Cospodarske v«sfl. Na občnem zboru podružnice Sadjarskega in rrtnarakega društva v Vojniku se je izvolil sledeči odbor: g>redsednik Ivan Toman, župnik v Vojniku, podpredsednik Pero Jankovič, učiL upr. v Vojniku, tajnik in tlagajnik Jožef Ofenlavšek, pos. sin pri Sv. Tomažu, ¦dborniki: Ladislav Brezovnik, trg. v Vojniku, Anton Cmajner, pos., Vojnik okolica, Jožef Bikovšek, posest., firadiše. jPregledovalca računov: Anton Okorn, pos., Pre okrje, Fran Jurček, pos., Vojnik. Razdelilo se je 18 pray ličnih diploni razstavljalcem sadja iia sadni rastavi, katere je umetniško izgotovil učitelj g. Drago Klinc. Na občnem zboru podružnice Čebelarskega društva V Vojniku se je kvolil sledeči odbor: predsednik Pero Jankovič, učit. upr. v Vojniku, podpredsednik Ivan Toman, župnik v Vojniku, tajnik in blagajnik Jožef ©fentavšek, pos. sin, Sv. Tomaž, odborniki: Jakob Koiuh, pos. Škofja vas, Fran Goleš, pos. sin, Pristava, Fran Jurčak, pos., Vojnik. Pregledovalca računov: jLadislav Brezovnik, trgovec v Vojniku in Ivan Ahtik, pos. v Vojniku. Mariboisko sejmskso poročilo. Prignalo se je: 7 konj, 3 bike, 80 vclov, 213 krav in 2 teleti. Skupaj 305 komadov. Pcvprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 27. januarja 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., poldebeli voli 9.25 do 11 din., plemenski voli 7 do 8.75 din., biki za klanje 7 do 9.50 d., fclavne krave debele 8.50 do 9.75 din., plemenske krave 7.50 do 8.25 din., krave za klobasarje 5.75 do 7 din., inobne •krave 7 do 10 din., breje krave 7 do 10 din., mlada živina 7.50 da 10.25 din., teleta 11.75 din. Prodalo se js 83 komado-v. . >, ŽITNl TRG. Naša g>cspodarska politika je zavožena in to spoznar vamo šele sedaj. Preje se je vso krrv<ii> vediio valilo na slabo stanje naše valute, danes pa, ko stoji dinar visoko, takor še nikoli do sedaj, vidimb, kako slaio smo gospodarili. Cene, ki bi morale radi dviganja dinarja padati, "»edno bolj pri vsem blagu naraščajo. Preti nam pa poleg hjude draginje in brezpcselnosti še nevarnost, da se bodo iivila tako podražila,'da bo živhenje v primeri z zaslužkom ailno drago in posledica tega bo lakota in stradanje bednejšib slojev. Poleg tega nam letošnja mila zima ne obeta ^obro žetev. Leios je bila iiaša deviza: izvoz in samo tevoz. Čim yeč žita smcj izvažali, tembolj se je povdafjalo to kot potreba za. xrčvrstitev našega gospodarskega položaja. Izva<*aU Sfno tako dolgo, da so naše zaloge izpraznjene in da 'ie srene našemu žitu za domačo uporabo neprestano dvigajo. Kmet, zlasti slovenski, od tega ni imel posebnih ioristi. Po veliki večihi naši kmetje svojega pTidelanega 4ita ne prodajaijo, mnogi ga tmajo še premalo za svojo obitno družino ter so prisiljeni, da kupujejo moko ali žito. Takih kmetcv je davolj po vinorodnih Slovenskih goricah, Halozah, Bizeljskem in zlasti na Pohorju. Manjšim, posest•ikom in kočarjem pa povsod primanjkuje doma pridela* nega kruha. Vsi ti bodo z dvigom žitnih cen težko prizadetr. Še hujše pa je to, da se bo z draginjo živil pričela splošna 4raginjar ki bo «eveda v prvi \tsti zopet pritisnila naše ¦fcmete. Delavci s svcjimi dosedanjirr.i plačami ne bodo mogli izhajati in zaihtevali bodo zvišanje. Delodajalci bodo j^risiljeni jim ustreči, da pa zaslužijo svoje odstotkey bodo seveda podražili proizvode. In talco bode moral naiš kinet radi masinih dcbičkov par vojvodinskih judovskih izvoz-« mičarjev najbolj trpeti, ker je znancv da draigLnja baš kme-i <tom največ škode prizadene. Zanimivo je, kako je medmaircKina špekulacija povn BTOČila naraščanje viednosti naše valute in s tem povzročila draginjo. Ameriški veletrgovci z žhom so pokupili velikanske zaloge cd farmerjev po tako visoki ceni, da je bilo nemogoče konkurirati z drugimi državami, zlasti v Ev^ ropl Amerika, ki žito izvatža v velikib. količinati, je bila. primorana, eli cene svojemu drago plačanemu žitu zvišatii ier ga prodati z izgubo, ali pa z borznimi špekulacijami dvigniti denarsko vrednost onih evropskih držav, ki žito izvaiajo. Letos je izvažala v veliki meri edino naša država ter zalagda Nenučijo, Italijo, Avstrijo Ln čehoslavaškoj Amerikarvci so se torej vrgli na špekulacijo z dinarjem ia m nakupom dinarja na vseh evropskih bcrzah so amerikan, ski agenti nagnali dinar na sedanjo višino. Tokrat se je to pri nas raelagalo kot velik uspeh velikopotezne gospodarske politike našega finančnega ministra radiikala dr. Stoja« dinoviča. Ko pa je začelo ainerikansko žita prihajati na evropska tržišča, pa ]e Stcjadinovičeva slava kmalu — minila. Ker so naše žitne zaloge skoro izčrpane m kmetja «voje žito že v jeseni ali v poletju prodajo, niso bili z a«mei »ikansko špekulacijo toliko prizadeti. Pač pa je visoka vred nost našega denarja onemogočila vsak izvoz mesa in živine. Tako sedaj doživljamo, da se cene živirvi in svinjam, 4orej edino temu, kar neš kmet lahko prodaja, ne dviga eorazmerno s cenami ostalih potrebščin. To je za delavca in uradnika d:bro, slabo pa je za kmeta, ki bo moral živino poceni prodajati, pctrebščine pa drago plačevati. Cene našemu ži;u so v splošnem sedaj sledeče: P š e n i c a v Bački in v Banatu 490 do 500 dim., v Sremu pa je nekoliko cenejša. Jeimen 335 do 340 diiv O v e s v Bački 300, v južni Srbijl in v Bosni 280 do 885 din. Koruza, takojšnja dobava 210 do 215 diiv., ea dobov v daJjšem roku 225 do 285 din. F i ž o 1, beli 390 do 400 din. IM o k a nularica 680 do 690 din. Pri navedenih žitnih cenah vidimo, da se je dvignila riasti pšeiuca, koruza m tnoka. Kako dolgo se Se bodo cene dvigale, se ne more presoditi, gotovo pa je, da bodoi visoke do prihodnje fetve, Taeven če nam ne prične konkurirati Amerika s svojimi mlevskimi izdelki, katere boino pričeli uvažati, ker bodo cenejši od nažih. VrednoBt denarja. Ameriški dolar stane 60—-61 din., francoski frank 3.30 din., čehoslovaška krona 1.82 din.. dtalijanska lira 2.56 din. in 100 avstrijskih kron 8 para. V Curiihii znaša vrednost dinarja 8.42 centinvor.