Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. Vpričo Nj. veličanstva svetlega cesarja so se v soboto naši ministri in baron Banffy posvetovali o nagodbi z Ogersko. Nesrečna nagodba! — Ali se sredi marcija državni zbor skliče ali ne, še se zdaj ne ve, ker češki Nemci nič nočejo slišati o spravi s Čehi, češ, mi Neraci moramo ostati gospodje Slovanov. Č e š k o. Grof Thun je bil oni dan pri svetlem cesarju; mogoče da spet postane cesarski namestnik na češkem. — Krasno adreso o priliki cesarjeve 501etnice je izdelal dr. Kramaf v iinenu deželnega zbora, seveda spet zoper voljo Nemcev, ki so v narodnem boju že popolnoraa zbesneli. Štajarsko. Baron Rokitansky vsako nedeljo hujska zdaj lu, zdaj tam kmete zoper nemSke katoliske poslance. — Graški mestni svet je na predlog dr. Neckermanna vsprejel resolueiio, da si v Gradcu Slovenci ne smejo postaviti »Narodnega doma«. Res smešno, kako se nas Nemci bojijo. Koroško. Nemški deželni poslanci so zopet sklenili podporo neraškemu >šulvereinu« in »siidmarki«. Ali je Koroška tako bogata? Da, ali samo na nemških prenapetnežih. Kranjsko. Sprava med Slovenci se nadaljuje, ali po polževo; pri zvezi SchwegelTavčar je šlo veliko hitreje. — Dr. Majaron je predlagal v deželnem zboru, naj v Ljubljani pri obč. volitvah vsi imajo volilno pravico, ki plačujejo kaj cesarske dače. — Nemški dijaki »Karnijolci« kar napadaio po Ljubljani slovenske dijake. Primorsko. Goriški deželni poslanci so prosili rainisterstvo, naj se ustanovi v Ljubliani slovensko vseučilišče, poprej pa bodi tudi zagrebško vseučilišče našim dijakom pristopno. — Istrski slovanski poslanci so izstopili iz deželnega zbora, ker so jih Lahoni preveč psovali. Ogersko. V tej od liberalcev toli hvalisani deželi teče te dni človeška kri. Soci- jalni demokratje so poljske delavce naSuntali, da se po ranogih krajih puntajo. Vlada je vsled tega pomnožila žandarstvo na 800 mož, v nekatere kraje pa poslala vojake; tako tudi v Gzigand, kjer so jih delavci napadli. Vojaki sj ustrelili in takoj je bilo 27 težko ranjenih, jeden pa mrtev. Vnanje države. R i m. V nedeljo so bisernomašnik sv. oče Leon XIII. maševali v cerkvi sv. Petra vpričo 40 tisoč vernikov; med temi je bilo posebno veliko romarjev iz vseh laških krajev. Francosko. Pravda Zolina še vedno teče; židje hočejo na vsak način oprati Zolo in izdajieo Dreyfussa. V Parizu pa je že parkrat prišlo do nemirov, da je vlada vojaštvo pomnožila iz Verzejla. A n g 1 e š k o. Državni zbor se je sešel. Pri otvoritvi je kraljičin govor marsikaj zanimivega poročal, le o vshodnoazijskem vprašanju nič. Pravi se, da se Rus in Anglež vendarle utegneta ondi spoprijeti radi Kitajske. Rusko. Car je dovolil, da se v Varšavi otvori poljska tehnika. Sploh vlada marljivo dela na to, da bodo Poljaki videli nasprotnika v Nemcu in ne v bratu Rusu. G r š k o. Princ Jurij je pismeno prosil ruskega carja, naj mu pomaga, da postane guverner na Kreti. Car bi seveda to rad storil, ali druge države, posebno Avstrijska in Nemška, princu Juriju nasprotujejo; car je zdaj zato, naj bo kreški guverner mož, ki ni rodom Turek. A m e r i k a. V srednjeameriških republikah hudo vre; na več krajih je nastal punt; vojaštvo mora braniti vlade. — Na Kubi še ni miru; gotovo puntarje podpirajo bogataši severoameriških Zedinjenih držav.