakazal, torej dal. (V saldakontih debitorjev — desno!) Poštna hranilnica pa je znesek prejela in nam ga dolguje. Torej poštna hranilnica dobi vknjižbo na levo. 63 Primer je rešen. Debet Poštna hranilnica Kredit 1930. april 20. Debet Za nakazilo S. Verbiča 500 Andrej Verbič, Celje Kredit 1930. april 20 . Za nakazilo po Poštni hranilnici 600 Kolone na nerabljenih straneh smo izpustili, ker jih poznamo iiz iprejsnih opisov. Glavno je, da vemo, na katero pagino folija je treba postaviti postavko in na katero istočasno predpostavko. 4. Poravnamo fakturo firmi I. Langer & Co., Za¬ greb, za Din 7.200- — po poštni položnici. V gotovini smo plačali na pošti, potrdilo poštne položnice pa nam je ostalo v dokaz, da smo dvignili iz blagajne denar, ter ga v redu nakazali. Obenem smo pisali Lamgerju, da je znesek nakazan. Pismo se glasi: Danes sem Vam nakazal po poštni položnici Din 7.200—, ki jih blagovolite uporabiti v delno poravnavo svojih faktur in knjižiti v dobro mojega računa. V nadi, da mi bo mogoče čimprej obnov'ti svoja naročila, bele¬ žim .... 64 V roikah imamo kopijo odposlanega dopisa na firmo I. Langer & Co., Zagreb, in odrezek poštne po¬ ložnice. Diva dokumenta, ki sta dokaz, da sestoji opi¬ sani primer iz dveh delov. Firmo I. Langer & Co. mo¬ ramo v saldakontih kreditorjev obremeniti in blagaj¬ niško knjigo na desni priznati. Saldakonti kreditorjev. Debet I. Langer & Co., Zagreb Dat. Za nakazilo 7.200 Blagajna: April 1930. Dat. Za nakazilo I. Langer & Co. Kredit 7.200 Primer je knjižen na dvostaven način. Iz primerov, opisanih do sedaj, vidimo, da smo tudi pri enostavnem knjigovodstvu večkrat knjižili na dvosta¬ ven način, ako smo vodili saldakonte, skontre, žirokonte in stroškovnik. Vendar smo to napravili, ne da bi vedeli čemu. Sedaj pa, ko poznamo pravilo dopike, moramo dobro paziti na to, da ne pozabimo na protiposiavko. Vsaki vknjižbi moramo torej najti p roti p ostavk o ali protivknjižbo, ker bi bilo to sicer zopet le enostavno knjigovodstvo. 65 Oglejmo si še nekaj primerov. 5. Plačamo najemnino za mesec april in maj Din 4.000-— v gotovini. Blagajna Izdatki Debetna stran folija Za najemnino . 4.000 Stroškovnik. Iz blagajne smo vzeli denar, zato jo moramo pri¬ znati. Da nam bo mogoče vknjižiti protipostavko, je po¬ trebno, da si ustvarimo knjigo za stroške. Folije razde¬ limo na posamezne vrste naših izdatkov za stroške. 5 66 N. pr.: Davek, razsvetljava, kurjava, pošta in telefon, pisarniške potrebščine, znamke in koliki, takse in sodni stroški, najemnina, mezde nastavljencem, plače pisarniškemu osebju, itd. itd. Ako smo uvedli stroškovnik, nam je lahko postaviti blagajni protipos-tavko. Pri tej knjigi pa je treba opozoriti na nekaj poseb¬ nega. Ako pogledamo na koncu poslovne dobe stroš¬ kovnik, vidimo, da so popisane le leve (debetne) strani, dočim so desne prazne. To je čisto naravno, ker gre denar za stroške vedno iz blagajne v stroške, nikoli pa ne obratno. Izjeme so prav redke, n. pr. da nam plača na¬ jemnik najemnino. Škoda bi bilo torej knjigo stroškov foliirati, ako potrebujemo le debetne strani. Zato si ustvarimo tak stroškovnik, ki bo onemogočil izpuščanje celih desnih pagin. Stroške porazdelimo na velikem foliju .in zraven si mislimo, da je vse to leva stran ali debet. Niti ni potreba napisati levo, kajti leva stran sega od skrajnega levega konca folija do skrajnega desnega. S tem, da napišemo zunaj knjige stroškovnik, že povemo obenem, da so vse pagine in vsi foliji debet¬ nega značaja. Taka knjiga (je tabelarna. April 1930. 67 Ves folijo (obe pagini) sla debetne vrednosti. Na osnovnico napišemo mesečin leto, v prvo kolono datum, protipostavke blagajne pa postavljamo v kolone, kamor spadajo, saj so vse debetne. 68 Delitev kupčijskih primerov. Kupčijske primere delimo v dve skupini, v a) ikontantne -in b) nekontantne primere. A. Kontantni primeri. Vse one kupčijske primere, pri katerih gre za suh denar (efektivo), imenujemo k o n t a n t n e. Kadar je ena izmed dveh vknjiženih postavk blagajniška vknjiž¬ ba, je primer kontanten. Kontantni primeri so torej vsi oni, pri katerih prejme blagajna denar ali pa ga izda. N. pr.: Vložimo v banko Din 5.000- — . V tem primeru je blagajna izdala denar in banka ga je prejela. Primer je kontanten. Ali: Dolžnik prinese v poravnavo naše fakture Din 4.000-— v gotovini. V tem primeru je blagajna denar prejela. Dal ga je dolžnik. Vsi primeri, pri katerih spada ali postavka ali pred¬ postavka v blagajno, so kontantni. B) N e k o n t a n t n i primeri. Vse one kupčijske primere, pri katerih blagajna sploh ne pride v poštev, Imenujemo nekontantne. Pravimo jim tudi primeri n a u p ali kreditni pri¬ meri. Kadar ne gre za suh denar, torej za nikako vlogo ali dvig iz blagajne, govorimo o nekontantnih primerih. N. pr.: i Poravnamo fakturo po banki. V tem primeru bo kreditor znesek prejel in banka ga bo dala. Obremeni- 69 mo kredit or ja (levo) in priznamo banko (žirokonto desno). O blagajni ni govora. Primer je nekontanten. Ali: Prejmemo blago in fakturo na up. V tem pri¬ meru obremenimo skontro blaga za prejeto blago (debet levo) in priznamo kreditorja za fakturni znesek (desno). Blagajna ni v tem primeru niti prejela niti dala. Primer je torej nekontanten ali krediten. V prejšnjih pismih (pri enostavnem knjigovodstvu) smo rekli, da vpisujejo trgovci primere v dnevnik, pre¬ den jih prenašajo v knjigo. Pri dvostavnem knjigovod¬ stvu vpisujemo vedno primere najprej v prvopisne knji¬ ge, iz njih šele jih prenesemo v prave, trgovske knjige. Kontantne primere knjižimo direktno v blagajniško knjigo, (bodisi na levo ali na desno), ob času pa jih prenašamo kot predpostavke tja, kamor spadajo. Talko je pri kontantnih primerih ena vknjižba vedno »blagajniška postavka«. Blagajniška knjiga — blagajna. V blagajniški knjigi ali kratko v blagajni moramo pač v besedilni koloni označiti knjigo, v kateri se na¬ haja proti postavka. Na ta način lahko prenašamo ob poljubnem času protipostavke v ostale knjige. N. pr.: Dne 20. marca poravnamo fakturo za Din 3.000-— v gotovini, firmi A. Medica, Ljubljana. Glej vzorec! Na obrazcu vidimo, da označbo protipostavke podčrtavamo. BLAGAJNA Prejeto Marec 1930. Izdano 70 > •""■s Cč O H S 2 H Z O *! < Q J < C/3 -C oj C -rt, 3 rt rt o o 4 -> o bfl Prejeto Marec 1930. Izdano 71 Oglejmo si popisan folio blagajniške knjige: 72 Primanota. Prvopisna knjiga, v katero vpisujemo najprej vse nekontantne primere, imenujemo »primanota«. Prima- nota se po zunanjosti ne razlikuje od dnevnika, ki ga poznamo iz enostavnega knjigovodstva. Ta knjiga je paginirana. Na osnovat c i napišemo mesec in leto, v datumsko kolono dan (v katero ga hočemo), v bese¬ dilno kolono pa napišemo besedilo ali tekst. Tekst se¬ stoji /iz troh delov, iz: a) naslova /knjige, ki jo moramo obremeniti (po- stavkino mesto), b) naslova knjige, v katero postavimo predpostav¬ ko (jt. j. katero naj priznamo) in c) iz opisa primera. Zneskovne kolone delimo v debetne (stransko) in kreditne (glavno). Ako je postavka debetne vrednosti, jo postavimo v debetno (prvo) kolono, obratno pa v kreditno (dru¬ go), kadar je kreditne vrednosti. Iz primanote prepisu¬ jemo (knjižimo) potem postavke in predpostavke v po¬ samezne knjige. Kadar smo prišli na zadnjo vrsto pagine, napravimo t r a n s p o r t, (prenos) kakor smo to spoznali pri enostavnem knjigovodstvu. Primeri: 1. Prodamo dne 20. marca firmi F. Bernik, Kranj, 5 komadov a 20 m sifona na up. (Cena Din 20-—.) 2. Damo nalog banki, naj nakaže firmi A. & E. Skaberne, Ljubljana, Din 6.000— v poravnavo fakture (isti dan). 3. Dolžnik S. Stare, tu, je plačal na naš račun pri poštni hranilnici Din 3.620- — in s tem poravnal fakturo. 73 4. plačamo najemnino Din 5.000-— s čekom na Slovensko banko, iker imamo lam svoj tekoči račun. Glej vzorec! Marec 1930. 74 Primere ločimo z vodoravnimi črtami, da so bolj pregledni. Oglejmo si vknjižbe v knjigah. 1 . Deb. Bernik 2 . 000 ’— Sk. blaga — sifon 2 . 000 ’- 2 . Kred. Skaberne 6 . 000 ’— 3 . Poštna hranilnica 3 . 620 - Ziro — Slov. banka 6 . 000 ’— Deb. Stare 3 . 620 ’- 75 Stroškovnik, Slovenska banka 5.000 — Kaj moramo znati iz tvarine IV. oddelka? 1. Kaj je dvostavno knjigovodstvo? 2. Kdo je izumil dvostavno knjigovodstvo? 3. V čem se razlikuje dvostavno od enostavnega knjigovodstva ? 4. Kaj je iprimanota; kako knjižimo vanjo? 5. Kaj so fcontantni in nekontantni primeri? 6. Kako se glasi glavno pravilo dopike? 7. Kaj mora imeti vsaka postavka? 8. Zakaj rabimo v stroškovniku le debetne strani? 9. Kako organiziramo stroškovnik? 76 10. Zakaj sta primanota in blagajna glavni knjigi? 11. Kako imenujemo dvostavno knjigovodstvo dru¬ gače? 12. Kdaj napravimo v primanoti transport? Naloga : Vknjiži v primanoto in blagajno vse primere vseh nalog, ki so bile namenjene v prejšnjih oddelkih za eno¬ stavno knjigovodstvo. V. ODDELEK, Glavna knjiga. Konti ali računi. V četrtem oddelku smo spoznali glavno pravilo dvostavnega knjigovodstva. Hočemo pa še spoznati glavno knjigo dvostavnega knjigovodstva. Poglavja 5. oddelka so najvažnejša in tvorijo temelj vsemu nadalj¬ njemu študiju. Saldakonti, skontri, blagajna in stroškovnik so pomožne knjige dcpike. Že spočetka pri enostavnem knjigovodstvu smo rekli, da so le v pomoč bilanci, kajti v bilanco ali inventuro postavljamo le združene (t. j. seštete) postavke oziroma salde. Salda« onte, skontre etc. vodimo le zato, da nam je detajlni pregled jasen. Ako odpremo saldakonte, ne moremo povedati na hitro, ko¬ liko nam dolgujejo vsi debitorji, ali koliko smo vsem krediitorjem dolžni. Poiščemo lahko le posameznike in določimo njih salde. Ako bi hoteli vedeti, koliko smo dolžni vsem debitorjem skupaj, bi morali poiskati vse salde in jih sešteti. Isto je z blagom. Ako odpremo skontro blaga, nikakor ne razvidimo, koliko je vsa za¬ loga vredna, pač pa lahko določimo vrednost posa¬ meznih neprodanih vrst blaga. Torej so saldakonti in skontri le detajlne knjige. Vsem takim knjigam, v katere srno knjižili dnevno in detajlno, pravimo, da so: partikularne. 78 V saldakontih debitorjev knjižimo lahko na kateri¬ koli folio ali katerokoli pagino, vedno gre le za posa¬ meznega debitorja. Vsi foliji skupaj pa nam predstav¬ ljajo skupno terjatev napram debitorjem. Ako seštejemo vse leve pagine vseh posameznih debitorjev, nam predstavlja njih vsota skupno levo (debetno) stran vseh debitorjev. Če seštejemo vse desne strani debitorjev, dobimo skupno kreditno stran vseh debitorjev. Skupna (sešteta) leva in desna stran vseh debitorjev je konto debitorjev ali r a č u n . d e b i t o r j e v. Račun (ali konto, ali tudi poštev) debitorjev pa je del glavne knjige dvostavnega knjigovodstva. Isto velja za kreditorje, blago, stroške, za blagajno itd. Kaj je glavna knjiga? 1 Glavna knjiga dvostavnega knjigovodstva je ona najvažnejša knjiga, v kateri vodimo konte (ozircma ra¬ čune ali pošteve). Konti so torej združenje partikularnih knjig. Foliji v glavni knjigi se torej dele na posamezne konte: Konto (račun) blagajne, „ ( „ ) debitorjev, „ ( „ ) kreditorjev, „ ( „ ) žiro, „ ( „ ) trgovskih stroškov, „ ( „ ) zasebnih stroškov, „ ( „ ) blaga, itd., itd. Računi ali konti (v novejšem času tudi poštevi imenovani) so torej združitev partikularnih knjig, ime¬ nujemo jih kolektivne. 79 N. pr. Račun kreditorjev je kolektivni račun glavne knjige, ki se deli na partikularne račune v saldakontih. Račun kreditorjev je torej oče vseh sinov, ki nosijo ime kredi tor. Račun kreditorjev v glavni knjigi (kolektivni) I. C. Mayer, A. Verbič, I. Pertinač, A. & E. Skaberne, A. Lower & Co. I. F. Mehlič, etc., etc. . . . £L CL 03 *- o D "D 03 c 03 o< c D i : Račun blaga v glavni knjigi (kolektivni) Kava Rio Kava Santos Kava Ceylon Rum domači Slivovka Riž la Riž Ha Slive la itd., itd. . . . ^ T3 < 0) *-S o F 2- r 5 H C D 03 03 0Q ^ D a 1 i Račun trgovskih stroškov Davek Kurjava Razsvetljava Pošta Znamke Telefon Mezde Plače O D •rt p-t- c ^ 03 O 3 < — 2 . ^ S 0< F c D 80 Račun Žiro Slovenska banka Kreditni zavod Mestna hranilnica Poštna hranilnica Partik. rač. saldakon. kreditorjev in debitor. oz.žirokon. V glavni knjigi so torej posamezni kolektivni ra¬ čuni, katere vodimo zato, da je pregled večji in jasnejši in da prej ter laže sestavimo bilanco. (Glej obrazce:) Glavna knjiga: Partikularni računi v saldakontih. Račun debitorjev 81 Kdaj in kako knjižimo v glavno knjigo. Iz blagajniške knjige in primanote prenašamo po¬ stavke dnevno v pomožne knjige, (saldakonte in skon- tre). Ob mesecu (t. j. vsakega prvega dne v mesecu) pa seštejemo vse pomožne knjige in prenašamo skupne debetne in kreditne vsote v glavno knjigo na račune ali konte. Ako napravimo to vsak mesec, se bo neb roj de¬ betnih in kreditnih postavk združilo vsak mesec v eno skupno debetno in eno skupno kreditno postavko po¬ sameznih računov. Na koncu poslovne dobe bo imel torej vsak račun v glavni knjigi dvanajst debetnih in dvanajst kreditnih postavk. Jasno je, da bo s tem bilanca lažja, kot pa iz skontrov. Glavno knjigo kolkujemo kot druge glavne knjige. (Glej prvi oddelek.) Ta knjiga se po zunanji obliki prav nič ne razlikuje od saldakcntov. Je foliirana in ima osnovnico ter iste kolone. Samo v vknjižbah se razlikuje od saldakontov. Na osnovnico napišemo na prvi strani besedo račun ali konto ali poštev; na desno pa ime računa, n. pr. debitorjev, blagajne, kreditorjev, blaga itd. Datum bo vedno prvi dan vsakega meseca. Besedilo je enostavno: »za prenos iz saldakontov debitorjev«, — ali »za prenos iz skontra blaga,« — ali za prenos iz blagajniške knji¬ ge itd. Na skrajno levo stran osnovnice napišemo »debet« in desno »kredit« na vsakem foiiju. Glavne knjige pa ne vodimo le zato, da združuje¬ mo ob mesecu partikularne postavke na kolektivnih ra¬ čunih, temveč tudi v kontrolne svrhe. 6 82 Kontrola. Pravilnost pomožnih knjig le težko kontroliramo brez glavne knjige. Glavna knjiga pa nam omogoča natančno kontroliranje istih. N. pr.: Ali so saldakonti kreditorjev pravilni, in ali je račun kreditorjev v glavni 'knjigi pravilen? Najprej poiščemo saldo vsakega kreditorja posebej (raznih bank, ki imajo v glavni knjigi svoj lastni račun). Vse salde seštejemo, da dobimo na ta način skupni saldo vseh kreditorjev. Nato poiščemo saldo v računu kreditorjev v glavni knjigi, ki mora biti enak onemu, ki smo ga dobili in določili v saldakontih. Saldi pomožnih knjig ali skupni saldi partikularnih računov morajo biti enaki saldom pripadajočih računov v glavni knjigi. Pomožne knjige kontroliramo lahko tudi tako, da seštejemo njih leve in desne strani, ki morajo biti enake sešteti levi in desni strani pripadajočega računa. Ako sestavljamo inventuro ali bilanco, ni potreba še enkrat seštevati posameznih pomožnih knjig. Saldo računa v glavni knjigi že tvori del inventure oziroma bilance. Računi brez pomožnih knjig ali „konti soli“. Kaj je »konto solo?« V glavni knjigi otvorimo več računov, ki jih med poslovno dobo tako malo rabimo, da bi bilo škoda otvarjati in kolkovati zanje specielne pomožne knjige. Taki računi ne potrebujejo partikula- rizacije, ker nimajo pomožnih knjig, zato knjižimo vanje kar v glavni knjigi, kadar pride do tega, da jih rabimo, bodisi radi postavke ali protipostavke. 83 Ti računi so: Račun kapitala, račun obresti in popustov, račun nadrobne trgovine, račun dubioso, račun sospeso in še nekaj drugih. Račun kapitala. Ko je trgovec otvoril trgovino, je vanjo naložil (invenstiral) denar. Blagajna ali hranilnica je ta denar prejela. Zato jo obremenimo. Ker pa trgovec samega sebe radi protipostavke ne bo priznaval, se vpraša, kaj je ta znesek, ki ga je vložil v trgovino? To je kapital! Zato prizna v glavni knjigi račun kapitala. Ker pa se mora kapital trgovcu obrestovati, bo na koncu poslovne dobe dobiček pripisal h kapitalu — zgubo pa odštel. Oglejmo si vknjižbo: Debet Račun kapitala Kredit Prvotna vloga v trgovino 500.000 6 * 84 Račun kapitala rabi trgovec le enkrat na leto, zato ne potrebuje ta račun posebne pomožne knjige. Kako pa določi trgovec kapital, ako je že več let vodil trgovino, a brez knjigovodstva? Tako kot smo to spoznali v I. oddelku. Sestavi inventuro, odšteje pa¬ siva od aktiv in diferenca (razlika) je kapital. Ta kapital postavi v gl. kaj. na račun kapitala na desno. Proti- postavka pa je skrita v raznih postavkah med aktivi in pasi vi. O ostalih solo-kontih bomo govorili pozneje. Oglejmo si zdaj knjige dvostavnega knjigovodstva: 1. Primanoita. Vanjo zabeležujemo vse nekon- tantne primere, iz nje pa jih prenašamo v pomožne knji¬ ge, oz. na račune (konte) v glavno knjigo, ako gre za kak račun, ki nima pomožne knjige. (Solo-konto.) Kol- kovana je kakor glavna knjiga in je paginirana. 2. Blagajna. Vanjo vknjižujemo le postavke komtantnih primerov. Iz nje pa prenašamo protipostavke v pomožne 'knjige ali na solo-konte. Knjiga je ikolkovana kakor glavna in je foliirana. Obenem je ta knjiga tudi pomožna knjiga k računu blagajne v glavni knjigi. Iz nje prenašamo ob mesecu ‘tudi skupne leve in skupne desne na račun blagajne v glavno knjigo. 3. Glavna knjiga. Glavna knjiga je knjiga vseh kolektivnih računov in solo-kontov, (it. j. onih, ki ne potrebujejo pomožnih knjig). Vanjo prenašamo ob mesecih skupne leve in desne postavke iz pomožnih knjig. Na solo-konte (kapital, sospeso, obresti in po¬ pusti etc.) pa, kadar je to pač cd primera potrebno. Knjiga je foliirana in kolkovana kot glavna knjiga. 85 4. S k o n t r o blaga je pomožna knjiga. 5. Saldakonti in žirokonti (pomožne knjige). 6. Stroškovnik je pomožna knjiga. 7. S k o n t r i : rimes, trat, efektov in valut (po¬ možne knjige). 8. Knjiga inventur in bilanc. Ta knji¬ ga je fobirana ali pa paginirana. Vseeno je, kako jo s številkami opremimo, ker potrebujemo včasih pagine (pri inventurah), včasih pa folije (pri bilancah). Knjiga je pregled vsega obratovanja ob koncu poslovne dobe, zato je kolkovana, kakor glavna knjiga. Primanota Blagajna Skontri Saldakonto Saldakonto Stroškovnik deb. kred. Glavna knjiga I Y Inventure in bilance 86 Imenovane knjige moramo uvesti, ako hočemo vo¬ diti pravilno dvostavno knjigovodstvo. Kako izgledajo vse te knjige v praksi, bomo spoznali v VIII. oddelku. "Posebnosti v organizaciji dopike. Ne obstoja nikako pravilo, da moramo voditi prav te knjige, ki smo jih omenili. Vsako podjetje zahteva svojo organizacijo in svoje pomožne knjige. Vsak račun glavjje knjige ima lahko svojo pomožno knjigo. Ako poslujemo n. pr. z več bankami, če zahteva to naša trgovina, ne bomo vodili žirokonte v saldakontih debi- torjev ali kreditorjev, kakor smo to videli pri enostav¬ nem knjigovodstvu. Konto žiro bo zahteval svojo po¬ možno knjigo. Torej bomo uvedli poleg saldakontov še eno pomožno knjigo, ž i r o k o n t i imenovano, v kateri bomo vodili posamezne račune, (partikul. rač.) bank, hranilnic in posojilnic. Ako ima naša obrt redkokdaj posla z menicami, (rimesami, tratami in devizami), še redkeje z valutami in efekti, ne bomo vodili za imenovane konte pomožne knjige, pač pa bomo združili vse v eni pomožni knjigi, ki jo bomo imenovali s k o n t ir o rimes, trat, va¬ lut, deviz in efektov. Vsi omenjeni partikularni računi bodo torej v skupnem skontru. Treba pa je pa¬ ziti, ko ob mesecu prenašamo v glavno knjigo, da bodo prenosa pravilni. Rimese na račun rimes, efekte na račun efektov itd., itd. Ako se peča naša trgovina zgolj z menicami in valutami, je menjalnica. Potem bomo vodili za konto valut poseben sikontro valut, in za menice pose¬ ben s k o n t r o rimes. 87 Banke vodijo tudi za sospeso (o katerem bomo pozneje slišali) — poseben skontro. Tudi za račun obre¬ sti in popustov, ki smo ga označili kot solo-konto, vodimo lahko poseben skontro obresti in popustov. Tak partikuliziran konto se bo delil potemtakem na razna folija kakor: 1. obresti, 2. popusti, 3. diskont,* 4. kurzne diference, 5. kurtaža,** 6. provizija, 7. komisija, itd., itd. Vsi računi glavne knjige imajo lahko svoje po¬ možne knjige, ni pa s tem rečeno, da jih morajo imeti. Ako je trgovina družbena (družba ali zadruga), t. j. da je pri nji več oseb udeleženih s svojimi deleži, potem bo treba tudi za račun kapitala pomožno knjigo, ker bo toliko računov kapitala, kolikor je družbenikov. Torej ni nikakega pravila o pomožnih knjigah in solo-kontih. Ravnamo se pač po zahtevi obratovanja trgcvine. Cim manjša je trgovina, tem manj bo treba pomožnih knjig. * Diskont so obresti, ki jih odbijemo od menice, ako jo prejmemo pred dospefkom, oziroma, ki nam jih odbije oni, kateremu prodamo menico pred dospetkom (gl. I. oddelek). ** Kurtaža je v promilih _ °/oo izražena nagrada borz¬ nemu mešetarju, ker je za nas izvršil nalog (nakupa ali prodaje). 88 Detajlna ali nadrobna trgovina. Vse do sedaj opisano je veljalo za trgovino en groš (na debelo). Oglejmo si še organizacijo nadrobne trgovine. Nadrobna trgovina (ali detail) je prodajanje blaga na drobno odjemalcem (konsumentom) v odprtih pro- dajalnicah. Blago prejemamo od svojih dobaviteljev na debelo. Shranjujemo ga v skladiščih. Iz skladišč prodajamo bla¬ go zopet na debelo svojim debdtorjem, ali pa ga pre¬ važamo v svojo prodajalno za nadrobno razprodajo. Torej prejemajo blago od nas naši debitorji in naša prodaja-Mca. Iz tega sledi, da prodajalnica ni nič dru¬ gega, kot nekak poseben debitor. Ker smo ta debitor sami, je jasno, da bomo prodajali sebi blago po lastni ceni. Torej smatramo detajl za debitorja, ki ima udob¬ nost, da prejema blago po lastni ceni. V glavni knjigi otvorimo račun nadrobne trgovine. Ako je nadrobna trgovina velika in obširna, potem vodimo za omenjeni račun glavne knjige tudi pomožno knjigo (partikularni račun). Detajlno in nadrobno trgovino obremenjujemo za zneske, ki predstavljajo vrednost (po lastni ceni) onega blaga, ki smo ga dali v prodajalno. Nadrobno trgovino pa priznavamo za vsakodnevne izkupičke (nem. Lo- sung), ki jih prejemamo vsak dan ali vsak teden iz blagajnice v trgovini. To v prodajalni nahajajočo se blagajno ne smemo zamenjati z blagajno in računom blagajne. Blagajnica v nadrobni trgovini nima nik,akega računa in nikake knjige, ki bi bila v tesni zvezi s knji¬ govodstvom. V detajlni trgovini vodimo sicer lahko štraco (ako nimamo registr. blagajne), a ta štraca ni 89 blagajniška knjiga, temveč le knjiga nadrobne trgovine, ki nam pove, koliko smo v prodajalni prejeli ali izdali. Poravnave faktur se vrše iz glavne blagajne, bla- gajnica v nadrobni trgovini pa je le neka opora istotam v poslovanju. Oglejmo si nekaj primerov: 1. Iz skladišča smo dali v prodajalno 10 komadov šifona a 30 m po lastni ceni Din 2 0— v nadrobno prodajo. Kako knji¬ žimo? a) Trgovski sotrudnik je prejel od skladiščnika 10 x (a 30 m) blaga. Skladiščnik mu je dal v podpis listek (potrdilo): V detail: 10 X (a 30 m) sifon la. Dan: 3. aprila 1930. Podpis: b) Knjigovodja prejme omenjeni listek, potem ko si je skladiščnik iz njega prepisal količino izdanega blaga v posebno skladiščno knjigo (nem. Lagerbuch). Iz fakture in iz sfcontra blaga razvidi knjigovodja ceno (nakupa). Primer knjiži v primanoto, ker je nekom- tanten. April 1930. 90 V primanoti označi obremenitev detaila in prizna¬ nje skontra blaga. c) Prenos iz primanote v skontro blaga: Sifon la Prodano d) Protipostavka v nadrobni trgovini: Detailom določi potem šef prodajno ceno, t. j. nakupna cena + nabavni stroški + režija (X %) do¬ biček. 2. D n e 4. a p r d 1 a prejmemo izkupiček iz detaila Din 13.200-—. a) Primer je kontanten. 91 Dohodki April 1930. (Blagajna) Izdatki 4 . Iz detaila 13.200 Torej spada postavka v blagajniško knjigo, b) Kontra postavka je v detailu. Debet Nadrobna trgovina 1930 . april 4 . V blag. za izkupiček Kredit 13.200 Kaj moram znati iz tvarine V. oddelka? 1. Kakšne knjige vodimo v dvostavnam 'knjigo¬ vodstvu? 2. Kako jih organiziramo? 3. Kaj je glavna knjiga? 4. Kaj so kolektivni i-n kaj partikularni računi? 5. Kaj so solo-konti? 6. Ali imajo vsi računi glavne knjige svoje po¬ možne knjige? 7. Kdaj prenašamo v glavno knjigo? 8. Kako in s kakšnim besedilom prenašamo v glav-’ no knjigo? 9. Čemu nam služi glavna knjiga? 10. Kaj je nadrobna trgovina? 11. Kje vodimo račun nadrobne trgovine? 12. Ali ima račun nadrobne trgovine lahko svojo pomožno knjigo? 13. Ali je blagajniška knjiga tudi partikularen ra¬ čun glavne knjige? 14. Kako kolku jemo knjige dvostavnega knjigo¬ vodstva? VI. ODDELEK. Sklicevalne kolone. Vsaka knjiga, glavna ali pomožna ima spredaj tri kolone. Prva ostane prazna in se imenuje sklice- v a 1 n a kolona, dve pa rabimo navadno za datum. Siklicevalna kolona je na debetni in kreditni strani. Čemu nam služi? Da nam je omogočeno vsak hip (med poslovno dobo ali ob bilanci pri iskanju morebitnih napak) najti vknjižbe, postavke in njih protipostavke, jih ozna¬ čujemo v datumskih kolonah. Oglejmo si praktičen primer: Dne 20. aprila smo poravnali s pošt¬ nim čekom firmi A. T e r š i č , Celje, faktu¬ ro za Din 4.220-—. 94 V tem primeru, ki je nekontanten in spada v pri- manoto, moramo obremeniti kreditorje (Teršiča — de¬ bet) in priznati žiro (Pošt. hran. — kredit). Recimo, da »je kreditor Teršič v saldakontih kre- ditorjev na foliju 34. in da je Pošt. hranilnica v žiro- kontih na foliju 6. V primanotni sklicevalni koloni označimo ta dva folija, da vemo, kje iskati vknjižbe. V saldakontih in žirokontih pa označimo primanotno stran, da vemo, na kateri pagini primanote je prvotna vknjižba. Primanota: April 1930. Pag. 8. Na ta način je v primanotni sklicevalni koloni ozna¬ čeno, da je primer i z k n j i ž e n in kje se nahajajo vknjižbe. Kreditorji: Debet A. Teršič 95 Žiro: Hranilnica. Kredit V saldakontih kreditorjev pomeni znak »Pn/8« v sklicevalni koloni, da je primer naveden v primanoti na pagini 8. V žirofcontih pri Poštni hranilnici na kreditni strani pomeni znak Pn/8 ravno tako, da prihaja primer kot nekontanten iz primanotne pag. 8. V primanotm sklicevalni koloni pomenita znaka Kr/34 in 21 6, da je primer izknj-ižen, in sicer v kredi- torjih na 34. foliju in žirokontih na 6. foliju. Z znaki opremljene sklicevalne kolone nam omo- gočujejo vsak hip poiskati in najti vknjižbe posameznih primerov. Oglejmo si znake sklicevalnih kolon. Ž 8 = Žirokonti fol. 8. Kr/'6 = Saldakonti kreditorjev fol. 6. deb/36 = Saldakonti debitorjev fol. 36. st/2 = stroškovnik fol. 2. ef/7 == skontro efektov fol. 7. • rim/6 = skontro rimes fol. 6. bl/38 = skontro blaga fol. 38. Gl/17 = glavna knjiga fol. 17. Pn/18 = primanota pag. 18. BI/18 = blagajna pag. 18. Znake, ki se tičejo glavnih knjig, označimo z veliko začetnico, pomožnih pa z malo. 96 Postavke z več protipostavkami. Dosedaj smo spoznali pravilo, da ima vsaka po¬ stavka sebi enako predpostavko. Drugo važno pravilo dvostavnega knjigovodstva se glasi: Vsaka postavka ima v protiutež lahko več p r o t i p os ta v k. To pravilo najlaže razumemo, aiko si zamislimo tehtnico. Če postavimo na levo skodelico tehtnice utež za 2 kg, moramo postaviti na nasprotno skodelico tudi utež za 2 kg, da bo ravnovesje. Lahko pa postavimo na eno skodelico utež za 2 kg, na drugo pa 2 uteži po 1 kg, ali pa 4 uteži po y 2 kg, pa bo tehtnica prav tako v ravnovesju. To pravilo lahko ponazorimo tudi s krogi. Glej sledeče obrazce: Račun A Račun B Račun C Račun A je obremenjen s celim krogom, zato pa tvorita protipostavko dva polkroga, s katerimi sta pri¬ znana računa B + C. Oglejmo si praktičen primer: « A. Koren Pošt. hranilnica Banka 2.800 — 1 . 400 '— 1 . 400 '— 2.800'— = (1.400'-h 1-400) 97 1. Dne 30. marca poravnamo firmi A. Koren, tu, fakturo na Din 2.800- —. — Din 1.400— dvignemo iz Poštne hranilnice in Din 1.400-— iz banke. A. Koren Pošt. hranilnica Banka 2.800'— I | 1.400 — | 1.400'— 2.800"— = (1.400-— + 1.400--) 2. Dne 30. aprila dvignemo iz Slovenske banke Din 3.000-—. — Din 500- — porabimo za nakup pisar¬ niških potrebščin, ostanek Din 2.500-— pa pošljemo firmi A. Verbič, Ljubljana, v poravnavo fakture. Pravilo v številkah: 3.000 = (500 + 2.500) Pravilo v krogih: Banka Kreditorji Trg. stroški • «r Napravimo vknjižbe: Primanota April 1930. 98 V primanoti vidimo, da sestoji primer iz treh delov: žira, krediitorjev in trg. stroškov. Din 3.000-— na desni tvori protiutež -kreditorjem in trg. stroškom, na levi (2.500 + 500). Iz primanote prenašamo postavke v pomožne knjige. Banka X A. Verbič, Ljubljana 3.000'— 2.500- Stroškovnik April Primer je izknjižen, treba mu je le še označb v skli- cevalei koloni. 3. Debitor Iv. Glavač, Ptuj, nam poravna fakturo Din 7.600—, Din 7.000- — nakaže po banki, in Din 600- — po poštni hranilnici. Dne 24. aprila prejmemo dopise od Slov. banke, poštne hranilnice in debitorja, ki nam je fakturo po¬ ravnal. Slov. banka e Debitor Pošt. hran. 99 Primanota: April 1930. Pag. 16. Slovensko banko in poštno hranilnico bo treba obremeniti in debitorja priznati. Saldakonti debitorjev: fol. 30. A. Glavač, Ptuj. Kredit Žirokonti: fol. 8. Debet Slovenska banka, Ljubljana 7 * fol. 30. Debet Poštna hranilnica, Ljubljana Radi I. Glavača 600 Kreditna stran Spoznali smo, da je pravilo o več predpostavkah v bistvu zelo enostavno. Oglejmo si še nekatere po¬ sebnosti. Dobava blaga. Redkokdaj prejmemo pošiljko blaga brez dobavnih stroškov, t. j. fco časa* (t. j. ceno je razumeti, za blago, postavljeno na naš dom). Navadno moramo plačati do¬ vozne stroške, ali pa vsaj stroške transporta blaga od kolodvora do našega skladišča. Zapomnimo si, da dovozni stroški ne spadajo med trgovske stroške, temveč so del blagovne vrednosti. Blago je za nas toliko dražje, kolikor znašajo dobavni stroški. Blagovna nakupna cena je torej vedno = fak¬ turni znesek + dobavni stroški. Napačno je torej, a;ko knjižimo dobavne stroške v stroškovnik. Moramo jih obračunati pri blagu. Mo¬ ramo pa jih obračunati tako, da bo fakturni znesek neizpremenjen. Torej moramo knjižiti dobavne stroške posebej. Nikdar ne prejmemo fakture, blaga in obra¬ čun o prevozu, ozir. dovozu blaga hkrati. Navadno plačamo dovoz v gotovini takoj po prejemu blaga, fak¬ turo pa prejmemo v pismu kasneje. Isto poravnamo v * Izgovori: franko kaza (=, ital. hiša, dom). 101 30 dneh ali še kasneje, kakor smo se z dobaviteljem blaga pač dogovorili. Gre torej za dva primera. Prvi je dovoz blaga in poravnava dovoznih stroškov, drugi pa prejem fak¬ ture, (iker knjižimo na podlagi došle fakture, ne pa na podlagi došlega blaga). Zapomnimo si pravilo: Dovozne stroške knjižimo direktno v glavno knjigo na račun blaga. Ker je primer kontanten, bo protiposfavka v blagajni. Fakturo pa knjižimo v skontro in saldakonte. Primer : Dne 4. aprila prejmemo 2 zaboja Btto za Ntto 60 kg bosanskih sliv, (a Din 12— za kg) od firme A. Kohn, Zagreb. Plačamo takoj voznino Din 56-— - in Din 20- — za transport v skladišče. Dne 6. aprila prejmemo pismo dobavitelja in fak¬ turo na Din 720-— Val. 60 dni. Knjižimo: Dne 4. aprila. Blagajna: Glavna knjiga: 102 Dne 6. aprila. Saldakonti kreditorjev: Skontro blaga: Kupljeno Bosanske slive Primer z dne 6. aprila je bil še prej vpisan v prima- noto. Kako? Napravi vknjižbo sam! Kreditorji tujih držav. Dobavitelji iz tujih držav (Čehi, Avstrijci, Nemci, Italijani i. dr.) nam fakturirajo v svoji valuti. Torej se bo glasila faktura .iz Češkoslovaške na češkoslovaške krone, iz Avstrije na šilinge, iz Nemčije na .marke, iz Italije na .lire itd. Tujemu dobavitelju dolgujemo zne¬ sek v tuji valuti. To moramo označiti v svojem knjigo¬ vodstvu. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da moramo voditi knjige v naši državi le v dinarjih. Knjižili bomo v dveh valutah, v tuji in naši. Pri tem pa naletimo 103 navadno na neko posebnost. Cena tujih valut se dnevno izpreminja. Dnevni tržni ceni valut pravimo kurz ali tečaj. V dobi med dobavo blago in poravnavo fak¬ ture se kurz tuje veljave lahko dvigne ali pa pade. Torej lahko na kurzni diferenci zaslužimo ali pa iz¬ gubimo. Pogosto ne poravnamo fakture takoj, čakamo, da bo tuja valuta cenejša, da hi s tem nekaj na kurzu zaslužili, toda večkrat se zgodi, da kurz pada in to stalno. Čim dalj odlašamo v takem primeru s poravnavo fakture, tem večja je zguba na kurzu ali tečaju. Oglejmo si praktičen primer:: Dne 6. aprila smo prjeli blago z Reke. Dovoz in carina znašata Din 340—. Dne 8. aprila prejmemo fakturo za Lit 1.800-— (kurz je 200)* od firme A. Pa- gliaga, Reka. Dne 30. aprila poravnamo fakturo po banki, po tečaju 220-—. Banka nam zaračuni 1 % provizije. Dne 6. aprila. Blagajna: Glavna knjiga: Debet Račun blaga Kredit * 200 pomeni, da je tečaj razumeti za 100 Lit. 104 Primanota: Dne 8. aprila. April 1930. 8 . B ! ago Natančna označba Kreditorji G. Pagliaga, Reka za fo. Lit 1.800 — a 2'— .... Debet 3.600 Kredit 3.600 Saldakonti kreditorjev: Debet G. Pagliaga, Reka Kredit Skontro blaga: Debet Vrsta blaga Kredit Dne 30. aprila. Banka obračuna: Lit 1.800— a 220— = Din 3.960 - — l°/ 0 provizije Dan 39-60 Din 3.999-60 105 Žirokonti: Debet X banka Kredit Debet G. Pagliaga, Reka Kredit Vidimo, da je faktura v koloni lir sicer poravnana, toda v koloni dinarjev je na levi za Din 399-60 več kot na desni. To je zguba na kurzni diferenci in bančnih stroških. Na koncu poslovne dobe bo izkazal račun Pagliage, Reka, zgubo. Kajti na desni strani bo nastal saldo 360—, ki ne bo pomenil, da je Pagliago prejel več kot smo mu dolžni, (prejel je Lit 1.800- — in s tem je njegov račun poravnan) pač pa bo teh Din 360- — izkazana zguba na kurzni diferenci. Kako se zaključuje tak račun ob bilanci, bomo spoznali v IX. oddelku. Za enkrat naj velja samo to, da pri tujih kredi- torjih na kurzni diferenci lahko zaslužimo ali izgubimo. Ako bi padel kurz, recimo na 180- — , potem bi izkazala desna stran za Din 399-60 več, to bi pomenilo dobiček na kurzni diferenci. 106 Isto velja tudi za debitorje tujih veljav, oziroma držav. Sprotno obračunavanje kurznih diferene. Ni potrebno, da čakamo konca poslovne dobe, da določimo dobičke ali zgube na kurznih diferencah, na¬ stalih v kreditorjih ali debitorjih. Lahko izravnamo diference takoj na ta način, da sproti saldi ramo kre- ditorje in diferenco (povzročeno radi padca ali dviga) vknjižimo takoj in protipostavko prenesemo na račun obresti in popustov v glavno knjigo, ali pa na račun kurznih diferenc, ki ga zato posebej ©tvorimo. Oglejmo si tako sprotno obračunavanje: Primer: Ko smo prejeli fakturo za Lit 1.800-—, je bil kurz 200-—, ko jo poravnamo je kurz 220-—. Glavna knjiga: Debet Račun obresti in popustov Kredit Debet G. Pagliaga, Reka Kredit 107 Na obrazcu vidimo, da je račun Pagliage izrav¬ nan, torej ne bo izkazal ob bilanci nikakega salda. Kurzno diferenco smo obračunali takoj 30. aprila in jo kot protipostavko prenesli na obresti in popuste, oz. na račun kurznih diferenc. Tako bo račun kreditorja ob bilanci brez zgube, t. j. brez salda, pač pa nam bo račun kurznih diferenc (oz. obresti in popustov) v glavni knjigi z drugimi zgubami vred izkazal tudi to zgubo, ki smo jo napra¬ vili na kurzni diferenci. Pravilo se glasi: Kurzne diference, ki nastanejo v saldakontih de- bitorjev ali kreditorjev lahko izravnamo takoj z raču¬ nom obresti ali računom kurznih diferenc, ali pa pu¬ stimo diferenco v saldakontih do konca poslovne dobe, da se tam takrat izkaže. Račun obresti in popustov vodimo v glavni knjigi. Je torej solo-konto. Ako pa imamo večkrat oprav¬ ka z raznimi obrestnimi postavkami, kurznimi diferen¬ cami, diskontom itd., pa otvorimo temu računu pomož¬ no -knjigo, ki jo razdelimo na posamezne oddelke — pododdelke, kakor: provizija, obresti, popusti, kurzne diference, diskont, kurtaža, komisija itd., kakor smo to že prej omenili. Naloge: Knjiži sledeče primere: 1. Dne 30. maja prejmemo blaga za Din 3.000-— na up od firme I. C. Mayer, Ljubljana, ter plačamo za dovoz Din 120-—. 108 2. Dne 14. maja prejmemo fakturo za 20 komadov a 30 m angleškega sevi jela a Din 140— od firme A. & E. Skaberne, Ljubljana, Val. 60 dni; za dovoz plačamo Din 40- — v gotovini. 3. Dne 20. maja smo prejeli od firme I. Rosetti, Trst, blaga za Lit 4.000- — , ko je bibkurz Din 220-—. Poravnamo fakturo 30 dni kasneje po kurzu 200— in sicer po banki. Banka nam zaračuna l°/ 00 provizije. 4. Debitor X. Y. nam poravna fakturo na Din 4.820-— , in sicer: Din 2.000'— vloži na naš račun v Slovensko banko; Din 2.000-— nakaže po poštni hranilnici, Din 820' — pa plača v gotovini. 5. Dvignemo iz Poštne hranilnice Din 4.000' — . Din 2.000'— porabimo za poravnavo fakture firmi I. Kalin, Ptuj, Din 2.000-— pa za privatno uporabo. 6. Dne 4. maja prejmemo blago z Dunaja za 5 1200- — (ko je bil kurz 780) za dobavo blaga plača¬ mo carinskemu posredniku Din 240---. Poravnamo po banki fakturo 30 dni kasneje po kurzu 800-—. Banka zaračuni Din 12-— za provizijo in stroške. 7. Debitor nam poravna fakturo Din 3.800-—: Din 1.800-— vloži na naš račun v banko; Din 2.000- — pa z menico (Val. 30 dni 31. maja) na A. Prvaka, Ljubljana. Debitorju knjižimo znesek v dobro po odbitku 6 Jo diskonta za 30 dni. 109 Kaj moram vedeti iz tvarine VI. oddelk*? 1. Kaj so sldicevalne kolone in kako jih uporab¬ ljamo? 2. Kakšno je pravilo o postavkah z več pred¬ postavkami ? 3. Kako operiramo s kurznimi diferencami nasta¬ limi na kontu debitorjev ali kreditorjev? 4. Kaj napravim s stroški, ki so v zvezi z dobavo blaga ? VII. ODDELEK Sirova bilanca. Ob sklepu poslovne dobe se mora trgovec, oziroma knjigovodja prepričati, ako so njegove knjige v redu. V ta namen napravi sirovo bilanco. Sirova bilanca je ona knjigovodska transakcija, ki jo zahteva knjigovodstvo ob koncu vsake poslovne dobe, v dokaz da v knjigah ni pogreškov. Oglejmo si, kako jo napravimo: 1. Najprej prenašamo iz pomožnih knjig skupne debetne in skupne kreditne strani v glavno knjigo na istoimenske račune.< Kakor vsak mesec, tako tudi ob koncu decembra prenašamo iz pomožnih knjig v glavno knjigo. Vsi računi glavne knjige vsebujejo v združenih mesečnih postavkah vse to, kar je bilo knjiženega med poslovno dobo v pomožne knjige (saldakonte, skontre, etc.). Izvzeti so seveda solo-ikonti, katere knjižimo tudi med poslovno dobo v glavno knjigo. Vsak račun v glavni knjigi, ki ima svojo pomožno knjigo, bo imel na koncu svoje poslovne dobe 12 levih in 12 desnih postavk razen soto-kontov in računa blaga. (Preberi še enkrat poglavje o glavni knjigi v VI. od¬ delku.) 111 2. Ko smo koncentrirali vse pomožne knjige v glavno knjigo, tedaj knjižimo še nekaj novih postavk v primanoto in glavno knjigo. N. pr.: na računu rimes v glavni knjigi so združene vse rimese, iki jih imamo v zalogi. Ker so na koncu poslovne dobe postavke na¬ vadno manj vredne, kot takrat ko bodo dospele, jih je treba diskonti rati, to se pravi na posebnem .listku ali kosu papirja določiti njih pravo vrednost. (Kaj je dis¬ ke nt in kako se izračuna, smo opisali v I. oddelku.) Izračunano diskontno vsoto napišemo računu rimes v glavni knjigi na kreditno stran, proti p ostavko tega skupnega diskonta vseh menic pa postavimo na de¬ betno stran računu obresti in popustov tudi kar v glavni knjigi. Ta primer moramo prenesti še v pri¬ manoto. Recimo, da imamo menic in rimes za Din 8.000-— in da znaša izračunani diskont Din 240- — . Oglejmo si vknjižbe: Račun rimes 8 . 000 ' Na račun obr. in pop. 240"— Obresti in popusti Iz računa rimes . 240"— 112 December 1930. Postavke, -bas sedaj opisane, se imenujejo prehodne postavke. Imenujemo jih transitne ali transitorične po¬ stavke. Naslednji primer: Banka je poslala obračun našega računa, pripisala nam je ob koncu poslovne dobe recimo Din 650-— v dobro za obresti našega pri njej naloženega denarja in recimo Din 60— za svoje stroške. Ti postavki nam v našem računu manjkata (namreč v žirokontu, ker nismo mogli vedeti vnaprej koliko in kako bi računali obresti in stroške.) Zato ju postavimo sedaj na konto žiro v glavni knjigi, in sicer obresti na levo, kjer pomenjajo dohodek, a stroške na desno, ker pomenjajo izdatek. Protipostavko Din 650— postavimo na obresti in popuste, ono za Din 60-— pa na trg. stroške. Račun žiro Obresti in popusti radi banke . . . 650'— 113 Trg. stroški radi banke . . . 60'— December 1930. Vse te opisane in podobne vknjižbe, ki so potrebne na koncu poslovne dobe, imenujemo prehodne knjižbe ali transitorne postavke. Najprej jih vpišemo v glavno knjigo potem šele v primanoto. Torej obratno kot med poslovno dobo. Tako poslovanje imenujemo predbi- lančno postopanje. 2. Ko so vse postavke pomožnih knjig v glavni knji¬ gi in ko je predbilančno postopanje končano, seštejemo primanoto. Tako dobimo v primanoti skupno debetno in skupno kreditno kolono vseh nekontantnih primerov po¬ slovne dobe. Nato seštejemo skupno debetno stran blagajniške knjige ali računa blagajne v glavni knjigi (kar je isto) in tudi skupno kreditno stran blagajniške knjige ali računa blagajne. Ti postavki (to je skupni dohodek in skupni izdatek) seštejemo, dobljeno število nam pove vsoto vseh kontantnih primerov .poslovne dobe. Prištejemo jo k zaključeni primanoti. Sešteta primanota in prišteta blagajna z dohodki in izdatki nam podasta zaključek prvopisnih vknjižb, in to imenujemo knjigovodski promet. •• 8 114 Poglejmo si: zaključeno primanoto z dne 31. dec., kateri je prišteta blagajna in je zaključena v knjigovod¬ ski promet. Pag. 159. Primanota z dne 31. decembra. December 1930. 4. Ko smo napravili knjigovodski promet, vzamemo v roko registrirano polo (tako, na kakršno smo pisali inventuro) ali odpremo knjigo inventur in bilanc na novo pagino. Na glavo ali osnovnico napišemo: Sirova bilanca z dne 31. decembra. V datumsko kolono napi¬ šemo toliko tekočih številk, kolikor je računov v glavni knjigi. V besedilno kolono 'pa izpišemo vse račune iz glavne knjige od 1. do zadnjega. Nato prepišemo v prvo (stransko ali debetno) kolono vsakega računa nje¬ govo sešteto debetno stran in v glavno (desno kreditno ali zneskovno) kolono pa vsakega računa (glavne knji¬ ge) sešteto kreditno stran. Tako dobimo na itej pagind združene vse debetne postavke te poslovne dobe, kakor vse združene kreditne postavke, vsega poslovanja v ti poslovni dobi. 5. Končno seštejemo sedaj opisano kreditno in debetno kolono in končni vscti si morata biti enaki. 115 Obenem pa morajo biti enake tudi prej opisane kolone v knjigovodskem prometu. Postopek, opisan od točke 1. do 5., imenujemo si¬ rova bilanca. Iz tega sledi pravilo: naše knjige so v redu in knji¬ govodska bilanca je v redu, ako so vse seštete debetne strani vseh računov enake vsem kreditnim stranem vseh računov, obenem pa tudi enake knjigovodskemu pro¬ metu. (Primerjaj naslednjo sirovo bilanco knjigovod¬ skega prometa.) Sirova bilanca z dne 31. decembra. 8 * 116 Čista bilanca. Ko je sirova bilanca gotova in smo se prepričali, da so knjige v redu, pričnemo z inventuro in čisto bi¬ lanco. V pomoč nam bodo pomožne in glavne knjige. Pomožne račune, saldakonte, skontre in konte v glavni knjigi zaključimo prav tako, kakor smo to storili pri enostavnem knjigovodstvu. Ako zaključimo poedinega debitorja v saldakontih tako, da poiščemo saldo in s črtami zravnamo desno ter levo stran, nam saldo pove koliko nam debitor dol¬ guje. Ako seštejemo vse salde vseh debitorjev, nam dobljeno število pove koliko nam dolgujejo vsi debi- torj-i skupaj. Ker pa prenašamo postavko vsak mesec v glavno knjigo, so v glavni knjigi na koncu poslovne dobe že združeni vsi debitorji. Saldo računa ‘debitorjev v glavni knjigi mora biti enak vsem seštetim saldom vseh posameznih debitorjev iz saldakontov. S tem, da smo zaključili v saldakontih vsakega debitorja posebej in preiskali saldo debitorja v glavni knjigi, smo dobili: 1. število, ki tvori del aktivnega premoženja in ki spada v bilanco in inventuro, 2. pa smo izvršili kontrolo med pomožno in glavno knjigo. To se pravi, ujemati se mo¬ rajo saldakonti z računom v glavni knjigi. Isto, kar smo spoznali v debitorjih, velja za kredi- torje in vse ostale račune. Pri računih, ki imajo pomožne knjige, se morajo ujemati njih saldi s seštetimi saldi pomožnih knjig. Saldi v glavni knjigi nam povedo torej dele aktivnih in pasivnih sestavin bilance in inventure. Blago. Najprej zaključimo skontre blaga, prav tako, kot smo to storili pri enostavnem knjigovodstvu. Preostale zaloge, izračunane po bilančnem kurzu, tvo- 117 rijo del aktivnih sestavin. Seštejemo jih in jih postavimo v glavno knjigo na račun blaga na desno stran. Saldi v skontrih blaga pa tvcrijo dobičke ali izgube. Ako jih seštejemo (oziroma izgube od dobičkov odštejemo) in od dobljenega števila odštejemo še dobavne stroške, ki se nahajajo v glavni knjigi, na računu blaga, dobimo skupni dobiček na blagu. Iz tega sledi pravilo: račun blaga je pravilno zaključen, kadar je 1. na kreditni strani zapisana preostala zaloga, poiskana na ta način, da so bile seštete zaloge iz skootra blaga, 2. da je saldo računa blaga enak vsem saldom skontrov blaga manj dobavni stroški. Kako delimo račune? Račune v glavni knjigi delimo na premoženjske, informativne in mešane. 1. Premoženjski so oni računi glavne knjige, kojih saldi tvorijo aktivne ali pasivne sestavine bilance ali inventure. To so: blagajna, debitorji, kreditorji, banke, poštna hranilnica, kapital itd. itd. 2. Informativni so oni računi glavne knjige, kojih saldi ne tvorijo niikake sestavine, niti aktivne niti pasivne, in ne spadajo niti v bilanco in ne v inventuro. Informirajo nas le o napravljenih dobičkih in izgubah. Taki računi so: obresti, popusti, diskont, trg. stroški, zasebni stroški itd. 3. Mešani računi so tisti pri katerih določu¬ jemo najprej preostalo zalogo po bilančnem kurzu (t. j. po tržni ceni tistega dne, ko delamo bilanco), obenem pa iščemo še saldo, ki nas informira o dobičku ali izgubi. Dobljene preostale zaloge tvorijo del aktivnih sestavin, zato pridejo v inventuro in bilanco. Saldov pa, ki niso 118 niti deli aktivnih niti pasivnih sestavin, pri sestavljanju inventure in bilance sploh ne upoštevamo. Račun bilance in dobička in izgube. Ako pogledamo zaključeno glavno knjigo, vidimo, da je jako pestra. Nekateri računi imajo samo salde, drugi pa zopet preostale zaloge in salde, ki tvorijo do¬ bičke in izgube. Ker pa morajo imeti po knjigovodskem pravilu vse postavke svoje predpostavke, je naravno, da bi morali imeti tudi vs-i saldi in vse preostale zaloge svoje proti- postavke. Preostale zaloge in saldi premoženjskih ra¬ čunov imajo svoje protipostavke na posebnem računu, kii ga imenujemo račun bilance. Ta račun bilance ni nič drugega kot tista bilanca, ki smo jo spoznali v 2. delu bilance v 2. oddelku. Zato lahko trdimo, da ni bilanca ali račun bilance nič drugega kot knjigovodski račun, na katerem se zbirajo preostale zaloge in saldi premo¬ ženjskih računov kot protipostavke. Če pa imajo že preostale zaloge in saldi premo¬ ženjskih računov svoje protipostavke, potem morajo imeti tudi saldi informativnih svoje protipostavke. Zato otvorimo prav poseben račun, ki era imenujemo račun dobička in izgube. Na ta račun postavljamo protipo¬ stavke vseh tistih saldov, ki pomenjajo dobiček ali iz¬ gubo, t. j. salde informativnih računov in salde mešanih računov. Naravno je, da moramo napraviti tudi saldo v ra¬ čunu bilance in računu dobička in izgube. Ako sta si ta dva salda enaka, je bilanca pravilna. Enaka salda sta čisti dobiček, ki imata svoje protipo¬ stavke v računu kapitala. Kapital se mora namreč vsako leto za dobiček zvišati. Aktiva Pasiva Debet Račun končne bilance per 31. dec. Kredit 119 Oglejmo si račune bilanc, dobička in izgub. Račun kapitala Debet Račun dobička in izgube per 31. dec.* Kredit 120 Ta račun kakor tudi račun bilance vodimo v knjigi inventur in bilanc. 121 Popis imovine z dne 31. decembra 122 123 Datum 124 Otvoritvena bilanca. Kakor pri enostavnem knjigovodstvu, tako postav¬ ljamo tudi pri dopiki salde in preostale zaloge na nov račun. To napravljamo v glavni knjigi in v pomožnih knjigah. Ker pa morajo imeti vse postavke svoje proti- postavke, napravimo še v knjigi inventur in bilanc račun otvoritvene bilance. Ta račun ni nič drugega, kot narobe obrnjeni ra¬ čun končne bilance. Kar je bilo na računu končne bi¬ lance na levi, je v računu otvoritvene bilance na desni, in obratno. Saldi in zaloge na nov račun postavljene v kontih glavne knjige so porazdeljene po pomožnih knjigah. To se pravi, da so vsi na nov račun postavljeni saldi v saldakontih enaki postavki, ki je bila v glavni knjigi postavljena na nov račun. Postavljanje saldov na nov račun v glavni knjigi in pomožnih knjigah imenujemo otvoritveno bilanco. Razna pravila. 1. Stroške, ki so v zvezi z dobavo blaga, ne smatramo za stroške, temveč za podraženje blaga, zato jih knjižimo na račun blaga. 2. Račune, ki izkazujejo v zalogi premoženje, a v saldih dobiček ali izgubo, imenujemo mešane račune. 3. Zalogo moramo računati po dnevni tržni ceni istega dne, ko sestavljamo bilanco. (Po bilančnem kurzu.) 4. Salda računov bilance ter izgube in dobička morata biti enaka, da je bilanca pravilna. Svoje proti- postavke imata na kapitalu, ker se mora kapital vsako leto za dobiček zvišati. 125 5. Popis imovine ali inventura je bilanca širše opi¬ sana. Pri enostavnem knjigovodstvu napravimo bilanco s pomočjo inventure, pri dvostavnem knjigovodstvu pa nam je bilanca podlaga, da napravimo inventuro. Kaj moram vedeti iz tvarine VII. oddelka? 1. Kaj je sirova bilanca in kako se sestavlja? 2. Kako napravljamo čisto bilanco s pomočjo knjig? 3. Kako delimo račune? 4. Katere postavke prenašamo na nov račun, ki imajo protipostavko v otvoritveni bilanci? 5. Kdaj je sirova bilanca pravilna? 6. Kdaj je čista bilanca pravilna? VIII. ODDELEK Enomesečni kupčij ski načrt. Firma A. Novak, Celje, hoče uvesti pravilno dvo- stavno knjigovodstvo z dnem 1. decembra. Na ta dan popiše vse svoje imetje, t. j. napravi inventuro in otvo¬ ritveno bilanco. Ob koncu poslovne dobe zaključi knji¬ ge in napravi bilanco. Preglej vse dele aktivnega in pasivnega premo¬ ženja in njih prenos v otvoritveno bilanco. Potem pa podčrtuj v~e primere, za inventuro navedene, v posa¬ meznih knjigah (glavnih in pomožnih) ter zasleduj vknjižbe in postopek bilance, kar ti more največ kori¬ stiti. Da se ne zmotiš, napravljaj pri postavkah, ki si jih razumel in izsledil, kljukico. N. pr.: 1378' — . Inventura per I. december 1930. 127 Debet Otvoritvena bilanca per 1. dec. 1930. Kredit 128 129 2. dec. plačamo za pisarneške potrebščine Din 141-— v gotovini. 5. „ nakažemo firmi I. C. Mayer Din 3.000- — iz poštne hranilnice. 7. „ damo v detajl 1 komad flanele po lastni ceni. 9. „ prodamo firmi I. Kocmur, Ptuj, 2 komada 20 / 40 balista a Din 60-— za m = Din 2.400—. 12. „ prejmemo od firme A. & E. Skaberne, Ljub¬ ljana, 5 komadov ( 20 / 100 m) barv. barhenta a Din 30- — za Din 3.000- — . 12. „ plačamo za dobavne stroške od barhenta Din 64-—. 16. „ prejmemo izkupiček iz detajla Din 1.200—. 18. „ prodamo 3 komade barvanega barhenta firmi R. Thaler, Škofja Loka, po Din 46-— ( 3 / 20 = 60 X 46) = Din 2.760—. 20. „ v blagajni se nahajajoča rimesa zapade in prejmemo zanjo Din 7.000— po banki. 22. „ prodamo 15 delnic »Saturnus« d. d. firmi O. Oražem, Ptuj, po Din 130-— je Din 1950—. 24. „ I. Verbič, Celje, nam poravna fakturo po banki Din 1.820—. 25. „ F. Kocmur pošlje po poštni hranilnici Din 800- — na račun. 28. „ za razsvetljavo plačamo Din 150-—, za kurja¬ vo Din 200— po banki. 30. „ Prodamo 1 komad platna po 20 m a 50- — firmi M. Heller, Ptuj (Din 1.000—). 9 130 December 1930. p ag . l 131 December 1930. Pag. 2 9 ’ 132 December 1930. p ag . 3 Fol. 1 Blagajna: Fol. 1 Prejeto December 1930. Izdano 133 134 Glavna knjiga. 1 1 Debet Račun blagajne. Kredit 2 Račun žiro. 3 Račun rimes. 3 135 Glavna knjiga. Račun trg. stroškov. 4 136 Giavna knjiga. 137 Glavna knjiga. 12 Račun debitorjev. 12 1930 . d. 1. 31 . Iz bilance Za m.pren. 4.820 8.110 12.930 1930 . 31 . Za m. pren. Na bilanco 2.620 10.310 12.930 Debet Slovenska banka, Celje. Kredit 138 Žirokonti. Trgovski stroški. December 1930. 139 Stroškovnik. Debet Delnice Saturnus d. d. Kredit 140 Skontro efektov. Nom. — nominalna vrednost (znesek, na katerega se delnice glase). Kom. = Komadi, število delnic. Sklep = ono število delnic, ki jih prodaja borza in banka (navadno 25 kom. je 1 sklep). Kurz = dnevna tržna cena delnic. 141 Saldakonti kreditorjev. 2 Textilia d. d., Ljubljana. 2 3 I. C. Mayer, Ljubljana. 3 Kupljeno Flanela. Flanela. Prodano 142 Skontro blaga. Šifon. Šifon. 143 Skontro blaga. Barvani barhent. 144 Skontro blaga. Opomba: V skontru blaga na računu „Flanela“ smo dvignili prodajno ceno namenoma na 200'— samo zato, da je dobiček večji in izrazitejši. Nadrobna trgovina. Izprodano. 145 Nadrobna trgovina. 10 146 Saldakonti debitorjev. O. Oražem, Ptuj. M. Heller, Ptuj. 147 Saldakonti debitorjev. 4 A. Kovačič, Celje. 4 F. Kocmur, Ptuj. 1930. d. 1. 9. Iz bilance Za blago . 2.400 2.400 4.800 P3 1930. d. 25. 31. A conto . Saldo . 800 4.000 4.800 10 * 148 Sirova bilanca per 31. decembra 1930. Račun bilance per 31. decembra 1930. 149 Račun dobička in izgube per 31. decembra 1930. 150 151 Pazi na naslednje važnosti. 1. Prenos postavk otvoritvene bilance v glavno knjigo. 2. Porazdelitev otvoritvenih postavk v glavni knji¬ gi na posamezne pomožne knjige. 3. Prenos skupnih debetnih in kreditnih postavk ob koncu poslovne dobe (31. dec.) v glavno knjigo na pripadajoče račune. 4. Od teh je odšteti prvotne otvoritvene postavke, ker se že od počet-ka nahajajo v glavni knjigi. 5. Zaključek računov, vrednost zalog po bilančnem kurzu, saldi. 6. S pomočjo glavne knjige sestavljamo sirovo bilanco. 7. Dobiček je saldo računa dobička in izdube, gre na kapital na nasprotno stran, saldo račun kapitala mora račun bilance izravnati. Naloga. Napravi otvoritveno bilanco per 1. januarja 1931. Skrbi za prenose saldov in zalog na nov račun tako v glavni list v pomožnih knjigah. IX. ODDELEK. Posebnosti v organizaciji knjigovodstva. Število knjig, njih velikost in njih namen se ravna po potrebah podjetja. Vsako podjetje zahteva drugačno razdelitev računov in knjig. Preden naložimo knjige in jih damo v kolkovanje, je potrebno, da preučimo pod¬ jetje in s premislekom določimo knjige, ki bodo pod¬ jetju potrebne. Ta posel imenujemo organizacijo. Kdor zna dobro presojati, kakšne knjige in koliko knjig bo podjetju najbolj koristilo, je organizator. Podjetja, ki imajo mnogo posla s provizijami, ko¬ misijami, diskonti itd., bodo partikularizirali račun obresti in popustov. Podjetje, ki se peča s prodajo le ene vrste blaga, ne bo rabilo skontra blaga. Rabilo bo le račun blaga v glavni knjigi. V tem primeru bi bil račun blaga konto-solo. Podjetje, kateremu pridejo vrednostni papirji le redko pod roko ne bo rabilo skontra efektov, dočim bodo menjalnice in banke ter posojilnice rabile zelo razčlenjen skontro valut itd. itd. Pri velikih podjetjih je toliko raznih primerov, da je uradnik, ki knjiži primanoto in blagajno ves dan zaposlen. Ostali uradniki, saldakontisti in skontristi, ki imajo nalog prenašati postavke iz primamote in bla¬ gajne v saldakonte in skontre, ne pridejo do dela. Treba jim je opravljati svoj posel v nedeljo, ali pa v raznih večernih urah, oziroma ponoči, .ko je primainota prosta. 153 Dober organizator bo to neprijetnost odpravil. Naložil bo dve primanoti in dve blagajni. Da se medseboj razli¬ kujeta, jih na zunaj označi s posebnimi znaki. N. pr.: »I. D.« »I.« naj pomeni »Indirektna primanota, »indi¬ rektna blagajna, »D« pa direktna primanota in »di¬ rektna blagajna.« V indirektne knjige bo knjižil prima- notist vsakega 1., 3., 5., 7., 9., 11., 13, 15., 17., 19., 21., 23., 25., 27., 29., 31. dne v mesecu, v direktne pa vsa¬ kega 2., 4., 6., 8., itd. dne v mesecu. Na ta način je vsak dan ena izmed primanot in blagajniške knjige prosta, da jo uporabljajo saldakontisti za prenašanje slučajev v pomožne knjige. S tem doseže organizator, da poslu¬ jejo vsi uslužbenci, oziroma nastavniki istočasno, in da so pozne večerne ure ali proste, ali pa uporabljive v druge važne svrhe. Tudi notranio obliko primanote in blagajne bo organizator uredil tako, da bo čimbolj odgovarjala zahtevam obrata. Zakon ne predpisuje forme knjig, pravi le, da naj bo iz njih razvidno stanje trgovčevega premoženja. Zato so primanote pri raznih podjetjih zelo različne. Nekateri organizatorji združujejo blagaj¬ niško knjigo in primanoto, a ne v journal ali dnevnik, v katerem so kontantni in nekontantni primeri mešani, temveč tako, da je pregled jasen, in da so slučaji kon- tantni in nekontantni ostro ločeni. N. pr.: l Primanota. Blagajna. l 154 Ali sledeče: Debet. Primanota per maj 1930. Kredit. Oblik primanot in blagajniških knjig je toliko, da jih ni moči popisati, kajti vsak dober knjigovodja si izmisli svojo, v prepričanju, da bo obratu njegovega gospodarja najbolj koristila. Najbolj pa so razširjene tako zvane amerikanske pole, ki služijo za primanoto, o tem bomo govorili kasneje. Omenimo naj le, da so velepodjetja začela knjižiti primanoto na posameznih polah (torej ne v vezanih knjigah). S tem omogočijo hitro kroženje primanot med saldakontisti, s čemer se mnogo prihrani na času. Tudi saldakonte in skontre organiziramo v novejši dobi tako, da so posamezni partikularni računi na med- seboj ločenih polah. Folija torej niso vezana v skupno knjigo, temveč so na posameznih trdih kartonih, sprav¬ ljena v posebni, zato pripravljeni škatli, in urejena po abecednem redu. Na ta način je mogoče hitro poiskati izvestnega kreditorja ali debitorja, in če je njegov konto popisan, prenesemo transport na nov karton starega pa spravimo v arhiv. Tako je vednc enako število kartonov v obratu in vedno so trgovski prijatelji urejeni po abecednem redu, 155 kar je v vezanih knjigah nemogoče. Na kartonih pisani saldakonti v nevezani obliki so zelo praktični. Imenu¬ jemo jih k a r t o t e k e. Kartoteke rabimo lahko tudi za skontre, stroškovnik itd. Snujejo se celo podjetja, ki jih izgotavlijajo in prodajajo. Sospeso, transito, dubioso. Sospeso. Kadar ne moremo določiti pravilne pro- tipoetavke, ker transakcija še ni izvršena, jo postavimo na račun sospeso. Račun sospeso ali račun visečih po¬ stavk je račun vseh onih vknjižb, ki ne pomenijo popol¬ no dovršene kupčijske zadeve. Prav pogosto se zgodi, da prejmemo denar, ali pa ga izdamo, ne da bi vedeli kam ali od koga. N. pr.: Šef dvigne iz blagajne Din 3.000— in ne pove vzroka. Vemo, da je blagajna izdala, toda ne vemo, kako je šef denar izrabil. Knjižimo za to proliposlavko blagajniške vknjižbe na račun visečih postavk, t. j. sospeso. Blagajna. Sospeso. 3.000— za dv, S šefa 3 000'— Nekaj dni nato prejmemo od šefa potrdilo o pla¬ čanem računu firmi A. Volčič, tu, Din 2.000-— in po¬ jasnilo, da je ostanek Din 1.000—, porabil v zasebne svrhe. Na to obvestilo storniramo* sospeso, t. j. uničimo visečo postavko tako, da jo še enkrat knjižimo na * Stornirati pomeni uničiti z novo vknjižbo, prej vknji- ženo vrednost. 156 nasprotno stran, ter obremenimo kreditorje in račun zasebni. Kreditorji. Zasebni. 2 . 000 '— 1 . 000 - — Sospeso. Za storno 3.000 — 2.000 + 1.000 = 3 . 000 —. Na račun sospeso postavljamo vse one predpo¬ stavke za katere ni nobenega drugega pripravnega ra¬ čuna. Naravno je, da mora viseča zadeva biti do konca poslovne dobe rešena, ker bilanca računa sospeso ne pripozna. Transito je račun prehodnih postavk, o katerih smo že govorili. Omenjeni račun sprejema ob bilanci, t. j. ob zaključku poslovne dobe vse zadeve, ki niso bile do konca poslovne dobe rešene. Med drugimi tudi mo¬ rebitni saldo računa sospeso. Iz tega sledi, da zaklju¬ čujemo račun sospeso z računom transito. Ker nam transito umetno pripravlja nova aktiva ali pasiva, ga zaključujemo z računam bilance. Dubioso je račun dvomljivih dolžnikov, in ga zaključujemo ob koncu poslovne dobe z računom bilance. Oglejmo si nekaj težjih primerov z omenjenimi računi. 157 1. Dubiosni dolžnik pade v konkurz. Sodišče nam naznani, da nam bo izplačalo le '50% naše terjatve. V tem primeru priznamo račun dubioso za ves znesek, obremenimo pa izgubo ali obresti in popuste za 50%. Ostalih 50% še nismo prejeli, zato je postavka viseča, postaviti jo moramo na sospeso. Ako nismo še prejeli do 30. dec., t. j. do konca poslovne dobe od sodišča zneska, moramo postavko 'prenesti iz sospesa na tran- sito. Po bilanci (ob otvoritveni bilanci) pa najprvo pre¬ nesemo znesek 50% nazaj na tra-nsito, od tam na sospeso in ko je zadeva rešena, pa iz sospesa na bla¬ gajno. I. Pred konkurzom: Debitorji. Dubioso. 158 IV. Med končno bilanco: Transito. Na račun bilance 3 . 000 '— Obresti in popusti. Na račun dobička in izgube 3.000 — Bilanca. Dobiček in izguba. 3 . 000 '— 3 000 '- V. Ob otvoritveni bilanci: Otvor. bilanca. Transito. 3 000 — 3.000 — VI. Transito je račun, ki ga rabimo le med bilanco, zato moramo znesek Din 3.000- —, prenesti nazaj na sospeso. Transito. Sospeso. 3 . 000 '— 3 . 000 '— VII. Sodišče nam pošlje znesek 3.000-— v gotovini. Sospeso. Blagajna. Za storno 3 . 000 '— 3 . 000 '— 159 Tak sospezni in prehodni slučaj zahteva torej mno¬ go vknjižb, ki pa so potrebne, da ne trpi bilanca. 2. Dne 17. decembra plačamo mizarju Din 1.000— na račun za nove police. Dne 28. decembra prejmemo naročene police in račun na Din 2.400-—. Plačamo v gotovini. I. Dokler nismo prejeli polic, je za mas zadeva viseča. Blagajna. Sospeso. 1 . 000 — 1.000 - II. Ko prejmemo račun bomo plačali le še'ostanek, t. j. 1.400—. Premičnine. Sospeso. 2 . 400 - - 1 . 000 -— Blagajna. 1 . 400 -- Kontorski primer. Firma I. Končan, Maribor, je poslala debitorju A. Pelcu, Ptuj, 50 kg kave Santos a Din 120-—. Val. 30 dni. Dan odpošiljatve 1. avgust. 1. Pismo firme Končan: 160 Maribor, dne 1. avgusta 1930. Gospod A. Pelc, Ptuj. Danes sem Vam poslal naročeno blago in Vam prilagam fakturo. Fakturni znesek Din 6.000—, sem knjižil v breme Vašega računa. V nadi, da me čimpreje počastite z novimi naročili, beležim s spoštovanjem I. Končan. 1. faktura. 2. A. Pelc prejme fakturo in blago ter poravna dne 1. septembra svoj dolg z rimeso, glasečo se na Din 6.000-—. Va 31. decembra n /F. Čibeja v Mariboru, ter piše: Ptuj, dne I. septembra 1928. Tit. firma 1. Končan, M a r i b o r. V poravnavo Vaše f e z dne 1. m. m. Vam pošiljam. Din 6.000— Val 31. decembra n /F. Čibeja tam, ki jih blagovolite knjižiti po odbitku morebitnega diskonta mojemu računu v dobro. Z odličnim spoštovanjem 1. menica. Priporočeno. A. Pelc. 161 3. Ko je poslala firma Končan blago je obremenila debitorja in priznala blago. Primanota.* l l Saldakonti debitorjev. Debet A. Pelc. Skonfro blaga. Santos Prodano * Folirana primanota, deljena na debetno in kreditno stran. 11 162 4. Ko prejme čez 30 dni firma Končan rimeso, opazi takoj, da zapade ista šele decembra. Torej bo za toliko manj vredna kolikor znašajo obresti (t. j. diskont) od dneva prejetja so dneva zapadlosti. Diskontno mero določa Narodna banka (dne 1. septembra znaša 6 %). Menični znesek X dnevi X % 6.000 X 90 X 6 36i000 = 361)66 = 6 iin 36000 krajšamo in dobimo: 6.000 X 90 6 X 90 „„ 6 000 _ 6 - yu Menica je 6000-— diskont 90— Din 5910 — bo knjižil v dobro. Najprvo napiše pismo Pelcu: Z Vašim dopisom z dne 1. septembra sem prejel Din 6.000— Va 31. decembra "/F. Čibeja, tu, ki sem jih po odbitku Din 90 — za 6% diskont torej Din 5.910 — knji¬ žil Vašemu računu v dobro. Priporočam se in beležim 5. Nato knjiži primer: Menice. Debitorji. Obresti in popusti. r ostane prizna za neizpremenjena manjši znesek zaslužek na diskontu Skontro rimes: Debet. Rimese. 163 Primanota: Debet. September 1930. Kredit. Kreditna stran o vb o O S) o 0) O -0 42 Bi S o js rS w £ -S -fi s S 'S ca 4j >NI ■« C 5 ca O -M ^ c o