glavnega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
PRAVILA
društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
in
ZAKON
O
društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
V miru in vojni neguj milosrčnost in deluj za zdravje!
V Ljubljani, 1933
Natisnila tiskarna Makio Hrovatin v Ljubljani
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
D
Izdanje glavnega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
PRAVILA
DRUŠTVA RDEČEGA KRIŽA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
V LJUBLJANI 1933 NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI
e m
VSEBINA:
Stran
I.	POGLAVJE
Osnova Društva.......................................................5
II. POGLAVJE
Visoka zaščita Društva................................................6
III. POGLAVJE
Naloga Društva........................................................6
IV. POGLAVJE
Člani Društva, njihove dolžnosti in pravice...........................8
Dolžnosti članov...............................................9
Pravice članov................................................ 9
V. POGLAVJE
Organi in uprava Društva..............................................9
Predsednik Društva............................................10
Glavni odbor..................................................11
Izvrševalni odbor.............................................14
Glavni nadzorni odbor.........................................15
Banovinski odbori............................................. 16
Beograjski oblastni odbor.....................................19
Sreski odbori.................................................20
Občinski odbori...............................................22
Kvartovni-rajonski pododbori..................................23
Poverjeništva............................................	.	24
Predstavniki Društva v inozemstvu.............................24
VI. POGLAVJE
Podmladek Rdečega križa..............................................25
Sekcije Podmladka.............................................26
Šolski odbori Podmladka.......................................27
VII. POGLAVJE
Skupščine Društva....................................................28
Glavna skupščina..............................................28
Banovinska skupščina..........................................28
Skupščina Beograjskega oblastnega odbora......................28
Sreska skupščina..............................................29
Občinska skupščina............................................29
Kvartovni-rajonski sestanki...................................29
VIII. POGLAVJE
Pravice, znak in nagrade Društva.....................................82
Stran
IX. POGLAVJE
Dohodki in proračun Društva.
Dohodki Društva in njihova razporeditev.......................37
Skladi (fondi) Društva........................................41
Proračun..................................................    43
X. POGLAVJE
Osebje Društva......................................................44
Službeno osebje...............................................45
Pri glavnem odboru:
Direktor Društva..............................................45
Šefi sekcij.................................................. 46
Pomožno službeno osebje.......................................16
Službeno osebje banovinskih in Beograjskega oblastnega
odbora....................................................47
Službeno osebje sreskih in občinskih odborov in kvartov-
nih-rajonskih pododborov......................................47
Zavarovanje službenega osebja.................................48
Pomožno osebje................................................48
XI. POGLAVJE
Ugodnosti Društva...................................................49
XII. POGLAVJE
Teden, dnevi in prireditve Rdečega križa............................51
XIII. POGLAVJE
Državna zaščita in nadzor Društva...................................52
XIV. POGLAVJE
Administracija......................................................52
XV. POGLAVJE
Posebne določbe  ...................................................54
XVI. POGLAVJE Prohodno in končne določbo.......
Pravila
društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
ki jih je predpisala izredna glavna skupščina društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije dne 19. novembra 1933 na osnovi čl. 44. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki je razglašen v »Službenih novinah« št. 201 z dne 5. septembra 1933 (Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine št. 563/88 z dne 1. novembra 1933); odobrena s sklepom kraljevske vlade št. 806 z dne 8. decembra 1933.
I POGLAVJE.
Osnova Društva.
Člen 1.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije se organizira na osnovi zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije z dne 19. avgusta 1933. in je nastalo iz prejšnjega srbskega društva Rdečega križa, osnovanega dne 25. januarja 1876. po določbah Ženevske konvencije z dne 22. avgusta 1864. in s dne 6. julija 1906., priznanega od Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi dne
H.	junija 1876. in sprejetega za člana Lige društev Rdečega križa v Parizu dne 22. avgusta 1919., čigar področje je z izpremenjenim nazivom bilo razširjeno po osvoboditvi in zedinjenju na celotno državno ozemlje z odločbo kraljevske vlade P. M. br. 3158 z dne 29. julija 1921. (Čl. 1. Zait.)*
Člen 2.
Delovanje društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki se v nadaljnjem besedilu teh Pravil označuje skrajšano z nazivom Društvo, je zasnovano:
* V nadaljnjem besedilu teh Pravil se označba »Čl. ... Zah. v oklepaju nanaša na zakon o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije z dne 19. avgusta 1933. Besedilo zakona je tiskano v kurzivi.
S
1. na določbah Ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom z dne 31. marca 1931. in ratificirane v Bernu dne 20. maja 1931., s katero sta bili nadomeščeni konvenciji z dne 22. avgusta 1864. in z dne 6. julija 1906.;
2. na določbah konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom. z dne 31. marca 1931.;
3. na določbah konvencije o Mednarodni uniji za pomoč z dne 12. julija 1927., sprejete po naši državi z zakonom z dne 30. maja 1931.; in
4. na sklepu Lige društev Rdečega križa z dne 20. marca 1922. glede ustanavljanja Podmladka pri društvih Rdečega križa. (Čl. 2. Zak.)
II. POGLAVJE.
Visoka zaščita Društva.
Člen 3.
Društvo stoji pod najvišjo zaščito Njiju Veličanstev kralja in kraljice kraljevine Jugoslavije.
Podmladek društva Rdečega križa stoji pod najvišjo zaščito Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika.
in. POGLAVJE.
Naloga Društva.
Člen 4.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova. S tem imenom se priznava izključno kot edino društvo za celotno ozemlje kraljevine Jugoslavije in kot pomožni organ vojaške sanitete ob vojnem času. (Čl. 3. Zak.)
Člen 5.
Samostalno in sodeluje z državnimi in samoupravnimi oblastvi kakor tudi z drugimi človekoljubnimi in kulturnimi napravami in društvi v državi, ima društvo nalogo:
a)	V mirnem času:
1.	dajati ljudstvu prvo pomoč ob velikih elementarnih nezgodah, raznih epidemijah in drugih občnih ljudskih
nezgodah po pravilniku, ld ga predpiše glavni odbor Društva;
2. pripravljati osebje in sredstva za izvrševanje nalog, označenih z zakonom o društvu Rdečega križa in s temi Pravili, po pravilnikih, ki jih predpiše glavni odbor, in po navodilih izvrševalnega odbora;
3. pripravljati za idejo in delovanje Rdečega križa številčno močen, zdrav in navdušen Podmladek po Pravilniku in načrtu delovanja Podmladka Rdečega križa, ki ju predpiše glavni odbor.
b) V vojnem času:
1. podpirati saniteto državne vojaške sile kot njen pomožni organ pri evakuaciji, prevažanju, oskrbovanju in zdravljenju naših bolnikov in ranjencev in ujetih ranjenih in bolnih sovražnih vojaških oseb;
2. podpirati in aktivno sodelovati pri organizaciji in izvajanju sanitetne protizračne in protiplinske zaščite prebivalstva;
3. posredovati zaradi dobivanja in razdeljevanja podpor in občevanja ujetnikov in internirancev z zunanjim svetom, zaradi repatriacije in hospitalizacije bolnih in ranjenih sovražnih ujetnikov;
4. ublaževati s svojim osebjem in lastnim materialom neizbežna vojna zla, kolikor je to od njega zavisno.
Natančnejše določbe o delovanju in poslovanju Društva ob vojnem času predpiše kraljeva uredba na predlog ministra za vojsko in mornarico v soglasnosti z ministri za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle in za notranje posle, in po mnenju glavnega odbora Društva.
c) Kolikor mu izvrševanje nalog pod a) in b) in sredstva ter razmere dopuščajo:
1. delovati, da se narodno zdravje varuje in izboljšuje, zlasti se udeleževati borbe zoper tuberkulozo in endemični lues, sodeluje z državnimi in samoupravnimi oblastvi ter s privatnimi društvi in ustanovami, ki imajo isti namen;
2. podpirati nadložnike, zlasti vojne sirote;
3. prejemati podporo od društev Rdečega križa drugih držav kakor tudi jo tem dajati ob vojnem času in ob drugih hudih ljudskih nadlogah, nastalih po višji sili;
4. sodelovati tudi pri ostalih nalogah, ki jih je Liga društev Rdečega križa postavila ali jih postavi v delovni program društev Rdečega križa zaradi ostvaritve skupnih človekoljubnih namenov. (Čl. 4. Zak.)
IV.	POGLAVJE.
Člani Društva, njihove dolžnosti in pravice.
Člen 6.
Društvo sestavljajo njegovi člani in Podmladek Rdečega križa.
Članstvo v Društvu je prostovoljno.
Polnopravni član Društva je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije, neglede na spol in vero, ki ni izgubil častnih pravic, in vsaka pravna oseba.
Član Podmladka Rdečega križa je lahko vsak učenec-učenka osnovnih, srednjih in drugih strokovnih šol in vsa mladina zunaj šole do polnoletnosti, ki se vpiše in jo pristojni odbor v članstvo sprejme. (Čl. 5. Zak.)
Člen 7.
Društvo ima te-le člane:
1. častne. Častni člani Društva so lahko samo tisti njegovi člani, ki so ali so bili zelo zaslužni za Društvo, in to po sklepu glavne skupščine. Predlog za to imenovanje stavi glavni odbor.
2. velike dobrotnike, ki Društvu podarijo ali volijo efektivno vrednost od najmanj 50.000-— dinarjev;
3. dobrotnike, ki Društvu podarijo ali volijo efektivno vrednost od najmanj 10.000-— dinarjev;
4. ustanovnike, ki Društvu podarijo enkrat za vselej najmanj 2000— dinarjev;
5. stalne, ki Društvu podarijo enkrat za vselej najmanj 500-— dinarjev;
6. redne, z letnim vlogom 24-— dinarjev; in
7. podporne člane, z letnim vlogom 6-— dinarjev; člani Podmladka plačajo vlog 4-— dinarjev letno.
Lahko se izbere za častnega člana ali se vpiše za člana velikega dobrotnika, dobrotnika, ustanovnika in stalnega tudi oseba, ki je umrla. V tem primeru se njegovo ime zapiše v seznam zadevnih članov ter se čita na rednih letnih skupščinah kakor tudi ime živega člana te vrste.
Podčastniki, glasbeniki, kaplarji in redovi stalnega kadra, orožništva in obmejne čete ter člani Podmladka Društva so lahko samo podporni člani.
Glavna skupščina more po potrebi izpremeniti višino članskih prispevkov, odnosno vlogov.
Učencem osnovnih šol, po presoji šolskega odbora Podmladka, in vsem učencem ostalih šol, ki so oproščeni pla-
čevanja takse za vpis v šolo, ni treba plačati članskega vloga, toda so dolžni sodelovati pri vseh poslih Podmladka. (Čl. 6. Zak.)
Člen 8.
Dolžnosti članov so:
Da ob vsaki priliki z dejanjem in besedo delujejo za dosego nalog Društva, da nabirajo nove člane in da snujejo občinske odbore, da se zanimajo za društveno delovanje ter store vse, kar bi moglo to delo ojačiti in služiti njegovemu nadaljnjemu napredku.
Člen 9.
Pravice članov.
a) Redni polnoletni člani Društva, ki so bili člani ter so plačali svoj vlog v preteklem letu ali ustrezni vlog za tekoče leto, imajo aktivno in pasivno volilno pravico za volitev častništva (članov društvenega odbora) v društvenem odboru in vse ostale članske pravice Društva v kraju, kjer stalno bivajo. Ostali člani, razen podpornih, imajo iste pravice.
b) Vsi člani Društva imajo v tednu Rdečega križa ter o priliki skupščin in raznih prireditev Društva in kadar zastopajo Društvo, pravico, da nosijo značko Rdečega križa, ki jo predpisuje glavni odbor.
c) Častni člani Društva, veliki dobrotniki, dobrotniki, ustanovniki in stalni člani prejemajo brezplačno društveni časopis »Glasnik«.
d) Zaslužni člani Društva se za izkazane usluge Društvu v miru in v vojni odlikujejo z odličji Rdečega križa in s pismenimi zahvalnicami.
e) Imena častnih članov in velikih dobrotnikov se vpišejo z zlatimi črkami na marmornih ploščah v svečani dvorani Društvenega doma.
V.	POGLAVJE.
Organi in uprava Društva.
Člen 10.
Zaradi uprave in poslovanja Društva obstoje ti-le organi:
1. glavni odbor;
2. banovinski odbori in Beograjski oblastni odbor;
sreski odbori;
4. občinski odbori — poverjeništva;
5. šolski odbori Podmladka Rdečega križa;
6. skupščine.
Vsa zvanja v odborih Društva, izvzemši zvanja njegovega službenega osebja, so častna, brezplačna in prostovoljna, in so volilna, kolikor se z zakonom o Društvu in s temi Pravili ne predpisuje drugače. (Čl. 8. Zak.)
Glavni odbor Društva.
A.	Predsednik Društva.
Člen 11.
Društvu načeluje predsednik, ki je najvišji predstavnik Rdečega križa v državi in v mednarodni zajednici društev Rdečega križa.
Predsednika Društva imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Dolžnosti in pravice predsednika Društva so:
1. da vodi nadzorstvo, da se društveni posli točno vrše po Zakonu, Pravilih in pravilnikih Društva;
2. da z glavnim, odnosno z izvrševalnim odborom upravlja Društvo;
3. da skrbi, da so vse organizacije in ustanove Rdečega križa v državi vedno pripravljene za svoje naloge v miru in vojni v duhu društvenega programa;
4. da se briga za zastopanje Društva v državi in v Mednarodni zajednici društev Rdečega križa;
5. 'da sklicuje seje glavnega, odnosno izvrševalnega odbora in da jim predseduje;
6. da skrbi za izvršitev sklepov glavne skupščine in glavnega, odnosno izvrševalnega odbora;
7. da v imenu glavnega odbora podaje glavni skupščini letno poročilo;
7.	da podpisuje vse pogodbe in ostale društvene spise, ki se nanašajo na delovanje Društva kot celote in na sklepe glavnega, odnosno izvrševalnega odbora;
9. da odloča in podpisuje vse odloke o materialnih izdatkih v znesku do pet tisoč dinarjev, a to v mejah odobrenega proračuna glavnega odbora;
10. da po sklepih glavnega, odnosno izvrševalnega odbora sprejema in razrešava od službe osebje glavnega odbora.
Vse spise, katere podpisuje predsednik Društva, so-podpisuje direktor Društva; spise materialnega značaja pa
sopodpisujejo tudi pristojni šefi sekcij kot odgovorni organi.
Predsednik Društva ima pravico, da en del svojih dolžnosti in pravic prenese na oba podpredsednika Društva.
Predsednika polnoveljavno zastopa v dolžnostih in pravicah v primeru njegove smrti, odsotnosti ali bolezni prvi podpredsednik, a če je tudi ta zadržan, drugi podpredsednik. V primeru, da sta tudi ta dva zadržana, zastopa predsednika en član izvrševalnega odbora, katerega določi ta odbor. (čl. 7. Zak.)
B.	Glavni odbor.
Člen 12.
Glavni odbor je najvišji upravni organ Društvu in njemu so podrejeni vsi odbori, zavodi in ustanove Društva.
Glavni odbor ima pravico in dolžnost, odrediti proti podrejenim odborom ukrepe, glede katerih spozna, da so v interesu Društva, če omenjeni odbori ne priravnavajo svojega delovanja predpisom Zakona in društvenih Pravil, ali če ne izvršujejo njegovih odločb, izdanih ustrezno Zakonu in društvenim Pravilom.
Glavnemu odboru je sedež v, Beogradu. (Čl. 9. Zak.)
Člen 13.
Glavni odbor sestavljajo:
1. predsednik,
2. prvi podpredsednik,
3. drugi podpredsednik,
4. predsedniki banovinskih odborov in predsednik Beograjskega oblastnega odbora,
5. šestnajst članov,
6. po en predstavnik ministrstev: za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle, za prosveto in za notranje posle.
Predsednik glavnega odbora je predsednik društva Bdečega križa.
Prvega podpredsednika imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Drugega podpredsednika in šestnajst članov, izmed teh dvanajst s stalnim bivališčem v Beogradu, voli glavna skupščina Društva na tri leta.
Predstavnike omenjenih ministrstev imenujejo re-sortni ministri; predstavniki vrše dolžnost v glavnem odboru poleg svoje redne dolžnosti.
Tajnik in referent glavnega odbora je direktor Društva. (Čl. 10. Zak.)
Člen 14.
V "pristojnost glavnega odbora spada zlasti:
1. odobravanje programa, načrta in smernic za delovanje in poslovanje Društva;
2. reševanje važnih načelnih vprašanj občnega administrativnega in tehničnega reda;
3. pregled in sprejem izgotovljenega letnega poročila, proračuna in sklepnega računa po predlogu izvrševalnega odbora, ki se predloži redni glavni skupščini v odobrenje;
4. pregled letnih proračunov in sklepnih računov banovinskih in Beograjskega oblastnega odbora,
5. odobravanje potrebnih pravilnikov in navodil za delovanje odborov in ustanov Društva po predlogu izvrševalnega odbora;
6. reševanje predlogov o odlikovanju zaslužnih osebnosti z odličji Rdečega križa in o dajanju pismenih za-hvalnic;
7. sklepanje o predlogih izvrševalnega, banovinskih in Beograjskega oblastnega odbora ter članov glavnega odbora;
8. postavitev direktorja Društva in njega razrešitev od službe;
9. sklepanje o spornih vprašanjih, ki se tičejo tolmačenja Pravil.
Radi proučevanja vseh specialnih vprašanj se glavni odbor deli na sekcije: sanitetno, ekonomsko-finančno, administrativno in sekcijo Podmladka, ki se občasno sestajajo na poziv predsednika sekcije ali predsednika Društva. Njihovo delovanje in mnenja imajo posvetovalen značaj, izvzemši sekcijo Podmladka, za katero veljajo posebne določbe v teh Pravilih. Na sodelovanje se lahko povabijo strokovnjaki in predstavniki drugih društev in ustanov. Na isti način se morejo za razne posle sestaviti posebni odbori, ki se dodele ustreznim sekcijam ter z njimi sodelujejo.
Volitev predsednikov in članov sekcij se vrši najkasneje v treh dneh po opravljeni redni glavni skupščini, razen volitve predsednika in članov sekcije Podmladka, za katero veljajo določbe čl. 36. teh Pravil. Predstavnika ministrstva za vojsko in mornarico ter za socialno politiko in narodno zdravje stopita brez volitve v sestav sanitetno sekcije, predstavnika ministrstev za zunanje in za notranje
posle v sestav administrativne sekcije, predstavnik ministrstva za prosveto pa v sestav sekcije Podmladka, kar pa ne izključuje njih izvolitve tudi v druge sekcije.
Poleg navedenih sekcij obstoji tudi ženski odbor, v katerega vstopijo vse ženske članice glavnega odbora, a poleg teh se lahko povabijo na sodelovanje tudi predstavnice ženskih društev. Ta odbor stoji v neposrednem sodelovanju s predsedništvom glavnega odbora.
Po potrebi se sestavijo tudi drugi odbori.
V pristojnost sanitetne sekcije zlasti spada razmotriva-nje in proučevanje vseh vprašanj, ki se nanašajo: na pripravo, pouk, registrovanje, formacijo in evidenco sester pomočnic (nudilj), prostovoljnih bolničarjev in bolničark, samaritanov in samaritank ter ostalega pomožnega osebja; na nabavo sanitetnega in lekarniškega materiala in pribora, na dajanje prve pomoči v primeru elementarnih nesreč, epidemij in drugih ljudskih nadlog; na obrano prebivalstva pred napadi iz zraka; na organizacijo bolniške službe Rdečega križa v vojnem času; na čuvanje narodnega zdravja ter higiensko izobrazbo naroda. Predsednik sanitetne sekcije je obenem tudi inspektor za vse sanitetne naprave in skladišča Društva.
V pristojnost ekonomsko-finančne sekcije zlasti spada razmotrivanje in proučevanje vprašanj, ki se nanašajo: na nabiranje vseh vlogov in ostalih denarnih dohodkov Društva, na hranjenje denarja in vrednostnih papirjev, upravljanje in izkoriščanje društvenih posestev in imovine, izgo-tovitev in izvršitev proračuna, razna izplačila po odborovih sklepih, izdajanje plač, nagrad in honorarjev osebju Društva ter vobče na celokupne finance Društva, denarno knjigovodstvo in blagajno, na vse posle materialnega značaja in na administracijo v zvezi s knjigovodstvom, skladišči, posestvi in ustanovami Društva.
V pristojnost administrativne sekcije zlasti spada: razmotrivanje in proučevanje vprašanj, ki se nanašajo na: organizacijo, občno administracijo, osebne zadeve uslužbencev, odlikovanja, arhiv, upravo društvenih izdanj, knjižnico in muzej, obveščevalno službo glede interniranih, ujetih, padlih, umrlih in pogrešanih oseb, vzdrževanje zveze z Mednarodnim odborom in z Ligo društev Rdečega križa.
V pristojnost sekcije Podmladka spadajo vsi posli, ki se nanašajo na vzgojo mladine v duhu ideje Rdečega križa in vobče na delovanje Podmladka Rdečega križa. Predsednik sekcije Podmladka je predstavnik Podmladka Rdečega križa.
Ženski odbor razmotriva in proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na čim večje in koristnejše sodelovanje žen v delovanju društva Rdečega križa.
Glavni odbor se sestane najmanj dvakrat na leto. Po potrebi, in sicer na predlog in zahtevo izvrševalnega ali glavnega nadzornega odbora, se lahko sestane tudi večkrat.
Vabilo na sestanek glavnega odbora z dnevnim redom se dostavlja pismeno vsem članom glavnega odbora 15 dni prej; v nujnih primerih se more po sklepu izvrševalnega odbora ta rok skrajšati. Glavni odbor sklepa polnoveljavno, ako je navzoč eden nad tretjino članov. Ako ne pride več ko ena tretjina odbornikov, se seja odloži ter se druga z istim dnevnim redom odredi najkasneje v treh dneh; takrat odbor polnoveljavno sklepa s prisotnim številom članov.
Člani glavnega odbora, ki stalno bivajo izven kraja sestanka glavnega odbora, imajo pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnic za čas potovanja in za čas dela glavnega odbora. Ti izdatki gredo v breme proračuna glavnega odbora, in sicer v višini, ki jo odbor določi. (Čl. 10. Zak.)
Izvrševalni odbor.
Člen 15.
Predsednik, oba podpredsednika, predsedniki sekcij in ženskega odbora glavnega odbora sestavljajo izvrševalni odbor. Direktor Društva je tajnik in referent izvrševalnega odbora. (Čl. 11. Zak.)
Člen 16.
V pristojnost izvrševalnega odbora spada:
1. opravljanje vseh poslov Društva na osnovi Zakona, Pravil Društva in sklepov glavnega odbora ter reševanje vseh predmetov, ki ne spadajo v pristojnost glavnega odbora in glavne skupščine;
2. upravljanje imovine Društva;
3. pripravljanje programa in načrta delovanja, letnih poročil, sklepnih računov in proračuna;
4. izdelovanje pravilnikov in navodil, ki se nanašajo na delo organizacije Društva in njegovih ustanov;
5. sklepanje o nabavah potrebnega materiala in opreme ter vobče o materialnih izdatkih nad pet tisoč dinarjev, in sicer v mejah odobrenega proračuna;
6. izdajanje periodičnih časopisov in posebnih izdanj Društva;
7. sklepanje o sklicu glavne skupščine in glavnega odbora, o njihovem dnevnem redu in predmetih, ki se jim predlože v reševanje;
8. sklepanje o predlogih banovinskih in Beograjskega oblastnega odbora in članov glavnega odbora, kolikor no spadajo v pristojnost glavnega odbora;
9. sklepanje o postavljanju stalnega službenega osebja in o razreševanju od službe;
10. sklepanje o spornih vprašanjih glede tolmačenja Pravil v nujnih zadevah, za kojih rešitev se ne more čakati na sestanek glavnega odbora.
Izvrševalo! odbor se sestaja po potrebi, in sicer na poziv predsednika. Za reševanje važnejših zadev po presoji predsednika ali po sklepu izvrševal nega odbora se lahko na seje izvrševalnega odbora povabijo tudi vsi člani glavnega odbora z bivališčem v Beogradu; v tem primeru se odbor sestane kot širši izvrševalo! odbor, ki polnoveljavno rešuje vsa vprašanja, ki spadajo v pristojnost izvrševalnega odbora.
Če je predsednik sekcije zadržan, ga polnoveljavno zastopa v izvrševalnem odboru član sekcije, ki ga predsednik odredi izmed članov sekcije.
Izvrševalo! odbor polnoveljavno sklepa, ako je prisotna absolutna večina članov. Vabilo z dnevnim redom se dostavlja pismeno vsem članom vsaj 24 ur prej.
V času mobilizacije, vojne in tri mesece po sklepu mira nadomešča izvrševalo! odbor glavni odbor v vseh njegovih dolžnostih in pravicah. (Čl. 11. Zak.)
Glavni nadzorni odbor.
Člen 17.
Nadsor in kontrolo nad denarno-materialnim poslovanjem Društva in vobče nad celotno društveno imovino vrši glavni nadzorni odbor.
Glavni nadzorni odbor sestavljajo: predsednik in šest članov, izmed katerih morajo biti štirje s stalnim bivališčem v Beogradu; voli jih glavna skupščina Društva na tri leta. (Čl. 12. Zak.)
Člen 18.
Dolžnost glavnega nadzornega odbora je:
1.	da nadzoruje pravilno denarno in materialno poslovanje Društva in da pregleduje društvene denarne in ma-
terialne knjige in dokumente, stanje blagajne, skladišč, biblioteke, muzeja ter vobče celokupne društvene imovine, kadarkoli smatra za potrebno, blagajne Društva pa redno vsak mesec. O ugotovljenem stanju predloži pismeno poročilo izvrševalnemu odboru;
2. da pregleduje in overavlja mesečne račune in sklepni račun glavnega odbora;
3. da poda letno poročilo o denarnem in materialnem poslovanju Društva redni glavni skupščini in
4. da odreja in izvršuje sporazumno z izvrševalnim odborom preglede in inspekcije nad denarno-materialnim poslovanjem banovinskih in Beograjskega oblastnega odbora Društva.
Ako nadzorni odbor najde, da se denarno-materialni posli Društva ne opravljajo skladno z zakonitimi predpisi, z odobrenim proračunom ter z izdanimi odredbami in odloki, ima pravico, da po izvrševalnem odboru zahteva izredno sklicanje glavnega odbora, po potrebi pa tudi sklicanje izredne glavne skupščine.
Tudi člani glavnega nadzornega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala imovini Društva, če ne bi opravljali pregledov — kontrole po točki 1. in 2. ali če bi naleteli pri pregledih na nepravilna dejanja, pa ne bi ukrenili, da se nepravilnosti preprečijo in škoda popravi.
Predsednik vabi pismeno na sestanek in delovanje vse člane odbora z bivališčem v Beogradu, a tudi ostale člane o priliki vsakega sestanka glavnega upravnega odbora Društva in kadar se pojavi izredna potreba.
Člani glavnega nadzornega odbora imajo pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnic, kadar potujejo na odborov sestanek izven kraja svojega stalnega bivališča. (Čl. 12. Zak.)
Banovinski odbori.
Člen 19.
Banovinski odbori društva Rdečega križa so neposredno podrejeni organi glavnega odbora. So v krajih sedeža uprave poedinih banovin in imajo ime po svoji banovini.
Banovinskim odborom so neposredno podrejeni vsi sre-ski odbori v območju banovine. (Čl. 13. Zak.)
Člen 20.
Celotno delo in poslovanje banovinskih odborov opravljajo njih upravni in nadzorni odbori. (Čl. 15. Zak.)
Upravni banovinski odbor sestavljajo:
1. predsednik, dva podpredsednik a in dvanajst članov, ki jih izvoli banovinska skupščina na tri leta, izmed njih najmanj osem s stalnim bivališčem v kraju odbora;
2. en predstavnik vojske in mornarice, ki ga imenuje najvišji komandant na sedežu odbora in ki vrši dolžnost v odboru poleg svoje redne dolžnosti;
3. dva predstavnika banske uprave (iz oddelka za socialno politiko in narodno zdravje in iz prosvetnega oddelka), ki ju imenuje ban in ki vršita dolžnost v odboru poleg svoje redne dolžnosti. (Čl. 15. Zak.)
Člen 22.
V pristojnost upravnih banovinskih odborov spada:
1. opravljanje vseh društvenih poslov v področju banovine;
2. skrb za ustanavljanje sreskih in občinskih odborov ter nadzorstvo nad njihovim delovanjem in delovanjem poverjeništev v območju banovine;
3. upravljanje poverjene mu društvene imovine;
4. izdelovanje programa in načrta delovanja Društva v banovini in potrebnih navodil za izvrševanje;
5. izdelovanje letnega poročila o delovanju in poslovanju Društva v banovini;
6. sklepanje obračunov in izdelovanje predlogov letnega proračuna banovinskega odbora;
7. pregled letnih proračunov in sklepnih računov sreskih in občinskih odborov v banovini;
8. razvid o imovini in ostvarjenih dohodkih sreskih in občinskih poverjeništev;
9. sklepanje o sklicanju banovinske skupščine Društva;
10. sklepanje o materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna banovinskega odbora;
11. da stavijo predloge glavnemu odboru za odreditev ukrepov proti podrejenim odborom, ki svojega delovanja ne uravnavajo po predpisih Zakona in Pravil Društva, in da te ukrepe izvršujejo po odobritvi in navodilih glavnega, odnosno izvrševalnega odbora.
Radi proučevanja vseh specialnih poslov se banovinski odbori dele na sekcije: sanitetno, ekonomsko-finančno, administrativno in sekcijo Podmladka, ki se občasno sestajajo na poziv predsednikov sekcij ali predsednika odbora. Njihovo delovanje in mnenje je posvetovalnega zna-
čaja, razen sekcije Podmladka, za katero veljajo posebne določbe teh Pravil (VI. poglavje). Na sodelovanje se lahko povabijo predstavniki drugih društev in ustanov. Na isti način se morejo za razne posle sestaviti posebni odbori.
Volitev predsednikov in članov sekcij se opravi najkasneje v treh dneh po izvršeni redni banovinski skupščini, razen volitve predsednika in članov sekcije Podmladka, za katero veljajo določbe čl. 36. teh Pravil. Predstavnik vojske in mornarice in predstavnik banske uprave, oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, vstopita brez volitve v sestav sanitetne sekcije, predstavnik banske uprave, oddelka za prosveto, pa v sestav sekcije Podmladka.
Določbe čl. 14. teh Pravil, ki se nanašajo na pristojnost sekcij in ženskega odbora, veljajo tudi za sekcije in ženski odbor banovinskega odbora v območju banovine.
Predsednik in tajnik upravnega banovinskega odbora izvršujeta vse posle iz pristojnosti odbora in opravljata tudi ostale administrativne zadeve, ki so v zvezi s temi posli.
Predsednik ima pravico, da izdaja odločbe o denarno-materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna in sprejetih sklepov upravnega odbora. Vse spise podpisuje predsednik, sopodpisuje pa tajnik, ako niso materialnega značaja, spise denarno-materialnega značaja pa sopodpisuje tudi ekonom.
Banovinski odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno na pismeno vabilo predsednika ter polnoveljavno sklepa, ako je prisotna absolutna večina članov, ne vštevši članov izven sedeža odbora, ki se vabijo samo po poprejšnjem sklepu odbora.
Člani banovinskih odborov, ki stalno bivajo izven kraja sestanka tega odbora, imajo pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnic za čas potovanja in delovanja odbora. Ti izdatki gredo v breme proračuna banovinskega odbora, in sicer v višini, ki jo ta odbor določi. (Čl. 15. Zak.)
Člen 23.
Nadzorni banovinski odbor sestavljajo: predsednik in šest članov, izmed katerih morajo štirje stalno bivati v kraju odbora; voli jih banovinska skupščina Društva na tri leta.
V pristojnost banovinskega nadzornega odbora spada:
1.	da nadzoruje pravilno denarno in materialno poslovanje banovinskega upravnega odbora in pregleduje
denarne in materialne knjige in dokumente, stanje blagajne, skladišč, knjižnice, muzeja ter vobče celokupne imovine banovinskega odbora, kadarkoli smatra za potrebno, blagajne pa redno vsak mesec, o čemer predloži banovinskemu upravnemu odboru pismeno poročilo;
2. da pregleduje in overavlja mesečne račune in sklepni račun banovinskega odbora;
3. da poda letno poročilo o denarnem in materialnem poslovanju banovinskega odbora in
4. da odreja in izvršuje sporazumno z banovinskim upravnim odborom preglede in inspekcije nad denarno-materialnim poslovanjem podrejenih sreskih in po potrebi tudi občinskih odborov.
Odbor polnomočno sklepa, ako so prisotni štirje člani, vštevši tudi predsednika.
Če je predsednik zadržan., ga polnoveljavno zastopa en član odbora, katerega le-ta v naprej določi.
Predsednik vabi pismeno na sestanek in delovanje vse člane iz kraja, člane izven sedeža odbora pa po izredni potrebi in po poprejšnjem sklepu odbora, najmanj dvakrat na leto. (Čl. 15. Zak.)
Beograjski oblastni odbor.
Člen 24.
Za upravo mesta Beograda obstoji Beograjski oblastni odbor društva Bdečega križa s sedežem v Beogradu. Podrejen je neposredno glavnemu odboru; njemu pa so podrejeni vsi odbori v območju uprave mesta Beograda. (Čl. 14. Zak.)
Člen 25.
Opravljanje celokupnega delovanja in poslovanja Beograjskega oblastnega odbora vršita njegov upravni in nadzorni odbor.
Upravni odbor sestavljajo:
Predsednik, dva podpredsednika, po en član iz vsakega kvarta Beograda in po eden iz Zemuna in Pančeva, en predstavnik komande mesta Beograda, en predstavnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje uprave mesta Beograda in en predstavnik ministrstva za prosveto.
Radi proučevanja vseh specialnih poslov se deli Beograjski oblastni odbor na sekcije: sanitetno, ekonomsko-finančno, administrativno in sekcijo Podmladka, ki se občasno sestajajo na poziv predsednikov sekcij ali predsednika odbora. Njihovo delovanje in mnenja imajo posveto-
valen značaj, izvzemši sekcijo Podmladka, za katero veljajo posebne določbe teh Pravil (VI. poglavje). Na sodelovanje se lahko povabijo predstavniki drugih društev in ustanov. Na isti način se morejo za razne posle sestaviti posebni odbori.
Volitev predsednika in članov sekcij se opravi najkasneje v treh dneh po opravljeni redni oblastni skupščini razen volitve predsednika in članov sekcije Podmladka, za katero veljajo določbe čl. 36. teh Pravil.
Določbe čl. 14. teh Pravil, ki se nanašajo na pristojnost sekcij in ženskega odbora, veljajo tudi za sekcije in ženski odbor Beograjskega oblastnega odbora v njegovem področju.
Predsednik in tajnik upravnega oblastnega odbora opravljata vse posle iz pristojnosti odbora in tudi ostale administrativne zadeve, ki so v zvezi s temi posli.
Predsednik ima pravico, da izdaja odločbe o denamo-materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna in sprejetih sklepov upravnega odbora. Vse spise podpisuje predsednik, sopodpisuje pa tajnik, ako niso materialnega značaja, spise denarno-materialnega značaja pa sopodpisuje tudi ekonom.
Nadzorni odbor sestavljajo:
Predsednik in pet članov, ki jih izvoli oblastna skupščina na tri leta.
Člen 26.
Upravni in nadzorni odbor imata iste pravice, dolžnosti in pristojnost v območju uprave mesta Beograda kakor banovinski upravni in nadzorni odbori.
Sreski odbori.
Člen 27.
Sreski odbori društva Rdečega križu so neposredno podrejeni organi banovinskih odborov, odnosno Beograjskega oblastnega odbora. Ti so samo v krajih sedeža sreskih upravnih oblastev in sreskili izpostav, kjer ni banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, in imajo ime po svojem srezu.
Ako je kak kraj sedež več srezov, se more v njem po sklepu pristojnih sreskih skupščin sestaviti samo eden sreski odbor ter se njegova pristojnost razteza na te sreze, nosi pa naziv sedeža.
Sreskim odborom so neposredno podrejeni občinski odbori in poverjeništva v srezu. (Čl. 16. Zale.)
Celotno delo in poslovanje sreskih odborov opravljajo njih upravni in nadzorni odbori, ki jih volijo s reske skupščine za leto dni.
Sreski odbori imajo isti sestav kakor občinski odbori, po čl. 31. teh Pravil. Razen tega vstopijo po volitvi v njegov sestav: sreski načelnik, sreski zdravnik in najvišji prosvetni organ sreza ter dva člana iz sreza, ki ju sreska skupščina izvoli. Če sta v kraju sreskega odbora dva sreska sedeža, a se po sklepu pristojnih sreskih skupščin sestavi samo eden sreski odbor, vstopijo v njegov sestav po izvolitvi sreska načelnika in sreska zdravnika iz obeh srezov. Sreski odbori vrše obenem dolžnost občinskega odbora v kraju, kjer se nahajajo. V njihovo pristojnost spada:
1. opravljanje vseh društvenih poslov v srezu;
2. skrb za sestavo občinskih odborov v srezu ter nadzor nad njihovim delovanjem in nad poverjeništvi v srezu;
3. upravljanje poverjene mu društvene imovine;
4. izdelovanje načrta in programa za delovanje Društva v srezu na osnovi občnega načrta, programa in delovnih navodil glavnega in banovinskih odborov (odnosno Beograjskega oblastnega odbora);
5. izdelovanje letnega poročila, sklepanje obračunov in izdelovanje predlogov letnega proračuna sreskega odbora;
6. pregled letnih proračunov in sklepnih računov občinskih odborov v srezu;
7. razvid o imovini in ostvarjenih dohodkih občinskih odborov v srezu;
8. sklepanje o sklicanju sreske skupščine Društva;
9. sklepanje o materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna;
10. da stavijo predloge banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru za odreditev ukrepov proti podrejenim občinskim odborom, ki svojega delovanja ne uravnavajo po predpisih Zakona in Pravil Društva, in da te ukrepe izvršujejo po odobrenju in navodilih banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, in sicer po odločbi glavnega, odnosno izvrševalnega odbora.
Sreski nadzorni odbori imajo isti sestav kakor občinski nadzorni odbori po čl. 31. teh Pravil. Oni vrše obenem dolžnosti občinskega nadzornega odbora v kraju, v katerem se nahajajo, a razen tega sporazumno s sreskimi upravnimi odbori nadzorujejo denarno-materialno delovanje ostalih občinskih odborov in imovino poverjeništev v srezu. (Čl. 17. Zak.)
Občinski odbori.
Člen 29.
Občinski odbori društva Rdečega kriza so v krajih sedeža občinskih oblasten, kjer ni banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega ali sreskega odbora, kjer pa je najmanj 20 polnopravnih članov Društva, in imajo ime po svoji občini.
V občinah, ki imajo več ko tri vasi, se lahko v posameznih vaseh ustanove občinski odbori, ako imajo najmanj 20 polnopravnih članov Društva. Ti odbori imajo naziv občinskega odbora po kraju, kjer se nahajajo, ter so neposredno podrejeni sreskemu odboru.
V krajih — občinah —, kjer je manj ko 20 polnopravnih članov, se ustanove poverjeništva društva Rdečega križa; ta imajo ime po kraju, kjer poslujejo.
Občinski odbori in poverjeništva društva Rdečega križa v občinah, ki so v teritorialni pristojnosti tistih srezov, ki. po členu 27. teh Pravil nimajo svojih sreskih odborov Društva. so neposredno podrejeni organi pristojnega banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora Društva. (Čl. 18. Zak.)
Člen 30.
Celotno delo in poslovanje občinskih odborov opravljajo njihovi upravni in nadzorni odbori. (Čl. 19. Zak.)
Člen 31.
Upravni občinski odbori sestavljajo: predsednik, podpredsednik in pet do dvajset članov, ki jih izvoli občinska skupščina za leto dni, in predsednik šolskega odbora Podmladka v kraju.
Ako je v občini več šolskih odborov, vstopi v občinski odbor Društva po činu najstarejši predsednik šolskega odbora Podmladka.
V pristojnost občinskega odbora spada:
1. opravljanje vseh društvenih poslov in upravljanje poverjene mu društvene imovine v kraju;
2. izdelovanje letnega poročila, sklepanje obračuna in izdelovanje predlogov letnega proračuna občinskega odbora;
3. sklepanje o sklicanju občinske skupščine Društva,
4. sklepanje o materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna občinskega odbora.
Predsednik in tajnik upravnega občinskega odbora izvršujeta vse posle iz pristojnosti odbora ter opravljata tudi ostale administrativne zadeve, ki so v zvezi s temi posli.
Predsednik ima pravico, da izdaja odločbe o denamo-materialnih izdatkih v mejah odobrenega proračuna in sprejetih sklepov upravnega odbora. Vse spise podpisuje predsednik, sopodpisuje pa tajnik, ako niso materialnega značaja, spise denarno-materialnega značaja pa sopodpisuje tudi blagajnik.
Občinski odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno, na pismeni poziv predsednika ter polnoveljavno sklepa, ako je prisotna absolutna večina članov.
Nadzorni občinski odbor sestavljajo: predsednik in trije člani, ki jih občinska skupščina izvoli na leto dni.
Njegova dolžnost je, da nadzoruje pravilno denarno in materialno poslovanje občinskega upravnega odbora in da pregleduje denarne in materialne knjige in dokumente, blagajno in vobče društveno imovino, kadarkoli smatra za potrebno, o čemer predloži pismeno poročilo občinskemu upravnemu odboru, in da predloži letno poročilo o denarnem in materialnem poslovanju občinskega upravnega odbora.
Odbor se sestaja na pismeni poziv predsednika in polnoveljavno sklepa, ako so prisotni trije člani. Če je predsednik zadržan, ga zastopa en član odbora, katerega le-ta naprej določi. (Čl. 19. Zak.)
Kvartovni — rajonski pododbori.
Člen 32.
V krajih nad 50.000 prebivalcev se lahko osnujejo po potrebi pododbori za poedine kvarte (četrti), kjer obstoji takšna razdelitev na kvarte, kjer pa takšne razdelitve ni, za poedine rajone (okoliše). Pododbori imajo ime po dotiertem kvartu in kraju, odnosno L, II. III. pododbor in ime kraja. Ti pododbori imajo samo upravne odbore; njihovo poslovanje pa je podložno nadzoru tistega odbora v dotič-nem kraju, v cigar sestavu so in kateremu so neposredno podrejeni.
Za določeni kvart, odnosno rajon imajo uprave teh pododborov isti sestav ter se sestavljajo na isti način kakor občinski upravni odbori.
Ti pododbori so pomožni organi odbora, v čigar sestavu se nahajajo. Potrebni izdatki za delovanje in obstanek teh
pododborov se vnašajo redno v proračune izdatkov, odbora, kateremu pripadajo, kot posebne celote. Nadzor nad de-narno-materialnim poslovanjem pododbora vrši nadzorni odbor onega odbora, kateremu ti pododbori pripadajo. (Čl. 20. Zak.)
Poverjeništva.
Člen 33.
V krajih sedeža sreskih upravnih oblastev, kjer do uveljavitve Zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije ni bilo krajevnega odbora društva Rdečega križa, sestavi načelnik dotičnega sreza s sreskim zdravnikom in najvišjim prosvetnim organom dotičnega kraja sresko poverjeništvo Rdečega križa, dokler se ne osnuje sreski odbor po členih 27. in 28. teh Pravil. Sreslca poverjeništva imajo ime po svojem srezu in so jim podrejeni vsi občinski odbori, odnosno občinska poverjeništva v srezu. Prav tako sestavijo v krajih sedeža občinskih oblastev, kjer se ne morejo osnovati občinski odbori, predsedniki občin po členih 29., 30. in 31.. teh Pravil občinska poverjeništva Rdečega križa.
Občinsko poverjeništvo sestavljajo: predsednik občine in dve osebi iz občine, ki ju izvoli občinski odbor, predvsem najvišji prosvetni predstavnik in zdravnik.
Dolžnost sreskih in občinskih poverjeništev je:
1. da skrbe, da pridobe prebivalce za sodelovanje z vpisom v članstvo Društva radi sestave odbora Društva;
2. da opravljajo posle, ki spadajo v dolžnost in pristojnost sreskih, odnosno občinskih odborov;
3. da hranijo ostvarjene jim pripadajoče dohodke do sestave društvenega odbora in da upravljajo poverjeno jim društveno imovino ali material.
Zreškemu poverjeništvu stoji na čelu sreski načelnik ali starešina sreske izpostave, v občinskem poverjeništvu pa predsednik občine. Le-ti tudi podpisujejo v imenu poverjeništva vse spise z označbo tudi svojega službenega zvanja. (Čl. 52. in 58. Zak.)
Člen 34.
Predstavniki Društva v inozemstvu.
Radi vzdrževanja tesnejše zveze z Mednarodnim odborom Rdečega križa, z Ligo društev Rdečega križa in z narodnimi društvi Rdečega križa glavni odbor lahko imenuje posamezne osebe za stalne predstavnike Društva.
Za te dolžnosti prihajajo v poštev ugledne osebe — naši državljani ali državljani države, v kateri omenjeno dolžnost vrše.
Tudi za začasne posle v inozemstvu glavni odbor lahko posameznim osebam poveri dolžnost, da ga zastopajo.
Zvanja predstavnikov Društva v inozemstvu so častna.
VI.	POGLAVJE.
Podmladek Rdečega križa.
Člen 35.
Podmladek Rdečega križa je sestavni del društva Rdečega križa, organizira se pa kot njegova veja.
Neposredni organi za upravo in poslovanje Podmladka so šolski odbori Podmladka Rdečega križa. Predsedniki teh odborov so starešine dotičnih šol. (Čl. ‘21. Zak.)
Člen 36.
Za proučevanje in reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na upravo, razvoj, organizacijo in vzgojo Podmladka Rdečega križa za njegovo delovanje po idejah in človekoljubnih nalogah Rdečega križa, v mirnem in ob vojnem času, obstoje sekcije Podmladka Rdečega križa pri glavnem odboru in pri vseh banovinskih odborih. pri Reograjskem oblastnem odboru, sreskih in občinskih odborih.
Predsednika sekcije Podmladka Rdečega križa pri glavnem, banovinskem in Reograjskem oblastnem, odboru voli izmed svojih članov glavni, odnosno banovinski in Beograjski oblastni odbor. Pri sreskih in občinskih odborih je predsednik sekcije Podmladka Rdečega križa predsednik šolskega odbora Podmladka po čl. 31. in 35. teh Pravil. Te sekcije imajo polnoveljavno pravico sklepanja in odločanja v doličnem odboru o vsakem vprašanju, ki se nanaša na Podmladek Rdečega križa. 8 to pravico se ne izključuje pristojnost nadzora onega odbora, kateremu ta sekcija pripada.
Šolski odbori Podmladka Rdečega križa in njegove sekcije pri odborih Društva se sestavijo ob začetku šolskega leta, in sicer najkasneje do dne 15. oktobra. Njihova funkcija traja do prihodnjega šolskega leta.
Natančnejše določbe o delovanju, organizaciji in odno-šajih sekcij Podmladka do zadevnih odborov Društva predpiše glavni odbor s pravilnikom. Prav tako se predpiše
pravilnik o organizaciji in delovanju med šolsko mladino, kakor tudi med mladino, ki po izstopu iz šole stopa neposredno v življenje. (Čl. 22. in 45. Zak.)
Sekcije Podmladka,
Člen 37.
V sestav sekcij Podmladka vstopijo:
a) pri glavnem odboru: predsednik sekcije in pet članov glavnega odbora, katere ta odbor izvoli;
b) pri banovinskih odborih in Beograjskem oblastnem odboru: trije člani iz omenjenih odborov, izmed katerih eden je predsednik sekcije;
c) pri sreskih, občinskih in kvartovnih odborih predsednik sekcije po čl. 31., 32., 35. in 36. teh Pravil, in dva člana dotičnoga odbora Društva.
V vseh sekcijah Podmladka se po sklepu odbora Društva lahko povabijo na sodelovanje tudi predstavniki drugih društev in ustanov ter druge osebe, ki so se izkazale s svojim delovanjem za omiko in vzgojo mladine ali z delovanjem za mladinsko zaščito in za pospeševanje narodnega zdravja.
Člen 38.
V pristojnost in dolžnost sekcij Podmladka spada:
a) sekcije glavnega odbora: da skrbi za pridobivanje članov in vzgojo Podmladka, da ga navdušuje za idejo in delovanje Rdečega križa, da urejuje »Glasnik Podmladka Rdečega križa« ter druge poučne in koristne književne izdaje, namenjene članom Podmladka, da stavi glavnemu odboru predloge za organizovanje raznih tečajev in združb v zvezi z delovanjem Podmladka, da se briga za varstvo zdravja mladine ter da po glavnem odboru vzdržuje zveze z organizacijo ali sekcijo Podmladka inozemskih društev Rdečega križa in s sekcijo Podmladka Lige društev Rdečega križa;
b) sekcije banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora: da v svojem področju skrbi za organizovanje tečajev za bodoče matere, za prvo pomoč, za ročno delo, za organizovanje okrevališč in letovališč, lekarn, vrtcev in šolskih kuhinj, kopališč, delavnic za ročno delo ter za vse, kar služi vzgoji in napredovanju Podmladka;
c) sekcij sreskih in občinskih odborov: da podpirajo delovanje šolskih in izvenšolskih odborov Podmladka v izvrševanju njihovih nalog. (Čl. 23. Zak.)
Šolski odbori Podmladka.
Člen 39.
Starešina šole in dva roditelja, izvoljena na roditeljskem sestanku, in sicer člana društva Rdečega križa, z razrednimi starešinami sestavljajo šolski odbor Podmladka. V krajih, kjer je več šol, a en šolski odbor, vstopijo člani šolskega odbora po možnosti v šolski odbor Podmladka.
V srednjih šolah, na katerih ne obstoje šolski odbori, sestavljajo šolski starešina s starešinami razredov »Šolski odbor Podmladka Rdečega križa«.
Šolski odbori Podmladka se sestajajo po potrebi na poziv predsednika odbora. Odbor izvoli blagajnika in tajnika izmed učiteljskega osebja šole, ki pripada odboru.
Šolski odbori Podmladka Rdečega križa dostavijo na koncu vsakega šolskega leta sekciji Podmladka Rdečega križa pri banovinskem odboru, le-ta pa glavnemu odboru, poročilo o delovanju za preteklo leto in en izvod letnega računa. Glavni odbor pregleda poročilo ter ga z morebitnimi pripombami predloži ministrstvu prosvete, občemu oddelku. (Čl. 23. Zak.)
Člen 40.
Naloga šolskega in izvenšolskega odbora Podmladka Rdečega križa je, da v skupnosti in s sodelovanjem s krajevnimi odbori Društva dela z vsemi sredstvi za to, da mladino teoretično in praktično, zlasti pa potem samotvor-nosti poučuje in usposobi za sodelovanje pri vseh nalogah Rdečega križa ter v njej zbudi in razvije:
1. čut in zavest plemenite naloge Rdečega križa v miru in vojni ter potrebe, da vsak državljan izpolnjuje dolžnosti do domovine kraljevine Jugoslavije in do Rdečega križa;
2. voljo in oduševljenost za praktično udejstvovanje pri človekoljubnih in zdravstvenih nalogah Rdečega križa, goječ čuvstvo radovoljne službe za izkazovanje pomoči bližnjim in obči narodni skupnosti;
3. ljubezen do tovarišev in dece iz drugih krajev domače in tuje države;
4. občutje radosti pri vsakem dobrem in koristnem dejanju, ki se stori bližnjemu, ter navajanje k delu za vzajemno pomoč v nesreči;
5. zavest o potrebi uravnavanja življenja po zdravstvenih načelih ter o širjenju osnovnih pravil telesne in duševne higiene;
6. smisel za vzgojo v državljanskih dolžnostih in čut odgovornosti, primerno starostni dobi;
7. spretnost v nabiranju in pripravljanju pomoči v denarju in materialu za podpiranje siromašnih tovarišev in drugih otrok, bolnih in ranjenih vojakov in invalidov; in
8. sposobnost za pridobivanje in varčevanje. (Čl. 23. Zak.)
VII.	POGLAVJE.
Skupščine Društva.
Člen 41.
Društvo Rdečega križa ima te-le skupščine: glavno, ba-novinsko-oblastno, s reske in občinske. Skupščine so redne in izredne.
Glavno skupščino sestavljajo: glavni upravni in nadzorni odbor Društva in delegati banovinskih odborov in Beograjskega oblastnega odbora.
Vsak banovinski odbor Rdečega križa, ki ima do 500 rednih ali članov z večjim vlogom, ima pravico do enega delegata, preko 500 do 1000 do dveh, na vsakih nadaljnjih 1000 članov še po enega, in na ostanek, ako presega 500, še enega delegata, toda skupaj največ deset delegatov.
Ta določba velja tudi za Beograjski oblastni odbor.
Delegate voli redna banovinska skupščina in redna skupščina Beograjskega oblastnega odbora.
Banovinsko skupščino sestavljajo: banovinski upravni in nadzorni odbor ter po en delegat iz vsakega sreza, ki ga izvoli sreska skupščina.
Razen tega sestavljajo banovinsko skupščino po en delegat onih občinskih odborov, ki neposredno pripadajo banovinskemu odboru, in delegati iz kraja, v katerem je sedež banovinskega odbora, in sicer po en delegat na vsakih 100 rednih članov ali članov z večjim vlogom. Delegati iz kraja, v katerem je sedež banovinskega odbora, se volijo na kvartovnih-rajonskih sestankih članov iz kvarta-rajona, ki jih skliče predsednik kvartovnega-rajonskega pododbora; ako takih pododborov ni, tedaj na sestanku članov iz kraja; ta sestanek skliče predsednik banovinskega odbora. Izvolitev delegatov iz kraja se mora izvršiti mesec dni pred sklicanjem banovinske skupščine.
Beograjsko oblastno skupščino sestavljajo: Beograjski oblastni upravni in nadzorni odbor in po en delegat občinskih odborov v Zemunu in Pančevu in iz srezov Vračar-skega, Zemunskega in Pančevskega in delegati kvartovnih-rajonskih pododborov iz Beograda. Delegati teh pododbo-
rov se volijo na kvartovnih-rajonskih sestankih članov iz kvarta, ki jih sklicujejo predsedniki kvartovnih-rajonskih pododborov, in sicer na vsakih 100 rednih članov ali članov z večjim vlogom po en delegat.
Sresko skupščino sestavljajo: sreski upravni in nadzorni odbor, po en delegat vsakega občinskega odbora v srezu in vsi redni člani ali člani z večjim vlogom, ki žive na sedežu sreskega odbora.
Občinsko skupščino sestavljajo: občinski upravni in nadzorni odbor ter vsi redni člani ali člani z večjim vlogom, ki žive v občini.
Kvartovni-rajonski sestanki. Razen omenjenih skupščin obstoje kvartovni-rajonski sestanki, katerih se udeleževati imajo pravico: upravni odbori kvarta-rajona ter vsi redni člani ali člani z večjim vlogom, ki žive v kvartu-rajonu. Te sestanke sklicuje predsednik kvartovnega-rajon-skega pododbora. (Čl. 24. Zak.)
Člen 42.
Častni in bivši predsedniki Društva in častni člani Društva so polnopravni člani vseh skupščin Društva, toda brez vpliva na kvorum. Iste pravice imajo tudi veliki dobrotniki, dobrotniki in ustanovniki, ki so za take proglašeni ter so vplačali ustrezni vlog.
Pravne osebe (poedine kraje, samoupravna telesa, oblastva, društva i. t. d.) more zastopati samo po en delegat, in sicer, če so veliki dobrotniki ali dobrotniki Društva. (Čl. 24. Zak.)
Člen 43.
Skupščine se sestajajo redno enkrat na leto, in sicer:
občinske v januarju,
sreske v prvi polovici februarja,
banovinske in Beograjskega oblastnega odbora v drugi polovici februarja ali najkasneje v prvi polovici marca,
glavna v mesecu aprilu;
kvartovni-rajonski sestanki se vrše redno v januarju.
Skupščine se sklicujejo po sklepu odbora, ki je po teh Pravilih pristojen za njihovo sklicanje, in se vrše v krajih sedeža odbora.
Glavna skupščina se lahko vrši tudi v kakem drugem kraju, razen v Beogradu, samo po sklepu glavne skupščine na predhodnem sestanku ali po sklepu izvrševalnega odbora v primerih izredne potrebe.
Sklic redne glavne skupščine z dnevnim redom se razglaša v »Službenih novi nah« in v »Glasniku« Društva naj-
manj petnajst dni pred sestankom; v istem roku se pošlje pismeno vabilo z dnevnim redom vsakemu članu skupščine.
Sklic banovinskih skupščin, skupščine Beograjskega oblastnega odbora in sreskih skupščin se razglaša po možnosti in se obvezno pošlje pismeno vabilo vsakemu članu skupščine najmanj deset dni pred sestankom.
Sklic občinskih skupščin in kvartovnih-rajonskih sestankov se razglaša po možnosti ter se člani Društva, ki imajo pravico udeležbe pri delovanju teh skupščin, na najugodnejši način povabijo najmanj sedem dni pred sestankom.
V delovno pristojnost rednih skupščin spada:
1. volitev treh članov v verifikacijski odbor za overitev polnomočij in treh članov za overitev skupščinskega zapisnika;
2. poročilo verifikacijskega odbora;
3. poročilo o delovanju v preteklem letu in o imovin-skem stanju;
4. poročilo nadzornega odbora;
5. podelitev razrešnice za delovanje v preteklem letu;
6. odobravanje letnega proračuna;
7. volitev predsednika, podpredsednika (-ov) in članov upravnega in nadzornega odbora, kolikor se vrši ta volitev po teh Pravilih;
8. predmeti in predlogi odbora in članov skupščine, za katere je le-ta pristojna, da jih rešuje.
Kvartovni-rajonski sestanki imajo isto pristojnost razen poslov pod 4. in 5.
Na razpravo se dajejo samo oni predlogi članov skupščine, ki so bili pristojnemu odboru pismeno dostavljeni vsaj petnajst dni pred sestankom skupščine. Pristojni odbor je dolžen, da za vsak tak predlog na kratko obrazloži tudi svoje mnenje; ako je to mnenje protivno predlogu, more o njem govoriti samo predlagatelj, največ pa dva, ako jih je več, skupščina pa odloči, ali se vzame predlog v pretres ali pa naj se osvoji mnenje odbora, (čl. 24. Zak.)
Člen 44.
Za izredne in nujne potrebe, ki je zanje potreben sklep skupščine, se lahko skličejo skupščine tudi na izreden sestanek. V tem primeru sklepajo skupščine samo o onih vprašanjih, radi katerih so sklicane, vabila pa se razglase in se pismeno z dnevnim redom dostavijo vsakemu članu skupščine na isti način, kakor je v prednjem členu pred-
pisano za redne skupščine, in sicer v roku najmanj desetih dni za glavno, banovinske, Beograjskega oblastnega odbora in sreske skupščine, za občinske skupščine in za kvar-tovne-rajonske sestanke pa v roku najmanj sedmih dni. (Čl. 24. Zak.)
Člen 45.
Člani glavne, banovinskih, Beograjskega oblastnega odbora in sreskih skupščin, kateri stalno bivajo izven kraja skupščine, imajo pravico do povračila potnih stroškov v dejanskem znesku in do dnevnic, in sicer kakor za čas potovanja, tako tudi za čas razpravljanja skupščine v breme odbora, čigar člani so. Potni stroški in dnevnice delegatov gredo v breme proračuna onih odborov, ki jih pošiljajo.
Pristojni odbori določajo tudi višino teh izdatkov. Te izdatke za delegate sreskih skupščin je treba izplačati samo v primerih nedvomne potrebe in kadar je bivališče delegata oddaljeno od sreskega kraja nad 20 km. (Čl. 24. Zak.)
Člen 46.
Občinske skupščine in kvartovni-rajonski sestanki polnoveljavno sklepajo, ako je prisotna absolutna večina polnopravnih članov skupščine. Ako ni prisotno zadostno število članov po prednji določbi, se skupščina zaključi in skliče nova z istim dnevnim redom za isti dan, ako je to v vabilu izrečno povedano, ali pa najkasneje v desetih dneh; tedaj polnoveljavno sklepa s prisotnim številom članov.
Glavna, banovinske, Beograjskega oblastnega odbora in sreske skupščine polnoveljavno sklepajo, ako je prisotna absolutna večina članov. V protivnem primeru se skupščina zaključi in se skliče nova z istim dnevnim redom za isti dan, ako je to v vabilu izrečno povedano, ali pa najkasneje v sedmih dneh; tedaj skupščina polnoveljavno sklepa s prisotnim številom članov. (Čl 24. Zak.)
Člen 47.
Skupščinam predseduje predsednik odbora, ki skupščino sklicuje. Če pa je le ta zadržan, predseduje podpredsednik; če pa je tudi ta zadržan, najstarejši član odbora (po letih članstva v odboru; če jih je več z enako dobo članstva, tedaj najstarejši izmed njih po življenskih letih).
Skupščina preide na polnoveljavno razpravljanje šele, ko na osnovi poročila verifikacijskega odbora ugotovi, da so dani pogoji za to. O vsakem vprašanju more vsak član skupščine govoriti največ dvakrat, in sicer prvikrat deset,
drugikrat pet minut, ako skupščina ne sklene, da se razprava skrajša in preide na glasovanje. Nihče nima pravice, da govori brez dovoljenja predsednika. Govornikom, ki krenejo od predmeta, ima predsednik po danem opominu pravico, odvzeti besedo, one pa, ki s svojim govorom, medklici ali ponašanjem žalijo dostojanstvo in ugled skupščine ali poedinih članov, ima skupščina pravico izključiti od udeležbe na njenem delovanju. Skupščinske seje so javne razen v izjemnih primerih, kadar skupščina sklene, da bodo tajne; nato se odstranijo vse prisotne osebe, katere nimajo pravice, udeleževati se delovanja skupščine.
Ustanovne skupščine sklicujejo poverjeništva, predseduje pa jim en član poverjeništva, katerega ono določi. Na teh skupščinah sme biti predmet sklepanja samo sestava in volitev članov sreskega ali občinskega odbora. Ustanovne sestanke kvartovnih-rajonskih pododborov sklicuje pristojni odbor v kraju, predseduje pa jim en član, katerega ta odbor določi. Tudi le-ti sklepajo samo o sestavi in vo-litvi članov upravnega pododbora.
Po vsaki opravljeni skupščini pošljejo odbori pristojnemu nadrejenemu odboru najkasneje v desetih dneh poročilo o delovanju skupščine z letnim poročilom in sklepnim računom. O vsakem novoustanovljenem odboru ali kvartovnem-rajonskem pododboru se po pristojnih predpostavljenih odborih obvesti tudi glavni odbor najkasneje v desetih dneh po ustanovitvi.
Glasovanje je javno o vseh vprašanjih, o katerih naj se sklepa. Volitev članov odbora Društva se vrši s tajnim glasovanjem. Na isti način se sklepa tudi o osebnih vprašanjih. Predsednik skupščine glasuje edino v primeru enake podelitve glasov. V tem primeru odločuje predsednikov glas. Sklepa se z navadno večino prisotnih članov; vsak član glasuje osebno. (Čl. 24. Zak.)
VIII.	POGLAVJE.
Pravice, znak in nagrade Društva.
Člen 48.
Društvo Rdečega kriza kraljevine Jugoslavije je pravnu oseba. (Čl. 25. Zak.)
Člen 49.
Društvo je edini predstavnik zasebne pomoči za zdravljenje ranjencev in bolnikov in podpiranje invalidov oh vojnem času.
Vsaka zasebna denarna ali materialna pomoč za zdravljenje bolnikov in ranjencev in za podpiranje invalidov ob vojnem času, poslana od kogarkoli kateremukoli samoupravnemu oblastvu ali kateremukoli organu državnega ali samoupravnega oblastva ali katerikoli instanci, organu, društvu ali osebi, ki zbira podpore, je last društva Rdečega križa in samo to sme z njo razpolagati in jo razporejati. Izvrševalni odbor odločuje o uporabi in razporedbi te pomoči.
Inozemske sanitetne misije z lastnim osebjem in materialom lahko ob vojnem času ali takoj po koncu vojne tudi samostojno izkazujejo pomoč ranjencem in bolnikom ter vrše drugo sanitetno ali človekoljubno službo v sporazumu s pristojnimi državnimi sanitetnimi oblastvi in izvrševal-nim odborom Društva. (Čl. 26. Zale.)
Člen 50.
Znak Rdečega križa na belem polju in besede »Rdeči križ« ali »Ženevski križ« se smejo uporabljati ob vojnem času samo zaradi zaščite in oznake naprav, osebja in materiala društva Rdečega križa, sanitetnih edinic in naprav vojaške sile, vseh prevoznih sredstev in zrakoplovnih priprav, posebej organiziranih in uporabljanih za sanitetno službo, in to po pogojih, določenih s Ženevsko konvencijo. Natančnejše določbe o uporabi znaka Rdečega križa ob vojnem času predpisuje kraljeva uredba, ustrezno čl. 5, b) teh Pravil.
Osebje in naprave Rdečega križa imajo pravico uporabljati znak Rdečega križa pri svoji človekoljubni delavnosti tudi v mirnem času; izjemoma in samo z odločbo izvršcvalnega odbora društva pa se lahko dovoli v mirnem času uporaba znaka Rdečega križa tudi na pomožnih postajah, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom. (Čl. 27. Zale.)
Člen 51.
Prepoveduje se uporaba vsakega znaka ali vsakega naziva, ki predstavlja ali posnema znak ali naziv Rdečega križa ali Ženevskega križa, najsi gre za uporabo v trgovinski, industrijski ali pa v kakršenkoli drug namen.
Prepoveduje se tudi uporaba oznak ali modelov z znakom križa rdeče ali podobne barve na polju kakršnekoli barve. (Čl. 28. Zak.)
Glede na počastitev, izkazano Švici, da je uporabljena za znak Bdečega križa obratna barva švicarskega zveznega državnega grba, se prepoveduje uporaba znaka ali posnetka tega grba bodisi kot kakšne zaščitne trgovinske ali industrijske znamke, v celoti ali le po enem delu, bodisi v namene, nasprotujoče trgovski lojalnosti, bodisi v razm,erah, ki bi utegnile žaliti švicarsko narodno čuvstvo, (čl. 29. Zak.)
Člen 53.
Kdor ravna zoper člene 27., 28. in 29. Zakona o društvu Rdečega križa Kraljevine Jugoslavije, odnosno zoper člene 50., 51. in 52. teh Pravil, se kaznuje, kolikor to ni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku, bodisi po uradni dolžnosti ali pa na predlog kateregakoli odbora Rdečega križa v denarju do 10.000 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev. Če se dejanje pred iztekom treh let od izrečene' kazni ponovi, se kazen lahko podvoji.
Kazen izrekajo pristojna prvostopna oblastva notranje uprave. Brž ko ugotove ta oblastva, odnosno njihovi organi kaznivo dejanje po določbah teh Pravil, odnosno po zakonu o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, morajo odstraniti zlorabljene znake in nazive in zapleniti ves material, ki ima oznake in nazive, prepovedane z omenjenim Zakonom. Dolžnost vseh odborov in poverjeništev Društva je, da vsak opaženi ali prijavljeni primer, kazniv po tej določbi takoj prijavijo pristojnim oblast vom, glavni odbor pa obveste o izrečenih kaznih in zaplenjenem materialu.
Denarne kazni in zaplenjeni material pripadejo glavnemu odboru društva Rdečega križa. Nabrani zneski od izrečenih kazni se pridete sanitetnemu skladu, o uporabi zaplenjenega materiala pa odloča izvrševala! odbor. (Čl. 30. Zak.)
Člen 54.
V znak priznanja in hvaležnosti za prostovoljno uspešno delovanje pri propagandi in pri ostvarjanju ideje Rdečega križa, širjenju njegove organizacije, ali za delovanje in dejanja, ki služijo za vzgled in pobudo za moralno vzgajanje in delovanje v duhu njegovih vzvišenih nalog, podeljuje društvo Rdečega križa osebam, ustanovam in društvom v državi in inozemstvu ta-le svoja društvena odlikovanja:
1. zahvalnico;
2. srebrno svetinjo Rdečega križa;
3. zlato svetinjo Rdečega križa;
4. Red Rdečega križa.
O podeljevanju zahvalnice in odličij pod 2., 3. in 4. odločuje glavni odbor, v izjemno nujnih primerih pa izvrše-valni odbor, ko prej pismenim potem na motiviran predlog prejme soglasnost članov glavnega odbora.
Zahvalnica se napiše na diplomi, ki je istovetna z diplomo za ostala odličja, samo je manjšega obsega, t. j. 22/28 cm.
Srebrna svetinja je izdelana iz posrebrene kovine. Oblike je okrogle, v premeru 33 mm. Na licu pri vrhu se nahaja znak Rdečega križa iz emajla (ok. 12 mm), spodaj je relief državnega grba, ob robu pa mirovna vejica (olj-kova). Na sredi je besedilo: »Za usluge jugoslovenskemu Rdečemu križu.« Na drugi strani je napravljen relief Kosovske devojke in je označeno leto Kosovske bitke (1389).
Zlata svetinja je iz pozlačene kovine, izdelana kakor srebrna.
Red Rdečega križa je narejen v obliki znaka Rdečega križa iz temnordečega emajla s pozlačenim kovinskim robom. Križec visi ob kovinski srebrnati kroni z obročkom, v katerem je prav tako majhen srebrnat križ. Na zunanji strani v sredi križa je srebrnat kovinski državni grb, ki ima v sredi znak Rdečega križa na emajliranem belem polju. Na drugi strani v sredi je označeno v pozlačeni kovini leto ustanovitve Srbskega društva Rdečega križa (1876).
Odličja za zasluge v miru se nosijo na traku iz bele moarirane svile, za zasluge v vojni pa na traku iz iste svile z rdečim robom, širokim 3 mm. Traki za moške so v obliki trikotnika, za ženske in društva pa v obliki pentlje, široke 59 do 60 mm.
Z odličji se izdaje tudi diploma. Diploma je napravljena na belem papirju v razmerju 47/32 cm. Diploma je okrašena z ornamentiko v barvi, v vrhu na sredi je državni grb, spodaj Kosovska devojka, na sredi pa rdeč križ, pod grbom je napisano: »Pod visoko zaščito Njiju Veličanstev kralja in kraljice — društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, uvažuje zasluge, izkazane Rdečemu križu, odlikuje:«.
Kadar se zahvalnica in diploma pišeta, se mora v prvi vrsti napisati odličje, s katerim se dotičnik odlikuje, v drugi ime in priimek osebe, ustanove ali društva, v tretji poklic, kraj bivanja. Na desni podpis predsednika Dru-
štva, na levi pa številka in datum odlikovanja in pod tem podpis direktorja.
Zahvalnice in diplome se pišejo v službenem državnem jeziku, za inozemce pa v francoskem jeziku.
Isti osebi, ustanovi ali društvu se isto odličje lahko večkrat podeli. V tem primeru se doda traku odličja pozlačena oljkova vejica. (Čl. 31. Zak.)
Člen 55.
Predloge za odlikovanje društva Rdečega križa stavijo občinski odbori in kvartovni-rajonski pododbori po nadrejenih odborih glavnemu odboru Društva. Te predloge morejo staviti tudi ostali odbori, toda pred rešitvijo se zanje redno pribavlja tudi mnenje občinskih odborov, odnosno kvartovnih-rajonskih pododborov in pristojnih predpostavljenih odborov.
Razen tega sprejema glavni odbor neposredno predloge od oseb in ustanov — društev iz inozemstva, od poedinih naših ministrstev, poslanikov tujih držav, akreditiranih pri nas, za podanike in ustanove njihove države, samoupravnih teles in članov glavnega odbora društva Rdečega križa.
Za odlikovanje tujih oseb in ustanov se po potrebi zahteva mnenje ali obvestitev po naših diplomatskih ali konzularnih predstavnikih ali po društvih Rdečega križa.
Za odlikovanja se predlagajo osebe in ustanove — društva, ki so si s svojim delovanjem stekle posebno priznanje in hvaležnost društva Rdečega križa za prostovoljno pomoč in sodelovanje v izvrševanju njegovih nalog, kakor:
a) večletno vneto in uspešno delovanje v organizaciji Rdečega križa;
b) prostovoljno in odlično prirejanje tečajev: za samaritane, bodoče matere, prostovoljne pomočne sestre, higienskih, gospodinjskih i. t. d.;
c) vzorna prostovoljna služba v miru ali v vojni v napravah Rdečega križa ali v socialno-medicinslcih in sanitetnih napravah;
d) požrtvovalno reševanje in izkazovanje pomoči ponesrečencem in po nezgodah prizadetim vobee, kakor: ob epidemijah, požarih, poplavah, potresih, suši i. t. d.;
e) prostovoljno prizadevanje za pospeševanje telesnega in duševnega zdravja v kraju, okolici in med narodom: s predavanji, spisovanjem knjig in člankov, ki jim ni namen osebni zaslužek, s prirejanjem razstav, z ustvarjanjem slik i. t. d.;
f) izredna delavnost društev - ustanov, državnih, samoupravnih ali zasebnih, v izvrševanju nalog Rdečega križa ali njemu sorodnih;
g) vsako drugo delovanje in dejanje, ki zasluži priznanje in hvaležnost društva Rdečega križa.
Predlogi za odlikovanje morajo biti zadostno obrazloženi in z dejstvi podprti.
Izvrševalni odbor ocenjuje prejete predloge ter jih s svojim mnenjem dostavlja v rešitev glavnemu odboru.
Sklep o odlikovanju mora biti pismeno obrazložen.
Zahvalnica se daje kot prvo odlikovanje, odličja Rdečega križa pa se dajejo po vrsti njihovega čina: srebrna svetinja, zlata svetinja, red Rdečega križa, na ta način, da se odličje višjega čina more dali vsaj dve leti po odlikovanju nižjega čina. Izjema se more napraviti samo o priliki odlikovanja tujcev in oseb v državi za posebne zasluge na polju delovanja Rdečega križa.
Za podeljena odličja se plača pristojbina, ki jo predpiše glavni odbor; le-td ima pravico odličje podeliti brez plačila te pristojbine.
Glavni odbor Rdečega križa vodi točne podatke o vseh odlikovanjih, ostali odbori pa o odlikovancih svojega področja. Ti podatki vsebujejo:
a) priimek in ime;
b) poklic;
c) kraj stalnega bivanja (banovina, srez, kraj);
d) na čigav predlog se je odlikovanje dalo in za kake zasluge;
e) odlok o odlikovanju;
f) ima li še kako odličje tega Društva. (Čl. 31. Zale.)
IX.	POGLAVJE.
Dohodki in proračun društva Rdečega križa.
Dohodki Društva in njihova razporeditev.
Člen 56.
Sredstva za izvrševanje nalog in za vzdrževanje društva Rdečega križa sestoje iz dohodkov:
1. od društvene imovine;
2. od volil in naklonitev;
3. od članskih vlogov iz člena 7. teh Pravil;
4. od članskih vlogov Podmladka;
5. od državnih podpor in dotacij;
6. od podpor in dotacij banskih uprav;
7. od podpor in dotacij občin;
8. od taks, zbranih v tednu Rdečega križa in od taks za podeljena odličja;
9. od prostovoljnih prispevkov, zbranih v tednu Rdečega križa;
10. od raznih prireditev;
11. od tiskanih knjig in časopisov;
12. od drugih raznih nepričakovanih dohodkov in prispevkov, ki jih dajo v korist Društva razne ustanove (državne, privilegirane in zasebne) in poedinci.
Dohodek pod 1. gre odborom, katerih je imovina. Dohodek od nepremične imovine dodeli lahko glavni odbor odboru, ki dotično imovino upravlja.
Dohodki pod 2. gredo tistim odborom, katerim se namenijo ali volijo; pod 10. odborom, ki jih ostvarijo; pod,
11.	odborom, ki so izdali knjige in časopise; pod 12. odborom, ki ostvarijo nepričakovane dohodke ali dobe prispevke.
Od dohodka pod 4. gre 50% odboru v dotičnem kraju, po 25% pa glavnemu in pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogov rednih članov, vojaških in civilnih državnih uslužbencev, in od vlogov podpornih članov iz vojske in mornarice, obmejne čete in orožništva), pod 5. in pod 8. gredo glavnemu odboru, dohodki pod 6. pa dotičnemu banovinskemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogov rednih članov, ki niso vojaški in civilni državni uslužbenci), pod 7. in pod 9. gredo pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru, če je v dotičnem kraju sedež banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora; drugače gre od teh dohodkov pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru 25%, 75% pa odboru v dotičnem kraju, kjer so se dohodki ostvarili. (Čl. 32. Zak.)
Člen 57.
Dohodki Društva rabijo:
1. za nedotakljivi sklad;
2. za sanitetni sklad;
3. za sklad za dajanje prve pomoči;
4. za razne druge sklade, ki se ustanove po potrebi in sklepu glavne skupščine;
5. za sestavo letnega proračuna razhodkov društvenih odborov.
Sklada pod 1. in 2. obstojita samo pri glavnem odboru, sklad pod 3. pa obstoji obvezno pri vseh odborih, (čl. 33. Zak.)
Člen 58.
Od pristoječih zneskov dohodkov, omenjenih v členu 56. teh Pravil, se steka:
a) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri glavnem odboru pa 50% dohodkov, omenjenih pod 3. (od vlogov rednih članov državnih vojaških in civilnih uslužbencev in od podpornih članov iz vrst vojske in mornarice, obmejne čete in orožništva) in od dohodkov pod 5. in 8.;
b) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri banovinskih odborih, odnosno pri Beograjskem oblastnemi odboru pa 50% dohodkov banovinskih odborov, odnosno Beograjskega oblastnega odbora pod 3. (od vlogov članov, ki niso vojaški in civilni državni uslužbenci) in od dohodkov pod 6. in 9.;
c) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%,, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri sreskih, odnosno občinskih odborih pa 50%, dohodkov sreskih in občinskih odborov pod 3. (od vlogov članov, ki niso vojaški in civilni državni uslužbenci), in od dohodkov pod 7. in 9.
Od dohodkov pod 3. se vnaša v sklade določeni odstotek samo od vlogov velikih dobrotnikov, dobrotnikov, usta-novnikov in stalnih članov.
Volila, naklonitve in prostovoljni prispevki se tudi do-tirajo glavnicam teh skladov, če in kolikor je to izrečna želja volilcev, naklonilcev ali prispevnikov.
Morebitni dohodki poverjeništev se hranijo kot glavnica do ustanovitve krajevnega odbora ter se izroče sestavljenemu odboru, čim pristojni banovinski, odnosno Beograjski oblastni odbor potrdi, da je dotični odbor pravilno sestavljen. Imovino sreskega poverjeništva hrani s resko načelstvo, občinskega poverjeništva pa občinska uprava. (Čl. 34. Zak.)
Člen 59.
Letni vlog po členu 56. teh Pravil, odnosno po čl. 32. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije vojaških in civilnih državnih uslužbencev in letne vloge podpornih članov vojske in mornarice, obmejne čete in
orožništva, ki se vpišejo za člane Društva, ubirajo pristojne državne blagajne v trimesečnih obrokih in jih nakazujejo v mesecu dni, ko so jih ubrale, glavnemu odboru. Istočasno nakazujejo blagajne tudi ustrezne obroke naročnine za društveni časopis »Glasnik« s seznamom naročnikov. (Čl. 48. Zak.)
Člen 60.
Državne, banovinske in občinske podpore in dotacije po čl. 56. teh Pravil, odnosno po čl. 32. Zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, kolikor so prelimi-rane z njihovim letnim proračunom, se nakazujejo z ustreznimi zneski odborom Društva, katerim gredo, v trimesečnih obrokih. (Čl. 49. Zak.)
Člen 61.
Članske vloge Podmladka po členu 56. teh Pravil, odnosno po členu 32., pod 4., Zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije pobirajo za prihodnje leto pristojna šolska oblastva od začetka šolskega leta pa do konca meseca marca v mesečnih obrokih in jih nakažejo odborom Društva najdalj do konca meseca aprila v %, označenem v omenjenih členih Pravil in Zakona. (Čl. 50. Zak.)
Člen 62.
Društveni odbori, ki po čl. 56. in 58. teh Pravil dajejo od svojih dohodkov en del predpostavljenim odborom, nakazujejo le-tem pritikajoče zneske dejanskih dohodkov v trimesečnih obrokih najkasneje po preteku trimesečja:
kvartovni-rajonski pododbori ter občinski in sreski odbori v 10 dneh;
banovinski, odnosno Beograjski oblastni odbor v 20 dneh;
Za zadnje trimesečje se morajo dohodki nakazati banovinskim, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru najdalj do dne 15. decembra, glavnemu odboru pa do dne 25. decembra.
Trimesečja se računajo od dne 1. januarja.
Knjige o prejemkih in izdatkih za preteklo leto se morajo pri vseh odborih zaključiti na dan 31. decembra.
Vsi pozneje dospeli dohodki iz preteklega leta se ra-čunijo in knjižijo kot dohodki tekočega leta, toda dolžnost vseh odborov je, da energično skrbe, da se vsi dohodki pravočasno osivarijo in porazdele.
Dohodki po čl. 61. teh Pravil, doseženi in nakazani v preteklem letu od pričetka šolskega leta, se ne obračunavajo v obračunu prejemkov preteklega leta, ampak se prenesejo kot prejemki za naslednje računsko leto.
Vsi odbori Društva se morajo strogo in točno ravnati po predpisih tega člena Pravil. Nakazila predpostavljenim odborom se opravljajo prvenstveno po čekovnih poštnih položnicah.
Skladi (fondi) Društva.
Člen 63.
1. Nedotakljivi sklad pri glavnem odboru je nedotakljiva imovina Društva, potrebna za njegov obstanek in delovanje. Hrani se najmanj po 50% v gotovini, naloženi plodonosno pri Državni hipotekarni banki; ostanek se pa vloži lahko tudi v vrednostne papirje ali nepremično imovino, vendar samo z dovolitvijo glavne skupščine.
Dohodek nedotakljivega sklada se v mirnem času ne sme uporabljati, marveč se dodaja glavnici tega sklada. Ob vojnem času sme uporabiti izvrševalni odbor ves dohodek tega sklada, v skrajni sili pa tudi do 75% glavnice sklada zaradi izvršitve nalog, ki jih ima Društvo v vojni po členu 4. Zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, odnosno po členu 5. teh Pravil.
2. Sanitetni sklad pri glavnem odboru rabi za nabavo sanitetnega in lekarniškega materiala in pribora. Znesek vsot za nabavo lega materiala se določa s proračunom glavnega odbora.
3. Sklad za dajanje prve pomoči pri vseh odborih rabi za zadoščanje potrebam pri dajanju prve pomoči ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah ali občnih narodnih nadlogah; sklad glavnega odbora pa rabi tudi še za dajanje podpor društvom Rdečega križa drugih narodov v podobnih primerih.
Sanitetni sklad pri glavnem odboru in skladi za dajanje prve pomoči pri poedinih odborih Društva rabijo tudi še za postavljanje in vzdrževanje stalnih ali začasnih ustanov Društva: bolnic, ambulant, postaj za dajanje pomoči, zdravilišč, okrevališč in drugih ustanov, namenjenih dajanju pomoči ranjencem in bolnikom, in za izobrazbo pomožnega osebja za dajanje prve pomoči ter oskrbovanje ranjencev in bolnikov.
Zaradi zadostitve potrebam, razloženim pod 2. in 3., se sme porabiti na leto največ do 50% letnih zneskov, ki gredo sanitetnemu skladu in skladom za dajanje prve pomoči po členu 58. teh Pravil. Vse te potrebe se določijo s
proračuni poedinih odborov Društva. Ostanek se steka v glavnico teh skladov in hrani za zadostitev omenjenim potrebam, ki se pokažejo, ki se pa prej niso mogle določiti s proračuni. Čez ta znesek smejo vršiti poedini odbori večji potrošelc iz teh skladov samo z odobritvijo pristojnega nadrejenega odbora, izvrševalni odbor pa z odobritvijo glavnega odbora.
Odobrene, toda neporabljene vsote po proračunu iz sanitetnega sklada in skladov za dajanje prve pomoči se do-dajejo glavnici teh skladov.
4. Dohodki pod 4. po členu 56. teh Pravil se smejo uporabljati samo za delovanje, potrebe in naprave Podmladka, kakršne so: kuhinje, lekarne, počitniške kolonije, prirejanje samaritanskih in drugih poučnih in zdravstvenih tečajev, tiskanje poučnih časopisov, dajanje podpore siromašnim in bolnim otrokom, kakor tudi za vse ostale potrebe, ki služijo vzgajanju mladine v duhu ideje Rdečega križa. Del teh dohodkov, ki gre banovinskim odborom, se uporablja prvenstveno za podporo potrebnim krajevnim (sreskim in občinskim) odborom za vzdrževanje kuhinj in za ureditev letnih okrevališč za slabotne otroke. Del teh dohodkov, ki gre glavnemu odboru, rabi prvenstveno za ustanovitev in vzdrževanje stalnih zdravilišč za bolne in slabotne otroke, ki so posebnega zdravljenja in oskrbovanja potrebni.
5. Iz vseh po proračunu ostvarjenih prebitkov preli-miniranih dohodkov in neporabljenih odobrenih proračunskih razhodkov, razen tistih, ki so določeni za spredaj označene sklade, se ustanove pri odborih Društva prihrane (rezervni sklad i), ki rabijo za občne potrebe in delovanje Društva. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin Društva.
6. Iz ostvarjenih prebitkov dohodkov od članskih vlogov Podmladka, določenih s proračunom, in iz prihrankov odobrenih razhodkov iz tega dohodka se ustanove pri dotičnih odborih Društva prihrane (rezervni skladi) Podmladka Rdečega križa, ki rabijo izključno za potrebe Podmladka. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin.
7. Za posebne splošne namene po sklepu glavne skupščine in za posebne namene po sklepu pristojnih skupščin, kakor tudi zaradi izvršitve prejetih volil — se ustanove posebni (specialni) skladi. V sklepu o ustanovitvi teh skladov se mora označiti namen in naziv, način ustanovitve, doba obstojanja in način uporabe. Odbori morajo
po predpostavljenih odborih obvestiti glavni odbor o ustanovitvi vsakega posebnega sklada. (Čl. 33. in 35. Zak.)
Proračun.
Člen 64.
Dohodki, omenjeni v členu 56. teh Pravil, ki se ne porabijo za sklade po členih 57., 58. in 63. teh Pravil, rabijo za sestavo letnega proračuna razhodkov za zadostitev potrebam in za poslovanje poedinih odborov Društva.
Proračunsko leto se začne dne 7. januarja in se konča dne 31. decembra istega leta.
Proračune odborov Društva odobrujejo njihove pristojne redne letne skupščine. Dokler se le-ti ne odobre, smejo odbori delati izdatke v mejah proračuna razhodkov za preteklo leto, samo v ustreznih mesečnih zneskih. (Čl 36. Zak.)
Člen 65.
Proračune izgotavljajo pristojni upravni odbori Društva. Dohodki se preračunavajo povprečno po dohodkih preteklega in prejšnjih let in po izgledih na njih ostvari-tev, razhodki pa po nalogah in potrebah v mejah pričakovanih ostvarljivih dohodkov.
Proračuni dobe veljavnost po odobritvi pristojne skupščine Društva, a se nato predlože v pregled pristojnemu predpostavljenemu odboru najdalj v petih dneh; le-ta mora v tridesetih dneh po prejemu vrniti podrejenemu odboru predloženi proračun z morebitnimi svojimi pripombami, v protivnom primeru naj se proračun smatra za odobren. Vsak odbor se mora v izvrševanju proračuna ravnati po pripombah predpostavljenega odbora. Te pripombe se smejo delati samo, ako proračun ni sestavljen po predpisih ali ako dohodki in razhodki niso vpisani in razporejeni po določbah teh Pravil.
Razhodki se sinejo delati samo v zneskih, odobrenih v proračunu, in za določene potrebe, toda v mejah ostvar-jenih dohodkov. Preko tega samo po poprejšnji pooblastitvi pristojnih skupščin, v nujnih primerih pa za izredne potrebe po pooblastitvi banovinskih, odnosno Beograjskega oblastnega odbora za potrebe občinskih in sreskih odborov, po pooblastitvi izvrševalnega odbora pa za potrebe banovinskih, odnosno Beograjskega oblastnega odbora. Izvrševalo! odbor prosi za izredne potrebe, ki niso v proračunu določene, odobrenja glavnega odbora; v nujnih primerih ga lahko dobi tudi pismenim ali brzojavnim potem
od vsakega člana glavnega odbora. Izredni izdatki se smejo vršiti samo iz gotovine in skladov odbora, kolikor je to po čl. 63. teh Pravil dovoljeno.
Za vse izdatke za nabavo materiala ali za razna dela v znesku preko pet tisoč dinarjev predpišejo pristojni odbori, ki sklepajo o teh izdatkih, obenem tudi pogoje, pod katerimi naj se nabave ali dela izvrše.
V proračun dohodkov pod partijo »nepričakovani dohodki« se vstavi ostvarjeni znesek teh dohodkov iz preteklega leta.
V proračun razhodkov na partijo za dajanje prve pomoči se vstavi redno 50% pripadajočega letnega zneska skladu za prvo pomoč, neporabljeni znesek pa se doda glavnici sklada za prvo pomoč, ustrezno določbi člena 63., pod 3. teh Pravil.
Naredbodavci za izdatke po proračunu so predsedniki odborov. Sklepe o izdatkih sopodpisuje: pri glavnem, odnosno izvrševalnem odboru direktor Društva in šef eko-nomsko-finančne sekcije; pri banovinskih, odnosno pri Beograjskem oblastnem odboru tajnik in ekonom; pri šreskih in občinskih odborih pa blagajnik.
Računopolagači so blagajniki, knjigovodje in upravitelji blagajne. (Čl. 36. Zak.)
Člen 66.
Vsi odbori Društva predlagajo poleg proračuna pristojnim skupščinam in pristojnemu predpostavljenemu odboru tudi sklepni račun, ki se sestavi po zaključku knjig o prejemkih in izdatkih po določbah člena 62. teh Pravil.
Glavni odbor predpisuje knjige, obrazce in navodila za knjigovodstvo in poslovanje blagajne. (Čl. 36. Zak.)
X.	POGLAVJE.
Osebje društva Rdečega križa.
Člen 67.
Za opravljanje poslov in dolžnosti po zakonu o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in po teh Pravilih ima Društvo službeno in pomožno osebje.
Službeno osebje Društva sestavljajo stalni, honorarni in pogodbeni uslužbenci v službi pri odborih in napravah Društva.
Pomožno osebje Društva sestavljajo sestre pomočnice, prostovoljni bolničarji in bolničarke, samaritani in sama-
ritanke za dajanje prve pomoči in vsi, ki se prijavijo, sprejmejo in vpišejo za prostovoljno opravljanje raznih služb v Društvu.
Glavni odbor predpiše pravilnik o dolžnostih, pravicah, napredovanju, nagradah in odgovornostih osebja Društva.. (Čl. 37. Zak.)
Službeno osebje.
Člen 68.
Službeno osebje se sprejema po natečaju in odpušča s sklepom pristojnih upravnih odborov Društva. Z odlokom o sprejemu v službo se določajo tudi plače - nagrade, ki se izplačujejo v breme proračuna zadevnih odborov. (Čl. 38. Zak.)
Člen 69.
Pri glavnem odboru je to-le službeno osebje:
1. direktor Društva in šefi sekcij: sanitetne, ekonomsko-finančne, administrativne in sekcije Podmladka;
2. potrebno število uslužbencev za delo v sekcijah, skladiščih, na posestvih in napravah glavnega odbora. (Čl. 39. Zak.)
Direktor Društva.
Člen 70.
Dolžnost direktorja Društva je:
a) da se prizadeva, da se celotna administracija Društva točno in pravočasno opravlja; on sopodpisuje vse spise, katere podpisuje predsednik Društva, in podpisuje spise administrativnega značaja;
b) da skrbi, da se delo in sploh poslovanje Društva vrši v duhu in po predpisih Zakona o Društvu in ostalih zadevnih zakonov, uredb, pravil in sklepov glavnega, odnosno izvrševalnega in glavnega nadzornega odbora;
c) da stavi predloge in sestavlja osnutke za program in načrt delovanja Društva; da sestavlja osnutke navodil in pravilnikov za izvrševanje nalog Društva in za ureditev celotne administracije Društva;
d) da stavi predloge predsedniku Društva za postavljanje in odpuščanje uslužbencev Društva pri glavnem odboru;
e) da po potrebi, in sicer po odredbi predsednika Društva občasno poseča odbore Društva, dajoč jim pri tem tudi navodila za delovanje;
f)	da po potrebi in po sklepih izvrševalnega odbora zastopa Društvo pri mednarodnih ustanovah Rdečega križa, na zborovanjih in konferencah.
Direktor Društva podpira predsednika v vseh poslih njegove pristojnosti po predpisih teh Pravil ter je neposredno podrejen predsedniku Društva. On se udeležuje v lastnosti referenta in tajnika delovanja glavnega in izvrševalnega odbora. Direktorju so neposredno podrejeni vsi šefi sekcij kakor tudi vse ostalo osebje Društva pri glavnem odboru.
Direktor Društva mora imeli univerzitetsko naobrazbo, njej enako ali višjo vojno naobrazbo in znanje najmanj enega teh jezikov: francoskega, angleškega in nemškega, izpričane sposobnosti za vodstvo vseh administrativnih poslov, za sestavljanje poročil in referatov, za predavanja in za druge pismene sestavke. S svojo naobrazbo in značajem mora zbujati ugled, da more zastopati Društvo ob raznih prilikah v državi in v inozemstvu. Mora imeti vsaj deset let državne, samoupravne službe ali službe v društvu Rdečega križa.
Direktor Društva se sprejema in razrešuje z odlokom glavnega odbora na osnovi teh Pravil (Čl. 39. Zak.)
Šefi sekcij.
Člen 71.
Šefi sekcij so strokovni referenti ustreznih sekcij in opravljajo posle, ki spadajo v pristojnost teh sekcij pri glavnem odboru po členu 14. teh Pravil.
Šef sanitetne sekcije je zdravnik, šef administrativne sekcije mora imeti pravno-fakultetsko ali višjo strokovno naobrazbo, šef ekonomsko-finančne sekcije mora imeti višjo trgovsko ali višjo ekonomsko-finančno naobrazbo, šef sekcije Podmladka pa filozofsko-fakultetsko ali višjo pedagoško naobrazbo; vsi morajo imeti pet let državne, samoupravne službe ali službe v društvu Rdečega križa. (Čl. 39. Zak.)
Pomožno službeno osebje.
Člen 72.
Potrebno osebje za delo v sekcijah, skladiščih, na posestvih in napravah glavnega odbora se postavlja po potrebi z odlokom izvrševalnega odbora, odnosno z odlokom predsednika Društva. Natančnejše določbe predpisuje Pravilnik. (čl. 39. Zak.)
Službeno osebje banovinskih in Beograjskega oblastnega
odbora.
Člen 73.
Pri. banovinskih in Beograjskem oblastnem odboru je po potrebi to-le službeno osebje:
1. tajnik, šef sanitetne službe, ekonom in šef sekcije Podmladka;
2. potrebno število uslužbencev za delovanje v odboru, skladiščih, na posestvih in napravah odbora.
Dolžnost tajnika je vobče, da skrbi za opravljanje vseh poslov, ki spadajo v dolžnost banovinskih, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, in da opravlja posle, ki spadajo v pristojnost administrativne sekcije; on je šef pisarne in je njemu podrejeno vse službeno osebje pri odboru. Šef sanitetne službe, ekonom in šef sekcije Podmladka opravljajo posle, ki spadajo v pristojnost dotičnih odboro-vih sekcij.
Tajnik mora imeti srednješolsko ali ustrezno strokovno naobrazbo, šef sanitetne službe mora biti zdravnik, ekonom mora imeti naobrazbo trgovske akademije ali njej sorodne šole, šef sekcije Podmladka pa vsaj dovršeno srednjo šolo; vsi morajo imeti vsaj tri leta državne, samoupravne, javne službe ali službe v društvu Rdečega križa.
Ostalo osebje se sprejema in odpušča iz službe po potrebi.
Vse osebje se postavlja z odlokom odbora na način in pod pogoji, ki jih le-ta predpiše. (Čl. 38. in 39. Zak.)
Službeno osebje sreskih in občinskih odborov in kvartovnih-rajonskih pododborov.
Člen 74.
Administrativno delo v sreskih in občinskih odborih in kvartovnih — rajonskih pododborih opravljata prostovoljno tajnik in blagajnik odbora, ki se imenujeta z izvolitvijo izmed članov odbora. Sreski zdravnik v sreskih odborih in en zdravnik — če je v sestavu občinskih odborov, odnosno kvartovnih — rajonskih pododborov, opravlja posle sanitetne službe, ki ji gre predvsem skrb za pripravo in evidenco pomožnega osebja; če v odboru ni zdravnika, opravlja te posle tajnik odbora.
Po potrebi in finančni možnosti ti odbori, odnosno pododbori, lahko zaposlijo stalne ali honorarne uslužbence za administrativno delo.
Za pokritje administrativnega dela sreskih odborov pripada le-tem 10% netto-dohodkov vseh občinskih odborov v srezu. (Čl. 38. in 39. Zak.)
Zavarovanje službenega osebja.
Člen 75.
Glede zavarovanja vseh uslužbencev Društva veljajo predpisi zakona o zavarovanju; vsak odbor Društva zavaruje lahko svoje uslužbence iz lastnih sredstev po pravilniku, ki ga izdela glavni odbor in odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt (penzijsko zavarovanje) uslužbencev glavnega odbora izvede Društvo s posebnim pravilnikom tudi pred zakonito dolžnostjo. Temu zavarovanju se morejo pridružiti tudi uslužbenci vseh ostalih odhorov Društva. (Čl. 40. Zak.)
Pomožno osebje.
Člen 76.
Pomožno osebje, omenjeno v členu 67. teh Pravil, potrebno za službe društva Rdečega križa ob vojnem času, se dobiva iz moštva, ki ni podložno vojaški obveznosti, in državljank, ki se prostovoljno prijavijo in zavežejo za po-edine službe v Društvu. Nedoletniki morajo imeti tudi pismeno dovolitev roditelja ali varuha (skrbnika) za izvrševanje te službe.
Oprostitev osebja društva Rdečega križa od poziva na vojaško dolžnost tako v mirnem kakor ob vojnem času se določi z uredbo o oprostitvi obveznikov od poziva na vojaško dolžnost v miru in vojni.
Vse osebe iz tega člena Pravil, oproščene od poziva na vojaško dolžnost in dodeljene kot pomožno osebje vojaški saniteti za prenos in za oskrbo ranjencev in bolnikov ob vojnem času, se štejejo povsem, kakor da so na vojaški dolžnosti, spadajo pod vojaško disciplino in uživajo zaščito po določbah Ženevske konvencije, kakor ostalo vojaško-sanitetno osebje. (Čl. 41. Zak.)
Ugodnosti društva Rdečega križa.
Člen 77.
Na osnovi člena 42. zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije uživa društvo Rdečega križa te-le ugodnosti:
4. ni zavezano plačevanju nikakšnih državnih in samoupravnih davkov in doklad na društvena posestva, ki se uporabljajo izključno za pisarne, za skladišča sanitetnega materiala, za prirejanje tečajev, za izobražanje pomožnega osebja, za postaje za dajanje prve pomoči in za bolnice, kakor tudi na druga društvena posestva, od katerih nima Društvo nikakšnih dohodkov. Plačevanju davkov ni zavezana niti imovina v denarju nedotakljivega in sanitetnega sklada ter skladov za dajanje prve pomoči, določenih z zakonom o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, odnosno s členom 57. in 63. teh Pravil;
2. je oproščeno plačevanja državnih in samoupravnih taks za razne prireditve, kakor: zabave, predavanja, predstave (gledališke, kinematografske-bioskopske), koncerte in temu pod., če uporabi Društvo pripadajoči dohodek za izvrševanje nalog po členu 4. Zakona, odnosno členu 6. teh Pravil, in če minister za finance pravico do teh ugodnosti odobri;
3. ima pravico do brezplačnega tiskanja v državni tiskarni, s odobritvijo ministra za prosveto, a samo tistih svojih izdaj, ki jih prireja izvrševalni odbor bodisi zaradi propagande ideje in delovanja Rdečega križa bodisi zaradi higienskega izobražanja naroda in vzrejanja zdravega Podmladka ter njegovega vzgajanja v duhu idej in nalog Rdečega križa;
4. ima pravico do brezplačne prepustitve potrebnih prostorov v državnih in samoupravnih zgradbah za namestitev pisarn in oprave, kolikor je to možno;
5. ima pravico do brezplačne uporabe državne pošte za službeni pisemski, denarni in paketni promet; pravico do brezplačne uporabe državnih telefonov in telegrafov ob vojnem času, v mirnem času pa samo ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah in drugih nadlogah zaradi dajanja prve pomoči;
6. ima pravico do tarife, po kateri se računijo transporti v vojni, za vse pošiljke Društva po železnici ali z ladjo v mirnem času, ob vojnem času pa brezplačno.
7. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društva Rdečega križa iz nevtralnih držav, ki se pošiljajo ob vojnem času Društvu v pomoč, imajo brezplačen prevoz (vožnjo) na železnicah in državnih ladjah;
8. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje Društva kakor tudi sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društev Rdečega križa nevtralnih držav za pomoč ranjencem in bolnikom vojujočih se držav imajo pravico prostega tranzita in brezplačnega prevoza (vožnje) čez kraljevino Jugoslavijo v mirnem času, ob vojnem času pa samo z dovolitvijo ministra za vojsko in mornarico, če so osebje in pošiljke opremljene s pravilnimi listinami pristojnih uprav društev Rdečega križa in če so namenjene za označeni namen ter se to po naših pristojnih vojaških oblastvih ugotovi;
9. člani uprave in službeno osebje Društva imajo pravico do brezplačne vožnje z železnico in ladjami v državni režiji, v miru in vojni, če potujejo po društvenih poslih s predpisano legitimacijo.
Natančnejše odredbe o vseh ugodnostih po točkah 5., 6.,
7.,	8. in 9. predpiše minister za promet na predlog izvrše-valnega odbora Društva;
10. material, ki ga nabavlja Društvo za svoje potrebe v inozemstvu in ki ga ni v potrebni kakovosti in količini v državi, kakor tudi material, ki ga dobiva Društvo za svoje potrebe brezplačno iz inozemstva, ni zavezan plačilu carine, luških pristojbin, takse, prometnega davka in ostalih krajevnih in občinskih davščin, ki so v veljavi;
11. en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, je posvečen propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim, križem in za Rdeči križ.
V tem tednu se pobira za vožnjo po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji taksa v korist glavnega odbora: po 0-50 Din za vsako vozovnico do 100 Din, a še po toliko za vsako začeto stotino nad 100 Din. V tem času se pobira tudi taksa po 0'50 Din v obliki propagandnih znamk Rdečega križa na vse poštne pošiljke (pisma, dopisnice in pakete) in brzojavke, na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. ((U 42. Zak.)
Teden, dnevi in prireditve Rdečega križa.
Člen 78.
Teden Rdečega križa, ustanovljen po točki 11. prednjega člena, ima pomen in značaj občne proslave Društva. Prične se s slavnostnimi zborovanji, ki jih prirede vsi odbori in poverjeništva Društva na najprimernejši način v vsej državi v propagandni namen, da se narod seznani z nalogami in idejami Rdečega križa ter se v njem budi zanimanje za poslovanje in svrhe Rdečega križa. V teku vsega tedna se zbirajo prispevki po ulicah in hišah, po možnosti tudi z raznimi prireditvami samostojno ali v sodelovanju z drugimi društvi, oblastvi in poedinimi osebami.
Izvrševalni odbor izdaja pravočasno navodila, odnosno sporede in načrte za proslavo tedna Rdečega križa. Vsi odbori in poverjeništva morajo najdalj v petnajstih dneh po pristojnih predpostavljenih odborih poslati poročila o načinu in uspehu proslave z navedbo čistega dohodka, s katerim se ravna ustrezno določbam 56., 58. in 62. teh Pravil. Glavni odbor uredi ta poročila ter jih v izvlečku ali v celoti objavi v »Glasniku« Društva.
Vsi odbori Društva lahko v isti namen z odobrenjem pristojnega banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora prirejajo v teku leta razne prireditve, ki imajo krajevni značaj. Tudi o teh prireditvah se predlagajo poročila glavnemu odboru na isti način, kakor je rečeno za poročila o proslavi tedna Rdečega križa, čisti ostvarjeni dohodek pa pritiče odborom prirediteljem. Javno zbiranje prispevkov smejo ti odbori vršiti samo enkrat letno, iz-vzemši mesece julij, avgust, september, oktober in november ter teden Rdečega križa. Ta omejitev se ne tiče odborov Društva v krajih, ki so proglašeni za kopališča, okrevališča in letovišča.
Za izredne potrebe se lahko vrši zbiranje prispevkov v denarju, živilih, obleki in drugih potrebščinah v poedinih krajih ali srezih v vsakem času, a samo po odobritvi ali naročilu pristojnega banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora. Prav tako sme izvrševalni odbor za izredne potrebe izdati naročilo za zbiranje prispevkov in sredstev v poedinih banovinah ali v vsej državi. Vsi zbrani prispevki v denarju in druga zbrana sredstva rabijo in se razdeljujejo edino za namen, za katerega so se nabrala. (Čl. 42. Zak.)
Državna zaščita in nadzor Društva.
Člen 79.
Društvo Rdečega križa kot človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova je pod državno zaščito in nadzorom pristojnih državnih oblastev, glede opravljanja poslov po predpisih Zakona in teh Pravil, kakor tudi dotičnih ostalih zakonov. Nadzor nad denarno-materialnimi posli Društva opravlja občasno in po potrebi glavna kontrola po svojih organih, in to po zakonu o glavni kontroli (Čl. 43. Zak.)
XIV.	POGLAVJE.
Administracija.
Člen 80.
Vsi odbori Društva morajo pravočasno in ustrezno zakonu o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in tem Pravilom opravljati administrativno delo Društva. Radi tega morajo odbori voditi in hraniti te-le knjige:
1. delovni zapisnik, v katerega se vpisujejo vsi dospeli in odposlani spisi;
2. odpravni zapisnik za potrdila odprave ali dostave odposlanih spisov;
3. knjige zapisnikov; vanje se vpisujejo razprave in sklepi na sejah odbora, pododbora in poverjeništev Društva, odnosno njihovih sekcij in posebnih odborov;
4. potrebne blagajniške knjige in obrazce;
5. članske izkaznice in obrazce za potrdilo prejema denarnih dohodkov;
6. potrebne skladiške knjige in obrazce;
7. druge knjige, za katere se pojavi potreba.
Glavni odbor Društva predpisuje obliko in način, kako se te knjige in obrazci rabijo in pišejo. (Čl. 4. Zak.)
Člen 81.
Na sejah odborov, sekcij in pododborov se razpravljajo predmeti vrstoma po dnevnem redu razen primerov, o katerih odbor na isti seji drugače sklene. O vsakem vprašanju otvori predsednik razgovor ter daje besedo članom po vrsti, kakor so se javili. Vsak član ima pravico govoriti o enem predmetu največ dvakrat. Kdor nasprotno ravna,
ga mora predsednik opomniti, a ima za tem pravico, da mu odvzame besedo. Ko se vrsta govornikov o enem vprašanju konča, ga da predsednik na glasovanje. Sklepa se z navadno večino in z javnim glasovanjem, le o osebnih zadevah in po sklepu odbora s tajnim glasovanjem. Seja traja, dokler se dnevni red ne izčrpa. 0 predlogih članov, ki so jih stavili na isti seji, se sklepa na koncu seje, ako je časa in ako odbor sklene, da se o njih razpravlja. Predlagatelji in poročevalci imajo vselej zadnjo besedo.
Sejam prisostvujejo samo člani odbora, sekcij in pododbora. Izjema je samo takrat, kadar se pozovejo na seje eksperti ali druge osebe, ki naj pripomorejo, da se po-edina vprašanja ali posli pravilno rešijo in izvrše. To se označi v vabilu na sejo. Pravico odločevanja imajo samo člani.
Vsak odbornik sme staviti predloge ustno na seji ali pa jih pismeno predloži predsedniku pred sejo.
Zapisniki se pišejo kratko, dobesedno pa vsi sklepi in oddvojena mnenja.
Zapisnike glavnega in izvrševalnega odbora vodi direktor Društva s pomočjo določenega uslužbenca, zapisnike sekcij in posebnih odborov pri glavnem, banovinskem in Beograjskem oblastnem odboru pa vodijo šefi sekcij, odnosno tajnik, ekonom; zapisnike sreskih in občinskih odborov in kvartovnih-rajonskih pododborov pišejo tajniki.
Zapisnike podpisujejo predsedujoči in osebe, določene za spisovanje zapisnikov. Zapisnike poverjeništev piše en član in podpisujejo vsi člani poverjeništva, ki so se udeležili razpravljanja na sestankih. (Čl. 4. Zak.)
Člen 82.
Vsi spisi, ki izhajajo od odborov, pododborov ali poverjeništev in ustanov Društva, nosijo njihov naziv in znak Društva; ako nimajo znaka, dobe pa pečat Društva.
Nazivi so po predpisih zakona o društvu Rdečega križa ti-le:
— Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije;
— Glavni nadzorni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije;
— Izvrševalni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije;
— Banovinski odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije — z dodatkom naziva banovine in sedeža;
na pr. Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa — Ljubljana;
— Beogradski oblasni odbor društva Crvenog krsta, Beograd;
— Zreški odbor društva Rdečega križa z dodatkom naziva sreza in sedeža, na pr.: Azbukovački sreski odbor društva Crvenog krsta, Ljubovi ja; ako je naziv sreza isti kakor sedeža, se označi samo sedež, na pr.: Sreski odbor društva Rdečega križa, Celje.
— Občinski odbor društva Rdečega križa z dodatkom naziva sedeža in sreza, na pr.: Občinski odbor društva Rdečega križa, Domžale (srez Kamnik).
— Pododbor društva Rdečega križa z dodatkom sedeža odbora, h kateremu spada, in z nazivom ali številko kvarta-rajona, na pr.: IV. pododbor društva Crvenog krsta, Beograd (Zagreb, Subotica...);
— Poverjeništvo društva Rdečega križa z dodatkom sedeža; ako je sresko poverjeništvo, samo sedež sreza ali sreske izpostave, za občinsko poverjeništvo pa tudi naziv sreza; n. pr.: Občinsko poverjeništvo društva Rdečega križa, Semič (srez Črnomelj);
— naziv ustanove Društva z oznako sedeža, na pr.: Uprava Palanačkog kiseljaka društva Crvenog krsta, Smederevska Palanka; Skladišče društva Rdečega križa, Ljubljana;
— Šolski odbor Podmladka Rdečega križa z dodatkom kraja, po potrebi tudi sreza.
Znak Društva je Rdeči križ na belem polju, sestavljen iz petih kvadratov. Na spise, ki nimajo natisnjenega znaka in naziva Rdečega križa, se odtisne znak in naziv z rdečo barvo.; štampiljka ima zgoraj znak Rdečega križa, pod njim pa naziv, številko in datum.
Društveni pečatnik je okrogel; v sredi je društveni znak, naokrog pa besedilo naziva. (Čl. 4. Zak.)
XV.	POGLAVJE.
Posebne določbe.
Člen 83.
Katerakoli oseba v odborih Društva, ki se obsodi z izvršno sodno sodbo na kazen na prostosti, daljšo od treh mesecev, ali na izgubo častnih pravic, prestane s tem bili član odbora. (Čl. 46. Zak.)
Član odbora, ki se ne udeležuje delovanja Društva ali ki brez opravičbe, uvažene po odboru, ne pride na tri zaporedne odborslce seje, prestane že s tem biti član odbora. Njegovo mesto se v tem primeru kakor tudi ob smrti ne popolni do prihodnjih volitev. Ako pa se z ostavko ali iz kateregakoli vzroka izpraznijo mesta več ko ene tretjine članov, tedaj se njihova mesta začasno popolnijo z volitvijo na skupnem sestanku upravnega in nadzornega odbora izmed polnopravnih članov Društva v kraju; mandat novoizvoljenih članov traja samo do naslednje redne skupščine.
Društveni član, ki z besedo ali dejanjem škoduje ugledu in interesom Društva, se lahko izključi iz članstva za tekoče leto po sklepu izvrševalnega odbora ali za vedno po sklepu glavnega odbora, brez pravice do povračila vplačane članarine. Predloge za izključitev iz članstva stavi pristojnemu odboru oni društveni organ (Čl. 10. teh Pravil), ki je škodljivo dejanje tega člana Društva ugotovil.
Izmed članov glavnega, banovinskih in Beograjskega oblastnega odbora, ki jih volijo dotične skupščine, odstopi vsako leto ena tretjina, in sicer v prvem in drugem letu po uveljavljenju teh Pravil po žrebu, pozneje pa po vrsti, kakor so bili izvoljeni; oni se lahko zopet volijo. (Čl. 47. Zak.)
Člen 85.
Vsa nepremična imovina poedinih odborov društva Rdečega križa se smatra za splošno imovino Društva. Zakonske listine (dokumenti), ki ugotavljajo lastnino, se morajo glasiti na ime društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, glavni odbor Društva pa daje poedinim odborom Društva polnomočje, da zastopajo Društvo v vseh zadevah, ki se nanašajo na lastništvo imovine.
Vsa ta imovina služi občnim interesom Društva po predpisih teh Pravil, dohodke od nje pa glavni odbor lahko podeli odborom, ki jo upravljajo. (Čl. 32. in 34. Zak.)
Člen 86.
Vsa imovina poedinih odborov Društva v gotovini se plodonosno nalaga v državne denarne zavode, v blagajnah odborov pa se zadržuje gotovina samo v znesku, potrebnem za tekoče posle. (Čl. 34. in 36. Zak.)
Prehodno in končne določbe.
Člen 87.
Dokler se ne imenujejo in izvolijo osebe za glavni, iz-vrševalni in glavni nadzorni odbor, za banovinske odbore, za Beograjski oblastni odbor, sreske in občinske odbore in za sekcije Podmladka Rdečega križa po predpisih Zakona in teh Pravil, opravljajo njihovo dolžnost osebe, ki se zatečejo na dan, ko zadobi Zakon moč, na ustreznih položajih v odborih, ki obstoje po dosedanjih društvenih pravilih.
Izpremenitev dosedanjih nazivov poedinih odborov v nazive po predpisih Zakona in teh Pravil, sestava novih odborov, kolikor se ti določajo s tem Zakonom in s temi Pravili in ki jih do uveljavitve Zakona in teh Pravil ni bilo, kakor tudi imenovanje in volitev oseb za poedine odbore in sekcije Podmladka Rdečega križa se morajo izvršiti, ko izvrševalni odbor to odredi, in sicer najdalj v dveh mesecih, ko stopijo ta Pravila v veljavo.
Dokler se ne izvrši redna volitev oseb po predpisih teh Pravil za glavni odbor, banovinske odbore in Beograjski oblastni odbor, naj ti odbori začasno izvolijo osebe za poedine funkcije izmed članov teh odborov, kateri se v njih zatečejo na dan, ko stopijo ta Pravila v veljavo. (Čl. 51. in 58. Zak.)
Člen 88.
Tako sreska kakor občinska poverjeništva se morajo sestaviti v dveh mesecih, ko stopijo ta Pravila v veljavo po členu 52. Zakona, odnosno členu 33. teh Pravil. (Čl. 52. Zak.)
Člen 89.
Najdalj v šestih mesecih, ko stopijo ta Pravila v veljavo, pregleda in ugotovi glavni odbor točno stanje premične in nepremične imovine obstoječih odborov Društva ter izda odloke o likvidaciji njihovih obstoječih obveznosti in dolgov na dan, ko je stopil zakon o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v veljavo, in sicer na osnovi poročil, ki so jih morali odbori predložiti glavnemu odboru v roku meseca dni, ko je bil stopil omenjeni Zakon v veljavo, ustrezno členu 53. istega Zakona. Ta imovina se ne sme v nobenem primeru trošiti preko zneska rednih, po proračunu predvidenih izdatkov vse dotlej, dokler glavni pdbor ne izda odlokov o likvidaciji obveznosti poedinih odborov.
V roku najdalj leta dni, ko stopijo ta Pravila v veljavo, mora glavni odbor odrediti potrebne ukrepe proti onim odborom, ki niso izvršili spredaj označene zakonite odredbe. To se stori z namenom, da se ugotovi njihovo imovinsko stanje, da se obveznosti likvidirajo in Društvu morebitna materialna škoda povrne.
V privatnih denarnih zavodih vložena imovina v gotovini se mora najdalj v mesecu dni, ko stopijo ta Pravila v veljavo, odpovedati, odbori pa, ki imajo pri njih vložen denar, se morajo prizadevati, da se vloženi denar čim prej izplača ter naloži plodonosno v državne denarne zavode. Vsi odbori Društva, ki imajo denar vložen v privatnih denarnih zavodih, ki se koristijo z omejitvijo izplačevanja vlog po zakonu o zaščiti kmetovalcev in z uredbami, izdanih na osnovi omenjenega zakona, naj takoj po odpovedi vlog predlože po pristojnih predpostavljenih odborih poročilo o znesku vlog, ki se nahajajo pri takih denarnih zavodih, z navedbo njihovega naziva in kraja. (Čl. 53. in 58. Zak.)
Člen 90.
Društveni odbori, ki se sestavijo po zakonu o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in po teh Pravilih, prevzamejo dolžnost, upravo, arhiv in vso nepremično in ostalo imovino od dosedanjih odborov Društva, namesto katerih se osnujejo, kadar izvrševalni odbor to odredi, najdalj v mesecu dni po imenovanju — volitvah po členu 51. Zakona, odnosno po členu 87. teh Pravil.
Tudi vse obveznosti in dolgovi, sklenjeni do uveljavitve omenjenega Zakona, preidejo na nove odbore, če so sklenjeni po sklepih-odločbah pristojnih odborov in po dosedanjih pravilih Društva.
Porazdelitev imovine in obveznosti dosedanjih oblastnih odborov, ki se nahajajo na sedežih banovin, in dosedanjega Beograjskega oblastnega odbora izvrši glavni odbor najdalj v šestih mesecih, ko stopijo ta Pravila v veljavo. (Čl. 54. in 58. Zak.).
Člen 91.
Dosedanji krajevni, oblastni in glavni odbor Podmladka Rdečega križa sklene svoje delovanje in izroči vso imovino in arhiv dotičnim odborom Društva v dotičnih krajih, čigar sestavu pripadajo po predpisih zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. To se mora izvršiti v pričetku šolskega leta 1934./35., in sicer najdalj do dne 15. oktobra 1934. Takrat bodo odbori Društva iz-
vršili volitev sekcij Podmladka, ustrezno členoma 36. in 87. teh Pravil. Dosedanji glavni odbor Podmladka in dosedanji oblastni odbori Podmladka na sedežih banovinskih, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, kjer obstojajo, vrše dotlej dolžnost sekcij Podmladka ter imajo vse dolžnosti in pravice, predpisane za te sekcije. Dosedanji oblastni odbori Podmladka v krajih, ki niso sedeži banovinskih odborov, in dosedanji Beograjski oblastni odbor Podmladka izroče arhiv banovinskemu odboru, v čigar območju se nahajajo, odnosno novo sestavljenemu Beograjskemu oblastnemu odboru, potrebne podatke in dokumente iz tega arhiva, ki se tičejo srezov drugih banovin, izroče pa pristojnim banovinskim odborom. Ti oblastni odbori Podmladka predlože istočasno poročilo o imovinskom stanju glavnemu odboru, ki mora najdalj do konca 1. 1934. izdati odlok o razporedu in razdelitvi te imovine banovinskim, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru.
Šolski odbori Podmladka Rdečega križa izroče upravo in arhiv istoimenskim odborom, ki se sestavijo po členu 21. Zakona in členu 35. teh Pravil; hkratu pa izroče tudi gotovino odborom Društva v dotičnem kraju, kateremu pripadajo po predpisih omenjenega Zakona.
To se mora izvršiti v pričetku šolskega leta 1934/35, in sicer najdalj do dne 15. oktobra 1934, ustrezno členu 36. teh Pravil. (Čl. 55. in 58. Zak.)
Člen 92.
Vse redne skupščine Društva se izvrše v I. 1934. ustrezno predpisom teh Pravil ter opravijo vse one posle, ki spadajo v njihovo pristojnost. Te skupščine so hkratu pristojne za odobritev letnih poročil in sklepnih računov za 1.1933, in podelitev razrešnice upravnim in nadzornim odborom dosedanjih odborov Društva.
Odobritev letnih poročil in sklepnih računov za 1.1933, in podelitev razrešnice upravnim in nadzornim odborom dosedanjih oblastnih odborov Društva, ki niso na sedežih banovin, in dosedanjega Beograjskega oblastnega odbora, opravi glavni odbor, kolikor se to ni prej opravilo rednim potem. Glavni odbor opravi to v roku, določenem za likvidacijo imovine in obveznosti teh odborov, ustrezno členu 90. teh Pravil. Radi tega morajo ti odbori predložiti glavnemu odboru najdalj do konca meseca marca 1. 1934. letno poročilo s sklepnim računom in predlogom potrebnih izdatkov do končne likvidacije odbora in dohodkov, s katerimi naj se ti izdatki krijejo. (Čl. 54. in 58. Zak.)
Dosedanji krajevni odbori za poedine kvarte v Beogradu in dosedanji krajevni odbori na sedežih dosedanjih oblastnih odborov, ki so sedeži banovin, izroče vso svojo premično in nepremično imovino novosestavljenemu Beograjskemu oblastnemu odboru, odnosno banovinskim odborom v kraju obenem z letnim poročilom in sklepnim računom za 1. 1933, in sicer najdalj v mesecu dni, ko se omenjeni odbori sestavijo. Ti odbori so pristojni za odobravanje letnih poročil in sklepnih računov za leto 1933. omenjenih krajevnih odborov, kolikor se to ni prej opravilo rednim potem, ter morajo to opraviti najdalj v dveh mesecih po prejemu imovine, letnega poročila in sklepnih računov. (Čl. 54. in 58. Zak.)
Člen 94.
Dosedanji odbori Društva v krajih, v katerih se po čl. 32. teh Pravil sestavijo kvartovni — rajonski pododbori, morajo tem odborom začasno dati od dne 1. januarja 1934 dalje na razpolago potrebna sredstva za delovanje, odbori pa, ki se morajo v teh krajih sestaviti po teh Pravilih, vnesejo v proračun za 1. 1934. potrebne izdatke za delovanje teh pododborov. (Čl. 54. in 58. Zak.)
Člen 95.
Uslužbenci Društva, ki se po uveljavitvi teh Pravil zatečejo na ustrezni službi v Društvu, se lahko puste na ustreznih položajih po sklepu pristojnih odborov, tudi ako ne zadoščajo po teh Pravilih predpisanim pogojem. (Čl. 39. Zak.)
Člen 96.
V letu dni od uveljavitve zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije izgube vse privatne osebe, društva, ustanove, podjetja, ki so dobile prej dovolitev, uporabljati oznake ali naziv Bdečega križa nasprotno členom 27., 28. in 29. omenjenega Zakona, odnosno členom
50.,	51. in 52. teh Pravil, to dovolitev.
Vsi odbori, pododbori in poverjeništva Društva imajo dolžnost, da to naredbo vpoštevajo in nje izvršitev nadzorujejo ter da vsak nasprotni postopek prijavijo pristojnim oblastvom. (Čl. 57. Zak.)
Ta Pravila stopijo v veljavo, ko jih kraljevska vlada odobri. Ta Pravila se ne morejo menjati niti popolnjevati brez sklepa glavne skupščine Društva in odobritve kraljevske vlade. Z uveljavitvijo teh Pravil prenehajo veljati pravila društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije z dne 12. januarja 1926.
Vse, za kar s temi Pravili ni poskrbljeno, a se pokaže kot potrebno za pravilno in uspešno izvrševanje nalog Društva, predpiše glavni, odnosno izvrševalni odbor po določbah zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in teh Pravil. (Čl. 44. Zak.)
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije glavni odbor.
Št. 10202.
dne 23. novembra 1933 v Beogradu.
Glavni sekretar,
M. M. Marinkovič s. r.
Zastopa predsednika Društva II. podpredsednik, Naka Nik. Spasiča s. r.
Kraljevina Jugoslavija MINISTRSTVO ZA VOJSKO IN MORNARICO
Generalštabno odelenje organizacijski odsek
I). št. 25669 dne 5. decembra 1933 v Beogradu.
Ministrski svet je na svoji seji z dne 8. decembra 1933 osvojil ta Pravila društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije in odobrava, da se po njih v vsem ravna.
Predsednik ministrskega sveta in minister za kmetijstvo, clr. M. Srškić s. r.
minister brez portfelja, dr. Kramer s. r.; minister za socialno politiko in narodno zdravje, Ivan Pucelj s. r.; minister brez portfelja, dr. H. Karamehmedo-vič s. r.; minister brez portfelja, dr. Drag. S. Kojič s. r.; minister za trgovino in industrijo, dr. I. Šu-menkovič s. r.; minister pravde, B. Maksimovič s. r.; minister brez portfelja, dr. Angjelinovič s. r.; minister za promet, Laz. Radivojevič s. r.; minister za vojsko in mornarico, armijski general Dragomer Ž. Stojanovič s. r.; minister za šume in rudnike, P. Matica s. r.; minister za finance, dr. Mil. Gjorgjevič s. r.; minister za gradbe, dr. Srkulj s. r.; minister za zunanje posle, B. Jevtič s. r.; minister za notranje posle, Živ. Lazič s. r.; minister za prosveto, dr. R. Stankovič s. r.; minister za telesno vzgojo naroda, dr. L j. Hanžek s. r.
Izdanje glavnega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije
ZAKON
O
DRUŠTVU RDEČEGA KRIŽA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
V LJUBLJANI 1933
NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI
VSEBINA:
Stran
I. POGLAVJE
Osnova Društva................................................C7
II. POGLAVJE
Naloga Društva................................................68
III. POGLAVJE
Člani Društva.................................................69
IV. POGLAVJE
Organi in uprava Društva......................................70
Glavni odbor............................................71
Banovinski odbori.......................................72
Sreski odbori...........................................73
Občinski odbori.........................................73
V. POGLAVJE
Podmladek Rdečega križa.......................................74
VI. POGLAVJE
Skupščine Društva............................................ 75
VII. POGLAVJE
Pravice, znak in nagrade Društva..............................75
VIII. POGLAVJE
Dohodki in proračun Društva...................................77
IX. POGLAVJE
Osebje Društva . ... .........................................81
X. POGLAVJE
Ugodnosti Društva.............................................82
XI. POGLAVJE
Državna zaščita in nadzor Društva.............................84
XII. POGLAVJE
Posebne določbe...............................................83
XIII. POGLAVJE
Prehodne in končne določbe....................................86
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 54. redni seji, ki jo je imela dne 25. julija 1933. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 40. redni seji, ki jo je imel dne 28. julija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o društvu Rdečega križa kraljevinejugoslavije,
ki se glasi:
I.	POGLAVJE.
Osnova društva.
Člen 1.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je nastalo iz prejšnjega srbskega društva Rdečega križa, osnovanega dne 25. januarja 1876. po določbah Ženevske konvencije z dne 22. avgusta 1864. in z dne 6. julija 1906., priznanega od Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi dne
11.	junija 1876. in sprejetega za člana Lige društev Rdečega križa v Parizu dne 22. avgusta 1919., čigar področje je z izpremenjenim nazivom bilo razširjeno po osvoboditvi in zedinjenju na celotno državno ozemlje z odločbo kraljevske vlade P. M. br. 3158 z dne 29. julija 1921.
Delovanje društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je zasnovano:
1. na določbah Ženevske konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom z dne 31. marca 1931. in ratificirane v Bernu dne 20. maja 1931., s katero sta bili nadomeščeni konvenciji z dne 22. avgusta 1864. in z dne 6. julija 1906.;
2. na določbah konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki z dne 27. julija 1929., sprejete po naši državi z zakonom z dne 31. marca 1931.;
3. na določbah konvencije o Mednarodni uniji za pomoč z dne 12. julija 1927., sprejete po naši državi z zakonom z dne 30. maja 1931.
Društvo mora biti priznano po Mednarodnem odboru Rdečega križa in bili član Lige društev Rdečega križa, s katerimi mora biti stalno v stikih in z njimi sodelovati.
II.	POGLAVJE.
Naloga društva.
Člen 3.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova. S tem imenom se priznava izključno kot edino društvo za celotno ozemlje kraljevine Jugoslavije in kot pomožni organ vojaške sanitete ob vojnem času.
Člen 4.
Samostalno in sodeluje z državnimi in samoupravnimi oblastvi kakor tudi z drugimi človekoljubnimi in kulturnimi napravami in društvi v državi, ima Društvo nalogo:
a)	v mirnem času:
1. dajati ljudstvu prvo pomoč ob velikih elementarnih nezgodah, raznih epidemijah in drugih občnih ljudskih nadlogah;
2. pripravljati osebje in sredstva za izvrševanje nalog, označenih s tem zakonom;
3. pripravljati za idejo in delovanje Rdečega križa številčno močen, zdrav in navdušen Podmladek;
b) ob vojnem času:
1. podpirati saniteto državne vojaške sile kot njen pomožni organ pri evakuaciji, prevažanju, oskrbovanju in zdravljenju naših bolnikov in ranjencev in ujetih ranjenih in bolnih sovražnih vojaških oseb;
2. podpirati in aktivno sodelovati pri organizaciji in izvajanju sanitetne protizračne in protiplinske zaščite prebivalstva;
3. posredovati zaradi dobivanja in razdeljevanja podpor in občevanja ujetnikov in internirancev z zunanjim svetom, zaradi repatriacije in hospitalizacije bolnih in ranjenih sovražnih ujetnikov;
4. ublaževati s svojim osebjem in lastnim materialom neizbežna vojna zla, kolikor je to od njega zavisno;
c) kolikor mu izvrševanje nalog pod a) in b) sredstva ter razmere dopuščajo:
1. delovati, da se narodno zdravje varuje in izboljšuje, zlasti se udeleževati borbe zoper tuberkulozo in endemični lues;
2. podpirati nad tožnike, zlasti vojne sirote;
3. sprejemati podporo od društev Rdečega križa drugih držav kakor jo tudi tem dajati ob vojnem času in ob drugih hudih ljudskih nadlogah, nastalih po višji sili;
4. sodelovati tudi pri ostalih nadlogah, ki jih je Liga društev Rdečega križa postavila ali jih postavi v delovni program društev Rdečega križa zaradi ustvaritve skupnih človekoljubnih namenov.
, Natančnejše določbe o izvrševanju teh nalog in vobče o delovanju in celotnem poslovanju Društva v mirnem času predpisujejo društvena Pravila.
Natančnejše določbe o delovanju in poslovanju Društva ob vojnem času predpiše kraljeva uredba na predlog ministra za vojsko in mornarico v soglasnosti z ministri za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle in za notranje posle, in po mnenju glavnega odbora Društva.
III.	POGLAVJE.
Člani Društva.
Člen 5.
Društvo sestavljajo njegovi člani in Podmladek Rdečega križa.
Članstvo v Društvu je prostovoljno.
Polnopravni član Društva je lahko vsak državljan kraljevine Jugoslavije, neglede na spol in vero, ki ni izgubil častnih pravic.
Član Podmladka Rdečega križa je lahko vsak učenec-učenka osnovnih, srednjih in drugih strokovnih šol in vsa mladina zunaj šole po polnoletnosti, ki se vpiše in jo pristojni odbor v članstvo sprejme.
Člen 6.
Društvo ima te-le člane:
1. častne;
2. velike dobrotnike;
3. dobrotnike;
4. ustanovnike;
5. stalne;
6. redne;
7. podporne člane.
Častni člani Društva so lahko samo tisti njegovi člani, ki so ali so bili zaslužni za Društvo, in to po sklepu glavne skupščine.
Podčastniki, glasbeniki, kaplarji in redovi stalnega kadra, orožništva in obmejne čete ter člani Podmladka Društva so lahko samo podporni člani.
Velikost prispevka za člane pod 2., 3., 4. in 5. in velikost vloga za člane pod 6. in 7. določajo društvena Pravila, s katerimi se prepišejo tudi vse natančnejše določbe o pravicah in dolžnostih članov Društva.
IV.	POGLAVJE.
Organi in uprava Društva.
Člen 7.
Društvu načeluje predsednik, ki je tudi najvišji predstavnik Rdečega križa v državi.
Predsednika Društva imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta.
Dolžnosti in pravice predsednika Društva predpisujejo društvena Pravila.
Člen 8.
Zaradi uprave in poslovanja Društva obstoje ti le organi:
1. glavni odbor;
2. banovinski odbori;
3. sreski odbori;
4. občinski odbori — poverjeništva;
5. šolski odbori Podmladka Rdečega križa;
6. skupščine.
Vsa zvanja v odborih Društva, izvzemši zvanja njegovega službenega osebja, so častna, brezplačna in prostovoljna, in so volilna, kolikor se s tem zakonom ne predpisuje drugače.
Glavni odbor.
Člen 9.
Glavni odbor je najvišji upravni organ Društva in njemu so podrejeni vsi odbori, zavodi in ustanove Društva.
Glavni odbor ima pravico in dolžnost, odrediti proti podrejenim odborom iz člena 8. tega zakona ukrepe, glede katerih spozna, da so v interesu Društva, če omenjeni odbori ne priravnavajo svojega delovanja predpisom tega zakona in društvenih Pravil, ki iz njega izvirajo, ali če ne izvršujejo njegovih odločb, izdanih ustrezno temu zakonu in društvenim Pravilom.
Glavnemu odboru je sedež v Beogradu.
Člen 10.
Predsednik glavnega odbora je predsednik društva Rdečega križa.
Prvega podpredsednika imenuje in razrešuje kralj na predlog predsednika ministrskega sveta; Vse ostalo osebje v sestavu glavnega odbora pa voli glavna skupščina za tri leta.
V sestav glavnega odbora spadajo tudi predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje, za zunanje posle, za prosveto in za notranje posle. Te predstavnike imenujejo resortni ministri; predstavniki vrše dolžnost v glavnem odboru poleg svoje redne dolžnosti.
Natančnejše določbe o sestavi in volitvi osebja glavnega odbora, o njegovi razdelitvi na sekcije in pododbore, o poslovanju in pristojnosti predpisujejo društvena Pravila.
Člen 11.
Celotno delo in poslovanje Društva iz pristojnosti glavnega odbora opravlja izvrševalni odbor.
Predsednik izvrševalnega odbora je predsednik društva Rdečega križa.
Natančnejše določbe o sestavi, volitvi, pristojnosti in poslovanju izvrševal nega odbora in njegovih podrejenih organov predpisujejo društvena Pravila.
Člen 12.
Nadzor in kontrolo nad denarno-materialnim poslovanjem Društva in vobče nad celotno društveno imovino vrši glavni nadzorni odbor.
Tudi člani glavnega nadzornega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala imovini Društva, če ne bi opravljali natančno in ob času pregledov — kontrole ali če bi naleteli pri pregledih na nepravilna dejanja, pa ne bi ukrenili, da se nepravilnosti preprečijo in škoda popravi.
Sestavo glavnega nadzornega odbora, volitev njegovega predsednika in članov, njegove pravice in pristojnost, kakor tudi vse natančnejše določbe o njegovem delovanju in poslovanju predpisujejo društvena Pravila.
Banovinski odbori.
Člen 13.
Banovinski odbori društva Rdečega križa so neposredno podrejeni organi glavnega odbora. So v krajih sedeža uprave poedinih banovin in imajo ime po svoji banovini.	.
Banovinskim odborom so neposredno podrejeni vsi sreski odbori v območju banovine.
Člen 14.
Za upravo mesta Beograda obstoji Beograjski oblastni odbor društva Rdečega križa s sedežem v Beogradu. Podrejen je neposredno glavnemu odboru; njemu pa so podrejeni vsi odbori v območju uprave mesta Beograda.
Člen 15.
Celotno delo in poslovanje banovinskih odborov in Beograjskega oblastnega odbora opravljajo njih upravni in nadzorni odbori.
V sestav upravnih banovinskih odborov spadajo tudi predstavniki vojske in mornarice in banske uprave (oddelka za socialno politiko in narodno zdravje ter prosvetnega oddelka). Predstavnika vojske imenuje najvišji ko-
mandant v dotičnem kraju sedeža odbora, predstavnike banske uprave pa ban; predstavniki vrše dolžnost v upravnem odboru poleg svoje redne dolžnosti.
Sestavo upravnega in nadzornega odbora in banovinskih odborov in Beograjskega oblastnega odbora, razdelitev upravnega odbora na sekcije in pododbore, volitev predsednika, podpredsednika(-ov), članov in ostalega osebja za upravne in nadzorne odbore, njihovo pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena Pravila.
Srcski odbori.
Člen 16.
Sreski odbori društva Rdečega križa so neposredno podrejeni organi banovinskih odborov, odnosno Beograjskega oblastnega odbora. Ti so samo v 'krajih sedeža sreskih upravnih oblastev, kjer ni banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, in imajo ime po svojem srezu.
Sreskim odborom so neposredno podrejeni občinski odbori in poverjeništva v srezu.
Člen 17.
Celotno delo in poslovanje sreskih odborov opravljajo njih upravni in nadzorni odbori.
Sestavo teh odborov, volitev predsednika, podpredsednika, članov in ostalega osebja zanje, kakor tudi njihovo pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena Pravila.
Občinski odbori.
Člen 18.
Občinski odbori društva Rdečega križa so v krajih sedeža občinskih oblastev, kjer ni banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega ali sreskega odbora, kjer pa je najmanj 20 polnopravnih članov Društva, in imajo ime po svoji občini.
V krajih — občinah —, kjer je manj ko 20 polnopravnih članov, se ustanove poverjeništva društva Rdečega križa; ta imajo ime po kraju, kjer poslujejo.
Občinski odbori in poverjeništva društva Rdečega križa v občinah, ki so v teritorialni pristojnosti tistih srezov, ki po členu 17. tega Zakona nimajo svojih sreskih odborov Društva, so neposredno podrejeni organi pristojnega ba-
novinskoga, odnosno Beograjskega oblastnega odbora društva Rdečega križa.
Člen 19.
Celotno delo in poslovanje občinskih odborov opravljajo njihovi upravni in nadzorni odbori.
Njihovo sestavo, kakor tudi volitev predsednika, podpredsednika in članov teh odborov, njihovo pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena Pravila.
Člen 20.
V krajih nad 50.000 prebivalcev se lahko osnujejo po potrebi pododbori za poedine kvarte (četrti), kjer obstoji takšna razdelitev na kvarte, kjer pa takšne razdelitve ni, za poedine rajone (okoliše). Pododbori imajo ime po dotičnom kvartu in kraju, odnosno I., II., III. pododbor in ime kraja. Ti pododbori imajo samo upravne odbore; njihovo poslovanje pa je podložno nadzoru tistega odbora v dotičnom kraju, v čigar sestavu so in kateremu so neposredno podrejeni.
Sestavo teh pododborov, volitev njihovega upravnega odbora kakor tudi pristojnost in poslovanje predpisujejo društvena Pravila.
V.	POGLAVJE.
Podmladek Rdečega križa.
Člen 21.
Podmladek Rdečega križa je sestavni del društva Rdečega križa, organizira se pa kot njegova veja.
Neposredni organi za upravo in poslovanje Podmladka so šolski odbori Podmladka Rdečega križa. Predsedniki teh odborov so starešine dotičnih šol.
Člen 22.
Za proučevanje in reševanje vseh vprašanj, ki se nanašajo na upravo, razvoj, organizacijo in vzgojo Podmladka Rdečega križa za njegovo delovanje po idejah in človekoljubnih nalogah Rdečega križa, v mirnem in ob vojnem času, obstoje sekcije Podmladka Rdečega križa pri glavnem odboru in pri vseh banovinskih odborih, pri Beograjskem oblastnem odboru, sreskih in občinskih odborih.
Predsednika sekcije Podmladka Rdečega križa pri glavnem, banovinskem in Beograjskem oblastnem odboru
voli izmed svojih članov glavni, odnosno banovinski in Beograjski oblastni odbor. Pri sreskih in občinskih odborih je predsednik sekcije Podmladka Rdečega križa predsednik šolskega odbora Podmladka po drugem odstavku člena 21. tega zakona. Te sekcije imajo polnoveljavno pravico sklepanja in odločanja v dotičnem odboru o vsakem vprašanju, ki se nanaša na Podmladek Rdečega križa.
Člen 23.
Sestavo sekcije Podmladka pri odborih Društva in vse natančnejše določbe o nalogah in celotnem poslovanju šolskega odbora Podmladka Rdečega križa predpisujejo društvena Pravila.
VI.	POGLAVJE.
Skupščine Društva.
Člen 24.
Društvo Rdečega križa ima te-le skupščine: glavno, banovinsko-oblastno, sreske in občinske. Skupščine so redne in izredne.
Sestavo poedinih skupščin, njihovo pristojnost in področje kakor tudi vse ostalo, kar se nanaša na njihovo sestavo, volitve in število delegatov, na kraj, čas sestanka in način njihovega sklica i. t. d., predpisujejo društvena Pravila.
VII POGLAVJE.
Pravice, znak in nagrade Društva.
Člen 25.
Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je pravna oseba.
Člen 26.
Društvo je edini predstavnik zasebne pomoči za zdravljenje ranjencev in bolnikov in podpiranje invalidov ob vojnem času.
Vsaka zasebna denarna ali materialna pomoč za zdravljenje bolnikov in ranjencev in za podpiranje invalidov ob vojnem času, poslana od kogarkoli kateremukoli samoupravnemu oblastvu ali kateremukoli organu državnega ali samoupravnega oblastva ali katerikoli instanci, organu, društvu ali osebi, ki zbira podpore, je last društva Rdečega križa in samo to sme z njo razpolagati in jo razporejati.
Znak Rdečega križa na belem polju in besede >Rdeči križ« ali »Ženevski križ« se smejo uporabljati ob vojnem času samo zaradi zaščite in oznake naprav, osebja in materiala društva Rdečega križa, sanitetnih edinic in naprav vojaške sile, vseh prevoznih sredstev in zrakoplovnih priprav, posebej organiziranih in uporabljanih za sanitetno službo, in to po pogojih, določenih z Ženevsko konvencijo.
Osebje in naprave Rdečega križa imajo pravico, uporabljati znak Rdečega križa pri svoji človekoljubni delavnosti tudi v mirnem času; izjemoma in samö z odločbo izvrševal nega odbora Društva pa se lahko dovoli v mirnem času uporaba znaka Rdečega križa tudi na pomožnih postajah, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom.
Člen 28.
Prepoveduje se uporaba vsakega znaka ali vsakega naziva, ki predstavlja ali posnema znak ali naziv Rdečega križa ali Ženevskega križa, najsi gre za uporabo v trgovinski, industrijski ali pa v kakršenkoli drug namen.
Prepoveduje se tudi uporaba oznak ali modelov z znakom križa rdeče ali podobne barve na polju kakršnekoli barve .
Člen 29.
Glede na počastitev, izkazano Švici, da je uporabljena za znak Rdečega križa obratna barva švicarskega zveznega državnega grba, se prepoveduje uporaba znaka ali posnetka tega grba, bodisi kot kakšne zaščitne trgovinske ali industrijske znamke, v celoti ali le po enem delu, bodisi v namene, nasprotujoče trgovski lojalnosti, bodisi v razmerah, ki bi utegnile žaliti švicarsko narodno čuvstvo.
Člen 30.
Kdor ravna zoper člene 27., 28. in 29. tega zakona, se kaznuje, kolikor to ni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku, bodisi po uradni dolžnosti ali pa na predlog kateregakoli odbora Rdečega križa v denarju do 10.000 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev. Če se dejanje pred iztekom treh let od izrečene kazni ponovi, se kazen lahko podvoji.
Kazen izrekajo pristojna prvostopna oblastva notranje uprave. Brž ko ugotove ta oblastva, odnosno njihovi organi kaznivo dejanje po tem zakonu, morajo odstraniti zlorab-
Ijene znake in nazive in zapleniti ves material, ki ima oznake ali nazive, prepovedane s tem zakonom.
Denarne kazni in zaplenjeni material pripadejo glavnemu odboru društva Rdečega križa.
Člen 31.
V znak priznanja in hvaležnosti za prostovoljno uspešno delovanje pri propagandi in pri ostvarjanju ideje Rdečega križa, širjenju njegove organizacije, ali za delovanje in dejanja, ki služijo za vzgled in pobudo za moralno vzgajanje in delovanje v duhu njegovih vzvišenih nalog, podeljuje društvo Rdečega križa osebam, ustanovam in društvom v državi in inozemstvu ta-le svoja društvena odli-kovnja:
1. zahvalnico;
2. srebrno svetinjo Rdečega križa;
3. zlato svetinjo Rdečega križa;
4. red Rdečega križa.
Natančnejše določbe o dajanju zahvalnic in podeljevanju društvenih odlikovanj pod 2., 3. in 4., o njihovi obliki, sestavi in vsebini predpisujejo društvena Pravila.
VIII.	POGLAVJE.
Dohodki in proračun društva Rdečega križa.
Člen 32.
Sredstva za izvrševanje nalog po	členu	4.	tega	zakona
in za vdrževanje društva Rdečega	križa	sestoje	iz	do-
hodkov:
1. od društvene imovine;
2. od volil in naklonitev;
3. od članskih vlogov iz člena 6. tega zakona;
4. od članskih vlogov Podmladka;
5. od državnih podpor in dotacij;
6. od podpor in dotacij banskih uprav;
7. od podpor in dotacij občin;
8. od taks, ubranih v tednu Rdečega križa;
9. od prostovoljnih prispevkov, zbranih v tednu Rdečega križa;
10. od raznih prireditev;
11. od tiskanih knjig in časopisov;
12.	od drugih raznih nepričakovanih dohodkov in prispevkov, ki jih dajo v korist Društva razne ustanovo (državne, privilegirane in zasebne) in pocdinci.
Dohodek pod 1. gre odborom, katerih je imovina. Dohodek od nepremične imovine dodeli lahko glavni odbor odboru, ki dotično imovino upravlja.
Dohodki pod 2. gredo tistim odborom, katerim se namenijo ali volijo; pod 10. odborom, ki jih ostvarijo; pod
11.	odborom, ki so izdali knjige in časopise; pod 12. odborom, ki ostvarijo nepričakovane dohodke ali dobe prispevke.
Od dohodka pod 4. gre 50% odboru v dotičnom kraju, po 25% pa glavnemu in pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogo v rednih članov, vojaških in civilnih državnih uslužbencev, in od vlogov podpornih članov iz vojske in mornarice, obmejne čete in orožništva), pod 5. in 8. gredo glavnemu odboru, dohodki pod 6. pa dotičnomu banovinskemu odboru.
Dohodki pod 3. (od vlogov rednih članov, ki niso vojaški in civilni državni uslužbenci), pod 7. in pod 9. gredo pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru, če je v dotičnom kraju sedež banovinskega, odnosno Beograjskega oblastnega odbora; drugače gre od teh dohodkov pristojnemu banovinskemu, odnosno Beograjskemu oblastnemu odboru 25%, 75% pa odboru v dotičnom kraju, kjer so se dohodki ostvarili.
Člen 33.
Dohodki Društva iz člena 32. tega zakona rabijo:
1. za nedotakljivi sklad;
2. za sanitetni sklad;
3. za sklad za dajanje prve pomoči;
4. za razne druge sklade, ki se ustanove po potrebi in po sklepu glavne skupščine;
5. za sestavo letnega proračuna razhodkov društvenih odborov.
Sklada pod 1. in 2. obstojita samo pri glavnem odboru, sklad pod 3. pa obstoji obvezno pri vseh odborih.
Člen 34.
Od pristoječih zneskov dohodkov, omenjenih v členu 32. tega zakona, se steka:
a) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri glavnem odboru pa 50% dohodkov, omenjenih pod 3., 5. in 8.;
b) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri banovinskih odborih, odnosno pri Beograjskem oblastnem odboru pa 50% dohodkov banovinskih odborov, odnosno Beograjskega oblastnega odbora pod 3., 6. in 9.;
c) v glavnico nedotakljivega in sanitetnega sklada pri glavnem odboru po 25%, v glavnico sklada za dajanje prve pomoči pri sreskih, odnosno občinskih odborih pa 50% dohodkov sreskih in občinskih odborov pod 3., 7. in 9.
Od dohodkov pod 3. se vnaša v sklade določeni odstotek samö od vlogov velikih dobrotnikov, dobrotnikov, usta-novnikov in stalnih članov.
Volila, naklonitve in prostovoljni prispevki se tudi dotirajo glavnicam teh skladov, če in kolikor je to izrečna želja volilcev, naklonilcev ali prispevnikov.
Morebitni dohodki poverjeništev se hranijo kot glavnica do ustanovitve krajevnih odborov.
Natančnejše določbe o tem predpisujejo društvena Pravila.
Člen 35.
1. Nedotakljivi sklad pri glavnem odboru je nedotakljiva imovina Društva, potrebna za njegov obstanek in delovanje. Hrani se najmanj po 50% v gotovini, naloženi plodonosno pri Državni hipotekarni banki; ostanek se pa vloži lahko tudi v vrednostne papirje ali nepremično imovino, vendar samo z dovolitvijo glavne skupščine.
Dohodek nedotakljivega sklada se v mirnem času ne sme uporabljati, marveč se dodaja glavnici tega sklada. Ob vojnem času sme uporabili izvrševalni odbor ves dohodek tega sklada, v skrajni sili pa tudi do 75% glavnice sklada zaradi izvršitve nalog, ki jih ima Društvo v vojni po členu 4. tega zakona.
2. Sanitetni sklad pri glavnem odboru rabi za nabavo sanitetnega in lekarniškega materiala in pribora. Znesek vsot za nabavo tega materiala se določa s proračunom glavnega odbora.
3. Sklad za dajanje prve pomoči pri vseh odborih rabi za zadoščanje potrebam pri dajanju prve pomoči ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah ali občnih narodnih nadlogah; sklad glavnega odbora pa rabi
tudi še za dajanje podpor društvom Rdečega križa drugih narodov v podobnih primerih.
Sanitetni sklad pri glavnem odboru in skladi za dajanje prve pomoči pri poedinih odborih Društva rabijo tudi se za postavljanje in vzdrževanje stalnih ali začasnih ustanov Društva: bolnic, ambulant, postaj za dajanje pomoči, zdravilišč, okrevališč in drugih ustanov, namenjenih dajanju pomoči ranjencem in bolnikom, in za izobrazbo pomožnega osebja za dajanje prve pomoči ter oskrbovanje ranjencev in bolnikov.
Zaradi zadostitve potrebam, razloženim pod 2. in 3., se sme porabiti na leto največ do 50% letnih zneskov, ki gredo sanitetnemu skladu in skladom za dajanje prve pomoči po členu 34. tega zakona. Vse te potrebe se določijo s proračuni poedinih odborov Društva. Ostanek se steka v glavnico teh skladov in hrani za zadostitev omenjenim potrebam, ki se pokažejo, ki se pa prej niso mogle določiti s proračuni. Čez ta znesek smejo vršiti poedini odbori večji potrošek iz teh skladov samo z odobritvijo pristojnega nadrejenega odbora, izvrševalni odbor pa z odobritvijo glavnega odbora.
Odobrene, toda neporabljene vsote po proračunu iz sanitetnega sklada in sklada za dajanje prve pomoči se dodajejo glavnici teh skladov.
4. Dohodki pod 4. iz člena 32. se smejo uporabljati samo za delovanje, potrebe in naprave Podmladka, kakršne so: kuhinje, lekarne, počitniške kolonije, prirejanje samaritanskih in drugih poučnih in zdravstvenih tečajev, tiskanje poučnih časopisov, dajanje podpore siromašnim in bolnim otrokom, kakor tudi za vse ostale potrebe, ki služijo vzgajanju mladine v duhu ideje Rdečega križa. Del teh dohodkov, ki gre banovinskim odborom, se uporablja prvenstveno za podporo potrebnim krajevnim (sreskim in občinskim) odborom za vzdrževanje kuhinj in za ureditev letnih okrevališč za slabotne otroke. Del teh dohodkov, ki gre glavnemu odboru, rabi prvenstveno za ustanovitev in vzdrževanje stalnih zdravilišč za bolne in slabotne otroke, ki so posebnega zdravljenja in oskrbovanja potrebni.
5. Iz vseh po proračunu ustvarjenih prebitkov prelimi-niranih dohodkov in neporabljenih odobrenih proračunskih razhodkov, razen tistih, ki so omenjeni v členu 35. tega zakona, se ustanove pri odborih Društva prihrane (rezervni skladi), ki rabijo za občne potrebe in delovanje Društva. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin Društva.
6.	Iz ostvarjenih prebitkov dohodkov od članskih vlo-gov Podmladka, določenih s proračunom, in iz prihrankov odobrenih razhodkov iz tega dohodka se ustanove pri dotičnih odborih Društva prihrane (rezervni skladi) Podmladka Rdečega križa, ki rabijo izključno za potrebe Podmladka. Denar iz teh skladov se sme uporabljati samo z odobritvijo pristojnih skupščin.
Člen 36.
Dohodki, omenjeni v členu 82., ki se ne porabijo za sklade po členih 33. in 34. tega zakona, rabijo za sestavo letnega proračuna razhodkov za zadostitev potrebam in za poslovanje poedinih odborov Društva.
Proračunsko leto se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra istega leta.
Proračune odborov Društva odobrujejo njihove pristojne redne letne skupščine.
Natančnejše določbe o sestavi in izvrševanju proračunov predpisujejo društvena Pravila.
IX.	POGLAVJE.
Osebje društva Rdečega križa.
Člen 37.
Za opravljanje poslov in dolžnosti po tem zakonu ima Društvo službeno in pomožno osebje.
Službeno osebje Društva sestavljajo stalni, honorarni in pogodbeni uslužbenci v službi pri odborih in napravah Društva.
Pomožno osebje Društva sestavljajo sestre pomočnice, prostovoljni bolničarji in bolničarke, samaritani in samaritanke za dajanje prve pomoči in vsi, ki se prijavijo, sprejmejo in vpišejo za prostovoljno opravljanje raznih služb v Društvu.
Člen 38.
Službeno Osebje Društva se sprejema in odpušča z odlokom glavnega, odnosno izvrševalnega odbora, odnosno z odlokom upravnih banovinskih odborov, odnosno Beograjskega oblastnega odbora, sreskih in občinskih odborov. Plače-nagrade se jim določijo z istim odlokom, s katerim se sprejmejo v službo Društva, izplačujejo se pa v breme proračuna dotičnih odborov, katerih uslužbenci so.
Zvanja* za katera se sprejemajo uslužbenci pri poedinih odborih in napravah Društva, število teh uslužbencev, kvalifikacijo in vse natančnejše odredbe o pravicah, dolžnostih in odgovornosti uslužbencev poedinih zvanj predpisujejo društvena Pravila.
Člen 40.
Glede zavarovanja vseh uslužbencev Društva veljajo predpisi zakona o zavarovanju; vsak odbor Društva pa zavaruje lahko svoje uslužbence iz lastnih sredstev po pravilniku, ki ga izdela glavni odbor in odobri minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 41.
Pomožno osebje, omenjeno v členu 37. tega zakona, potrebno za službe društva Rdečega križa ob vojnem času, se dobiva iz moštva, ki ni podložno vojaški obveznosti, in državljank, ki se prostovoljno prijavijo in zavežejo za po-edine službe v Društvu. Nedoletniki morajo imeti tudi pismeno dovolitev roditelja ali varuha (skrbnika) za izvrševanje te službe.
Oprostitev osebja društva Rdečega križa od poziva na vojaško dolžnost tako v mirnem kakor ob vojnem času se določi z uredbo o oprostitvi obveznikov od poziva na vojaško dolžnost v miru in vojni.
Vse osebe iz tega člena zakona, oproščene od poziva na vojaško dolžnost in dodeljene kot pomožno osebje vojaški saniteti za prenos in za oskrbo ranjencev in bolnikov ob vojnem času, se štejejo povsem, kakor da so na vojaški dolžnosti, spadajo pod vojaško disciplino in uživajo zaščito po določbah Ženevske konvencije, kakor ostalo vojaško-sanitetno osebje.
X.	POGLAVJE.
Ugodnosti društva Itdečega križa.
Člen 42.
Društvo Rdečega križa uživa te-le ugodnosti:
1.	ni zavezano plačevanju nikakšnih državnih in samoupravnih davkov in doklad na društvena posestva, ki se uporabljajo izključno za pisarne, za skladišča sanitetnega materiala, za prirejanje tečajev, za izobražanje pomožnega
osebja, za postaje za dajanje prve pomoči in za bolnice, kakor tudi na druga društvena posestva, od katerih nima Društvo nikakšnih dohodkov. Plačevanju davkov ni zavezana niti imovina v denarju nedotakljivega in sanitetnega sklada ter skladov za dajanje prve pomoči, določenih s tem zakonom;
2. je oproščeno plačevanja državnih in samoupravnih taks za razne prireditve, kakor: zabave, predavanja, predstave (gledališke, kinematografske-bioskopske), koncerte in temu pod., če uporabi Društvo pripadajoči dohodek za izvrševanje nalog po členu 4. tega zakona in če minister za finance pravico do teh ugodnosti odobri;
3. ima pravico do brezplačnega tiskanja v državni tiskarni, z odobritvijo ministra za prosveto, a samö tistih svojih izda j, ki jih prireja izvrševal ni odbor bodisi zaradi propagande ideje in delovanja Rdečega križa bodisi zaradi higienskega izobražanja naroda in vzrejanja zdravega Podmladka ter njegovega vzgajanja v duhu idej in nalog Rdečega križa;
4. ima pravico do brezplačne prepustitve potrebnih prostorov v državnih in samoupravnih zgradbah za namestitev pisarn in oprave, kolikor je to možno;
5. ima pravico do brezplačne uporabe državne pošte za službeni pisemski, denarni in paketni promet; pravico do brezplačne uporabe državnih telefonov in telegrafov ob vojnem času, v mirnem času pa samo ob velikih elementarnih nezgodah, epidemijah in drugih ljudskih nadlogah zaradi dajanja prve pomoči;
6. ima pravico do tarife, po kateri se računijo transporti v vojni, za vse pošiljke Društva po železnici ali z ladjo v mirnem času, ob vojnem času pa brezplačno;
7. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje Društva Rdečega križa iz nevtralnih držav, ki se pošiljajo ob vojnem času Društvu v pomoč, imajo brezplačen prevoz (vožnjo) na železnicah in državnih ladjah;
8. sanitetne pošiljke in sanitetno osebje Društva kakor tudi sanitetne pošiljke in sanitetno osebje društev Rdečega križa nevtralnih držav za pomoč ranjencem in bolnikom vojujočih se držav imajo pravico prostega tranzita in brezplačnega prevoza (vožnje) čez kraljevino Jugoslavijo v mirnem Času, ob vojnem času pa samo z dovolitvijo ministra za vojsko in mornarico, če so osebje in pošiljke opremljene s pravilnimi listinami pristojnih uprav društev Rdečega križa in če so namenjene za označeni namen ter se to po naših pristojnih vojaških oblastvih ugotovi;
9. člani uprave in službeno osebje Društva imajo pravico do brezplačne vožnje z železnico in ladjami v državni režiji, v miru in vojni, če potujejo po društvenih poslih s predpisano legitimacijo.
Natančnejše odredbe o vseh ugodnostih po točkah 5., 6.,
7.,	8. in 9. predpiše minister za promet na predlog izvrševal nega odbora Društva;
10. material, ki ga nabavlja Društvo za svoje potrebe v inozemstvu in ki ga ni v potrebni kakovosti in količini v državi, kakor tudi material, ki ga dobiva Društvo za svoje potrebe brezplačno iz inozemstva, ni zavezan plačilu carine, luških pristoibin. takse, prometnega davka in ostalih krajevnih in občinskih davščin, ki so v veljavi;
11. en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, je posvečen propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
V tem tednu se pobira za vožnjo po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji taksa v korist glavnega odbora: po 0‘50 Din za vsako vozovnico do 100 Din, a še po toliko za vsako začeto stotino nad 100 Din. V tem času se pobira tudi taksa po 0 30 Din v obliki propagandnih znamk Rdečega križa na vse poštne pošiljke (pisma, dopisnice in pakete) in brzojavke, na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Teden Rdečega križa se začne s slavnostnimi zborovanji, ki jih prirede odbori Društva na najprimernejši način v vsej državi.
XT. POGLAVJE.
Državna zaščita in nadzor Društva.
Člen 43.
Društvo Rdečega križa kot človekoljubna in pooblaščena avtonomna narodna ustanova je pod državno zaščito in nadzorom pristojnih državnih oblastev glede opravljanja poslov po predpisih tega zakona in društvenih Pravil, kakor tudi dotičnih ostalih zakonov. Nadzor nad denarno-materialnimi posli Društva opravlja občasno in po potrebi glavna kontrola po svojih organih, in to po zakonu o glavni kontroli.
Posebne določbe.
Člen 44.
Društvena Pravila po predpisih tega zakona in ustrezno osnovnim načelom, določenim in predpisanim za nacionalna društva Rdečega križa po Mednarodnem odboru in Ligi društev Rdečega križa, se morajo predpisati najdalj v šestih mesecih, ko zadobi ta zakon moč.
Pravila stopijo v veljavo, ko jih kraljevska vlada odobri, in se ne morejo izpreminjati niti dopolnjevati brez sklepa glavne skupščine in odobritve kraljevske vlade.
Člen 45.
Šolski odbori Podmladka Rdečega križa in njegove sekcije pri odborih Društva po členu 22. tega zakona se sestavijo ob začetku šolskega leta. Njihova funkcija traja do prihodnjega šolskega leta.
Člen 46.
Katerakoli oseba v odborih Društva, ki se obsodi z izvršno sodno sodbo na kazen na prostosti, daljšo od treh mesecev, ali na izgubo častnih pravic, prestane že s tem biti član odbora.
Člen 47.
Člani odborov Društva, ki jih voli skupščina, so lahko samo polnopravni člani Društva.
Podporni člani ne morejo biti člani odborov.
Član odbora, ki se ne udeležuje delovanja Društva ali ki brez opravičbe, uvažene po odboru, ne pride na tri zaporedne odborske seje, prestane že s tem biti član odbora. Njegovo mesto se v tem primeru kakor tudi ob smrti ne popolni do prihodnjih volitev.
Člen 48.
Letni vlog po členu 32., pod 3., tega zakona (vojaških in civilnih) državnih uslužbencev in letne vloge podpornih članov iz vojske in mornarice, obmejne čete in orožništva, ki se vpišejo za člane Društva, ubirajo pristojne državne blagajne v trimesečnih obrokih in jih nakazujejo v mesecu dni, ko so jih ubrale, glavnemu odboru.
Državne, banovinske in občinske podpore in dotacije po členu 32. tega zakona, kolikor so preliminirane z njihovim letnim proračunom, se nakazujejo z ustreznimi zneski odborom Društva, katerim gredo, v trimesečnih obrokih.
Člen 50.
Članske vloge Podmladka po členu 32., pod 4., tega zakona pobirajo za prihodnje leto pristojna šolska obla-stva od začetka šolskega leta pa do konca meseca marca v mesečnih obrokih in jih nakažejo odborom Društva najdalj do konca meseca aprila.
XIII. POGLAVJE.
Prehodne in končne določbe.
Člen 51.
Dokler se ne imenujejo in izvolijo osebe za glavni, izvrševal ni in glavni nadzorni odbor, za banovinske odbore, za Beograjski oblastni odbor, sreske in občinske odbore in za sekcije Podmladka Rdečega križa po predpisih tega zakona, opravljajo njihovo dolžnost osebe, ki se zatečejo na dan, ko zadobi ta zakon moč, na ustreznih položajih v odborih, ki obstoje po dosedanjih društvenih Pravilih.
Izpremenitev dosedanjih nazivov poedinih odborov v nazive po predpisih tega zakona, sestava novih odborov, kolikor se ti določajo s tem zakonom in ki jih do njegove uveljavitve ni bilo, kakor tudi imenovanje in volitev oseb za poedine odbore in sekcije Podmladka Rdečega križa se morajo izvršiti najdal j v dveh mesecih, ko stopijo društvena Pravila po členu 44. tega zakona v veljavo.
Člen 52.
V krajih sedeža sreskih upravnih oblastev, kjer do uveljavitve tega zakona ni bilo krajevnega odbora društva Rdečega križa, sestavi načelnik dotičnoga sreza s sreskim zdravnikom in najvišjim prosvetnim organom dotičnoga kraja sresko poverjeništvo Rdečega križa, dokler se ne osnuje sreski odbor po členih 16. in 17. tega zakona. Freska poverjeništva imajo ime po svojem srezu in so jim podrejeni vsi občinski odbori, odnosno občinska poverje.
ništva v srezu. Prav tako sestavijo v krajih sedeža občinskih oblastev, kjer se ne morejo osnovati občinski odbori, predsedniki občin po členu 18. tega zakona občinska poverjeništva Rdečega križa.
Tako sreska kakor občinska poverjeništva se morajo sestaviti v dveh mesecih, ko stopijo društvena Pravila po členu 44. tega zakona v veljavo.
Člen 53.
V mesecu dni po uveljavitvi tega zakona morajo predložiti vsi obstoječi krajevni in oblastni odbori po dosedanjih društvenih pravilih glavnemu odboru natančno stanje svoje premične in nepremične imovine na dan, ko zadobi ta zakon moč, obenem z izpiskom obstoječih obveznosti in dolgov. Ta imovina se nikakor ne sme ukoriščati preko zneskov rednih, s proračunom določenih razliodkov, dokler ne odloči glavni odbor o likvidaciji teh obveznosti, kar mora storiti najdalj v šestih mesecih, ko stopijo društvena Pravila po členu 44. tega zakona v veljavo.
Člen 54.
Društveni odbori, ki se sestavijo po tem zakonu, prevzamejo dolžnost, upravo, arhiv in vso nepremično in ostalo imovino od dosedanjih odborov Društva, namesto katerih se osnujejo, najdalj v mesecu dni po imenovanju — volitvah po členu 51. tega zakona.
Vsa dosedanja premična in nepremična imovina in skladi poedinih društvenih odborov ostanejo še dalje njihova svojina, odnosno svojina odborov, ki nastanejo iz teh odborov z izpremembo naziva po določbah tega zakona, kolikor to ne nasprotuje temu zakonu in prevzetim obveznostim.
Prav tako preidejo tudi vse obveznosti in dolgovi, sklenjeni do uveljavitve zakona, na nove odbore, če so sklenjeni po sklepih-odločbah pristojnih odborov in po dosedanjih društvenih Pravilih.
Člen 55.
Dosedanji krajevni, oblastni in glavni odbor Podmladka Rdečega križa sklene svoje delovanje in izroči vso imovino in arhiv dotičnim odborom Društva v dotičnih krajih, čigar sestavu pripadajo po predpisih tega zakona.
Šolski odbori Podmladka Rdečega križa izroče upravo in arhiv istoimenskim odborom, ki se sestavijo po členu 21. tega zakona; hkratu pa izroče tudi vso gotovino odborom Društva v dotičnem kraju, kateremu pripadajo po predpisih tega zakona.
Člen 56.
Proračuni poedinih odborov Društva, odobreni za leto
1933., po predpisih dosedanjih društvenih Pravil, veljajo tudi za dotične odbore, ki nastanejo iz teh z izpremenitvijo naziva po predpisih tega zakona.
Člen 57.
V letu dni od uveljavitve tega zakona izgube vse privatne osebe, društva, ustanove, podjetja, ki so dobile prej dovolitev, uporabljati oznake ali naziv Rdečega križa nasprotno členom 27., 28. in 29. tega zakona, to dovolitev.
Člen 58.
Natančnejše odredbe za izvrševanje določb členov 51.,
52., 53., 54., 55. in 56. tega zakona predpisujejo društvena Pravila.
Člen 59.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v / Službenih novinah«, in tedaj prestane veljati zakon o olajšavah in pravicah, danih srbskemu društvu Rdečega križa, z dne 12. januarja 1896.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Na Bledu, dne 19. avgusta 1933.; D. br. 15.900.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general, Drag. Ž. Stojanovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, dr. M. Srškič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde,
B. Maksimovič s. r.
Minister brez portfelja, dr. Krainer s. r.
Minister za soc. politiko in nar. zdravje, Ivan Pucelj s. r Minister brez portfelja, dr. H. Karamehmcdovič s. r. Minister brez portfelja, dr. Drag. 8. Kojič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. I. Šumenkovič s. r Minister pravde, B. Maksimovič s. r.
Minister brez portfelja, dr. Angjelinovič s. r.
Minister za promet: Laz. Radivojevič s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag.
Ž. Stojanovič s. r.
Minister za šume in rudnike, P. Matica s. r.
Minister za finance, dr. Mil. (ijorgjevič s. r.
Minister za gradbe, dr. Srkulj s. r.
Minister za zunanje posle, B. Jevtič s. r.
Minister za notranje posle, Živ. Lazič s. r.
Minister za prosveto, dr. R. Stankovič s. r.
Minister za telesno vzgojo naroda, dr. L. Hanžek s. r. Minister za kmetijstvo, dr. Lj. Tomašič s. r.
t	i	V	.	'
Slovanska knjižnica 6K M
D 1980
66009008251