Glavni moto prvega predsednika Evropske popotniške zveze dr. Georga Fahrbacha na ustanov- nem sestanku 19. oktobra 1969 v kraju Raichberg je bil: "Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, kajti le tako se bomo med seboj najbolje spoznali in naučili spoštovati in ceniti sočloveka!" Ta moto je kaj kmalu doživel velik odziv v Evropi in drugod. T udi pri nas. Evropske pešpoti v Sloveniji V Evropi je danes speljanih dvanajst evropskih peš- poti (E-poti). Skozi Slovenijo potekajo tri, in sicer E6, E7 in E12. Celotna pot E6 poteka od Roskilda pri Kö- benhaunu na Danskem do Kastava nad Reko. Odprta je bila 22. junija 1975 v Mariazellu v Avstriji. Sloven- ski del poti E6 je bil odprt 24. maja 1975 na Mašu- nu v okviru tedna gozdov in proslave stoletnice pr- vega gozdarskega društva na Slovenskem. Pobudo za ureditev je dal inženir gozdarstva Milan Ciglar, po PLANINSKE POTI Jože Prah V Sloveniji tri evropske pešpoti 50 let evropskih pešpoti Zgodovina pohodništva po evropskih pešpoteh sega v leto 1969, ko je bila v Nemčiji ustanovljena Evropska popotniška zveza (ERA) in se je začel postopen razvoj. Danes to organizacijo sestavlja triinšestdeset pohodniških organizacij iz tridesetih evropskih držav in štirih organizacij, ki so včlanjene kot zunanje opazovalke – dve iz Maroka, ena iz Izraela ter po ena iz Združenih držav Amerike in Kanade. ERA združuje več kot tri milijone članov. Evropske pešpoti so vzpostavljene z namenom, da bi sodelovali brez meja, spodbujali boljše razumevanje in spoštovanje okolja. Foto: Jože Prah 60 katerem se danes ta del poti imenuje "Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana". Pot E7 sta na pobudo Milana Ciglarja in Marka Kmecla trasirala in uredila Boštjan Anko in Zoran Naprudnik. Odprta je bila 12. sep- tembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raz- iskovalnih organizacij (IUFRO) ob navzočnosti goz- darskih delavcev vseh celin in številnih pohodnikov. Danes nosi ime po Zoranu Naprudniku, zelo priza- devnem družbenem delavcu v športu in turizmu. E6 poteka zdaj od Baltika do Jadrana, rada pa bi segla − po kopnem seveda, do Egejskega morja. Slovenski del E6 je do razpada Jugoslavije vodil od mejnega preho- da Radlje na Hrvaško do Kastava, danes pa do Stru- njana. Dolga je okoli 350 kilometrov, z 39 kontrolni- mi žigi. E7 v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša in poteka v nasprotni smeri od E6. Ko je imela še konč- nico YU, je držala do Sotle, leta 1995 pa so jo bistveno podaljšali − vse do Mure in naprej na Goričko, tako da je zdaj dolga okoli 650 kilometrov, z 42 žigi. Nekoč ji bo v celoti uspelo, da bo povezala Atlantik in Črno morje. V zahodnem delu Evrope ji manjka začetni del na Portugalskem, odsek skozi del Italije, na vzhodu pa nadaljevanje skozi Romunijo in Ukrajino. Evropska pešpot E12 (Mediteranska pešpot) je bila v Sloveni- ji odprta 10. decembra 2016 v Kopru. Pot poteka od stične točke z italijansko traso "Poti zdravja – Paren- zani" v Škofijah mimo Kopra, Strunjana in Portoroža do Sečovelj in mejnega prehoda Sečovlje, kjer skupaj vstopita na hrvaško ozemlje. Pot je dolga nekaj manj kot 50 kilometrov in ima 3 žige. Za pot potrebujemo dva do tri dni. Evropska pešpot E12 prihaja iz Špani- je prek Francije in Italije na slovensko in hrvaško ja- dransko obalo, vodi v Črno goro, Grčijo in naprej v vzhodno Sredozemlje. E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od medvedjih sto- pinj v Predgozdu, blizu Mačkovca in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. E6 in E12 pa svoji poti zdru- žita ob Jadranskem morju v Strunjanu. Vse evrop- ske pešpoti v Sloveniji so označene z rdeče-rume- nimi markacijami. Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KE- UPS, https://eupoti.com/), ki so jo ustanovili Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Tu- ristična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Poslanstvo Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji je vključevanje v evropske tokove pohodništva, sode- lovanje z Evropsko popotniško zvezo, koordiniranje Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh v Slove- niji (organiziranje vsakoletnega srečanja slovenskih pohodnikov po evropskih pešpoteh), seznanjanje, uveljavljanje, širjenje in promocija ideje hoje in po- hodništva – s tem pa želja, da bi prispevali k spozna- vanju etnoloških, kulturnih in zgodovinskih zanimi- vosti Slovenije, razvoju podeželja, trženju v turizmu in njegovem razvoju, popularizaciji gozdov in zave- danju njihovega pomena. Skratka − uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti, spodbujati varo- vanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju ter sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v do- movini in drugih državah zaradi sožitja, sporazume- vanja in miru v svetu. Glavni moto naših E-poti je: "Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je ne- kaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj." Potek E-poti E-poti so temelj evropskih sprehajalnih poti. So poti na dolge razdalje, ki povezujejo tako državne kot re- gionalne pohodniške poti. Skupaj merijo skoraj se- demdeset tisoč kilometrov. Omogočajo medkultur- no doživetje prek meja. E-poti povezujejo ljudi − so poti miru, razumevanja in enotnosti. 61 april 2020 PLANINSKI VESTNIK E-poti povezujejo države od Severnega rta do Kre- te ter od Atlantskega oceana do Karpatov in Črne- ga morja. Dogovorjeno je, da se označujejo enotno: modri ščit z rumenimi zvezdami Evrope, na sredini je črka E in ustrezna številka E-poti. Obstaja 12 E-poti, ki nosijo imena od E1 do E12 in jih vzdržuje ERA (http://www.era-ewv-ferp.com): • E1: 7000 km, Nordkapp (N)–Göteborg (S)–Aar- hus (DK)–Konstanca (D)–Lugano (CH)–Genova (I)–Salerno (I) • E2: 4850 km, Inverness (GB)–Hoek van Holland (NL)–Antwerpen (B)–Echternach (L)–Chamonix (F)–Nica (F) • E3: 6950 km, Santiago (E)–V ézelay (F)–Echternach (L)–Fulda (D)–Zakopane (PL)–Ártánd (H)–Nese- băr (BG) • E4: 12000 km, Tarifa (E)–Grenoble (F)–St. Cer- gue (CH)–Budimpešta (H)–Beograd (SRB)–Sofija (BG)–Larnaca (CY) • E5: 2900 km, Pointe du Raz (F)–Fontainebleau (F)–Kreuzlingen (CH)–Bregenz (A)–Verona (I) • E6: 6300 km, Kilpisjärvi (FIN)–København (DK)– Goslar (D)–Koper (SLO)–Alexandroupolis (GR) • E7: 7000 km, El Hierro (E)–Lizbona (P)–Ando- ra (AND)–Nica (F)–Ljubljana (SLO)–Novi Sad (SRB) • E8: 4500 km, Dublin (IRL)–Hull (GB)–Hoek van Holland (NL)–Bonn (D)–Dunaj (A)–Brasov (RO)–Svilengrad (BG) • E9: 5500 km, Tarifa (E)–Lizbona (P)–Brest (F)– Hoek van Holland (NL)–Lübeck (D)–Gdansk (PL)–T alin (EST) • E10: 2880 km, Nuorgam (FIN)–Potsdam (D)–Pra- ga (CZ)–Salzburg (A)–Bolzano (I) • E11: 2070 km, Scheveningen (NL)–Osnabrück (D)–Potsdam (D)–Poznań (PL)–Ogrodniki (PL) • E12: 1800 km, Tarifa (E)–Ceuta (E)–Barcelo- na (E)–Nica (F)–Genova (I)–Salerno (I)–Koper (SLO)–Poreč (CRO) Srečanja v letih 2020 in 2021 Evropske pešpoti so vzpostavljene z namenom, da bi sodelovali brez meja, spodbujali boljše razumevanje in spoštovanje okolja, njegovo varovanje, spoznava- li evropsko zgodovino in kulturo, ohranjali dediščino ter spodbujali načela trajnostnega razvoja. Vsaka včla- njena organizacija zato na svojem ozemlju načrtuje in vzpostavi pot ter jo tudi vzdržuje in promovira. Evropopotniki se srečujemo vsako leto, letos naj bi se sešli 25. aprila na Dolenjskem. Pohod bomo začeli 24. aprila v Dolenjskih Toplicah in hodili do Doberniča. Naslednji dan bo na vrsti pohod iz Doberniča v Žu- žemberk, kjer nas bodo pozdravili domačini, pred- sedniki ustanoviteljic KEUPS-a, podeljena bodo tudi priznanja za prehojeno pot. V letu 2021 se nam obeta posebna manifestacija po- potništva Evropohod 2021, ki bo nosil naslov Prija- teljstvo. Evropohod je organiziran vsakih pet let in tudi v naši državi bomo ob tem poskrbeli za vrsto do- godkov. Skupno srečanje bo septembra v Romuniji. Naj zaključimo s citatom, zapisanim na obeležju, ki je bilo odkrito 12. septembra 1986 ob odprtju E7 v Predgozdu: "E-poti naj služijo razumevanju in sode- lovanju med ljudmi in narodi." m E-poti naj služijo razumevanju in sodelovanju med ljudmi in narodi. Foto: Jože Prah 62