V Gradišču kanarčki, papige in več tisoč obiskovalcev Tržaški hitrohodec Diego Cafagna je pripravljen za nastop na atletskem SP v Osaki >/15 G fírapharl- Primorski PETEK, 17. AVGUSTA 2007_ št. 193 (18.976) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Zgodba, ki pušča veliko dvomov Dušan Udovič Šefi ameriškega kolosa Mattel so dobro vedeli, kaj delajo, ko so te dni umaknili iz prodaje milijone igračk, ki predstavljajo realno tveganje za zdravje otrok. Interni nadzor je bil na srečo dovolj učinkovit, daje ugotovil nevarnost strupenih snovi, vodstvu podjetja pa je bilo jasno, da lahko le s takšno potezo ohrani zaupanje kupcev in torej svoj ogromni obseg poslovanja v svetovnem merilu. Tako se v javnosti ustvarja vtis odgovornega in korektnega ravnanja, za katerega je podjetje prejelo priznanje tudi iz Bruslja. Zgodba pa vseeno pušča za seboj dvome, ki jih je kar nekaj. Začenši z vprašanjem, koliko velikih koncer-nov, ki imajo proizvodnjo zaradi cenene delovne sile orgnaizirano na Kitajskem in v drugih državah Daljnje-ga vzhoda, kjer ljudje pogosto delajo v skoraj suženjskih razmerah, je sposobnih in voljnih izvajati učinkovit nadzor nad proizvodnjo. Ne gre samo za igrače, ki kot občutljivo blago najbrž gredo skozi gostejšo mrežo nadzornih ukrepov. In tudi ne gre le za Kitajsko. Nekega dne se zbudiš in prebereš v časopisu, da so zaradi hudih stranskih učinkov vzeli iz prometa dotlej neoporečno švicarsko zdravilo, ki si ga redno uporabljal dvajset let. Ali pa zveš to, da je tvoja najljubša osvežilna pijača v resnici polna kancero-genih snovi. Tvoj pralni prašek naenkrat začne povzročati nevarne alergije, marmelada, ki jo imaš v hladilniku je umetno obarvana in v resnici strupena, baterija prenosnega telefona pa med polnjenjem lahko celo eksplodira. Veliko podobnih vprašanj ne bo nikoli dobilo odgovora. Opozarjajo pa na dejstvo, da globalizacija hitro napreduje predvsem v imenu profita, prepogosto brez ustreznih pravil in smo pred njo vse bolj nebogljeni. WASHINGTON, TOKIO, PARIZ - Ob krizi na ameriškem trgu nepremičnin Svetovne borze včeraj strmo navzdol Nova finančna injekcija ameriškemu bančnemu sistemu LIMA - Obračun žrtev še ni dokončen Potres v Peruju terjal na stotine mrtvih in ranjenih LIMA - Potresni sunek 7,9 stopnje jakosti po Richterjevi lestvici je v noči na četrtek hudo prizadel južno perujsko obalo. Medtem ko so skupine reševalcev še vedno na delu, je po dosednjih podatkih pod ruševinami umrlo najmanj 387 ljudi, 1050 pa je ranjenih. Potres je imel žarišče kakih 145 kilometrov jugovzhod- no od prestolnice Lima, nekatera obalna mesta pa so ostala v ruševinah, brez vode, elektrike in komunikacij. Na 11. strani WASHINGTON, TOKIO, PARIZ -Azijske borze so včeraj zaradi bojazni, da bo kriza na ameriškem trgu nepremičnin povzročila škodo mednarodnim finančnim trgom, zabeležile najnižje vrednosti indeksov v zadnjih mesecih. Indeks Nikkei je padel za 2 odstotka, hongkonški indeks najpomembnejših delnic Hang Seng je padel za 3,3 odstotka, nič bolje pa ni šlo na evropskih borzah. Britanski indeks najpomembnejših delnic FTSE 100 je do popoldneva izgubil že skoraj 3,5 odstotka, francoski CAC 40 je izgubil dobre tri odstotke, nemški DAX pa dobra 2,5 odstotka. Indeksi milanske borze so se včeraj spustili najnižje letos, Mibtel je izgubil 3,45%. Ameriške Zvezne rezerve (Fed) so amariškemu bančnemu sistemu ponudile novo finančno injekcijo, vredno 5,2 milijarde evra. Na 11. strani Vandali vdrli v tržaški občinski rekreatorij in ga razdejali Na 6. strani Na salzburškem festivalu zanimiva postavitev Haydnove Armide Na 10. strani Gherghetta pozval protestnike, naj zapustijo silos tovarne Ineos Na 12. strani ZDA - Pravijo, da gre za naložbo v mir Izraelu 30 milijard dolarjev vojaške pomoči JERUZALEM - Izrael je včeraj z ZDA v Jeruzalemu podpisal memorandum o razumevanju, v skladu s katerim bo Washington okrepil vojaško pomoč judovski državi. Dogovor predvideva 30 milijard dolarjev vredno pomoč za obrambne namene v prihodnjem desetletju. Memorandum sta podpisala ameriški podsekretar za politične zadeve Nicholas Burns in generalni direktor izraelskega zunanjega ministrstva Aharon Abramovič. "Ta prispevek bo Izraelu omočil načrtovanje izdatkov za obrambo na racionalen način," je novinarjem ob tem dejal Burns in dodal, da gre pri pomoči za "naložbo v mir. Mir ne bo mogoč brez močnega Izraela." Izrael naj bi prvo injekcijo iz paketa dobil oktobra 2008. Judovska država bo lahko 26,3 odstotka celotne vsote zamenjala v šekle ter s tem omogočila nabavo vojaške opreme pri lokalnih podjetjih. Preostanek sredstev pa bo morala porabiti za nabavo opreme pri ameriški vojaški industriji. ZDA so že doslej Izraelu letno namenile 2,4 milijarde vojaške pomoči, novi paket pa bo to pomoč v povprečju povišal za 600 milijonov dolarjev letno. 30 milijard dolarjev predstavlja skoraj 4286 dolarjev na vsakega izraelskega državljana. (STA) TRST - Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje, Medja vas 63-letnica požiga vasi Ob zori 16. avgusta 1944 so nemški okupatorji z domobranci in fašisti obkolili vasi TRST - Na dan sv. Roka leta 1944 so bile Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas že ob 4.30 sklenjene v smrtno usodno zanko. Nemški vojaki so skupaj z domobranci in italijanskimi fašisti ukazali vašča-nom, naj v pičlih dvajsetih minutah poberejo iz domov in naložijo na vozove najpomembnejše stvari. Vsaka hiša je imela dvajset minut, da spusti živino, nagonsko pobere in reši kanček revne opreme in večstoletne zgodovine družine. Ob peti uri, ko je mrak še obdajal vasi, se je začelo plenjenje in požiganje. Na 7. strani 2 Petek, 17. avgusta 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Neprebrano leposlovje Adrijan Pahor / Pred približno tremi tedni sem v italijanskem tedniku L'Espresso prebral zanimiv članek pisatelja Umberta Eca glede sposobnosti razpravljanja (literarno izobraženih ljudi) o literarnih tekstih, ki jih nis(m)o nikoli prebrali. Upoštevajoč dejstvo, da je danes bralna kultura (še vedno) v hudi krizi, je Ecov članek obetal izzivalno pisanje. Naj zato navedem nekaj glavnih misli: kot izhodiščno temo za svoje razmišljanje navaja Eco trditev italijanskega pisatelja in publicista Giorgia Manga-nellija, da so nekateri kvalificirani bralci oplemeniteni z darom nekakšnega »razsvetljenja«, kijih - še preden so prebrali nekaj strani, pregledali bibliografijo in kazalo te ali one knjige -prepriča, ali je določena knjiga vredna branja ali ne. Nato je vsa Ecova pozornost osredinjena na knjigo francoskega pisatelja Pierra Bayarda (Come parlare di un libro senza averlo mai let-to), v kateri ni govora o tem, ali se določeno knjigo splača prebrati ali ne, ampak kako je možno govoriti, predstaviti, razpravljati, pripovedovati (tudi v odnosu profesor - študent) o neki, tudi izjemno pomembni knjigi, tudi če je nismo prebrali. Bayard utemeljuje ta »escamotage« ali, če hočemo, profesionalno pomanjkljivost, z dejstvom, da imamo ljudje omejen čas in da bi v najboljšem primeru bralec, ki bi prebral eno knjigo na dan, do svojega osemdesetega leta starosti prebral »zgolj« 25.000 knjig, kar j e - upoštevajoč vso literarno produkcijo - navsezadnje malo. Sam Bayard je brez sramu priznal, da je govoril študentom o Joyceovem Uliksesu, ne da bi ga kdaj koli prej prebral. Seveda brez predhodne literarnokritične analize, raziskovanja in dodatne literature ni šlo, vendar je ključnega pomena predvsem poznavanje literarne zgodovine, kritike in posledično pridobljenega prepoznavanja razmerij med posameznimi teksti, kar je po mnenju francoskega strokovnjaka bolj pomembno in bomo zato o knjigi znali povedati več kot tisti, ki so jo (samo) prebrali. Tudi vsebine knjig, ki smo jih prebrali, namreč, sproti pozabljamo in si navadno - po določenem času - ustvarimo o njej neko virtual-no predstavo, kije plod naših spoznanj in interpretacij, te pa so nujno različne od bralca do bralca, zato nekomu, ki knjige ni prebral in nam o njej »tve-zi« nekaj čisto svojega, zlahka verjamemo, da j e knjigo prebral, tudi če nam iz nje citira stvari, ki jih v njej ni. Paradoksalno in hkrati hudomušno je dejstvo, da je Pierre Bayard v svoji knjigi namenoma navedel nekatere napačne vsebinske podatke glede Ecove knjige Ime rože, ki se jih sam Eco ni zavedel, kar potrjuje trditev, da vsebino (tudi svojih) knjig počasi pozabljamo, po drugi strani pa j e to dokaz, da j e Bayard kljub svojim teorijam o primernosti in neprimernosti branja vendarle natančno prebral Ecovo knjigo, drugače o njej ne bi mogel tako suvereno razpravljati. (Možno je tudi, da Umberto Eco ni dovolj natančno prebral Bayardove knjige, v nasprotnem primeru bi se zavedel netočnosti glede vsebine svoje.....). Da Bayardove teorije, o katerih piše Umberto Eco, niso iz trte izvite, sem lahko ugotovil tudi na podlagi izkušenj na področju književne didaktike. Dragutin Rosandic v svoji knjigi Metodika književne vzgoje trdi (in ne samo on), da je samostojno branje doma (predvideno za šolsko populacijo) nujno za uresničitev ciljev književne vzgoje in izobraževanja. Vzporednost, prepletanje in dopolnjevanje branja doma in izobraževalnega dela pri pouku so predpogoj za oblikovanje določene ravni književne izobrazbe, za razvoj kulture branja, za izdelavo celovitega pogleda na svet, v katerem naj bi zavzemale vidno mesto predvsem duhovne vrednote, ki jih posreduje književnost. Kvalitetna knjiga pomeni uživanje pri branju, pomeni vzpostaviti z njo poseben (materialni in duhovni) kontakt, ki ga ni mogoče ustvariti preko »internetne« knjige. Za Ro-sandica je torej nujno, da se bere, ne samo, pomembno je, kaj se bere (izbor knjig za določeno stopnjo) in koliko (predvideno število književnih del). Pouk književnosti bi bil po mnenju strokovnjakov uspešnejši, če bi v zvezi z obravnavanim tekstom ne bilo toliko predpisanih kritičnih del, ko se skratka ni tako »seciralo« besedila, kot se to počne danes. Profesorji so včasih, ko še ni bilo predpisanih učbenikov za interpretacijo besedila, lažje in bolj učinkovito prenašali svoje bralno izkustvo na študente. Danes pa morajo ti slediti navodilom za interpretacijo, kar jim onemogoča oblikovanje lastnega bralnega izkustva, nasprotno, vodena analiza odvrača od branja in povzroča negativen odnos do književnosti. Ne samo, študentje, ki so morali »po dolžnosti« prebrati določen izbor literarnih del, predviden za (šolski) esej, so se raje oprli na kritiko, literarno zgodovino, učbenike z že izdelano interpretacijo, priročnike z natančno obnovo romana, novele ali povesti in podobno, kot pa da bi prebrali literarno delo. Pri preverjanju znanja (izpitu, maturi) oziroma pisanju eseja (na izbran odlomek iz literarnega teksta) so se v glavnem opirali na zgoraj omenjeno literaturo in samo naknadna, poglobljena analiza vsebinskih specifik je mogla razgaliti resnico, to je, da npr. romana določenega avtorja sploh niso prebrali. Ima torej Pierre Bayard prav, ko trdi, da lahko diskutiramo o kakem delu, tudi če ga nismo prebrali? Če smo prebrali vrsto drugih del, ki o tem neposredno poročajo ali so z njim v neposredni zvezi že, vendar smo (in to velja posebno za mlajše generacije) pri tem prikrajšani za vse ostalo in tu moramo dati prav Dragutinu Rosandicu. ARHEOLOGIJA - Dogovarjanje pristojnih Kako rešiti zelo dobro ohranjeno antično vilo rustiko Odkrili so jo na trasi avtocestnega odseka Vrba - Peračica si bodočega avtocestnega odseka Vrba - Peračica. Da bi najdbo, ki bi jo bilo mogoče v prihodnosti urediti v arheološki park, ohranili, so Dars pozvali, naj namesto nasipa na tem območju uredi zaščitni zid, saj bi nasip najdbo pokopal pod seboj. Ker je Dars opozoril, da nima potrebnih 150.000 evrov za to spremembo, se je v akcijo reševanja najdišča poleg Zavoda za varstvo kulturne dediščine, radovljiške občine in krajanov vključilo tudi Kulturno društvo Naša Slovenija - Slovenia Nostra, ki je opozorilo, da Dars ne ravna v skladu z evropskimi konvencijami. (STA) RADOVLJICA - Ministrstvo za kulturo, občina Radovljica in Turistično društvo Mošnje usklajujejo dogovor o ureditvi arheološkega spomenika v Mošnjah, ki mora biti pripravljen najkasneje do ponedeljka. Takrat bo nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS (Dars) odločal o zagotovitvi finančnih sredstev za izgradnjo opornega zidu med avtocesto in najdenimi ostanki antične vile rustike. Da bi Dars zagotovil sredstva za ohranitev najdbe, želi namreč zagotovilo, da bo kasneje za najdbo poskrbljeno. Zelo dobro ohranjeno antično vilo rustiko so arheologi odkrili na tra- SLOVENIJA - Pogovori s kandidati za predsednika republike Peterle: Sem proti rivalstvu v političnem vrhu »Žrtev v 2. svetovni vojni je bil ves slovenski narod« LJUBLJANA - "Ne želim konkurenčnega stanja znotraj slovenskega političnega vrha," je v pogovoru za STA dejal predsedniški kandidat Lojze Peterle. Kako ste prišli na idejo, da bi kandidirali za predsednika? O kandidaturi so me spraševali že pred petimi leti, vendar sem jo takrat odklonil, ker sem menil, da sem za to še premlad in da nimam dovolj evropskih izkušenj. Lani sem menil, da je moja kandidatura dozorela, zanjo so me, zlasti iz gospodarskih krogov, tudi nagovarjali. Pri nas volimo predsednika neposredno, besedo imajo ljudje in ne stranke; če bi bilo obratno, bi se obrnil najprej na stranke. S tem pa se ne odpovedujem svojemu političnemu prepričanju. Kako vidite vlogo predsednika države na notranjepolitičnem prizorišču? Vtis imam, da ljudje pričakujejo od predsednika celo več, kot mu gre po ustavi in zakonih. Vidijo ga kot mo-ralno-politično avtoriteto in kot resničen izraz slovenskih nacionalnih interesov. Pričakujejo, da bo za njih zastavil besedo, kadar je to potrebno, in se postavil na njihovo stran, kar je tudi eden od mojih namenov. Želim biti predsednik vseh državljank in državljanov in hkrati njihov zastopnik. Želim prispevati k stabilnosti, varnosti in sožitju. To pa je mogoče dosegati tako, da spoštujemo različnost in se borimo proti razdeljenosti. Naj dodam še tole: predsednik se s prisego zaveže, da bo spoštoval ustavo, zakone in da bo deloval po svoji vesti. Vest mu, ob analizi problematike položaja na nekem področju, lahko narekuje tudi kakšne pobude, da se obrne na državni zbor, kar sta dosedanja predsednika redkokdaj uporabila. Kako gledate na odločitev sedanjega predsednika, da se ne bo več udeleževal državnih proslav? Predsednik spada na proslavo največjega državnega praznika, če ni res izjemnih razlogov za njegovo odsotnost. Ne poznam vseh razlogov, ki so sedanjega predsednika vodili v to odločitev, vsekakor pa si ne želim konkurenčnega stanja znotraj slovenskega političnega vrha. Želim si dopolnjujočih odnosov, v skladu z ustavo in zakoni. Na mestu predsednika države ne bi želel konkurirati predsedniku vlade, državnega zbora ali ministrom. Trudil bi se, da bi sodelovanje med nosilci najvišjih političnih funkcij potekalo na osnovi ustavnih in zakonskih pristojnosti, medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Kako gledate na podporo nekdanjega predsednika Milana Kučana nekaterim predsedniškim kandidatom? Nimam vtisa, da se je bivši predsednik Kučan že enoznačno opredelil do kandidatur. Če bi vam Kučan dal podporo, kako bi gledali na to? O tem ne želim špekulirati, ne glede na to, kako se bo odločil. Za sedanjega predsednika pogosto velja oznaka, da je edina prava opozicija vladi, kaj mislite, kakšna bi morala biti osnovna drža predsednika do notranjepolitičnih tematik? Predsednik ima svojo vest, svoja prepričanja, svojo odgovornost in najvišjo demokratično legitimacijo v državi. Ne deluje kot vlada in nima opozicije v parlamentu. Mora gledati na to, da svojo vlogo izvaja res kot predsednik vseh državljank in državljanov. Če ugotovi, da je ob neki odločitvi potrebna njegova beseda, potem mislim, da se mora tudi jasno opredeliti. Ni nujno, da je v opoziciji z vlado, lahko pa je njegovo mnenje tudi različno. Vse je odvisno od tega, kako na vrhu sodelujejo. Spominjam se prvih let demokratizacije, ko s takratnim kroma predsednikom gotovo nisva imela povsem enakih stališč, vendar menim, da sva kljub temu sodelovala državotvorno. Načinov, kako predsednik izrazi svoj odnos do neke zadeve je precej, osebno bi, preden bi šel v javnost, uporabil druge poti. Kako bi vi ravnali v primeru kandidatov, ki jih potrdi državni zbor? Vsekakor bi ravnal v skladu z ustavo in zakoni, uporabil bi poti, ki bi vodile k rezultatu, ne pa da prihaja do napetosti in konfliktov ter zavrnitev kandidata. Kako vidite problem sprave v slovenskem narodu? Tistih, ki bi se lahko neposredno spravili med seboj, je že zelo malo. Sprava med ljudmi, ki so stali na dveh različnih koncih fronte, se na klasičen način ni zgodila. Vem, da se je zgodilo veliko sprav na osebni ravni, vem za več primerov ljudi, ki so si po 90. letu segli v roke. Gre za ljudi, ki se do takrat niso pogovarjali, sedaj pa živijo spravljeni, kar se mi zdi čudovito. Tudi ko sem hodil po svetu, nisem slišal nobenih revanšističnih pozivov, pač pa željo po resnicoljubnosti. Kot nacija moramo nase vzeti vse, kar se je zgodilo, naj nam je to všeč ali ne. Kdo je bil po vašem mnenju žrtev 2. svetovne vojne, glede na to, da je ponovno v ospredju razprava o tem. Žrtve 2. svetovne vojne so bili številne Slovenke in Slovenci in to ne samo na eni strani, žrtev je bil cel slovenski narod. Vojna ni prijazna do nikogar in pušča sledove. Osebno me zanimajo tiste številne usode, o katerih nihče ne piše, usode, ki jih vojna tragično karikira in jih ne moreš razložiti s pogledi zmagovalcev ali poražencev. Moja mama je živela na nekem hribu, kjer so se dnevno zamenjale tudi tri vojske; vsak je nastavil puško in rekel, si z nami ali proti nam. Ko imamo samo še zmagovalce in poražence, se tudi takšno dogajanje gleda drugače. Slišal sem za toliko usod, ki jih nobena zgodovina ne pokrije in bolj kot bomo odkrivali tiste čase, tem bolj celovit bo pogled na tisti čas. Problem je v tem, da se je slovenski narod srečal s tremi totalitarizmi, dvema, ki sta napadla Slovenijo in s porajajočim se komunizmom, ki je videl priliko za prevzem oblasti. Danes lahko beremo izjave gospoda Pahorja in Turka, ki jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče prebrati, da so komunisti zlorabili vojno za prevzem oblasti. Problem je v tem, da so bili tisti, ki niso bili ne za okupatorje ne za revolucijo, med dvema ognjema in so ta položaj plačali. Pojavljajo se očitki, da na račun zasebnega šolstva trpi javno, kako gledate na privatizacijo šolstva? Dvomim, da bi nekaj zasebnih šol, ki so nastale in delujejo v skladu z zakonom, ogrožale celoten sistem. Ko se je zakonodajalec pred več kot de- setimi leti odločil za uvedbo zasebnega šolstva, je hotel s tem ponuditi širšo paleto izbire, kot je standard v razvitih demokracijah. Kaj pa menite o privatizaciji javnega zdravstva? Če privatizacija prispeva k dvigu kakovosti slovenskega zdravstvenega sistema, če veča zaupanje ljudi in če ne povzroča neenakosti, sem za. To so kriteriji, skozi katere je potrebno gledati, ko ocenjujemo to področje. Kako gledate na odnose s Hrvaško in reševanje problemov, ki so se nakopičili. Sosedov ne izbiramo in dobro sosedstvo je v našem nacionalnem interesu. Po neuspehih je potrebno poskrbeti za pogoje, ki lahko omogočijo uspeh. Tu ne gre samo za stroko, diplomacijo in politiko, temveč gre mogoče v prvi vrsti za ozračje, v katerem se lahko kaj zgodi. Gotovo lahko obe državi poskrbita za tako ozračje, že z načinom komuniciranja in s preprečevanjem enostranskih dejanj, ki ne prispevajo k dobremu ozračju. Veliko stvari se je prezgodaj začelo odvijati v javnosti, še preden so bile rešitve zrele. Kakšna bi bila po vašem mnenju pravična rešitev? Rešitev mora biti taka, da bo sprejemljiva za obe strani. Osebno sporazuma Drnovšek- Račan v odboru za zunanjo politiko takrat nisem podprl, ker sem menil, da je za Slovenijo nepravičen. Pomembno je, da je bilo ponovno potrjeno izhodišče, da bomo upoštevali stanje na dan razglasitve obeh držav. Jasno je, kakšni režimi so takrat vladali, tudi v Piranskem zalivu, in nedvomno je Slovenija takrat imela dostop do odprtega morja. Kako ocenjujete projekt mega-zabavišča? Gre za velik in zahteven projekt, ki zahteva veliko odgovorov, ki zaenkrat, zlasti lokalnim skupnostim, še niso bili dani. Ta projekt je za Primorsko in Slovenijo velik zalogaj. Investitorji morajo odgovoriti na vprašanja, ki jih postavlja lokalna skupnost. Ocenjujem, da je javnost trenutno o tej temi precej polarizirana in menim, da bi bilo dobro vzeti ob tako zahtevnem zalogaju čas za premislek, nekakšen time out. Glede na to kar vem o tem projektu doslej, bi ga na tej stopnji poznavanja in brez odgovorov na nekatera vprašanja težko podprl. Kakšno je vaše mnenje o nasprotnih kandidatih? Vsi so spoštovanja vredni ljudje in ne dvomim, da mislijo s kandidaturo resno. V predsedniški tekmi pričakujem visoko raven politične kulture. Prva stvar, ki jo boste storili, če zmagate? Najprej bi se zahvalil volivkam in volivcem, nato pa bi odšel v porodnišnico in čestital tistim, ki so na ta dan rodile. Jurij Šimac in Uroš Urbanija/STA / ALPE-JADRAN Petek, 17. avgusta 2007 3 SLOVENIJA - HRVAŠKA - Prizadevanja za čimširši konsenz pri iskanju rešitev za ureditev odprtih vprašanj Premier Janez Janša danes s strankami o odnosih s Hrvaško Slovenska vlada je svoj predlog Zagrebu že poslala - Meja, ERC, JEK in dolg LB glavne točke LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša se bo danes s predsedniki parlamentarnih strank, vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Matejem Lahovnikom ter poslanko madžarske narodne skupnosti Mario Poszonec sestal na pogovorih o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško. Do sestankov prihaja, potem ko je julija Slovenija poslala Zagrebu predlog za ureditev odprtih vprašanj, Hrvaška pa je nanj odgovorila in v odgovoru ponovila znana stališča. Vsebina slovenskega predloga je še vedno zaupna, medtem ko hrvaška stran trdi, da gre samo za izmenjavo že znanih stališč obeh strani o meji med državama, Nuklearni elektrarni Krško, dolgu hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke ter vprašanju ribištva oziroma hrvaške zaščitne ekološ-ko-ribolovne cone (ERC). V odgovoru 8. avgusta je uradni Zagreb zatrdil, da med državama ne potekajo uradna pogajanja, temveč "delovni posveti na različnih ravneh v poskusu uskladitve stališč". V okvi ru teh po sve tov naj bi slo -venska in hrvaška stran predstavili svoja stališča glede omenjenih vprašanj, ki izvirajo iz razpada nekdanje skupne države in za katera doslej strani nista uspeli doseči dvostranskega dogovora. Ali so hrvaške trditve resnične, ni jasno, da pa bi slovenski predlog lahko vseboval tudi nove predloge, nakazuje prvič uradno izražena pripravljenost Slovenije na posredovanje tretje stra ni ozi ro ma med na rod ne ga sod ne -ga telesa pri vprašanju celotne meje, kar je Hrvaška samo za mejo na morju predlagala oktobra 2005. Slovenija je tako v julijskem predlogu izrazila pripravljenost, da državi o meji poišče-ta rešitve pred Sodiščem Ovse za poravnano in arbitražo, kar pa je Hrvaška zavrnila, saj meni, da bi bilo bolj pri- Piranski zaliv s slovenskim izhodom na odprto morje predstavlja eno od spornih točk v odnosih med Slovenijo in Hrvaško merno Mednarodno sodišče za mednarodno pomorsko pravo v Hamburgu. To za Slovenijo ni sprejemljivo, ker lahko presoja samo o meji na morju. Glede dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu je Hrvaška v odgovoru vztrajala pri znanem stališču "o potrebi po spoštovanju zasebno-pravne-ga odnosa z varčevalci in da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem". Slovenija pa je doslej vztrajala, da gre za vpra ša nje, ki ga je tre ba re še va ti v okvi ru na sled stva nek da nje skup ne države. Po navedbah Zagreba, je "v odgovoru na slovenske poglede glede vprašanj, povezanih s hrvaško odločitvijo o razglasitvi ERC in drugih vprašanj, povezanih z ribolovom", Hrvaška na posvetih podala svoje znano stališče, "da uveljavitev cone ne pomeni prejudiciranja meje na morju". Pri vprašanju ribolova pa Zagreb "razmišlja o možnosti, da bi se obrnil na Ev- ropsko komisijo zaradi seznanitve s podobnimi primeri v odnosih med dru gi mi čla ni ca mi EU". Hrvaška se je kljub nasprotovanju Italije in Slovenije - slednja je ERC nasprotovala prav zaradi možnosti prejudiciranja meje na morju - 3. oktobra 2003 odločila na Jadranu razglasiti ERC. Na tan ko čez le to dni je na to 3. oktobra 2004 cono tudi začela izvajati, vendar ne za članice EU. V pogajanjih pri približevanju EU se je namreč zavezala, da za članice EU ne bo veljala, dokler Slovenija, Italija in Hrvaška ne bodo sklenile skupnega dogovora v zvezi s tem vprašanjem. Decembra lani pa je Zagreb odločil, da bo ERC za članice EU, torej tudi Slovenijo, začel veljati najpozneje s 1. januarjem 2008. Slovenija je glede tega že napovedala, da bo vztrajala, da hrvaška ERC ne bo veljala za članice EU, izrazila pa je tudi pričakovanje, da bo dogovor mogoče doseči pred začetkom sloven- skega predsedovanja EU 1. januarja 2008. Pri ERC je za Slovenijo sporen predvsem potek meje cone, ki naj bi bil sicer do dogovora med državama o meji samo začasen, saj poteka po sredini Piranskega zaliva. Ljubljana pa vztraja pri celovitosti Piranskega zaliva in pri pravici do teritorialnega izhoda na odprto morje, ki ga je imela že v nekdanji SFRJ. Slovenski predlog vsebuje tudi vpra ša nje NE Krš ko, če prav sta o njem državi že leta 2003 podpisali meddržavno pogodbo. Slovenija je julija letos tudi uradno odgovorila na arbitražni zahtevek Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP), ker naj bi Slovenija dolgovala 30 milijonov evrov odškodnine in pet milijonov evrov obresti, ker v času ratifikacijo pogodbe iz Krškega niso prejemali elektrike. Te zahteve so po oceni Slovenije neutemeljene, odprto pa je tudi še vpra ša nje skla da za raz gra di tev elek - trar ne, ki bi ga v skla du z med dr žav -no pogodbo moral Zagreb ustanoviti do marca 2004, a ga še ni. Premier Janša se bo danes najprej sestal s predsedniki koalicijskih strank, na to pa na skup nem se stan ku še s predsedniki koalicijskih in opozicijskih parlamentarnih strank, Matejem Lahovnikom ter Mario Poszonec. V pre-mierovem kabinetu so še zatrdili, da si vlada prizadeva za "maksimalno konstruktiven pristop v iskanju konsenza vseh parlamentarnih akterjev v odnosu do Hrvaške". Janša je že po aprilskem sestanku s ko or di na ci jo par la men tar nih strank, ki ga je sklical, napovedal okrepitev dvostranskih prizadevanj za rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško. Takrat je tudi sporočil, da so parlamentarne stranke večinoma izrazile naklonjenost mediaciji oziroma posredovanju tretjega, če ne bi prišlo do dvostranske rešitve vprašanja meje. (STA) AVSTRIJA - Precenjevanje svojih sposobnosti V Alpah vedno več smrtnih nesreč DUNAJ - Alpinisti in alpski smučarji vse bolj podcenjujejo nevarnosti, kijih predstavljajo gorata območja, kar je pripeljalo do povečanja števila smrti in poškodb, so včeraj sporočili iz avstrijske gorske reševalne službe. Glavni razlog za naraščajoč smrtni davek je po mnenju predsednika reševalne službe Reinholda Doerflingerja "precenjevanje" lastnih sposobnosti in izkušenj. "Mnogi se ponesrečijo, ker menijo, da V avstrijskih Alpah je od leta 2000 do danes umrlo 1407 ljudi je enostavno," je dejal Doerflinger. Od leta 2000 j e v avstrijskih Alpah umrlo 1407 ljudi, reševalne službe pa letno opravijo med 6000 in 7000 reševalnih akcij. Kot poseben problem je Doerflinger izpostavil tudi turiste iz vzhodnih sosed Avstrije, ki se odpravljajo v gore slabo opremljeni, poleg tega pa zaradi varčevanja z denarjem pogosto prenočujejo na prostem. Zjutraj se popolnoma prezebli odpravijo na pot, kar je "zelo nevarno". POLITIKA - Nastajanje Demokratske stranke Tudi slovensko manjšino čaka politični preobrat Martin Brecelj je v nedeljskem uvodniku pravilno načel kar nekaj aktualnih vprašanj, ki so vezana na odnose med Slovensko skupnostjo in Slovenci pri Levih demokratih ter posledično na nastajanje Demokratske stranke. Primarne volitve za novo stranko, ki so napovedane za 14. oktober, bodo tudi v slovenski manjšini hočeš nočeš odprle novo politično obdobje, ki bo polno neznank in tudi pasti, a obenem tudi pozitivnih izzivov, ki se jim manjšinska politika ne bo mogla kar tako izogniti. Brecelj ugotavlja, da sta določena zadrega in previdnost zapisani v genih manjšinske skupnosti, kot je naša, kar prinaša tudi nekakšno politično konservativnost. To je jasno prišlo do izraza pred parlamentarnimi volitvami leta 1996, ko so Slovenci, ki se prepoznavajo v levi sredini, z odmaknjenostjo in tudi nezaupljivostjo spremljali rojevanje prve Oljke, tako da si s prstom ene roke lahko preštel Slovence, ki so se angažirali v takratnih Prodijevih odborih. Velika večina Slovencev je na volitvah sicer podprla Prodija, a to je raje naredila v varnem zatočišču strank, kot v bolj tveganem »odprtem morju« civilne družbe. Ta zadržanost je nekoliko popustila na tržaških primarnih volitvah leta 2005, ko je leva sredina za županskega kandidata izbirala med Ettorom Rosatom in Claudiom Boni-ciollijem. Takrat smo bili priča tudi »prečnim« strankarskim izbiram, ki so bile blagodejne in po začetnih napetostih sprejete kot normalna in naravna danost. Kako se bo slovenska leva sredina opredelila do primarnih volitev za Demokratsko stranko, bomo videli v prihodnjih tednih, po 14. oktobru pa marsikaj ne bo več, kot je bilo. Nova stranka bo (pri)silila k združevanju moči in k novemu razmišljanju. Glede združevanja moči ne začenjamo ravno iz ničle, saj imamo tudi Slovenci za seboj zelo uspešne oblike volilnega združevanja, kar glede tega postavlja nekoliko pod vprašaj trditev, da smo preveč previdni in konservativni. To velja tudi za stranko Slovenska skupnost, ki se je na marsikateri volilni preizkušnji odpovedala svojemu simbolu lipove vejice, kar ni izničilo njenega temeljnega načela, to se pravi samostojnega političnega nastopanja. Dosti bolj problematično je vprašanje drugačnega razmišljanja, na katerem bo morala sloneti Demokratska stranka, drugače je boljše, da se ne rodi. Za nova razmišljanja pa so potrebni novi ljudje. Vodilni kadri slovenske leve sredine so se razvijali in uveljavljali v glavnem v več ali manj tesnih in zaprtih strankarskih krogih, kjer je novo s težavo prišlo do izraza. Pri tem imamo seveda izjeme (npr. Darko Bratina in Mitja Volčič), ki pa potrjujejo pravilo. To ne zmanjšuje dragocene vloge, ki so jo doslej odigrale stranke in jo še bodo v naši skupnosti, gotovo pa je, da bo morala Demokratska stranka temeljiti na čisto drugačni selekciji svojega kadra, začenši z izbiro kandidatov od parlamenta do rajonskih svetov. Če ji tega ne bo uspelo narediti, je stranka zapisana k neuspehu. Tudi med Slo- venci, kjer t.i. civilna družba doslej zelo sramežljivo in nemo spremlja rojevanje DS, kar precej spominja na pasivnost in zadržanost iz leta 1996. »Razporejanje sil« v levi sredini nujno odpira potrebo po podobnih združevalnih procesih na levici, tudi med Slovenci. O tem je v Primorskem dnevniku pred nekaj tedni pisal Sto-jan Spetič, čigar stranka se trudi (glej potek nedavnega praznika na Krmen-ki in levo omizje v miljski občini) za dialog in za tesnejše sodelovanje med levičarskimi komponentami. Tudi za levico, ki išče nove oblike združevanja, v marsičem veljajo besede, ki sem jih namenil Demokratski stranki. Za združevanje so tudi tukaj potrebne nove vsebine in novi ljudje, saj se je zgolj matematično seštevanje glasov v Italiji doslej vedno izkazalo za neuspešno. Vse kaže, da bo tudi slovenska manjšina, kot sestavni del italijanske stvarnosti, torej v prihodnjih mesecih in letih doživela velike politične spremembe oziroma preobrate. V dokaj širokem prostoru današnje Prodijeve Unije naj bi tako nastala dva strankarska pola, ki bi se sklicevala na re-formizem oziroma na levico. Če bi bilo naše politično okolje normalno, bi bil dobrodošel tudi slovenski desno-li-beralni blok, ki pa je v tem trenutku nemogoč, dokler bo v Domu svoboščin Nacionalno zavezništvo in dokler bo deželna Forza Italia v odnosu do Slovencev pod odločilnim vplivom svoje tržaške nacionalistično-me-lonarske frakcije. Sandor Tence 4 Petek, 17. avgusta 2007 ALPE-JADRAN / TURIZEM - Spodbudni podatki za prvo polletje Po ocenah STO turistična sezona boljša od pričakovanj Med tujimi gosti ponovno največ Italijanov - Zadovoljni tudi v termalnih zdraviliščih LJUBLJANA - Slovensko turistično gospodarstvo v prvih šestih mesecih letos beleži nadaljevanje trenda rasti števila obiskov in prenočitev tako domačih kot tujih gostov. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) je v prvem polletju letos število obiskov gostov poraslo za 10 odstotkov na 1,14 milijona prihodov, skupno število prenočitev pa je poraslo za sedem odstotkov in znaša 3,33 milijona prenočitev. V prvih šestih mesecih letos so prenočitve tujih gostov porasle za osem odstotkov, domačih gostov pa za šest. Po številu obiskov se na prvem mestu ponovno nahajajo italijanski turisti (osemodstotna rast), sledijo jim turisti iz Avstrije (dvoodstotna rast), Nemčije (triodstotna rast) in Hrvaške (šti-riodstotna rast). Po besedah direktorja STO Dimitrija Picige jih bilanca prve polovice letošnjega leta navdaja z optimizmom za drugo polovico leta. V STO ugotavljajo, da večjo rast števila gostov beležijo s trgov, kjer so izvedli več akcij oglaševanja in promocije slovenske turistične ponudbe. Tako je v prvi polovici leta Slovenijo obiskalo kar za 43 odstotkov več španskih turistov, število gostov iz Rusije je poraslo za 23 odstotkov, število turistov iz Ukrajine pa za 35 odstotkov. Pri promociji slovenske turistične ponudbe je STO na španskem trgu posebej poudarila Ljubljano - City break počitnice, v Moskvi je bil poudarek na slovenskih zdraviliščih oz. wellness ponudbi, v Ukrajini pa slovenska Istra s ponudbo mediteranskih zgodovinskih jeder. V prvem polletju letos pa se je število gostov iz Velike Britanije zmanjšalo za odstotek, kar kaže na umirjanje trenda prihodov gostov s tega trga. V STO pa pričakujejo, da bo število britanskih gostov z uvedbo novih letalskih linij ponovno poraslo. V prvi polovici letošnjega leta so zabeležili tudi za 108 odstotkov več turistov s Finske, število gostov z Nizozemske je poraslo za 14 odstotkov, z belgijskega trga pa za devet odstotkov. Iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč pa so sporočili, da je bila sezona doslej uspešna, saj so zdravilišča povečala tako število gostov kot tudi prenočitev, toplo vreme pa je tudi dobro napolnilo termalne bazenske komplekse. Zdraviliški hoteli so bili tako julija zasedeni 65,8-odstotno, apartmaji 67,7-odstotno in kampi 63,8-odstotno. Še nekoliko boljšo zasedenost pa skupnost napoveduje za avgust, ko bodo nekateri zdraviliški hoteli skozi cel mesec skoraj popolnoma zasedeni. Julija so k 1,9-odstotnemu povečanju skupnega števila gostov največ prispevali tuji gostje, katerih število je glede na lanski julij poraslo za 9,5 odstotka. Ob tem je bilo za sedem odstotkov več gostov iz Avstrije in Nemčije, število gostov iz Italije je poraslo za štiri odstotke, Nizozemske za 16 odstotkov, drugih evropskih držav za 19 odstotkov, Izraela za devet odstotkov in Rusije za 47 odstotkov. Po oceni skupnosti zdravilišč je vzpodbudno povečanje števila gostov iz Nemčije, kjer so zdravilišča v zadnjih letih beležila precejšnjo stagnacijo. Medtem ko se je v zadnjem desetletju obisk tujih gostov v zdraviliščih povečal kar za 146,2 odstotka, prenočitve pa za 91,3 odstotka, se je število nemških gostov povečalo le za 23 odstotkov, njihove prenočitve pa so upadle za devet odstotkov. V prvih šestih mesecih letos se je skupno število gostov povečalo za 5,6 odstotka, pri čemer je število domačih gostov poraslo za 5,5 odstotka, tujih pa za 5,8 odstotka. V prvih sedmih mesecih letos so zdravilišča zabeležila 2,9-odstotno rast skupnega števila prenočitev, od tega so pri prenočitvah domačih gostov zabeležili 3,3-odstotno rast, pri tujih pa 2,4-odstotno rast. Med tujimi gosti letos prevladujejo Italijani, katerih število se je v prvih sedmih mesecih letos povečalo za sedem odstotkov, vendar pa gosti iz Avstrije še vedno za petino presegajo njihovo število prenočitev. (STA) Ljubljano so še posebej promovirali na špamskem turističnem trgu BREZJE - Na tradicionalnem maševanju ob velikem šmarnu Metropolit Alojz Uran tokrat predvsem o veri in pravih odločitvah BREZJE - Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je na slovesnem so-maševanju ob prazniku Marijinega vnebovzetja v sredo nagovoril okrog 8000 vernikov, ki so se zbrali pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. Medtem ko je nadškof Uran tako kot pred njim nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode v preteklih letih na Brezjah govoril tudi o politični in družbeni realnosti Slovenije in Evrope, pa se je tokrat bolj posvetil veri in vernikom ter izbiri med dobrim in slabim. Uran je skupaj z verniki Marijo prosil za uresničitev prošenj in za blagoslov posameznikov, družin, skupnosti in ustanov političnega, kulturnega, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega, socialnega ter drugih področij življenja, da bi oblikovali tisto prihodnost, ki bo v službi življenja in ne smrti. "Še posebej prosimo, da se ne bi odločali za smeri, ki so dolgoročno lahko škodljive za naš narod in za našo prihodnost," je poudaril. Uran se je spomnil na pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je pred 15 leti na Brezjah prvič po osamosvojitvi Slovenije slovenski narod posvetil božji materi Mariji. Metropolit je spomnil tudi, da letos mineva sto let od kronanja milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Katoliška Cerkev ima namreč navado, da krona podobe, ki so pri ljudeh posebno v časteh. In ker so romarji na Brezjah pričevali o izrednih uslišanjih, so 1. septembra 1907 kronali podobo Marije, ki jo je naslikal Leopold Layer. Tedaj se je na Brezjah zbralo kar 30.000 ljudi. Letos je bilo ob začetku slovesne maše ob velikem šmarnu na Brezjah občut- no manj vernikov kot pretekla leta, še zlasti pa bistveno manj kot lani, ko so našteli skoraj 10.000 ljudi. Razlog je bil predvsem v velikem prometnem zastoju ob zaključku gorenjske avtoceste. Številni, ki so se iz vseh koncev Slovenije odpravili na Brezje, so ostali na cestah, ki so bile polne tudi turistov, ki so se na lep praznični dan podali proti Bledu in drugim gorenjskim turističnim biserom. Tisti, ki niso upoštevali navodil policije, naj se na pot odpravijo prej kot običajno tudi zaradi del na cestah, so zato na Brezje prispeli med samo mašo. Ob zaključku bogoslužja se je v svetišču na Brezjah že zbralo več tisoč ljudi, še zmeraj pa jih je bilo nekoliko manj kot lani, je ocenil Stanko Janša iz Turističnega društva Brezje. Pojasnil je, da praznik Marijinega vnebovzetja sedaj praznuje že vsaka fara, zato se verniki razporedijo po vsej Sloveniji in se na praznik ne zgrnejo več vsi na Brezje. Med tistimi, ki še vedno pridejo, pa je veliko takih, ki jim je bodisi romanje bodisi izlet na Brezje na veliki šmaren postala že tradicija. (STA) OBMOČJE EVRA Najvišjo inflacijo zabeležili v Sloveniji LJUBLJANA - Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je julija v primerjavi z junijem nekoliko zmanjšala in je znašala 1,8 odstotka. Slovenija pa je zabeležila 4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je včeraj sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila julija inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nekoliko nižja in je znašala 2,0 odstotka. Junija je bila sicer letna stopnja inflacije v območju evra 1,9-odstot-na, v celotni uniji pa 2,1-odstotna. Tako območje evra kot sedemin-dvajseterica sta julija v primerjavi z junijem zabeležila manjšo defla-cijo. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je bila julija tako -0,2 odstotka, v celotni EU pa -0,3 odstotka. Julija so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Malta, ki je beležila celo rahlo de-flacijo (-0,2 odstotka), ter Danska (1,1 odstotka), Francija in Slovaška (po 1,2 odstotka). Najvišje so bile letne inflacijske stopnje v Latvi-ji (9,5 odstotka), na Madžarskem (8,3 odstotka), v Bolgariji (6,8 odstotka), Estoniji (6,5 odstotka) in Litvi (5,1 odstotka). V primerjavi z majem se je letna stopnja inflacije junija v dvanajstih članicah EU zvišala, v trinajstih se je znižala, v dveh pa je ostala na enaki ravni. Slovenija je julija s 4,0 odstotka na letni ravni zabeležila najvišjo stopnjo inflacije med članicami območja z evrom. Sledijo ji Grčija in Irska po 2,7 odstotka ter Portugalska in Španija po 2,3 odstotka. Najnižje letno povprečje inflacije do julija so v celotni EU zabeležile Malta (0,7 odstotka), Finska (1,3 odstotka), Francija (1,4 odstotka) in Švedska (1,5 odstotka), najvišje pa Latvija (7,5 odstotka), Madžarska (7,5 odstotka), Bolgarija (5,5 odstotka) in Estonija (5,1 odstotka). Za Slovenijo je letno povprečje julija znašalo 2,8 odstotka in je bila tako za Grčijo (3,0 odstotka) na drugem mestu med članicami območja skupne evropske valute. (STA) MURSKA SOBOTA - Danes drugič slovesnost prekmurskih Slovencev Praznovanje združitve z matico Praznik v spomin na 17. avgust 1917 - Lansko praznovanje povzročilo precejšnje negodovanje pri madžarski manjšini MURSKA SOBOTA - Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bo v Murski Soboti danes že drugič državna proslava. Ta praznik obeležujemo od lani, in sicer v spomin na 17. avgust 1919, ko je vojaška oblast - potem ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje - upravljanje nad njim predala civilni oblasti. Proslava, na kateri bo slavnostni govornik minister za okolje in prostor Janez Podobnik, se bo začela ob 20.30 pred soboš-kim gradom. Ustvarjalci kulturnega programa z naslovom Kako je ljubezni ime so Feri Lainšček, Duša Škof in Drago Ivanuša, nastopili pa bodo Policijski orkester, Eroika, Nataša Matjašec, Vlado Novak, Vlado Vlaškalič, Metod Žunec, plesna skupina Matjaža Fariča, trio SLO A3, Kristjan Borovšak, kvartet klarinetov Clarifour, Stekli psi, kleemar & spheri-cube in Gabrijela Granfol Peurača. Spominski dan je postal državni praznik, ki pa ni dela prost, z novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel sep- tembra 2005. Tedaj je DZ uzakonil tri nove praznike - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra. Za zakon je glasovalo 63 poslancev, proti ni bil nobeden, vzdržala pa se je poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec. Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru avstroogrske monarhije, je po njenem razpadu po odločitvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev - Porabski Slovenci - ostal pod Madžarsko. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Začasni upravnik - civilni komisar v osebi mariborskega okrajnega glavar- ja Srečko Lainšic je od beltinskega shoda začel vpeljevati avstrijski pravni in upravni red, ki ga je poznal preostali slovenski prostor. S podporo deželne vlade in sklepom ministra za notranje zadeve je že 2. oktobra na drugi seji narodnega sosveta za Prekmurje, ki ga je sestavljala ugledna skupina Prekmurcev, poročal, da se Prekmurje upravlja kot ena pokrajina s civilnim komisarjem v Murski Soboti in zastopnikom v Dolnji Lendavi. V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili, na kar je opozoril tudi slavnostni govornik na lanski proslavi, predsednik vlade Janez Janša, ko je dejal: "Bil j e že skrajni čas, da se to spremeni in da se združitvi nameni poseben praznik." Z lanskim praznovanjem predstavniki Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti, krovne organizacije Madžarov v Sloveniji, niso soglašali, češ da pomeni "boleč občutek za pri- padnike avtohtone narodne skupnosti, saj je ta zaradi zaradi vse večje gospodarske zaostalosti izpostavljena še močnim procesom asimilacije".Po njihovem takratnem mnenju pomeni praznovanje "na novo odpiranje zaceljenih ran, in to v času globalizacije in nastajanja novih vrednost v Evropski skupnosti, ki je grajena na demokratičnih načelih sodobne družbe, ki narode združujejo in ne ločujejo, in kjer se upoštevajo najvišji standardi pri uveljavljanju pravic manjšin." Ob lanskem praznovanju pa je prišlo do nesoglasja tudi med katoliško in evangeličansko cerkvijo, saj so evange-ličani predlagali skupno ekumensko bogoslužje, kar pa je katoliška stran, ki je pred proslavo v Beltincih pripravila mašo za domovino, zavrnila, češ da to ni isto oziroma da ne morejo spreminjati scenarija, ki so ga pripravljali več mesecev. Zato so imeli evangeličani slovesno bogoslužje v čast obletnici združitve v svoji cerkvi v Murski Soboti. Ob letošnjem prazniku posebne maše oziroma bogoslužja niso napovedani. (STA) / ITALIJA Petek, 17. avgusta 2007 5 ORGANIZIRANI KRIMINAL - Po velikošmarnem pokolu 'ndranghete v Nemčiji V Kalabriji se trudijo preprečiti maščevanje Tarča napada je bil 25-letni Marco Marmo - Izginil eden od lastnikov restvracije RIM - Velikošmarni pokol v Duis-burgu, mirnem nemškem mestecu v bližini Dusseldorfa, je kot vse kaže močneje odjeknil v Nemčiji kot v Italiji. Mafija, camorra in 'ndrangheta so namreč v domovini zgodovinsko znani pojavi, v Nemčiji in tudi drugod po Evropi, kot kažejo medijski odmevi, pa niso na dnevnem redu in zato naredijo toliko globlje vtise. Preiskovalci so se tako v Nemčiji kot v Italiji nemudoma lotili dela. Ugotovili so, da so bile žrtve, šest moških iz Kalabrije, iz kraja San Luca, pobiti s ploho nabojev, za konec pa je bil vsakemu namenjen še strel v glavo. Žrtve, med katerimi sta bila tudi 17- in 18-letni fant, sta kilerja (po dosedanjih ugotovitvah naj bi bila dva, prispela iz Italije) presenetila potem, ko so zapustili italijansko restavracijo Da Bruno v bližini železniške postaje, v kateri so proslavljali 18-letnikov rojstni dan. Očitno niso bili v skrbeh za svoja življenja, saj niso bili oboroženi. Streli so jih pokončali v dveh avtomobilih, ki jih je prere-šetalo več kot 70 nabojev. Kot kaže, je bil tarča krvavega napada 25-letni Marco Marmo, medtem ko so bili ostali eliminirani kot priče. Gre za brata Francesca in Marca Pergolo, stara 20 in 22 let, 39-letnega Sebastiana Stran-gia, 17-letnega Francesca G. in 18-letne-ga Tommasa Venturija. Včeraj pa se je razvedelo, da da je izginil še eden od družbenikov restavracije, Giuseppe Strangio, ki se nahaja na dopustu v Italiji, a ga preiskovalci niso uspeli izslediti. Po ugotovitvah nemške policije - ki je na tiskovni konferenci jutro po poboju mimogrede opozorila, da priče v Nemčiji ne molčijo - je srhljivemu prizoru prisostvoval očividec, ki je videl zbe-žati dva moška. Morda se bo kaj lahko razbralo tudi s posnetkov dveh videoka-mer, nameščenih na bližnjih zidovih (ena je Telekomova, drugo pa je postavilo neko jeklarsko podjetje). Po zanesljivih virih blizu nemške policije naj bi se na posnetkih videla dva človeka, ki zapuščata prizorišče poboja, vendar so posnetki zelo temni, kar otežuje identifikacijo. Vide-oposnetka sta sicer že v rokah italijanskih izvedencev za 'ndrangheto, ki bi edini lahko ugotovili kaj zanimivega. Namestnik podšefa italijanske policije in nekdanji superprefekt v Reggio Calabri- i Luigi De Sena je izpostavil posebnost tega pokola, ker je do njega prvič prišlo ne le zunaj območij, na katerih se tradi- Prizorišče kamorističnega poboja pred italijansko restavracijo v Duisburgu, kamor so mimoidoči med cvetje in sveče zataknili napis Warum? (Zakaj?) ansa cionalno udejstvuje 'ndrangheta, ampak celo zunaj državnih meja. Razloge za ta »kakovostni preskok« je na tradicionalni velikošmarni novinarski konferenci o javni varnosti navedel notranji minister Giuliano Amato, ki je prvi razkril, da je eden od ubitih v Duisbergu skoraj gotovo eden od morilcev 33-letne Marie Strangio, brutalno pokončane na lanski božični dan ravno v kraju San Luca. Prej kot pravica, so ga torej našli pripadniki nasprotnega klana, zdaj pa si morajo italijanske oblasti prizadevati, da »dol v Kalabriji ne pride še do tretjega dejanja« te krvave zgodbe. TRGI - Negativni val iz Azije v Evropo V Milanu indeksi padli najnižje letos Na trgih bojazen glede učinkov krize na gospodarsko rast POLITIKA - Na izboru Miss Padanije Bossi za jesen napovedal davčno stavko Odziv ni ravno navdušujoč - Začenjajo se prazniki strank MILAN - Indeksi milanske borze so se včeraj približali letošnji najnižji ravni, saj se strah pred posle di ca mi kri ze na ame riš kem kre -ditnem trgu niti približno ni polegel. Indeks najboljših delnic Mibtel je izgubil 3,45%, S&P/Mib je pristal pri -3,38%, indeks Allstars pa pri -3,28%. Enako se je dogajalo tudi na ostalih evropskih borzah (Frankfurt -2,36%, London -3,75%, Pariz -3,26%), potem ko so azijske borze zaradi bojazni, da bo kriza na ameriškem trgu nepremičnin povzročila škodo mednarodnim finančnim trgom, zabeležile najnižje vrednosti in dek sov v zad njih me se cih. Po mnenju podministra za gospo dar stvo Vin cen za Vis ca je po lo -žaj zelo resen, čeprav glede bodočega scenarija na borzah ni ne pesimist ne op ti mist. »Po trebna je ve li -ka pazljivost in upajmo, da bo kriza minila na najboljši možen način. Res pa je, da je danes v globalizira- nem svetu težje nadzorovati take dogodke, kot je bilo to možno v preteklosti,« je še dejal Visco. Fran cos ki pred sed nik Ni co las Sarkozy je medtem skupino sedmih najbolj razvitih držav sveta G7 pozval, naj ukrepajo v smeri zagotovitve večje transparentnosti svetovnih trgov. V pismu trenutno predsedu-jo či sku pi ni, nem ški kan cler ki An -geli Merkel, je sicer izrazil prepričanje, da kriza na ameriškem trgu nepremičnin ne bo dolgoročno vplivala na gospo dar sko rast. Kljub te mu pa meni, da je za sprejem ustreznih ukrepov treba zagotoviti transpa-rentnost mednarodnih trgov. S tem se strinja tudi italijanski premier Prodi, medtem pa Evropska komisija napoveduje, da namerava raziskati vlogo bonitetnih agencij v tej krizi. Trg rizičnih hipotekarnih posojil v ZDA se namreč brez ugodnih ocen agencij ne bi mogel razrasti, kot se je. RIM - Po 14 letih premirja, se je Umberto Bossi odločil za »davčno stavko«, kajti »ljudje hočejo Prodija poslati domov«, zato je treba najti »kaj močnega«. Voditelj Severne lige je za nov izziv poskrbel na velikošmarnem izboru Miss Padanije, ko je na vprašanje, kaj bo jeseni odgovoril: »Oklicali bomo davčno stavko.« Pomeni, da ne bomo več plačevali davkov? »Plačali jih bomo deželam namesto državi,« je bil jasen Bossi. Pobuda prihaja od Lige, vendar Bossi upa, da se mu bodo pridružili vsi zavezniki, kajti v nasprotnem primeru »bo šla ta vlada naprej do neskončnosti«. Prvi odzivi na izziv voditelja Severne lige so vse prej kot opogumljajoči. »Zdi se mi prava norost,« je dejal predsednik UDC Rocco Buttiglione, kajti »predlagati davčno stavko je tako, kot če bi rekli, da hočemo razpustitev države«. Podobnega mnenja je tudi Maurizio Gasparri iz Nacionalnega zavezništva, za katerega davčna stavka ni pravi način, s katerim bi poslali domov Pro-dijevo vlado. V nasprotnem, levosredin-skem taboru pa Bossijeve besede označu- jejo za tipično velikošmarno lahkotnost. Avgust se je prevesil v drugo polovico in politika se je začela pripravljati na septembrske strankarske praznike, ki so po tradiciji mehak uvod v novo politično sezono. Odločitev Marinija in Bertinottija, da odprtje parlamenta anticipirata na 10. september, ni odvrnila nobene stranke od tradicionalnega jesenskega družabno-po-litičnega snidenja, ki se bo v nedeljo začelo s »predjedjo«, z mitingom gibanja Co-munione e Liberazione v Riminiju. Konec meseca bo v Teleseju tradicionalni praznik Mastellove Udeur, na katerem se bodo zbrali praktično vsi najvidnejši italijanski politiki: Rutelli, Bindijeva, Bertinotti, Berlusconi, Marini, Veltroni, D'Alema, Fas-sino, Enrico Letta in Franco Giordano. Med povabljenimi je tudi Roberto Benig-ni, ki mu je Mastella rezerviral ves sobotni večer. Med ostalimi strankarskimi prireditvami naj omenimo praznik Unita, ki bo v celoti posvečen demokratski stranki, sicer pa se bodo v taki ali drugačni obliki zvrstile pobude tudi vseh ostalih strank. Evropska centralna banka 16. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 16.08 14.08 ameriški dolar 1,3405 1,3591 japonski jen 153,19 160,74 kitajski juan 10,1932 10,2965 ruski rubel 34,5990 34,7210 danska krona 7,4419 7,4422 britanski funt 0,67560 0,67880 švedska krona 9,4130 9,3150 norveška krona 8,0350 7,9750 češka krona 27,510 27,978 švicarski frank 1,6302 1,6421 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 260,20 254,41 poljski zlot 3,8380 3,7897 kanadski dolar 1,4469 1,4352 avstralski dolar 1,7072 1,6184 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,2575 3,2021 slovaška krona 33,800 33,502 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6968 0,6991 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 92,95 89,31 turška lira 1,8755 1,7752 hrvaška kuna 7,3062 7,3068 Zadružna Kraška banka 16. avgusta 2007 valute evro nakup arodaja ameriški dolar 1,36147 1,33351 britanski funt 0,68596 0,67018 švicarski frank 1,66123 1,62077 japonski jen 161,6358 151,842 švedska krona 9,6303 9,1697 avstralski dolar 1,71008 1,63793 kanadski dolar 1,48293 1,42648 danska krona 7,58458 7,29881 norveška krona 8,16785 7,80214 madžarski florint 310,704 243,3848 češka krona 32,12525 25,1415 slovaška krona 38,71705 30,3003 hrvaška kuna 7,82494 6,9774 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 16. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3623 0,6878 7,554 1,4731 157,91 1,6597 8,096 9,545 1,6945 7,57 1,3288 0,6708 7,368 1,4368 154,02 7,896 9,310 1,6528 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 16. avgusta 2007 Indeks MIB 30: -3,53 delnica cena € var. % ALITALIA 0,805 -2,07 ALLEANZA 9,3 -2,97 ATLANTIA 23,00 -3,16 BANCA ITALESE 13,66 -5,28 BANCO POPOLARE 17,55 -3,41 BPMS 4,59 -1,67 BPM 9,89 -1,75 CAPITALIA 6,485 -4,45 ENEL 7,175 -1,31 ENI 23,31 -3,60 FIAT 18,71 -5,54 FINMECCANICA 19,43 -3,29 GENERALI 29,00 -3,20 IFIL 6,645 -6,24 INTESA 5,43 -2,91 LOTTOMATICA 26,02 -4,02 LUXOTTICA 24,51 -4,93 MEDIASET 7,76 -1,81 MEDIOBANCA 15,34 -2,57 MEDIOLANUM 5,15 -3,58 PARMALAT 2,395 -5,26 PIRELLI 0,745 -3,50 SAIPEM 24,00 -7,34 SNAM 4,07 -3,33 STMICROELEC 12,00 -4,78 TELECOM ITA 1,883 -2,03 TENARIS 16,26 -8,52 TERNA 2,3875 -3,26 UBI BANCA 18,2 -1,81 UNICREDITO 5,865 -3,69 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1 6 Petek, 17. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it REPENTABOR - Na veliki šmaren Pisana množica ljudi se je zbrala ob cerkvici na Tabru Osrednje dogajanje v sredo so zaznamovala bogoslužja - Včeraj so počastili sv. Roka Lepo sončno vreme je na praznik velikega šmarna k Marijinemu svetišču na repentabrski grič tudi letos privabilo pisano množico ljudi od vsepovsod. Praznovanja ob 15. avgustu so na tem kraju že tradicionalna, v zadnjih letih pa je moč opaziti znaten porast romarjev. Posebno množični so tisti, ki prihajajo iz krajev onstran državne meje, ki bo v kratkem tudi dokončno izginila. Med obiskovalci pa je tudi nemalo Italijanov. Kot se spodobi, se je dan velikega šmarna na Tabru odvil izključno v verskem dogajanju. Prva jutranja sveta maša se je pod lipami pred cerkvijo začela že ob osmih zjutraj, ob desetih dopoldne pa je bil na sporedu glavni romarski shod. Sveto daritev je vodil tržaški škof mons. Evgen Ravignani, ki je v svoji pridigi poudaril pomen velikošmarenskega dogodka. Kristijan mora za svoje življensko vodilo imeti spoštovanje bližnjega. Zanikanje Boga se nevarno približuje življenju brez postave. Svet je danes na preizkušnji, zato mora kristijan verovati v boljši jutri. Egoizem, ki se je v naši dobi zelo razpasel, mora nadomestiti medčloveška solidarnost. Kristijan seveda ne sme pasivno pričakovati Kristusa, temveč živeti v veri, je še povedal škof Ravignani. Zelo dobro obiskano popoldansko bogoslužje je daroval škofov vikar za slovenske vernike v Trstu mons. Franc Vončina. Vončina je poudaril, da so množice romarjev, ki na praznik velikega šmarna romajo k Mariji, podobne tistim, ki so se v Kristusovem času zbirale v jeruzalemskem templju. Mašnik je nagla -sil tudi nenadomestljivo vlogo Kristusove matere Marije. Njen zgled naj bo življensko vodilo slehernemu kristijanu. Praznik velikega šmarna na Tabru seveda ni samo verskega značaja. Tako je bilo tudi letos, saj so romarji na Tabru lahko uživali ob domačih dobrotah, med katerimi seveda zdaleč prednjačijo domači kuhani štruklji, in bogati kulturni ponudbi. Posebno zanimanje je letos vladalo za razstavo Evgena Guština, ki živi in ustvarja v Breznici na Gorenjskem, po rodu pa je domačin. Kot smo že poročali, so Guštino-vo razstavo slovesno odprli v ponedeljek, na sam praznični dan pa si jo je ogledalo res lepo število obiskovalcev. To pa seveda še ni bilo vse, saj so romarji v sredo po zaključku verskih obredov lahko prisluhnili melodijam pritrkovalcev, ki so se oglasile iz bližnjega kamnitega zvonika. Na zvonove so zaigrale skupine pritrkovalcev z Repentabra, s Kontovela, iz Mačkolj, letošnji gostje pa so prišli iz Dornberka v Vipavski doli ni. Niz praznovanj na Repentabru se je sklenil včeraj, in sicer z verskim obredom posvečenim svetemu Roku, ki je repentabrski vaški zavetnik. Kot že tradicionalno, so tudi letos na Repentabor v goste prispeli glasbeniki Godbenega društva Nabrežina. (ps) Ob velikem šmarnu je veliki praznik na Tabru že tradicionalen kroma Tvegala je porod na čolnu Tvegala je, da rodi kar na čolnu, pred istrsko obalo. Soprog je takoj sprožil alarm, poseglo je tržaško luško poveljstvo, ki je omogočilo, da je hitro prišla do bolnišnice. Dogodek se je pripetil včeraj zjutraj. Mlada gospa iz Vicenze je bila s soprogom na dopustu, plula sta pred Sa-vudrijo, ko je okrog 10.30 začutila krče. Mož je ves v skrbeh takoj poklical na pomoč, na klic se je odzvalo tukajšnje luško poveljstvo, ki je na kraj poslalo izvidniški čoln. Zakonca so iz hrvaških obalnih voda preko slovenskih voda pospremili do Trsta, do pomola Audace, kjer je že čakal rešilec službe 118. Nosečnico so takoj odpeljali v bolnišnico Burlo Garofolo in jo izročili tamkajšnjemu zdravstvenemu osebju. Počistili madež plinskega olja na morju pri Sv. Soboti Domnevajo, da je gosto plinsko olje, ki se je izlilo v morje pred Sv. Soboto, verjetno priteklo iz kakšne dotrajane cevi, ki jih na tistem območju ne manjka. Ker skušajo natančno ugotoviti, od kod jeoljepri-teklo, se preiskava še nadaljuje. Škoda je vsekakor omejena, olja je bilo vsega skupaj okrog 100 litrov in so madež na morju povsem odstranili. Počistiti morajo še kamenje na bližnjem pomolu. O izlitju je bil govor tudi na včerajšnjem srečanju na sedežu pristaniškega poveljstva, kjer so bili tudi predstavniki Pristaniške oblasti, deželne agencije za zaščito okolja Arpa, družbe Depositi Costieri in podjetja Crismani Ecologia. Zahtevno reševanje mačke Ob obupnem mijavkanju se je marsikomu trgalo srce. Naposled je le utihnilo: tokrat je bil konec srečen, okrog mesec dni staro mucko so naposled le potegnili na varno. Gasilci so bili z reševanjem zaposleni kar tri ure. Poklical jih je eden od stanovalcev v Ul. Pascoli, na hišni številki 32, in jih pospremil v 2. nadstropje, kjer so avtomobilske garaže. Žival je padla v luknjo, skozi katero odteka deževnica. Gasilci so odprli nekaj garaž, da bi ugotovili, kje je speljana cev. To so naposled ugotovili s posebno termično kamero, ki so jo medtem prinesli s centrale. Ko so opazili, kje se nahaja prestrašena žival, so cev prerezali in malo muco vzeli v naročje ter jo odpeljali na sedež ustanove za zaščito živali Enpa. SV. JAKOB - Podtaknjen požar v občinskem središču »Pitteri« Vandali so se znesli nad rekreatorijem Neznanci, ki bržkone dobro poznajo središče, so vdrli v rekreatorij in ga razdejali kar pri belem dnevu - Blagajno so skušali odpreti s kotno brusilko Neznanci so v sredo na samosvoj način obeležili veliki šmaren. Z ognjem so se znesli nad občinskim rekreatorijem »Riccardo Pitteri«, ki se nahaja med ulicama San Marco in Vespucci pri Sv. Jakobu in je ta teden zaprt zaradi počitnic. Popoldne, kar pri belem dnevu in sredi številnih poslopij, ki gledajo na dvorišče rekreato-rija, je nekdo, ki bržkone dobro pozna to središče, vdrl v stavbo in se začel izživljati. Nepridipravi so v učilnicah zanetili pet ognjev, še prej pa so s kotno brusilko neuspešno naskočili blagajno rekreatorija. Gmotno škodo, ki naj bi po prvih navedbah znašala kakih 50 tisoč evrov, sta omejila pravočasen poseg gasilcev in nespretnost samih storilcev. Ogenj je poškodoval tla in delno tudi strope učilnic. V okviru preiskave, ki jo vodi javni tožilec Maurizio De Marco, so pogorele prostore zasegli. Tržaški občinski odbornik za vzgojo Giorgio Rossi je med včerajšnjim obiskom rekreatorija (na sliki Kroma) opisal domneven potek vandalske akcije. Ob tem je izrazil željo, da bi se aktivnosti znotraj rekreatorija redno nadaljevale že v ponedeljek, seveda v prostorih, ki niso zaseženi. Poletne dejavnosti se odvijajo v dopoldanskih urah, udeležuje se jih več kot 150 otrok in najstnikov. V sredo je mimoidoča gospa ob 17.30 opazila oblak dima, ki se je širil nad rekreatorijem. Poklicala je gasilce in slednji so v nekaj minutah pogasili požar, ki se je razvijal v sobah znotraj stavbe. Osebe, ki so povzročile škodo, so bile že na begu, po besedah odbornika Rossija naj bi šlo za vsaj dva človeka, ki dobro poznata prostore re-kreatorija. Neznanci so se splazili čez ograjo in se kot prvo odpravili po kotno brusilko, ki je bila spravljena v neki omari. Z orodjem so nato poskušali predreti blagajno, toda zaman. Vprašanje je, kakšno bogastvo so te osebe sploh iskale v blagajni občinskega rekreatorija... Še ni jasno, ali so požar podtaknili iz besa po neuspeli tatvini. V učilnicah so nakopičili papir, les in nekaj vrčev z barvo ter zanetili vsega skupaj pet ognjev. Plameni se k sreči niso zelo razširili, ker so bila okna zaprta. Storilci se z ognjem očitno niso zadovoljili, zato so poskusili še z vodo. Odprli so vse pipe, domnevno z namenom, da bi poplavili učilnice; še sreča, da so pozabili zamašiti vodne odtoke. Na vratih učilnic ni bilo znakov vloma: odbornik Rossi je navajal celo možnost, da so vandali imeli s seboj ključe. Sv. Jakob je bil letos kar pogosto podvržen požarom. Na začetku tega tedna je gorelo v skladišču gradbenega materiala Marsich (vzroki še niso znani), ki se nahaja le nekaj ulic nižje od rekreatorija Pitteri. Še je živ tudi spomin na požar, ki so ga neznanci podtaknili letos pozimi v prostorih občinskih jasli v bližnji Ul. Veronese. (af) / TRST Petek, 17. avgusta 2007 7 RICMANJE - Ureditev križišča na pokrajinski cesti Utripalne luči SPOMIN - Nacifašisti pred 63 leti Požgali ■ V g • • • »proti« tovornjakom stm vasi |rBW" irnw ■ ■ ■ Mavhinje, Cerovlje, Vižovj Vižovlje, Medjo vas OPČINE Ženska in politika danes Z razpravo o Ženski vlogi v današnjem političnem kontekstu in predvajanjem filma No man's land se bo danes v prostorih prosvetnega društva Tabor začel tradicionalni Praznik Unita in Novega Dela. Razpravo o Ženski vlogi, ki bo na sporedu ob 18.uri, bo vodila Ga-briella Baroni, članica pokrajinskega vodstva LD, soočale pa se bodo Fulvia Premolin (županja občine Dolina), Bruna Tam (tržaška občinska svetnica Marjetice) in Tamara Blažina (deželna svetnica LD). V večernih urah, ob 20.30, pa bodo v veliki dvorani predvajali film No Man's Land režiserja Danisa Tanovica. Film o krutosti spopadov v razpadajoči Jugoslaviji je bil nagrajen z glavno nagrado na festivalu v Cannesu. Praznik bo jutri, v nedeljo in ponedeljek potekal po že ustaljenih ritmih. Od 18.ure dalje bodo odprti kioski (v nedeljo že ob 17. uri), zelo bogat pa bo letos kulturno politični program. Tako bo jutri ob 18. uri srečanje izvoljenih predstavnikov Levih demokratov, Marjetice in Slovenske skupnosti, ki bodo v neformalnem okolju razpravljali o najbolj perečih problemih našega ozemlja. Uvod v razpravo bosta pripravila Stefano Ukmar in Marco Toncelli (odgovorna za sekcije in rajonske svete pri LD oziroma Marjetici). Ob 20. uri bo ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo bosta ob 19. uri posegla pokrajinska odbornica za socialno skrbstvo Marina Guglielmi in deželni tajnik LD Bruno Zvech, ples pa bo tokrat ob glasbi ansambla Oa-si, vedno od 20. dalje. V ponedeljek bo na vrsti program v režiji Mladinske levice. Ob 18.30 bo razprava Evropa: work in progress - izziv evropske integracije na Balkanih. Moderator bo deželni tajnik Mladinske levice Štefan Čok, sodelovali pa bodo : Federica Mariotti, (državna odgovorna za mednarodne zadeve ML LD), Luka Juri (bivši predsednik Mladega foruma slovenskih Socialnih demokratov) in Tanja Vrbat (članica Foruma mladih Socialdemokratske partije Hrvatske in podpredsednica Mladinske socialistične internacionale). Razpravo bo zaključil vladni podtaj-nik za zunanjo trgovino Miloš Budin. Številni vozniki težkih tovornjakov so se doslej prijemali za glavo, potem ko so privozili s pokrajinske ceste izpod Ključa navzdol v preozke strmine ric-manjskih ulic. Tako se pač zgodi, če človek bolj verjame umetnemu satelitskemu signalu, kot pa lastnim očem, ki bi morale vendarle na pokrajinski cesti, pred križiščem za Ricmanje, videti velik smerokaz s prepovedjo zavijanja v desno tovornjakom, težjim od 7,5 tone. Smerokaz je julija 2004 namestila takratna Scoccimarrova pokrajinska uprava, potem ko so jo dolinski upravitelji večkrat pozvali naj to stori, da bi preprečila prehod težkih tovornjakov skozi Ricmanje. Kljub nameščenemu smerokazu pa se kdaj pa kdaj še vedno najde šofer, ki prometnega znaka ne spoštuje. Z Ricmanjcem dobro znanimi posledicami. Domačini so se ponovno obrnili na krajevne upravitelje. Ti pa - že spet - na tržaško pokrajino, da bi poiskala kak drug, učinkovitejši način, ki bi enkrat za vse lej pre pre čil pri hod ve li kih tovornjakov v vas. Dolinska županja Fulvia Premolin je posegla pri pokrajinskem odborniku za javna dela Mauru Tommasiniju, ta je dal svojim tehnikom nalog za primerno ureditev križišča nad Ricmanji. Vse kaže, da bo zadeva kmalu rešena. Po oceni županje Premolinove je PREISKAVA - Aretacija Do konca meseca bodo uredili križišče nad Ricmanji, da ne bodo težki tovornjaki več zavijali v vas kroma bil ves tehnični postopek opravljen, dela so bila oddana. Sedaj bo moralo podjetje namestiti luči, ki bodo z utripanjem dodatno opozarjali voznike tovornjakov, da ne gre zavijati navzdol v desno. Po zagotovilih odbornika Tomma-sinija bo to delo opravljeno do konca meseca. Odtlej ne bodo imeli vozniki tovornjakov več nobenega izgovora o domnevno slabo urejenem križišču, kot so se skušali izmazati doslej. Dolinska občinska uprava je v zadnjih tednih pozorno sledila tudi številnim drugim delom v teku. Županja Premolinova je ocenila, da se bodo v dveh mesecih zaključile dejavnosti v Glinščici v okviru čezmejnega projekta programa Interreg Italija-Slovenija 2000-2006. Dokončana bo ureditev stez in obnova cerkve na Pečah, prav tako pa tudi sprejemni center ob občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Tu naj bi - poleg sprejemnega centra - uredili tudi razstavo starinskih pred me tov in noš, ki naj bi pos ta -la ne kak šen vpo gled v pre te klost kra -jev dolinskega Brega. V kratkem pa bodo oddali v zakup dela za ureditev parkirišča ob gledališču Fran ce ta Pre šer na. Pos to pek se je nekoliko zavlekel zaradi zapletov na manjšem območju z otroškimi igrali, zadeva pa je bila rešena in dela se bodo kmalu začela, je zagotovila dolinska županja Fulvia Premolin. Nepošteni poštar Iz paketov in pisem si je prilaščal predmete in verjetno tudi denar Morda je kdo nestrpno pričakoval pošto, a je ni dočakal: »zahvaliti« se mora nepoštenemu poštarju, ki je rad pogledal v kuverte in pakete ter si marsikaj prilastil. Končno pa so mu le stopili na prste. Preiskava, ki je privedla do aretacije 49-letnega R.K., je bila dokaj dolga in zapletena, vodila jo je policija v sodelovanju z nadzorno službo pri pošti, za koordinacijo je skrbel namestnik državnega tožilca Raffaele Tito. Preiskava se je pričela že lani, potem ko so začele prihajati prijave in pritožbe oseb, ki so zaman čakale na pisma in pakete. Policija je imela zahtevno delo, saj je morala paziti, daje pošta medtem povsem normalno delovala. Ko so zbrali dovolj dokazov, so pregledali stanovanje omenjenega R.K. Na dan so prišli razni predmeti, ki si jih je prilastil (nekatere je odvrgel), med drugim so odkrili modelčke letal in ladij, revije, znamke: bili so v paketih, ki bi jih moral razdeliti. Niso pa našli denarja, o katerem je bil govor v nekaterih pismih, ki niso bila dostavljena. Preiskava se še nadaljuje, ker skušajo ugotoviti, kar pa ni enostavno, vse oškodovane osebe. Predmete jim bodo vrnili ob koncu kazenskega postopka ali tudi že prej, če bo preiskava to omogočala. Ponovno zaplenili mleko v prahu Po skoraj mesecu dni je mestna policija spet zaplenila nekaj konfekcij mleka v prahu. Včeraj zjutraj sta agenta obiskala market na področju Rojana in si ogledala datume zapadlosti na nekaterih konfekcijah, še posebno pozorna sta bila na izdelke, ki so namenjeni otrokom. Odkrila sta 21 konfekcij mleka v prahu za dojenčke, rok trajanja pa je zapadel že konec junija. Konfekcije sta zaplenila, odgovorni v marketu pa bo moral plačati visoko globo, skoraj 3200 evrov. Ob tej priložnosti mestna policija vabi občane, da si vedno pozorno ogledajo datum zapadlosti in na morebitne nepravilnosti opozorijo urad trgovske policije pri mestnih redarjih. Bilo je na včerajšnji dan pred triinšestdesetimi leti, 16. avgusta 1944. Nekaj ur pred zoro je bil Kras še vedno zatopljen v nemirnem spancu sredi poletnih soparnih noči, ko je vaščane Mavhinj, Vižovelj, Ce-rovelj in Medje vasi prebudil nenaden hrup motorjev, kamionov in težkih korakov. Vse štiri vasi so bile v hipu obkoljene in ni bilo več izhoda. Podobna scena tragično realnega filma se je pred očmi nemočnih domačinov odvijala že nekaj mesecev prej, 27. februarja istega leta, ko je vojaški okupator obkolil šestnajst vasi tega območja in odpeljal skoraj štiristo ljudi. Vse moške med 16. in 60. letom starosti so prisilili v izgnanstvo, večinoma na prisilno delo na Bavarsko. Od teh je bilo 26 iz Mavhinj, 27 iz Cerovelj, 11 iz Vižovelj ter 25 iz Medje vasi. Sredi avgusta 1944 so bili zato v Mavhinjah, Cerovljah, Vižovljah in Medji vasi doma le še otroci, ženske in ostareli. Okupator in njegovi sodelavci pa niso prizanašali nikomur. Pripadniki NOB so namreč že dalj časa minirali železniške proge in uničevali električne daljnovode, nacifašisti pa so se nemalokrat maščevali nad nemočnim prebivalstvom. Ko so partizani pognali v zrak viadukt pri Moščeni-cah, je nemška komanda v Sesljanu, skupaj z fašističnimi republikani in domobransko postajo v Vižovljah odločila, da bo kot povračilo požgala štiri vasi ter razpodila vse njihove prebivalce. Na sv. Rok, dan po velikem šmarnu, so bile Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas že ob 4.30 sklenjene v smrtno usodno zanko. Nemški vojaki so skupaj z domobranci in italijanskimi fašisti ukazali vaščanom, naj v pičlih dvajsetih minutah poberejo iz domov in naložijo na vozove najpomembnejše stvari. Vsaka hiša je imela dvajset minut, da spusti živino, nagonsko pobere in reši kanček večkrat revne opreme in večstoletne zgodovine družine. Ob peti uri, ko je mrak še obdajal vasi, se je začelo plenjenje in požiganje. Prebivalstvo so odvedli v Sesljan z namenom, da ljudi odpeljejo v Nemčijo, vendar jim je načrt spodletel, saj ni bilo ustreznega prevoza. Pogorelci so se lahko, sreča v nesreči, porazgubili po bližnjih vaseh in iskali solidarnostnega zatočišča večinoma pri znancih in sorodnikih. Številna pričevanja domačinov, ki so se z bolestjo spominjali na tragični dogodek, je bilo zbranih v publikaciji ob 50-letnici požiga vasi, ki jo je pred desetletjem in več izdalo domače kulturno društvo »Cerovlje-Mavhinje«. Tako je gospa Marija iz Mavhinj pove- dala, kako so v tistih skopih dvajsetih minutah vzeli s seboj vse, kar so mogli nesti: oblekli so po dve obleki, tudi plašče, kljub avgustovski vročini. »V vrsti smo hodili proti Se-sljanu, pred naperjenimi puškami, da ne bi zbežali... Ko smo dospeli do Sesljana, se je že dvigal gost dim nad Mavhinjami. Vedeli smo, da vas gori in vse je vpilo. Peljali so nas v žan-darmerijo v Sesljanu. Dvorišče je bilo polno Vižovcev in Medvejcev. Takrat je prišel župnik Filej iz Devina in vsakega posebej pozdravil, nam dal roko ter prišepnil, naj zbežimo, naj si pomagamo, kot moremo, saj nas bodo drugače odpeljali v Nemčijo. Kasneje smo dobili zatočišče v njegovem župnišču. Ko smo stanovali v Devinu, smo bili pri-morani stražiti železniško progo pred partizani. Po šest nas je stražilo s triurnimi izmenami«. Gospa Ema iz Cerovelj je povedala, da so na domačih vhodnih vratih imeli posušeno morsko zvezdo, za katero so nekoč radi verjeli, da je na vhodnih vratih obvarovala otroke pred boleznijo. Nemci so mislili, da je zvezda partizanska in so kričali, dokler je niso sneli z vrat. »Doma sem pustila kravo s teličkom, ki sem ju dotlej skrbno skrivala pred partizani in pred Nemci. Trud je bil zaman, saj ju pozneje nisem več našla: verjetno so ju pobrali Nemci. Ko smo se vrnili domov, smo našli le porušene in požgane hiše: hlevi so bili prazni. Edina hrana, ki nam je ostala, je bil krompir, saj je bila dobra letina in je krompir kar sam prihajal iz zemlje«. Gospoda Viktorja iz Cerovelj so odpeljali v Nemčijo že istega februarja. Ko se je po končani vojni vrnil, je našel požgano vas, vendar je družinsko hišo rešila sestra, ki se je skrila pred Nemci in po njihovem odhodu z vodo gasila požar. Tistega avgustovskega dne izpred 63 let so tako v Mavhinjah pogorele vse hiše razen župnišča, šolske stavbe in cerkve. Tudi Cerovlje so bile skoraj popolnoma uničene; od približno štirideset hiš naj bi se rešile le tri. Podobna usoda je doletela tudi Medjo vas, medtem ko je bilo Vižovljam nekoliko prizanese-no, ker je bila v vasi domobranska postojanka - uničili so tako »le« polovico vasi. Kmalu po vojni so bile vasi obnovljene, vendar je bila gospodarska, kulturna in arhitektonska škoda velika, v glavnem nepopravljiva. Veliko ljudi se ni vrnilo iz taborišč in prisilnega dela v Nemčiji, prav tako jih je veliko padlo v boju za osvoboditev izpod na-cifašizma. Tudi na to se moramo spomniti v dneh velikega šmarna, ko se brezskrbno odpravljamo na počitnice ali pa uživamo v hladu udobnih domov. (igb) 8 Petek, 17. avgusta 2007 TRST / RTV Slovenija - Izobraževalni program KD Kraški dom in Zadruga Naš Kras vabijo na premierno predvajanje dokumentarnega filma KRAŠKA HISA NA ROBU ČASA danes, 17. avgusta 2007, ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju v Repnu O nastajanju filma bo spregovoril scenarist Jadran Sterle v primeru slabega vremena bo projekcija v Kulturnem domu na Colu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor riKe * Praznik Unita in Novega Dela OPČINE, 17., 18., 19. in 20. avgusta PROSVETNI DOM - Ul. Ricreatorio 2 DANES, 17. avgusta Ob 18.00 razprava: VLOGA ŽENSK V NOVEM POLITIČNEM KONTEKSTU. Prisotne: županja občine Dolina Fulvia Premolin (SSK), občinska svetnica Marjetice Bruna Tam, deželna svetovalka LD Tamara Blažina Ob 20.30 Film NO MAN'S LAND" režija Daniš Tanovic - (ML) JUTRI. 18. avgusta Ob 18.00 odprtje kioskov in srečanje izvoljenih predstavnikov Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih Demokratov Ob 20.00 ples z ansamblom SOUVENIR NEDELJA. 19. avgusta Ob 17.00 odprtje kioskov Ob 19.00 posega pokrajinske odbornice MARINE GUGLIELMI in deželnega tajnika LD BRUNA ZVECHA Ob 20.00 ples z ansamblom OASI PONEDELJEK. 20. avgusta Ob 18.00 odprtje kioskov Ob 18.30 srečanje: EVROPA: WORK IN PROGRESS - IZZIV EVROPSKE INTEGRACIJE NA BAI.KANIH. Moderator: deželni tajnik ML LD Štefan Čok. Sodelovali bodo: državna odgovorna za medn. zadeve ML LD Federica Mariotti, bivši predsednik Mladega Foruma Slov. Socialnih Demokratov Luka Juri in članica Foruma Mladih Socialdemokratske Partije Hrvatske in podpredsednica IUSY Mladinske Socialistične Internacionale Tanja Vrbat. Zaključki: vladni podtajnik Miloš Budin. Ob 20.30 glasbeni večer z ansamblom MAKAKO JUMP - (ML) Včeraj danes Danes, PETEK, 17. avgusta 2007 PAVEL Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.03 - luna vzide ob 10.48 in zatone ob 21.43. Jutri, SOBOTA, 18. avgusta 2007 DEMETRIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,8 stopinje C, zračni tlak 1011,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. U Kino [13 Lekarne V petek, 17., in v soboto, 18. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - ul. Curiel 7/B (040281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (0409221284) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim receptom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 -9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. TPK SIRENA prireja Kradidonalno KARAMALAD0 OD 17. DO 19. AVGUSTA Danes, 17. avgusta I PLES Z Aim ICO \ples zoiprrjH» I PLES S HAPPY PAY ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bol-niš ni cah in o otroš ki bol niš ni ci Bu r -lo Ga ro fo lo. ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Disturbia«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Miss Potter«. CINECITY- 16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«;16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.00, 16.30, 17.45, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 20.05 »Material girls«; 16.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 18.05, 22.05 »The protector - La legge del Muay Thai«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA- Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI -16.15 »Il brutto anatrocco-lo«; 17.40, 19.10 »The Protector: La legge del Muay Thai«; 20.40, 22.20 »Feed«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Smokin' aces«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ratatouille«; 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Napumpana«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«. NA ZI O NA LE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.40, 22.20 »Il mio ragazzo e un bastar-do«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Il cane pompiere«; 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Catacombs - Il mondo dei morti«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.10 »Disturbia«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »Alla deriva«; 19.50, 22.10 M Izleti Včeraj je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan Drago Stoka. Da bi še mnogo let med svojimi dragimi užival polnost življenja, mu želijo vsi, ki ga imajo radi ODPRTJE KIOSKOV OB 19.00 »Harry Potter e l'ordine della Feni-ce«; 20.15, 22.20 »Fast food nation«; 20.00, 22.20 »La duchessa di Lange- H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo v tednu od 13. do danes, 17. avgusta 2007 uradi zaprti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽ BO SLOV NE GA LI CE JA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od 13. do 18. avgusta ter vse sobote do 1. septembra. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. Čestitke SPDT NA TRIGLAV Po daljšem času smo se planinci SPDT spet odločili da se odpravimo na Triglav. Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in samozavarova-nje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohodnikov je omejeno. Odhod ob 7. uri zjutraj pred hotelom Daneu na Opčinah. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040-220155 Livio in 338-4913458 Franc. AŠDCHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel. št. 349-7597763 Nastja. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040220693. Pohitite z vpisom! KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072. Dobrodošel Samuel! Dolgonoga štorklja se je spet ustavila pri Bandijevih in prinesla Aneju bratca EVANA. Srečnima staršema Ediju in Tamari prisrčno čestitajo Branko, Majda, Natalie in Erik. Tamaro, Edija in malega Aneja je razveselilo rojstvo EVANA. Srečni družini iz srca čestita Pihalni orkester Ricmanje. Dobrodošel mali EVAN! VRic-manjih enega vaščana več imajo, Anej končno bratca, mi pa še enega fantka. Ediju in Tamari pa želimo mirne noči. Nonoti, Genjo, Miranda, stric Da vo rin, bra tran ca Erik in Ma tej. Na Proseku se praznuje, mama CVETKA 80 let slavi. Skupaj ji nazdravljamo in ji želimo še mnogo zdravih dni v krogu svojih dragih. Vsi nje ni. Koš po ljub čkov po ši lja pranoni mali Matija. Ko danes praznuješ 40. rojstni dan, naj bo zate z veseljem zaznamo van. Po krij se s klo bu kom sre če, presenetijo pa naj te naše ljubezni polne vreče. Cvetoča ostani, kot vrtnice vse, optimistično in ljubezni polno naj vedno ostane tvoje srce. Vse naj ... draga ALENKA. Ljubeča mama, mož Luciano, tvoja Ni-ka in tvoj Martin. Draga ALENKA! 40 jih je danes minilo, odkar te je življenje v zibelko položilo. Naj vsako poletje ti cvetja nasuje in sonce naj k tebi vsak dan pripotuje. Naj spremlja te sreča, ljubezen in uspeh, nikdar z obraza naj ne izgine tvoj nasmeh. Mama, oče, brat in ses tra z dru ži na ma ti to želijo, odNikolza teto pa še poljubčkov obilo. Prireditve OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. JERNEJEV TEDEN se bo začel to nedeljo, 19. avgusta, ob 9. uri, s procesijo okoli cerkve in slovesno sv. mašo, popoldne, ob 17. uri, pa bo pod lipami za cerkvijo vesel Jernejev popoldan s srečelovom; v ponedeljek, 20. avgusta, bo Jernejev pohod po openskih poteh (zbirališče ob 16. uri pred cerkvijo); v torek, 21. avgusta, bo romanje na Sv. Višarje in ogled Humina; v sredo, 22. avgusta, ob 20.30, bo koncert duhovnih pesmi, ki jih bo v farni cerkvi izvajala Martina Feri ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola; v četrtek, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov. SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bona-fata 6, Barkovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občute- Srečnima staršema Erici in Davidu čestitajo vsi Fischerji in Cociancichi na vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. 0 Mali oglasi IŠČEM knjige za 3. razred Družboslovnega liceja - Gorica. Tel. na št.: 3357228292. IŠČEM knjige za prvi razred srednje šole na Proseku in sicer slovenščine, italijanščine, zgodovine, likovne vzgoje in naravoslovnih ved. Tel. 040225214. IŠČEMO 2 OSEBI za nego in skrb starejše gospe. Nudimo hrano in bivanje, doplačilo po dogovoru. klicati na št. 348-8050998 ali 348-1334085. KMEČKI TURIZEM na Krasu išče izkušeno kuhinjsko pomočnico in natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 040-229253 ali 348-3721844. LEKCIJE fizike in matematike nudim za univerzitetni in višješolski nivo. Tel. 329-156 3648. NOVO PRE NOS NO PEČ na kerozin HI-Star Model WKH 2200 prodam po nizki ceni. Info Ivana 040-291477. ODDAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210. PRO DA JAM leseno posodo za kuhanje vina, ki drži približno 500 litrov. Klicati na tel. št. 040-232209. PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066. PRODAM knjige za vse razrede klasičnega liceja France Prešeren. Tel. 338-4791301 PRO DAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 3393924888. SO DOMAČE NALOGE vašega otroka čez poletje ostale nedotaknjene? 20-letna študentka z izkušnjami nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. 333-8337691. DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Sa- ležu odprla osmico OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju. V KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico. / TRST Petek, 17. avgusta 2007 9 □ Obvestila SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo njen tržaški urad zaprt od 13. do danes, 17. avgusta 2007. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040567751, 320-2717508 (tanja) ali e-pošta: »mailto:franmilcinsk@libe-ro.it«. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. Uradi sedeža pa bodo zaprti za dopust od 13. do danes, 17. avgusta. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata svoje člane, da bodo uradi zaprti od 13. do danes, 17. avgusta. KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure in da so uradi zaprti od 13. do 18. avgusta 2007. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaprti od 13. do vključno danes, 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure in da bodo v tednu od 13. do danes, 17. avgusta zaprti. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007. ATELIE DOM ART IN CVETLIČARNA ADA vabita danes, 17. avgusta, ob 17. uri, v razstavnem prostoru Ate-lie-ja Dom Art, Dunajska 17/A Op-čine, na večer Kraške ohceti, na katerem bodo razstavljene kraške noše, izdelovali bomo naprsne šopke za na noše ter pogovarjali se bomo o tradiciji Kraške ohceti skozi stoletje. Srčno vabljeni. GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno danes, 17. avgusta 2007. GORIŠKA KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo urad zaprt za dopust do danes, 17. avgusta. RTV SLOVENIJA - IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo danes, 17. avgusta, ob 20.30 v Pokrajinski muzej v Repen na premierno predvajanje dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »KRAŠKA HIŠA NA Loterija 16. avgusta 2007 Bari 16 47 22 6 38 Cagliari 25 67 46 28 90 Firence 69 74 20 10 5 Genova 89 4 62 74 72 Milan 78 48 53 74 9 Neapelj 16 38 13 80 6 Palermo 37 54 16 43 40 Rim 24 66 34 27 84 Turin 85 71 52 53 55 Benetke 25 28 48 59 17 Nazionale 4 32 53 47 41 Super Enalotto Št. 98 16 24 37 38 69 78 jolly 25 Nagradni sklad 2.488.459,37 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.105.446,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 3 dobitnikov s 5 točkami 165.897,29€ 889 dobitnikov s 4 točkami 559,83 € 37.316 dobitnikov s 3 točkami 13,33 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnikov s 4 točkami 55.983,00 € 115 dobitnikov s 3 točkami 1.333,00 € 1.767 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.120 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.010 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ROBU ČASA«. V slučaju slabega vremena se bo predavanje odvijalo v Kulturnem domu na Colu. TPK SIRENA prireja tradicionalno Kalamarado od 17. do 19. avgusta 2007. Danes, 17. avgusta bo ples z ansamblom Alter ego. V soboto, 18. avgusta bo ples z ansamblom Old stars. V nedeljo, 19. avgusta bo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. V PROSVETNEM DOMU NA OPČI- NAH se bo 17., 18., 19., in 20. avgusta vršil Praznik Unita in Novega Dela. Danes, 17. avgusta bo ob 18. uri razprava: »Vloga žensk v novem političnem kontekstu«. Ob 20.30 bo Mladinska Levica predstavila film »No Man's Land«. V soboto, 18. avgusta bo ob 18. uri srečanje izvoljenih predstavnikov Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih Demokratov. Ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 19. avgusta bosta ob 19. uri posegla Marina Gu-glielmi in Bruno Zvech. Ob 20. uri ples z ansamblom Oasi. V ponedeljek, 20. avgusta bo ob 18.30 srečanje/razprava: Evropa: Work in progress / Izziv evropske integracije na Balkanih. Ob 20.30 Mladinska levica prireja glasbeni večer z ansamblom Makako Jump. V petek in nedeljo bodo kioski odprti od 18. ure, v nedeljo od 17. ure dalje. MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V soboto, 18. avgusta, ob 20. uri, v cerkvi spokor-no bogoslužje. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharistija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri, slovesna evharistija - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do danes, 17. avgusta. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta. PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Breda Su-sič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »-rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). AŠDCHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opči-nah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627. Info na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 impro-vizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske ustvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije in prijave: www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). LIKOVNA DELAVNICA vokviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovod-kinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). PLESNA DELAVNICA vokviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNI CA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskira-nja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla- dika@hotmail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia). POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SE ŽA NA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DE-PORTIRANCEV V NACISTIČNIH TA BO RIŠ ČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opči-nah. Vodi Saša Zerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN- CU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psiho-terapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni re-ligiolog dr. Lenart Škof. KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni mo-toriki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. GIM NASTIČ NI OD SEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI OR KE STER RIC MA NJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbe-ni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. SKD I GO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. Prispevki Ob obletnici padlega brata Lučkota pri spe va Sla vica Husu 20,00 evrov za vzdr že vanje spo me ni ka pad lim NOB na Proseku. Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema Agencija TMEDIA - TRST: ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka i m&irïï® FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. mum m, MZ^smkiss Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure 10 Petek, 17. avgusta 2007 KULTURA / SALZBURG - Operni program letošnjega festivala Haydnova Armida opera o ljubezni in vojni Sporočilo, tokrat izrazito izpostavljeno, bi lahko povzeli kot »make love not war« Operni program letošnjega Salz-burškega festivala sloni na treh osnovnih načelih: uprizarjanje del, ki še niso bila prikazana na tem festivalu, režije ustvarjalcev, ki prvič sodelujejo v tem okviru ter pove zava z vez no temo »senčne plati razuma«. V tem smislu sta najučinkoviteje in najbolj popolno tolmačili dane usmeritve operi Benve-nuto Cellini Hectorja Berlioza in Armida Franza Josepha Haydna. Slednja redkost je predstavljala za ljubitelje opere pravo poslastico in je imela častno mesto otvoritve opernega sporeda festivala 28.julija. Junaško dramo v treh dejanjih po italijanskem libretu Nunziata Porte so prvič izvedli leta 1784 na dvoru družine Esterhazy. Bila je najljubša opera princa Nikolausa Esterhazyja, skladatelje ve ga me cena, izven dvo ra pa ni ime la is tega us peha, saj je kma lu izginila iz repertoarja, do modernega preroda leta 1968, ko je ponovno dobila privilegirano mesto v skladateljevem opusu kot njegova najboljša operna stva ritev. Libreto je nastal po Tassovi epski pesnitvi Osvobojeni Jeruzalem. Junak Rinaldo je padel v ljubezensko mrežo čarovnice Armide. Prijatelj Ubaldo ga skuša prebuditi iz začaranosti, da bi se vrnil in se boril proti poganom. Idre-no pošlje tudi čarovnico Zelmiro na bojišče, da bi zapeljala vojake in upo-čas ni la pohod krščan ske voj ske, ta pa se zalju bi v Clo tar ca in pos tane zago -vornica miroljubnih dejanj. Do konca Rinaldo je razpet med ljubeznijo in dolžnostjo, a se končno odloči za vrnitev h krščanski vojski in se boleče odpove ljubezni, kar v zadnjih besedah libreta predstavlja svarilo: »grenka ločitev naj bo v zgled vsem zaljubljenim du šam.« Zgodba bajeslovne čarovnice, ki odvrne junaka od slave na bojišču, je zelo razširjena tema baročne operne litera ture in je dožive la ve li ko uglas bi-tev. Ljubezenska zgodba je predvsem zgodba nasprotja med različnima sve-tovo ma, Vzho dom in Zaho dom. Poraz ljubezni v vojnem času in sredi nesmiselnega vztrajanja v verigi nasilja in vojne je osnovna vsebina libreta, ki je nakazal režiserju Christofu Loyu pot simboličnega prikazovanja emotivne nestalnosti in neuravnovešenosti sredi pritiskov višjih sil. Scenograf Dirk Becker ni ponudil pro tago nis tom bojišča, temveč telovadnico, v kateri so morali plezati, drsati, tekati in se valja- ti: na eni strani velika, strma rampa, na drugi barikada neenakih lesenih desk, odpadkov čustvenih brodolomov. Tekst sega v globine človekove duše v senci vojnih dogodkov, glasba pa na pevskem področju sledi ustaljenim opernim kalupom, nad katerimi se včasih povzpne z bolj doživeto izoblikovanimi trenutki, kot je dramatični duet slovesa Armide in Rinalda, katerega le poto sta izved ba pro tago nis tov in režija odločno ovrednotila. Z glasbenega vidika je orkester pravi protagonist dela kot najbolj naravno ekspresivno sredstvo očeta simfonije, ki dodeli prav instrumentalistom pripovedno vlogo z najbolj sporočilno govorico. Glasba sočustvuje s pevci, se v sozvočju z vsebino prepušča takratni modi »turških« učinkov, posnema žvrgolenje ptic v prizoru začaranega gozda. Odlični orkester salz-burškega Mozarteuma je v krepki, vojaški uverturi izpostavil originalen dialog z zvočniki, ki so oddajali prehode partiture, ko se oglasi vojaški klic. Zanimiva povezava se je nadaljevala skozi celo ope ro, kar je predstavlja lo po-sre čeno zami sel na izvajal skem in režijskem področju. Dirigent Ivor Bolton, ki je tudi spremljal pevce pri recitati-vih, je jam stvo za kva li teto pri izved bi klasičnega repertoarja in se je tudi tokrat izkazal s poglobljenim poznanjem stilnih zahtev glasbe, eleganco in ži-vostjo nastopa, ki jo je prenašal na zelo reaktivne glasbenike. Kostumi Bettine Walter predstavljajo na eni strani vojsko športnikov, na drugi dvor urbanih darkerjev, v katerem čarovnica izgubi privlačnost zapeljivke in postane le preprosto, zaljubljeno dekle s tetovirano kožo in velikimi, odvezanimi gojzarji. Če je Armida čarovnica brez čarobne moči, je Rinaldo vojščak brez meča, ki se ob koncu sprička z njo na divanu domače dnevne sobe. Armida je bila sopranistka Annette Dasch, mlada vzhajajoča zvezda, ki razpolaga z lepim liričnim gla som, ne posredno eks pre siv -nostjo in agilnostjo pri koloraturi. Michael Schade je kot Rinaldo potrdil svojo sposobnost poglabljanja razkrojenih likov, z dinamičnimi modulacijami v vseh odtenkih in predvsem pri mojstrsko izoblikovanih pianih in pianissimih. Vito Priante je bil vokalno in interpreta-tivno ognjevit Idreno, vlogo Ubalda, Duet Armide (Annette Dasch) in Rinalda (Michael Schade) vojskovodje, ki ga režiser postavlja na voziček kot simbola nespametnega vojskovanja, pa je suvereno, z zvenečim glasom interpretiral Richard Croft. S svežo noto mladostne ljubezni je dogajanje osvetlil zelo dober nastop drugega zaljubljenega para: Mojca Erdmann je s čistim, svetlim in lepo izoblikovanim glasom nastopila v vlogi Zelmire, Clotarco pa je bil zagnani pla-vo las Ber nard Rich ter. Spo roči lo, ki ga tako opera kot uprizoritev poudarjata, je v bistvu »make love not war«, v univerzalnem smislu in brez zaznamujočih elementov, ki bi lahko banalno izpostavili aktualno kroniko odnosov med bližnjev- zhodnimi in zahodnimi narodi, z izjemo prizora, ko se Rinaldo polije z bencinom, da bi »prehodil pot junakov«. Z dobrim uspehom uprizoritve se skupaj z zadovoljno publiko veseli tudi umetniški vodja Jürgen Flimm, ki je na tiskovni konferenci predstavil prvi obračun festivala in je javno navedel nekatere naslove opernega sporeda prihodnje izvedbe v letu 2008, ko bomo lahko med drugimi produkcijami zasledili na prestižnih salzburških odrih novi uprizoritvi Mozartovih oper Don Giovanni in Cosi fan tutte pod festivalskim geslom »Ljubezen je smrt ljubezni«. Rossana Paliaga Priprave na jubilejni 10. FSF Iztekel se je rok za prijavo na 10. festival slovenskega filma (FSF), ki bo od 11. do 14. oktobra potekal v Portorožu, predvsem v Avditoriju. Na razpis je prispelo 66 prijavnic - od tega 23 za igrane, 23 za dokumentarne, 3 za animirane in 17 za kratke filme. Katere slovenske stvaritve si bo mogoče ogledati na festivalu, bo mogoče izvedeti v prihodnjem tednu, je v imenu organizatorjev povedala Andreja Purger. Letošnji jubilejni FSF uvaja tudi nov programski sklop Evropski dialogi, poseben poudarek pa bo namenjen filmom z območja Alpe-Adria. Kot je znano, je bila na predlog nadzornega sveta Filmskega sklada RS za direktorico letošnje izdaje festivala imenovana Jelka Stergel, programski vodja pa ostaja Jože Dolmark. Purger-jeva je povedala, da izbor evropskih filmov, ki se bo začel že 7. oktobra, nastaja v sodelovanju z evropskimi veleposlaništvi in kulturnimi predstavništvi, selekcija filmov iz sosednjih držav pa v navezavi z državami, združenimi v območje Alpe-Adria. Seznam gostujočih filmov ter gostov festivala bo znan v kratkem, je še dejala. Tesla Electric Company danes na Ohridu Tomaž Pandur, ki s predstavami še vedno vznemirja domače in tuje občinstvo, bo drevi s svojim zadnjim projektom Tesla Electric Company gostoval na festivalu Ohridsko poletje. Predstava, ki na Pandurju lasten, nekonvencionalen način tematizira življenje velikega znanstvenika Nikole Tesle, bo v antičnem gledališču ob 21. uri. Zadnja Pandurjeva predstava je nastala v produkciji Pandur.Theaters in Gledališča Ulysses (Hrvaška) ter v sodelovanju s festivalom Mittelfest in Festivalom Ljubljana. Slovenski gledališki kritiki so pri projektu Tesla pohvalili predvsem glasbo in scenografijo. Za prvo je poskrbel duo Silence - Boris Benko poje v živo -, scenografija pa je delo ekipe Numen. Predstava Tesla Electric Company je koncipirana tako, da je vloga Tesle pomnožena. Doslej so v predstavi nastopali Livio Badurina, Felix Stroebel, Mijo Jurišič, Branko Jordan, Primož Ekart, Rade Šerbedžija in drugi. Ko-stumograf je bil Sašo Radovič, avtor scenarija Darko Lukič, dramaturginja pa Livia Pandur. Teslino življenje in delo je za Pandurja »zgodba zgodb«, s katero se je ukvarjal poldrugo desetletje. Tesla je bil človek, brez katerega si ni mogoče predstavljati sodobnega življenja. Med drugim je iznašel koz-mično energijo, za kar so ga proglasili za norega. Pandurjeva osnovna inspiracija je bila, kot je pred slovensko premiero pojasnil za medije, skrivnostnost Tesle, o katerem še vedno ni vse znano.(STA) SLOVENIJA - Zaokrožen prikaz ustvarjalnosti Lojzeta Spacala ob stoletnici umetnikovega rojstva Ob razstavah šest tematskih publikacij Gre za pet katalogov, ki jim je dodan enako oblikovan zvezek z življenjepisom in bibliografijo - Zbrani so v komplet z naslovom Lojze Spacal - Življenje in delo Stoletnico rojstva Lojzeta Spacala so s tematskimi razstavami počastila številna razstavišča na Krasu in Obali ter v Kranju in Ljubljani. Njihovo skupno nastopanje poleg sočasnega, doslej najobsežnejšega in najbolj celovitega prikaza Spacalove umetniške in dokumentarne zapuščine ter spletne strani HYPERLINK "http://www.spa-cal.net" www.spacal.net povezuje tudi komplet petih katalogov, ki jim je dodan še enako oblikovan zvezek z umetnikovim življenjepisom in bibliografijo. Celoto, shranjeno v kartonskem varovalnem etuiju z naslovom Lojze Spacal - Življenje in delo, je s sodelovanjem uredniškega odbora uredila Barbara Kalan, grafično oblikoval pa Marko Tu-šek. Izdale so jo galerije, ki so pripravile posamezne tematsko zaokrožene predstavitve, občini Komen in Kranj ter drugi pokrovitelji. Življenjepis in bibliografijo sestavljajo memoarski del s spisi Draga Mi-rošiča Spomin na prijatelja umetnika, Zorana Kržišnika Lojze Spacal in Metke Gombač Spacalovo družbeno in politično angažiranje; Lara Štrumej je v nadaljevanju strnila umetnikovo življenjsko pot v pomembnih letnicah in jedrnatih opisih dogodkov, bibliografijo pa je s podatki, ki segajo do leta 2000, dopolnila Tina Jazbec. Besedila - vsa so, tako kot v katalogih, prevedena v angleščino oziroma italijanščino - spremljajo dokumentarne fotografije. Katalogi se neposredno navezujejo na posamezne razstave. V »matični« galeriji v štanjelskem gradu - in deloma tudi v cerkvi sv. Lovrenca v San Vitu ob Tilmentu - so na ogled Spacalove grafike, o njih pa pišeta Franko Vecchiet in Angelo Bertani. Slikam in kipom, razstavljenim v Mestni hiši in Prešernovi hiši v Kraju, je posvečen katalog z esejem Damirja Globočnika. Uvodno besedilo v katalog o Spacalovih delih na papirju, razstavljenih prav tako v Kranju, v Galeriji Prešernovih nagrajencev, je prispeval dr. Lev Menaše. O mozai- kih, tapiserijah in likovni opremi ladij, razstavljenih v Pokrajinskem muzeju in Gale riji Loža v Kopru - kjer je v Gale -riji Meduza tudi prodajna razstava Spacalovih del - ter v portoroški Vili San Marco, sta besedila za katalog napisala Nives Marvin in Paolo Piccone; so-kurator teh razstav je bil umetnikov vnuk Martin Spacal, ki mu gredo zasluge za uspeh colotnega podjetja. Peti katalog s kratkim naslovom Fotografija je po svoje najzanimivejši, govori pa o razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, ki jo je pripravila Lara Štrumej. Njeni so tudi spremni komentarji, ki med drugim opozarjajo, da sta širša pa tudi strokovna javnost za Spacalovo »fotografsko prisvajanje stvarnosti« izve de li šele le ta 2000, v zad njih me se-cih njegovega življenja. Zadnja sodba o tem področju ustvarjanja vsestranskega umetnika torej še ni mogla biti izrečena. Iztok Ilich / SVET Sobota, 18. avgusta 2007 1 1 WASHINGTON, TOKIO, PARIZ - Zaradi bojazni ob krizi na ameriškem trgu nepremičnin Črn dan na svetovnih borzah Najnižje vrednosti v zadnjih mesecih Poziv Sarkozyja k večji transparentnosti mednarodnih trgov WASHINGTON, TOKIO, PARIZ - Azijske borze so včeraj zaradi bojazni, da bo kriza na ameriškem trgu nepremičnin povzročila škodo mednarodnim finančnim trgom, zabeležile najnižje vrednosti indeksov v zadnjih mesecih. Indeks Nikkei je padel za dva odstotka na 16.148,49 točke, potem ko je med trgovanjem prvič od novembra lani padel pod 16.000 točk. Hongkonški indeks najpomembnejši delnic Hang Seng je padel za 3,3 odstotka na najnižjo raven zadnjih dveh mesecev, rdeče pa so obarvane tudi evropske borze. Britanski indeks najpomembnejši delnic FTSE 100 je do zgodnjega popoldneva izgubil že skoraj 3,5 odstotka in padel na najnižjo raven zadnjih 11 mesecev, na 5894,60 točke. Francoski indeks CAC 40 je izgubil dobre tri odstotke in padel na 5271,10 točke, nemški DAX pa dobra 2,5 odstotka na 7254,51 točke. Azijske borze so utrpele precej večji padec indeksov kot newyorška borza. Delniški indeks Dow Jones je sredino trgovanje končal pri 12.861,47 točke, kar je za 167,45 točke oz. 1,29 odstotka manj kot v torek. Glavni strateg Credit Suisse Šiniči Ičikava pojasnjuje, da je to posledica negotovosti glede velikosti vpliva na poslovne rezultate podjetij in gospodarstvo v azijski regiji. Celotna Azija in Evropa zdaj budno spremljata dogajanje v ZDA, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Ameriške Zvezne rezerve (Fed) so v sredo ameriškemu bančnemu sistemu ponudile novo finančno injekcijo, vredno 5,2 milijarde evrov, s čimer skušajo preprečiti negativne vplive nepremičninske posojilne krize na celotno gospodarstvo. Od 9. avgusta je Fed bančnemu sistemu zagotovil že 52,7 milijarde evrov finančnih injekcij. Zaradi krize so vse glasnejša tudi ugibanja, da bo Fed znižal obrestne mere, morda že na prihodnjem sestanku 18. septembra. Tega sicer ni storil že štiri leta, a analitiki menijo, da bi se to utegnilo zgoditi, če bo- do razmere na trgu postale dovolj resne. »Živahne« razmere na trgu so prvi večji izziv za šefa Feda Bena Bernanke-ja, ki je na položaju februarja lani nasledil Alana Greenspana. Japonska centralna banka j e včeraj bančnim trgom ponudila 2,5 milijarde evrov finančne injekcije, kar je že tretja finančna injekcija banke od prejšnjega petka. Kljub temu pa so delnice japonskih bank na tokijski borzi utrpele občutne padce. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je medtem skupino sedmih najbolj razvitih držav sveta G7 pozval, naj ukrepajo v smeri zagotovitve večje transparentnosti svetovnih trgov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V pismu trenutno predsedujoči skupini, nemški kanclerki Angeli Merkel, je sicer zapisal, da je prepričan, da kriza na ameriškem trgu nepremičnin ne bo dolgoročno vplivala na gospodarsko rast. Kljub temu pa meni, da je za sprejem ustreznih ukrepov treba zagotoviti trans-parentnost mednarodnih trgov. (STA) r;b LJ. hur-."* H I * OTK1V 'JI.NUJ XMÏ1 NJUNO Jt-fli-JMP Mirant?«. > M-I'iGO Nobena svetovna borza se včeraj ni izognila občutnemu padcu ansa t ï % I: Fi r- ■■ Po napovedih bo število mrtvih in ranjenih v potresu verjetno še naraslo, na tisoče prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo ansa LIMA - V noči na četrtek več sunkov, od kateri je bil najmočnejši 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici V hudem potresu doslej skoraj štiristo mrtvih, preko tisoč ranjenih in veliko razdejanje LIMA - V enem najhujših potresov v Peruju, ki je v noči na četrtek prizadel njegovo južno obalo, je po najnovejših podatkih umrlo najmanj 387 ljudi, 1050 pa je ranjenih. Število žrtev potresa jakosti 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je imel žarišče kakih 145 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Lima, bo po vsej verjetnosti še naraslo, kajti še vedno so na delu reševalne skupine, da bi izpod ruševin odko-pali mnoge žrtve. Reševalci so včeraj iskali preživele, medtem ko v državi veljajo izredne razmere. Ob tragični naravni nesreči je sožalje perujski vladi že izrazil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot navajajo ameriški seizmologi, je potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je trajal okoli dve minuti, med več deset tisoč ljudmi, tudi v Limi, izzval paniko in mnogi so ob prvih potresnih sunkih zbežali na ulice. Po potresu je del južne obale, med njimi mesta Ica, Pisco in Chincha, ostal v ruševinah, brez vode, elektrike in telekomunikacij. Po podatkih perujskih oblasti je potres dosegel moč 7,7 po Richterjevi les tvi ci. Oba lo je stre sel v sre do ob 18.41 po krajevnem času (včeraj ob 1.41 po srednjeevropskem času), čutili so ga po vsej državi, poleg tega pa tudi v sosednjem Ekvadorju. Po prvem potresu je približno uro in dvajset minut kasneje sledil še šibkejši potres z močjo 5,9 po Richterjevi lestvici, sledilo pa je še nekaj popotresnih sunkov. Ob po tre su so v enaj stih la tin sko a me -riških državah, med drugim v Čilu, Ekvadorju, Panami, Gvatemali in Hon-durasu, objavili opozorilo pred tsuna-miji, tako da so ponekod že pričeli z evakuacijami obalnih območij, vendar je Tihooceanski center za opozorila pred tsunamiji opozorilo kasneje pre-kli cal. Perujska vlada je razglasila izredne razmere in na prizadeto območje poslala vojake, reševalce, medicinsko pomoč, zdravnike in ostalo medicinsko osebje. Pomoč so že obljubili Španija, Francija in Ekvador, Bolivija pa je že tu di po sla la 12 ton po mo či. Pe ruj -ski predsednik Alan Garcia je kljub velikemu številu žrtev menil, da jih glede na silovitost potresa ni veliko. Ob tem je do dal, da » so ne ka te ra ob moč -ja vseeno hudo prizadeta«, in napovedal temeljit pregled vseh šol po državi. Leta 1970 j e podoben potres v Peruju zahteval kar 70.000 življenj. (STA) BRUSELJ - Po umiku nevarnih igrač iz prodaje Poziv Evropske komisije k nadzoru in odgovornemu ravnanju BRUSELJ - Evropska komisija je VČERAJ po poročanju francoske tiskovne agencije AFP proizvajalce igrač ter nacionalne oblasti pozvala h krepitvi sodelovanja in k večji budnosti, potem ko se je ameriški proizvajalec igrač Mattel v torek odločil za umik nekaterih igračk, katerih proizvodnjo je podjetje preselilo na Kitajsko.Družba Mattel se je odločila za umik ene od igrač blagovne znamke »-cars«, in sicer avtomobilčka »sarge« zaradi prevelike vsebnosti svinca. Obenem je Mattel razširil seznam odpoklicanih igrač zaradi neustrezno vstavljenih magnetov, ki ga je objavil novembra lani. Med na seznam dodanimi igračami so nekateri modeli igračk »polly pocket«, »doggie day care« ter »batman« in ena od različic barbike. Vsega skupaj je Mattel s polic po svetu umaknil 18 milijonov proizvodov. Evropska komisija je potrdila, da je Mattel nevarne igračke s polic v Evropi in po svetu umaknil prostovoljno. Evropska komisarka za potrošnike Meglena Kuneva je izrazila zadovoljstvo, daje proizvajalec nevarnost, ki jo predstavljajo igračke, zaznal z lastnim notranjim nadzorom in daje na podlagi ugotovitev ravnal odgovorno. Kuneva je dodala, da je »sodelovanje med proizvajalci in pristojnimi organi ključno za zagotavljanje varnosti proizvodov in da je potrebna večja budnost z obeh strani, da bi se uresničevala politika, po kateri na tem področju niso sprejemljivi nikakršni kompromisi«. Glede umaknjenih igrač je komisija v izjavi za javnost sporočila, da neustrezno pričvrščeni oz. vstavljeni magneti v igračah lahko pomenijo resno nevarnost za zdravje otrok. Magnete, ki izpadejo iz igrač oz. se od njih odlepijo, lahko namreč otroci pogoltnejo, vdihnejo ali si jih vstavijo v nos in ušesa. »Če otroci pogoltnejo več kot en magnet, se magneti med seboj lahko v prebavnem traktu privlačijo in povzročijo luknje v črevesju, razne okužbe ter prebavne zastoje. Vnos magnetov v pljuča terja takojšnjo operacijo, v nosu in uše- sih pa lahko povzročijo vnetje, predvsem pa jih je težko odstraniti,« je sporočila komisija in poudarila, da je »glede na dejstvo, daje bila večina proizvodov že prodanih, trenutno zelo pomembno ustrezno informiranje potrošnikov«. Komisija ima sedaj nalogo zagotoviti, da sporočilo o nevarnosti nekaterih proizvodov pride do vseh članic Evropske unije, ki imajo »dolžnost, da izvajajo korektivne ukrepe, če niso sprejeti ustrezni prostovoljni koraki s strani podjetij«, so še sporočili iz Bruslja. Odločitev Mattela je le zadnja v dolgi vrsti preplahov glede varnosti na Kitajskem proizvedenih izdelkov, ki so povzročili nezadovoljstvo tako v EU kot v ZDA. Komisarka Kuneva je zato Kitajsko med njenim obiskom v državi konec junija pozvala k okrepljenim prizadevanjem za izboljšanje nadzora trga, s čimer bi preprečila, da bi se potrošnikom nevarni izdelki pojavili na evropskem trgu, obenem pa bi se izboljšal njen ugled izvoznika. (STA) ATENE Obširen požar v predmestju ATENE - V bližini grškega glavnega mesta je včeraj izbruhnil obširen gozdni požar. Zaradi nevarnosti ognjenih zubljev so gasilci evakuirali bližnje hiše in dve zdravstveni kliniki, med gašenjem požara pa je bil ranjen gasilec, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri gašenju požara sodeluje okoli 300 gasilcev ob pomoči devetih letal in prav toliko helikopterjev, vključno z na novo dostavljenimi ruskimi helikopterji, ki lahko prevažajo 12 ton vode. Zaradi požara severno od Aten so sicer iz tamkajšnjih hiš morali evakuirati prebivalstvo ter 130 pacientov klinike okoli 20 kilo me trov iz sre diš ča mes ta. Po leg tega so izselili tudi 21 ljudi bližnjega zdravstvenega centra. Do večernih ur je gasilcem uspelo požar delno omejiti, ne pa tudi povsem obvladati. (STA) 1 2 Petek, 17. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it INEOS - Gherghetta napoveduje posredovanje pri ministru Bersaniju Protestnikom poziv, naj sestopijo s strehe silosa Odkrili dokumente o financiranju za izgradnjo novih obratov na Sardiniji »Stopite s strehe silosa, nato pa se skupaj odpravimo v Rim k ministru Bersaniju, tako da bo vsa Italija izvedela za škodo, povzročeno od podjetnikov, ki zasledujejo le zaslužek.« S temi besedami je včeraj predsednik pokrajine Enrico Gherghetta nagovoril protestnike, ki od prvega avgusta vztrajajo na strehi silosa tržiške tovarne Ineos. Pet izčrpanih delavcev je moralo po pregledu zdravstvenega osebja že zapustiti »tabor« na vrhu tovarne, zato pa je Gherghetta pozval še ostale, naj zaključijo s protestom. Predsednik pokrajine je ob tem predlagal, naj se v središču mesta odpre urad, v katerem bi delavci skupaj s pokrajinskimi uslužbenci nadzorovali spoštovanje dogovora o dopolnilni blagajni. Po Gherghettovih besedah bo dopolnilna blagajna stala družbo Ineos 3.200.000 evrov, odškodnine za neprejeta sporočila o odpustitvi pa veljajo le še dodatnih 200.000 evrov. »Zahteve delavcev po plačilu odškodnine so povsem upravičene, konec koncev pa ne gre za bajno vsoto,« je menil Gherghetta in pozval goriške industrijce, naj tudi sami podprejo zahteve delavcev. Med tem je včeraj viceprefekt Rita Ilda Riccio sprejela žene in partnerke protestnikov ter tudi sama pozvala delavce, naj stopijo s silosa. Ricciova se bo v ponedeljek srečala s predstavniki družbe Ineos. Odbor, ki združuje družinske člane delavcev Ineosa, je med tem po temeljitem iskanju našel več dokumentov, ki dokazujejo, da naj bi družba Ineos res prejela finančni prispevek za odprtje tovarne na Sardiniji. Na spletni strani poslanske zbornice je med drugim objavljen dokument (www.camera.it/_dati/leg15/lavori/bol-let/200707/0724/html/10/allegato.htm#167n1), iz katerega izhaja, da so hčerinski družbi Ineos Vinyls namenili 18,4 milijonov evrov prispevka, s katerimi naj bi prevzela in prekvalificirala kemijska obrata v krajih Porto Torres in Assemini. Po besedah članov odbora namerava Ineos v sardinskih obratih več kot podvojiti proizvodnjo in zaposliti novih 147 delavcev. Dežela Sardinija, državna vlada, sindikalne organizacije in kemijske družbe so se že leta 2003 dogovorile za oživitev kemijske industrije v krajih Porto Torres, Assemini in Ottana, maja letos pa so dogovor potrdile. Za prekvalifikacijo obratov bo tako potrebnih 300 milijonov evrov, od katerih jih bo kar 100 zagotovila sardinska deželna vlada. Za tovarni v krajih Porto Torres in Assemini je družba Ineos Vinyls pripavila načrt, ki je vreden 54 milijonov evrov in za realizacijo katerega ji je medministrski odbor CIPE zagotovil 18 milijonov evrov prispevka. Gherghetta (zgoraj) in delavci tržiškega Ineosa pred vhodom v tovarno (desno) bumbaca KROMBERK - Kongres restavratorjev Goriški muzej prehitel Newyorčane Goriški muzej iz Kromberka pri Novi Gorici se pospešeno pripravlja na dogodek svetovnega pomena za ohranjanje kulturne dediščine. Konec prihodnjega tedna bo namreč gostil Svetovni kongres restavratorjev stekla in keramike ICOM-CC, ki naj bi se ga udeležilo približno 80 največjih strokovnjakov v svetovnem merilu s tega področja. Organizatorji udeležencem pripravljajo vrsto obkongresnih dejavnosti - od različnih predavanj do izletov v Murano, Ljubljano, Celje in na Ptuj. Pomen dogodka za Novo Gorico pojasnjuje že dejstvo, da sta se za organizacijo potegovala Goriški muzej in sloviti Metropolitan Museum of Art iz New Yorka, mednarodni muzejski svet pa se je odločil za Goriško. Ob kongresu bodo v Vili Bar-to lo me - i v Solkanu postavili tudi razstavo o pivskih posodah skozi čas, kjer bodo na ogled postavljeni eksponati različnih slovenskih muzejev. Med drugim bodo v vili, ki sicer še čaka na odobritev začetka obnovitvenih in dogra-ditvenih del, s katerim naj bi uredili tudi okolico, kjer zdaj domujejo zapori, na ogled situle, etruščanski in rimljanski vrči, starogrški kelihi, beneški kozarci in številne različne majolike. Kot je potrdila koordinator-ka kongresa, Jana Šubic Prislan, se bodo restavratorji z vsega sveta v Novi Gorici zadrževali od 27. do 30. avgusta. (pmt) RONKE - Nesreča Z avtom v javor Z avtomobilom so trčili v javor ob cesti, hujših telesnih poškodb pa niso utrpeli. V sredo se je na ulici XXIV Maggio v Ronkah pripetila prometna nesreča, v kateri je avto, na katerem se je peljala družina s Kosova, iz nepojasnjenih razlogov zavozila s cestišča in zadela drevo. Za volanom je sedel oče, ob njem pa sta se peljala žena in dveletni sinček. Ob 16.30 se je družina vozila po ulici XXIV maggio v smeri proti Tržiču, nenadoma pa je moški izgubil nadzor nad vozilom in zadel drevo ob cestišču. Na kraju so posredovali gasilci in rešilna služba 118, kije družino odpeljala v tržiš-ko bolnišnico. Njihovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo zaskrbljujoče. NOVA GORICA - Hit načrtuje več predstavitev Septembra okrogle mize o megazabavišču Družba Hit v teh dneh nadaljuje s pripravo podlag za izvedbo projekta turistično-zabaviščnega centra na Goriškem. Septembra bo na podlagi dogovora z županom mestne občine Nova Gorica Mirkom Brulcem v mestnem svetu pripravil obširno predstavitev projekta in njegovih učinkov, prav tako pa bodo priredili javne okrogle mize na temo prikaza celovitih učinkov projekta. Razumevanje vsebine projekta je ključnega pomena za transparentno in realno oceno vseh razvojnih učinkov, ob tem poudarjajo v Hitu. Družba Hit se ne strinja z mnenji »nekaterih predstavnikov civilne družbe, ki neargumen-tirano in brez strokovnih podlag podajajo ocene o učinkih projekta«, saj te temeljijo na nepoznavanju podrobnosti in dejanskih vsebin ter zasnove načrtovanega turističnega centra, so prepričani v Hitu. »Hit spoštuje mnenja in stališča posameznih civilnih skupin, ostro pa zavrača vsa namigovanja o domnevni nepoštenos- ti in spornosti njene dejavnosti,« so sporočili iz družbe. Hit zatrjuje, da si v pogovorih z ameriško družbo Harrah's Entertainment prizadeva, da bo turistični center nadgradnja in dopolnilo obstoječe igralniško-zabaviščne ponudbe v No vi Go ri ci in oko li ci ter vse bin ska zaokrožitev širše goriške turistične destinacije. Nov center naj bi res vseboval tudi igralniško-zabaviščni del, vendar naj bi večino novih turističnih kapacitet predstavljali hoteli najvišjega ran ga, wel ness in vod no-spros tit -vene površine, športno-rekreacijske površine, kongresno-prireditveni center ter restavracije in drugi gostinski objekti, so poudarili. Ker natančna lokacija centra še ni znana, je nemogoče pojasniti vse podrobnosti, ki so povezane z umeščanjem projekta v prostor, vsekakor pa bo imela pri tem glavno besedo lokalna skupnost, brez katere izvedba ne bo mo go ča, so še raz lo ži li iz druž be Hit. MARINA JULIA - Onesnaženost morske vode Prepovedi kopanja še ni mogoče preklicati Rezultat zadnjih analiz morskih voda v Marini Juliji, ki jih je deželna agencija ARPA izvedla v prejšnjih dneh, je ponovno negativen. Količina fekalnih bakterij je namreč znova presegla dovoljeno vrednost: analize kažejo, daje le-teh 750 na 100 mililitrov vode, medtem ko je najvišja dovoljena vrednost 100 na 100 mililitrov vode. Za tržiške upravitelje, lastnike lokalov in trgovce Marine Julie je to hud udarec, saj pomeni, da prepovedi kopanja zaenkrat ne bo mogoče preklicati. Rezultati analiz, ki so jih izvedenci naredili pred enim tednom, so bili spodbudni. Količina fekalnih bakterij je bila namreč zelo nizka. Županovo odredbo o prepovedi kopanja pa je mogoče ukiniti le v primeru, da so izvidi dvakrat zaporedoma pozitivni, kar se žal ni zgodilo. Medtem ostajajo vzroki nenadnega povečanja onesnaženosti prava skrivnost, saj bi moralo biti morje v Marini Juliji po podatkih agencije ARPA primerno za kopanje. »Občinska uprava je že aprila opozorila agencijo ARPA, naj ugotovi vzroke tega nepredvidljivega pojava,« je povedal odbornik za okolje Paolo Frittitta in dodal: »Dokler ne dobimo odgovora in določimo ustrezen ukrep pa nam žal ne preostaja drugega, kot da nadzorujemo območje in informiramo občane.« Občinski svetnik Severne Lige Federico Razzini je medtem napovedal, da bo o vzrokih nenavadnih vzponov onesnaženosti morskih voda v Marini Juliji tekla beseda na prihodnjem občinskem svetu. Z ribiško palico se je branil pred roparjema Zaključil je z ribolovom in začel spravljati opremo, ko sta se mu približala dva moška in mu ukazala, naj jima izroči denarnico. 21-letni ribič M.G. se pri tem ni prestrašil, urno prijel za ribiško palico in za jekleni podstavek ter z njima postavil v beg roparja, ki sta držala v rokah jekleno palico. Dogodek se je pripetil v torek ob 23.30 ob kanalu Brancolo v bližini bara Kuku, kamor se je 21-letni Tržičan redno opravlja na ribolov. Po njegovih besedah sta se mu roparja približala na tri metre razdalje, tako da je opazil, da sta bila temnih las in kože, stara pa približno 40 let. Mladi ribič je takoj po neprijetnem srečanju skušal klicati 113, vendar je bil njegov mobitel brez baterije. Nemudoma se je odpravil v Tržič, med potjo pa je srečal izvidnico letečega oddelka in policistom povedal svoje doživetje. Agenta sta mu svetovala, naj dogodek prijavi, to pa je mladenič storil v sredo dopoldne. Po njegovih besedah sta pobegla roparja govorila s tujim naglasom, zato pa preiskovalci sumijo, da gre za priseljenca. Ela Weber, Eva Henger in Albano Carrisi v Tržiču Ela Weber, Eva Henger, Albano Car-risi, skupina Zero Assoluto in pevec Bobby Solo bodo v soboto, 25. avgusta, obiskali trg republike v Tržiču, kjer bo potekala prireditev Festival show v priredbi radijskih postaj Radio Biriki-na in Radio Bella&Monella. Glasbeni dogodek, ki se bo začel ob 21. uri, je vključen v program poletne manifestacije Monfalconestate 2007, zanj pa se je zavzelo tržiško združenje Pro Loco. Večer bo vodila Ela Weber, ob njej pa bodo na oder stopile mnoge osebnosti sveta televizije in glasbe. Pobuda Festival show poteka letos že osmič, prirejajo pa jo na najlepših trgih mest v deželah Veneto, Emilia Roma-gna in v Furlaniji-Julijski krajini. Trgatev tudi v Goriških Brdih Med tem ko je v Števerjanu in na Oslavju trgatev že v polnem teku, so včeraj začeli obirati prve sorte tudi v Goriških Brdih, v Kmetijski zadrugi Vipava pa bodo z odkupom grozdja pričeli v ponedeljek, 20. avgusta. Meritve, ki jih opravljajo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, kažejo, da bodo po 20. avgustu trgali že po vsej Primorski razen na Krasu, kjer je trgatev poznejša kot v ostalih predelih. Na Vipavskem, v Brdih in v Slovenski Istri so strokovnjaki grozdje vzorčili že dvakrat in ugotovili, da so sladkorne stopnje enake lanskim, vendar tri tedne pozneje. Jagodna masa je večja od lanske, na Vipavskem zato računajo do 30 odstotkov večji pridelek. Kjer so količine manjše, torej v manjših vinogradih, bo trgatev prej kot drugje. Vsak vinogradnik bo sam ocenil, kdaj naj s trgatvijo začne.Direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič meni, da bi največje težave v tem trenutku pomenilo gnitje grozdja. Letošnje leto so imeli kmetje s trto kar nekaj težav. Faza dozorevanja je prišla predčasno, takrat pa je trto prizadel močen ožig. V zadrugi pričakujejo, da bodo odkupili okrog 780 vagonov grozdja. Trgatev bodo skušali tako zaradi vinogradnikov kot zaradi predelave razširiti, vendar se Tomažič boji, da bo potrebno vse zelo hitro pobrati. (sj) Vino in Piranesijeve grafike V palači Attems-Petzenstein bo danes ob 18. uri že drugič potekala pobuda »Aperitivi d'autore«, v okviru katere se bo mogoče udeležiti brezplačnega vodenega ogleda razstave Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Po ogledu je predvidena pokušnja vin, ki jo prireja združenje Movimento Turismo del vino iz Fur-lanije-Julijske krajine. Razstava slavnega grafika bo na ogled do 15. septembra. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. avgusta 2007 13 GORICA - Ob velikem šmarnu se mesto ni povsem izpraznilo Sončno vreme zvabilo turiste k morju V goriških hotelih ni bilo veliko nočitev - Večina muzejev odprta Gorica se ob velikem šmarnu ni docela izpraznila, bolj kot turiste pa je bilo v redkih odprtih lokalih mestnega središča videti Goričane, ki avgustovske dni preživljajo doma. »Imeli smo precej gostov, predvsem domačinov. Danes je veliki šmaren pač drugačen kot v nekoč, saj ostajajo mnogi doma,« so povedali lastniki bara Bellini, ki je bil v sredo z barom Matroquadro edina odprta kavarna na korzu Italia. Če se je velika večina upraviteljev goriških barov odločila, da si v tem tednu privošči nekaj dni počitka, so bile picerije mestnega središča v glavnem odprte in množično obiskane. Manj je bilo odprtih restavracij, kar ni navdušilo lastnikov goriških hotelov. »Mnogi gostinski lokali so bili zaprti. Ostali so imeli veliko dela in osebje ni odgovarjalo na telefon. Naše goste smo morali zato usmeriti v picerije,« so povedali v hotelu Entourage. Po številu rezerviranih sob v nekaterih goriških hotelih in dejstvu, da so bili nekateri izmed teh zaprti, je razvidno, da si Gorica še s težavo nadeva vzdevek »turističnega mesta«. »Prisotnost gostov je odvisna tudi od vremena. Ker je bilo v sredo sončno, se je večina odločila za Gradež. Med tistimi, ki so prenočili pri nas, je bilo le malo "pravih" turistov. Nekateri so prišli obiskati sorodnike, drugi pa igralnice čez mejo,« so povedali na recepciji hotela Transalpina. »Pri nas je bilo bistveno manj gostov kot lani. Imeli smo jih 25, med katerimi je bila približno polovica tujcev,« so zabeležili pri hotelu Internazionale. Veliki šmaren pa je marsikdo izkoristil za ogled razstave. Ponudbo Pokrajinskih muzejev si je v sredo ogledalo 68 obiskovalcev. Polovica je v grajskem naselju obiskala muzej prve svetovne vojne in ostale zbirke, ostali pa so se odločili za palačo Attems, kjer je na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Skupine turistov so obiskale tudi grad, kjer so si poleg stalnih razstav in dvorca lahko ogledali razstavo »Passaggi« v organizaciji društva Prologo, palača Cornonini - Cronberg pa je bila zaprta. Sončen dan je več Goričanov izkoristilo za skok v goriški bazen, zvečer pa je množico privabila šagra v Podturnu, ki se je uspešno zaključila včeraj z glasbo in tombolo. Včeraj je bila v Podturnu na sporedu podelitev tradicionalnega priznanja »Mattone su mattone«, ki ga je župnik Ruggero Dipiazza ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija izročil Ferrucciu Franchiju, dolgoletnemu uslužbencu bančnega zavoda Banca d'Italia. (Ale) Veliki šmaren so nekateri izkoristili za ogled goriškega gradu bumbaca Slovenska lepotica na prazniku v Jasihu Mariborska lepotica Tjaša Vezjak bo predstavljala srednjeevropsko lepoto na tradicionalnem Prazniku narodov srednje Evrope, ki bo potekal od danes do nedelje, 19. avgusta, v Krminu in Jasihu. Obeleževanje 159. obletnice rojstva av-stroogrskega cesarja Franca Jožefa se bo začelo danes ob 18. uri s spominsko slovesnostjo na pokopališču v Bračanu, kjer se bodo spomnili vseh žrtev evropskih bratomornih vojn. Ob 19. uri se bo dogajanje preselilo v Jasih, kjer bo koncert godbe iz Dobrovega in madžarske skupine Tulipant. Sledil bo ples z ansamblom Souvenir. V Jasihu se bo praznik nadaljeval tudi jutri z začetkom ob 18.30, osrednji del dogajanja z mimohodom folklornih skupin po Krminu in z nagovori predstavnikov gostujočih delegacij pa bo v nedeljo, 19. avgusta. GRADIŠČE - Več tisoč obiskovalcev na 41. ptičjem sejmu Praznik žvrgolenja Ob kanarčkih in papigah si je bilo mogoče ogledati in kupiti tudi kokoši, gosi, zajce in druge domače živali Kljub vročini so na veliki šmaren na 41. ptičjem sejmu v Gradišču našteli kakih 25 tisoč obiskovalcev, ki so si prišli ogledat in kupit v glavnem kanarčke in papige, ob tem pa tudi kokoši, zajce, race, gosi in druge domače živali. Med obiskovalci je bilo veliko domačinov in prebivalcev sosednjih vasi, sicer pa je bilo med sprehodom po sejmu mogoče slišati ob fur-lanščini tudi slovenski jezik. Poleg stojnic sedemdesetih razstavljavcev, ki so prodajali tudi opremo za nego domačih živali, razne vrste rastlin, knjige in lovska oblačila, je bilo posebno zanimivo tekmova- Mnogi so se iz Gradišča vrnili domov s kanarčkom ali papigo bumbaca nje v spretnosti, ki se ga je s svojimi pasjimi ljubljenčki udeležilo več kot sto tekmovalcev. Med le-temi jih je bilo kar nekaj iz Postojne, Kamnika in drugih krajev Slovenije, s svojim psom pa se je tekmovanja med drugim udeležil tudi bivši kotalkarski šampion Samo Kokorovec. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. U Kino GORICA KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. PRI SKUPNOSTI ARCOBALENO 21.00 »Flags of our fathers«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Disturbia«. Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »Alla deriva«. Dvorana 3:19.50 - 20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 4:20.15 - 22.20 »Fast Food Nation«. Dvorana 5: 20.00 - 22.20 »La duchessa di Langeais«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR-VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Go- M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 048121361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana K.). KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927. PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škof-jo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina) do 22. avgusta. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121). ¿j Čestitke □ Obvestila Včeraj na hišni številki 1, v Sovod-njah ob Soči srečen dan, saj bo ljubljenega IGORJA srečal Abraham. Ker se to le enkrat v življenju zgodi, mu vsi njegovi, Katja Štefan Dimitri in Max ter vsi, ki ga imajo radi želijo veliko zdravja in skupnih srečnih dni. Danes bo v Vasi v Sovodnjah na št. 48 velika fešta, saj je Slavko dopolnil 70 let. Vse najboljše, veliko zdravja, kolesarjenja in družinske sreče mu želijo vsi domači. ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICAvuliciMameliv Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688. KNJIŽNICA FEIG EL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Ses-ljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt. SKD HRAST prireja predvajanje risanke za otroke sinhronizirano v slovenskem jeziku v četrtek, 23. avgusta, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. URADI ZSKD bodo še danes zaprti. URADI GLASBENE MATICE GORICA bodo zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure. 0 Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: od petka, 24. avgusta, do sobote, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bisiache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce opponibile«; v soboto, 25. avgusta, ob 21. uri (trg Republike) glasbena prireditev radia Birikina in radia Bella & monella. Večer bo vodila Ela Weber. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI GORICI bo med 19. in 25. avgustom s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: 19. avgusta ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru; 22. avgusta, ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru; 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru;25. avgusta ob 19.30 v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba v Šempetru. V VILI CODELLI v Mošu je v teku prireditev Glasbeni večeri v vili Codelli: dre- vi ob 21. uri nastop dua Benjamin Bernstein (viola) in Natalyia Morozova (klavir). Izvajala bosta skladbe Antona Rubinsteina, Benjamina Brittena in Johannesa Brahmsa; v soboto, 18. avgusta, ob 21. uri komična opera Gaetana Doni-zettija »Don Pasquale«; v nedeljo, 19. avgusta, ob 21. uri klavirski večer z Mai-o Glouchkovo in Luco Trabuccom z naslovom Simfonični klavir. Vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Liliana Favret-to vd. Tridente iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: 10.00, Luciano Cerv (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upepelitev. 1 4 Petek, 17. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V 1. krogu italijanskega pokala Triestina z golom Allegrettija presenetila favorizirano Mantovo r i i v J Triestina se je izkazala predvsem na sredini igrišča - Poletni nakupi so zapustili dober vtis ^ž® _n Cr Zmaga Sampdorie proti Hajduku v Splitu V prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij v nogometnem pokalu UEFA je Sam-psdoria v Splitu premagala Hajduk z 1:0. Zmagoviti zadetek je v 44. minuti dosegel Campagnaro, potem ko je le dve minuti prej vstopil v igro namesto Accardija. Triestina - Mantova 1:0 (0:0) STRELEC: Allegretti v 72. min. TRIESTINA: Rossi, Milani, Ky-riazis, Mezzano, Pesaresi, Gorgone, Allegretti, Piangerelli (od 85. Lima), Sedivec (od 79. Rossetti), Graffiedi, Sgrigna (od 63. Testini). MANTOVA: Handanovič, Sac-chetti, Notari, Cristante, Balestri, Tarana (od 67. Lucenti), Grauso, Spinale (od 76. Mondini), Caridi (od 76. Al-tinier), Godeas, Noselli. SODNIK: Tommasi (Bassano del Grappa). Triestina je novo sezono začela tako kot je končala prejšnjo: z golom kapetana Allegrettija po prostem strelu. V Piacenzi je gol veljal obstanek, v tekmi proti Mantovi pa »samo« napredovanje v 2. krog državnega pokala, v katerem Triestino že jutri čaka gostovanje v Bologni. Zmaga proti enemu od domnevnih favoritov za prestop v A ligo je seveda dobrodošla in krepi samozavest, ne sme pa zavajati. Izenačen dvoboj bi se bil namreč lahko končal tudi z zmago gostov. Obe moštvi sta si priigrali več dobrih priložnosti, Mantovine pa so bile nekoliko čistejše, bolj sad kolektivne igre. Obramba gostov je bila solidnejša, Tržačani pa so z »razdiralcema« igre Piangerellijem in Gorgonejem ter »play-makerjem« Allegrettijem več pokazali na sredini igrišča. Koncept Maranove igre (4-33) predvideva srednjega napadalca, ki pa ga Triestina nima. Graffiedi se je sicer trudil, zadrževal žogo, ustvarjal prostor, ni pa dovolj hiter in spreten, zato ni nevaren, ni dovolj visok, zato je z glavo neučinkovit. Pravo nasprotje Godeasa, ki so ga primitivci na stranski tribuni Rocca nehvaležno izžvižgali, je pa sam ustvaril mnoge priložnosti za Mantovo, zadel vratni-co, si priboril enajstmetrovko (in pri tem izsilil izključitev Kyriazisa), ki jo je Lucenti 5 minut pred koncem, s strelom mimo desne vratnice, nespretno zastreljal, s tem pa preprečil, da bi se dvoboj s podaljški zavlekel pozno v noč. Da se mora napadalec Dino Fava iz Trevisa vrniti v Trst se zdi skoraj nujno, sicer bodo z napadom tudi letos najbrž težave ali pa bo Na startu v pokalnem tekmovanju je Triestina vzela skalp enemu od favoritov za napredovanje v A ligo kroma treba igrati drugače. Po drugi strani pa je res, da sta novinca Sgrigna in Šedi-vec dobra igralca, treba pa ju je boljše izkoristiti. Tudi ostali poletni »nakupi« so zapustili dober vtis. Mezzano je praktičen iz izkušen branilec, Milani je sicer v fazi napada malo pritiskal, a vidi se, da zna napadati. Največ je sicer pokazal kapetan Alle-gretti. Preko njegovih nog gre »čisto vse«, zelo učinkovit je tudi v fazi bran-jena, čeprav, kot vedno, malo preveč ljubi žogo. Da predstavlja za Triesti-no dodano vrednost, je po tekmi priznal tudi trener gostov Attilio Tes-ser, ki je po lanskem zgodnjem izgonu iz Ascolija praznoval v četrtek svoj 200. nastop med profesionalci, a mu bo tudi letos trda predla, če rezultati ne bodo dobri, saj že ima težave s »svojimi« novinarji. Še beseda o vratarjih. Oba sta se nekajkrat zelo izkazala. Kaj zmore Rossi vemo, da zmore dosti tudi bivši vratar Kopra, 29-letni Jasmin Handa-novič pa smo se lahko prepričali v četrtek, saj je - kljub 1,96 m telesne višine - pokazal mačjo spretnost tako v zraku kot na tleh. Dva njegova »super« posega sta bila odločilna, strel Allegrettija v spodnji rob prečke in nato v mrežo pa je bil neubranljiv. V Mantovi vedo povedati, da so opazovalci kluba prišli v Koper, da bi najeli nekoga drugega, videli pa so njega. Dva slovenska vratarja v italijanskem poklicnem nogometu, pa še sorodnika povrhu (mlajši bratranec Samir je standardni vratar Udineseja), to je pravzaprav prava senzacija! (ak) Ostali četrtkovi izidi: Avellino - Ascoli 0:2, Bari - Albinoleffe 1:0, Tre-viso - Lecce 6:5 po 11-m (2:2), Genoa - Grosseto 3:1, Napoli - Cesena 4:0, Pisa - Brescia 2:1, Ravenna - Chievo 1:0, Rimini - Frosinone 6:0, Bologna - Mo-dena 2:1, Messina - Vicenza 5:6 po 11-m (2:2), Piacenza - Spezia 2:0. Pari 2. kroga: Piacenza - Ravenna, Bologna - Triestina, Vicenza -Bari, Ascoli - Genoa, Treviso - Rimini, Napoli - Pisa. Kvalifikacije za Ligo prvakov IZIDI TRETJEGA KOLA KVALIFIKACIJ ZA LIGO PRVAKOV: Toulouse - Liverpool 0:1 (0:1); Tampere - Rosenborg 0:3 (0:2); Spartak Moskva - Celtic Glasgow 1:1 (1:1); Bate Borisov - Steaua Bukarešta 2:2 (1:0); Sarajevo - Dinamo Kijev 0:1 (0:1); Fenerbače - Anderlecht 1:0 (1:0); Zuerich - Bešiktaš Carigrad 1:1 (0:1); Werder Bremen - Dinamo Zagreb 2:1 (0:1); Red Bull Salzburg -Šahtjor Donjeck 1:0 (1:0); Ajax - Sla-via Praga 0:1 (0:0); Sevilla - AEK Atene 2:0 (0:0); Sparta Praga - Arsenal 0:2 (0:0); Glasgow Rangers -Crvena zvezda 1:0 (0:0); Benfica Lizbona - Koebenhavn 2:1 (1:1); Lazio Rim - Dinamo Bukarešta 1:1 (0:1); Valencia - Elfsborg Boras 3:0 (1:0). Povratne tekme bodo 28. in 29. 8. BERLIN - Nemec Gerald Ciolek, sicer svetovni prvak do 23 let, je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Nemčiji, ki šteje za točke Pro-Toura. Član ekipe T-Mobile je na 192 km dolgi preizkušnji med avstrijskim Kufsteinom in nemškim Regensbur-gom v ciljnem sprintu ugnal rojaka Erika Zabla (Milram) in Španca Jose-ja Joaquina Rojasa Gila (Caisse d'Epargne). Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Nemec Jens Voigt. Pipan izbral dvanajsterico za Španijo Slovenska reprezenanca se pod vodstvom Aleša Pipana od srede naprej pripravlja v Kranjski Gori. Selektor je izbral tudi dvanajsterico, ki bo odpotovala v Španijo. Rizvic je kot natura-lizirani tujec odpadel. Eno prosto mesto je pač pripadlo Aleksandru Capinu. Ostali reprezentanti: Goran Dra-gič, Jaka Klobučar, Jaka Lakovič, Goran Jagodnik, Domen Lorbek, Sandi Čebular, Erazem Lorbek, Rašo Ne-sterovič, Uroš Slokar, Matjaž Smodiš in Gašper Vidmar. Košarkarji bodo do sobote trenirali na Gorenjskem, v nedeljo zjutraj pa jih čaka pot v Atene, kjer se bodo od ponedeljka do srede merili z Italijo, Litvo in Grčijo. Italija danes proti Tajvanu Danes (ob 12.30 po našem času) bo italijanska članska odbojkarska reprezentanca pod vodstvom trenerja Barbolinija spet na igrišču. Selekcija, za katero nastopa tudi Kontovelka Sandra Vitez, se bo v kvalifikacijah Grand Prixa v pomerila z reprezentanco Tajvana. Jutri bo igrala še proti Dominikanski republiki, v nedeljo pa proti Braziliji. Italijankam zadostujeta dve zmagi za uvrstitev v finalno fazo, ki bo na sporedu v kitajskem mestu Ningboo od 22. do 26. avgusta. Italijanska odbojkarska reprezentanca, ki je nastopala na Univerzijadi, je zaključila svoje nastope. V tekmi za 7. mesto je premagala Tajsko 3:1. V re-prezentacni je nastopala tudi Go-ričanka Francesca Devetag in v zadnji tekmi dosegla dve točki. PRIMER ROSSI - Pogovor z direktorjem Davčne uprave RS Simičem »Verjamem, da med športniki v Sloveniji ni davčnih utajevalcev« Utaja davkov je najbrž eden izmed najbolj priljubljenih športov v Italiji in prav smešno je, da so pri tem nečednem početju zalotili tudi športnika, kije vsaj doslej veljal za najbolj simpatičnega v zadnjih nekaj letih, Valentina Rossija. Utaja davkov v športu ni nikakršna novost, posamezni primeri pa so ponavadi zelo odmevni ravno zaradi velike prepoznavnosti kršiteljev. O tem, kako sta davkarija in šport povezana v Sloveniji smo se pogovorili z generalnim direktorjem Davčne uprave Republike Slovenije Ivanom Simičem, kije hkrati tudi predsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana in je leto nazaj bil predviden kot protikandidat Rudiju Zavrlu za mesto predsednika Nogometne zveze. Gospod Simič, ali je možno, da bi med slovenskimi športniki kdo sistematično utajeval davke, ali če se izrazim bolj diplomatsko, so iz vašega zornega kota prihodki slovenskih športnikov dovolj pregledni? Jasno je, da takih zaslužkov, kot jih ima Rossi, nima noben športnik v Sloveniji. Sicer pa verjamem, da med slovenskimi športniki ni davčnih utajevalcev. Sploh v nogometu je z uvedbo licenciranja vse zelo jasno, saj je tran-sparentno finančno poslovanje eden izmed pogojev za nastopanje. Čeplakova ima bivališče v Monte-carlu, Katarina Srebotnik v Dubaju, v čem je slovenska davčna zakonodaja neprijazna do teh športnikov, da so se odločili za tako potezo? Tukaj ni posebne filozofije, enostavno je obdavčitev prihodkov, govorimo seveda o nadpovprečnih prihodkih, v Sloveniji višja kot v omenjenih dveh državah. Valentina Rossija terjajo tudi zaradi tega, ker je kljub stalnemu bivališču v Lon- donu več kot polovico dni v letu preživel na pravem domu, v domačem kraju. Bi bilo to možno tudi v primeru recimo Jolan-de Čeplak? Če bi dokazali, da je bila v Sloveniji 183 dni ali več v enem letu gotovo. Slovenski športniki se večkrat pritožujejo zaradi davčne zakonodaje. Ali ne bi pri njih veljalo upoštevati, da imajo dejansko omejen časovni obseg delovanja? Gotovo! Upoštevati moramo, da športnik služi v najboljšem primeru 15 let, nekateri pa še manj, kar je seveda precej krajše obdobje, kot je običajna delovna doba. Ker sem sam doma tudi v športu, sem svojčas bil zagovornik, da bi se to upoštevalo, a žal za to ni bilo razumevanja. Ko po medijih slišimo za prejemke športnikov je govora o bruto ali neto zneskih? Sam te zneske vedno pojmujem kot bruto dohodek. To se pravi, da je neto dohodek manjši, pač odvisno od stopnje obdavčitve, ki jo ima posamezna država za različne višine dohodkov. Dimitrij Križman MOTOCIKLIZEM - Slovo od Ducatija Loris Capirossi odhaja k Suzukiju BRNO - Veteran motociklistič-nega cirkusa Loris Capirossi (Ducati, na arhivskem posnetku) je včeraj v Brnu na prizorišču naslednje dirke za VN spo ročil, da je za pri hod -njo sezo no podpi sal pogod bo z moštvom Suzuki. Štiriintridesetlet- ni voznik kraljevskega razreda mo-toGP se je Ducatiju pridružil leta 2003 in veliko pripomogel k razvoju tega italijanskega moštva, ki letos dominira v svetovnem prvenstvu z novim voznikom, 21-letnim Casey-jem Sto ner jem. / ŠPORT Sobota, 18. avgusta 2007 1 5 NAŠ POGOVOR - Tržaški hitrohodec Diego Cafagna potuje na SP v Osako Bolj me skrbi hrana kot podnebje, zato bom imel s sabo tudi pašto Večkrat si izmenjuje nasvete s Fabiom Ruzzierjem, katerega zelo ceni - Cilj je norma za OI v Pekingu V noči med 31. avgustom in 1. septembrom bomo lahko na televizijskih zaslonih sledili tekmovanju v hitri hoji na 50 km. Med tekmovalci bo tudi 32-letni Tržačan Diego Cafagna, ki bo kot edini predstavnik naše dežele nastopil na svetovnem prvenstvu v Osa-ki. Njegov cilj na svetovnem prvenstvu je uvrstitev med prvih deset, kar bi mu neposredno omogočilo nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Vstopnico za Osako je Cafagna dobil po letošnjem evropskem pokalu, ko je 50 km prehodil v 3:55:50. Ali ste pripravljeni za odhod? Seveda. Pričakovano formo sem dosegel, tako da je sedaj vse odvisno od tega, kako mi bo šlo na tekmi. Maratonci imajo veliko višinskih treningov. Ali se takih treningov poslužujete tudi hitrohodci? Seveda: naši treningi so podobni treningom maratoncev. Pravkar sem se vrnil z enomesečnega treninga v Livignu, kjer smo preizkusili tudi novo progo. Prejšnja leta pa smo trenirali v Sestrieru. Hitrohodci prehodimo tednsko približno 200 km, v povprečju pa imamo do 12 treningov na teden. Klima v Osaki ni primerna za dol-goprogaše predvsem zaradi visokih temperatur in vlage, zato so nekateri člani italijanske reprezentance celo odpovedali nastop. Ali vas podnebje ne straši? Ker ne ciljam na prva tri mesta, se veselim takih vremenskih razmer. Nedvomno bo tekmovanje zahtevno in bo omogočilo tudi tistim, ki nismo favoriti, da se izkažemo. Osebna izkaznica Datum rojstva: 9. julij 1975 Discipline: hitra hoja 20 km in 50 km Prvo SP: Helsinki 2005, kjer je bil diskvalificiran Rekordi: 5 km v dvorani 19'27''92; 10 km proga 41'23''09; 20 km cesta 1h23'55''; 50 km cesta 3h55'18''. Na EP v Goteborgu 2006: 11. mesto Napake in diskvalifikacije pri hitri hoji včasih razblinijo sanje tekmovalcev. Na svetovnem prvenstvu v Helsinkih je taka usoda doletela tudi vas ... Tako je. Kar se tiče diskvalifikacij, menim, da je to v veliki meri odvisno od sodnikov. Tudi oni so ljudje in včasih se zmotijo: nekatere diskvalifikacije so po mojem mnenju neupravičene, druge pa seveda ne. Svojo diskvalifikacijo na SP v Helsinkih uvrščam med tiste, ki so neupravičene. Seveda pa ne gre za namerne napake. Hitra hoja je v Trstu skorajda tradicija. Med najuspešnejšimi je tudi Fabio Ruzzier. Fabia dobro poznam in včasih tudi skupaj trenirava. Menim, da je on nosilni steber tržaškega atletskega gibanja in ga še posebej cenim. V najinih pogovorih nikoli ne izostane tudi izmenjeva nasvetov za treninge in večkrat skupaj debatirava o izbiri tekmovanj. Ali vaju poleg tržaškega izvora druži še kaj drugega? Mislim, da je to ljubezen za šport, ki zahteva ogromno truda in napora. Tekmovalci hitre hoje so večinoma starejši atleti. Zakaj se mladi ne odločajo za to disciplino? Predvsem so na daljših razdaljah potrebne velike izkušnje. To ti omogoča, da dosežeš rezultate šele v zrelejših letih. Svetovni rekord je še vedno v rokah Avstralca Deakesa. Kaj vam še manjka, da bi ga prehitel? V prvi vrsti je to kopica minut. Verjamem pa, da bi lahko že letos pripravil presenečenje sotekmovalec Alex Schwazer, ki je bil na SP v Helsinkih tretji. V sredo 22. avgusta odpotujete v Osako. Kaj boste poleg opreme spravili v kovček? V kovček bom gotovo spravil nekaj pašte, saj me tamkajšnja hrana nekoliko skrbi. Veronika Sossa Včeraj je podžupan in odbornik za šport Paris Lippi (drugi iz desne) izročil priznanje Diegu Cafagni (prvi iz desne). Na slavnostni podelitvi sta sodelovala tudi predsednik deželnega odbora CONI Stelio Borri (prvi iz leve) in pokrajinski poveljnik karabinjerjev Enzo Fanelli (drugi iz leve). kroma JADRANJE - Mladinsko evropsko prvenstvo 420 Simon in Jaš bi lahko s kančkom sreče stopila tudi na stopničke Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti se z mladinskega evropskega prvenstva v Medembliku na Nizozemskem vračata nekoliko razočarana, saj nadejane medalje nista osvojila. »Sreča ju je tokrat zapustila,« je končno 14. mesto komentiral trener Antonac, ki je fanta spremljal tudi na Nizozemskem. »Tudi med ostalimi trenerji je veljalo splošno mnenje, da bi Simon in Jaš zaslužila medaljo,« je nadaljeval An tonac, ki pa je kljub ne us pehu z mis li mi že v na slednji sezo ni. Vremenski pogoji so jo v zadnjih dveh dnevih evropskega prvenstva zagodli organizatorjem, predvsem pa jadralcem. V sredo je močan veter (35 vozlov) preprečil, da bi opravili načrtovane tri plove, včeraj pa so pred prekinitvijo uspeli opraviti le ene ga. Jaš in Si mon sta začela odlič -no, saj sta v prvem delu regate celo vodila in če bi končala na prvem mestu, bi najbrž bila v boju za stopničke. Spremem ba ve tra za celih 30 sto pinj pa je bila usodna za Čupino posadko, ki je bila na koncu 23. Skupno sta Simon in Jaš pristala na 14. mestu. »Prepri čan sem, da bi lah ko posegla po višji uvrstitvi, saj je bil nivo konkurentov nižji kot v Istanbulu,« je končno 14. mesto ocenil Jaš Farneti. Predvsem torkova diskvalifikacija po protestu britanske posadke je bila odločilna. Tega mnenja je bil tudi trener Antonac: »Če diskvalifikacije ne bi bilo, bi bila naša fanta gotovo na stopničkah. Britanca sta uspešno pro tes ti ra la, sod ni ki pa so pro test sprejeli.«. Že sam odhod na prvenstvo pa je bil zači njen z maj hni mi ne pri -jetnostmi (okvara na prikolici), ki so bržkone vplivale na koncentracijo, ki je pri fantih vsekozi nihala. Na nihajoče rezultate od prvega pa vse do 50. mes ta so si cer vpli vali tudi tež ki vre -menski pogoji: močan veter, hitre spremembe vetra in deževje. Seveda pa je tudi utrujenost po članskem evropskem prvenstvu odigrala svoje pri končni uvrstitvi. Čupina posadka pa še ni zaklju- čila z nastopi. Od 27. do 30. avgusta bo nastopila v Andori (Ligurija) na državnem prvenstvu. Cilj je seveda jasen, saj hočeta ubraniti lanski mladinski naslov. »Seveda ju uvrščajo med favorite, tako da je naslov spet dosegljiv. Vseeno pa bo vse odvisno tudi od pogojev in sreče,« je orisal naslednji nastop Antonac, ki pa je z mislimi že drugje. Nestrpno pričakovanje odločitve olimpijskega komiteja o razredu, ki bo nastopal v Londonu leta 2012, bo začrtalo tudi nadaljnje načrte. Če bo razred 470 vključen med olimpijske jadralne discipline, bosta že v naslednji sezoni Jaš in Simon preizkusila ta razred. Seveda ne bosta opustila jadrnice 420, s katero bosta skušala izboljšati letošnje rezultate. Na mladinskem evropskem pr-ven stvu je v raz redu 470 nas topi la druga Čupina posadka. V srebrni skupini sta bila Alessio Spadoni in Max Aicardi deveta. Zamejka Marina Pi-culin je pristala v isti skupini na končnem 27. mestu. □ Obvestila PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA tudi letos (01. in 02. sep.) vabi na plezalne poti v Dolomite, izlet pa imenujemo Dolomitske feratte. Za tovrstne vzpone je potrebna popolna oprema za gibanje po zavarovanih plezalnih poteh in dobra telesna pripravljenost. Vodili bodo Jože Sedvečič, Tomaž Barbič in Igor Kleč! Vse podrobnosti smo objavili na naši spletni strani (www.planinsko-drustvo-ng.si), dostopne pa so tudi na sedežu društva kjer bo v torek 28.08.2007 ob 18.00 sestanek s prijavljenimi. SPDT NA TRIGLAV Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in sa-mozavarovanje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohodnikov je omejeno. Odhod ob 8. uri zjutraj pred hotelom Daneu na Opčinah. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040-220155 Livio in 338-4913458 Franc. NK POMLAD sporoča, da bo prvi trening za ekipi naraščajnikov in najmlajših letnika 1993 v ponedeljek, 20. avgusta ob 17. uri v Dolini. FC PRIMORJE sporoča, da bo prvi trening ekipe mladincev v ponedeljek, 20. avgusta ob 18. uri na igrišču Ervat-ti. ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Svetogorska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Odgovoren za letošnji kamp je David Am-brosi. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričet-kom vadbe. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: in-fo@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). NOGOMET - Juventina začela s pripravami nastope v elitni ligi Izboljšanje lanske uvrstitve prvenstveni cilj štandreškega moštva V Štandrežu so se včeraj na prvem treningu zbrali nogometaši Juventine (Foto Bumbaca), ki bodo v naslednji sezoni nastopali v elitni ligi. »Cilj letošnje sezone je nedvomno izboljšanje lanske uvrstitve v elitnem prvenstvu,« je na kratko, a jasno povzel želje Juventininega vodstva predsednik društva Marko Kerpan. Igralski kader še vedno ni popoln, saj pričakujejo v ekipi še nekaj okrepitev. Pod vodstvom Danteja Portellija bo ekipa trenirala vsak dan, tedenske večerne treninge bodo mogoče dopolnjevali jutranji sobotni treningi. Del vadbe bo posvečen le fizični pripravi in bo potekal na atletskem stadionu na Rojcah, vadba z žogo pa bo potekala na domačem igrišču. Juventina bo s svojimi nastopi začela že 23. avgusta na turnirju v Tržiču, ki bo trajal teden dni. V štandreškem taboru pa nestrpno pričakujejo že prvo tekmo v italijanskem pokalu proti ProGorizi, ki bo 2. septembra. Včeraj so s treningi začela tudi vsa ostala nogometna moštva. O tem bomo še poročali. JUVENTINA 2007/2008 VRATARJA: Giulio Furios, Kristjan Peteani.BRA-NILCI: Emanuele Terpin, Massimo Buttignon, Andrea Fi-ci, Matej Bagon, Sandi Kogoj, Morsut Manuel, Sanino. VEZNI IGRALCI: Daniele Negro, Mario Antuso, Peric Mauro, Gaggioli Carlo, Daniele Gordini, Daniele De Gras-si, Vincenzo Giaruso. NAPADALCI: Cristian Devetak, Dario Kovic, Manuel Peteani, Contin Raffaele, Mainardis. 1 6 Petek, 17. avgusta 2007 PRIREDITVE ČENTA - Nocoj (ob 21. uri) začetek Festival folklore Sodeluje osem folklornih skupin - Letos prvič folkloristi iz Armenije in Indonezije Čenda bo danes postala prestolnica folklore. V parku tamkajšnjih osnovnih šol se bo zvečer začel 38. festival src, ki se ga bo letos udeležilo osem sodelujočih skupin, zbranih iz vseh vetrov sveta. V preteklih letih je Čenta gostila že mnogo prestižnih folklornih skupin iz tujine. Letos bosta njen festival prvič obogatili skupini iz Armenije in iz Indonezije. Poleg njiju bodo po trgih in ulicah zaplesale še skupine iz Francije, Mehike, Rusije, Španije, Toga in domača skupina Chino Ermacora iz Čente. Armensko folklorno bogastvo bosta predstavili dve skupini: glasbeni ansambel Sassoun iz glavnega mesta Erevana in plesni ansambel Krounk, prav tako iz Erevana. Glasbeniki bodo zaigrali s tipičnimi armenskimi instrumenti, kot so duduk, nagara in zourna, ki jih je Unesco vključil med svojo svetovno dediščino. Ansambel Krounk bo zaplesal vrsto armenskih plesov, ki slonijo na energičnem nastopu in na milini gibov in gestikulacije rok. Indijska folklorna skupina Krida Budaya prihaja iz Džakarte. Ponudila bo komplet plesov iz indonezijske tradicije iz pokrajine Aceh ter otokov Sumatre in Jave. Koreografije so hindujskega izvora; gibi gornjega dela telesa predstavljajo pozitivne moči v vesolju, gibi spodnjega dela telesa pa negativne. Francijo bo na folklornem festivalu v Čenti predstavljala skupina Gannatoi-se Di Gannat; Mehiko folklorni balet Ateneo Fuente iz Saltilla (sestavlja ga 25 plesalcev in 10 glasbenikov); rusko folkloro bo prikazala skupina Vesennye Zori iz Vo-roneca; Španijo bo zastopala skupina Carmen Guerrero iz Cadica; Togo pa kulturno društvo Ballets Baobab iz Lomeja. Domača skupina Chino Ermacora je organizator in duša prireditve. Ustanovljena je bila leta 1952, sedaj jo vodi Massimo Boldi, kije tudi umetniški vodja Festivala src. Folklorna skupina iz Čente je že sodelovala na mednarodnih festivalih na Kitajskem, na Cipru, v Južni Koreji, na Japonskem, v Mehiki, na Tajvanu, na Tajskem, v Združenih državah, Braziliji, Kanadi, Izraelu, Egiptu in na Irski. Folklorna prireditev se bo začela ob 21. uri. Napovedovala jo bo Carla Lugli, med drugim napovedovalka beneškega filmskega festivala. _SLOVENIJA_ ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 17. avgusta / Lutke brez meja: v sodelovanju PUF KP in Burattini sen-za confini, Videm 19.00-21.00 Ploščad pri kopališču - Lutkarnica Koper: Kuža in muca (lutke) - Circo 3 dita, Italija (lutke) - Claudio & Consuello (ulično gledališče). Jutri, 18. avgusta: / Lutke brez meja: ob 18.00 Park pri kopališču: Andrej Rozman - Roza, Slo: Balon velikon, otroška predstava in lutkovna delavnica; ob 19.00 Paolo Valenti, Italija Ostržek (lutke). V nedeljo, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe. V petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera. V ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Kihot. V torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot. V sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot. V četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot. V petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. LJUBLJANA ■ MLADI LEVI Mednarodni festival scenske umetnosti Danes, 17. in jutri, 18. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Stefan Kae-gi/Rimini Protokoli: Mnemopark. A mini train world (Švica, Nemčija). Jutri, 18. avgusta ob 11.00, Mestni muzej Ljubljana, Galerija Vžigalica / Otvoritev - Stan's Cafe: Of all the people in all the world (Velika Britanija). V nedeljo, 19. avgusta, vsak dan od 16.00 do 18.00, Argentinski park / Etienne Charry: Siestes musicales (Francija); ob 20.00, Stara elektrarna / Hiroaki Umeda: while going to a condition & Accumulated Layout (Japonska). V ponedeljek, 20. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Emma Dante: Il festino (Italija); ob 21.30, Stara elektrarna / Barbara Novakovic Kolenc: Rodin II (Slovenija). V torek, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzer-land, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Radhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija). V sredo, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija). V četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan). V petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natu- ral (Nova Zelandija, Belgija). V soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija). V nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija). V ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ Festival Cello&Music 2007 Danes, 17. avgusta ob 20.00, cerkev v Biljani / Orkester festivala Cello&Mu-sic. V nedeljo, 19. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Koncert komorne glasbe profesorjev. V torek, 21. avgusta ob 21.00, grad Dobrovo / Zlatko Kaučič & Strings. V petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo. V soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah. V nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 17. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. V ponedeljek, 20. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Godalni kvartet Kodaly, Elena Nogae-va - klavir. V torek, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague. V četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera. V četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«. V petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«. V ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«. V torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija. V četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija. V četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija. V petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hy- -/ perlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481547499 (musei@provincia.gorizia.it, www.provincia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _BILANCA PODJETJA_Petek, 17. avgusta 2007 1 7 'V 'V _ DZP DRUŽBA ZA ZALOZNISKE POBUDE doo Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 BILANCA POSLOVNE DOBE ZAKLJUČENE NA DAN 31.12.2006 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 / BILANCA STANJA 2006 2005 Razlika AKTIVA B) OSNOVNA SREDSTVA I) NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA a) Programska oprema 1.056 2.696 -1.640 3 SKUPAJ ind. in upor. patentne pravice 1.056 2.696 -1.640 7) Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 0 622 -622 I SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 1.056 3.318 -2.262 II) OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1) Zemljišča in stavbe a) Zemljišča in stavbe 111.400 0 111.400 b) upravni sklad za zemljišča in stavbe -1.356 0 -1.356 1 SKUPAJ zemljišča in stavbe 110.044 0 110.044 2) Naprave in stroji a) Naprave in stroji 135.295 141.011 -5.716 b) Upravni sklad za naprave in stroje -87.499 -116.082 28.583 2 SKUPAJ NAPRAVE IN STROJI 47.796 24.929 22.867 3) Proizvodne in komercialne naprave a) Proizvodne in komercialne naprave 255.062 259.329 -4.267 b) Upravni sklad za proizvodne in komercialne naprave -221.890 -207.136 -14.754 3 SKUPAJ proizvodne in komercialne naprave 33.172 52.193 -19.021 5) Osnovna sredstva v oblikovanju in predujmi 83.500 0 83.500 II SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 274.512 77.122 197.390 III) FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA 2) Terjatve (finančna dolgoročna sredstva) do: d) drugih, izterljive po naslednjem poslovnem letu 38.374 43.578 -5.204 2 SKUPAJ Terjatve (finančna dolgoročna sredstva) do: 38.374 43.578 -5.204 a) Drugi vrednostni papirji 102.288 99.900 2.388 3 SKUPAJ Drugi vrednostni papirji (finančna dolgoročna sredstva) 102.288 99.900 2.388 III SKUPAJ FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA 140.662 143.478 -2.816 B SKUPAJ OSNOVNA SREDSTVA 416.230 223.918 192.312 C) GIBLJIVA SREDSTVA I) ZALOGE 1) surovine 16.073 14.953 1.120 4) končni izdelki in blago 3.884 4.413 -529 5) predujmi (dobaviteljem za surovine/proizvode) 0 33 -33 I SKUPAJ ZALOGE 19.957 19.399 558 II) TERJATVE (gibljiva sredstva) DO: 1) strank: a) Terjatve do strank, izterljive v tem in naslednjem poslovnem letu 368.943 314.522 54.421 b) Terjatve do strank, izterljive po naslednjem poslovnem letu 19.936 0 19.936 c) Sklad za razvrednotene terjatve -2.419 -1.138 -1.281 c1) Sklad za razvrednoteno obdavčeno terjatev -103.349 -6.534 -96.815 1 SKUPAJ stranke: 283.111 306.850 -23.739 4) Kontrolne družbe a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 4.162 15.758 -11.596 4 SKUPAJ Kontrolne družbe 4.162 15.758 -11.596 4-bis) Terjatve do davčne uprave a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 373.122 351.690 21.432 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 28.008 28.008 0 4-bis SKUPAJ Terjatve do davčne uprave 401.130 379.698 21.432 4-ter) Vnaprej plačani davki a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 8.581 66.719 -58.138 b) izterljivi po naslednjem poslovnem letu 2.017 1.623 394 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 10.598 68.342 -57.744 5) Druge (gib.): a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 3.046.418 4.050.423-1.004.005 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 968.357 974.093 -5.736 c) Sklad za druge razvrednotene terjatve 0 -193.671 193.671 5 SKUPAJ Druge (gib.): 4.014.775 4.830.845 -816.070 II SKUPAJ TERJATVE (Gib. sredstva) DO: 4.713.776 5.601.493 -887.717 IV) DENARNA SREDSTVA - GOTOVINA 1) Bančni in poštni depoziti 954.204 90.057 864.147 3) Gotovina in vrednosti v blagajni 5.508 3.014 2.494 IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA - GOTOVINA 959.712 93.071 866.641 C SKUPAJ GIBLJIVA AKTIVA 5.693.445 5.713.963 -20.518 D) PRIPISI IN IZLOČITVE 2) Drugi pripisi in izločitve b) Aktivne izločitve 54.964 29.178 25.786 2 SKUPAJ Drugi pripisi in izločitve 54.964 29.178 25.786 D SKUPAJ PRIPISI IN IZLOČITVE 54.964 29.178 25.786 SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE - AKTIVA 6.164.639 5.967.059 197.580 BILANCA STANJA 2006 2005 Razlika PASIVA A) ČISTO PREMOŽENJE I) Osnovni kapital IV) Zakonska rezerva VII) Druge rezerve а) Izredna rezerva VII SKUPAJ Ostale rezerve IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta A SKUPAJ ČISTO PREMOŽENJE C) ODPRAVNINSKI SKLAD ZA OSEBJE V ODVISNEM DELOVNEM RAZMERJU D) Kratkoročne obveznosti 4) Obveznosti do bank a) izterljive v naslednjem poslovnem letu b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 4 SKUPAJ Obveznosti do bank б) Predujmi a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 6 SKUPAJ Predujmi 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 11) Obveznosti do kontrolnih družb a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 11 SKUPAJ Obveznosti do kontrolnih družb 12) Davčne obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 12 SKUPAJ Davčne obveznosti 13) Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 13 SKUPAJ Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov 14) Druge obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 14 SKUPAJ Druge obveznosti D SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.550.000 1.550.000 0 161.717 161.367 350 1.662.212 1.655.563 6.649 1.662.212 1.655.563 6.649 9.741 6.999 2.742 3.383.670 3.373.929 9.741 1.221.518 1.143.677 77.841 26.661 26.877 -216 38.734 64.557 -25.823 65.395 91.434 -26.039 87.951 29.059 58.892 87.951 29.059 58.892 463.518 336.841 126.677 463.518 336.841 126.677 462.268 529.735 -67.467 462.268 529.735 -67.467 78.439 90.297 -11.858 78.439 90.297 -11.858 159.361 161.467 -2.106 159.361 161.467 -2.106 242.519 210.620 31.899 242.519 210.620 31.899 1.559.451 1.449.453 109.998 SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE - PASIVA 6.164.639 5.967.059 197.580 ZUNAJBILANCNE OBVEZNOSTI 1) IZSTAVLJENA JAMSTVA 1) Izdana poroštva - menična poroštva: c) Kontrolnim podjetjem 1 SKUPAJ Poroštva - menična poroštva: 3) Stvarna jamstva: d) v dobro drugih 3 SKUPAJ Stvarna jamstva: 1 SKUPAJ IZDANA JAMSTVA a) Dobrine tretjih oseb d) Prejeta jamstva 2 SKUPAJ DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI - TVEGANJA - PREVZETE OBVEZNOSTI 304.711 304.711 589.846 -285.135 589.846 -285.135 102.288 99.900 2.388 102.288 99.900 2.388 406.999 689.746 -282.747 3.796 5.117 -1.321 64.557 90.380 -25.823 69.674 95.497 -25.823 SKUPAJ ZUNAJBILANCNE OBVEZNOSTI 476.673 785.243 -308.570 Pregled prihodkov iz založniške dejavnosti prihodki od prodaje časopisa 789.508 prihodki od prodaje reklamnega prostora 472.967 prilivi od elektronske založniške dejavnosti 0 - naročnine 0 - reklama 0 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 SKUPAJ 1.262.475 IZKAZ USPEHA 2006 2005 Razlika A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 1) Prihodki od prodaje in storitev 2) Spremembe v proizvodnih zalogah v operativnem postopku 5) Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) a) Prispevki v računu poslovnega leta b) drugi prihodki in prejemki 5 SKUPAJ Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) A SKUPAJ VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) B) STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 6) surovine, blago 7) storitve 8) za uporabo dobrin tretjih oseb 9) za osebje a) plače in drugi prejemki b) stroški socialnih zavarovanj c) odpravnine 9 SKUPAJ stroški za osebje: 10) amortizacije in razvrednotenja a) amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev b) amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev d1) razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja 11 ) spremembe v zalogah: surovine 14) drugi stroški iz poslovanja B SKUPAJ STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) A-B SKUPAJ RAZLIKA MED VREDNOSTJO IN STROŠKI PROIZVODNJE C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI 16) Drugi finančni prihodki (ne iz soudeležb) a4) od drugih b) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med osnovna sredstva c) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med gibljiva sredstva d4) od drugih 16 SKUPAJ Drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 17) obresti (pasivne) in finančni odhodki: c) obveznosti do kontrolnih podjetij d) obveznosti do bank f) druge obveznosti g) drugi finančni odhodki 17 SKUPAJ obresti (pasivne) in finančni odhodki: 17-bis) Dobički in izgube zaradi tečajnih razlik 15+16-17+-17b SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) a) Povečane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev c) Nepredvidena aktiva 20 SKUPAJ Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) 21) Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) a) zmanjšane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev c) drugi izredni odhodki (ne sodijo pod 14. točko) 21 SKUPAJ Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE A-B+-C+-D+-E SKUPAJ REZULTAT PRED OBDAVČITVIJO 22) Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki b) odloženi davki (vnaprej plačani) 22 SKUPAJ Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi 23) Dobiček (- izguba) poslovnega leta 1.322.836 1.286.530 36.306 -529 -249 -280 3.545.090 4.092 3.586.268 -41.178 6.283 -2.191 3.549.182 3.592.551 -43.369 4.871.489 4.878.832 -7.343 348.304 1.779.242 396.269 1.464.465 502.938 125.847 2.093.250 2.791 31.203 98.595 132.589 -1.120 84.359 4.832.893 341.175 7.129 1.764.149 15.093 466.322 -70.053 1.531.306 -66.841 505.964 -3.026 129.614 -3.767 2.166.884 -73.634 3.408 34.081 196.349 233.838 222 102.797 -617 -2.878 -97.754 -101.249 -1.342 -18.438 5.075.387 -242.494 38.596 -196.555 235.151 1.026 2.388 1.180 2.481 7.075 1.250 1.875 2.784 3.787 -224 513 -1.604 -1.306 9.696 -2.621 32.403 30.870 1.533 30.488 23.477 7.011 62 1.364 -1.302 9.450 6.103 3.347 72.403 -65.328 4.060 215.363 61.814 -1 -52.119 10.589 -13.209 0 4.060 347.264 -131.901 219.423 347.264 -127.841 435 10.037 10.472 208.951 182.219 114.734 57.744 172.478 9.741 0 435 13.754 -3.717 13.754 -3.282 333.510 -124.559 84.836 97.383 112.510 2.224 -34.673 92.417 77.837 94.641 6.999 2.742 Pričujoči računovodski izkazi ustrezajo izsledkom iz poslovnih knjig. Predsednik Upravnega sveta odv. Rado Race 0 1 8 Petek, 17. avgusta 2007 POTOPIS BOJAN BREZIGAR Skrivnostni / Baltik Litva (1) Gedimino prospektas je glavna ulica v Vilni. Verjetno je to ena izmed cest na svetu, ki je zamenjala največ imen. Med temi so nekatera zelo znana: v carski Rusiji so cesto poimenovali po Sv. Juriju, kasneje so jo Poljaki posvetili Mic-kiewiczu, ko so deželo zasedli Nemci je promenada dobila ime po Hitlerju, po sovjetski zasedbi po Stalinu, ko je Stalin padel v nemilost pa po Leninu. Vmes je bilo še nekaj drugih imen. Vsega enajst. In že to daje prvo sliko o državi, ki naj bi jo v nekaj dneh odkrili in razkrili. Vilna, sem zapisal. »Le pazi, da ne pišeš o Vilni, Litovci so nad tem razjarjeni,« me je opozoril znanec, litovski Poljak. Poljaki in Litovci se ljubijo in se sovražijo obenem in vsakokrat, ko slišijo ime Vilna, to zadostuje za prepir, tako v vaški gostilni kot na mednarodnem srečanju visokih diplomatov. Ampak jaz bom vztrajal, tako kot Rimu rečem Rim in Parizu Pariz. Poljsko, torej slovensko ime je Vilna. Zato bo Vilna. Avtobus nas odloži prav tam, na Gedimino prospektas, na glavni mestni ulici. Nedaleč od parlamenta, kjer se je začelo zadnje poglavje zadnjega boja Li-tovcev za neodvisnost: tu so januarja 1991 sovjetski tanki obkolili parlament in palačo televizije, ljudje so se uprli, na cesti je obležalo trinajst trupel. Zgodovine za nazaj ni mogoče spreminjati, pa tudi z gotovostjo trditi, kako bi bilo, če se nekaj ne bi zgodilo. Ampak teh 13 žrtev (in še štirje mrtvi na isti dan v Rigi) je zagotovo prispevalo k temu, da danes turisti valijo na Baltske republike, v njih iščejo eksotiko, morda tudi svet, kakršen je bil nekoč. Pa ga tu ne najdejo. Vilna in, videli bomo, tudi sicer Baltske države so danes del modernega sveta. Gedimino prospektas je ulica vredna kateregakoli modernega mesta, obdana s parki, urejenimi palačami in lepimi trgovinami, v katerih je naprodaj natanko isto, kar lahko kupiš kjerkoli na svetu. No, skoraj kjerkoli, zagotovo pas v tistem delu sveta, o katerem optimisti pravijo, da je omikan, navadni smrtniki pa, da je globaliziran. Na koncu te ulice, ali na začetku, kot se pač vzame, je katedrala. Na drugem koncu je parlament. Ta povezava med cerkvijo in oblastjo je simbolna, za katoliško Litvo zelo značilna ne samo zaradi lege, ampak tudi zaradi vsebine. Katedrala svetega Kazimira je lepa cerkev, ampak posebnih znamenitosti ne vsebuje. Je pa center mest in trg pred njo je veliko zbirališče vseh, od starejših mamic, ki čebljajo v senci do mladcev na skatebo-ardih, ki te lahko tudi poderejo, če ne paziš. Trg je ogromen, tlakovan z anonimnimi kvadratnimi ploščami, vsemi enakimi, razen ene. Najti jo moraš sam; pred leti, ko sem bil prvič tu, nas je vodič popeljal do tiste ploščice, sedaj pa vodiči tega ne počenjajo več, In čeprav krajevni Gediminas velja za duhovnega očeta sodobne Litve. Njegov kip ga ne kaže kot bojevnika na konju z dvignjenim mečem, ampak kot mirnega vodjo, ki je razjahal in konj mu ubogljivo sledi, ki ne dviga meča proti nebu ampak z njim nakazuje kraj, kjer bo zgrajeno novo mesto. vodički, ki nam je bila dodeljena, nacionalizem leze skozi ušesa, nam je niti ne omeni. Kdove zakaj, morda zato, ker tista ploščica kaže na neko intimno povezavo narodov treh pribaltskih držav, ki seveda ne obstaja več, kajti tu so sedaj tri države s tremi nacijami in prav tako tremi nacionalizmi. Seveda je za to od- maknjenost tudi uraden izgovor: za ploščico trdijo, da je čudežna, da se ti izpolni želja, če se na njej obrneš za 360 stopinj, ampak le, če si jo našel sam... No, čudeža nisem preizkusil, ploščico pa sem poiskal, ker spominja na velik dogodek. Tu se je namreč začela (ali končala) človeška veriga, ki je povezala približno dva jf 4\ Stolnica v Vilni milijona ljudi, od Vilne preko Rige do Talina. To je bilo 23. avgusta 1989, ob 50. obletnici sporazuma Molotov Ribben-trop, s katerim sta si Sovjetska zveza in Hitlerjeva Nemčija razdelila ozemlje: Poljska je pripadla Nemčiji, pribaltske države pa Sovjetski zvezi. In potem je tu še Gediminas. Po njem se imenuje glavna ulica, po njem grič nad stolnico. Gediminas je legendarna osebnost, nadvojvoda, ki je določil meje Litve in je prvi odprl Litvo krščanstvu. To je bilo sredi 14, stoletja. Ni mu uspelo, njegovi poganski sorodniki so prevladali. Vendar Gediminas velja za duhovnega očeta sodobne Litve. In njegov kip ga ne kaže kot bojevnika na konju z dvignjenim mečem, ampak kot mirnega vodjo, ki je razjahal in konj mu ubogljivo sledi, ki ne dviga meča proti nebu ampak z njim nakazuje kraj, kjer bo zgrajeno novo mesto. Lepa simbolna zamisel, ki nekako povezuje veliko Litvo iz poznega srednjega veka s sedanjo samostojno državo. In prav nič disakrantno ni dejstvo, da na stopnički pod spomenikom ob lepem vremenu vselej sedijo mladi, jejo globalizirane sendviče iz bližnjega McDo-naldsa in se pod strogim Gediminasovim pogledom pogovarjajo o svojem vsakdanu. Vodička bežno pove, da šteje Vilna približno 600.000 ljudi, od teh je 20 odstotkov Poljakov in 20 odstotkov Rusov. Judov ne omenja. V Litvi jih živi samo ka- kih 5.000, glavnina v Vilni. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo 240.000. Gre za dva podatka, ki ne potrebujeta komentarja. Prve Jude je v Litvo sprejel že Ge-diminas v 14. stoletju. Poslej so se tja pri-seljevali tako množično, da je za Vilno celo obveljal naziv Severni Jeruzalem. Med drugo svetovno vojno so jih Nemci pobili na desettisoče in njihove domove v glavnem požgali. Vilna velja danes za zelo zeleno mesto. Tudi v starem mestu so majhne zelenice, košata drevesa ki pe-strijo pogled na stare ulice. Povsod, kjer rasejo ta drevesa, so bili domovi Judov, njihove trgovine in sinagoge. Nemci so vse požgali in to, česar niso dokončali, je potem naredil Stalin. Ostala je le ena sinagoga, ki so jo Nemci spremenili v skladišče za zdravila in kjer se sedaj odvijajo judovski verski obredi. Zadnji Judi so državo zapustili v času perestrojke, ko jih je kakih 6.000 odšlo v Izrael. Sedaj ostaja le nekaj več kot spomin, peščica tistih, ki so vztrajali, nekaj spominskih plošč in obljuba, da bo država obnovila geto. V znak spomina in spoštovanja. Ampak vse to je le bežno omenjeno na turističnih sprehodih skozi mesto, saj za ta spomin ni časa. Pa tudi malo sramu je očitno zraven, saj zgodovina priča, da Litovci Judom niso bili zelo naklonjeni in da so genocid nad njimi spremljali s prostodušnostjo, če ne celo z odobravanjem. Glede tega je prišlo celo do diplomatskega incidenta, ko je pred nekaj leti Muzej holokavsta v Washingtonu izdal zgoščenko pesmi v jeziku jidiš, kjer se omenja to litovsko težnjo. Zgoščenko so kasneje umaknili, problema pa niso mogli izbrisati. Če za Jude ni časa, je pa vedno dovolj časa za jantar. Ta del baltske obale je znan po jantarju, smoli, ki je vase ujela žuželke, lističe ali kaj drugega. Pridobivajo ga v sosednjem Kaliningradu in Vil-na je najbližja prodajna točka. Tukaj je jantar najcenejši, v Latviji in Estoniji je znatno dražji. Na vsakem vogalu je trgovinica, ki ti ga ponuja in res lahko veliko potrošiš. Navsezadnje je dopadljiv, in nekoč ga bo zmanjkalo, kar kupca še bolj uverja v nujnost nakupa. Sploh je trgovina razvita in na vsakem vogalu nekdo nekaj prodaja. Ampak to ni več tisti trop revežev, ki ponujajo nekaj za vsako ceno, le da dobijo denar za preživetje; danes, juti pač bo, kar bo. Ne, to so lepi obrtni izdelki, pristen med, la-neni prti, skratka blago, namenjeno pravim kupcem. Nič capinskega, nobene revščine ni več. Le ko se vzpneš do vrha griča starega mesta in stopiš skozi edina še preostala vrata nekdanjega mestnega obzidja ter zaviješ desno proti postaji, naletiš na ženice, ki sedijo na pločniku in tam nekaj prodajajo: kumarice, košarico solate, vrečo krompirja. Ampak to niso Litovke, so Belorusinje, ki prihajajo čez mejo, ker tu za svoje pridelke iztržijo znatno več. Joj, ta meja, kot vse meje sveta. Zaprta in odprta obenem, nadlega za tiste, ki živijo na »boljši« strani, priložnost za one, ki so ostali za njo. Dogajanje, ki smo ga videvali pri nas, pa se ponavlja, kot ta bi bil svet eno samo ponavljanje, eno samo ciklično vrtenje, kjer je bistveno, da si ob pravem času na pravi strani meje. In tako med vrvežem mestnih ulic naletimo še na svečano dostojanstvo predsedniške palače, ki se skriva v mestnem središču, simbola nepredvidljivosti demokracije in igrivosti usode. Ko je Litva po osamosvojitvi pripravljala svojo ustavo, je priznala predsedniku republike velike pristojnosti. V Parlamentu so bili prepričani, da bo to oče neodvisnosti Vytautas Landsbergis. Volilci pa so odločili drugače in izvolili njegovega tekmeca, bivšega komunista Algirdasa Bra-zauskasa. In ko se hlinim nevednega in malo neumnega ter silim z vprašanji v našo nacionalistično vodičko, jo najprej spravim v veliko zadrego, saj očitno niti sama ne razume, kako je mogoče, da so Litovci dve leti po osamosvojitvi izvolili komunista za predsednika, kaj šele, da bi to razlagala vsiljivemu turistu. (Se nadaljuje) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 18. avgusta 2007 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. Video natečaj - Bruno Amelio: Labod 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 15.35 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.05 23.10 0.10 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem - Umor na odru (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) TV nad.: Non lasciamoci piu' 'It., '99, i. Fabrizio Frizzi, Debora Ca-prioglio) Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex - Kiler polne lune (i. Gedeon Brukhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Damigella d' onore - Maid of Honor (thriller, ZDA, '06, i. Linda Purl, Linden Ashby, S. Sturges) Dnevnik Aktualno: TV7 Nočni dnevnik, vreme V^ Rai Due 6.00 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 12.10 13.00 13.30 14.00 15.30 17.15 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 22.55 23.05 0.00 Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 Nan.: Out of Practice, 11.20 Ed -Usoda Nan.: JAG (i. C. Bell) Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Komisar Kress - Ljubimci brez prihodnosti, 16.30 Posebna enota Leipzig - Primer Sommer Nan.: One Tree Hill (i. Chad Mii-chael Murray, Hilarie Burton) Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Law & Order (i. Sam Water-ston, Jesse L. Martin) Risanke Dnevnik TV film: La notte breve (dram., It., '05, i. Giuliana De Sio, Enrico Sil- vestrini, G. Sanfelice) Dnevnik Dok.: Mit Elvisa Dok.: Tg2 Mizar V" Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Gli onorevoli (kom., It., '63, i. Toto', Franca Valeri) 10.50 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.45 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Scooter 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Šport: smučarski skoki 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) 21.05 Dok.: Velika zgodovina - INa Mus- solinijevem dvoru 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Aktualno: Zapisnik sveta 23.35 Nan.: Kate & Emma (i. Caroline Catz, J. Sheffield) | Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Nan.: Piu' forte ragazzi, 12.35 Road to justice Dnevnik Tg 4, vreme Film: Vacanze a ischia (kom., It., '57, i. Vittorio De Sica) Nad.: Steze Film: Indovina chi viene a meren- da? (kom., It., '69, i. F. Franchi) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Variete: Teo Teocoli Film: Sabato domenica e venerdi' (kom., It., '79, i. Lino Banfi) 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.20 16.50 17.50 18.55 19.35 20.10 21.00 23.20 Canale S 9.40 11.00 12.00 13.00 13.40 14.45 15.15 16.20 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Prove schiaccianti (thriller, ZDA, '95, i. Mare Winningham) Tg com/Informacije za jadralce Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy (i. Amy Bren-neman, Reed Diamond) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine Nad.: Vivere Nan.: Carabinieri 5 - Peščene sledi (i. Alessia Marcuzzi) Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut TV film: Vacanze nel deserto - Das wilde Leben (kom., Nem., '04, i. Florentine Lahme, Heio von Stetten, Simon Werhoeven) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Il profumo del mosto selvatico (dram., ZDA, '95, r. Alfonsdo Arau, i. K. Reeves, D. Messing, A. Sanchez-Gijon) Aktualno: Matrix O Italia 1 6.30 8.00 9.55 11.25 12.25 13.00 13.40 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.00 22.55 0.55 Nan.:Zanzibar, 7.05 Kleopatra 2525 Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, vreme Šport studio Slamball Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 115.55 15/Love (i. Max Walker, Laurence Leboeuf) Risanke Nan.: Čarovnica Sabrina Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor- mack, DCebra Messing) Nan.: Renegade Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander) Nan.: CSI NY (i. Melina Kanaka-redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) Boks: Fragomeni - Rossitto (EP v težko-lahki kat.), Piccirillo - Touzet (supervelter), Branko Malek (su-perlahka kat.) SP v motociklizmu: VN Česke (poskusne vožnje) ^ Tele 4 11.00 Nad.: Marina 12.30 Osebnosti poletja 13.10 Nan.: Don Matteo 3 14.05 Vsi na morje 15.25 Dokumentarec o živalih 16.00 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.10 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.05 Osebnosti poletja 20.50 Film: Dio non paga il sabato (ve- stern, '67, i. Larry Ward) 23.45 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson) LA 6.00 9.20 10.25 14.00 16.55 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 040 Tg La7 Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Vincitori e vinti (dram., ZDA, '61, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, Maximillian Schell) Nan.: Kamaleon Jarod - Pokopane skrivnosti (i. Michael T. Weiss) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call Nan.: F/X - High risk Film: Segni particolari: bellissimo (kom., It., '83) Variete: Markette 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Svetnik dneva, horoskop, vreme, pregovor 9.40 Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, Philippe Leroy, A. Andre') (t Slovenija 1 6.20 Kultura, 6.25 Odmevi 7.00 Otroška nan.: Nina in Ivo - Poslavljamo se (Ela Peroci) 7.20 Marko, mavrična ribica 7.45 Lutk. nan.: Bisergora: Piščančkov rojstni dan, 8.00 Hotel Obmorček 8.15 INaučimo se pesmico z Melčito osojnik: Travica 8.20 Zlatko Zakladko: Vse o hrastu 8.40 Nad.: Novi jutri 9.05 Ris. nan.: Fliper in Lopaka - Legenda o morskem zmaju 9.35 Lutk. nan.: Zgodbe o Poluhcu 9.50 Kratki igrani film EBU: Moj ljubi žabec (Bolgarija) 10.05 Luna gre na pot 10.35 Enajsta šola 11.00 Taborniki in skavti: Veščina - novinar 11.15 Kontaktna odd.: Jasno in glasno: Ko boli duša 12.00 Dok.: Po inkovskih poteh 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Duhovni utrip 13.40 Nad.: Knez in dekle 14.25 Slovenski utrin ki 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak - Mostovi 15.45 Ris.: Babar 16.05 Iz popotne torbe: Plesalci 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Pogled na... Ivan Grohar: Macesen 17.40 Dok.: Muzej zmajev 18.40 Risanke 18.55 Vreme in dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Mlad. nad.: Življenje kot v filmu (N. Omahen, Slo, '07, r. Špela Kuclar, i. Neja Brglez, Tjaša Razdevšek, Vojko Zidar, Nataša Barbara Gračner, 2. del) 20.30 Proslava ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (prenos) 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Aco paparaco 0.05 Dok.: Muzej zmajev 1.00 Dnevnik (t Slovenija 2 Zabavni infokanal 13.10 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Slovenski venček Film: Moja hčerka, moje življenje Z glavo na zabavo Mostovi - hidak Lestvica na drugem Poročila Dok. feljton: Glas razuma Dok.: Angelski slap s Hudičeve gore Nad.: Pusta hiša Dok.: Zadnji dnevi slavnih - Yitzak Rabin (Fr., 4. del) Film: Rosemaryjin otrok - Rosemary' s Baby (srh., ZDA, '68, r. R. Polanski, i. M. Farrow) Dok.: Rukov: Iskanje izgubljenega 6.30 9.00 9.30 11.00 13.40 14.40 16.10 16.35 17.10 18.00 18.05 18.30 19.00 20.00 20.50 23.05 0.05 Film: Rožnate pesti (Meh.) 1.35 Film: Zadni kazino (Kan.) 3.10 Dnevnik zamejske TV 3.35 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 16.30 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 21.10 22.30 22.45 23.15 0.00 0.30 0.45 1.05 Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Ne dotikaj se bele ženske (ve-stern, It.-Frt, '75, i. M. Mastroianni, Catherine Deneuve) Dok. oddaja Artevisione Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe Bukvožerček Obisk v akvariju Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vesolje je... Potopis Dok. oddaja Film: Blackout Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Nautilus Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 17.55 Videospot meseca 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kmetijska oddaja 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Kultura: Mija Majcenovič in minuli čas 21.00 Razgledovanja 21.30 Odkrito ni skrito 22.10 Vedeževanje 23.15 Dnevnik, vreme 23.45 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Iz-boljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avseni-kovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga - Žarko ,Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 10. nad.); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Dopustniške razglednice; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditv, planinski vodnik, kinosporedi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednicam; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 20.30 Slovesnost ob obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim naro-dom;21.30 Prekmurci po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelji antagonisti; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Posnetek s festivala Klasika Brežice; 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS 'y Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 17. avgusta 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona AMSTERDAM LONDON O O 16/24 11/22 _ XX l6'24 OBRUSELJ O PARIZ 16/25 1020 14/21 DUNJ19/32 ŽENEVA ^ LJUBLJANA 16/32 0 MILAN 13/27 XX BEOGRAD ° 21/30 m v_ SPLIT O SOFIJA , - „^■'Q22/32 15/33 «... ^^ SKOPJE O 15/33 18/34 .PT- " ^ ' „„ATENE r , J6/35 _ ~ ^ M Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ...... * 1010 C Naše krajeje dosegla atlantska fronta. Jutri bodo pritekali Nad severno polovico Evrope je območje nizkega v višinah bolj suhi jugozahodni tokovi, v prizemlju od zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe in bo vzhoda. danes ponoči prešla Slovenijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.10. Dolžina dneva 14.03. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.48 in zatone ob 21.43 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V krajih ki jih bodo nevihte zajele šele popoldne, bo sredi dneva soparno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 6.21 najnižje -39 cm, ob 13.16 najvišje 39 cm, ob 19.38 najnižje -21 cm, ob 0.53 najvišje 14 cm. Jutri: ob 6.39 najnižje -29 cm, ob 13.37 najvišje 33 cm, ob 20.22 najnižje -18 cm, ob 0.36 najvišje 16 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,0 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............25 2000 m...........12 1000 m...........20 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 7, v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 17/25 CELOVEC O 17/23 TOLMEČ O 12/24 TRBIŽ O 11/23 o 13/22 KRANJSKA G. £i ¿SLá* CA A> ČEDAD ni" o TRŽIČ 15/25 Q 14/24 S. GRADEC VIDEM O 18/30 O PORDENON 19/29 ČEDAD O 19/29 21/30 O KRANJ O M* CELJE 16/27 O MARIBOR 017/26 PTUJ O M. SOBOTA O 17/27 18/31 LJUBLJANA GOR|CA »'O N. GORICA 18/27 N. MESTO 17/28 G°5LCA O „„„i POSTOJNA n O O 14/26 , ^ KOČEVJE . TRSTOSf^fo O 23/29 ^ Jrfr^S - o PORTOI________^ Trt? - ČRNOMELJ 19/30 i UMAG REKA 21/31 ) UMAG OPATIJA , ZAGREB 19/30 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo, v nižinah spremenljivo z možnostjo neviht. V gorah bo oblačno z večinoma močnimi padavinami, deloma nevihtami, ki bodo ponekod lahko močne. Ob morju bo pihal šibak do zmeren južni veter, zvečer ali ponoči bo zapihala burja. V severnih krajih se bo zjutraj pooblačilo. Na severozahodu bodo dopoldne krajevne plohe in nevihte, ki se bodo proti poldnevu začele širiti proti vzhodu in popoldne zajele večji del Slovenije. Nadaljevale se bodo ponoči. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 22 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. O GRADEC 14/25 A CELOVEC O 13/24 TOLMEČ O 10/21 TRBIŽ O 9/20 o 10/21 KRANJSKA G. fl VIDEM O i^f 18/30 O PORDENON 19/29 ČEDAD O 19/29 GORICA O 21/30 TRŽIČ 13/24 O KRANJ o 11/23 S. GRADEC CELJE 14/25 O MARIBOR 014/25 PTUJ O M. SOBOTA O 15/25 £r O N. GORICA 17/29 O LJUBLJANA 15/24 POSTOJNA N. MESTO 16/24 O ZAGREB 16/26 O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Na Primorskem bo sončno, pihala bo šibka do zmerna burja. V nedeljo bo sončno in nekoliko topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. POREČ MEMPHIS - Ob včerajšnji 30-letnici smrti Tisoči oboževalcev v spomin na Elvisa Presleya % -I-?---;VsÄMSt. TO** J M:,/ mmt&mmmm Íx tKv-FCrii ®8S?601 MEMPHIS - Včeraj je minilo natanko 30 let od smrti legendarnega kralja rock'n'rolla Elvisa Presley-ja. Za to priložnost se je v Gracelan-du pred njegovo zadnjo rezidenco zbralo na tisoče njegovih privržencev, hiša - muzej pa je vseskozi cilj pravcatega »romanja«. Trideset let po smrti je Elvis Presley prava legenda in po reviji Forbes glede zaslužkov drugi na lestvici preminulih ro-kerjev. Pevec je na svetovnih glasbenih lestvicah kraljeval s hiti, kot so »Love Me Tender«, »Blue Suede Shoes«, »It's Now Or Never« in »Tutti Frutti«. V svojem 42 let traja- jočem življenju je posnel tudi 31 filmov. Elvis Presley se je rodil v Tupe-lu (Misisipi) leta 1935. V Memphis se je preselil s 13. leti in se tam izšolal za električarja. Svojo prvo skladbo »-That's All Right Mama« je posnel leta 1954, prvi veliki uspeh pa je doživel dve leti kasneje s skladbo »Hear-tbreak Hotel«, ki je bila v prvem tednu prodana v 1,5 milijona izvodih. V letih 1957-1967 je izstopil iz okvirov čistega rock'n'rolla in je sleidl komercialnim usmeritvam. Zadnjič je koncertiral leta 1976 v Las Vegasu. V zadnjem obdobju je med dru gim zara di smr ti ma tere in ločitve od žene trpel za depresijami, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu. Umrl je 16. avgusta 1977 za posledicami srčnega napada. Na Billboardovi lestvici 100 najboljših popularnih skladb v ZDA se je do sedaj pojavilo kar 149 Elvi-sovih pesmi. Od tega 40 med prvimi desetimi, kar 18 pa jih je zasedlo prvo mesto in so v skupnem seštevku na vrhu lestvice kraljevale kar 80 tednov, piše na pevčevi uradni spletni strani. Med filmskimi uspešnicami, v katerih se je pojavil, so »Jailhouse Rock«, »King Creole« in »Elvis on Tour«. (STA) WASHINGTON - Izdajalsko potrdilo Milijonska tožba zaradi šopka vrtnic WASHINGTON - Ameriška cvetličarna, ki je nekemu kupcu rož poslala pisno zahvalo za njegovo naročilo, si je nakopala na glavo milijon ameriških dolarjev težko tožbo, saj moški trdi, daje prav pismo iz cvetličarne njegovi soprogi razkrilo, da ima novo ljubico. Podjetje 1-800-Cvetje je Leroyu Greeru poslalo zahvalo, ker je kupil ducat vrtnic v vrednosti 100 dolarjev in plišasto igračko. Vendar pa je zahvala prišla v napačne roke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Greerova soproga je takoj, ko je prebrala zahvalo, poklicala cvetličarno in zahtevala pojasnilo v zvezi z naročilom. Iz podjetja so ji poslali kopijo računa in sporočila, ki ga je svoji ljubici skupaj s cvetjem poslal Greer. Sporočilo naj bi se po pisanju ameriške revije American Bar Association glasilo: »Rad bi ti povedal, da te ljubim in da mi pomeniš vse na svetu.« Žena je takoj vložila zahtevek za ločitev, Greer pa tožbo proti podjetju, saj naj bi to prekršilo obljubo, da ne bodo ne na dom ne na njegovo delovno mesto pošiljali kakršnegakoli sporočila o nakupu šopka. Pijani Norvežan skalpiral ženo OSLO - Pijani Norvežan je bil obsojen na 18 mesecev zaporne kazni in 67.000 norveških kron (okoli 10.000 dolarjev) denarne kazni, ker je po očitno preveliki dozi popitega alkohola zgrabil soprogo za lase in jo vlekel po stanovanju, pri čemer ji je ruval lase in jih na koncu odrezal. 46-letnik je na sodišču sicer poudaril, da je bil tako pijan, da se ničesar ne spominja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.So-proga pijanega nasilneža je na sodišču poudarila, da jo je mož spravil v paniko, ko je ugotovila, da ji je ne le odrezal lase, ampak da ji je pred tem skupaj z lasmi izru-val tudi del kože. Zaradi rane lahko po mnenju zdravnika pride do okužbe, drugi zdravnik pa je povedal, da bodo lasje najverjetneje, ne pa zagotovo, spet zrasli. V pretepu med Nizozemci in Čehi nastradali Španci AMSTERDAM - Pred prvo kvalifikacijsko tekmo tretjega kroga za uvrstitev v nogometno ligo prvakov med nizozemskim Ajaxom in češko Slavijo iz Prage, ki je bila v sredo zvečer v Amsterdamu, je prišlo med navijaškima skupinama obeh klubov do pretepa v središču mesta, najhuje pa jo je skupila skupinica petih mimoidočih španskih turistov. Poleg petih nesrečnih Špancev sta zdravniško pomoč zahtevali še dve osebi, tamkajšnja policija pa je priprla štiri češke navijače. ■ I ( . «V • • «V« VI I. I • Najstarejsa in najvišja živita skupaj LONDON - Najstarejša in najvišja Zemljanka, 114 let stara Edna Parker in 2,31 metra visoka Sandy Allen, živita v istem domu za nego bolnikov v mestu Shel-byville v ameriški zvezni državi Indiani, je sporočila tiskovna predstavnica Guin-nessove knjige rekordov v Londonu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Parkerjevi je naslov najstarejše Zemljanke pripadel v ponedeljek, ko je v domu za ostarele na jugozahodu Japonske v starosti prav tako 114 let umrla Japonka Jone Minagava. Žabe ogroža smrtonosna goba MADRID - Žabe po vsem svetu so močno ogrožene, sedaj pa jim grozi še goba ubijalka. Gre za glivo, ki se prenaša z odpornimi trosi, prenašalec pa je lahko tudi človek, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.Na nevarnost glive kažejo izsledki študije, ki so jo na vzorcih iz Sierre Nevade, območja, kjer se je pojavila in razvila epidemija, opravili na univerzi v Berkeleyu.