Lmlisleir CAIiADA čeprav je skeptična do osebe M. Zeinaiia kot i^ieclseclnika takSiie koalicijske vlade (MIvnar, I.obkovvicz). VpraSljivo je, kakšna bi bila, v primeru oblikovanja le-vosredinske vlade, usoda telrakoalicije. Tako KDU kot tudi US se trenutno počutita dovolj močni in ne ra/niišljata o hitri združitvi. 01x; majhni desni stranki - ODA in DLI - pa nista z;igovornici politične povezave z Zeinanom. Sklep Strankarski sistem na Ceikeni je v zadnjem letu preživel turbulentno fazo, ki je v končnem rezultatu \odila do njegove poenostavitvic od ekstremnega k omejenemu pluralizmu (Sartori 1976). Senatne volitve novembra 1998 .so pokazale, da so se oblikovali trije glavni politični poli - ,sociaklemokrat.ski, konservativno-liberalni in liberalno-sredinski'". TakSna delitev bi lahko ustrezala celo strankarskemu sistemu, ki ga je j. Blondel označil kot sistem dva in pol (Blondel 1972, 10.^). Vendar moramo pri tem upo.^tev-ati trdoživo Komuni.stično .stranko, ki ji že skoraj deset let na|X>vedujcjo propad, .stranka pa ,se jc kljub temu na zadnjih parlamentarnih in .senatnih volitvah okrepila. Zato bi strankarski sistem, ki .se je izoblikoval na ČeSkem, l)olj upravičeno označili kot večstrankarski sistem brez dominantne stranke. tak.^nem sistemu po Blondelu dve ali tri večje stranke pridobivajo %-saka približno četrtino gla.sov, dve ali več majhnih strank pa ostale glasove (Bloiulel 1972, 103). V primeru Češke republike predstavljajo velike stranke CSSD, ODS in tetrakoalicija, majhno stranko pa naj bi predstavljali komunisti. Takšna napo\ed je \'.sekakor odvisna od več faktorjev. Sprememba volilnega si.stema v večinski volilni sistem bi kratkoročno pomenila uveljavitev sistema dva in pol, dolgoročno pa bi \erjetno peljala v dvostrankarski sLstem (Sartori 1976, 125). Ohranitev .seilanjega volilnega sistema pa obeta možnost nastopa novih oz. .staronovih političnih .strank in ohranja možnost za njihov vstop v padatiient (republikanci, upokojenci). Vprašljiva so tudi razmerja znotraj OD.S, ki je po odcepitvi US postala stranka, ki poudarja osebno.st oz. pontembnost predsednika"' \'aclava Klausa. Vstop US v vlado bi lahko .sprožil odhod dela po.slancev ODS in njihovo priključitev k US. Tudi programa obeh strank sta si tako podobna, da bi Klausov odhod s politične scene lahko pomenil vzpodbudo za združevanje strank oz. za (jrestop liberalnega dela ODS k Uniji svobode. Tudi situacija na politični levici ni popolnoma predvidljiva. Socialdemokrati so sicer j^ridobili večino gla.sov levičarskih volivcev, vendar podobno kot v primeru ODS ni jasno, kakšna bodo razmerja v stranki po odhodu Zemana". Proti Zemanu se je v CSSD izoblikovala opozicijska skupina pod vodst\om podpredsednikov parlamenta Petre Buzkove in Stanislava Grossa, ki se ne strinjata z avtokratično pozicijo Zemana v stranki in z njegovo toleranco do biv.ših komunistov, ki predstavljajo \elik ilel njego\'ih .svclo\'alcev, sodelavcev ter tudi ministrov v njego\ i " /.iIh-iiiIiih iisiiH-ritvr n/mzinio liiku liri ODS km iiicll /irl siniiikiili liimkotiliclje. Med iiiifiiuir/l JC za Kliiiistl fHigoslo iijnirahlleii izriiz iinljti. bi j>ti reCitiiiimi iiiijileiiKi /ni i-fom-m-lilJi slniiikdli. " /.vman je izsiuji iz Imlllike ita/Kit ciUil žc fmhli l'J'JH. vladi. Usocla Koimmistične stranke, ki jKJČasi išče svojo pot niecl cleniokraiiCne stranke, je odvisna predvsem cxl spremembe starostne sestave njenih članov in volivccv. Razvidno je, da je prihodnost strankarskega sistema na Češkem otivisna od institucionalnili faktorjev, a tudi od ravnanja |X)samcznih političnih akterjev. Pomanjkanje politične kulture če.ških politikov sc kaže v tem, da .so o.sebna razmerja med politiki pomembnej.ša kot politični programi in njihova poslanska oz. vladna limkcija ter odgo\'ornost \oli\ccm. Čeprav so glavni trendi prihodnosti strankarskega sistema manj ali bolj predvidlji\'i, presenečenja v.sekakor ni možno izključiti. LITERATURA Blondci Jcan. 1V72. Comparing Political Sy.sicms. Now York. Washington: Praeger Publishers. Broklov.^, Kva. 1992. Čc.skoslovcn.ska deniokracie: Poiiticky .sy.stOn) I91S-193H Praga: Slon. Cabada, l.adislav. 199H. DicTschcchi.sdic Kcpubiik vor den VC^ihlcn 199«. IDM-Aktucll, 1.1-i. Cigiinck, Fr.tnti.^ck. 1992. Kronika demoknitickelio parlamcntarismu 1989-1992. Praga: Cesly. Diiverger, Maurice. 19«0. Janus: Dva lica /apada. Zagreb: Globus. Kipke, Kiidigcr in Vodička. Karel. 1993- Abschied von der Tschechoslow-.ikel. Köln; Wissen-schall und Politik. Klimek, Antonin. 1996. Boj o HratI I. Praga: Panevropa. Koudelka, Zdenžk. 199«. Opo/.iCiil smiouva-novy prvek politickčho s>'stemu. Politulogicky C:tsopi.s, 4. 462--46«. Kropivnik. Samo. 1997. Veliko podobnih strank? V: Brezovšek, M. (ur.), l)enK)kracija-vladanje in upnira v Slowniji, zbornik rcferaio\'. Slovvnsko iX)liio!oSko dru.AtW), Portorož, 75-115. I.ipt;ik, l.'ubomir 1992. Politicks strany na Slownsku. Bratislava: Archa. I.ukšič. Igor 1990. 0[X)zicija: Njene funkcije in tipi. Č:ist>pis za kritiko znanosti. 132/133. 106-125. PotfiCck, Martin 1997. Te?.ke znovuzrozeni: obOansky sektor v CeskO republice. Politologicka revue, 2, 35-52. Rychlik,.|an 1997 Ce.^i a Slovdci ve 20. sioleti. Praga: Ustav T. G Masarvka. Sartori, Giovanni. 1976. Parties and Party Sy.stenis: A Framework for Analysis. New York: Cambridge University Press. Ustava Češke republiky. 1997 Praga: Sagit. Vodička. Karel. 1996. Politisches .System Tschechien.s: Von> kommunistischen liinparieieasystem zum demokratischen Verfassirngsstaat. .Münster: I.IT. Izidi glavnih strank na parlamentarnih volitvah na ČeSkem (v %) .Sirank;i/leto \c)litev 1990 1992 1996 199« OF 53 - - - 01)S/K1)S - 30 30 27 l'S - - - 9 ODA - 6 - KDU-CSI. 12 6 8 9 C.SSD 3 7 26 30 K.SČMd-B) 14 14 10 11 SPR-RSC - 6 H 3 Viri; Vodička 1996,Cabada 199«, Koudelka 199«. Kalarina ŽAGAR' diskusija VLOGA POLICY ANALITIKA IN ETIČNE DILEME Pomen jjolicv analize naraSča iz dneva v dan. Razloge lahko med drugim l^oiSčenio v vse bolj izrazitih težnjah po učinkovitem uresničevanju zahtevnih državnih projektov in vladnih politik ler delovanju v političnih sferah sploh. S lem nara.^ča tudi vloga polic\' analitika. Policy analitik odločevalcem zagotavlja informacije, ki jih (KJtrebujejo za sprejemanje odločitev oziroma rei5e\anie problemov. Policy analitik pri tem uporablja ustrezne znansrveno raziskovalne postopke, strokovno znanje in svoje izku.šnje. Dunn (1994) definira policy analizo kot aplikativno družboslovno disciplino, ki uporablja multiple metode raziskovanja in argvi-mentiranja s ciljem, da zagotovi in transformira policy relevantne informacije, namenjene političnemu odločanju ter re.^evanju |X)licy problemov. Mogoče je pričakorati Se večji razvoj policy delovanja tudi v smislu policy analitik, kot profesionalni poklic. K raz\'oju polic)' znanosti oziroma policy delovanju pris|x:vajo tudi konkretne analize, oziroma raziskave v slovenskem prostoru s področja policy analize. Namen prisjx-vka je poudarili ozironia izpostaviti bistvene elemente, ki policy analitika ovirajo ali .spodbujajo pri njegovem delu. Poudariti želimo ključne dejavnike, ki karakterizirajo polic>' analitika v vladni (državni) službi od ostalih znan.stvenikov - razi.skovalcev. Policy' analitik ima v šir.Aem družbenem kontekstu specifičen položaj. Upravni uslužbenci pripravljajo strokovne (»dlage za sprejemanje družbenih odločitev in se s tem neposredno vključujejo v družbena dogajanja. V to dogajanje vnašajo svoje znanje in subjektivne ocene. Zato se od njih upravičeno zahtc\a posebna odgovornost, prizadevnost, strokovnost ter kulturni in etični odnos do ljudi in družbenega okolja (\'laj 1998). Policy analitik ima večjo vlogo v fazi kreiranja policy re.^itev oziroma alternativ. .Samoiniciativno.st policy analitika (oziroma njegova iznajdljivost) lahko privede do re-šitve, kjer so elementi etične analize "prikrito vključeni" v policy analizo. Policy- analitik lahko svoje omejitve izkoristi na kreativen način. Rešitev, ki jo policy' analitik oblikuje (priporočena alternativa), je |X)gojena z različnimi dejavniki, npr. različni politični interesi, osebna motivirano.st policy analitika... Policy analiza in policy analitik Policy analizo razumemo kot znanstveno raziskovalni postopek pridobivanja spoznanj o |X)litičncm procesu in za politični proces. Cilj |)olicy analize je i2tx)lj.šati odločanje. ' Man. Kaltirlna '/anar. Drtaviil zimr K SlovvnIJe. TEORIJA IN PRAKSA le» 36. 2/1999. str 304-311 Kaloritul ŽAGAR Tfineljiu cilji raziskov:inj;i so. 1. dcskripiivno razlagalni, ki v Širšem smislu oilgovarjajo znanstvenim ciljcm raziskovanja; 2. prcskripiivni, profesionalni, ki so usmerjeni na prakiično uporabo pridobljenih s|>oznanj za reševanje clriižlx.'nih problemov. Vloga policy analitika se razlikuje glede na tipologizacijo policy analize: 1. študij policy vsebine - policy analitik skuša opisali in razložiti nastanek iii razvoj določene politike; 2. štutlij |5olic>' procesa - policy analitik se osredotoči na stopnje, skozi katere gre primer in poizkuša oceniti vplive različnih dejavnikov na razvoj primera; 3. študij policy outputa - to .so študije določanja politike (policy), ki je razumljena kot odvisna \ ariabla; i. študije vrednot - analiza vplivov, ki ga ima politika (policy) na prebivalstvo; 5. inform;icije za |X)licy odloč;inje - zbirka pochitkov odločevalcem pomaga pri odločanju; 6. z;igo\or politike (policy) - policy analitik zagovarja določeno 0|xij0 ali idejo v policN' procesu sam ali v sodelovanju z dmgiini (skupine pritiska) (Mam. I lili 1981,8). Glede na prikazano vlogo policy analitika in cilje policy :malize je mogoče govoriti tudi o politični dejavnosti policy analitika. Omejitve policy analitika pri oblikovanju javnih politik Analitično delo policy ;inalitika je odvisno od političnih interesov in strategije. Policy analize pogosto služijo z-i neposretlno razumevanje problemov, informiranje o stanju stvari, kot konceptualni in teoretični okvir za razume\'anje problemov in izbor odločit\e kot dodatna argumentacija. Policy analitik mora zaznavati nositelje nasprotujočih si interesov dolgoročnega značaja, ki niso rešljivi koalicijsko oziroma kompromisno (Grdešič 1995). I'olicy an;ilitik nim;i nik;ikršnega jamst\'a, da bo njegov predlog odločit\e dejan.sko sprejet in da bo sploh uvrščen na dnevni red. Nekateri teoretiki med naloge polic)' an;ilitik;i uvrščajo tudi j^repričevanje naročnika (politika, poslanca), da navedeno priporočilo sprejme. Grdešič ( 1995) na\'aja, da se moč realizira skozi interakcije politik - znanst\ enik. Govor;t je o novem tipu koalicije. Tipični problemi, ki izhajajo iz odnosa med politiko in znanostjo .so naslednji: - znanstvene trditve so pogosto pogojene z določenimi omejit\ aini |>olitike, politiki želijo variable, ki jih je mogoče zamenjati z administrativnimi sredst\'i, kar pa je v nasprotju s tistim, kar počno znan.stveniki; • politiki jemljejo znanstvene infornuicije le kot eno izmed možnosti interpretacije in iZNora znanja za njihovo delov;uije; - sestiiva pričakovanih luigrad je različna; znan.stvenik objavi delo, kar mu prinese ugled, prestiž, denar, politik pa si želi ponovne izvolitve. KclUirhui ŽAGAR Ziniiisivcnik lorcj želi sk-cliii svojeimi osnoviicnui clclovimjii l.j. znan.sivcncimi policy delovanju (picilcsiji), čeprav jc- pogosto zagovornik svoje icieje, ni neviralen, nieilteni ko se poliiik podreja tudi načelom in prograiiui svoje stranke. Politik se za\'ecla, da je ponujena alternativa zanj neobvezujoča. Kljub dejst\^i. da je |X)licy analitik pri svojem tlelovanju omejen, ima določen vpliv na oblikovanje politik, ki jc v določenih fazah izrazitejši. Moč policy analitika jc večja v fazi iniciative. Policy analiza kot policy inovacija je aktivnost odkrivanja, promocija novih problemov (socialnih), njihovo definiranje, pobuda za argumentirane razpra\'e. svojevrstno izobraževanje clrža\ ljanov za oblikovanje dobrih ali slabih policy programov, odločitev. Sodelovanje v selekciji teh tem pomeni veliko odgovornost političnih ak»erje\- in policy analitikov. Policy analitik si prizadeva oceniti možnosti delovanja inovacije na uspeh, postavljanje realnih ocen, na podlagi katerih .se izogiba nepotrebnim težavam. Znotraj omejenosti in kritičnih točk je problem mogoče redefinirati, kar pomeni izhodi.šče za inovati\ no reševanje. Vloga policy analitika je izrazitej.^a tudi v fazi specifikacije problema, pri iskanju možnih reSitev, vrednotenju in oblikovanju alternativ. Senci državnih ozironja upravnih organov in so pri svojem delu dolžni u|XJštevati načela javne etike in morale. Svoje delo morajo 0|)ra\ijati s posebnim občutkom za pomoč človeku ter družbi. Zavedati se morajo, da opravljajo javno funkcijo (Bosiič 1991). Od policy analitika .se pričakuje, da sc bo ukvarjal z etično analizo že zato, da zadosti pogoju oblikovanja optimalne in učinkovite policy odločitve oziroma javne |X)litike. Ob tem lahko naleti na vrsto problemov. Dejstvo je, da policy analitik vedno dela za nekoga. Običajno .so policy analitiki zaposleni v vladnem uradu, Ziikonodajncm organu ipd. S .svojimi nadrejenimi (običajno so to politiki, naročniki) želijo ohraniti kar najboljše odno.se, zato .se etični analizi velikokrat tudi odrečejo (Douglas j. Amy 1988). Kakihmi ŽAGAR Cilfc'tle na to, da etičnosti kol anali/i temeljnih in moralniii vreilnostnili problemov otIloCevak i niso veilno naklonjeni. Iii lahko rekli, da je etična analiza neke vrste omejitev za policy analitika pri njegovem policy delovanju. Kljub temu med temeljne naloge policy analitika sodi tudi ta, da v kontekst policy analize vključuje elemente etične analize. Bisrvo policy je namreč oblikovanje reSitev po strokovnih standardih in v interesu skupnosti. Reynolds (1975) pravi, da je od policy znano.sti mogoče zahtevati, da zaključki policy temeljijo na dejstvih, kar pomeni, da mora biti policy znanstvenik uspo.sobljen za zaznavanje empiričnih dejstev, ki bi utegnila zavreči njegove zaključke, in da morajo biti policy zaključki sprejemljivi za javnost. Oglejmo .si obna.šanje policy analitika, izbor alternative in etične tlilcnje, na hipotetičnem primeru - oblikovanje nove občine. Predpostavljamo, da policy analitik v vladnem (državnem) uradu prejme nalogo, da prouči predlog za oblikovanje nove občine in izdela policy priporočilo. Kakšne bodo po.sledice pomanjkanja ali odsotnosti etične analize pri oblikovanju policy priporočila "za" ali "proti" ustanovitvi nove oljčine? Kaj pomeni policy priporočilo "za" ustanovitev nove občine, če bi rezultati analiz pokazali, da bodo posledice takšne nove občine usodne za tamkaj.šnje prebivalstvo? Povedano drugače: takšna nova občina bo prisiljena k priključitvi k drugi občini ali prejšnji, ker ne bo mogla funkcionirati, oziroma ne bo sposobna izpolnjevati ustavno in zaikon-sko opredeljenih nalog zaradi ekonomske ali druge šibkosti. Kolikšno breme pomeni ustanovitev nove občine za državni proračun? Kaj bi to pomenilo za uresničevanje nacionalnega programa o celostnem raz\oju dežele? Kako slecliti primarnemu načelu demokracije, po katerem imamo vsi možno.st uresničevanja lokalne samouprave, o čemer govori tudi Evropska listina o lokalni samoupravi? Kako prizadetim prebivalcem argumentirati - razložiti, da je priporočena alternativa za njih optimalna rešitev, ko pa vedo. da jc dolžnost države takšna teritorialno politična organiziranost, ki omogoča dosledno uresničevanje pravice (samo.sto-jnega) odločanja o javnih zadevah na lokalni ravni? Policy analitik v prvi lazi prouči oziroma definira polic\' problem. Poliiy problem Teritorialno oblikovanje lokalnih .skupnosti v Sloveniji je izrazito politične narave. Že na začetku reforme lokalne samouprave sta se oblikovali dve struji: t.i. struja desnih .strank, ki vidi prednost v malih občinah in .se zanje tudi zavzemajo, in t.i struja levih strank, ki se zavzema za velike občine (Smidovnik 1995, 219). Krajevna skupnost (v nadaljevanju K.S) Vrh .se želi izločili iz občine Breza in obliko\'ati novo satnostojno občino z imenom Vrh in sedežem v naselju Vrh. Občina Breza je .seznanjena s pobudo KS Vrh in njihovi izločit\'i iz občine Breza nasprotuje.^ Problem je večplasten z ekonom.sko, socialno in politično razsežnostjo. ' I'rinwrje lii/K>ielk'eii. (v /miksi /»i lolikti mileiij zčine, razen pogoja števila prebivalcev. V predlogu - elaboratu Zii ustanovitev nove občine, se KS Vrh sklicuje na 13. a člen zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZI.S) po katerem je ustanovitev nove občine izjemoma dopustna iz geografskih, obmejnih, narodno.stnih, zgodovin.skih ali gospodarskih razlogov in ima lahko manj kot 5000 prebivalcev.' b) Na omenjenem območju so prisotni tipični razvojni problemi perifernih depopulacijskih območij: redka poseljeno.st, negativni demografski trendi, šibki kadrovski potenciali, ekonomska šibkost, pomanjkanje delovnih mest, .slaba infra-strukturna opremIjeno.st. c) Zaskrbljujoča je problematika j^rebivalstva. Število prcbiv;ilce\' upada, dnevne migracije so velike, mlati izobražen kader zapu.šča kraj in i.^če zaposlitev v večjih centrih. Turizem nima tradicije, gospodarski in kmetijski potenciali so šibki. Pričakovanje, da bi ustanovitev nove občine zaustavilo ali vsaj omililo negativne trende ni realno. č) Cio.spodar.ski potenciali občine Breza v primeru izločitve K.S Vrh iz občine Breza ne bi bist\ eno oslabeli, koncentracija prebivalstva je zadovoljiva. Osrednji problem predstavlja zakonsko določilo ZLS in ZPUODO,' po katerem mora preostali del občine v primeru izločit^'e določenega območja izpolnjevali zakonsko določene pogoje. V primeru izločitve KS \'rh, preostali del občine Breza ne l)i več zadostil pogoju zadostnega .števila prebivalcev za samo.stojno občino. Glede na to, da .so nekateri infrastrukturni (komunalni) objekti skupni, bi to pomenilo dodatne težave. Kreiranje polic)' niternativ in njihom vrednotenje Policy analitik oblikuje in ovrednoti posamezne alternative: 1. Priporočilo "za" izločitev KS Vrh iz občine Breza in oblikovanje nove občine Vrii (predlog KS Vrh je utemeljen). V tem primeru bi dosledno zadovoljili večjemu Ste% ilu prebi\ alcev KS Vrh. ki si želijo svojo občino in delu odločevalcev, ki se zavzemajo za večje število manjših občin. Negativne posledice takšne izbire bi bile na primer: dodatna obremenitev državnega proračuna, gospodarska šibkost nove občine, nezadovoljstvo dela prebivalcev KS Vrh, ki so proti ustanovitvi nove samostojne občine. > /Mbou o Inbtihiisamuiilmivi (Ur I. HSSl. Url HSUl. 72A)X 57/94. I4m. 7(V^)7. iom. 74m) ' /Mktm fi /mslii/ikii z/l iisuiim vev iJjClit ter za M'l'tlev iijihmili obmiiCIl (lir I US Si. 44AX>) 2. Priporočilo "proti" izločitvi KS Vrh iz občine Breza in ustanovitvi nove občine Vrh (prcciloj; KS Vrli ni utemeljen). V prid tej oilločitvi govorijo naslednja tlejstva: neizpolnjevanje vseh normativnih pogojev za ustanovitev nove občine, relativna gospodarska in clemogralska Šibkost območja, tuje izkuSnje evropskih držav, v katerih se že odvijajo procesi združevanja malih občin. Nezadovoljni pa bi bili odločevalci, ki so ustanovitv i no\e občine naklonjeni (predvolilna obljuba) in prebivalci, ki želijo u.stanovitev nove oličine Vrh. Mogoče je i5ričako\'ati pritožbo na Ustavno sodi.^če Republike Slo\enije, proteste, demonstracije in povečano "negativno" inedij.sko pozornost. 3- Priporočilo za izločitev KS Vrh iz občine Breza in priključitev KS Vrh k .so.sednji občini Lipa (alternativni predlog policy analitika). Občina Lipa se z navedenim predlogom strinja. Anketno poizvedovanje pa kaže, da se več kot |X)lovica x praSanih prebivalcev krajevne skupnosti Vrh s to re.^itvijo ne strinja. 'i. Priporočilo za spremembo imena oljčine iz sedanje občine Breza v no\o občino z imenom Breza-Vrh in sedežem v naselju Breza (alternativni predlog policy analitika). Policy analitik z delom na terenu (anketno poiz\edovanje) ugotovi, da pri KS Vrh ni zaslediti \ečjih odporov, %'ečji del prebivalcev se s to rešitvijo strinja v primeru, da ne bi uspeli s predlogom za ustanovitev samostojne občine. Občina Breza temu predlogu ne nasprotuje. Mogoče je pričakovati odpor manjšega dela prebivalcev t.i. iniciativnega otlbora z;i ustanovitev samostojne občine Vrh in ponovno vlogo za ustanovitev' samostojtie občine Vrh. Na |XJ. Za katero možnost .se bo policy analitik odločil in zakaj? Priporočena alternativa, izbor rešitik> Policy analitik .se je odločil za četrto možnost, t j. spremembo imena občine iz sedanje občine Breza v novo občino z imenom Breza-Vrh in sedežem v naselju Breza. Rezultati kompleksne obravna\'e primera kažejo, tla je za KS Vrh v dani situaciji takšna izbira najbolj optimalna. Analizo vplivov, ki jih ima določena politika na prebivalce, je mogoče zaznati skozi vrste analize (metode), ki so pripeljale do takšne reširve, ki prebivalcem KS Vrh še najinanj škoduje, hkrati pa delno zadosti njihovi zahtevi po spreniembi - ustanovitvi nove občine. Čeprav je sprememba le formalna, v bist\'u gre za potrditev obstoječega stanja, lahko takšna sprememba prebivalcem, ki si močno želijo svojo občino, |>omcni veliko. Opazen je tudi poizkus zadovoljit\e različnih |X)litičnih izhodi.šč pri vistanavljanju novih občin. Pričakovati je mogoče celo naklonjenost dela odločevalcev, ki so sicer zagovorniki manjših občin. Obstaja pa realna možnost, da bi v primeru upoštevanja navedene priporočene alternative prišlo do p