Posamezna številka stane 60 vinarjev. 22. MevKkB. Maribor, dne 3. junija 1920. 54. Ulit Lisi ljudstvu v pouk iti nabavo. KflUKOMBMi Uhaja vsak četrtek ia velja 9 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na doni za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. -Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošflja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivalo list brez posebne naročnine. — Naročnina se pošilja ca • Posamezni listi stanejo, če »ijsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravfiištvoi Koroška sssia štev. 5, sprejema naročnino, mserate in reklamacije. Zs lHttrate se plačuje od enostopne petitvrete za enkrat K 1-80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane besed« SO vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Za naso K@roška ."Ze več mesecev gleda vsa .Jugoslavija, pred vsem vsa Slovenija tje gori na sever, na res krasno Koroško. Ententa ni hotela prepustiti vsega slovenskega ozemljn Jugoslaviji, tam od ,Gospe svetskega polja» in Beljaka in gori do Pontebe, kjer je cela vrsta slovenskih krajev. Celovec s svojo slovensko o -kolico bi moral pripadati Jugoslaviji. A kraje južno od Vrbskega jezera in za velikovški okraj ljudsko glasovanje ali plebiscit v takozvanem pasu A. Tudi v krajih severno od tega pasa, v pasu, B, je mnogo slovenskega prebivalstva. Kakšen uspeh bo imelo, to ljudsko glasovanje? ¡To je vprašanje, ki/vso našo javnost tako živo zani -ma„ kakor že zdavnej nobena zadeva ne. Vsa sloven' ska domovina z napetostjo pričakuje, da bodo vrli slovenski Korošci glasovali za Jugoslavijo ter stem domovini ohranili tako lep del slovenske zemlje. Koroški Slovenci bodo rešili s takim glasovanjem čast svoje narodne zgodovine. Raditega željno pričakuje vsa Slovenija, da bodo naši ¡mili rojaki na Koroškem vrlo, možato in zanesljivo izpolnili le-to svojo vzvišeno dolžnost! Na Koroškem je zibelka naše slovenske domo -vine. Korontanski Slovenci so se prvi zavedali svoje narodnosti. Oni so imeli prvi svoje slovenske kneze; oni so prvi v našem slovenskem narodu osnovali slovensko neodvisno državo; oni so se prvi z mečem v roki bojevali za svobodo slovenske posesti. Proti tujemu sovražniku, proti prodirajočim Frankom in Ba -varoem, so oni prvi prelivali svojo kri za čast in blagor domovine. Ko so vsled nemile usode izgubili svojo neodvisnost, so vendar še edini koroški Slovenci ohranili nekaj narodne pravice, da so na Gospesvet-skem polju ustoličevali v slovenskem jeziku svoje kneze. Le na Koroškem se je ohranil do leta 1414 starodavni, častitljivi običaj, da je slovenski kmet u-stoličil tujerodnega kneza, a samo pod pogojem, „če bode ščitil pravico in varoval vdove in sirote". Kako važno vlogo so koroški Slovenci tudi ves poznejši časi igrali v narodnem oziru, nam kaže dolga vrsta slovečih pisateljev slovenskih iz Koroškega. Bili so v nekaterih dobah prvi buditelji in vodniki slovenske zavesti in prosvete. Kateri slovenski izo -braženec ne pozna marljivega Ožbolta Gutsmana, ki je bil rojen v Grabštanju na Koroškem leta 1724 ter je bil najbolj plodovit slovenski pisatelj takratne dobe. Slavnoznana sta Urban .Jarušk in veleučeni Matija Majar, vstrajna pisatelja in navdušena rodoljuba slovenska. In biser koroški, Anton Janežič, iz Sent Jakoba v Rožni dolini — kolikega pomena je on v ■slovenski narodni zgodovini 1 Ni je bilo ob njegovem času tako marljive čebelice na slovenskem leposlov -nem polju, kakor je bil on. Njegova „Slovenska Slovnica", njegov „Cvetnik", njegov „Cvet slovenske poezije" so bili neizčrpljivi viri slovenske izobrazbe. Jasna zvezda med slovenskimi rodoljubi je bil vztrajno delavni Andrej Einšpieler. Tudi veliki škol An -ton Martin Slomšek je dolgo deloval na Koroškem . Kdo bi prezrl dejstvo, da je naša dična „Družba sv. Mohorja" nastala v Celovcu ter iz Koroškega razposlala med slovensko ljudstvo toliko stotisoč knjig najrazličnejše vsebine v pouk in razvedrilo. Dragi koroški Slovenci! Zavedajte se v teh u-sodepolnih dnevih svoje slavne, za slovenski narod toli pomenljive zgodovine, neumorne delavnosti svojih vse hvale vrednih rojakov v probujo in napredek slovenskega ljudstva. Skažite se vredne, tolikih očetov in bratov, ki so ovenčali s svojim zaslužnim delovanjem vašo rodno zemljo, Delajte čast njihovemu, slavnemu spominu! Toda. ne samo narodni, temveč tudi zgodovinski in politični nagibi velevajo z neizprosno sito koroš -kim Slovencem da glasujejo *si, kot en mož za Ju -goslavijo. Jugoslavija je bogato, od narave razkošno obdarovano kraljestvo. Ves1 svet nas po pravici zavida za blagostan naše države. Le ozrite se po Jugoslaviji! Vidite zlata polja, na kojih sa pridela v izobilju vsakdanjega kruha; .Jugoslavija ga bode mnogo prodajala svojim sosedom. Vidite vinorodne gorice, ki bodo vedno bogat vir trgovskega dobička. Vidite zelene planine t ogromnimi gozdi, kakoršnih je le malo v Evropi. Vidite gore, napol njene z vsakovrstnimi rudami. Ko se lepo uredijo naše notranje raz -mere, bode Jugoslavija domovina vsestranskega blagostanja in procvita. Kdo bi torej izmed koroških Slovencev glaso -val za Nemško Avstrijo? Cel svet pozna njeno strašno siromaštvo. Živi povečini od same miloščine iz inozemstva» Nekdaj tako ponosni Dunaj je v pravem pomenu besede postal berač, ki strada, zmozguje in boleha vsled pomanjkanja in uboštva. Nemška A v -strija hi zmožna življenja. Kolika nezmisel in brez -umnost bi bila, v njeno naročje hrepeneti. Ni čuda, da koroški Slovenci položaj dobro poznajo. Zdrava pamet in pogled v bodočnost jim jasno kažejo, kako bodo pri plebiscitu glasovali. Jugoslavija je njih domovina in njihova sreča v bodočnosti. Za njo se mora odločiti vsak zaveden Slovenec na Koroškem Naj bode dan plebiscita dan časti in slave za koroške .Slovence! To pričakuje in želi iz globin srca vsa domovina. in rdečkarji proti ženski volilni pravici. Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo čitali te dni v listih, da so slovenski liberalci, komunisti in socijalni demokratje v bratski ljubezni protestirali pn vladi proti temu, da bi kmetske žene in mladenke na Slovenskem dobile volilno pravico za občine. Vsi liberalni in rdeči glavarji so te dni v Beogradu na Sovu za ministrskimi Iraki. Na vsak način bi radi dosegli, da bi imele volilno pravico samo „lajn frave", gospodične, uradnice, učiteljice, trafikantke, natakarice, tipkarice, tovarniške delavke in razne poulične Jrkle, a žene in dekleta z dežele pa ne! Prof. Voglar, advokat dr. Kukovec ter „proletarca"-delavca Kopač In Kristan, vsi se v potu svojega obraza pehajo iz ene ministrske sobe v drugo, dokler ne bodo prišli do ' Berdavsa, ki bo črnemu zmaju, kateri v podobi splo- i šne ženske volilne pravice toliko vznemirja in stra -ši. odsekal grozno glavo. Sedaj vidite ve priprosfe. a poštene Slovenke . kako vas čislajo demokrati in rdečkarji. Silno sladki so ti gospodje, kadar pridejo farbat naše ljudi, a njih „demokratska" ali rdeča ljubezen ter spoštova -nje do bližnjega sega pri teh ljudeh samo do njihove Idede in njihove mošnje ter oblasti. Slovenke! Sedaj ste sprevidele in z vami tudi , naši moški, da hoče liberalec in rdečkar sam in sa - ! mo on vladati, samo on rezati kruh pravice. Regent Aleksander je podpisal zakon o splošni občinski volilni pravici za slovenske žene in dekle -(a. Pri tem mora ostati, magari, da se liberalci in rdečkarji kar. vsi naenkrat na glavo postavijo. Mladeniške, dekliške zveze, na pian 1 Kolika živahnost je vladala pred vojsko v našem mladinskem gibanju na južnoštajerskem ozemlju Slovenije! Gotovo nad 150 mladeniških in dekliških zvez je združevalo na tisoče zavednih mladeničev in mladenk. Saj smo šteli nad 4000 samo mladenk organiziranih v Dekliških zvezah. Toda vojska je tudi aa mladinskem polju zapustila nezace ljive rane. Polagoma se obrača na bolje. Vendar še bo minilo ne- kaj časa, da pridemo na upapolno stališče pred voj -sko. Bliža se velikanski mariborski tabor. Na njem se pokažejo vse naše katoliško-narodne organizacijo. Gostjo drugih narodov naj spoznajo kulturno delo in silo katoliških Slovencov in naj odnesejo dober glas o nas v svet. Cas je, da stopijo na svitlo naše mladeniške in Dekliške zveze. Orel organizira le majhen del naše mladine, ker ni mogoč v vsakem kraju iz umljivih vzrokov. Mladeniške in Dekliške zveze pa lahko delujejo v vsaki župniji. Na mariborskem taboru morajo nastopiti častno* Le dva meseca še nas ločita od njega. Naj se torej, tekom meseca junija uredi organizacija naših mladeniških in Dekliških zvez. Zato poskrbi naša Slovenska krščansko-socijalna zveza. Vsaka dekanija mora dobiti v kratkem svoj dekanijski mladinski odbor, ki vzame v delo poživljanje in novoustanavljanje mla -deniških in Dekliških zvez. Na dveh večjih shodih koncem junija ali v začetku; julijal se naj iznova izbere odbor „Zveze slov* mladeničev" in „Zveze slov. deklet", kot sta obstojala pred vojsko. Člani teh odborov pa naj bodo iz Maribora in iz bližnje okolice, da bodo omogočene več-« kratne seje., Odbor, čegar člani so razmetani po celem južnem Štajerskem in nikdar ne morejo priti k sejam, je brez vsakega pomena. S tema odboroma naj pridno občujejo dekanijski mladinski odbori. Treba bo pred vsem zbrati Statistiko, da bomo vedeli, koli-kj je zvez in' koliko članov štejejo. Površen pogled v nekdanje glasilo zvez „Naš dom" je nad vse spodbuden. Nebroj delovnih poročil od vseh strani bereš z največjim zanimanjem. S kako slastjo ga prebirajo mladeniči in mladenke dorasle med vojsko! List mora zopet začeti izhajati, ka-korhitro bo mogoče. Le v katoliško narodnem duhu organizirana mladina nam je porok boljše bodočnosti, Vsi mladinoljubi na delo! „Slov. Gospodar" pa naj zopet otvori rubriko „Mladinska organizacija", kier se bodo priobčevala kratka najbolj, nujna navodila in poročila. Opomba uredništva. „Naš dom" je v sedanjiK razmerah neznosnih tiskovnih in papirnih stroškovj izključen. „Slov. Gospodar" je pripravljen dati mla* dinski organizaciji na razpolago majhen prostorček* Kaj je z izvozom vina in sadja ? Od vseh strani je dobivalo tajništvo Slovenske kmetske zveze prošnje, resoJucije ¡11 pritožbe radi izvoza vina in sadja. Vina je še silno mnogo po naših kleteh. In vinska trla letos izborno kaže. Osobito pa nas bo to leto mati narava obdarovala prav bogato s sadjem in sadnim moštom. Nemogoče je prodati vino in sadje v domovini. Navezani smo na izvoz. A tu se dela onim. ki hočejo izvažati, zelo velike, da. mnogokrat nepremostljive ovire. Dvojno pa nas sili, da na vsak način zahtevamo, da vse ovire glede izvoza vina in sadja padejo. In to dvojno je: pomanjkanje denarja in pomanjkanje industrijskih izdelkov. O grom-, ne svote bi se dalo dobiti za prodano vino in sadje oziroma bi se dalo zamenjati za železo, stroje, vži i galice. sol, petrolej, sukno in enako blago. 1. Sadje. ' % Slovenska kmetska zveza je že mesca aprila« takoj ko je sadno drevje ocvetelo. napravila vloge na kmetijsko poverjeništvo v Ljubljani in na vlado v Be« ogradu, naj se letos dovoli popolnoma prosti in neo + viran izvoz sadja. To smo predlagali posebno zaradi obilice črešenj in drugega zgodnjega sadja. Dosegli, smo. da je sedaj izvoz prost, a da se plača le tako-« zvana izvozna taksa (pristojbina), ki znaša 80 jugo-slovanskih vinarjev od 1 kg. Ta taksa se mora plačevati le v-dobrem denarju (valuti», k tej pa se ne šteje ne nemškoavstrijska in ne ogrska krona. Carinskim uradom se je naročilo, da ne sinejo zadrževati pošiljatev sadja, sampak morajo bolj brzo pošlo* vati. Velika težava je izplačilo poslanega blaga. N.-avstrijski denar zopet silno pada v vrednosti. In avstrijski kupci drugega denarja nimajo kot svoje ma-lovredne krone. To bo ena glavnih zaprek, da se ne bo nihče z veseljem poprijel pošiljanja sadja v Nemško Avstrijo. Težava je tudi ta, da mora trgovec od prazne posode plačati zopet visoko carino. Naš», stranka je storila vse, da omogoči ugoden izvoz sadja. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo vlado, da boi za sadje morala odpraviti izvozno carino in druga ovire. 2. Vino. Izvoz vina je sedaj prost. Ni treba več prosjačiti pri komodnih gospodih pri „Centralni upravi" , ampak sedaj lahko vino pošlješ v Nemško Avstrijo pod temi pogoji: 1. Od vina plačaš, ki ga pošiljaš v sodih od skupne teže 100 kg 100 dinarjev ali 400 jugoslovanskih kron. Teža soda se računa zraven. K tem« še plačaš 20% izvozno carino za sod. 2. V N.Avstriji plačaš od 1 litra vina 0 K (nemškoavstrijs -kih), Vsega skupaj je treba plačati 13 K 20 v (po avstrijski valuti) pristojbin na meji za 1 liter vina. To še ne bi bilo pretirano; a najhujša zapreka za izvoz vina iz Jugoslavije v Avstrijo je določilo, da se mora plačati izkupiček za prodano vino v tuji valuti, to je ameriški denar, francoski, angleški, italijanski itd. Kje in za kako ceno pa hoče nemškoavstrijski gostilničar dobiti ameriške dolarje, francoske franke, angleške funte ali italijanske lire? Strokovnjaki so izračunali, da bi po tem računu stalo v Nemški Avstriji liter vina svojih 70—100 K! Najhujša tekmeca jugoslovanskemu .vinu sta italijansko in madžarsko vi- Politični ogled. Jugoslavija. Pod vodstvom nove vlade zboruje naše narodno predstavništvo v Beogradu. Nova vlada je podala pred parlamentom svojo izjavo, v kateri označuje kot svoj cilj: izdelek nove ustave in zatrjuje, da bo skrbela za red in mir v državi. To vladino izjavo so v predstavništvu ostro bičali nekateri poslanci v svojih govorih. Jugoslovanski klub je zagotovil vladi svojo podporo. Italija. Na Furlanskem in Tolminskem so izbruhnili revolucijonistični nemiri. V teh krajih so proglasili revolucionarji karniško republiko, so pregnali karabinijerje ter razobesili rdeče zastave. Italijanska vlada pošilja v vstaške krajo vojaštvo in je razglasilo tudi prekisod. G. Annunzijo, ki že tako dolgo samodržno gospodari nad Reko, se je drznil te dni zasesti tudi še Sušak. Naša vlada se je pritožila radi tega nečuve-nega nasilja v Rim, ukrenila pa je tudi za vsak slučaj, ako bi Italija pokazala za naše pritožbe gluha ušesa, potrebne korake pri naši armadi. Francija. Na Francoskem so začele v zadnjih dneh padati cene. Cena bombažu je padla za 244 Irankov pri 50 kg, pri volni za 35 in kavi za 76 frankov. Ko bi le v padanju neznosnih cen sledila Franciji kmalu tudi Jugoslavija. Anglija. Po Irskem že dolgo časa razsajajo jasmin. Uporniki požigajo policijske stražnice in sod- Qospodcirsfvo. Gospodarska zadruga v Mariboru. Od vseh strani dobimo poročila, da vlada veliko zanimanje v ■mariborskem okraju in v okraju Sv. Lenart za to zadrugo. Zaupniki so prav marljivo agitirali za pristop k zadrugi, mnogo članov upajo pridobiti še v prihodnjih dnevih. Vsi zaupniki naj gotovo najpozneje dne 5. junija odpošljejo sezname članov Zadružni zvezi v Mariboru, Gregorčičeva (prej Schillerjeva) ulica 10, da se more takoj po 5. juniju sklicati ustanovno zborovanje in na istem izvoliti načelstvo ter vse.ukreniti, da začne zadruga kmalu z delom. Pomanjkanje tkalcev. Kmetje so lansko leto in letos posejali mnogo lanu in konoplje. A od vseh strani dobivamo pritožbe, da ni tkalcev, ki bi izdelovali domače platno. Da ni domačih tkalcev, so krive vlade in sicer vse, od avstrijskih do sedanjih jugoslov . Prav nihče se ne potrudi, da bi pospeševal domačo malo obrt, ampak z davčnim vijakom se še redke domače obrti zatirajo. Mladeniče malih posestnikov, vi-ničarjev in delavcev bi bilo treba poslati v tečaje , kjer bi se izurili za tkalce. Vse vlado so imele in še imajo dovolj denarja za vse mogoče športe, a za to , da bi podpirala tkalsko obrt in druge malo obrti na kmetih, to jim je deveta briga. Pameten kmet iz naše Dravske doline piše tajništvu Slovenske kmetske zveze, naj bi vlada pri kakem spretnem domačem tkalcu napravila tečaj za mlade tkalce. Naj bi dala na razpolago dovolj denarja kot podporo za mojstra in učence. Naj nam krajevne kmetske zveze nazna -nijo svoje želje, da jih predložimo vladi. Pred vsem bo pa treba misliti na zadružno tovarno, ki bo izdelovala domače platno. Kdor pa bi sedaj rad dal tkati domače platno, naj se obrne na ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru. Jlmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu na Ceho -slovaškem je bilo popraševanje po tujem hmelju nekoliko živahnejše kot v prejšnjem tednu in so se cene gibale med 5000 do 5500 K za 50 kg. — Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je dosedaj po-voljno. ne tako v Nemčiji in na Madžarskem. Ivlej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 10. ju -nija, t. 1., da se bode moglo ozirati na njih priglase. CseSenj je mariborski trg poln. Pripeljejo jih z vozovi, največ jih je pa v košarah. Te dni jih prodajajo že po 1 do 2 K liter, dočim so pred tednom staie še 10 do 12 K. Izvoz se sedaj v toliko pro«t, oa je treba plačati samo izvozno carino, ki pa ni posebno visoka. Škoda, da se naše zadruge in trgovei niso pravočasno pobrigali za organizacijo izvoza zgodnjega sadja. no. Cela Nemška Avstrija je danes preplavljena s temi vini. Kako je to mogoče? Italijanska in madžarska vlada ste za izvoz vina dovolile največje ugodnosti. Ne samo, da ste obe državi dovolili popolnoma svoboden izvoz vina v Nemško Avstrijo, privolili ste tudi v to, da se sme posoda zopet brez carine poslati nazaj. Pri nas pa zahtevajo za prazno posodo grozno visoko carino. Da se našo vlado v Beogradu poduči o teh razmerah in o nevarnosti, ki grozi uničiti naše vinogradništvo ter nas oropati izvoza vina v sosedne dežele, se je te dni odpeljalo odposlanstvo slovenskoštajers-kih vinogradnikov v Beograd. Odposlanstvo bo izročilo ministrom spomenico in bo skušalo doseči ugodnosti za izvoz. O uspehu bomo poročali. Krajevne organizacije Slovenske kmetske zveze, kmetijske podružnice, zadruge in občine pa pozivamo, da pošljejo tajništvu Kmetske zveze primerne zahteve vinogradnikov v o-bliki resolucij. nijska poslopja. Pri vseh teh nemirjh na Irskem pa še imajo po večjih mestih stavko železničarjev. C e h o s 1 o v a š k a. Predsednikom Čehoslo -vaške je bil zopet izvoljen Masarvk. Ministrski predsednik pa je Tomašek. Po celi Cehoslovaški so izvedene volitve, parlament lepo zboruje, vlada dela in tudi predsednika republiko so si Cehoslovaki potrdili potom izvolitve. Poljska. Svoj čas smo poročali, da je začela poljska armada svoj pohod proti boljševikom v Rusiji. Poljaki so imeli skraja lepe uspehe in prodrli so celo do Kijeva. Pri Kijevu pa so se postavili Polja -kom po robu boljševiki z vso silo in poljska armada sedaj beži med porazom in opasnem neredu pred sovjetsko Rusijo. Vsled dnevnih porazov se je odločila Poljska poslati Rusiji poziv, da bi se pričeli Poljska in Rusija pogajati za mir. Madžarska. Madžari so se začeli upirati, da bi podpisali narekovano jim mirovno pogodbo. — Madžarska mirovna delegacija, ki je bila v Parizu , se je razšla. V ogrskem parlamentu v Budimpešti pa hujskajo razni poslanci, da Madžarska nikakor ne sme podpisati vsiljenega miru. Vsled tega upora so Madžari veliko zgubili na ugledu pri ententi. Vendar ves odpor bo za Madžare zaman, če ne bodo hoteli z lepa, bodo pa podpisali prisiljeno. Jugoslavija je tudi javila v Pariz, da bo začela zbirati svoje čete proti Madžarski, ako bi se ta branila ali predolgo zavlačevala podpis. Amerika. Predsednika Mehike so revoluci-jonarji ubili, njegov naslednik kot predsednik je general Huerta. ginejo že v 12 urah do treh dneh po nastopu bolezni. Sicer pogine — ali le izjemoma — tudi katero na prešičji kugi obolelo svinjče v 24 urah, toda navadno traja kuga več dni, več tednov, tupatam tudi mescev. Ako se vseli v čredo svinjska kuga, tedaj zboli do 95% vseh svinj; za rdečico pa jih ne zboli prav nikoli tako veliko število. Na škrlatinki zbolijo navadno G—18 mescev stari prešiči, mlajši in starejši pa redkeje ; prešičja kuga pa napada najčešče sesajoča puj-seta in odstavljence, bolj redko pa starejše svinje -Strupene rastlinice ali bacili svinjske kage se nahajajo v izdihani sapi okuženega prešiča, v nosnem slu-zu (smrklju), v blatu in vodi; vrhu tega se držijo v krvi, mesu in ščetinah, v gnoju in nastelji okuženih svinjakov, v posodah, iz katerih so žrli bolni ščetin-ci, kakor tudi v ostankih krme. Torej je ves prešič poln strupa, kakor tudi vse stvari, ki so prišle z njim v dotiko. Iz tega je razvidno, da se okužijo zdrave svinje lahko na več načinov. Najlažje se to zgodi, če stojijo skupaj z bolnimi. Pripetilo se je že tudi, da so zaklali na svinjski kugi obolelega prešiča, dali kri in drob zdravim svinjam in one so kmalu zbolele na kugi. Ce dobijo svinje ostanke jedil od bolnih, pa se s tem okužijo. A tudi psi, mačke in podgane lahko jj prenesejo in razširijo kugo na ta način, da zavlečejo s meso, drob in druge ostanke okuženih ščetinarjev k f zdravim prešičem. Kugo prenesejo včasih tudi razni * mesarji, rezarji, mešetarji in drugi ljudje, ki so bili pri bolnih svinjah. Malo gnoja, kapljica krvi od okuženega ščetinca zadostuje, da se zastrupi cela, dose-da.j zdrava svinjska čreda. Kuga se posebno širi, če s» nerazkuženi ali le površno razkuženi svinjaki, v. katerih so crkale svinje. V tem oziru so nevarne tudi svinje, ki jih prekupci gonjo na prodaj v razne o-kraje. Med njimi se utegnejo namreč najti prešiči, ki so na kugi le malo zboleli ali so jo deloma preboleli, a imajo vendar še v sebi kužnino. Taki ščetinci raztrosijo svinjsko kugo včasih kaj na široko. Ako se pojavi pri prešičih svinjska kuga, ali če opazite kake sumljive kužne smake, tedaj morate to precej naznaniti županstvu. Župan pa. mora do tega časa, dokler ne pride živinozdravnik, odrediti to-le: Zdrave svinje je treba ločiti od bolnih; bolne in sumljivo svinje ne smejo zapustiti svojega prostora. Za zdrave in za bolne svinje je določiti posebne dekle in posebne posode; v okuženo dvorišče ne smejo priti tuje svinje in iz njega ne domaČe. Ko pride živinozdravnik, določi nadaljne odredbe, katerih se je treba strogo in natanko držati. Svinjska kuga. Prešiči zbolijo hitro. Hkrati prenehajo žreti, začne jih tresti mrzlica in poležejo v nasteljo. Tako ležijo zariti v slamo brez jedi 12—24 ur. V tem času izjemoma tudi že kako svinjče pogine. Ostale bolne svinje pa kasneje vstanejo in začno nekoliko žreti, a le prav po malem, počasi in nemarno, kar pa ni še smatrati za zboljšanje bolezni. Nasproti temu pa pijejo prav mnogo in posrkajo vso tekočino iz vodene piče. Vrhtega so take svinje močno omamljene. Za.d-nji del telesa jim je kakor napol mrtvouden. Z zadnjima nogama delajo prav kratke korake; njih hoja je gugava, švedrava, opotekajoča, kakor da so pijane. ko ... in takorekoč dreraljejo. Rep jim visi naravnost dol in ni klobarčast, kakor pri zdravih prešičih. Jako imenitno in značilno znamenje svinjske kuge je, da postanejo oči v začetku bolezni rdeče in solzne, kasneje pa se zalepijo z vlečljivo, gnoju podobno sluzjo. Oči so torej krmežljave in napol zaprte. Ostre solze Tedenske novice. 70 letnica ljubljanskega škofa Jegliča- Zadnjo soboto, 29, majnika je obhajal svojo sedemdesetletnico ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki ima poleg dr, Kreka in dr. Korošca največje zasluge za zedinjeno Jugoslavijo. V petek, na predvečer si a vi j a, so mu priredile ljubljanske krščanskosocialne organizacije pred škofijskim dvorcem serenado in podoknico. V soboto dopoldne mu je predsednik deželne vlade dr. Brejc v spremstvu ostalih članov deželne vlade imenom vlade čestital in izrazil hvaležno'st slovenskega naroda do jubilanta kot enega izmed glavnih graditeljev naše države. Zvečer mu je pevska S» v nastelji ter iS- i ™za Ljnb.jana v Uoiono« priredila slavnostni i in nerade vstajajo; če pa stojijo, povesijo glavo, ? koncert. Ti izrazi udanosti so le majhen poskus povračila za ogromno cerkveno in narodno delovanje ljubljanskega vladike. Ko je zasedel škofijski sedež, je bil liberalizem najhujše na delu, da premoti srca njegovih vernikov. Ljubljanski škof je z apostolsko odločnostjo nastopil proti povzročajo (če so prešiči dolgo bolni), da izpadejo j liberalizmu in z vsemi močmi podpiral mlado ščetine pod očmi. Ce prešič ozdravi, pozna se še v poznejših časih prav dobro po teh znamenjih, da je prebolel svinjsko kugo. Vrh tega bolne svinje težko, naglo in površno sopejo. Navadno tudi kašljajo: kašelj je kratek, tih, suh in slab. Izkraja se izpravlja od svinj v majhnih kepicah trdo in suho, izjemno s krščansko socialno gibanje, ki ga je vodil dr. Krek. Njegovo delo so venčali sijajni uspehi. In koliko t je žrtvoval za slovensko omiko! Dal nam je prvo čisto slovensko gimnazijo, podpiral meže, ki so spisovali slovenske učne knjige za višje šole. krvavo sluzjo prevlečeno blato. Kasneje pa se blato i Tudi sam je veliko pisal. Mladini je podaril knjižici: „Mladeničem" in „Dekletom", v posebni knjigi je dajal nauke starišem, vsem Slovencem je poklonil prelepo knjigo „Mesija", ki jo je izdala Mohorjeva družba. Ob času majniške deklaracije je bil njegov nastop velepomemben za vso Jugoslavijo. Avstrijska vlada ga je hotela z obljubami in grožnjami odvrniti od delovanja za ustvaritev Jugoslavije. A Škot Jeglič je brez pridržka stopil v prvo vrsto med bojevnike za svobodo in pravice našega naroda. Zastavil je ves svoj vpliv, da je pomagal jugoslovansko misel presaditi v dušo vsega naroda. Zato mu mora biti naša država hvaležna kot svojemu souteme-ljitelju. — Svoj jubilej obhaja ljubljanski škof ravno letos, ko se hoče pred vsem svetom pokazati moč slovanske katoliške misli in organi- zmehča, zvodeni, usmrdi in deloma postane tudi krvavo. Semtertje so svinje nekaj časa driskave in potem zapečene, potem zopet driskave itd. Bolni prešiči žro maJo, a žeja jih hudo; očividnn hujšajo in postajajo od dne do dne slabejši in medlejši. Hrbet se jim krivi navzgor, izpada jim dlaka, na koži se pokažejo temnosive luskine. Svinje začno že od daleč smrdeti in v 14 do 20 dneh postanejo medle kot deske, ako prej ne poginejo. Včasih dobijo na svinjski kugi oboleli prešiči na glavi, ušesih, vratu in po trebuhu neke majhne rdeče pegice ali mozoljčke, toda vsak obolel prešič jih ne dobi. To bi utegnilo neveščega živinorejca premotiti, da bi smatral svinjsko kugo za rdečico. Toda to je lahko razločiti. Lise svinjske kuge so majhne, a rdečične velike, razširjene in se spajajo druga z drugo. Glavni razloček pa je ta-le: Ce pritisnete na rdečo pego perečega ognja, ali rdečke prst, razprši se poga pod prstom za trenotek; pri lisi svinjske kuge pa ostane koža tudi pod prstom še rdeča, t. j. kri ne izgine izpod njega. Rdečevijoliča - ] zacije, za katere se je on toliko trudil. V letu ste lise vidimo včasih na ušesih in vratu takih zdra- j njegovega jubileja se bo vršil Orlovski tabor v vih svinj ki so prebolele kdaj prej kako zelo hudo j Mariboru. za katerega je on položil prvi kamen, bolezen, od katere jun je ostala manjša ah večja sr<^ | ^^ g& Bog ge mnQffa ^ Jug08,avijit kato. Pa naj navedemo še nekoliko razločkov med i Kškim organizacijam, zlasti naši dragi mladini, svinjsko kugo in rdečico. Na rdečici bolni prešiči po- i ki jo jHbilant tako srčno in iskreno ljubil Shodi Slov. kmstske zveze. Dne 6. junija po rani sv. maši pri Marija Snežni na Velki (govori VI. Pušenjak), v Središču (M. Kranjc), v Selnici ob Muri popoldne ob 2. uri, gostilna Riffl (Pušenjak); dne 13. junija Sv. Barbara v Halozah po rani maši shod viničarjev za cele Haloze. Govornik iz Maribora, Lj»bno v Savinjski dolini enodnevni tečaj (Pušenjak in drugi), Radenci tabor Orlov (Kranjc), 20. junija Brinjeva gora (Kranjc). Shod Kmetske zveze pri Veliki Nedelji. Na Trojičko nedeljo, 30. maja, se je vršil pri nas po rani službi božji pred cerkvijo veličasten shod Kmetske zveze. Urednik Krajnc je govoril o tem, koliko je naša Kmetska zveza storila zlasti za naše gospodarske koristi, za našo živinorejo, vinogradništvo, obrtnih olajšav, gospodarske in gospodinjske šole, cest itd., že v rajni Avstriji. Opozoril je na to, da je v Jugo -slaviji zadnji čas ravno Kmetska zveza priborila kmetskim ženskam volilno pravico, da se ravno po -slanci Kmetske zveze (dr. Hohnjec) najbolj zavzemajo za naše ujetnike na Italijanskem in na Ruskem . Povdarjal je slednjič posebno, da je ravno dr. Korošec, ki je duša Kmetske zveze od njenega početka , rešil pred nekaj tedni zlasti kmetski stan pred na -vali in ropanjem komunistov. Velikonedeljčani! Rajnemu g. župniku se imamo v veliki meri zahvaliti , da je ostala naša župnija tako enotna v Kmetski zvezi. Ohranimo tega duha Kmetske zveze, ki so nam ga vedno vcepljali naš nepozabni gospod, naj nam bode kakor zadnja oporoka sveta njihova želja, da osta -nemo vedno zvesti Kmetski zvezi! Blagoslovi Je nje zastave SKZ v Ormožu se je •vršilo nad vse slovesno. Pocl okriljem zastave je korakalo nad 50 najuglednejših mož iz domače iare, poleni zastopniki sosednih župnij, zastopnice žen in četi domačih Orlov. Nepregledna množica ljudstva pa je postavila vsakstran ceste v špalir» Cerkev je bila nabito polna. Po slavnostnem zabijanju žrebljev je zastavo blagoslovil g. dekan Gliebe ob asistenci dveh duhovnikov. Slavnostni nagovor, ki je segal vsem do srca, je imel domači g. kaplan v cerkvi, pokrajinski poslanec g. Meško pa pri hiši Ormoške posojilnice. Vsled kratkega časa se niso zamogle iz-■vršiti vse potrebne predpriprave, osobito je zmanjkalo /znakov SKZ, sicer bi ta slavnost, ki je bila zamišljena samo za domačo laro, se razvila v krasno manile-t taci jo Kmetske zveze celega ormoškega okraja. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala. Ormoška Kmetska zve-sa ormoške Iare skliče farane (može in žene), ki so •člani SKZ pod zastavo za na dan Sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče, hiša Ormoške posojilnice ob 9. uri dopoldne, potem korporativna udeležba procesije. Člani, ki še nimajo znakov, jih dobijo na zbirališču pred procesijo. Za viničarje. Zveza viničarjev v Gornji Radgoni je dobila te dni dopis od ljutomerskega okrajnega glavarstva, kjer se določajo viničarjem v vino -gradih, ki so pod državnim nadzorstvom, iste plače, kakor za viničarje, ki so v sekvestiranih viničarijah. Tudi vsi nadzorniki in sekvestri so obveščeni od glavarstva, kako morajo plačevati viničarje. Ako kak vini čar ne dobi predpisane plače, naj se obrne na zvesto viničarjev, ki ima pisarno v tukajšnji posojilnici., i. nadstropje. Dolžnost vsakega viničarja pa je, da pristopi k svoji organizaciji, ki se vedno skrbi za njega. Za. viničarje, ki niso člani Zveze viničarjev, se zveza seve ne bo potegovala. Pred vratml Celovca! V Žrelcu na Koroškem so vrši v nedeljo, dne 6. junija 1920, vseslovenska manilestacijska veselica na vrtu grajske gostilne. Sodelujejo: vojaška godba, Glasbena Matica iz Maribora, različna pevska, telovadna in druga kulturna društva. Spored: Ob 10. uri predpoldne (poletni čas) otvoritev ceste Zrelec—Vetrinj s slovesno službo bo-;žjo na prostem. Obhod po Žrelcu mimo demarkacijs-ke črte z godbo in petjem. Manilestacijski shod, pri katerem govore: poslanec Fr. Grafenauer in drugi odlični govorniki in govornice. Popoldne ob 2. uri: Petje (pevski zbor mariborske Glasbene Matice). Gledališka predstava. Tekmovanje narodnih noš s tremi darili. Med posameznimi točkami nastopajo koroška "in druga slovenska pevska društva. Prosta zabava , srečolov, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke, licitacije itd. V vrtni dvorani: ples. Vabimo Vas, da priredite na- ta dan skupen izlet v Zrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in znižanih cen posebno ugodno ter tako spoznate koroško ljudstvo, njegove šege ter naravno krasoto te dežele, obenem pa z nami vred 'kažete moč naših zahtev po upravičeni posesti te našo zemlje! Pridite v narodnih nošah, društva z zastavami in napisi, okoličani na okrašenih vozovih! Odkritje Krekovega spomenika. LDU Ljubljana, 30. ma.ia. Danes, ob tretji obletnici majniške deklaracije, se ie na pokopališču pri Sv. Križu odkril na slavnosten način nagrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreku, katerega mu je v hvaležen spomin postavil narod. Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Do-linarja, predstavlja dva orjaka, ki povešata glavi od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža. Slovesnosti so je udeležilo nebroj naroda. Prisostvovali sci tudi: predsednik deželne vlade dr. Brejc s svojo soprogo, člani vlade, poveljnik dravske divizije go-neral Smiljanič, župan dr. Ivan Tavčar, zastopniki raznih civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti, Krekova sestra in sorodniki, mnogo književnikov in u -metnikov, različna kulturna društva itd. Pisatelj F. Finžgar je imel slavnostni govor. Govorila sta tudi: dr. Megjer v imenu Hevatov in dr. Markuiin v imo-J3U hrvatske pučke stranke. Nato jo predsednik od -»bora za Krekov spomenik, vladni svetnik dr. Detela, izrcčil spomenik v varstvo mestni občini. V njenem 5-menu je župan dr. Ivan Tavčar v svečanem govoru prevzel spomenik v varstvo. Slavnost se je pričela in končala z žalostinkami, katere je pel moški zbor Gl. Matice. Na spomenik so položili mnogo vencev, med (emi tudi čehoslovaška obec in ruski kružok. Ministra Stojan Protič in dr. Korošec sta poslala brzojavne pozdrave. Lepa cerkvena slovesnost. Kateri Mariborčan ne pozna Kalvarije s cerkvijo sv. Barbare? In kdor obišče Maribor, poleti na Kalvarijo, kajti od tam uživa najlepši razgled čez ves Maribor in njegovo okolico. 2e nekaj let sem pa so se nad Kalvarijo mnogi po pravici hudovali, češ: cerkvica na Kalvariji in 5 kapelic, ki vodijo do nje, so preveč zapuščene. Za vse dobro vneti g. stolni župnik Fr. Moravec je pa lani in letos dal prav okusno popraviti kapelice in cerkev, ne boječ se ogromnih stroškov, katere sedaj stanejo taka popravila. Delo se mu je izvrstno posrečilo. Kaj lično je vse prenovljeno. Odslej je Kalv arija zopet kras mariborske okolice; vsakdo se bo di -vil nad njeno lepoto, ki jo obišče. Na praznik Vnebo-hoda Gospodovega je g. stolni župnik blagoslovil kapelice in cerkev. Svečanosti se je udeležila zelo veli-' ka množica ljudstva. Ves hrib in vsi poti nanj so bili natlačeno polni. Pod milim nebom je imel g. profesor dr. Anton Medved slavnostni govor, v katerem je razlagal, kako je leta 1680 v Mariboru razsajala kuga , ki je od 1000 mestnih prebivalcev jih 350 pomorila . Vsled zaobljube so potem že drugo leto 1081 sezidali Mariborčani cerkev sv. Barbare, pri čemur so se posebno odlikovale mariborske gospe in gospodične . Cesar Jože! II. je bil zapovedal cerkev zapreti leta 1783; še le leta 1814 se je smela zopet odpreti. Poleg g. stolnega župnika Moraveca sta si za olepšavo prenovljene Kalvarije stekla posebno zaslugo marib. konsistorijal in mariborsko Olepševalno društvo s popravo potov in lepih nasadov pri Kalvariji. Ljud -stvu ostane le-ta slovesnost v najlepšem spominu. SV- Dirma v marenberški dekamji oo: 20. junija v Marenbergu, 21. v Muti, 22. v Remšniku kjer bo posvečenje novega oltarja, ki sta ga nabavila dekan Podvinski in kmet J arij KLrOll po, domače Hoder, 23. v Breznem.j Družba duhovnikov lavantinske škofije (podporno društvo) ima v [torek, dne 8. junija, ob 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v Mariboru, Flosarska ulica št. 4. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1920-21. Učenci za I. razred se naj prijavijo pri ravnateljstvu do 1. julija t. L. zadostuje pismena prijava. Predloži se krstni ali rojstni list in šolsko izpričevalo ali naznanilo. Starost najmanj deset let, do -vrženih vsaj do konca tega leta. Sprejemni izpit se vrši dne 2. julija t. 1. pismeno od 8. do 10. ure, listno pa popoldne po potrebi. Zahteva se: 1. Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v štirih letih ljudske šole. Kdor ima v iz -pričevalu „dobro" ali „prav dobro", se lahko oprosti izpita. 2. Iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, početni nauki iz oblikoslovja, poznavanje pravo -pisnih pravil, analiza prosto razširjenega stavka. 3. Iz računstva izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Nemščina se ne zahteva. Sal. zavod Marijanišče v Veržeju je dne 24. maja obhajal svoj glavni praznik. Obilna udeležba je pokazala, da se naše ljudstvo vedno bolj zaveda velike važnosti dobre vzgoje mladine. Po cerkvenem opravilu popoldne je bil javni nastop telovadskega odseka salezijanskih gojencev, ki je s svojimi krasno proizvajanimi precej težkimi vajami gledalce kar o-čaral. — V teku mesca junija t. 1. prirede Salezijan-ci zopet lepo slovesnost v čast presv. Srcu Jezuso -vemu. Pridite, ki že poznate, pa tudi oni, ki še ne poznate salezijanskega delovanja za blagor mladine, da se ob Srcu Jezusovem navdušimo za požrtvovalno ljubezen do domovine in do cveta našega naroda, naše mladine. Dan slovesnosti in natančni spored se bo pravočasno naznanil. Dopisniku, ki nas je vprašal v zadnjenTlistu „Gospodarja", zakaj ne prinašamo več duhovniš-idh izprememb in naznanil o birmi, izjavlja uredništvo, da je tozadevno nedolžno. Krivda je na drugem mesta, ki smatra spremembe duhovnikov iu|naznanila o birmi kot strogo skrivnost že od nekdaj. Uredništvo se je je vedno trudilo, da bi dvignilo to brezpomembno skrivnostno zagrinjalo, a zaman, ker višji in tozadevno merodajni gospodje vzstrajajo pri skrivnostni trdovratnosti. i 4 M Dopisi. Selnica ob Dravi. Dne 12. junija7?1920. gre procesija k Sv. Antonu na Pohorje. Ob 6. je maša za romarje v Selnici; ob 9. uri pa sv. maša za romarje v Puščavi. Vsi, ki se želite udeležiti te procesije, pridite v Selnico od koder gremo skupaj Pridite v obilnem številu. Bog živi. Na svidenje pri^Sv. Antonu 18 a J V\mm *** Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Praznik božjega Srca Jezusovega dne 11. junija bomo tudi letos obhajali najslovesneje. Dva čč. gg. misijonarja od S». Jožefa v Celju bodeta vodila tridnevnico pred praz-t 11 ¡kom. V torek in sredo bodo pridige zjutraj in zvečer, v četrtek pred praznikom pa bo rana, pozna, in večerna služba božja s pridigo. Potek, god presvet. Srca, bomo obhajali kot največji praznik s slovesno rano, pozno in popoldansko službo božjo. Pred pozno službo božjo se vrši velikanska procesija s sv. Reš-njim Telesom in s podobo božjega Srca. K pozni služili božji pridejo vse župnije lenarške dekanije in še druge v procesijah. Pridejo tudi prekmurski Slovenci. Starodavno svetišč« sv. Treh Kraljev s prelepim <,ltarjem presv. Srca bo znova oživelo. Božje Srce pa tudi zasluži našo najlepšo proslavo. Prosili ga bomo, raj blagoslovi naš narod in našo mlado državo, naj blagoslovi tudi naša polja in vinograde in jih obvaruje vseli ujm. Vse štiri dneve bo dovolj spovedni -r kov. Caslilci, častilke božjega Srca iz celih Slovenskih goric in iz Prekmurja, pridite! Slavnost bo lepa, ganljiva, nepozabna. Ljubno v Savinjski dolini. Pri nas imamo Kmetijsko društvo, katero se prav lepo razvija, odkar vodi isto naš domačin Franc Papež. Društvo bode v; oči nekatere nasprotnike, kateri bi radi društvo na ta aH oni način uničili. Sedaj snujejo pod socijalde-mokratično firmo novo društvo, akoravno prav dobro vedo, da isto ne bo moglo obstati. Namen tega dela ie uničiti vrlo delujoče Kmetijsko društvo in se samo čudimo, da to delo podpirajo celo nekateri odborniki Kmetijskega društva. Prepričani smo. da naš načelnik tega gibanja ne bo podpiral, temveč z vsemi močmi delal na. to, da se ojači dosedanje Kmetijsko društvo. Na občnem zboru dne 13. junija t. 1. pa bomo člani obračunali z odborniki, kateri nič ne delajo ali pa hočejo ustanoviti celo socijaldemokratični konzum. Želimo jim prav mnogo vspeha pri njih početju, nas zavedne kmete pa naj puste pri miru! Laški okraj. Kako se v Celju postopa z našim kmetskim ljudstvom, svedoči sledeči slučaj: Ugledno spoštovano mater iz Laškega okraja so v Celju na u-iici prijeli, jo kratkomalo zaprli, četudi ni nikomur nič storila, nikomur nič prodajala, je šla mirno svojo pot. To se je zgodilo 20. maja predpoldne. Ljudstvo jo razburjeno in razljuteno nad takim postopanjem. Res lepa bi bila, ako no bi smel prost kmetski človek mirno hoditi po ulicah celjskega mesta! Merodajni činitelji zganite se! ■'¿ir-ts ftrtrt 11 nMB Orlovski vestni k. Središče. Spored okrožnega orlovskega tabora 6. junija: Dopoldne po sprejemu bratskih odsekov ob četrt na dvanajsti uri sv. maša s pridigo vs župnijski cerkvi; po maši odhod Orlov in Orlic k skupnemu kosilu (Društveni dom). Popoldne takoj po večernicah javna telovadba Orlov; in Orlic. Po telovadbi prosta zabava: petje srečolov, šaljiva pošta itd Ker je to prva prireditev ptujskega orlovskega okrožja, zato vabimo k najobilnejši udeležbi. Teh a r j e. V naši prijazni vasici priredil ceij-sko orlovsko okrožje na Antonovo nedeljo, dne 13. junija 1920 orlovski tabor. Ker bo ta prvi pri nas in se bo obenem blagoslovila prekrasna nova orlovska zastava, obeta biti manifestacija nad vse sijajna. Zato vabimo tem potom vse bratske odseke širne naše domovine, kakor tudi vse atoliške organizacije, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleže te slav-nosti. Teharski Orel hrabro vztraja na svoji ogroženi postojanki, obkoljen krog in krog od nasprotnikov: katoliške misli, zato je pa tudi prav posebno potrebno, da skupno nastopimo in v slogi pokažemo našo delo in moč. Pridite torej bratje in katoliško misleči, da bo slavje tem veličastneje! Pridite v krojili in narodnih nošah ter pripeljite seboj tudi zastave! Naznanite po možnostii število udeležencev, da pripravimo obede! Natančen spored objavimo v prihodnji številki. prireditve. PobreŽje pri Mariboru. Prostovoljna požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 4. julija t. 1., veliko poletno veselico na vrtu gostilne Roiko na Spodnjem Pobrežju. Cenjena društva iz Maribora in okolice naj vzamejo to blagohotno na znanje. * Sv. Križ na M u r s k e m p o 1 j u. Prihodnjo nedeljo, dne G. junija, bomo slavili otvoritev razširjene društvene dvorane, Slavnost bo združena z veselico in raznimi drugimi točkami. Namesto zadr -žanega g. nadrevizorja Pušenjaka govori urednik F. Zebot iz Maribora. Poleg domačinov so povabljeni i sosedje iz Ljutomera, Male Nedelje, Sv. Jurija, Kapele, Gornje Radgone, Veržeja in iz Prekmurja. G o t o v 1 j e. Diletaritje in tamburaši v Kotov-ljah priredijo v nedeljo, dne 6. rožnika t. I., ob I6.1 uri v dvorani g. Fr. Malgaja predstavo tridejanske veseloigre „Na ogledih" in enodejansko burko „Dva gluha" in prosto zabavo, pri kateri udarjajo domači tamburaši. Ustnica uredništva. 3 Dopisovateljici iz Ormoža: Slav -nostje bila razglašena v „Straži" in „Slov. Gospodarju" in so bili v teh dopisih vsi pristaši vabljeni < Kar se tiče dopisovanja, pa Vas vabimo, da pridno porofiajte, Nam jo vsak priden dopisnik dobro došeL Nekateri ljudje pa So taki, da se kregajo nad vsem, kar kdo drugi napiše, sami jja ne napišejo ne vrstice za naše liste, , /j Jurij Juteršnik »likar a pleskar, Maribor, Bran-disovsi ulica 3, 8« priporoča za lavrševanje vseh t to stroko spadajoči h deL 354 500 Vrnri d,m UI1 tigtemn, kateri mi v Maribora preskrbi stanovanje s 2 sobama in kuhinjo, naslov t upravi lista. 485 ~|yiaVA? Prekličem obreko-1 41 * vanje, katero sem izgovoril proti Avgustu LEŠER in se mn zahvalim, da je odstopil od tožbe. Anton PREGL, riničar v Polički vasi. 486 Iz italijanskega vjetnigtva vračajoče se vojne vje-tnike vljudno prosimo, če kdo kaj ve o Jezef* CEBE. Pisal je zadnjo karto 15. oktobra 1919 pod naslovom. Prigionir di guera Josef Cebe Centuria 2070, Raprino-Veroneji Provinci» Verona Itatija. če je konu znano kaj o njem, naj naznani na naslov: EMA CEBE, posestniea, Hotinjavas pošta Slivnica pri Mariboru. Kdor mi na-snani, mu hvaležna povrnem stroške. 442 PiHida se a T?}.»« Sisjrna izbrane, 1 kilo-gram ... K 36- Cibebe, Eleme: SardinA hola«dske, naj- odiume, finejše na oljU) 1 škatlja.....K 19 — ra« pošilja v vsaki množini FELIKS PUCKO trgovina delikates MARIBOR Aleksandrova testa it. 31. Poštnina in zavoj se zaračuna po lastni «eni. — KUPUJE med v vsaki množini. 4 63 Na prodaj mlinski kamni za žrmlje, dalje lepi brusni in k osni kamni, «ena po dogovoru. Jožef Planina, Rogatec. 830 ^TRGOVCEM POPUST! GUMI za cepljenje trt ter plašče in cevi za kolesa se najeeneje kupi pri tvrdkilgn.Vok Ljubljana, Sodna al. 7. 482 TRGOVCEM POPUST! krava na Močno breja riaj. Vpraša se Cesta na Brezje 4. 474 AiMtfi za Slorensti Gospodar. podgane, stenice, ičuHoi C H U K -c 8 O § cS Í» 00 M g © K> m c £ Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek na mero za gospode in dečke od pri- J proste do najfinejše vrste : _ Priporočam tndi svojo veliko zalogo vseh vrst že gotovih i za gosjpode in dečke iz svoje § lastne delavnice. § Zagotavljam prav solidno postrežbo po primernih cenah in prosim cenjenih naročil. | Z vele spoštovanjem Vabilo na redni občni zbor HRANILNICI IN POSOJILNICE PRI SV. JURJU ob južni železnici, reg. zadr. z neom. zavezo, ki ee vrši dne 13. junija 1920 ob 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih. — Dnevni red: X. forečilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 'i 3 3. Odobritev računskega zakljačka za leto 19iy. 4. Volitev načelstva- 5. Volitev nsdiorstva 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni sbor ah nave