The Oldest and Most Popular Slovene News-paper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki \ri uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 46 chicago, ill., Četrtek, 9. marca — thursdday, march 9,1933 letnik (vol.) xlii bančni zavodi pričeli poslovati v omejenem obsegu. — zakladniški tajnik izdal štiri glavne odredbe. — p o h va l a ameriškemu ljudstvu za njega vzorno obnašanje. Washington, D. C. — Prva zmeda in panika glede bančnega položaja je minula in tako je vlada Zed. držav v torek izdala nove odredbe, po katerih se je mogel ponovno začeti denarni promet v omejenem obsegu. Štiri odredbe so izšle v torek iz urada zakladniškega tajnika. Po prvi odredbi je bilo izdano dovoljenje bankam, da začno s svojim poslovanjem v toliki meri, kakor dovoljuje situacija in kolikor je neobhodno potrebno,, da se morejo soseščine preskrbeti z živežem, zdravili in drugimli življenjskimi potrebščinami ; za pomožne akcije, za izplačila mezd in plač ter za potrebne tekoče stroške. Pri vsem tem pa morajo banke skrbno paziti, da ne izdajajo denarja tako, da bi se ga utegnilo skrivati. Dalje banke tudi ne smejo izdajati zlata ali zlatih certifikatov in vsak posamezni bančni zavod bo odgovoren za vsak tak prestopek. Druga odredba določa, da smejo banke izročiti svojim kli-jentom vrednostne papirje, ki so jim jih ti izročili v varstvo. Po tretji odredbi se dovoljuje, da se vzamejo v račun čeki, ki so bili izdelani pred 4. marcem, vendar se ne sme za nje izdajati gotovine. Četrta odredba pa obravnava denarni promet z bankami v inozemstvu. Poleg teh odredb je zaklad-niški tajnik izdal še druge, med njimi tudi eno glede izdajanja plačilnega sredstva. — Zveze bank (clearing house) so upravičene izdati svoje lastne certifikate kot plačilno sredstvo v mejah svojega premoženja. — Vendar pa se teh certifikatov ne sme izdati pred petkom, 10. marca; le zakladniško tajništvo sme dovolitli izjemo v tej zadevi. MONARHIJA CILJ HITLERJA Ko bodo razmere razčiščene, namerava Hitler postaviti HohenzoHernce zopet na prestol. —o— Berlin, Nemčija. — Vsa znamenja kažejo, da je končni cilj vsega H/itlerjevega delovanja —upostavitev Hohenzollerncev na nemški prestol. Dočim so fa. šistični listi na to že prej nami-gavali, se je Hitler sam vzdržal do predvečera volitev vsakega stika z osebami, ki stoje v kaki zvezi z bivšo cesarsko rodbino. Tedaj pa je obiskal ženo bivšega cesarja Viljema, princesinjo Hermino, ki točasno biva v Berlinu, in imel z njo eno ure trajajoč govor. Kakor se doznava, ji je kancler priznal, da se sicer mora na vsak način upostavitii monarhija, vendar pa za to ni še zdaj primeren čas — počakati se mora do poznejše dobe, ko bodo razmere malo bolj razčiščene. Drugi člani Hohenzollernske družine, posebno mlajši, so navdušeni pristaši Hitlerja in se popolnoma strinjajo z njim, da naj se z delom za monarhijo počaka do poznejšega časa.'— Med tem pa bodo skušali prido. biti starega Viljema, naj ima tudi on več zaupanja v Hitlerja; starokopitni Viljem menda ne odobrava preveč vihravega fašističnega pokreta. Po volitvah, kji so izpadle tako ugodno za fašiste, je pričel Hitler takoj uveljavljati svojo moč po posameznih deželah Nemčije. Na vsa važnejša mesta nastavlja svoje fašistične pristaše, da bo imel celo državo popolnoma v svoji oblasti. Deset slovenskih duhovnikov obhaja letos srebrnomašniški jubilej ( Leto 1933 je bogato raznih jubilejov, med njimi tudi v duhovniških vrstah. Naj že danes seznanimo ameriške Slovence, da bo letos deset slovenskih duhovnikov obhajalo svoj srebrnomašniški jubilej. Pred 25 leti so na šent-pavelskem bogoslovnem učilišču v Minnesoti dovršili študije in so bili 11. jun. 1908 ordinirani sledeči častiti gospodje: John Blažič, James Cher-ne, Fr. Missia, John Novak, Louis Pirnat, Peter Remškar, Joe Sodja, John Schiffrer, Jos. Vrhunc, John Zaplotnik. Vseh sošolcev je bilo 32 in sicer raznih narodnosti. Med temi je bilo 10 Slovencev, zgoraj imenovanih. Zanimalo bo Slovence po Ameriki, kje službujejo imenovani gospodje duhovniki. Rev. Blažič in Rev. Vrhunc pastirujeta na slovaški fari v Pennsylvaniji. Rev. Missia je profesor gregorijanskega petja na šent-pavelskem semenišču v Minnesoti. Stric gospoda Fr. Missia je bil prvi slovenski kardinal, pokojni Eiminenca Jakob Missia. Rev. Remškar župnikuje na Norwood, Minn. Rev. Zaplotnik je na angleški fari Lindsay, Nebraska. Rev. John Schiffrer vodi župnijo v Chisholm, Minn. Gospod Louis Pirnat je župnik na Eveleth, Minn. Gospod John Novak pase svoje duše v fari Willard, Wis. Župnik Rev. James Cherne pa gospoduje in kraljuje na prijaznem holmu v Sheboygan, Wis. Z gorenjsko žilavostjo kljubuje gospod Černe vsem viharjem, ki pridejo v duhovskem stanu med našimi trdimi Slovenci. Gospod Jožef Sodja se je vrnil v domovino ter je sedaj duhovni upravitelj na Blejski Dobravi v Jugoslaviji. Našteti častiti gospodje so prejeli zakrament mažniškega posvečenja dne 11. jun. 1908. razun gospoda John Novak. Slednji je bil ordiniran še isto jesen 1. 1908. in sicer je gospoda Novaka posvetil v mašnika pokojni goftpod škof Stariha na Lead, So. Dakota. Izmed 32 duhovnikov sošolcev so samo trije odšli v večnost. Vsi ostali gospodje čvrviti delujejo v vinogradu Goep^doveni. Za 11. maja 1. 1933. sklicuje Rev. Fr. Missia vse duhovnike-sošolce na sestanek v St. Paul, Minn. Tam bodo gospodje jubilanti slovesno proslavili pomenljivo 25 letnico mašništva. Prevzvišeni gospod nadškof bodo pridigali. Nato bo slovesna sv. maša. V semenišču bo za gospode jubilante preskrbljen običajen obed. (t Amerikanski Slovenec prisrčno častita gospodom srebernomašnikom! Bog daj, da bi še dolgo vrsto let delovali v svojem vzvišenem poklicu! Amerikanski Slovenec želi ob tej svečani priliki gospodom jubilantom, da srečno dočakajo še zlati jubilej! Iz Jug0$lairi|e KOČEVSKI RUDNIK V NEVARNOSTI; LIČANI IN PRIMORCI ODŠLI DOMOV, DRUGI RUDARJI PA V DRUGE RUDNIKE. — SKRIVNOSTNA SMRT PREVŽITKARICE, KATERO JE NAŠEL NJEN SINKO MRTVO. i I Novoizvoljeni parlament bo H koncu je zakladniški taj- bržkone razpustil takoj ob pr-nik izrazil pohvalo nad hladno-'vem zasedanju in bo vladal dve krvnim in discipliniranim obna-'leti brez njega. šanjem ameriškega ljudstva v| -o- teh kritičnfih dneh. "Nobena | mešana vlada na gr-druga dežela bi ne sprejela po- j škem , ložaja tako mirno," je dejal; Atene, Grčija. _ General |vod- Poleg pokojnikovih sorod- "obnašanje našega ljudstva je Plastiras ,ki je nameraval upo- nikov ie spremljalo Cermaka bilo čudovito, kar je v veliko staviti vojaško diktaturo na Gr-pobudo nam vsem, ki delamo škem, je v ponedeljek pristal na CERMAK ZOPET^DOMA Prihod mrtvaškega vlaka v Chicago. Chicago, 111. — Župan Cer-mak se je danes zopet povrnil v svoje ljubljeno mesto Chicago, katero je zapustil pred nekaj tedni, da se odpočije od svojega dela s kratkim oddihom v solnčni Floridi. Pač ni slutil, ko se je odpravljal iz mesta, da se bo vrnil vanj — z mrtvaškim vlakom. V sredo dopoldne je ; prispel semkaj žalostni spre- nikov na vlaku še kakih sto njegovimi prijateljev in znancev. Prvotni na tem, da rešimo položaj." (t0, da se sestavi nova vlada, v načrt se je v toliko spremenil. da bo truplo ležalo najprej v ! kateri bo polovica civilnjih članov in polovica vojaških častni- j Pokojnikovem domu, nato pa v I kov. Plastiras je bil svoječasno! mestni hiši, od koder se bo vr-| vodja uporniškega gibanja, za- v Pe^ek pogreb. Chicago, 111. — Tukajšnji radi česar je moral dalje časa mestni svet si še ni na jasnem. | prebiti v pregnanstvu v inozemstvu. VPRAŠANJE, KDO BO BODO Čl ŽUPAN kaj bo z izpraznjenim mestom, ki ga je zapustil umrli župan Cermak. Kdo naj opravlja župansko službo do prihodnjih izrednih volitev? Ena rešitev, strožja disciplina v senatu dva vojvoda pred sodiščem KRIŽEM^SVETA — Washington, D. C. — Katoliški nadškof Curley iz Baltimore je v ponedeljek opravil pogrebne obrede nad umrlim senatorjem Walshem, kateremu je bil prirejen državni pogreb. — Toronto, Ont. — Ekstra-didijska obravnava proti bivšemu chicaškemu magnatu Martinu Insullu, ki bi se imela vršiti v ponedeljek, je bila preložena do 16. marca. — Moskva, Rusija. — Dve sovražni politični struji, namreč socijalisti in komunisti, se po celi Evropi združujete, da boste v enotni fronti nastopili proti vedno močneje se pojav-ljajočemu fašizmu. — Ottawa, Ont.—Min. predsednik Bennet je dal zagotovilo voditeljem liberalne stranke, da se v bodoče ne bodo pošiljale vojaške čete iz Kanade v obrambo kake druge pokrajine imperija, ne da bi prej to parlament dovolil. ANGLIJA M OSAMLJENA Njenemu pozivu ne sledi nobena država. Še večja beda se bliža Kočevje, 16. febr. — Takoj prva povojna leta je razširil kočevski premogokop svoje obratovanje in zaposloval tisoč dvesto do tisoč tristo delavcev in trboveljska premogo kopna družba je na debelo tržila s kočevskimi premogom ter delala z njim dobičke. Vodstvo premo-gokopa je zgradilo za svoje delavstvo celo vrsto kolonij in zaposlitve so dobili celo Ličani in Primorci. Ko je pa začela država zniževati svoje dobave premoga pri trboveljski družbi, je |ta začela omejevati obratovanje na kočevskem rudniku in v masah odpuščati delavstvo. Li-,čani in Primorci so odšli domov, kar je bilo drugih delavcev so se porazdelili po drugih rudnikih, ali so pa odšli v tujino, zlasti v Francijo, Belgijo in na IIo-landsko. — Že pred tremi leti ne je začel« ' ta trnjevu "l)ot za kočevske rudarje in kakor je država zniževala dobave premoga pri trboveljski družb'1, tako se je večala beda kočevskih rudarjev. Začelo se je stradanje in pogosto ni bilo denarja niti1 za žgance in krompir. Rudar j,i so že prestari, da bi bili sprejeti drugje v rudarsko službo in upanje, da dobe po dolgi delavni dobi pokojnino, jih je tudi varalo. — Z redukcijo in omejitvijo dela v rudniku je poleg rudarjev prizadeta cela okolica in mesto, obrtniki, trgovci in marsikateri kmetje. Marsikateri obrtnik in trgovec je moral zapreti svoje poslovne lokale in postati to, kar toliko odpuščenih rudarjev — brezpo-Sedaj se sliši, da bo o- London, Anglija. — Kakor je bilo poročano, je pred nekaj 'sei*n. dnevi proglasila angleška vlada !brat p0polnoma ustavljen in če prepoved izvoza orožja na Ja- se to zgodi( bo sto delavskih ponsko in Kitajsko in je obe- rodbin in najmanj tolfko ostanem pozvala druge velesile, naj lih rudarjev pahnjenih v -naj-ukrenejo isto. V torek Pa je večjo bedo in mizerijo. moral zun. minister uradno spo- J __o__ ročiti nižji zbornlici, da ves o-stali svet ignorira poziv Anglije in se do zdaj še ni nobena druga država priglasila. Vsled tega bo prisiljena Anglija, da tudi ona izpremeni stališče. London, Anglija. — Pred nekim tukajšnjim sodiščem sta se Washington, D. C. — V po- morala v ponedeljek zagovarja- ki pride v poštev, bi bila ta, da nedeljek so imeli demokratski bi mestni svet fizbral izmed se be koga kot začasnega župana. Na drugi strani pa prevladuje mnenje, da bi bilo najboljše za mesto, da bi ga upravljali štirje člani Cermakovega kabineta, katere je Cermak imenoval že pred svojim odhodom, da ga nadomestujejo za časa njegove odsotnosti. Na ta način bi se najbolj sigurno vod/ila mestna uprava v Cermakovem duhu. senatorji svoje zborovanje, na katerem so skoraj enoglasno sklenili, da bo vsako priporočilo od Roosevelta obvezno za demokratske senatorje, da glasujejo zanj, ako ga prej odobri ti dva vojvoda, oba zaradi ob-dolžb, ki ne delajo preveč časti njih plemenitaškemu stanu. — Eden je bil obtožen, da je z nič. vrednim čekom plačal svoj dclg v znesku $1750, drugi pa, ker ni poravnal globe, kli mu je bi- zborovanje demokratskih sena-jla naložena pred sodiščem, zna-torjev z nadpolovično večina, šajoča $1500. Prvi je bil obso- glasov. Na istem zborovanju je bil odbran Sllinoiški senator Lewis za vodjo demokratske večine v senatu. jen, da bo moral plačati svoj dolg v obrokjh po $250 na mesec, za drugega se je pa obravnava odložila. rusija znižuje ceno živilom Moskva, Rusija. — V ponedeljek je sovjetska vlada otvo-rila celo število novih prodajaln, v katerih se prodajajo živila po znatno nižji ceni, nekatera do 50 odstotkov, kakor pa v prost/i trgovini. Oddajala so se živila brez vsakih.izkaznic in pasportov. Razvidi se. iž tega, da vlada čuti možnost, da lahko zmanjša svojo veliko zalogo živil. pitamic ne gre v domovino Poročilo o Dr. Pitamicovem odhodu v domovino je naš list posnel po notici, ki jo je objavila chicaška "Jugoslavija" zadnji teden, ki je poročala, da je Dr. Pitamic odšel v domovino. Ker se nam poroča od YPAI iz New Yorka, da je to poročilo preuranjeno in da je Dr. Pita-jmic še vedno v Washingtonu, naše poročilo v tem zmislu korigiramo. -o- blaznež ubil dve osebi Cleveland, O. — Dve osebi sta biili ubiti in deset ranjenih, ko je neki blaznež, 291etni Herman Klink, začel na cesti na slepo streljati s samokresom. Napadal je osebe, brez izbire, katere so mu prišle nasproti, dokler ni končno sam padel od krogel policistov. , Zagoneten slučaj Slov. Bistrica, 20. febr. — Kot običajno, se je tudi predvčerajšnjim vračal mali sin bivše posestnice in sedanje pre-j-vžfitkarice Marije Hubar v Zg. Polskavi iz šole v Bukovac. Kakor po navadi, je segel v špranjo pod vrati po ključ, pa ga ni dosegel. Pogledal je skozi špranjo in opazil ključ precej daleč od vrat. Obenem je tudi začuden opazil mater negibno ležati sredi sobe na tleh. S palico si je pomagal, da je prišel do ključa in odklenil vrata. Strahovit je bil prizor za sina, ko je prišel v sobo in našel mater mrtvo. S krikom je pobegnil iz sobe in priklical hišnega lastnika Lu-nežnika, kateri je takoj ukazal domaČim ženskam, da so mrtvo preoblekle, umfile in vse pripravile za pogreb. Mrliški oglednik Ivan Bolha je pa, ko je odstranil ruto z vratu, opazil, da je b'ila ženska najbrže zadavljena. Ko so prišli poklicani o-rožniki, so ugotovili isto in are tirali gospodarja Lunežnika kot osumljenca, da je izvršil straš-•no dejanje, ker n>i mogel pove- dati, kje bi se nahajal za časa umora pokojne. -o- Bolezen Iz Ljutomera poročajo, da je začela razsajati takoimenovana "španska bolezen" kar na veliko. Prijema starejše in mlajše z veliko vročino, ki včasih do-seza 40 stopinj. Smrtnih slučajev do sedaj še ni bilo, razen nekega štiriletnega otroka. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ant. Sim-čič, državni uradnik v pokoju. — V ptujski bolnici je umrla Marija Šneberger, žena železničarja iz Kicaja, stara 50 let. — V Novem mestu je umrl Lo-vro Verbič, davčni upravitelj v pokoju, star 86 let. — V Ljubljani je umrl Franc Pajnič, železničar. , i -O—:—- Zanimiva najdba Delavci, ki so zaposleni pri regulacije Ljubljanice v Ljubljani, so potegnili iz vode in blata daljšii železni predmet, ki so ga smatrali za navadno železo. Ko so ga pa očistili blata, so ugotovili, da je starinski železen meč, približno tri čevlje dolg, kovan iz železa. Ročaj meča je v obliki križa s kroglo na vrhu. Na istem mestu so našiti še dva starinska novca, katerih eden ima letnico 1614, drugi pa 1555. Prvi novčič je srebrn, drugi pa bakren. -o- Nova zima Z Dolenjskega poročajo, da so bili že čisto pomladanski dnevi in o snegu ni bilo niti sledu več. Pa je začelo v soboto, 11. februarja deževati in nato snežiti in do nedelje je zapadlo skoro pol čevlja snega. -o- Nesreča V Grmu pri Ponikvah na Dolenjskem sta se hudo poškodovala delavca Alojzij Hlebec in Karol Slavic. Ko sta vrtala in razstreljevala kamenje, se je smodnik prehlitro vnel in eksplozija je oba nevarno poškodovala. Za prvo silo ju je obvezal Dr. Dereani v Trebnjem, na kar sta morala v bolnico. -o- Zamotana reČ Iz Maribora poročajo, da je neki neznanec napadel nekega večera 731etnega Karla Babiča, delavca mestne klavnice. Ne. znanec ga je potolkel na tla. Ko mu je pobral dejiar, ga je vzdignil in peljal v bližnjo gostilno na pol litra vina. Ko je pa bilo treba plačati, je neznanec izginil, oropani Babič je pa moral poravnati račun. -o- Radi ene same mačke Čudna nesreča se je zgodila v Novem Sadu. 2'21etna mizarjeva žena Julijana Tuha je lovila namreč po strehah svojo mačko, ki ji je ušla od doma. Pri tem je padla s kakih 18 čevljev visoke strehe in obležala mrtva na tleh. M omilila bančne odredbe - Hitler dela za monarhijo Stran L1 ASIEKiKANSKl SLOVENEd Četrtek, 9. marca 1933' AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. | Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-4a!jkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. Izdaja in tiska: J Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: i&49 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: U celo leto _____________________________________$5.00 For one year ....................................$5.00 U pot leta ________________________________ 2.50 For half a year ______________________________ 2.50 , Za četrt leta ______________________________ 1.50 ( For three months ............................ 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: ' Chicago, Canada and Europe: Za celo leto __________________________$6.00 For one year ________________________________$6.00 Za pol leta _____________________3.00 For half a year ....________________ 3.00 Za četrt leta_______________________ 1.751 For three months _______________________ 1.75 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Krajnc: Očetu "Ameriške domovine" Prosim, še enkrat preberite naslov. Kot vidite, ima "Ameriška Domovina" ušesca. Mala so sicer, zaslužila bi prava uhlja. To nekaj pomenii. 1-a, I-a! In kaj pomeni? Da s to uhftato "Ameriško Domovino" George Washington nima nič opraviti. Nje bi se on sramoval kot svojega otroka. Še posebno bi se pa sramoval njenega clevelandskega očeta Mr. Pyrrhu-sa. četudi mu slavo poje. In njemu veljajo moje besede. Nedolgo tega ga je neki Domoljub pošteno skresal, ker je dal očetu Jugoslavije, dr. Korošcu, zadnjo milostno brco čez mejo njegove ožje domovine v pregnanstvo. Ker Mr. Pyrrhus na to dolgo ni reagiral, le enkrat je malo zalajal za plotom., je pošteno mfeleča javnost domnevala, da je bridko resnico debelo požrl, češ, prav ti je, kaj se kopitar spravljaš na Apetlese, sodit ne trakove na čevljih, ampak njih možgane. Toda ne, komaj se je smolar malo oddahnil od kneftrinega udarca, se je zopet začel maličiti. Ogorčen je, da si je Domoljub drznil primerjati Dr. Korošca k Washingtonom, četudi samo glede ene poteze, to je glede očetovstva vsak svoje domovine. In to'drzkostsi prizadeva Mr. Pyrrhus tudi dokazati. In sicer iz "najbolj zanesljivih zgodovinskih virov". Iz teh posnema, da Washington, oee svojega naroda, ni ničesar bolj. sovražil, kot neprestane kritike, razdvajanja in prepire med narodom. To pa zato, ker je dobro vedel, da prepirljiv in razdvojen narod se nikdar ne povzpne do napredka. Dr. Korošec oa in njegovi'pomožni zgagarji da, ■so veliki samo v kritiki'.'W uijanju in* razdvajanju. Tega ltln-divarja tedaj, ki razbvia temelje svoje domovine, primerjati z Washingtonom, tem'vgoi-on, enotnosti, sloge in skupnega delovanja, se pravi ga postavl jati v slabo luč in potvarjati zgodovinska dejstva v sebične, separatistične namene, s katerimi še uničuje življenjska sila naroda in ga mora končno upropastiti. Hej, ti Domoljub, kdorkoli si že, ti gotovo še nimaš druge-ga ameriškega papirja, ki še očeta Arfieriške Domovine ne poznaš. Če ga pa imaš, si ga po krivici dobil. AM ne veš, da kdor matere ne spoštuje, očeta vreden ni, in narobe. Pristojne oblasti, kje ste! Izsledite tega Domoljuba in vzemite mu drugi papir, če ga ima. Toliko ga zasluži kot Zangara in druge italijanske zanzare, to je strupeni italijanski komarji. Toda ne, Domoljub, ti si že all right, pač pa bi Mr. Pyrrhus zaslužil, da bi ga še enkrat poklicali na skušlijo za drugi državljanski papir. On po tv al j a vzvišeno podobo očeta Amerike. Da, velik je bil George Washington, tako velik, da se je sam gi-gantični Napoleon Bonaparte, ko je zvedel, da je umrl, izrazil, da večjega moža zemlja še ni nosila. Pa ravno zato, ker je bil tako velik, je treba večjega uma za spoznanje njegove veličine, kot ga ima Mr. Pyrrhus. Posamezni mozaJiki, na katere taki kažejo, ne predstavljajo njegove celotne podobe. Izkrščeni iz nje, jo celo kvarijo. In to je zagrešil Mr. Pyrrhus. Pa da bi Lil vsaj tisti mozaik, ki ga je izluščil iz njegove podobe, pravilno ocenil, kar se žal ni' zgodilo. Washington je imel svoj vzvišen ideal o bodoči svobodni ameriški domovini. Previsok je bil za razne pritlikavce in ko-ritarje, da M ga razumeli. Preko njih je on šel v boj za svobodo svoje domovine. V sedemletni osvobodilni vojni, pod njegovim vodstvom, mu je očetni dom na Mount Vernon domala razpadel. A kaj za to, samo da je domovina prosta. Dosegel je, kar bi nihče drugi ne. In ko je dosegel in videl pred seboj zdrobljene verige britskega suženjstva, se je poslovil iz javnega življenja in umaknil v svoj Tuscuium na Mount Vernon, da go na novo dvigne iz razvalin in razpada. Ostentativno, kot poroča zgodovina, se je odtegnil vsemu javnemu življenju in delovanju, da raznfim pritlikavim nergačem da priliko, osvobojeno domovino tako urediti, kot jo je zamislil. A predrago plačana je bila njena svoboda, da bi se nadalje ne brigal za njeno usodo. S paznini očesom je iz svoje samote sledil etapam njenega razvoja. In ko je videl, da so roke onih, katerim je prepustil njene vajeti:, mnogo slabejše, kot njih nergajoči jeziki, ni molčal. Njegova samotarska pisma, njegove osebne izjave napram raznim obiskovavcem, nam pričajo, kako mu je srce krvavelo, ko je videl, kako ti pigmeji razbijajo tisto, kar je s tolikimi žrtvami zgradil. "D^si sem se odtegnil svetu," je pisal takratnemu tajniku za zunanje zadeve, Mr. Johnu Jay, "moram vendar odkrito priznati, da ne morem biti brezbrižni gledavec." In prav bridke, dasi očetovske levite bere tačasnim voditeljem domovine, ki so jo s svojo brezglavo politiko pahnili v zasmeh nasprotnikov, češ, saj ne znajo sami vladati in so radi tega že triumfirali nad skorajšnjim razpadom Unije. (Konec prih.) hMMfliMA.«!! ....................I II»I i in iT II ......... lil ............. » I ...........»I RESNICI NA LJUBO Rock Springs, Wyo. Da ne bo kdo mislil, da so tiste novice v "Prosveti", ki so bile priobeene radi pogreba pokojne Marte Porenta iz Rock Springsa resnične, naj rečem samo to le, da je samo dopisnikov namen nesramno žaliti našega č. g. župnika A. Gnidovca. Prazen izgovor ste podali, da ste hoteli radi tega pogreb popoldne, ker je bila vaša poroka, vaša hčer da je bila rojena popoldne in da je bila ravno 18 let stara. Neumno in prestarokraj-sko se vam vidi, da bi se za pokojno brala sv. maša na dan pogreba, ker ste baje preveč napredni in sv. maše sploh ne upoštevate. Če pride to v navado, da bo moral biti vsak pokopan ob tistem času kakor je bil rojen, bomo kmalu ponoči mrtve spremljali na pokopališče. — G. župniku očitate, da gleda samo na dolarje. Prav gotovo bi on ovravil sv. mašo za pokojno in opravil pogrebne obrede za pokojno brezplačno, če bi mu rekli da ste ubogi, da ne zmorete par dolarjev. Saj razume duhovna dela usmiljenja, med kterimi je tudi delo moliti za mrtve.—Nadalje mu očitate glede telesnega dela usmiljenja — mrliče pokopavat. — Do sedaj še niso duhovniki mrličev pokopavali, no katoliški duhovnik, ne protestantski in ne episkopalski pastor, sploh nobeden. Telesno delo u-smiljenja — mrliče pokopavat -h- opravi pogrebni zavod, gro-bokop in pogrebniki, ki pa opravijo svoje delo tudi za dolarje, izvzemši pogrebniki. Če ste pa ceneje prišli ven glede pogrebnih stroškov, ko ste najeli "duhovna" druge vere, da je opravil pogrebne obrede po svoji veri, kaj se potem jezite; če je vam vse eno, ena vera ali druga. Vedite pa, da če je pri pogrebu duhovnik, da opravi molitve in obrede za pokojnika, pa naj bo duhovnik katere vere hoče, je pogreb verski in ne civilni, kakor »ste zapisali vi. Ko je č- g. A. Gnidovec prišel k nam v Rock Springs za župni- ii »v; ■ h - Ilir i Ml- I -a. I-.-„ ra,-, ka, je v cerkvi odločno povedal, da bodo pogrebi odrastlih s sv. mašo. Izjema je le, če bi bil v ponedeljek zapovedan praznik. Le v takem slučaju se vrši pogreb v nedeljo popoldne. To je menda dovolj jasno in razumljivo povedano, ker je č. g. to povedal takoj, ko je prišel k nam. — V stari domovini so bili pogrebi vedno s sv. mašo, pa zato niso duhovnikov blatili po brezverskih časopisih. Vedno bo lepše za vas,če bote molčali,kakor pa neresnico trobili v svet-To bo potrdil vsak, ki ima le količkaj razuma. Naročnik-Resnicoljub. -o- KAJ PRAVI ŠTIRIDESETLETNA NAROČNICA A. S. Chicago, 111. Kako rada bi veliko pomagala našemu priljubljenemu, najstarejšemu in najimenitnejšemu slovenskemu listu, Amerikanski Slovenec. V prvi vrsti zato,' ker je to edini* lober in katoliški list v Ameriki. Da sem jaz v resnici za ta list vneta boste dragi bralci spoznan iz; tega, ker ga berem že 40 let in 40 let že plačujemo naročnino zanj, 40 let ga nismo i nikdar zapustili. To pa zato, ker se nam list dopade zlasti radi tega, ker stoji vedno na straži in brani našo sv. vero pred raznimi sovražniki, zlasti svari pred tistimi brezverskimi listi, ki kakor tat izza grma lažejo v svet, da nI Boga, misleč, da bodo vsi za njimi hiteli in jim njihove neslanosti verjeli. Mislili so, da bodo vsi sledili njihovemu puhlemu gobezdanju, pa so se urezalj. Mi katoličani sledimo svojemu zdravemu razumu in poslušamo naš katoliški tisk in gledamo na to, kar nas učijo naši katoliški listi. Dragi mi bralci Amerikan-skega Slovenca. Če vidite soseda, da kritizira naš list, povejte mu, da je Amerikanski Slovenec katoliški list, ne pa kak fajfar ■za puhle in prazne reči- Bojuje se samo toliko, da se brani pred hudobnimi kritiki, ki napadajo njega in našo sv. vero. — Da, prijatelji in /bralci Amerikan- !- skega Slovenca, če bi bili mi a malo bolj složni in bi malo bolj i- premislili, bi bil Amerikanski - Slovenec lahko velik in v resni- - ci veliko lepši slovenski dnevnik v Ameriki, Vsekako pa bi mo- ,- rali biti ponosni na svoj katoli- - ški list, na svoj katoliški dnev-e nik, ki ga imamo. Zastavimo to-3 rej vse sile za svoj list in mu i- vselej pohitimo na pomoč, kadar i, je potreba, da si ga ohranimo, 3 dokler bo naša slovenska beseda ] živela med"'nami ameriškimi Slo- venci. Mrs. Vrbiščar. e -0- 3 SLOVENSKI FARMAR PIŠE i Greaney, Minn. 1 Cenjeni (g. urednik. —• Tukaj vam pošljem za polletno naročnino za list Amerikanski Slovenec. Škoda da ne morem poslati za celo leto, s čimer bi bilo ustreženo meni in listu. Vsaka slovenska katoliška hiša bi morala imeti naročen vaš list, in mislim, da ga tukaj menda ima, - kar nam je posebno prav sedaj . v zimskem času- — Tukaj nas je precej slovenskih farmarjev, '' ki smo razkropljeni od Gheen, J Minnesota, pa do Rauch, Minnesota. Imamo našo katoliško cerkev in dobre šole. Tudi imamo dobro zemljo in nekateri 6 imajo to zemljo dobro obdelano. o Naši slovenski farmarji so do-^ bri gospodarji, ker imajo vse . kmetijsko orodje in celo svoje kare, trucke in drugo mašineri-jo, dosti živine in precej polj-^ skih pridelkov. Le žalibog, da je za vse to težko dobiti kupcev, da j. bi dobili kak denar za živino, žito in druge poljske pridelke. Ko bi ne bilo depresije, bi se tudi mi boljše imeli, tako je pa depresija tudi nas zadela. Želi-, mo, da bi bilo kaj kmalu konec današnjih slabih časov. Veliko sreče in veliko naročnikov našemu listu Amerikanskemu Slo-i- vencu. i- Naročnik. U --o-- :i THE DEMOCRATIC CLUB OF r WILL COUNTY it OoHet, III. :i Rojakom in rojakinj am'kakor [- tudi vsem cen,i. volilcem v okra-n ju Will, mestu Joliet in Lock-o port ter okolici, se tem potom! o'.naznanja, da je bila dne 20- fe->, bruarja ustanovljena naša nova t- politična organizacija pod ime-i- nom THE DEMOCRATIC d CLUB OF WILL COUNTY, ka--j tere namen je združevanje de-i, mokratskih volilcev obojega spo-v la v skupno organizacijo za )- skupno delovanje po idealih de-i- mokratske stranke v splošno koli rist vseh državljanov, u V odbor za 1. 1933-4 so bili se izvoljeni sledeči: Predsednik io John A. Zelko; podpredsednik n Frank Juričič; tajnik Jos. Kleli pec; zapisnikar Anton Znidar-i- sič; blagajnik Luka Benedikt; nadzorniki: Anton Nemanich, i- Jos. Spolarič in Frank Tushek. i- Odbor za razne prireditve: Jos. ;e Terlep, Paul Pavletič in John •c Evetz. Športni odsek: Matt Ga-,r sperič, Edward Stark in George e Flajnik. Reditelj William Pa-d peš. o Dne 28. februarja je bil De-i, mokratski klub inkorporiran v - državi Illinois in prejel je svoj charter od drž. tajnika Hon. E. J. Hughes v Springfieldu. Zgoraj omenjenih petnajst odbornikov kluba je vplačalo svojo pristopnino, da se je zbra-j lo dovolj denarja za prve stroške inkorporacije in za potrebne listine. Odbor oz. ustanovna seja klu- ( ba je sklenila, da bo zdaj za vse druge, ki pristopijo v klub tekom bodočih devetdesetih dni (90 days") in sicer do 20. maja, pristopnina prosta- Torej, zdaj je čas za vše one volilce, moške in ženske, da se vpišejo v ta klub brez vsakršnih stroškov. Kdor 1 hoče pristopiti in se vpisati v naš kljub, naj se zglasi pri enem fc ali drugem odborniku in vpiše v ' klub vse one Člane svoje družine, ki so polnoletni in so volilci ali volilke. Po 20. maju bo prav c gotovo določena vsota za pristop. Vpišite se torej sedaj, do- 1 kler je pristop brezplačen. Glede morebitne mesečnine, še zdaj ni ničesar definitivnega 1 določeno. Ker se bo mecl letom priredila kaka veselica ali kaj 1 podobnega, se bo blagajno v to- ^ liko opomogto za pokrivanje morebitnih stroškov brez kakih sitnosti z mesečnino. "i Mnogokrat se je slišalo od p raznih volilcev, da je tak klub neobhodno potreben. In zdaj, ko , je organiziran, naj nikdo ne pozabi pristopiti čim prej bo to mogoče. Čim večje število nas i bo v organizaciji, tem večji ■ ugled- bo imela in toliko več ko- i risti bo od nje pričakovati- t V ta klub lahko pristopi vsak moški ali ženska, ki ima pravico voliti in ki obljubi, da bo glasovalca) za kandidate demokrat- : ske stranke, kakor tudi se ude- j leževal morebitnih shodov kluba po svojih močeh ter deloval po sklepih kluba in navodilih klubovih odborov. - Do sedaj se je vpisalo že nad dvesto (200) članov(ic). Kampanja za članstvo je zdaj v popolnem zamahu. Čez par tedncrv se bo vršila seja kluba in obenem sprejem (initiation) članov (ic), o čem se bo pravo- , časno naznanilo. Pred občinskimi volitvami (Township Election), ki bodo 4. \ aprila, pa se bo vršil veliki javen shod, da se pojasni o volitvah in predstavijo demokratski kandidatje(inja) med katerimi je šest Slovanov in med njimi štiri naši rojaki, namreč: Za pomožne super vizor je, Jacob Brunskol in John Panian; za mirovnega sodnika Joseph Kle-pec in za konstabla Mike Kral. Za Democratic Club of Will County, John A. Zelkc, predsednik Joseph Klepec, tajnik Luke Bemedik, blagajnik. -o-- SMRTNA, KOSA Milwaukee, Wis. Po kratki bolezni v St. Lucas bolnici je preminula Mrs. Maria Puhek v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 23 let. Rojena je bila na Štajerskem v vasi Mustečno, pri Makolah-Njeno ime je bilo Marija Lon-čarič. V Ameriko je prišla s svojimi starši še v zgodnji mladosti. Poročena je bila samo 1 leto (Dalje na 3 str.) V salonu. — Dama gostu: Oh, gospod, na mojega psička ste sedli. — Tristo vragov! Ali ima nagobčnik? * * * Na plesu. — Gospodična: Ali ste trdno prepričani, da vašega prijatelja ne bo? Študent: Seveda ga ne bo, saj m,i je posodil svoje praznične hlače. * * * Lasten avto. — Ali imaš že dolgo svoj avtomobil? — Ne, šele od svojega zadnjega konkurza. * * * Pogovor v salonu. — Ali ste prijatelj glasbe? — Velik prijatelj, milostiva. Ampak to vas naj ne moti pri vašem igranju klavirja. * * * Brihtnost nič ne pomeni. — Moj mož je strašno brihten, vedno ve vse bolje od mene! — Moj tudi, toda vendar obvelja vedno le moja. Taki so. — Na uličnem ovinku stoji mlad berač in se zvija v joku. — Zakaj jočeš tako silno? — bi rada vedela stara gospa. — Oh, nimam več očeta; prejšnji teden pa mi je mati u-mrla. Sestra in bratje so mrtvi, sploh nimam nikogar več na svetu. Če pa pridem domov brez denarja, kriči nad mano vsa družina . . . Ravno narobe. — Pa so res čudne te presnete kokoši'. Sedaj, ko so jajca najdražja, se nobena ne spomni, da bi legla jajca! * * Poklic, -r- Ravnatelj kaznilnice : Pri nas po možnosti zapo- • slimo vsakogar v njegovem poklicu. Kaj ste bili Vi? — Posredovalec zakonov. * * * Pred sodiščem. — Sodnik: Pri vlomu se niste zadovoljili samo z denarjem, temveč ?.te odnesli tudi vso zlatnino. Med prijateljicami. — Oh, kako strašne sanje sem imela nocoj! — Kaj se ti je pa sanjalo? — Oh, le pomisli, draga moja, sanjalo se mi je, da so planile name in me hotele raztrgati vse zveri, ki imam iz njih krzna narejen kožuh. — Beži no, kaj se bojiš zajcev! :is Električna bolha. — Mala Metka vidi prvič v življenju kresničico in potegne mater za roko: Mamica, mamica, poglej električno bolho! * * * Kadar žena kaj možu odpusti, navadno tega nikdar ne pozabi in ga ob vsaki priliki na to spominja. "TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" (47) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Zadnji dan gladijatorskih borb je prišel. Zadnjič' »o razni borilci bili odvedeni skozi jeklena kolibe jsfca vrata. Mafcfcsinius. Praedarus sanj jc bil o^ta! v podzemski celici. "Z Bogota!" je dejal Tarzan«....."Tisti, ki bote današnji dan pre- živeli; hote prosti, ttaj Bog da mož in spretnost tvojim rokam, dragi prijatelj, da zmagaš," je v slovo dejal Praeclarus Tarzanu. Že, ko je Tarzan korakal pod nadzorstvom straže po podzemskih hodnikih,■ je cul siftii krik množic, ki so:čakale gladiatorskih iger in spopadov. Borba je. bila strašna, z meči, sulicami in bodali. Po dva, štirje, ali šest mož je steklo , v spopad, in vsaki pot se jih je vrnilo le po par nazaj, drugi so padli zadeti od sulice,, ali bodala Strašne igre krviželjnega paganskega Rima. Bilo je že pozpo, popoldne. Neki Mettelus se je borii precej časa, z nžknh gladijatpš-j^m1. Nfno-žice so. rjufe, 'žvižgale in vpile, pfolgo sta vihtela meče, se spretno umikala eden drugemu, ali naposled je le eden zmagal. Množica je zopet vpila: "Habet! Habet!" Je že minulo in gotovo je je zašepetal Casuius Hasta Tarzanu: '"Cae-cilms Metellus je moj »najboljši prijatelj. . ." Cassius je hodil nervozno po podzemskem hodniku poleg arene. Tarzan pa je stal mirno, opasan z raznim orožjem in pazil, kdaj pride vrsta nanj. Mimo so prinesli Mettelusa in Cassius je skočil k njemu ter ga z vzklikom objel kot svojega dobrega prijatelja. Iz arene pa je bilo dano povelje: "To pot vsi ven, zadnja točka programa!" In šli so. ... ( : POGLEJTE NA DATUM ! I POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! j IAko je poleg Vašega imena številka ! 3—38, je to znamenje, da se je vam ! iztekla naročnina. Pri pošiljanju na- ! ročnine se poslužite spodnjega kupo- ! na. Obnovite naročnino čimpreje, ker < izdajanje Jista je v zvezi z velikimi ' stroški. \ AMERIKANSKI SLOVENEC, 5 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $................... za obno- S yitev moje naročnino za "Amtr. Slovaaca". S Ime ______________________________________________5 Naslov __________________________________________________ 5 Mesto __________________________________________________________ 2 Četrtek, 9. marca 19S3 AMERIKANSKI SLOVENEC Kako smo se vojskovali V MINULI KAMPANJI ZA OHRANJENJE SLOVENSKEGA KATOL. DNEVNIKA MED NAMI V AMERIKI? Sicer smo podali končno poročilo v številkah o glasovih itd. že zadnji teden. Toda na vsak način bo zanimalo vse naše či-tatelje še kaj več, kako so se n. pr. po raznih naselbinah vojskovali v kampanji za ohranjenje dnevnika "Amer. Slovenec". Glavne bombe so kajpada padle zadnji teden in zadnje dneve ob zaključku. Je že navada, da ljudje radi čakamo in nazadnje z velikim batom pritisnemo, pa je bilo tudi v tej kampanji tako. Glede števila novih naročnikov smo poročali zadnji teden, da snio prejeli 385 novih, toda pivšlo je iz oddaljenih naselbin še par posameznih pošiljatev, tako skupno in končno veljavno število novih naročnikov v minuli kampanji je 392. Ako vzamemo v poštev čase, v katerih naši slovenski delavci v tej zemlji ž|ive, moramo priznati, da je število 392 novih naročnikov na vsak način velik uspeh. To število pomeni, da ako bi bili časi normalni in bi naši ljudje imeli povprečen normalen zaslužek, bi to število sigurno šlo preko tisoča. Cast in priznanje za ta uspeh gre tlistim vrlim zavednim zastopnikom (cam) po onih naših naselbinah, ki so se za ta uspeh prizadevali in trudili. Ogromno delo so izvršili in mi vemo, da so morali razviti v teh težkih časih nenavadno delavnost in navdušenje za stvar, da so dosegli, kar so dosegli. Zato pa zaslužijo vsj ti dvakratno priznanje in zahvalo! Bog vas zlvi vse Poglejmo še, v katerih naselbinah se je ta velika delavnost najbolj razvijala. Omenili smo že začasa kampanje, da na daljnem zapadu v prijazni, ugledni slovenski naselbini Rock Springs, Wyo.. se kaže za stvar najyeč navdušenja. In za to sta dva velika vzroka, ki bi ne bilo prav, ako bi ta dva odlična vzroka našim čita-teljem ne omenili. Sta to: navdušeni slovenski duhovnik v naselbini za katoliški tisk, veleč. g. Albin Gnidovec, ondotni župnik, in poleg tega navdušena in agilna lokalna zastoptica Amer Slovenca v tej ugledni naselbini, ga. Uršula Ivšek. Sadovi tega skupnega delovanja za slovenski katoliški dnevnik v imenovani naselbini so: 60 novih narednikov, ki jih je pridobila in poslala ga. zastopnica Uršula Ivšek tekom kampanje. Obema je Amerikanski Slovenec za ta svoj uspeh v imenovani naselbini nad vse hvaležen in si šteje v veliko čast, da ima v. vrstah svojih so-trudnikov in sodelavcev take vnete in zaslužne sotrudnike, kakor sta imenovana v omenjeni naselbini. Čast in priznanje in prisrčna hvala njima in vrli rockspringški slovenski naselbini in okolici! Kdor pozna po velikosti rockspringško naselbino, se mora naravnost čuditi temu velikemu uspehu — le kje so jih dobili! Ako bi na pr. v taki meri izvršil svojo dolžnost do slov. katol. tiska slovenski Cleveland, bi bilo v Clevelandu najmanj '2000 novih naročnikov. In to ni nobene pretiravanje. Je le dokaz, kje je navdušenost pri agitatorjih tin kje je ni. Slovenski Rock Springs je dokaz, kaj se da napraviti v vsaki, tudi mali naselbini za stvar, če je na mestu pravo in resno navdušenje. Kjer pa tega ni, je seveda temu logično uspeh nemogoč. Druga naselbina, ki je pokazala tudi živahno navdušenje, je slovenska naselbina Milwaukee-West Alls. Marljiva agita-toriea, ki je želela, da se je v kampanji ne imenuje, je pridobila listu 35 novih naročnikov, kar je tudi lepo število, in tudi vrla slovenska naselbina Milwaukee-West Allis zasluži čast in pri-! a h Kampanja za Amer. Slovenca je srečno končana. Ko se je bojeval zadnje dneve hud boj za Amer. Slovenca, sem se podpisani službeno mudil v Sheboyganu, da pomagam tukajšnjemu Rev. župniku, ki je opešal v svoji naporni službi. Telegram, ki ga je poslalo cenjeno uredništvo Amer. Slovenca, me je presenetil v Sheboyganu. Skoraj nisem verjel besedilu, ker zadnje dni kampanje so se širile iz nekaterih naselbin samozavestne grožnje. Ko sem pa prejel list Amer. Slovenec z dne 4. marca 1933 in sem videl črno na belem, sem bil uverjen, da je istina. Danes izvršim prijetno dolžnost, da se javno najpi isrčneje zahvalim vsem, prav vsem, ki ste mene pred ameriško Slovenijo tako zelo počastili. Kako naj se oddolžim? Ne meni, ampak vam, cenjeni agitatorji in agitatorice in dragi mi naročniki Am. Slovenca, vam gre pohvala in vam častitam, da ste tako vztrajno in sijajno pomagali s svojim sodelovanjem, da je slovenska zavednost pa širni Ameriki še vedno na višini ostala. Zahvalim se prav toplo Mr. J. Fajfarju iz Chicage in neimenovani agitatorici iz Milwaukee, ki sta se zelo, da, zelo trudila, da sem jaz zmaga! v popidarnem kontestu. Ne bi rad prezrl nobenega, ki mi je dal v letošnji hudi kampanji svoje glasove. — Zato kličem vsem cenje'nim rojakom in rojakinjam po raznih naselbinah, ki ste me s svojimi glasovi dvignili do tolike časti. Najiskrenejo hvalo! Komur se pa veliko poveri, od njega s s tudi veliko zahteva. Tega se hočem zavedati tudi v bodeče. Krepko želim še nadalje sodelovati pri priljubljenem listu Am. Slovencu v korist našim zavednim rojakom. Opetovano hvalo izrekam svojim vrlim in cenjenim sotrudnikom širom Amerike in vzklikam: BODITE MI PRISRČNO POZDRAVLJENI! REV. B. WINKLER, O.F.M. [nebeški Oče, ki vidi na' skriv-|nem, povrnil. I Z veseljem smo brali, da pri sv. Štefanu v molitvah sočustvujete, ko čudne vesti prihajajo iz domovine. Pri Bogu največ zmoremo. Slovene, v vseh časih smo močni, saj smo v Njegovi veri ostali stanovitni kljub turškim, protestantovskim nasi-ljem. Zato ostani Gospod pri nas in mi z njim, in ne premaknejo nas skladi gora. Ali ni tako zapisal tudi g. Zorman v svoji novoletn'ci ? -o- Sirom Jugoslavije IZ SLOV. NASF.L8IN. (Nadaljevanje z 2. strani ) znanje: Tretje mesta priznanja zasluži slovenska naselbina v Chi-cagi. Mr. Jože Fajfar, naš zastopnik, je pridobil listu 29 novih naročnikov, kar je lepo število za te čase. Za njim pride slovenska naselbina v Detroitu, Mich. Mr. Steve Potočnik je pridobil listu 23 novih, kar je za velikost te naselbine vrlo pohvalno in nekaj izrednega. Posebno zahvalo pa zaslužijo male naselbine, kot n. pr. Walkerville, Mont., kjer je pridobila ga. Mary Kotze 14 novih naročnikov; Pullman, 111., kjer je ga. Rose Bokal pridobila 15 rovih naročnikov; ga. Mary Ušeničnik, Morgan, Pa., kjer je prav malo Slovencev, pa je pridobila kar 14 novih naročnikov. Hvala tudi vsem ostalim naselbinam, kajti vse, kar je kdo storil, je pomagalo k skupnemu uspehu in uspešnemu zaključku kampanje go let v srečo in blagoslov vsej družini. Dobro sem začel, kakšen bo pa konec? sem gruntal. Ta ni bil slab. Pri Blatnikovih in Ke nigovih so me že dva dni vabili na cvrtje. Zakaj, sem vam že poročal v zadnjem pismu. Kot "srebrnemu svatu so mi pripeli srebrni šopek. V priloženem vam pošljem še nekaj od osta-'lega srebrnega cvetja v dokaz. Pri Blatnjikovih so seveda pogrešali najmlajše družice Beti. A so tudi njo povabili. Na njen sveži grob — teden dni počiva — so šli v molitvi za njeno dušo in so jo pridružili med svate; prošnja ,in želja, da pri Bogu je za njo gotovo najlepše svatov-sko veselja . . . O kako tolažijiv jc-nauk katoliške vere, ki nas uči: Verujem v občestvo svetnikov, da smo po molitvi in priprosnji v zvezi med seboj na zemlji s trpečimi dušami v vicah, s svetniki v nebesih. Da sem jo mahnil do K en i ga na Union cesti, je bilo v načrtu generala novomeške kampanje za A. S. Tam, kjei" bo največ zbranih, udarimo. In nismo se varali. Natančno vam poroča gospod general sam, ko iziide oficijelno poročilo štabnega u-rada. Da je bila tu velika množica "izvoljenih", ve naš po-grebnik g, Ferfolia, ki je prišel s stoli "stoječim" na pomoč. Si. cer so na to mislfili svatje sami. Pripeljali so iz Grdinove zalo- Končno je minula kampanja pokazala, da slovenski delav-'ge krasne mehke naslanjače Ameriki svoj prvi in najstarejši slovenski časopis v tej zeni- ci v Iji ljubijo in čislajo. / "A 414» 4» 4? 4» 4? 4» 4» 4* 4? 4« 4? 4« 4» 4? 4» 4» M 4* 4* 4- 4* 4* •b 4* + 4>-4> 4* Nihče ne ve - - kdaj ravno bodo trgovske razmere dobre ali slabe. Toda vsakdo pa ve, da je ena stvar gotova, namreč — časi se izpreminjajo. Zadnje izkušnje potrjujejo važen izrek "Bodi pripravljen". Bodimo pogumni, pametni, varčni in pričakujmo bodočnost z zaupanjem in odločnostjo. In zapomnimo si — Hranilna vloga donaša redne obresti. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. + * V STARI KRAJ se vrši na najnovejšem in najudobnej-šem parniku Francoske linije — ChampSain 1. APRILA 1933. Prostorov kabine. ■/. itajtnodornejJinii napravami, dob ni (ioiuiwa hrauu, obilna zabava,, izvrstna postrežba. KARTE ZA III. RAZRED Od New Yorka d'o U.-.vrf...... SffcO« Od Havre Ljjblj^ie..... Od Havre do 'Zau'rehii Od New Yorka do 'I'rst.v........... 97.5Q RETUR-KARTE Do Havre $lXv5li, do l^jubijant- yli Zagreba $171.50, do Tvsta §139.50. Udobna in hitra vožnja po nizki ceni. Za vsa nudaljna pi.ijasniia. n . psirni^u, (Kitnih listih, P&riniiu itd; :i>j«i4e takoj Leo Zakrajšek General Travel Sevvice, Inc. 1359 Second Ave., New York, N.Y. ■'jfc•$>tijj*iiptyCifrip«f*«§»«$• <$>it; n* Stran 4 AMERIKANSKI SLOVEN&C Četrtek, 9. marca 1933 « Slvčev vražek j 'vyyv"......................| RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. ; Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. j i \ ', ^_ ; ( 7. V goščavju. 2e ob sedmih zjutraj je zvesti vitez pozvonil pri vratih na Sivčevem Vražku. Tanjuša je pogledala skozi okno in živahno vzkliknila: "Sem že psipravljena, Vasja; greste noter? Ste že pili čaj ?" "Caj sem že pil in prav malo časa imava. Rajši pojdite, Tanjuša. Ne pozabite vzeti košarice s seboj! Jaz imam veliko vrečo in dosti kruha." "Zakaj vrečo?" "Kako-zakaj ? Za storže vendar! Prinesla bova storže za netivo s seboj. In sploh — /.a vsak slučaj!" Kakšen krasen poletni' dan! Sončni žarek je padal počez na Tanjušo in v globini okna je bila Tanjuša tako bela, tako svetla, tako prijazna! Kako je sploh lepo živeti. . . časih! "Danes ste pa zelo gosposki, Vasja." Gosposkost Vasje Boltanovskega je sestojala predvsem iz precej novih sandal na bosih nogah in iz ruske bluze z usnjatim pasom- Klobuka Vasja ni imel, deloma radi zdravja (potrebno je, da lasje svobodno dihajo!) in pa zato ne, ker je bil njegov klobuk popolnoma umazan i" oguljen, novega pa zdaj ni bilo dobiti nikjer, pa tudi denarja ni imel, da bi si ga bi) kupil. V tistih dneh je bil človek gosposki, če je imel snažno perilo in dobro zakrpano obleko, čeprav je bilo oblačilo še tako čudovito. Ker je nedostajalo blaga, gumbov in drugih drobnarij, so si izmislili nekdanji gizdalini obleke jz zastorov, perilo iz prtov, gospe pa so nosile klobuke* iz zelenega ali rdečega sukna, katerega so strgale doma z igralnih mizic ali pa s pi-salnikov sovjetskih uradov. Saj so poskušali, da bi to dokazali, a se jim ni posrečilo. Ce bi imel kdo polikane hlače, ne bi bill to samo nekakšen buržujski predsodek, marveč bi pomenilo izzivanje novega mišljenja. Po najizbranejšem okusu sta bila on — v sešiti ruski bluzi in sandalah, in ona — v snažni in polikani, dasi stari, beli, prilegajoči se obleki, oba bre? klbbtiKbv in nogavic;; prav gosposki, mladostni parček. Da je imela Tanjuša košarico v roki in je Vasji visela vreča po hrbtu, ni prav nič pokvarilo gosposkega videza. Le kdo je v teh časih odhajal brez vreče zdoma! Jutranje sonce je bilo prijazno. Mlada in vesela sta bila. Pred seboj sta imela ves dan, ki ga bosta preživela v gozdu. In kaj naj bi bila sreča, če ne to? Smehljaje so ju spremljale hiše in hišice Sivčevega Vražka- Celo od starosti počrnela profesorjeva hiša se je danes blestela in je pogumno stala v soncu. Tanjuša, ki je bila navadno resna in zaposlena, je danes prav rada in z radostnim smehljajem odgovarjala na vse neumnosti, ki jih je trosil Vasja, kateremu se je ta dan zdelo, da je fantek in šolarček. Noge so hitele kar same od sebe, še zavirati je bilo treba njih urnost. In kaj, le kaj naj bi bila še sreča, če ne to? Vlak je imel skoraj same vozove četrtega razreda, vozile so se večinoma same mlekarice, ki so se vračale s praznimi vrči. Predmestni promet je sestajal samo iz dveh jutranjih in dveh večernih vlakov. . Zato pa ni bilo treba za te vlake nikakih propustnic, kakršne si moral imeti za vlake oddaljenejših prog. Skoraj uro časa je potreboval vlak, da je prevozil sto vrst. Dolgo in brez vidne potrebe V • _ _ , j» je stal na treh postajah. Tanjuša m Vasja d sta izstopila na postaji Njemčinov Post. r "No, zdaj je pot končana. Kam se bova d zdaj obrnila, Tanjuša?" p "Čim prej kam v gozd " ^ "V bližini je majhen gozdič. A pol ure ho- u da odtod čez njive. se začenja, krasen gozd in , se razširja tja do reke Moskve. Bi šli?" g Noge so1 šle same,.ne da bi jih bilo treba priganjati. Šla sta mimo selišča vil, ki je bil zdaj napol razrušen in zapuščen. Vile so spadale I pod Krajni Sovdep. Ohraniti jih je bilo moči J le z mnogim trudom, z raznimi prošnjami, se- } znami in le na ime organizacij. Poslednjo zi- j mo so veliko hišic podrli in uporabili za kur- t javo, dasi je bil gozd prav v bližini. Stopila sta na polje, kjer je bilo klasje revno I in kraj ceste pohojeno. Vendar se je zibal zlat | val čez rženo polje, med bilkami so se blestela modra očesca plavic, na nebu je pel nevidni škrjanček. Življenje je bilo trdovratno: samo je živelo in je vzbujalo življenje. Tanjuša se je sezula in je bosa stopala po cesti med dvema kolotečinama. Časih je zašla kaka zelena travica pod noge, prijetno je hladila peto, poskočila med prste, božajoče spolzela na tla. Vasja si je odpel ovratnik in je pel vso pot z neskladnim glasom in neskončno napak. Odlikoval se je s tem, da ni imel prav nič posluha in prav takega svetlega jutra je bilo treba, da ni glasbeno darovite Tanjušt mučilo rijegoVd petje. Le kadar je bilo že preveč hudo, Si ;je zatisnila ušesa in smeje se vzkliknila: "Prizanesite trhi, Vasja! Vse ptiče boste prepodili." ' "Zato bodo pa zvečer na povratku žabe zadovoljne.! Moje petje je po njih okusu." Ko dva otroka sta se zabavala, tekla za stavo, se krdsila z venčki plavic, žvečila zrelo rženo zrnje in sladke konice trav. Krog desetih dopoldne,' ko je bilo že polje za njima in sta prehodila globoko grapo, sta slednjič stopila na gozdno stezo. Spočetka ju je obdajal gozd z nizkim mla-dičjem, mladimi hrastiči, brezami, orehi, — nato ju je objel s hladom starih brez, trepetlik, jelk in smrek. Šla sta po vijugasti, malo izvoženi kolovozni poti, njegove kolotečine so se motovilile mimo grmičja in po razcefranih koreninah a med kolotečinami in kraj poti so rastle grenice z nalahno rdečimi in zelenimi klobučki. Malo ljudi sta si*ečala in le pešce- Štiri vrste daleč se je raztezal gozd do vasi na strmem bregu reke Moskve. Le malo jagod sta našla tod; morda so jih že obrali ali pa sploh ni bil kraj zanje. A lešniki so že zoreli in mlečna jedrca so fie že skoraj strdila v zeleni, nazobčani čepici. Krog poldne! sta šla mimo razkropljenih koč in vaških hiš ill sta dospela do reke. Vasja se je bil spotoma preskrbel z mlekom in zdaj sta počivala. !: Še nikoli se jima ni zdel žilavi, na izkaznico dobljeni rženi kruh z morsko soljo tako okusen. Tanjuša se je čudila gospodarskim čednostim laboranta: v košarici ni dobila samo steklenice za mleko, marveč sta bila ond^i tudi dva kozarca. "Vzemite tale kozarec, Tanjuša; iz tega zmeraj samo pijem." "In drugi?" "Drugi je pa pravzaprav za britje. Pa sem ga dobro umil. Spoznam ga pa po mehurčku na steklu, glejte, tule!" TISKARNA 'Amerikanski Slovenec^ Izvršuje vaa tiskarska dela točno in pO najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so nasi stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. jjr;; Amerikanski Slovenec J \ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. jf ZGLEDNI DETEKTIVI V llteni na Litavskem je prejelo neko dekle iz Amerike 500 : d6larjev. Pošta, ki ja je imela i denar izročiti, pa je zahtevala i od dekleta izkaznico istovetno- i sti. Zato je bilo treba z dvigom počakati. To je bila na prvi pogled dekletova sreča. Ponoči sta namreč vdrla dva maskirana razbojnika v dekletovo sobo in zahtevala od nje denar. Dekle je vlomilcem povedalo, da še ni dvignilo dolarjev, nakar sta razbojnika izginila. Naslednji dan je šlo dekle po denar in je pripovedovalo o nočenem doživljaju svojim znancem. Poštni uradnik, ki je tudi slišal, kaj se je zgodilo, je ponudil dekletu svojo pomoč. Skril se je v omaro ljene spalnice. V noči sta raz- ' jojnika vnovič vdrla v hišo in zahtevala od dekleta denar z najhujšimi pretnjami. Dekle ji-na odgovorilo, da ima denar v jmari Vlomilca sta nato stopila k vratom, da bi odprla omaro, v tistom trenutku pa so se odprla vrata sama in iz omare je stočil pogumni poštar ter enega razbojnika ustrelil, drugega pa hudo ranil. Ko so vlomilca de-maskirali, so presenečeni ugotovili, da sta bila roparja — po. licijski predstojnik in njegov pomočnik ki sta dekletu izdala izkaznico o istovetnosti, katero je zahtevala pošta*pri (izplačilu zneska. -»i- ŠIRITE AMER. SLOVENCA; IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angle- ) škem jeziku. > "The Apostle of Chippewas" < lcatero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred ti-skom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest..." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj 1 spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem I Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Ame-| rike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spo-' š to valuje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti | v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. I Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo ' naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov \ Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to [ knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec ( 18481 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. t_ _ ________._.___ .—. .—.____ .—..—________ Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletrii »misijonar med ameriškimi Slovenci. : y:. ■ Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven 'fa moške . in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice' "krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem ozirn za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. ! Večerna molitev. ' Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja ay. maša, v k»rist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Šv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-ljubne duše). Devetdneynica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. J Molitev k preč. Devici zoper hude ] misli. \ Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varihu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- CJ "I O K nice z zlato obrezo stane..................................................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice AA | ' zlato obrezo stane .................................................................. Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo .................................$0»7«3 To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah ip za vse slučaje. I Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS X.-------------------—i i . nvrnmrt jiwiimiiDmiuwiutjmiiimiioMwmiiniiiuiHimmnuMitjaiwnmawim POMENKl 0 TEM IN ONEM ■ f ' .-4 VI, ' P. Nikodem, O.F.M.: e i. : I; V ODGOVOR DVEMA ZAKONSKIMA 12. spoštovana mož in žena:— Veliko dobrih reči je, ki «o dobre same na sebi, ali pa postanejo dobre šele, če jim človek doda svoj dober namen. To velja zlasti o premnogih človekovih dejanjih. Na primer. Udarjati po tipkah pisalnega stroja ali pisati ? peresom, samo na sebi ni ne dobro ne slabo pred Bogom. Ako pa pišem z namenom da skušam komu napisati dobrih naukov za njegovo življenje, je to-gotovo pred Bogom dobro delo. Namen sam ne more slabih reči narediti, da bi postale dobre, lahko pa naredi dobre tiste, ki same na sebi niso ne dobre ne slabe. Toda tudi slab namen igra pri indiferentni stvari veliko vlogo. Ako "Prosvetin" člankar udarja po pisalnem stroju in piše, to samo na sebi ni ne dobro ne slabo pred Bogom. Ako pa udarja zato, da poleg tega udarja tudi po božji predstavnici, katoliški Cerkvi, postane iz samo na sebi indiferentnega dela — slabo dejanje. V luči te resnice se spet vrnimo nazaj k našemu predmetu! Odkritje tega naravnega zakona, ki se imenuje "ritem rodovitnosti in nerodovitnosti ženske", je samo na sebi stvar, ki ugotavlja neki naravni zakon. V kolikor je naravni zakon, je nekaj dobrega. Prav mogoče pa je, da se bo kedo posluževal tega naravnega zakona v slabe namene. Takim bo Cerkev še nadalje pridigala in jih svarila in jim prigovarjala, naj nikar ne ravnajo zoper božjo moralno postavo in zoper božjo voljo. Večkrat smo že — vsaj mimogrede — ugotovili, da je v našem slučaju treba imeti zadostni razlog, dovolj močan vzrok, ako je komu dovoljeno, da se poslužuje tega dognanja v svojem lastnem zakonu. Mnogim bo šlo še vedno samo za nasičenje sle, za drugega nič. Izpremeniili so ali bodo način ravnanja, izločili bodo razna umetna sredstva — namen bo ostal isti. Namen slab — slabo tudi dejanje, čeprav ne več v samem bistvu proti naravi. Motil bi se, če bi kdo mislil, da sedaj, ko so prej omenjene publikacije izšle v katoliški zalogri, preneha vsaka dolžnost v zakonu do otrok. Namen zakona ostane za vse čase isti •— in poglavitni namen je vedno bil in bo: otroci. Le ako je velika težava pri izpolnjevanju tega namena, smejo ljudje imeti pred očmi le še drugotne namene zakonske ustanove in se vseeno — pravilno seveda — posluževati svoje zakonske pravice. Kedaj je upravičenost in kedaj ni, to bo večinoma vsakemu posebej povedala njegova lastna vest, ki jo bo vprašal za svet v pričujočnosti samega Boga. Ako bi vest ne dala dovolj jasnega odgovora, bo pač vedel vsak tak, ki na vest kaj da, kje bo iskal nadaljnjega pojasnila. Toda tudi tisti, ki ima vest in jo posluša, ima poleg vesti vedno s seboj tudi svojo slabotno voljo. Ima s seboj svoje slabotno telo. Med vestjo in med slabim nagnenjem bo vedno vladal konflikt. Tako v vseh rečeh, tako tudi glede našega vprašanja. Marsikedo, ki mu bo vest. dejala, da nima zadostnega razloga za prakticiranje te — naravne — porodne kontrole, bo imel skušnjave, da bi jo prakticiral na kljub svoji vesti. Takim je pa treba z vso resnostjo priporočati še neko drugo kontrolo, ki je pri tem in pri vseh rečeh še najbolj važna — namreč kontrola samega sebe. Kdor se ne zna obvladati v nobeni reči, kdor ne zna nikoli kontrolirati svojih nagnenj,in svojih poželenj, bo vedno padal iz greha v greh. Njegovo zakonsko — spolno — življenje ne bo nič bolj razrvano lin razkopano kot vse drugo njegovo dejanje in nehanje. Skušnjavam torej omenjene publikacije v katoliški zalogi še daleč niso zastavile pota. Boju z mesenostjo ostane prej ko slej na stežaj odprta pot. Samo tisti bo v tem zmagal, kedor poleg vseh drugih kontrol pozna—in seveda prakticira — kontrolo samega sebe. 1 To je pa zopet težka reč. Samo pravo in globoko življenje v tesnii zvezi z Bogom jo zmore. Zato sem navajal v teh pismih najnovejše okrožnice svetega Očeta in ob njih vsebini pokazal, kako naj današnji človek o raznih vprašanjih "debatira" in jih rešuje. V krščanstvu je rešitev vseh sodobnih vprašanj, ne samo vprašanja porodne kontrole. To krščanstvo pa mora biti celo krščanstvo, ne samo kaka polovična kopija krščanstva. Proč z egoizmom, pa naj prihaja v kakršni koli obliki! Proč z željami po neurejenem svetnem uživanju! Proč z lakomnostjo in s kupičenjem svetnega bogastva! Proč z vsem, kar ovira bližnjega v njegovih prirojenih pravicah! To in tako je dokaz celega krščanstva. Pa še ne zadosti. Pravo krščanstvo se izživlja v molitvi in v dobrih delih. Pravo krščanstvo se zaveda, da je pokora neizogibna. Zato sprejema papeževe okrožnice ne samo s spoštovanjem, temuč tudi z resno voljo, po njih uravnati vsakdanje življenje. Pravo krščanstvo je mogoče samo tam, kjer ljudje poznajo tisto mogočno kontrolo, ki se imenuje — kontrola samega sebe. Na koncu konca moram torej zapisati, da pri celi stvari ni nič resnično novega. Zato tudi jaz nisem mogel kaj presenetljivega povedati. Vse, kar sem napisal, so že stare reči. Še to ni nKč novega, da je "Prosveta" prav po starem za-rezgetala. Pa lepo pozdravljena! Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 We»t 8th Street, Sheboygan, WU. Priporočamo naš pogrebni zatod. Dobitfc nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo -po zmernih cenah. s.' -i Telefon: 377-J - 4080.W.