s >IPU£H5KI IKlftn Leto IX. , U2Q°JI IH foUKU. OBSEG. Stran „Slovenskemu Učitelju" na pot................................................................. 1 Pouk v spisju (Konferenčno poročilo) ). Ravnikar............................................. 2 Živahnost pri pouku. —lj...................................................................... 5 Dopisi: Iz Idrije............................................................................ 7 Šolske vesti...............................................................................7 — 9 Drobtine......................................................................................9 Slovstvo .....................................................................................11 Katehetski vestnik: Da^se spoznamo. Uredništvo....................................................................13 Catecheta fit. Katehet . 14 Modri nasveti............................................................................... 16 Naši sestanki............................................................................... 17 Zgledi, uporabni pri katehezi............................................................... 19 Raznoterosti................................................................................. 20 Spominščina................................................................................. 22 Katehetski pripomočki....................................r.................................. 23 Razno ....................................................................................... 24 Na ovitku: Slovenska Šolska Matica. - S.'Gregorčiča poezije. — „Vrtec“ in »Angelček". Slovenski Učitelj Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih ::: in katehetskih društev. ::: Last „Slotnškove zveze" in „Društva slovenskih katehetov". Letnik IX. V Ljubljani 15. januarja 1908. Štev. 1. ^Slovenskemu Učitelju44 na pot. Čas hiti in vse preraja. V novi obliki stopa danes ..Slovenski Učitelj “ pred svoje sovrstnike in sovrstnice, pred vse tiste, ki se z njim vred ponašajo, da nosijo častno ime učitelja slovenske mladine. Devetič nastopa danes svojo pot. Drugačna mu je obleka, kakor je bila sicer, in drugačni so mu varuhi ob strani. Ob tej priliki je pač potrebno, da mu napišemo spremnico ali potni list . . . V potnem listu je na prvem mestu razločno zapisano i m e popotnika. Ostalo je isto, kakor doslej in že to naznanja, da ima tudi iste namene. Nekateri so mu hoteli nadeti tuje, moderne naslove, toda domače ime izraža najbolje njegovo poslanstvo. ^Slovenski Učitelj“ ima predstavljati svetu pravega, vzornega krščanskega učitelja, pa naj si poučuje to ali ono stroko. In v svoji določni obliki nas spominja to ime na one svetopisemske besede: eden je vaš učitelj . . . V potnem listu se tudi natančno opisujejo vse lastnosti, vsi znaki popotnika. Kaj naj rečemo o njih ? Glavni njegov znak bode tudi poslej krščansko prepričanje, katero bode zastopal javno, pred vsem svetom. »Slovenski Učitelj" nima namena se vtikati v dnevna, politiška vprašanja, nima biti organ kake stranke v dosego hipnih, politiških uspehov. Toda vzlic temu bode vestno presojal vse pojave na polju šolstva, vzgoj-stva in pouka po stalnih, krščanskih načelih. Kaj drugega je namreč se vreči v politiško vrvenje, se izpostavljati vsem nevarnostim strastnega dnevnega boja, kaj drugega določati in presojati one vplive, v katerih bivamo, se gibljemo, in živimo . . . Tudi učitelj in vzgojitelj, ki ne nastopa v javnem življenju, ki se omeji na svoj ožji delokrog mora poznati ozračje, v katerem živi, mora presojati struje, ki segajo globoko v njegovo delovanje. Znamenja se množe, da se bode skoraj za šolo bojeval hud boj. Sedanja, nekdaj toliko proslavljena „nova šola“ ni donesla nasprotnikom vere in cerkve one koristi, ki so jo od nje pričakovali. Zato so utihnile himne, ki so jih prepevali „biseru“ naših zakonov. In prav tisti, ki so /.gradili moderno šolsko poslopje, se zdaj pripravljajo, da mu izpodneso temelje, na katerih sloni. Dvojnim načinom pripravljajo napad. Eni očitno dvigajo ponosen prapor, na katerem je zapisano „svobodna šola". S tem rekom mamijo duhove, ker vedo, da besede prijetno, vabljivo zvene vsem tistim, ki hrepene po svobodi. Toda njih svoboda pomeni svobodo od' Boga, svobodo od njegove postave, svobodo od vsega, kar nanj spominja. To ni več svoboda, to je razbrzdanost, upor. In mladina naj bi bila vzgojena v tem duhu! — Drugi izkušajo počasi in polagoma izpodriniti iz šole vse, kar še spominja na versko vzgojo. Zato se je skoraj celo leto po načrtu v raznih mestih in deželah vodil boj proti verskim vajam v šoli. Zdaj je bila šolska molitev, zdaj obiskovanje božje službe, proti kateri so se naperili ugovori in protesti. Vse kaže, da bodo tudi v prihodnje nasprotniki zlasti tu zastavili svojo moč. Tembolj bode treba čuvati na braniku. — „Slovenski Učitelj'1 ima zavest, da je v tem oziru vedno izvrševal svojo dolžnost, izvrševal jo tudi v hudih, težavnih časih. S tem večjo zavestjo nastopa danes svoj deveti letnik. lzprva je bil glasnik, ki je klical k sebi iz vseh slovenskih pokrajin prijatelje in somišljenike, budil njih zavest, bodril njih pogum. Sedaj se zaveda, da ima za seboj mogočno četo, da je njeno glasilo, s katerim razodevajo svoje težnje, svoje zahteve. In da bi ta četa še rastla in se ojačila, to je njegova naloga v novem letu. Pouk v spisju. (Konferenčno poročilo.) Učni načrt za št rirazredne ljudske šole, v katerih se drugi deželni jezik poučuje kot obvezen predmet, nam predpisuje natančno snov in število ur za učni jezik v posameznih razredih — oziroma oddelkih. Če primerjamo število ur za učni jezik z onim za drugi deželni jezik, vidimo velikansko razliko, kajti učnemu jeziku so v 3. razredu odmerjene 4, v 4. razredu pa 3 ure; nasprotno pa je za drugi deželni jezik (pri nas za nemščino) odmerjenih v 3. razredu 8, v 4. razredu pa 7 ur na teden! Pri tako pičlem številu za učni jezik — zlasti v višjih razredih - nikakor ni mogoče tudi pri najboljši volji, učiteljevi spretnosti in marljivosti doseči povsem povoljnih uspehov v tem predmetu — posebno pa v spisju ne. Skušnja uči, da so učni uspehi boljši po tistih šolah, kjer se ta predmet goji marljivo ter po pravih pedagoških načelih tudi v nižjih razredih, po-čenši torej s tem predmetom že v elementarnem razredu. Ako se predmet spolnuje pridno in skrbno v 2., oziroma v 3. razredu, je mogoče učitelju v 4. razredu z otroci z dobro podlago pouk nadaljevati in spopolnjevati tako, da bodo ti, ostavivši ljudsko šolo, mogli sami brez tuje pomoči uporabljati priučeno snov iz spisja v toliko, v kolikor jim je potrebno za življenje. V nasprotnem slučaju pa, če učitelj zanemarja pouk v spisju takoj izpočetka v nižjih razredih, oziroma oddelkih, ne bo v višjih razredih nikoli dosegel pravega smotra in uspehi v tem predmetu so iluzorični. Slabih uspehov v spisju pa niso vedno krivi učitelji, temuč krajevne razmere in slab materijal učencev. Najboljši učitelj in pedagog pri slabih krajevnih razmerah ne more doseči v spisju povoljnih uspehov. Vzroki neuspešnega pouka v spisju, posebno pri nas, so: 1. revščina, 2. neredni i šolski obisk, 3. oddaljenost nekaterih vasi od šole, 4. nebrižnost staršev do šole, 5. slaba nadarjenost pri otrocih in 6. pomanjkanje veselja do predmeta! Učitelj naj pa skuša predmet urediti si tako, da bo tvarina primerna duševnim zmožnostim otrok ter prikladna razmeram dotičnega kraja. Spisne naloge naj bodo previdno izbrane, vzete iz otroškega življenja, imajoč dobro in koristno podlago za poznejše življenje. Preobširnih in preveč spisnih nalog otrokom na deželi ne smemo dajati, posebno domačih ne! Razni pedagogi so v novejšem času zoper domače naloge, kar odobravam popolnoma tudi jaz. Kdor je imel in ima še priliko opazoval izdelovanje domačih nalog na kmetih, je prišel gotovo z menoj vred do prepričanja, da uspehi istih niso piškavega oreha vredni. Kje tiče vzroki v tem oziru, mi ni potrebno razmotrivati, ker so sleharnemu, na kmetih delujočemu učitelju itak predobro znani. Priporočam pa več šolskih nalog iz spisja, ki pa jih morajo otroci vedno ali po navodilu — ali v najvišjem razredu, oziroma oddelku — tudi brez navodila, samostojno izdelati. Vse šolske spisne naloge naj se spisu-jejo snažno, pravilno in dobro ! Učiteljeva skrb bodi vedno, da se naloge mailjivo popravljajo; popravke pa naj učenci prepisujejo, to pa toliko časa, da je naloga brez najmanjšega pogreška! Priporoča se dalje, da naj bi se spisje gojilo bolje po učiteljiščih; zlasti pri javnih nastopih naj bi se gledalo malo več na ta predmet. Kako žalostno je gledati učitelja-novinca, prišedšega iz Ljubljane na kmete, pri poučevanju v spisju, ki niti ne ve, kako bi pričel in s čim bi pričel. In kdo je kriv temu nedostatku? Učiteljišče, kjer se je premalo oziralo na važnost tega predmeta. Sploh naj bi se ves pouk po učiteljiščih preosnoval tako, da bi se gledalo pri učiteljiščnikih bolj na praktično spretnost, kakor pa na vsestransko vednost! Vsi učitelji smo v tem edini, da je spisni pouk zelo važen in imeniten predmet v ljudski šoli, smelo trdim: najvažnejši za življenje! Da bode ta pouk po šolah bolje uspeval, je potrebno povsod spoznati pravi pomen *n pravo nalogo spisnega pouka. Potrebno je torej vedeti, da je spisni pouk izvrstna šola za dušne moči učencev ter obenem sredstvo, ki si ž njim okrepe, razširijo in ojačijo ter uporabljajo razna že pridobljena znanja. V spisnem pouku tiči višek vsega jezikovnega pouka in tudi vsega drugega pouka v šoli. Iz uspehov, oziroma neuspehov spoznamo, na kateri stopinji delovanja je šola, po teh se sodijo učitelj in učenci. V dosego smotra pri spisnem pouku moramo gledati na to, da se otroci usposobijo, da lepo in pravilno pismeno izražajo svoje misli. Ako spoznamo to, kar sem omenil zdaj o pomenu, nalogi in smotru spisnega pouka, pojdemo torej na delo z vse drugačnim veseljem, z drugačno voljo in pripravo kot sicer. Naša dolžnost je torej, da to prav spoznamo, jasno vidimo pred seboj — in govorica o neuspehih bode izginila! Ako spoznamo to, bodemo gotovo iz ljubezni do tega imenitnega predmeta tudi znali poiskati snov in obliko spisnih sestavkov. Pridemo do zaključka, da nam dajejo snovi različni resnični ali pa izmišljeni dogodki in doživki iz otroškega življenja, da nam dajejo dovolj snovi berila ter tudi nazorni nauk, zemljepis, zgodovino in prirodoznanstvo. Spreten učitelj ume snov razbrati, v njej poiskati tega, kar je otroku najzanimivejše; tak učitelj bode znal tudi sam najti vsaki snovi primerno obliko. Prepričal se bode, kedaj je treba dati učencu snov in obliko skupaj, kedaj samo snov brez označene oblike, kedaj samo obliko, da se po njej poišče snov, kedaj mora učenec s pomočjo učiteljevo iskati obojega, snovi in oblike. — Pri spisnem pouku mora biti učna pot genetična, učna oblika pa vprašajoče-razvijajoča! Da se zboljšajo uspehi pri spisnem pouku po naših šolah, upoštevati je sledeče: 1. Tema se ravna vedno po zmožnosti učencev. 2. Spis bodi na vseh stopnjah primerno enostaven, da odgovarja oblika vsebini. 3. V 4. razredu je izražanje prosteje in raznovrstneje, da nastane pri isti temi različnost. 4. Priprava za spisni sestavek se združi v ustni. Napisovanje se vrši pred očmi učiteljevimi, torej ne kot domača naloga. 5. Vsaka naloga se pregleda in popravi. 6. Pripomni se, da je spretnost v spisju posledica jezikovnega pouka in ne samo spisnega pouka zase in da se smoter spisnega pouka ne more doseči, ako se otroci ne vadijo vsak dan. Po teh točkah se je ravnati, ako hočemo v ljudski šoli doseči po-voljnih uspehov v spisju. Omeniti mi je še, kako je obravnavati glavne oblike v spisju: a) Napisovanje priučenega gradiva iz realnega pouka se podpre s tem, da se napišejo na desko dispozicijske točke. b) Napisovanje vsebine berilnega sestavka se pripravlja že pri obravnavanju dotičnega berila. To se dela s posameznimi vodilnimi besedami ali s stavki, ki tvorijo ob kratkem bistveno vsebino berilnega sestavka. To se priporoča posebno za srednjo in višjo stopnjo. c) Pretvarjanje iz vezane besede v nevezano je posebno hvaležno pri pripovedujoči snovi. Toda tudi tukaj se vrši predpriprava že pri čitanju berila. Čim višja je stopnja, tem manj se je držati tesnega besedila pesmi. d) Opisovanje in primera se vrši po kakem zgledu ali popolnoma na novo. Tu so potrebne dispozicijske točke ; paziti je tudi na menjavo izrazov. e) Pismo je ona oblika, ki jo rabi učenec največkrat v poznejšem življenju; pri lem pokaže otrok svojo stilistično spretnost, kojo si je prisvojil v ljudski šoli. Priporoča se vsled tega velika vaja v spisovanju pisem. Paziti je posebno na ogovor v pismu in na vnanjo obliko. Obravnavanje izhaja iz konkretnih slučajev, iz njih se izvaja teorija. /) Iz istih vzrokov se negujejo tudi obrtni in drugi sestavki, ki se naslanjajo na praktične slučaje. Ako se bodemo ravnali po navedenih točkah in če bodemo imeli vedno pred očmi, da je prva in najimenitnejša podlaga spisnemu pouku v ljudski šoli učiteljeva spretnost in jasno spoznanje, kolikega pomena je uprav spisje za poznejše življenje, dosegli bodemo v prihodnje sigurno boljše uspehe v tem predmetu. j Ravnikar. Živahnost pri pouku. Že staro načelo veleva: Poučuj zanimivo! Učitelj, ki se ne zaveda te svoje dolžnosti, ni pravi učitelj, temuč je le stroj, ki se navije, da potem brez pravega življenja zdrdra melodijo, ki mu jo je vdelal njega izdelovatelj. Učitelj mora biti pri pouku poln življenja in to življenje mora preiti tudi v učence, tako da je ves pouk prešinjen živahnosti in veselega razpoloženja. Le tako je mogoče v učencih vzbuditi in ohraniti pozornost in zanimanje in uspeh nam je le takrat zagotovljen, če se otroci oklepajo pouka z vso dušo. V čem pa obstoji živahnost pri pouku ? Ali naj mar učitelj skače na odru pred svojimi učenci? Ali naj znabiti vpije, mnogo in hitro govori? Ali naj maha z rokami? Ne! Živahnost pri pouku naj bo le bolj notranja; kaže naj se v izražanju, v čuvstvovanju, v prednašanju. Živahen učitelj ljubi primerno izpremembo. On ne sedi vedno mirno za svojo mizo, temuč včasih tudi vstane ter stoji pred svojimi učenci, včasih hodi po šoli ter se približa temu ali onemu učencu, zlasti ako zapazi, da se koga polašča nepazljivost. Ne gleda le v knjigo ali zvezek, temuč pogled mu je vedno obrnjen na učence. Živahen učitelj s svojim bistrim očesom takoj opazi vse, kar bi utegnilo škodovati pouku. Živahno učiteljevo oko vzdržuje živahnost tudi v učencih. Učitelj naj v šoli ne govori zaspano in z medlim glasom ter naj se nikdar ne kaže čemernega in ozlovoljenega. Zelo napačno je tudi, ako učitelj svojim učencem to, kar jim hoče podati, le čita z enoličnim glasom. T o nikakor ne pospešuje živahnosti, temuč učinkuje ravno nasprotno. Ako se učitelj ne ogiblje prav skrbno teh napak, tedaj se pač ni čuditi, ako v otrocih izgine pozornost in zanimanje; saj še odrasel človek ne mara poslušati zaspanega pripovedovalca. Učitelj bodi živahen v pripovedovanju in živahnost njegova bo brezdvomno prešla tudi v učence; z zanimanjem bodo sledili pouku in živahno bodo odgovarjali na stavljena vprašanja. Kar kosali se bodo, kdo bo več in lepše povedal. Govori pa tudi vedno razločno in glasno, da te vsi učenci lahko slišijo. Obenem skrbi, da te bodo vsi učenci tudi razumeli; z raznovrstnimi vprašanji se o tem najlaže prepričaš. Če pripoveduješ svojim učencem kaj takega, česar ne razumejo, bo kmalu izginila vsa pozornost in ves tvoj trud bo brezuspešen. .■ Kadar hočeš učencem povedati kaj posebno važnega, naj to spoznajo že na tvojem glasu in na izreki. Taki trenotki naj bodo resni, da, celo svečanostni. Nasprotno pa pouku tudi prav nič ne škoduje, ako se tuintam vplete kaka dobrovoljna, šaljiva opazka; seveda v pravi meri. To pouk zelo poživi in zmanjša utrujenost učencev. Vsa navodila o živahnosti pri pouku pa so brezpomembna za učitelja, ki se ne zna ponižati k otroku ; kajti le učitelj, ki je med otroki otrok, je živahen pri pouku. In blagor šoli in mladini, ki ima takega učitelja! Iz vsega delovanja učitelja, ki ume občevati z otroki po otročje, se spozna, da mu je poučevanje največje veselje ter da le iz ljubezni do ukaželjne mladine opravlja svoj težavni posel. —lj m Dopisi. Iz Idrije. Roditeljski večeri se bodo — kakor upamo — prav kmalu udomačili. Ljudstvo bo vedno bolj izpoznavalo, da tudi ono, dasi je že šoli davno odraslo, še vedno potrebuje pouka. Starše je treba poučiti, kako naj vzgajajo svoje otroke sami, treba pa jim je dati tudi navodila, kako naj uspešno podpirajo šolsko vzgojo. In kje drugje naj se starši o vsem tem pouče, kakor ravno pri roditeljskih večerih? Nikdo pa naj si ne domišljuje, da bo vse hkrati dosegel. Ne vabite staršev vsak teden ali vsak mesec k roditeljskim večerom! Zadostuje vsako leto par sestankov, a tisti dobro obiskani in s krajevnim razmeram primernim predavanjem. Toda predaleč bi zašel, ako bi hotel o tem še dalje razmotrivati, ker moj namen je danes le nakratko poročati o roditeljskem večeru, ki ga je drie 15. decembra lanskega leta priredilo učiteljstvo c. kr. rudniške dekliške ljudske šole v Idriji. Reči moramo, da je bil kljub temu, da je bil prav lep nedeljski popoldan, sestanek prav dobro obiskan. Ker je bila na dnevnem redu »Dekliška vzgoja", zanimale so se za predavanje v prvi vrsti seveda matere, a tudi očetje niso zamudili prilike poučiti se, kako jim je vzgajati svoje hčerke. Voditeljica gdč. M. Kavčič je v lepem nagovoru pojasnila namen roditeljskih večerov, zlasti je poudarjala potrebo vzajemnega delovanja med šolo in domom. Starši učiteljstvo mnogokrat krivo sodijo, obsojajo njegovo delovanje in ga često celo sovražijo, ker poznajo učiteljstvo le po izpovedi otrok. Toda najbolj resnicoljuben otrok ne more o učiteljevem delovanju podati prave sodbe, ker mu v to manjka prave razsodnosti. Zato naj se starši ne ozirajo na otročje izpovedi, temuč sami naj stopijo v najtesnejši stik z učiteljstvom, in taka prilika se jim nudi ravno pri roditeljskih večerih. Popolno, toda žalostno resnico je trdila gdč. voditeljica, ko je izjavila, da je šola vedno na slabšem kakor pa dom. V šoli otrok nikdar ne sliši žaljivih besed o svojih starših, in če so še tako slabi; nasprotno pa mora doma čuti dan za dnem zabavljanje črez šolo in svojega učitelja, oziroma učiteljico. Nato je učiteljica gdč. P. Buh v pregledno sestavljenem govoru podala mnogo migljajev, kako je treba vzgajati zlasti deklice, da bodo kdaj dobre gospodinje in vrle matere. Priporočala je posebno, naj matere skrbe, da bodo njihove hčerke delavne, snažne, sramežljive, varčne, pobožne, pokorne in resnicoljubne. Varovati jih morajo pred gizdavostjo, pred slabo družbo, odvračati od branja veri in nravnosti nevarnih knjig in časopisov, zlasti pa jih ne smejo vaditi v sladkosnednosti. Koncem svojega govora je gdč. predavateljica omenila tudi hvalo in kazen ter priporočala redko hvalo in redko kazen, a oboje naj se uporablja z največjo doslednostjo. Če je latinski pregovor: „Seniper alicjuid haeret" resničen, tedaj tudi ta roditeljski večer ni bil brezuspešen, temuč je dosegel svoj smoter. v Šolske vesti. C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu ie imej 30. decembra sejo, pri kateri se je udom predstavil novi predsednik c. kr. okrajni glavar g. Ekel, in jih je zagotovil, da bode vse storil, da se šolstvo povzdigne do idealne višine. Podeli se začasno služba pri Sv. Trojici učiteljici gdč. Vizin. Dvema učiteljema se je podelila primerna podpora. V Rovtah se imenuje krajnim šolskim nadzornikom g. Pr. Kogovšek, posestnik in župan. Reši se več drugih zadev in določi proračun za prihodnje leto, ki je za 700 K večji od lanskega, ker se mora za okrajno učiteljsko knjižnico določiti večja vsota. Vendar ves znesek ne bode presegal l odstotek zemljiškega davka. — Ok raina učiteljska konefrenca bo letos najbrže v Planini. Razpisane učiteljske službe. Na šest-razrednici v Dobrepoljah je stalno popolnih učiteljsko mesto. Prošnje do 15.; januarja 1908 na c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju. — V kamniškem okraju je stalno popolnih sledeča učna mesta: Učno mesto na dvorazrednici v I Zgornjem Tuhinju; učno mesto na tri-; razrednici v Komendi in voditeljsko me-i sto na enorazrednici v Tunjicah. Prošnje do 15. januarja 1908 na c. kr. okr. šolski svet v Kamniku. — Na petrazred-nici v Št. Vidu je stalno popolnih učno mesto. Prošnje do 19. januarja 1908 na c. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani. — Na štirirazrednici v Senožečah je stalno | popolnih učno mesto. Prošnje do 25. januarja 1908 na c. kr. okrajni šolski svet v Postojni. — Na enorazrednici v Bransko-Kalu je začasno popolnih voditeljsko in učiteljsko mesto. Prošnje do 31. januarja 1908 na c. kr. okrajni šolski svet v Krškem. — Na štirirazrednici v Metliki je stalno, oziroma začasno popoln iti učno mesto. Prošnje do 26. januarja 1908 na c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju. C. kr. deželni šolski svet kranjski je dovolil, da se uvede na štirirazrednici na Studencu (Ig) v 111. in IV. razredu za celo leto nerazdeljen dopoldanski po-| uk. Poldnevni pouk se dovoli v II. raz-' redu dvorazrednice v Borovcu. Štiridesetletnico svojega službovanja je dne 16. decembra 1. 1. slovesno obhajal nadučitelj v Krškem gospod Juri Adlešič. Risarski tečaj. Minister za bogočastje in nauk je dovolil, da se tudi v glavnih počitnicah leta 1908 priredi na c. kr. učiteljišču v Ljubljani tečaj za nadaljno izobrazbo učiteljev občnih ljudskih in meščanskih šol v risanju po prostejših metodah. Poučeval bode profesor zgoraj imenovanega zavoda g. Franc Suher. Razširjenje šole. S prihodnjim šolskim letom se za en razred razširi šola v Št. Tomažu na Koroškem. — Dvo-razredno šolo dobe v Kamni Gorici. Šola se otvori dne 1. februarja t. I. V višji plačilni razred je c. kr. deželni šolski svet kranjski pomaknil sledeče gg.: V I. plačilni razred so pomaknjeni Terezija Sterle, Ivan Smrekar, Fr. Trošt. Fran Scheschark, Viljem Ge-bauer, Jakob Dimnik in Šlavko Flis; v II. plačilni razred: Frančiška Iller- schitsch, Karel Simon, Rajko Justin, Fr. Gregorač, Fran Rus, Karel Trost, Avgusta Kolnik, Srečko Malenšek, Robert Ziegler in Josip Sedlak; v III. plačilni razred: Anton Germek, Amalija Kobau, Leopold Ferjan, Jadviga Schvvickert-Lehmann, Mihael Salberger, Roza Mer-va, Leontina Murgel, Marija Benedek, Alojzij Novak, Marija Gantar, Ivan Žen, Fran Erker, Marija Vider, Anton Lenarčič, Marija Peče, Josip Lapajne, Evgenija Padar, Alojzij Ponikvar, Terezija Bole, Mihaela Novak, Gabriela Erker-Jereb, Valentin Mikuž, Ana Božič, Ernestina Zajec, Ana Berce-Kopač in Karolina Damjanovič. Umrl je v Mariboru vpokojeni nadučitelj g. Vincencij Kocmut. V Podčetrtku je dne 11. decembra I. 1. umrl nadučitelj v p. g. Franc Slemenšek. Dopust zaradi bolezni je dobil šolski vodja g. Jožef Samide v Smuki. Gospod Franc Lončar, provizorični učitelj v Rakitni, je dobil dopust do 1. marca t. 1. Dopust zaradi bolezni sta dobila tudi nadučitelj v Lienfeklu g. Josip Win-disch in šolski voditelj na Bukovici nad Škofjo Loko g. Janko Leban. Zaradi bolezni se je dovolil daljši dopust gdč. Ani Jug, učiteljici v Oseku, gdč. Rožici Bizjak v Dornbergu, gdč. Ljudmili Eržen v Ozeljanu, g, Francu Golji v Levpi in g. Alojziju Gorjupu'v Banjšicah. Konec šolskega leta je na ljudskih šolah na Kranjskem določen na dan 16. julija, začetek šolskega leta pa na dan 16. septembra; le na šolah v Kranjski gori, Beli peči in Ratečah bodo šolske počitnice od 1. avgusta do 30. septembra in na šolah na Vojskem in Vrhu od I. januarja do 28. februarja. Avanzovanje na Goriškem. Dne 1. januarja 1908 se pomakne g. Franc Strgar, nadučitelj v Desklah, v I. plačilno vrsto; gg. Adolf Peršič, učitelj pri Voglarjih, Josip Zajec, učitelj na Ligu, in gdč. Emilija Klančič, učiteljica v Pod-gori, v II. plačilno vrsto. Društvo v varstvo in oskrbo otrok se v kratkem ustanovi v Idriji. Želimo mu najboljših uspehov. Osebne vesti. V IX. činovni razred jc pomaknjen učitelj telovadbe na državni višji realki v Ljubljani g. Franc Brand. — Ravnateljem slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton Štrekelj. — Učitelj na umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani g. Alojzij Repič je imenovan za profesorja v IX. či-novnem razredu na isti šoli. — Deželni šolski nadzornik v Trstu g. dr. Franc S\vida je postal dvorni svetnik. — Deželnim šolskim nadzornikom v Trstu je imenovan g. dr. Franc Perschinka, sedaj profesor na Dunaju. — Suplent v Iglavi, g. Friderik Novotny, je imenovan za glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču. Za glavnega učitelja istotam je imenovan tudi vadniški učitelj g. Gabrijel Majcen. Učiteljske izpremeinbe. (Kranjsko): ! Prestavljena sta g. Anton Germek in ga. Antonija Germek iz Sore v Komendo pri Kamniku. Za provizorično učiteljico v Spodnjem Zemunu je imenovana gdč. j Marija Zakrajšek, za provizorično učiteljico na Vinici gdč. Frančiška Milavec. | Za suplenta v Smuki je imenovan go-; spod Roman Christallnigg. Službi se je i odpovedala gdč. Angela Ferlič. Za nadučitelja v Sori je imenovan bivši vodja gluhonemnice g. Janko Pianeeky, za suplenta v Rakitni je imenovan g. Ivan Gabrovšek. Za nadučitelja v Predosljih je imenovan definitivni učitelj g. Rudolf Zore v Komendi, za nadučitelja v Banja Loki pa učitelj g. Maks Bajc v Dobre-poljah. Iz Knežakaj je prestavljen aa nadučitelja v Studeno g. Božidar Fegič. Definitivne so postale učiteljice gdč. Kornelija Koncilja v Suhorju, Uršula Mazi v Kočevju, Amalija Komotar na Vrhniki; definitivni učitelj je postal gospod Ivan Kren v Kočevju. Iz Kokre v Dovje je premeščena učiteljica gdčna. Amalija Jeglič. Suplentinja pri D. M. v Polju je postala kandidatinja gdč. Ernestina Blaznik. Začasna učiteljica in voditeljica v Polšniku je postala gdč. Mafija Habe. Za suplentko v Dobrepoljah ie prišla gdč. Marija CJrahovšek; začasno vodstvo te šole je poverjeno gdč. Frančiški Zebre. Provizorični učitelj v Kočevju g. Josip Kranland pride v Lien-feld, v Izlake pri Litiji pride za provizorično učiteljico absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Vera Tancig. Za učiteljico v Kamni Gorici je imenovana gdč. Hermina Bukovic. (Štajersko): Suplentom na Runči sta imenovana gg. Fran Košir in Ciril Bobič, kot suplentinja pri Veliki Nedelji je nameščena gdč. R. Majcenovič, gdčna. Leonida Hercog pa na ormoški okoliški šoli. Službi sta se odpovedali gdč. Melita Preskar, učiteljica pri Veliki Nedelji, ter Milena Lazar, učiteljica na ormoški okoliški šoti. Gdč. J. Herg nadomešča obolelo učiteljico gospo Klementino Alt - Steinecker pri Sv. Tomažu. (Koroško): Nadučitelj g. J. Paciška pride iz Pisvega v Canjče, podiičitelj g. Ivan Feinig iz' Zgornjih Libuč v Tunel, g. R. Friihling iz Dholice v Anabihl, g. Maks Wollig iz Rangerdorfa v Do-mačale, g. Hubert \Vinkler iz Domačal v Bleiberg, podučiteljica gdč. Marija Mačič iz Patergasen v Podljubelj, gdč. Katarina Vertot iz Aschberga v Dho-lico. Za definitivne učitelje so imenovani gg.: Jurij Derbuch v Spodnji Sred-njivasi, Fr. Šmoly v Glančah, Fr. Skale na Kokovem, Peter Beutelmann v Pliberku, Gregor Burger v Št. Jakobu, Rihard Kreuzer v Ločah, R. Millinger v Prevaljah, gdč. Ter. Kravina v 2ab-nicah, Ida Robin v Št. Jurju na Zili, Herm. Zablatnik v Črni. Herm. Zima v Grebinju, Marija Carf v Št. Jakobu v Rožu, Roza Sommeregger za Prevalje. (Goriško): Za nadomestne učiteljice so imenovane gdčne. Josipina Kuntih v Oseku, Marija Trdan v Dornbergu. Ivanka Lapanje v Ozeljanu; nadomestna učitelja pa gg. Josip Lasič v Levpi in Artur Kodrič v Banjšicah. Umirovljen je g. Jožef Ločnik, nadučitelj pri Sv. Kimigundi na Pohorju; začasno vpokojena je pa gdč. Frančiška Gonze, učiteljica na Polzeli. Upokojena je učiteljica gdč. Amalija Sedlak na Mirni. Drobtine. »Slovenski učitelj« se je že doslej, kolikor je bilo najbolj mogoče, ogiba! člankov in notic politične vsebine, ker uredništvo ni imelo nikdar namena netiti razpor med učiteljstvom, temveč je hotelo s svojim listom pospeševati le Pouk in vzgojo na verski podlagi ter gojiti vzajemnost med učiteljstvom, duhovščino in domom. Novo uredništvo Pa si je to nalogo še v toliko razširilo, da bo iz lista sploh vsako politiko izključilo ter posvetilo ves tesno odmer-'enJ Prostor edino le pedagoško - di-daktiškim člankom in razpravam ter noticam, ki so v najožji zvezi s poukom in vzgojo. Z ozirom na to visoki c- kr. deželni šolski svet kranjski pač ne bo imel več povoda še nadalje vzdr-zavati svoječasni ukaz, da krajni šol- ski sveti ne smejo naročati »Slovenskega Učitelja«: trdno upamo, da bo to svojo prepoved v najkrajšem času zopet preklical. Slavne krajne šolske svete pa že sedaj prosimo, da takoj, ko dobe dovoljenje od vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, naroče naš list. Člani učiteljstva v državni zbornici. Gotovo zanima vsakega učitelja, koliko poslancev učiteljev je v državnem zboru. Učitelji poslanci v državni zbornici so: Fran Jaklič, izvoljen v Slov. Ljudski Stranki; Karel Seitz, socialni demokrat; Jožef Gruber, meščanski učitelj, socialni demokrat; Mart. Turnher, ljudski učitelj, krščanski socialist; Vincencij Jožef Lisv, ljudski učitelj, češki narodni socialist; Jožef Kasper, učitelj, nemški radikalec; Jožef Kadlč&k, nadučitelj, če- Ski klerikalec. Poleg teli je nekaj učiteljev, ki so bili radi političnih deliktov iz službe odpuščeni, tako Mihael Pe-trycky, ki je sedaj urednik in socialni demokrat, Arnold Riese, urednik »Ar-beitenville«, socialni demokrat, Oton (ilockel, uradnik na Dunaju, socialni demokrat. Kakim dvajsetim poslancem je zibelka tekla v ljudskih šolah. Med temi ie tudi dr. Rihard Weiskirchner, ki je sedaj zbornični predsednik. Upajmo, da imajo vsaj ti smisel za nas in da bodo podpirali učiteljske zahteve, kadar pridejo v zbornici na dnevni red. V Nemčiji je na podlagi najnovejših podatkov 59.187 ljudskih šol z 8,924.779 učenci. V teh šolah deluje 146.540 učiteljskih moči, in sicer 124.027 učiteljev in le 22.513 učiteljic. Učiteljic je torej povprečno le okrog 15 odstotkov vsega učiteljstva. Na Saksonskem je ženskih učnih mest le 3'8 odstotkov, v Saškem Weimaru le 15 odstotkov in v kneževini Lippe sploh ni nobene učiteljice. Na Bavarskem je knez - vladar dovolil, da dobe vsi učitelji in učiteljice, ki so 25 let zvesto delovali v šoli, naslov »glavni učitelj« in »glavna učiteljica«. Dunajske šole. Na Dunaju je 485 ljudskih in meščanskih šol. Ljudskošol-skih učencev je 183.451, v meščanskih šolah pa 48.745. Dečkov je 114.683 in deklic 117.513. Otroške izjave. Kako nezanesljive so izjave otrok, ki igrajo čestokrat pri sodiščih važno vlogo, dokazuje »Bayer. Lehrerzeitung« s sledečim: Nekemu dečku, ki hodi že peto leto v šolo, je baje med poukom izginila torba iz klopi. Vse iskanje je bilo zaman, toda deček je odločno trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tudi trije součenci. Prvi je trdil, da ga je videl iti v šolo s torbo na hrbtu, drugi ga je videl s torbo v šoli, a tretji je videl, da je torbo položil na klop. Poslali pa so dečka domov in doma je našel torbo na stolu, kjer jo je bil pustil. V pravdi proti bivšemu ministru Na-siju se je dokazalo, da je bilo od vsote 266.000 lir, ki jih je izkazal minister za podpore učiteljstvu, izplačanih učiteljem le 13.000 lir, ostalih 253.000 lir je izginilo v ministrov žep. Šleski deželni zbor je določil, da se učiteljstvu vštejeta v penzijo provizorični službeni leti pred izpitom usposobljenosti. Šolsko in higijensko razstavo namerava prirediti bosansko učiteljstvo v proslavo tridesetletnice vladanja Franca .ložefa v Bosni in Hercegovini. Krajni šolski svet in ljudska šola. Najvišji sodni dvor je z razsodbo z dne j 23. novembra 1907, št. 17.141, o nekem J slučaju na Šleskem določil: 1. Krajni šolski svet ni juridična oseba, torej se j ne more pravdati; 2. nasprotno pa ima ljudska šola značaj juridične osebe. Odlok c kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko. »Slomškova zveza« je dala vlogo na deželni šolski svet s prošnjo, naj bi se izpraznjene učiteljske službe razpisovale v strokovnem listu »Slovenski Učitelj«. Odgovor objavljamo dobesedno, kakor je došel: C kr. deželni šolski svet za Kranjsko. V Ljubljani, dne 15. decembra 1907. Št. 6494. Sklicevaje sc na določbe S 24 zakona z 1 dne 9. marca 1879, št. 13. dež. zak. obrnilo se je ondotno društvo z vlogo z dne 24. novembra 1907 na deželni šolski | svet s prošnjo, naj deželni šolski svet napoti podrejene c. kr. okrajne šolske svete (c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani), da bi se izpraznjene učiteljske službe razpisovale v prvi vrsti po § 24 navedenega zakona v strokovnem jav- i nem listu »Slovenski Učitelj« v Ljub-J Ijani, češ, da je mesečnik »Slovenski Učitelj« sedaj edini strokovni list v slo-| venskem jeziku na Kranjskem za uči-'■ teljstvo. Po predpisu § 24 navedenega zakona mora okrajni (mestni) šolski svet navedene razpise objaviti v uradnem deželnem listu in v enem ali več drugih, zlasti strokovnih javnih li-' stih, kakor navedeno šolsko oblastvo po svojem previdenji to določi. Ondotna prošnja javi se ob enem vsem podrejenim okrajnim šolskim svetom in mest-| iiemu šolskemu svetu v Ljubljani, s pri-| stavkom, da imajo le-ti v lastnem delokrogu primerno ukreniti, uvaževaje vse okoliščine, ki pridejo v poštev, in dejstva, da je »Slovenski Učitelj« strokovni javni list v smislu S 24 omenjenega zakona C. kr. deželni predsednik: Schwarz, m. p. častitemu društvu »Slomškova zveza« v Ljubljani. Slovstvo. Konferenčno poročilo c. kr. okraj- gajoči knjižici jc toliko klenega zrnja, da mi ne preostaja druzega, kakor knji-dne 5. junija 1907 žico prav toplo priporočati, pa ne zato, 1907. V ker jo je spisal nadzornik, ampak — šolnik. J. Štrukelj. nega šolskega nadzornika Ljud. Stias-ny-a v Kostanjevici in v Višnji Gori dne 12. junija Ljubljani 1907. Natisnila »Učiteljska tiskarna«. Knjižica vsebuje sledeče: I. Napredek ljudskega šolstva v krškem okraju v zadnjih petih letih, a) Ljudsko šolstvo krškega okraja koncem šolskega leta 1901/2. b) Ljudsko šolstvo krškega okraja dne 31. decembra 1906. - II. Pod ravno takim naslovom je razkazan pregled ljudskega šolstva v litijskem okraju. Vendar krški okraj litijskega daieko prekaša v napredku. V petih letih se je v krškem okraju otvorilo 20 novih šolskih poslopij. V drugih okrajih sc ne otvori toliko novih šolskih poslopij v 20 letih! Število razredov ie poskočilo od 69 na 92. Istotako lepo število za nekdaj zaostali okraj. Pa tudi litijski okraj sc bode kmalu dvignil na višino krškega; kajti v tem okraju sc pridno grade in otvarjajo nova šolska poslopja. III. Izobrazba naroda. V tem članku kaže, kako drugod, zlasti v Ameriki, skrbe za izobrazbo naroda s predavanji in javnimi knjižnicami. Potem je določenih 27 predavanj za odrasle za leto 1907, ki so sc tudi skoraj vsa izvršila. Dalje priporoča skioptiška predavanja tudi v ljudski šoli. Kolikor 'tii je znano, so si ga nekatere šole že omislile. Naslednji odstavek ima naslov: IV. Anal iza duševnega obzorja učencev. Iz tega poizvemo, da so se v minulem šolskem letu bavili z analizo duševnega obzorja učencev vsi učitelji, ki poučujejo učence novince. Statitična tabela podaja o tem prav zanimive podatke. Zelo zanimiv je tudi odstavek: v. Disciplina. Natančno začrtana in dosledno izvedena disciplinarna pravila s9 najboljše sredstvo v dosego dobre discipline. V naslednjem odstavku: VI. »Pouk« podaja g. nadzornik za vsak učni predmet potrebnih navodil, ki bodo vsakemu učitelju dobro došla. Za učiteljstvo krškega okraja pa je še posebno uporaben pregled z naslovom: Odda-hava ljudskih šol krškega okraja. Konč-noi slede še: Teze referatov v krškem in •itijskem okraju. — V 42 strani obse-1 Slovensko - nemški Slovar. Sestavil France Kramarič. — Deutsch - sloveni-sches Worterbuch. Von Franz Kramarič. Wien und Leipzig. A. Hartleben’s Verlag. V zbirki »Bibliothek der Spra-i chcnkunde« sta izšla 95. in 96. zvezek dva prav priročna slovarčka z zgoraj navedenima naslovoma. 2e dolgo smo pogrešali kaj takega in založništvo je pogodilo naše potrebe, ko je izdalo ti knjižici. Marsikomu bosta jako porabili, ker je oblika prav prikupljiva in vsebina pregledno razvrščena. V sloven-sko-nemški del je sestavitelj sprejel I mnogo besed, ki se v pisni slovenščini ne rabijo in jih tudi Pleteršnikov Slo-I var nima, kakor n. pr. obuči, ankleiden; j ovečiti, vcre\vigen ; jedovit, Aviitcnd; kalbrin, Stachcl; kandilo, Hangelampe; . ajec, Hiigel: kišebran, Regenschirm itd. itd. Zakaj, je to storil, mi jc nedoumno; znabiti je hotel s tem pomagati onim, ki ne poznajo pravega izraza, temveč ; jim je znan le njihov lokalizem. Prcccj-| šnjo vrednost sta si pridobili knjižici tudi radi tega. ker imajo slovenske besede potrebna naglasna znamenja, ker J jc pri vseh samostalnikih, nemških in j slovenskih, označen spol in ker se je j pri nemških besedah upošteval novi I pravopis. Koncem vsakega Slovarja je še nekaj osebnih in nekaj zemljepisnih imen. Cena lično v platno vezani knjižici, 2 K 20 h. tudi ni previsoka. k. Obrtno zakonoznanstvo. Sestavil H. Podkrajšek, c. kr. strokovni učitelj. Z I odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 10. julija 1907, št. 22.142, odobrena učna knjiga. Založil K. Grae-ser in drugovi na Dunaju. Cena 1 K 20 h. Čitanka za meščanske šole. I. del. Sestavil Josip Brinar, ravnatelj meščan-! ske šole v Postojni. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 1908. Velja vezana 1 K 50 h. B=; ogc 5 O (5j O 1 Katehetski vestnik. —'! c& ® ^ - ■vH Da se spoznamo. V vrsti naših cvetočih organizacij smo sicer kasno, a vendarle enkrat dospeli do cilja, ki je bil zdavnaj že zaželjen. »Društvo slovenskih katehetov" ni le ustanovljeno, temuč že živahno deluje. Prvi uspeh našega društva, katehetski shod, ki ga je obiskalo lepo število za šolo vnetih duhovnikov, so naši listi pozdravili z nepričakovanim zadovoljstvom. Pravo, podrobno delovanje pa se ima pričeti; in k temu bo mnogo pripomoglo tudi skupno glasilo, ki bo nekak tolmač katehetskega društva. Da je bila organizacija katehetov in inladinoljubov potrebna, o tem govoriti bi bilo odveč, saj je katehetsko gibanje doslej povsod bolj napredovalo, nego pri nas. Vsaka stvar pa, dasi dobra in potrebna, naleti brez dvoma, ne rečemo na nasprotnike, gotovo pa na take posameznike, ki jo v prvem hipu bagatelizirajo; tako sodi morda tudi marsikdo, da je ,,Društvo slovenskih katehetov11 bolj za „parado“, — torej nepotrebno. Na uho so semintje udarjali glasovi: „Čemu pa bo to društvo? Zopet in zopet novi stroški! V šolo moram tako kot tako, če sem v društvu, ali ne." Tako besedovanje zasluži le pomilovalen posmeh, kajti vsakdo ve, da je malo društev, ki bi imela tako vzvišen namen, in ki bi bila v današnjih časih tako potrebna, kot je društvo katehetov. Vzgoja mladine je prvo, a najtežavneje delo duhovskega pastirovanja; kar se pri mladini in šolski deci zanemari, se ne da navadno nič kaj nadomestiti ali popraviti. Za težavno delo mladinske izobrazbe pa je treba navdušenja, gorečnosti veselja in znanja. Vsega tega bomo iskali v katehetskem društvu, v to nam bo služil društveni list. V vsaki pedagogiki, v vsaki pa>toralki beremo, koliko priprave, koliko truda in napora zahteva poučevanje verskih resnic. Res je to; a težave so tem večje, čimmanj stika imajo veroučitelji, ki bi se morali zlasti glede tako važnega predmeta skupno posvetovati, kako doseči temveč uspeha. Prav med kateheti vlada kaj mnogolična razlika v marsikaterem oziru tako, da je neobhodno treba nekega zbližanja, neke enotnosti nekega pravca. — Beseda * katehet" izraža ne le učitelja, ampak tudi dušnega voditelja, oznanjevavca božjih resnic, tolažitelja, svetovavca, prijatelja in vzgojevavca mladine. Za vse to pa je treba lastne vzgoje! Med slovenskimi kateheti je mnogo priznanih strokovnjakov, ki imajo lepe zmožnosti in krasne uspehe v šoli. Toda, kaj pomaga, ker je te dobrote deležnih samo onih sto učencev, ki jim je božja previdnost naklonila tako spretnega in pripravnega kateheta. Širša javnost nima od njega nobene koristi. Zato proč s tisto škodljivo boječnostjo, ki se ji vdajajo skromni gospodje, in se izgovarjajo, „saj jaz ne znam zapisati, saj drugi bolje vedo in več znajo.“ Na dan z dobrimi katehezami, na dan z dobrimi izdelki in s koristnimi nasveti! Društveno glasilo bo odpiralo predala za vse dobro, ki se tiče verouka in vzgoje; — korist bomo pa imeli vsi katehetje, zlasti pa naša ljuba slovenska mladina. Na ta način bomo tudi obenem izpodbili ugovore onih, ki pravijo, da bo društvo koristilo samo ljubljanskim katehetom. Društveni odbor je sklenil, prirejati mesečne sestanke katehetov. Pri teh shodih se bo razpravljalo o vsem, kar spada v katehetsko stroko: poleg kratkih predavanj se bodo izdelavale in obdelavale razne kateheze, razgovarjalo se bo o kurentnih katehetskih zadevah in potrebah. Kar se bo odobrilo, oziroma kar se bo doseglo dobrega in praktičnega, se bo objavilo v listu. Mesečni katehetski sestanek bo vedno naznanjen v „Slovencu“, da se ga bodo lahko udeleževali tudi društveni člani, ki delujejo izven Ljubljane. „Društvo slovenskih katehetov11 bo skrbelo, da se bodo po vrednosti in pravično ocenjevale katehetske pomožne knjige; opozarjalo bo na najboljše vire, učne slike in druge pripomočke, ki pospešujejo versko izobrazbo naše mladine. Morda se bo posrečilo, da sčasom uredimo stalno izložbo najboljšega blaga za katehetsko vporabo. Važna in prepotrebna naloga čaka naše društvo, namreč, da oskrbi, uredi in določi toliko zaželjeni podrobni učni načrt za slovenske ljudske šole; zakaj z današnjimi bremeni ne moremo plavati in nismo vstanu izvršiti povoljno vsega, kar se nalaga. Naj omenjamo pri tej priliki, da se je grajalo, ker v odboru »Društva slovenskih katehetov" ni nobenega dekana, župnika, kaplana. O tem odločevati ima občni zbor. Pri zadnjem občnem zboru pa nam ni nikdo stavil tozadevnega predloga, dasi bi bilo prav, ker je bil pri-Pravljavni odbor sam v zadregi, koga naj izbere za ta posel. Sodilo se je pa, da bo splošno ustreženo, ako se pritegnejo v odbor trije vnanji gospodje, ki so katehetje in obenem v dušnem pastirstvu delujoči Pri prihodnjem občnem zboru se bo na zgorajšnjo pritožbo oziralo in se bo nedostatek lahko popravil. Cena listu se ni zvišala, dasi smo oskrbeli novo lično vnanjost in ovitek, ker upamo, da se bo število osobito izvenkranjskih naročnikov znatno pomnožilo. Zato kličemo: Prijatelji krščanskega učiteljstva, pospeše-vatelji katehetskega napredka, naročajte, priporočajte, širite strokovni list! Uredništvo. Catecheta fit. „Ilirija, vstani!" Tako kliče z Vodnikom v sve( mlado katehetsko društvo. „Zbudi se, slovenski katehet, vstani, pridi na dan! Glej, kako se vse giblje in hrepeni po napredku. In ti? Kako moreš dremati ali celo spati, ko je vendar od tebe v prvi vrsti odvisen blagor slovenskega naroda. Saj brez vere ni življenja, po veri naš narod nima bodočnosti. Ti si pa tisti, ki seješ vero in čednost v mlada srca; in kakršna setev, taka bo tudi žetev." In ta klic ni klic vpijočega v puščavi. Od vseh strani se čujejo krepki odmevi, znamenje, da vstaja slovenski katehet. Toda so, ki z neko nezaup- nostjo motrijo katehetsko gibanje. „Naprej, naprej,“ kliče društvo. „Ne morem," pravi eden; drugi: „ N očem." Obema hočemo odgovoriti v tehle vrsticah. So kateheti, ki uče v šoli tako, kakor so videli in slišali, ko so še sami kot učenci hodili v šolo. Uče brez vsake metode, kakor jim ravno pride na misel. Če kak tak katehet vidi in sliši, kako metodično izobražen katehet katehezira, mu vpade pogum, obupa sam nad seboj in misli, da 011 kaj takega ni zmožen. Pa se moti. Že stari so rekali: „Poe!a nascitur, rhetor fit." „Rhetor“ in „catechtta“ sta pa dve osebi, katerih opravilo si je kaj podobno, tako da z isto pravico lahko rečemo: „Catecheta fit." Res je sicer, da je prirojena zmožnost, talent, zelo važna stvar za kateheta; toda pridnost je večjega pomena. Več bo dosegel v šoli marljiv katehet, ki ni posebno nadarjen, kakor tisti, ki se zanaša samo na svojo veliko nadarjenost, pa zato zanemarja potrebno pripravljanje za svojo službo. To kaže skušnja. Saj jih je mnogo, ki imajo v svojih spričevalih same „vor-ztiglich" in „eminenter“, pa so slabi katehetje; drugi pa nimajo tako imenitnih spričeval, pa izvrstno uče v šoli. In ko bi šel kak „lumen“ z univerze učit na ljudsko šolo, bi se kmalu prepričal, da učenost v šoli ni prva reč, ampak metoda. Ta pa se pridobi s pridnostjo. Catecheta fit. Zato je neumno obupavati in prav tako nespametno predrzno zaupati na svoje znanje in na svojo spretnost. Katehet pravi župniku: „Moram iti, da se pripravim za šolo." Ko odide, pravi župnik omizju: „Je pač malo nadarjen, da se mora celo za šolo pripravljati." Kako čudni so ljudje. Ce velja za leco pravilo: „Qui ascendit sine la-bore, descendet sine honore," velja za šolo: „Qui intrat sine labore, exibit sifieTrucTuT"— Zato velja mlademu katehetu prav tako, kakor staremu župniku: „Ca-techeta fit, semper fit usque ad mortern." Vedno se mora učiti, vedno bolj izpopolnjevati. Catecheta fit, ergo fiat Da pa postane duhovnik dober katehet, na to morajo delovati drugi in mora delovati sam. Ko sem jaz hod.l v šolo, je nas katehet učil nekako Jako, kakor uče papige govoriti. Govoril nam je razne molitvice in nič, kakor molitvice, in tni za njim. O razlagi nič govora Za spoved ni bilo treba več znati, kakor spovedne molitvice, in za obhajilo so bile „tri božje čednosti" conditio sine qua non. Metodičnega postopanja nisem našel pri tem pouku. Na gimnaziji so nas skoro izključno vsi profesorji svetni in duhovni učili, kakor bi bili mi visokošolci: suha predavanja brez ozira na metodiška pravila. Semenišče je pa itak že visoka šola, kjer se le predava. Ta način učenja pa preide človeku v meso in kri, in ker metode v vsem svojem dolgoletnem pohajanju v šole nikjer ni našel, tudi sam ne pozna nobene metode, ko začne učiti, in do metode tudi ne piide. Zato bi bilo predvsem potrebno, da bi se oni, ki hočejo kedaj postati profesorji, na visoki šoli učili tudi metodike in da bi potem pri pouku tudi postopali metodično. Učencem bi bilo s tem učenje zelo olajšano, in naučili bi se tudi, kako je treba učiti. Morda bi pa tudi semenišče v tem oziru lahko kaj storilo. Za prepa-randije je državna določba, naj profesorji uče tako, da se bodo učiteljski kandidatje poleg tvarine od njih naučili tudi načina, kako je treba v šoli učiti. To je zelo modra določba. Ali bi ne mogla veljati tudi za nekatere predmete v semenišču? Tako bi se katehet polagoma na praktiški način priučil metodike. Teoretično se reč itak obširno obravnava v semenišču. Najpotrebnejše pa je za katehetovo izobrazbo to, da_opazujieL_druge katehete, kako uče, in da se da tudi sam od drugih opazovati. Čevljar se nauči čevljariji s tem, da druge gleda, mojster pa gleda njegovo delo in mu ga popravlja. Sama teorija še ni ustvarila nobenega rokodelca. Zato bi se moralo že v semenišču skrbeti, da bi gojenec imel priliko, hospitirati pri drugih katehetih, in da bi tudi sam vsaj enkrat nastopil pred učenci. Toda kje dobiti za to potrebnega časa, kje pripravno vadnico? Kar pa semenišče ne more dati, to si mora katehet sam priskrbeti. Po raznih dekanijah so se že začeli prirejati učni nastopi: duhovniki iz dekanije se snidejo, eden vpričo njih napravi katehezo, in nato sledi kritika. To je izvrstna šola za katehete. Prav lahko tudi sosednji duhovniki drug drugega gledajo in poslušajo pri pouku. Pri takih hospitacijah se katehet mnogo nauči, ne samo iz vrlin, ampak tudi iz napak, ki jih je opazil Pfi katehezi. (Pri katehetskem sestanku o priliki zadnjega katoliškega shoda, le zastopnik katehetskega društva v Budjejevicah poročal, da katehetje °ndotnega društva prav pridno med seboj hospitirajo Op. ur.) Pa tudi teoretično se je treba vedno izobraževati. Kar se je katehet naučil v semenišču, bo kmalu pozabil, če tega-vedno iznova ne študira. Vrhutega mora znanje pridobljeno v semenišču, vedno bolj izpopolnjevati in mora tudi s časom napredovati. Metodika in vzgojeslovje imata tudi svoj napredek, kakor druge vede. Posebno je v novejšem času napredovalo dušeslovje, ki je podlaga metodiki in vzgojesiovju. Kdor hoče biti dober katehet, mora biti o novih pridobitvah teh ved dobro poučen. Če je katehetu psihologija nepoznana reč, kako bo mogel vplivati na dušo svojega učenca? Če slepec slepca vodi, oba padeta v jamo. Seveda pa mora biti tudi v dogmatiki in morali popolnoma doma; tudi lilurgiko in cerkveno zgodovino in sveto pismo mora dobro poznati. Kako pač morejo učiti verske resnice tisti, ki od semenišča ali od župnijskega izpita niso pogledali še nikdar ni dogmatike, ni morale? Ali ni človek pozabljiv ? Kdor torej hoče, more postati izvrsten katehet. Res, da je sedaj duhovnik preobložen z delom, in da mu preostaja malo časa za nadaljno izobrazbo. 1'oda nekaj časa bo našel vsak katehet in, če ta čas dobro porabi, bo dosegel v enem letu znaten napredek. Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača! So pa seveda taki, ki pri vsaki dobri stvari najprej poiščejo senčno stran, in če je ni, si jo ustvarijo v svoji domišljiji, potem pa zabavl,ajo, da se vse kadi. Tako tudi zoper katehetsko gibanje ne manjka zabavljivcev. Kaj naj rečem takim? Sv. Avguštin je rekel: „Oportet et haereses esse." Auch solehe Kauze mufi es geben. Mi pojdemo mimo njih naprej za čast božjo in blagor našega ljudstva. Katchel. Modri nasveti. Kako se nekateri gospodje zanimljejo za prospeh katehetske stroke in za razcvit našega društva, kaže pismo, iz katerega hočemo izluščiti nekaj nasvetov. Umevno, da jih bo društvo izkušalo tudi po možnosti izvršiti. 1. Katehetsko društvo naj dobi posebno sobo, kjer naj bodo postavljeni na ogled vsi učni pripomočki, kar jih je priporočljivih za kateheta, na primer podobe, zemljevidi, knjige itd.... (»Katoliška Bukvama" bo tej želji vsaj za začetek ustregla, ker ima nove, lepe prostore in ker se bo odbor katoliškega društva potrudil, da bo opozarjal na vse tozadevne potrebščine in novosti. Op. ured.) 2. Odbor naj misli na to, kako bi preskrbel novih učnih pripomočkov. Manjka nam podob za cerkveno zgodovino in pri katekizmu bi se dalo marsikaj doseči, ko bi katehet imel pri rokah nekaj simbolov, ki bi z njimi predočil otrokom nevidne resnice .. . kajti skozi oči se lažje pride v dušo, kakor skozi ušesa. Zato bi bila knjiga s simboličnimi podobami katehetu zelo koristna .. (Veljaki na katehetskem pozorišču, kakor n. pr. vseučiliški profesor na Dunaju dr. Swoboda, — zahtevajo enoglasno sredstev za pona-zorovanje verskih resnic in je to vprašanje težišče vseh njihovih prizadevanj. Zato bo tudi naša skrb, da bomo v tem oziru gladili pot kateheziranju; nadejamo se, kolikor smo poučeni, da bo zrastlo na domačih tleh kaj novega.) 3. Društveno glasilo naj si pridobi pisateljev. Jako bi listu koristilo, ko bi ena številka prinesla razpravo, druga pa kratko kritiko od več društ-venikov. To bi pomnožilo zanimanje, zbudilo novih moči in bi pripomoglo, da bi se pisatelji ne imeli za nezmotljive. 4. Za katehetstvo bi se največ storilo — brez dvoma —, ko bi škofija i-mela nekaj katehetov, ki bi bili teoretično in praktično izobraženi in bi poučevanje krščanskega nauka po deželi nadzorovali. Ti bi vsakemu katehetu povedali vse njegove napake, mu morda tudi sami pokazali v šoli 2 lastnim nastopom, kako je treba učiti .. . 5. Katehetsko društvo naj deluje na to, da se zaukaže vsaj enkrat na leto v vsaki dekaniji liospitacija. Dva gospoda naj bi katehezirala, potem naj bi bila presoja. Vsi gospodje iz dekanata bi se morali udeležiti. Misli, ki smo jih posneli po pismu vrlega sotrudnika, so pač uvaže-vanja vredne. Navedli smo jih zato, ker so praktične in je potrebno, da se zanje vnamejo vsi društveniki. Enakih nasvetov si še želimo. Če se bo več svetovalo, več se bo doseglo. Naši sestanki. Dne 6. novembra m. 1. je bil prvi mesečni sestanek katehetskega društva v pritličnih prostorih knezoškofijskega dvorca. Sestalo se je 20 katehetov; v povoljnem številu so bili zastopani tudi izvenljubljanski veroučitelji. Predaval je g. profesor A. Kržič o psihologiji, ki je prva podlaga pri katehetskem poučevanju. Z zanimanjem so sledili navzoči gospodje skrbno sestavljenemu referatu ter so v živahni debati, ki je sledila, izprožili marsikaj važnega. O. katehet Nadrah je pri lej priliki grajal, da se včasih na nižje spoznavanje pri otrocih ni nič pazilo ; učilo se je brez nazoril, brez podob, brez pomočkov. Največ predstav dobi mladina po očeh, po opazovanju; resnice, ki najdejo pot v razum in v srce skozi oči, se bodo vkoreninile 'n jih ne bo moč zlepa izruvati. Poudarja! je zato potrebo, da katehet Vselej, kadarkoli kaže, rabi pri razlagi kredo in tablo, hrekel je obsodbo 0 težkoumljivih in brezkoristnih definicijah, ki ne ostanejo dolgo v glavi. Namesto da se n. pr. vtepa otroku v glavo, kaj je sv. krst, — naj se mu raje pokaže, kako se krsti, potem pa razloži, katere milosti nam deli ta 2akrament. O. svetnik M. Kolar, ki je predsedoval, je povedal svoje misli o raznih metodah in podal več nasvetov iz lastne dolgoletne prakse. Pri slučajnostih je mestni kapelan Petrič vprašal, kaj storiti, da se dovoli pouk krščanskega nauka pri obrtnih vajencih na obrtnih pripravljavnih ^olah v Ljubljani. Obrtni vajenci so se doslej še nekoliko poučevali v verskih resnicah, kar se je pa v tekočem šolskem letu od svetne strani s'stiralo. — Sklenilo se je, da se zadeva reši potom knezoškofijskega ordinariata. Na vrsti je bilo tudi vprašanje g. kat. V., ki se je pritožil, da zabra-nluje neki liberalni učitelj otrokom nositi svetinjice in križce na vratu. — Vsakdo ve, da je taka prepoved verhunec verske nestrpnosti, ki bi jo morda bilo možno zaslediti kje na Francoskem. Dotični liberalni zastopnik „svobodne šole" se je pač zaletel in osmešil, napačno pojmujoč § 78. šolskega in učnega reda, ki pač prepoveduje šolskim otrokom, da bi bili udje društev in da bi nosili društvene znake. G. kat. V. se je svetovalo, naj se pritoži na dež. šol. svet, da se spozna, kako daleč sega že pri nas sitnost pa brezbožnost nekaterih učiteljev, ki bi morali vzgojevati versko — nrav o. Drugi mesečni shod je bi! prvo sredo v decembru. Ker so v adventnem času gospodje po deželi zaposleni, je kanonik A. Kržič ob navzočnosti večinoma ljubljanskih katehetov predaval o temi: „Kaj uči in zahteva psihologija z ozirom na hotenje in čuvstvovanje ?“ Skrbno izdelana obravnava ima mnogo praktičnega zrnja in jo bomo objavili v celoti. Pri podrobni diskusiji, ki so se je udeležili gg. dr. Levičnik, dr. Opeka, Mlakar, dr. Svetina in Čadež, se je opozarjalo, kolike važnosti za vzbujanje čuvstev so dobri zgledi. Ker je pa dobrih, lepih, mikavnih, stvarnih in resničnih zgledov težko dobiti, se je izražala želja, naj bi člani katehetskega društva pošiljali uredništvu našega lista vporabljive zglede ali morebitne zbirke zgledov, da se prilično objavijo. V današnjih kritičnih dneh se je treba izogibati izmišljenih, neresničnih dogodkov, dvomljivih povestic, ki bi imele lahko kvarne posledice; kajti otroci si zglede dobro zapomnijo in jih doma pripovedujejo. Ako se domačim stvar zdi neverjetna, bodo hitro rekli, saj to ni res, saj je le laž. Otrokom bi se pri takih opazkah morda vrinjevala misel, da tudi drugo ni res, kar pripoveduje gospod katehet. Glede svetopisemskih zgledov so nekateri gospodje zagovarjali mnenje, naj se zgodba pripoveduje tako, kakor jo navaja sv. pismo. Večina pa je pritrjevala, da se sme svetopisemski zgled govorniško olepšati in raztegniti, da se tako vzbudi zanimanje tudi pri onih, ki so zgled že enkrat ali večkrat slišali; seveda je treba paziti, da se meja resničnosti ne prekorači. Dr. Opeka je k sklepu pridejal še nekoliko opazk o moči in pomenu dokazov pri učencih višjih razredov. Dokaz resnice ne izpodbije le morebitnih dvomov, ampak vpliva zlasti pri dobrih, nepokvarjenih učencih mogočno na srce in vzbuja religiozna čuvstva. Katehet Ažman je stavil pismeno nekaj vprašanj ozir učnih kate-hetičnih pripomočkov. Pripomnimo, kar je marsikomu neznano, daje „Ka-toliška bukvama" o priliki razstave katehetskih učnih pripomočkov na dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani 1905. izdala obširen katalog, ki obsega povečem vse, kar se je doslej doseglo za katehetski pouk. Katalog, ki je še na razpolago, obsega seznam raznih zemljevidov, bibličnih siik in podob za liturgiko in cerkveno zgodovino, kakor tudi sploh vseh knjig za katehetsko izobrazbo in za razlago katekizma itd Upravičena je želja, naj bi naš list prinašal stvarne ocene tega, kar je najbolj vporabno in naj bi opozarjal na vse nove učne pripomočke, — kar se bo po možnosti tudi skušalo izpeljati. Ker ima katehetsko društvo namen, pospeševati katehetsko izobrazbo članov, zato se je sklenilo, da se naj začne z izdelovanjem katehez, ki naj se obravnavajo in izpopolnujejo pri mesečnih sestankih. Pri shodu dne 8. januarja t. I. je nastopil katehet A. Čadež, ki je izdelal katehezo o „delo-vanju Sv. Duha v apostolih in pri nas,“ (za višje razrede ljudskih šol.) Gospod predavatelj je pojasnjeval snov tudi s pisanjem in s skiciranjem na tabli, kar je pri diskusiji vzbudilo živahno debato. Nekoliko se je oporekalo, Povečini odobravalo. O. katehet Nadrah se je z vso vnemo zavzel za po-, jasnjevanje s kredo v roki, ker beseda iz knjige je mrtva. Stvar je psiho- loško utemeljena in tudi katoliška cerkev se sama poslužuje povsod simbolov, zato naj tudi katehet ne zavrača, ker se da lahko in z uspehom uporabiti. Pretiravati seveda ni modro. Opozarjalo se je pri tej priliki na težavo, oziroma nedostatek kate-' kizrna v tem oziru, ker je posamezna snov časih razsejana semintje. O »niiIosti“ n. pr. je treba govoriti že pri vprašanju „Kakšna sta bila prva človeka, ko ju je Bog ustvaril ?“, dalje pri osmem členu apostolske vere, 'n drugod. Pravi nauk pa pride na vrsto šele v IV. delu katekizma. — Kateheza se bo prilično priobčila. Ob sklepu se je karalo, da je razmerno premalo zanimanja za katehezo in katehetsko gibanje in da treba zlasti mlade moči pritegniti, saj je katehetsko delovanje podlaga vsemu dušnopastirskenni delovanju. Prihodnji sestanek 5. februarja. Poročevalec bo prof. dr. J. Demšar. Zgledi, uporabni pri katehezi. Molitev malega carjeviča. (K vpraš. mrmljajoč najprej ime svojega ljubega Sr. kat.) Ruski prestolonaslednik, i Stjopka, potem pa je krepko imenoval |pladi carski sinček in prih. vladar ve-! svojega očeta in mater. Molitev je kon-'ke Rusije, je izredno nadarjen in bi- čal z vzklikom: »Hura, ljubi Bog!« proutnen deček, dasi je šele tri leta star, »Ljubega Boga ne pozdravljamo s n n,VSai Pr'P°vedujejo vsi, ki so imeli! klicem »hura«, opozori carinja svojega Priliko, da so malega Alekseja Nikola- ljubljenca. »Zakaj ne?« vpraša malej. vica videli in opazovali. Zato je pa »Ljubi Bog je vendar več, kakor papa, uai carska dvojica zelo ponosna na in našemu papanu vendar vedno kličejo °iega moškega potomca. vojaki hura!« , Mali prestolonaslednik je posebno Zakrament sv. zakona in odpad od '‘»vezan na mladega pomorščaka Ste- vere. Leta 1905. se je na Dunaju zagle-'t!na. kateremu je srčno vdan in ga na- dala gdč. S. K. v nekega protestanta. v|;e Stjopka. Štefan je namreč njegov Kljub vsem svarilom je izstopila iz ka-Alel3 m mora hiti vedno pri njem. I3aby toliške cerkve in je vzela protestanta v eJ opravlja zvečer svojo večerno zakon — na veliko žalost skrbnim staršem. Soprog — agentskega poklica — ja zapravil v malo mesecih vse premoženje, 40.000 K, ki jih je prinesla žena v zakon, nato je pa izginil brez sledu. Ker so nesrečno ženo tudi starši zavrgli vsled njene nepokorščine in svojeglav- nri,f prav tak°’ kakor drugi navadni tabotrop>či. Nekoč je začel kar sam sim- ,n°Bti: »Ljubi Bog, lepo te pro-n ’ P°deli zdravje dragemu Stjopku, Pa'Hi m mamici!« v oivu njune Jicpun.U15V^lllC lil 5WJC&mv- Prei in02011" s.° Ka seveda, da mora naj-; nosti, prišla je v največjo bedo in stisko; ie Oon le”ovat* papana in mamico. Nato j poleg tega pa se je je lotila neozdrav-ovn zopst molitvico, komaj slišno ! Ijiva bolezen.: Zaznala je, da so dnevr njenega življenja šteti, jela se je kesati svoje zmote. Dobra gospa se je zavzela zanjo, sprejela jo je na svoje stanovanje, jo negovala v bolezni in preskrbela, da se je povrnila zopet v naročje sv. cerkve. Isti duhovnik, ki je bil popred njen katehet. — bila je ena najboljših njegovih učenk — jo je zopet sprejel v katoliško cerkev, pri tem pa je imel jasen dokaz, kam zapelje strast tudi sicer dobrega človeka. Bolnica je prenašala potrpežljivo in vdano svojo nesrečo in je umrla malo tednov potem, ko je bila sprejeta v katoliško cerkev, oziroma pol j leta po odpadu od vere. Slučaj, ki ni slučai. (ZaTV. zapoved.) Sledečo pretresljivo dogodbo je obja- j vil »Slovenec« sredi septembra 1907. Neki dopisnik z Goriškega je poročal sledeče: Vsem je še v žalostnem spominu nesreča, ki se je zgodila sredi septembra na Viču pri Ljubljani, ko je brzo-vlak povozil dva človeka, med njima Antona Durovca iz Šempasa na Vipavskem. Preden je šel Murovec z doma v Ljubljano zidat, je v prepiru svojega očeta vrgel čez cesto v jarek. Ob tednu I se mu je pripetila že objavljena nezgo-j da, da ga je vlak na Viču zgrabil, pa ne j zmečkal, kakor tovariša, ampak ga mrt-I vega vrgel čez cesto v — jarek. Še en tak slučaj! Dne 20. septembra so štirje Šem-pasci v trnovskem gozdu sekali drva. Eno uro za Krnico so posekali debelo bukev. Medtem, ko je bukev padala in so jo opazovali, kam bo padla, pade močna veja mladeniču Antonu Dolžaku tako nesrečno na glavo vrh temena, da se je hipoma nezavesten zgrudil na tla. Tovariši so ga v bližnjem kalu spirali in ga spravili zopet k zavesti. Proti večeru so ga peljali v bolnišnico v Gorico. Toda ponoči je zopet izgubil zavest, trpel hude bolečine in drugi dan ob 11. uri dopoldne je — izdihnil. V ponedeljek zvečer so ga pripeljali v rojstni kraj k j zadnjemu počitku. Ves Šempas je govo-1 ril o tem slučaju, češ, da ni slučaj. Malo j poprej je namreč mladenič pri neki pri-; liki v večji družbi, dvignivši utež 5 kg, j zagrozil: »To vržem v župnika, da mu j sploščimo črepinjo!« In nenadoma je bila njemu sploščena črepinja. e Raznoterosti. Kdo bi se lotil? Vsak katehet ve, kako dobro mu služijo resnični, zanimivi, praktični zgledi pri katehezi. Kje tih dobiti? Najprej^seveda v sv. pismu in pa v zbirkam ki je v njih pisano življenje svetnikov. Toda takih praktičnih in vporabnih zbirk, ki bi se jih mogel katehet posluževati v šoli, doslej še nimamo. V .zalogL.»Krščanskega Deto-ljuba« so izšli pod naslovom: »Kako ti ie ime? ali Vzorno življenje naših pri-1 prošniikov v nebesih,« dozdaj naslednji životopisi: Sv. Anton Padovanski, sveti Jožef, sv. Frančišek Asiški, sv. Frančišek Šaleški, sv. Roza Limanska, sv. Neža, sv. Marija Magdalena, sv. Janez Evangelist, sv. Terezija, sv. Katarina d. m., sv. Stanislav Kostka, sv. Angela, sv. Elizabeta. »Katoliškemu društvu detoljubov«, ki izdaja list za krščansko vzgojo in rešitev mladine, z imenom »Krščanski de-toljub« (4 zvezke vsako leto), smo za omenjene priloge svetniških zgledov iz srca hvaležni. Toda malo je še. Ali bi j sc ne dala napraviti zbirka življenjepi-| sov, ki bi se ozirala še bolj na naše ! kraje in ki bi obsegala za šolo porabne svetniške zglede v točni, kratki in jedr-naiUablikL kajti izmed omenjenih živ-! ljenjepisov so nekateri precej obširni. | (Sv. Elizabeta 66 str.) Morda ustreže katehetom uredništvo »Krščanskega de-toljuba«. To priliko porabimo, da list »Krščanski detoljub« toplo priporočamo vsem gg. katehetom. Mladinskega beriva tako | primanjkuje; to glasilo pa ima toliko | lepega ne le za otroke, ampak tudi za I starše. Ako posodimo učencu »Krščan-! skega detoljuba«, storimo obenem dvojno dobro delo. ker bodo iz knjižic tudi roditelji izvedeli mnogo modrih nasvetov, kako naj ravnajo pri vzgoji svojih otrok. Ker smo zgoraj govorili o zgledih za šolski pouk, naj še pripomnimo, da imajo neko posebno moč oni zgledi in do- godki, ki so vzeti iz novejšega časa, iz , naše dežele, iz lastne izkušnje in iz lastnega življenja In takih se ne manjka, i Ali bi ne bilo neprecenljiva koristi, ko I bi gg. katehetje take zglede zapisali in iih uredništvu poslali? Prosimo! Katehetski in pedagoški tečaj na Dunaju. V dneh od 9. do 22. februarja bo oskrbela dunajska Leonova družba katehetski in pedagoški tečaj. Znanstvena in praktična predavanja, ki so že določena, bodo omejena povečem na katehetsko vprašanje: »Kako likati srce, kako vzgajati značaje?« Prvi teden je namenjen pouku na srednjih šolah, v drugem se bo bolj oziralo pri razpravah na ljudske in meščanske šole. Natanč-neja pojasnila daje pisarna Leonove družbe. (Wien, I. B., Backerstrasse 14.) Poskrbelo se bo tudi za znižane vozna cene po železnicah. Ali res? Brali smo nekje, da se je go-Sovorilo na sestanku duhovnikov staro-trŠke dekanije na Štaj. o potrebi in kakovosti enotnega molitvenika za učence na ljudskih šolah, ki naj bi sa uvedel obli-^atorično v celi škofiji (lavantinski). Do-ticni g. referent, pravi poročilo, je stvar-!10 ožigosal vse molitvene knjige, ki so izšle v zadnjih letih, ter dokazal, da niti ?na ni primerna za učence na ljudskih šolah . . . Pritrdimo radi, da je enoten molit-venik prevažna potreba ne le za posamezne škofije, ampak za cele narode, zlasti za tako mal narod, kakor je slovenski. V ljubljanski škofiji je ta zah-,Cva^ kolikor znano, — že skoraj docela jzvršena, kajti povsodi se rabi »Šolski Molitvenik«, ki ga je s sodelovanjam Pr*znanih veščakov sestavil gimnazijski atehet dr. Gregorij Pečjak. Nemalo mo se zato čudili, ko smo brali omejeni dostavek, ki veli, da je g. referent innrno °ž‘Rosal vse molitvenike . . . 7 dokazal (?)_ jja njjj C(jeil nj prhneran len'UCCnce na Andskih šolah. Boljšega, n .5cSa po vsebini in jeziku, praktič-je )S|ga 'n rabljivejšega molitvenika, kot ni dolski molitvenik«, doslej vendar še mo imeli in sodimo tudi, da bo težko dinir?t ^aj bolišesa podati naši mla-slrv1' ^l|d'io, da se ne uvažuje po vseh Kanskih škofijah, kar že imamo dosega, vzornega! n Kro"*a »D. S. K.« Pogumno gleda mu® mlado društvo v bodočnost, saj le zagotovljena gmotna in moralna pomoč in podpora. Z veseljem in s hvk-ležnostjo beležimo, da šteje že devet ustanovnikov in 309 članov, in da po številu članov prekaša že skoraj vsa . enaka društva v Avstriji. Doslej so pri-i iavili pristop duhovniki-katehetje iz sle-I dečih dekanij: Ljubljana (mesto), vipavska, radovljiška, starološka, šmartinska, leskovška, trebanjska, novomeška, selniška, kranjska dekanija. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala onim gg. poverjenikom ki so ! se trudili in agitirali za društvo, obenem i pa prosimo, da bi se vabilu odzvalč tudi druge dekanije. Ustanovni člani »D. S. K-« so sledeči čč. gg.: Smrekar J., mestni katehet, msgr. Zupančič A., profesor pastirstva na bogoslovnem učilišču, Kržič A., č. kanonik in profesor, Fettich-Frankheim, , stolni kanonik in dekan, Sila Jakob, mestni katehet v Trstu, Zupan Simon, duh. svetnik in župnik na Ježici, Sajovic J., stolni prošt, Kalan Andr., stolni kanonik in vodja Marijanišča, dr. Karlin A., stolni kanonik in vodja Alojzije-višča. Dunajsko katehetsko društvo je o priliki 6. avstrijskega katoliškega shoda oskrbelo veliko društveno zborovanje s sledečim sporedom: 1. Župnik Pichler (urednik dunajskega »krščansko - pedagoškega lista«) »O katehetskem gibanju«. 2. Dr. P. Jožef Tibitanzl »O socialnem delovanju katehetov«. 3. »Or-J ganizacia načelnikov.« Podružnica »Društva slovenskih ka- ! tehetov« za goriško nadškofijo se osnu-{je v kratkem. Tržaško namestništvo je zahtevalo nekaj dodatnih določil k skupnim pravilom ter potrdilo ustanovitev. Podružnica ostane v zvezi z glavnim društvom in mu poroča o svojih sklepih in nasvetih ter sodeluje pri skupnem listu. Načelnik podružnici je obenem odbornik »D. S. K-« Katehetsko mesto na ljubljanskih nemških ljudskih šolah je razpisano. — Prošnje sprejema c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani do 21. januarja. Naslovna slika na ovitku je delo veščega akademiškega slikarja č. g. Ga-šparja Porenta, ki dovršuje študije na slikarski akademiji v Pragi. Detinstvo. Upamo, da prav storimo, če tudi v tem listu priporočimo čč. gg. katehetom, naj se zavzamejo, — seveda kolikor je po razmerah mogoče — za potrebno »Dejanje sv. Detinstva«, kajti tudi to dejanje je vzgojno sredstvo in blagodejno vpliva na mlada srca, vzbuja milosrčnost ter ljubezen do bližnjega. Zraven tega pa so otroci in tudi voditelji deležni mnogoterih milosti. Voditelji in tisti, ki so predstojniki 12. dru-štvenikom, imajo poleg drugih ugodnosti trikrat na teden altar s predpravico in oblast blagoslavljati moleke s papeževimi in z 'odpustki sv. Brigite. Poslednja ugodnost l<">; prav pride vsakemu katehetu. Ko priporoča otrokom molitev sv. rožnega venca, ko jih nagovarja, naj si preskrbe moleke, jim lahko tudi obljubi, da jih bo blagoslovil. -— Doneske za »Dejanje sv. Detinstva« je naj- boljše zbirati na domu, ker šolska postava zabranjuje katerekoli zbirke v šoli. Poziv. Gg. tovariše prosimo, naj se v vseh katehetskih zadevah in v vseh i stvareh, ki se tičejo šole, obračajo na »Društvo slovenskih katehetov«; even-tuelna vprašanja, dvomi ali pritožbe naj ! sc dopošljejo tajništvu, ali pa na »Dru-! štvo«, da se predlože ob mesečnem se-| statiku v razgovor in rešitev. Boj proti alkoholu. Na Francoskem so v šolali razobesili podobe, ki živo predočujejo škodljivost alkohola. Predstavljajo življenje moža, ki se vdaje pijančevanju, kako postopa po gostilnah, kako trpe žena in otroci, kako ga policija zasleduje, kako pada vedno bolj in slednjič zabode svojega tovariša. Spominščina. t Mavrilij Šarabon. Postavimo na tem mestu skromen spomenik rajnemu ljubljanskemu katehetu, ki je bil pokopan 1. decembra 1907 pri sv. Križu v Ljubljani, saj mu odgovornosti in truda-polna služba pri odgoji mladine ni do-našala toliko, da bi si mogel oskrbeti stanu primeren nagrobni spomenik. Rajni se pač ni potezal, da bi si osi-gural boljši kruh, kajti izvolil si je po I71etnem službovanju na deželi in pri stolni cerkvi — katehetsko mesto na ljudskih šolah v Ljubljani. Kot katehet je živel le svojemu poklicu in je imel zelo lepe uspehe v šoli. Tudi je bil vsestransko priljubljen pri mladini. Zadnja leta so opažali duhovni tovarišij da ga je bila minila prvotna živahnost in družabnost ter je živel bolj zase. Razlagamo si to lastnost pokojnikovo lahko in menimo, da se ne motimo. Prenaporno delo, kakršno je v ljubljanskih šolah, odlični službi in stanu neprimerno in preskromno plačilo, ki Ijudskošolske-mu katehetu v zdajnih razmerah niti ne omogoči, da bi dostojno izhajal, kaj šele, da bi bil preskrbljen za bodočnost, za čas bolezni, — to sodimo, je vplivalo nanj, da je bil čmeren in samosvoj. Strašno bolezen si je nakopal najbrže v šoli, ozir. po šolskem pouku, ko od trudapolnega celodopoldanskega govorjenja ni pazil na razgreto grlo. Začutil je hripavost pred dvema letoma, a je za silo še vlekel do konca šolskega leta. Glas mu je pešal od dne do dne, iskal je olajšanja in pomoči v Gleichenbergu na Štajerskem in na otoku Lošinju, a neozdravljiva rakova bolezen mu je razjedala brez usmiljenja grlo in prodirala dalje in dalje. Meseca avgusta je moral pokojni prestati hudo operacijo, glas je bil za vselej izgubljen. Od takrat pa do 1. decembra so ga morali umetno hraniti. Bil je res pravi mučenik, viseč med življenjem in smrtjo več kot tri mesece. Ko je pred meseci videl, da ne bo mogel več podučevati, ga je trla skrb, kako se bo preživel, ker bi ne imel kljub napornemu 321etnemu delovanju niti toliko pokojnine, kakor priprost penzijoniran uradni sluga. Bil je sicer premožnih staršev ter je imel od doma precejšnjo imovino, ki mu je pa pošla ob pičli plači tekom let, zlasti pa zadnji čas v bolezni. Od skromnih preostankov je daroval v oporoki malenkost za sirotiški zavod v Marijanišču in za sirotišnico Lichtentur-novo. Trpnemu življenju je sledila še trp-kejša smrt, zato upamo, da je že prejel plačilo v nebesih in da se je že izpolnila nad njim obljuba Gospodova, ki veli, da se bodo svetili v nebesih, kakor zvezde na nebu oni, ki so druge poučevali v sveti veri. Pogreba se je udeležilo izredno ve- , mladina dekliške nemške osemrazredni-liko odličnega občinstva, učiteljstva in | ce in nemške deške petrazrednice z uči-duhovščine. Zastopana so bila vsa šol-1 teljstvom. ska oblastva. Polnoštevilno je spremila j Rajnemu učitelju mladine večni mir k večnemu počitku svojega kateheta in plačilo pri nebeškem mladinoljubu! Katehetski pripomočki. Najnovejše biblične slike. O priliki lanskega katehetskega tečaja v Mona-kovem (od 1.—8. sept.), je bila ondi tudi razstava nazornih pripomočkov za katehete. Razstava je imela dva oddelka, namreč knjige in slike. Med zadnjimi so Posebno zanimale nove biblične slike Angleža Morgana. Orijentalska razno-bojnost, originalna koncepcija in druge vrline odlikujejo to zbirko. Tudi se je slikar omejil, da ni preveč podal na eni Podobi, ter je tudi v tem oziru ustregel Pedagoškim načelom. »Katoliška Bukvama« je oskrbela to zbirko in si jo vsak katehet slobodno j ogleda. Zbirka vsebuje naslednje slike: 1. Izakovo darovanje. »Po j yeri je Abraham Izaka v dar prinesel,! ko je bil skušan.« Hebr. 11. 17. Slika Predočuje očeta in sina, gredoča na Soro Moria. 2. Samuel v preddvoru sv. š a t o r a. »Govori Gospod, tvoj hlapec Posluša.« 3. Usmiljeni S a m a r i j an, držeč popotnika naslonjenega na oslici. 4. Danijel v 1 e v n j a k u. 5. Izgubljeni sin. »Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe.« 6. »J e z u s j e h o d i 1 o k r o g, — in ozdravljal vsako slabost in vsako bolezen med ljudmi.« Mat. 4. 23. 7. Bronasta kača. Posebno ‘epa, originalna slika. 8. Jezus v hiši Simona farizeja. Magdalena. 9. Dar vboge vdove. 10. »Nebeško kraljestvo je Podobno zakladu skritemu v njivi.« Mat. 13. 44. 11. Pametne in nespametne device. Lep osnutek. 12. J » g u s ozdravi slepca. — ‘Idi, tvoja vera te je ozdravila.« Mark. ,0- 52. 13. Jezus prijatelj otrok. !4. Seja v ec. Dobra ilustracija. 15. »In ju je vun peljal (varih ječe) in rekel: Gospoda! (Pavel in Sila) Kaj mi je storiti, da bom zveličan?« Dej. a p. 16. 30. 16. »In ko bom videl kri (na vaših hišah), bom šel mimo vas, ... ko bom moril po egiptovski deželi.« 2 Mojz. 12. 13. 17. Jezus hodi po morju, sv. Peter se potaplja. »In takoj je Jezus svojo roko stegnil, ga je prijel in mu rekel: Maloverni, pokaj si sumil ?» Mat. 14. 31. 18. Savel in David. »Kadar je prišel hudi duh nad Savla, zabrenkal mu je David, in Savlu je odleglo.« 19. Jezus obudi Lazarja. 20. Jezus dobri pastir. »Moje ovce moj glas poslušajo; in jaz jih poznam in hodijo za menoj.« Jan. 10, 27. 21. Ponižni bodo povišani. »Kdorkoli se poniža, kakor ta otrok, ta je večji v nebeškem kraljestvu.« Mat. 18. 4. Liturgične stenske slike. Velike važnosti pri pouku krščanskega nauka so nazorni pripomočki. Čujejo se pogostokrat tožbe, da katehetom vseskozi primanjkuje sredstev za nazorni uk. Priznamo, da so tožbe upravičene; vendar je mnogo veroučiteljev, ki si ne nabavijo niti tega, kar je na razpolago. Nekako tri leta je že, odkar je oskrbel vse-učiliški profesor dr. Henrik Swoboda na Dunaju prav lepe in praktične liturgične stenske slike, ki jih je pa po naših šolah še malokje najti. Prvotna zbirka je obsegala samo 12 slik, druga izdaja pa ima 25 barvastih litografičnih podob, ki so izdelane po načrtu akademiškega slikarja J. Reicha in jih je za šolsko vpo-rabo potrdilo naučno ministrstvo. Cena celotni zbirki brez poštnine je 30 K, na platnu nalepljeni pa 57 K- Ker si bo marsikateri, g. katehet želel nabaviti potom krajnega šolskega sveta omenjeno priporočljivo zbirko, hočemo kratko označiti vsebino posameznih slik. 1. Vnanjost gotske cerkve. 2. Pres-biterij romanske cerkve in obenem prizor pri prvem delu sv. maše. 3. Ladja preproste cerkve na deželi. 4. Altar; razvoj iz prvotnega altarja v katakombah. 5. Gotski retabel altar, ki ima vratca. (S. Ignazio v Rimu.) 6. Kelih z vso opremo, ki se rabi pri maši. 7. Monštran-ca, ki ima obliko solnca, kazalnica za svetinje, kadilnica. 8. Gotska monštran-ca in ciborij. 9. Mašna obleka. 10. Plu-v.iale in dalmatike. 11. Papež, kardinali ih škofje. 12. Posvečevanje škofovsko. 13. Moški redovi in natančen posnetek redovnih oblek. 14. Delovanje ženskih redov in deloma tudi vnanja oprava. 15., 16., 17., 18. Štirje glavni deli sv. maše. 19. do 25. Sedem sv. zakramentov. Podobe so, kakor razvidno iz naslovov, prav porabne; predočujejo pa še precej več, kakor je izraženo v označenih naslovih, torej se jih je možno po-služiti ob raznih prilikah. Kakor znano, se je tudi sv. oče o Swobodovih stenskih slikah prav pohvalno izrazil. Podobe ponazorujejo domalega vso liturgično snov in se lahko uporabljajo v ljudskih, meščanskih, kakor tudi v višjih šolah. Posebne umetnosti pri teh slikah ne najdemo, saj tudi nimajo tega j namena ; dovolj je, da so jasne, vidne, I pravilne, lepe in mnoge docela dovr-i ! šene. Zemljevidi Palestine, ki jih imamo | na razpolago in ki nam kažejo sv. de- I želo samo zase, brez stika z drugimi deželami, so prav dobri in porabni. Zlasti je priporočljiva Javurekova Palestina iz zračnega vida, (ki kaže naravno sliko sv. dežele, kakor če bi jo gledal visoko iz zrakoplava. (Zemljevid je češko delo in stane na platnu 14 K; na vpogled je v »Katoliški Bukvami«.) Nekaj je pomanjkljivega na vseh teh zemljevidih. Otroci namreč po njih ne dobe pravega pojma, kje leži sv. dežela, kako se pride do nje, katere so sosednie dežele itd. Te nedostatke izpopolnuje »Rosselova Schulwandkarte der bibli-schen Lander bis zur Zeit der Kreuz-ztige mit Karton: Palastina zur Zeit Christi.« 7 K 20 h. Na tem pripravnem zemljevidu pokaže katehet lahko pot, ki je po njej bežala sv. družina v Egipet, dopove, kje je gora Ararat, kje je jutrova dežela, odkoder so prišli »modri«, pojasni, kako in kod se pride od nas v Palestino, v Rim; na karti je namreč naznačen tudi Trst. Poleg tega je v vogalu tega zemljevida narisana še posebej Palestina, kjer so razvidni posamezni važni biblični kraji. Z ozirom na vse to in na nizko ceno je omenjeno delo prav priporočljivo. Gff naročnikom ^rvo številko „Slov. Učitelja" smo poslali na ogled mnogim go-