L j _ _ JEL2S2 MMHpoMuSBlicmntKtilipctD v Trato, v petam 8. oMoOra 192«. Posamezna Številka 80 stot l^eKHfc M EDINOST Uredaittro ta opraralitrot Tnt (3), ulica a Fi U« 11-S7. DepM m| m potttHlo kkllateo p* »iW»M. Rokopisi m d'A«ltt 80. T»-oflMi, raki* Hrfr»rHrftit» i« m n*t «n«Jo. — L«4. zalolba ln tl«k Tlsksra« »Bdkio^* t) L i — Ttift & A ▼ Ooflct: alka Ofeau* Ovdead It Gkvnl ln odgovorni sradoik: prof. FiHp M«. Pni miki kup V sredo se j* zt^UjuČil s pimi svečanostmi prti kongres, ki se je vrfU na Čast udeležencev kongresa bo se Jali razni svečani sprejemi pri odličnih Osebnostih dunajske visoke družbe in fctidnji dan kongresa se je završil s bi a. vnosno predla vo v dunajski operi. Tudi drugače se je kongres spremljal ^ raznimi umetniškimi prireditvami in koncerti, tako da je bU ta kongres obenem tudi poudarila manifestacija. Manifestacija nove ideje, ki je znana ped Lnvmocn paneovropskega gibanja. Formuliral je to idejo in to gibanje v raznih svojih spisih grof Coudenhove-Ka-ita-gi, ki velja za početnika tega gibar nja in je bil tudi duša prvega kongresa. O p&nevropizmu grofa Coudephove-Kalcrgi smo obširno pisah v «&dinoeti» fc ponovno in zato bo zadostovalo tu,; namreč s sklenitvijo želesnega kartela eJs-o le povsem na kratko osvežimo spo-j Francijo, Nemčijo in Belgijo, min ha glavne točke ijanevropskega. zanimivo je panevropsko gibanje vse-prog-rama*. «Panevropa» iali «Vseevrt>- j^o,- tudi s sociološkega vidika. V tem pa», beseda, ki Je skovana na isti način; p^^u se nam predstavlja kot priza*-k ikor pangermanizem ali rsenemštvo,s Sevanje ^ ustanovitev nove države po i^nslavizem ali vseslovanstvo itd., bi ^^ p0g0(ibeni poti, kar bi bilo v pol-ijiia nekaka gospodarska in tudi kul- nejn na3protju s teorijami o postanku t urna strnite v v eno širšo in višjo g o- države (Gunu>lowicz), ki so se rodile spodar&kp in kulturno enoto vseh ev- - ..... ropskih držav razen Rusije in Anglije. Oblika take strnitve bi bila Panevropska zveza ali unija vseh ostalih evropskih držav razen Anglije in Busije. Raaprave na letošnjem kongresu so pokazai©, kako si pahevropeisti predstavljajo izvedbo teh načrtov v praksi. Podlaga vsega gibanja Je predvsem nje- kar bk kasalo, da v Manji ni zanimanja za to gibanje. Ob tiasu kongres* je Imel g. Mttssoftnl svoje znano predavanja o starem Rimu na morju, s Cimer je bilo zopet poudar- Jeno, da is zaninianje Italije osredotočeno na Sredozemsko morja. Panevropeko gibanje kot tako je evropski tisk različno sprejel. Eni ga smatrajo kot pesnifiko utopijo, drugi zatrjujejo, da «Panevropa» ni več prašna beseda, temveč da se bo ldeia uresničila prej, nego se misli. Tretji zopet ga razlagajo kot nemški pokret, s katerim hočejo Nemei doseči na miren način to, česar niso mogli doseči z orožjem, namreč nadvlado nad Evropo, in so mu na*; sprotni. Mnogi vplivni državniki evropskih držav pa so se zelo simpatično lz-rađdli o panevropskem gibaaju. Kakor izgleda, uživa giboni* mnogo simpatij tudi v Franciji, a v Avstriji in Nemčiji trdijo, da je prvi praktičen korak k uresničenju Panevrope Je storjen, Dr. BtoBf nI krona nem nas države na Istem avstrijskem ozemlju, kjer je vzklila po vojni «Panevropa». Veliki faSistovski svet RIM, 7. (Izv.) Ob 9.30 se je zbrala pred palačo Chigi številna množica ljudi, med katerimi so prevladovali tujci, ga gospodarska stran. Sedanji gospo- j ki so hoteli videti prihod on. Mussolini-darski poio-ž&j v Evropi je tak, da se po; ja in drugih članov velikega fašistov-samezne države ne samo med seboj neiskega sveta. Palača je praznično raz-počpirajo v gospodarskem pogledu, | svetljena: pied njo straži Mussolinijcva ♦omveč presta razvoj in prizadevanje garda in p* peticij 4ki agenti v civilu, vodilnih krogov ravno v nasprotni Točno ob Z2. uri je stopil v palačo no-smeri Med evropskimi drŽavami ni j tranji minister on. Fndorzoni, katerega gospodarske vzajemnosti ali solidarno-; položaj se je v poslednjih dneh znatno Iti in to je glavni vzrok, da od vojne:okrepčal. Kmalu nato je dospel grnc-raamesarjena Evropa ne more ozdrave-I ralni tajnik fa&tstovskc stranke on. Tu-U in se obnoviti Treba je torej ustvariti rati. Nekoliko minut kasnoje pa je vsto-cvi^ko solidarnost. To se bo doseglo!pil v palačo ministrski predsednik on ^ - • Mussolini. Ob 22.80 so se že zbrali vsi člani velikega fašistovskega sveta, nakar je on. Mussolini otvoril oktobrsko zasedanje. Prvotno se je mislilo, da bo veliki faSistovski svet na tej seji pretresal le prvo točko napovedanega dnevnega reda, kot se pa sedaj zatrjuje, se je on. Mussolini izrekel, da se izčrpa ves dnevni 'red. Seja bo potemtakem trajala najbrže globoko v noč, oziroma do jutra. Za to zasedanje velikega fašistovskega sveta vlada veliko zanimanje, zlasti v faftstovskih krogih na deželi, in to posebno radi napovedane spremembe strankinih pravil. s tem, da so odpravi sedanja skoro sovražna ločitev posameznih držav ter se izvede taio zbiižanje med njimi, da bo mogoče najpopolnejše gospodarsko sodelovanje. Med glavnimi ovirami, ki so na poti taki Panevropi, se naglašajo različnost valut., carinska ločitev in dezorganizirano^ kredita. Mnogi govorniki &o zato ostro nastopali proti valutni neenakosti in zahtevali za bodočo Panevropo enotno valuto. Le na ta način da se da sploh rešiti valutno vprašanje v Evropi in s tem tudi vprašanje organizacije* in pii poenostavitve kredita. Obenem se odpravi s tem tudi nemoralna mednarodna valutna špekulacija. Vsaka- reforma pa bi seveda bila brezuspešna«, če bi se ne ustvarilo med posameznimi državami takšno razmerje, ki bi omogočalo svobodno trgovino na vsem ozemlju panevropske zveze. Zato zahteva panevropska ideja odpravo začasnih carin in popolno carinsko unijo med zveznimi državami. Ta gospodarski program Panevrope pa predpostavlja istočasno rešitev kulturnih in političnih vprašanj, ki bi bile v zvezi s tako preuredbo vse srednje, jugovzhodne in zapadne Evrope. Politične meje bi seveda ostale neizpren\e-njene. Države, kakršne so sedaj, bi se zvezale, kakor že rečeno, v novo zvezno državo, ki bi bila podobna Združenim državam severne Amerike. V narodno-kultumem pogledu naj bi veljalo načelo pravičnosti in kulturne vzajemnosti. Tudi glede narodnih manjšin se je p^ ^ vil kongres na stališče, da se mo-i orenito rešiti v duhu narodne pravičnosti, i7/katerere naj bi se rodila tudi skupna kulturna zavest, posebna nova panevropska duševnost. O vseh teh vprašanjih se je na kongresu obširno razpravljalo po posameznih komisijah.* Pa ne samo notranja uredba «Panevrope», temveč tudi njeno razmerje napram Angliji in Rusiji so pretresali v takoimenovani «poli-tični komisiji«. Ta komisija je izdelala nekoliko resolucij, v katerih pravi med drugim, da je pristop Anglije in Ru-sje k Panevropi stvar teh držav samih, a priznava se, da je Angliji in Rusiji težko se omejiti samo na evropski kontinent v svoji politiki. Politični cilj gibanja pa je določila komisija s sledečimi besedami: «Cilj panevropskega gibanja je združitev vseh evropskih držav, ki to hočejo in morejo, v eno politično-gospodarsko zvezo drŽav, ki bo slonela na enakopravnosti in mlru». Na kongresu se je razpravljalo tudi o racmerju Panevrope napram Družbi narodov. GrSki državnik Politis je na-glašal v tem pogledu, da ne bo na Škodo mirovni Ideji, če bi Panevropa nekoliko zabrisala pomen Družbe narodov. Vabilu na kongres so se odzvali razni državniki skoro vseh evropskih držav, dalje znanstveniki, umetniki in Številne druge vidne osebnosti. Tudi Angleži 6o bili zastopani. Le iz Italije ni bilo K*BI) SS |S fufisfl ▼ BEOGRAD, 7. (I»v.) Točno ob 12. uri Is dospel v Beograd dvorni vlak s kraljem, kraljico ln prestolonaslednikom. Z dvornim vlakom je prispel tudi zunanji minister dr. MomMlo NinČiČ, ki se je na svojem povratku is Pariza ustavil tudi na Bledu, kjer je poročal Jugoslo-venskemu kralju o Družbi narodov in o sploftnein mednarodnem političnem položaju. Z dvornim vlakom je prispel tuđ! general Hadttč ln minister Jankovih Na kolodvoru so pričakovali kraljevo obitelj ministrski predsednik Uzu-nović, minister Markovlč ter komandant mesta general Dičević. Kralj bo po predvidevani^ dispozicijah ostal le nekaj dai v Beogradu, nakar se poda za kraj Si čas v Topolo. Merodajni polit Čni krogi pričakujejo vsled kraljeve vrhitve v Beograd važnih dogodkov v notranjepolitičnem položaju slasti z odrom na radikalno stranko. Pašićeva skupina je radi nameravanega državnega kongresa radikalne stranke zopet nastopila ter zahtevala spremembo programa radikalne stranke. Zanimivo je, da zahteva Pašić radikalni kongres is razloga, da razbistri osebna vprašanja ter sadeve v radikalnem klubu, da sondira teren in si zopet pridobi vse klubove člane. Njegova skupina je prepričanja, da bo to njenemu voditelju tudi v resnici uspelo. BEOGRAD. 7. (Izv.) Avdijenca čeho-slova£kih parlamentarcev se bo vržila v kraljevem dvoru, in ne — kot se Je nameravalo — na Bledu. BEOGRAD. 7. (Izv.) Z merodajne strani se zagotavlja, da m bo vrftila jutri seja ministrskega sveta pod predsedstvom kraljevim. Minister u zunanje zadeve Dr. Momčilo Nintić bo obširno poročal o svojem bivanju v 2en«vi in v Parizu. % mnogih strani je padla beseda, da se misli na temeljite Isprtmembe v kabinetu, pri čemer naj bi bila prizadeta predvsem nova politična enota — demokratska zajednica. LMana fc dobilo Meso komisarja Gnreatstve jsisstiis občine je odstopilo Okrožnica temeorteža zunanjem ministrstva •Mi političnega delovanja tnjesr PARIZ, 7. Notranji minister Sarraut je včeraj razposlal vsem prefektom okrožnico, ki se nanafla na politično delovanje tujcev v Franciji. V okrožni- ci je rečeno, da javne svoboščine, ki jiMgovo okolico. Katastrofa, kakrftns On. Nusseanl poveljnik milite Slovo generala Gonzags RIM, 7. Dosedanji poveljnik faiistov-ske milice princ Goraaga je naslovil na vse miličnike naslednje dnevno povelje: Vodja je sklenil, da prevzame osebno efektivno poveljstvo nad milico. Z LJUBLJANA, 7. j (Izv.) Dosedanje ge-rentstvo mestne občine LJubljana je danes dopoldne podalo formalno demisijo. Mesto .gerentstva je bil imenovan za ljubljanskega vladnega komisarja dr. Anton Mencinger. Predsednik ge-rentskega sveta dr. Zdenko Puc. ter člana gg. Turk in Lokozar so dobili včeraj tozadevni dekret velikega župana, s katerim so bili odrešeni svojih funkcij. Danes dopoldne so se člani gerentstva poslovili od magistralnega uradništva, opoldne pa je nastopil vladni komisar vladni svetnik dr. Mencinger svojo funkcijo, nakar se je izvrSila predaja občinskih aktov. Dr. Anton Mencinger je sin slovenskega pisateli* Mencingerja. Po dokončanih j url dičnih Študijah je nastopil službo konceptnega uradnika pri deželni vladi v Ljubljani, postal nato dovoljuje francoska ustava, ne smejo dovesti do tega, da bi tujci v Franciji nadaljevali politične boje, započete v domovini. Okrožnica prepoveduje listom, ki izhajalo v tujem jeziku, razburljive polemike in provokacije. Prepovedana ie nošnja znakov, ki bi zamo-gli povzročiti protidemonstradje in incidente. Vsakršno zlorabljanje gostoljubnosti morajo francoske oblasti takoj zatreti. Zadoščenja v ltlmv RIM, 7. (Izv.) V tukajšnjih političnih ln novinarskih krogih je bila sprejeta okrožnica francoskega zunanjega ministrstva z vidnim zadoščenjem. Nekateri pravijo, da je vendarle imela svoj uspeh polemika med francoskim in italijanskim časopisjem, ki se je razvnela po poslednjem atentatu na italijanskega ministrskega predsednika on. Mussolini ja; drugi zopet so mnenja, da pomeni okrožnica francoskega notranjega ministra pričetek revizije francoske politike napram ItalljL Navzlic vidnemu zadodčonju pa je večina tukaj&njih prizadetih tn merodaJnih krogov mne-Ica dobila svoj pom z "izvaja- nja, da bo okrožnica dobila svoj Len fiele tedaj, ko se bo započelo njem v njej za popa d enih instrukcij. Okrožnica prepoveduje tudi nošnjo znakov. Tukajšnji krogi pravijo, da' bodo s tem prizadeti predvsem fašisti, ki žive na Francoskem. Jasno je, da velja okrožnica za vse tujce in da ne dela med njimi nikakih razlik. Strašna katastrofa v Indijf Vihar In k|s tisoče As mesto morskih valov - Poplav« - m ovsiklh žrtev - Ogromna škoda PARIZ, 7. Iz Bombaya poročalo, da j hud potres, ki ga je spremljal sllovl ciklon, uničil mesto Karaki in vso nje- it Medzavezniškl dolgovi Washln£tonski dogovor ln g. Poiaoart Soja francoskega min. sveta < PARIZ, 7. «Petit Parisien« sporoča, da je ministrski svet na svoji včerajšnji seji soglasno odobril Poincarćjevo stališče glede medzavezniških dolgov, ^plavila" obširna Poincarć namerava vključiti v Beren- * ger-Mellonov dogovor nekatere varnostne določbe in predložiti tako izpopolnjeno washingtonsko pogodbo parlamentu, da i o ratificira. PARIZ, 7. Proti Poincarćjevi finančni politiki se dviga odpor. Poročevalec finančne komisije, poslanec radikalno-socijalistične stranke Deryes je odstopil. V svojem pismu utemeljuje odstop s tem, da ne soglaša z vladnimi finančnimi načrti In zato ne more več ostati v tej funkciji. Levičarske stranke na- 1 j udje še ne pomnijo v Indiji, je nastopila to noč ob 2.30. Dvignil se je najprej silen vihar, tekom katerega so močne strele švigale iz temnih oblakov. Strele so uničile mnoga poslopja in povzročile so v muslimanski mošeji požar, ki se je kmalu razširil tudi na bližnje hiSe. Ljudje so prestrašeni begali po temnih ulicah, ki iih je od časa do časa osvetljeval blisk. *ekaj hiš s« je zrušilo. Vihar pa je kmalu potihnil in izgledalo je, da ne bo hujSega. Ljudje so se že vračali proti domovom ali pa so hiteli pomagat onim, ki so trpeli radi viharja. Tedai pa je začelo grmeti pod zemljo; strašno, taj in siv eno bobnanje je naznanjalo potres. In res so temu bobnanju kmalu sledili neverjetno močni potresni sunki, ki so se ponavljali celo uro. V kratkem Času je bilo vse uničeno. Žalosten je bil pogled na mesto, ki ga je potres izpremenil y kup kadečih se rasvalin. Na mnogih krajih je bil namreč izbruhnil ogenj in gorelo je tu-,di obsežno skladišče bencina, ki se je nahajalo v pristanišču. Medtem ko je na suhem vršil potres svoje uničujoče delo, je vihar divjal na morju. Mogočni valovi so poplavljali obrežje in več velikih ladij je morje vrglo na suho. Do sedaj ni bilo še mogoče prešteti koliko človeških žrtev ie katastrofa za^ htevala. Računajo pa, da je kakih tisoč oseb priSlo ob življenje, ranjenih pa je na tisoče. Škodo cenijo na 200 milijonov angleških funtov šterlingov '(približno 25 milijard lir). Katastrofa ni zadela samo mesta Karaki, pač pa tudi vso okolico. Reka In-dus je prestopila bregove in voda je po-polja. Mnogo vasi vodo. jutrišnjim dnem ^oCam Jjokrajnl glaTar t Litiji, odkoder pa je ,njeg«™ roke. Gotov, da teafam mne- M ^^ v„likemu ŽA_ panstvu ljubljanskemu nje vseh miličnikov, sem izrazil predsedniku vlade in voditelju fašizma va-lk> hvaležnost za nov izraz naklonjenosti in zaupanja, ki vam ga daje. Barov odpoioviil Iz Rimu RIM, 7. Bolgarski zunanji minister urov je nocoj ob 20. odpotoval z vla-om proti Benetkam. Na kolodvoru so se od njega poslovili zastopniik zunanjega ministrstva, bolgarski poslanik v Rimu in vsi člani poslaništva. Bolgarija In JtisoslavU« Izjave ministra Bnsova RIM, 7. (Izv.) Danes zjutrai je sprejel bolgarski zunanji minister Burov zastopnike tiska ter jim podal več izjav o položaju v Bolgariji in o njenih odno-šajih do sosednih držav. Na vprašanje, kakšni so odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo, je odgovoril bolgarski zunanji minister sledeče: «So dobri, toda nahajajo se Še vedno pod vtisom nedavne kolektivne note. RacoroŽena Bolgarija nima dovolj mod, da M preprečevala in sploh ukrenila vse potrebno, da nehajo izgredi obmejnih elementov, ki jih ni mogoče niti nadzorovati** Na vprašanje, v koliko odgovarjajo resnici vesti o nameravani sklenitvi sporazuma med Bolgarsko ln Jugoslavijo, je minister Burov odgovoril, da te vesti ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Kar se lahko reče, je to, da se ^Bolgarska trdno oklepa načela živeti s svojimi sosedi v dobrih odnošajih. Nadalje je bolgarski zunanji minister izjavil, da je danes precej težko predvidevati kako balkansko federacijo, pač pa se mu zdi mogoče, da se bo s pomočjo Italije doseglo prisrčenjše odno-šaje med balkanskimi narodi, a pod pogojem, da ohrani vsaka izmed teh držav svojo lastno svobodno voljo in absolutno neodvisnost. stvo pod predse< opravljalo občinski Bivše gerent-dsedstvom dr. Puca je e posle od 10. novembra 1924., ko je bilo po padcu Korošec-Davidovićeve vlade postavljeno na vodilno mesto ljubljanske občine. 10. junija 1924. ^Je 141 namreč razpuščen ljubljanski občinski svet na njegovo mesto pa je bil Imenovan za vladnega komisarja dr. Krejči, ki pa je bil odstavljen, ko sta prišli na vladno krmilo Korošec in Davidovlč. Dr. Krejčiju je sledil dr. Perič, ki pa ga je 10. novembra 1924. Kamenjalo dosedanje gerent-stvo. Dr. Mencinger je bil Imenovan sicer za vladnega komisarja Ljubljane, njegova naloga pa je le, da pripravi teren in izvede ljubljanske občinske volitve- _ Soja vodstva HSS Danes se je vršila ▼ Zagrebu ožja seja vodstva HSS na kateri je govoril Pavle Radić o delovanju anketnega odbora v narodni skupščini in o stališču radičevcev o aferi Radeta Pašlća. Jutri se bo vršila pod predsedstvom predsednika radičevske stranke Stijepana Radića v Zagrebu plenarna klubova sela, na kateri morajo biti navzoči vei radlčevski poslanici razen onih, ki sodelujejo v anketnem odboru, ker bo ta jutri nadaljeval svoje delo. Jutrišnja radičevska seja bo zelo važna, na ni«j se bo razpravljalo o tekočih vprašanjih, ki jih je treba rešiti še pred sestankom narodne skupščine. PARIZ, 7. «Maiin» javlja, da je vlada sklenila uvesti sodno postopanje proti komunističnemu glasilu «Umanit6», ker je v svojih člankih žalilo francosko vojsko. _ v Rim« pil Brtandn PARIZ, 7. Včeraj je Brland sprejel francoskega poslanika v Rimu Besnar-da. Razpravljala sta, kakor zatrjuje «Journal«, o italijansko-francoskih odnošajih. povedujejo ostro kampanjo proti ratifikaciji washingtonskih pogodb o odplačevanju dolgov. To vprašanje hočejo Izrabiti kot povod za notranjepolitično krizo. Komisija, ki sklepa o tej pogodbi, se bo sestala prihodnji torek. Socijalisti so že sedaj v pismeni vlogi zahtevali, naj se razprava o tej pogodbi odloži in naj vlada podvzame korake za nova pogajanja z Washingtonom. Ker Ijoče Poincarš to vprašanje čim prej spraviti z dnevnega reda, se bo debata o ratifikaciji washingtonskih pogodb pričela najbrž že 26. oktobra ali najkasneje 4. novembra. Panevropski kongres Zaključna soja - Manifest na vse evropske narode - Govor dr. Coudenhovo-Kal-lsrglja DUNAJ, 7. Prvi panevropski kongres je ob zaključnem zasedanju sprejel resolucije posameznih komisij. Posebne važnosti so resolucije gospodarske komisije, ki predvidevajo medsebojno ureditev mednarodne trgovine in mednarodnega prometa. V to svrho naj se priTede trgovske in carinske konference. Obenem se Izraža pričakovanje, da se bo Družba narodov pričela baviti z vprašanjem evropske gospodarske in carinske skupnosti. Poseben stalni komite naj ima evidenco in pregled o pan-evropskih gospodarskih problemih. Ob zaključnem plenarnem zasedanju je poslal panevropski kongres evropskim narodom poseben manifest, v katerem poziva vse evropske narode, vse evropske vlade in Družbo narodov, da z vsemi silami pospešujejo uresničenje panevropskega programa. Zaključni govor je imel še veliki propagator panevropske misli dr. Choudenhove-Caller-gi, ki opozarja in ugotavlja, da je vprašanje Panevrope sproženo in da se obetajo veliki boji radi panevropske ideje, ker se bodo našle marsikatere države, ki bodo zatirale misel panevropske zveze. Po saključnem govoru dr. Chou-denhove-Callergi 1 a se je prvi panevropski kongres zaključil. Bombni atentat SANTIAGO, 7. V poslopju zavoda za obvezno zavarovanje delavcev je sinoči eksplodirala velika dinamitna bomba. Poslopje se je zrušilo. Domnevajo, da so bombo položili delavci, ker niso zadovoljni z zakonom o obveznem zavarovanju. so popolnoma pod vodo. Indus prenaša proti morju cele gore ruševin, mnogo človeških trupel in živali. Železniška postaja v Karaki j u je izginila v globoko brezdno, katero je odprl potres. Lokomotive, ki so se naha^-jale na tračnicah, Je potres vrgel daleč vstran od železniške proge. General von Seeokt odstopil BERLIN, 7. Poveljnik državne brambe (Relchowehr) gen. von Seeckt je včeraj podal demisijo. Pred par tedni so namrefi republikanski listi v Nemčiji zagnali ve* lik hrup, Ceš da služi nemški Kron pri na kot častnik v državni brambi. Kakor se je sedaj dognalo, je sprejel Vllhelmovega sina v državno brambo gen. von. Seeckt. To je povzročilo njegovo demisijo. »ija za zunanje zadeve proučuje francosko-nemške odnošaje BERLIN, 7. Danes se je sestala komisija za zunanje zadeve, ki se bo pečala z raznimi vprašanji. Proučila bo predvsem položaj, ki je nastal po vstopu Nemčije v Družbo narodov, razgovore v Thoiryju in incidente v Germersheimu in drugod. Seje so se udeležili razni člani nemške vlade, med njimi tudi zunanji minister dr. Stresemann, ki je podal referat o pogajanjih v Ženevi in o razgovorih z Briandom. PovdarJal je, da bo mogoče razpravljati o vprašanjih finančne in gospodarske narave, vprašanjih, ki so bila tudi predmet razgovorov v 2enovi in v Thoiryju, fiele tedaj, ko bodo pogajanja, ki so sedaj v teku, že v zadostni meri pripravila teren. To pa se bo zgodilo najbrž prav kmalu. Komisija za zunanje zadeve bo sredi oktobra imela izredno sejo. Poostritev ongleike rudarske stavke , LONDON, 7. Konferenca zastopnikov stavkujočih rudarjev, ki se je sestala danes popoldne, je odločno zavrnila vladne predloge za poravnavo spora. Delegati so sklenili, da morajo zapustiti delo vsi oni rudarji, ki so do sedaj $krbeli za varnost rudnikov- ODPUST DVEH SLOVENSKIH PROFESORJEV Gg. Hvala Marija in Bek&r Milan, profesorja na tolminskem učiteljišču, sta prejela odpustnico s takojšnjo veljavo brei motivacije in brez pravice uložiti kak re-kurz. Omenjena gg. sta zapustila Tolmin, kjer sta poučevala več let ln bila dobri učni moči. Naročajte in širite „EDINOST" a. « EDINOST* V Trstu, dne 8. oktobra 1928. DNEVNE VESTI Trsoolnska univerza o Trstu Vpisovanje za akademsko leto 1926/27 na trgovinski univerzi v Trstu traja od 1. avgusta do 5. novembra t. 1. Na trgovinsko univerzo se lahko vpišejo oni mladeniči, ki so dosegli maturo na klasičnem ali znanstvenem liceju, ali usposobi j enostni izpit na tehničnem ali trgovinskem zavodu ali odpustnico kakega navtičnega zavoda. Prošnje za imatrikulacijo naj se pišejo na kolkovanem papirju za 2 liri in se morajo nasloviti na rektorja. V prošnji je treba navesti: ime, priimek, ime očeta, rojstni kraj, bivališče družine in jezike, ki si jih dijak izbere kot obvezne predmete. Prošnji naj se priloži: ena fotografija, krstni list, učno spričevalo, potrdilo o istosti s fotografijo in pobotnica o plačilu imatriku-lacijske pristojbine, prvega obroka vpisnine in prvega obroka dodatne pristojbine za posebne izpite in 10 lir za izkaznico in indeks. Razen te poslednje pristojbine (10 lir), ki se plača pri tajništvu univerze, je treba plačati vse ostale pristojbine pri zavodu «Cassa di Risparmio Triestina». Prosilcem, ki imajo doseči maturo v jeseni, se dovoljuje, da priložijo namesto zrelostnega spričevala tozadevno potrdilo. To potrdilo p& se mora tekom šolskega leta nadomestiti z izvirnim spričevalom, katero OporamioolE aedoletniH otrok ii žensk za dela po tovarna! Opozarjamo vse prizadete, da so stopile v veljavo s 7. septembra določbe o upo-rabljenju otrok in žensk pri delih po tovarnah in Industrijskih podjetjih. Tozadevni predpisi se nahajajo v zakonu od 10. novembra 1907, št. 818 v zakonu od 26. januarja 1913, Št. 886, v namestni škem odloku od 6. avgusta 1916, št. 1136, v kr. odloku od 15 marca 1923, št. 748 in v ministrski okrožnici št. 5 od 11. maja 1923. Opozarja se posebej na določbe, ki se tičejo delavske knjižice in naznanitve delavcev. Dečki, ki so končali šok), a niso še dovršili 15. leta, in ženske,, ki niso dovršile 21. leta starosti, se ne smejo sprejemati v tovarne in podjetja, označena v navedenih zakonih brez delavske knjižice, ki se jim izda na podlagi uradnega zdravniškega pregleda. V Trstu se vršijo taki pregledi v občinskem zdravstvenem uradu vsak dan od 11. do 12. ure (ul. R. Pitteri 2, I.) brezplačno in brezplačno se izdajajo tudi delavske knjižice. Mladoletne ženske morajo priti kakor otroci v spremstvu očeta ali varuha ali onega, ki ima nad njimi očetovsko o-blast, in poleg tega Še kake sorodnice ali kake druge ženske svojega zaupanja. Kdor uporablja ženske katerekoli staro- se v nobenem slučaju ne vrne pred koncem' sti in otroke pod 15. letom na delih, ozna-tečaja. Prošnja za vpis se mora vložiti na čenih v gori omenjenih zakonih, jih mora kolkovanem papirju za 2 liri najkasneje do 5. novembra in mora biti opremljena s pobotnico o plačilu prvega obroka letne vpisnine in prvega obroka letne dodatne pristojbine za posebne izpite. Sprejemajo se kot dijaki tudi oni mladeniči — italijanski državljani in inozem-ci, ki so dovršili kako srednjo šolo v inozemstvu ter »majo pravico do vstopa na vseučilišče v dotičrfl državi. Dalje tudi dijaki, ki so dosegli odpustnico kake italijanske srednje šole v inozemstvu, če se spozna/o za sposobne, da lahko z uspehom Bledijo pouku. Njihove prošnje za imatrikulacijo morajo biti opremljene še s podrobnim opisom in dokumentacijo študijev, ki so jih končali, in izpričevala, ki so jlb dobili v inozemstvu. Prošnji lahko pri-lotiijo tudi katerokoli drugo listino, ki mislijo da jim bo koristna. Ustine, ki so izdane v inozemstvu, morajo biti overovljene od italijanskega konzulata, vidimirane o d italijanskega ministrstva za zunanje »tvari ter prepečatene od kakega registrskega urada Italije. Vsi dokumenti, ki so sestavljeni v neita-lijanskih jezikih, se morajo predložiti s Eriloženim italijanskim prevodom, ki mora iti overovljen. Doktorji drugih univerz ali univerzitetnih zavodov Italije se lahko vpišejo v drugi tečaj, toda morajo delati izpit iz vseh onih predmetov, ki jih v teku svojih študij niso študirali. Dijaki kr. višjih trgovinskih zavodov Italije in univerze «Bocconi» v Milanu lahko prestopijo na tržaško univerzo do 31. decembra, če dobijo izpisnico omenjenih šol. Imatrikulacija in vpis na kr. univerzi daje pravice do odgoditve vojaške službe do 26. leta starosti. Šolnine so sledeče: Imatrikulacija L 150, letna vpisnina 450, dodatna pristojbina za posebne izpite 150, dodatna pristojbina za ponavljalne izpite 20, za doktorat 150, za diplomo 75, za posebne tečaje 200, za izpite posebnih tečajev 50. NepremoŽni dijaki I. tečaja, ki imajo v spričevalih povprečen red */io ali temu ena-koveljaven red, se lahko oprostijo vseh pristojbin. Ako pa imajo povprečen red /io, se lahko oprostijo na polovico. Istotako se pod istimi pogoji oprostijo doktorji drugih fakultet, ki stopijo na trgovinsko univerzo. V ostalih tečajih (II., III. in IV.) se študent oprosti celotno, če je dosegel pri izpitih povprečen uspeh "/» in ni bil uspeh pri nobenem posameznem izpitu pod •*/*>, a polovično, če je dosegel vsaj **/» pri vsakem izpitu Lahko se dovoli tudi oprostitev od pristojbin za doktorat — celotno ali polovično — če je študent dosegel zadnje leto enak uspeh, kakršen se je zahteval za prejšnja leta. Prošnja za oprostitev šolnine se mora napraviti na kolkovanem papirju za 2 liri ter ji priložiti potrdilo županstva in finančnega agenta o premoženjskem stanju pro-ailčeve družine. Prošnja naj se naslovi na rektorja. Inozemski študenti, katerih družine bivajo v inozemstvu, plačajo le polovično Šolnino. _ Zamulene mature Poročajo nam: Kakor lani tudi letos par dijakov ni bilo pravočasno obveščenih o zasedanju komisij za zrelostne izpite. Letos so na tale način prišle ob maturo tri dijakinje tolminskega učiteljišča v jesenskem izpitnem zasedanju. Kdor zamudi določeni rok, se smatra za neprijavljenega, torej da je prostovoljno odstopil od izpita. Če je zasedanje še za druge šole, mu je dana možnost, da se tam prijavi. Po zaključni konferenci za vse šole, ki spadajo v krog ene in iste izpraševalne komisije, ni več mogoče napraviti izpita. Dana je edina možnost, da mm prihodnje leto zglasi k zrelostnim Izpitom. Polagati mora vso maturo še enkrat. Toliko sporočamo v znanje tudi onim trem kandidatinjam tolminskega učiteljišča. Obenem pa moramo opozoriti naše dijake, da nehajo s takimi neprevidnostmi. Če ni gotovosti, da se zve za določeni rok, je bolje potrpeti v kraju Sole ter potrošiti onih par lir več, ki se Izdajo za par dnevno stanovanje in hrano v tujem kraju, kot pa tvegati celoletni Studij. Opozorili pa bi na to tudi posamezna ravnateljstva šol, da javijo večkrat tudi v našem časopisju posamezne datjime izpitov, ker so pač časopisi najpriprav-nejše informativno sredstvo. naznaniti kr. prefekturi. Obrazci za te naznanitve se dobijo vsak dan pri občinskem zdravstvenem uradu. CVETKA NA GROB Prejeli smo sledeče posvetilo: Fanči Jurčevo smo spoznali v času, ko je zahajala v tukajšnjo šolo Notre Dame de Sion pred dvema letoma. Prihajala je v spremstvu tete g. Knežič in se'strične Ljube na vsako našo prireditev, kjer je s svojo prirojeno prijaznostjo in Ijubeznji-vostjo vedno mnogo pripomogla k dofere-je bilo jako žal, ko smo zvedeli da je obo-mu uspehu. Znala si je pridobiti velik krog prijateljev in znancev. Vsem nam lela, toda nismo mislili, da bo tako hudo z njo. Prav iskreno smo ji želeli, da okreva ter da se povrne med nas. Toda kruta u-soda Je hotela drugače. 2 njo smo zgubili enega med najplemenitejšimi cveti z vrst našega ženskega naraščaja. Posebno jo je dičila njena priprostost, kar se dandanes le redko najde. Kljub svojemu položaju, je bila vedno priljudna v naši družbi. Naj ji bo domača zemljica lahka, hranili jo bomo vedno v dobrem spominu. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 7. It. 1928. Nič novega. Trg gre svojo pot brez sprememb. Kupčije navadne, brez pravega konkurenčnega boja. Krompirja malo. Nekoliko več zelja. Sadje mirno. Nekaj živahnejša kupčija s češpljami, ker kupujejo le privatniki. Fige stalne. Cene na današnjem, trgu: Zelenjava: Radič 200—400; pesa rudeča 80—100; korenje 70—100; malancane «00 do 260; paprika 180—050; krompir 45—00; šelen 160—240; zelje belo 90—120; karfijoli 80—100; vrzote 80—100; fižol v stročju 220 do 300; fižol v stročju za luščenje 200—300; fižol nov 240—280; čebula 40—80; česen 2C0 do 250. — Sadje: Cešplje 70—100; breskve 200-580; fige 60—100; hruške 160—360; jabolka 60 do 180; grozdje 200—360; limone 28 do 40 L za zaboj. | zasačila pri njegovi obrti in ga. zaprla. Med logov. Sicer je to pa pri vseh publikah te-1 MIREN tem časom je pa njegov soeUnovalec Pa- ga sveta. Taka hrana je neprebavljiva za Josiv Gril šest in štiridosetlptpn Hp lombini doma prebrskal vee kote In kraje, količkaj šii*o publiko in jo je mogoča P ' štiridesetleten de- dokler ni našel Izakovih prihrankov in si dati le v silna majhnih dozah. Bregantu lavec, si je služil vsakdanji kruh s po- »»».v. uuljvi im »imv t j- u oa uuu 11! v oiiuv mni 1111111 111 "-n *' ■ Ul GKCUilU i • _ * jih prisvojil. Včeraj je prišel Izak iz zapora! njegov sijajni glasovni organ nič ne kori- preostalega vojnega materija^ in njegova prva skrb je bila, da je Šel na- J sti, kar se mu po večini ves razgubl nekje, ravnost k postelji, da bi videl zopet svoj posebno v nizkih legah. Občinstvo ga po denar. Toda ni ee malo začudil, ko ga ni večini ne razume. Je to njegova stalna nabilo seveda več. Poleg tega je ugotovil, da paka. Sploh pa nastopata on in Gomišček mu je zmanjkalo Se par oblek in nekajj z neko vstrajno enoličnostjo preveč v pri-raz no vrstnega perila. Kdo dragi — si je digarsklh ulogah, preveč dolgega govorje-mislil Izak — mu je mogel odnesti vse nja in raznega dušnega razglabljanja. Sta njegovo premoženje, nego Palombini. Šel oba dobri moči, toda goriško publiko že je na policijo in ga naznanil. Policija se je; utrujata. Še preveč ponavljata, takoj podala na delo in ga ▼ teku par ur j Duet Primožičeve in Blzailov je bila tež-zalotila v neki čedni gostilni, kjer je prav; ka stvar, prelepa. Sta ga tudi prepela, Če-dobro jedel in pil. Mož je bil aretiran, pe-: ravno se je poznalo, da ga nista dovolj sku-ljan na policijo, kjer so ga zaslišali. Trdi paj naštudirala. Bizail napreduje v svojem da je nedolžen. Pri njem niso nagli ukra- glasu, je pa nebrzdan, ne pozna tempa in denega denarja. Preiskave se nadaljujejo !tmu je potreba dosti dosti tehničnega štu-in policija je že na pravem sledu. dija. Ažmanova je pa s svojim glasom pri- Titovi v stanovanja. Včeraj pri belem dnevu, ko ni bilo nikogar doma, so odprli neznani zlikovci s _ , „ , ^ ponarejenimi ključi stanovanje Marije ?a °dr.u» ,ne r'aj,lužl opombe in bi prav Hering v ulici Cavana in se obložili z raz-j Jabko i«>stalo. dobila poslušalstvo. Nekoliko boječa, pa malce šibka. Tisto, kar bi moral biti neke vrste ples lir. Novrot za Gorico je bil bilianski orkester. Je prav dober in dobro Izšolan. Za sa-ldnski orkester na lok mu manjka pa Se precej instrumentov. Boljši je bil v komadih Ee sestavljenih drugod kot pa v lastnih. Dopadel je vsem in je bilo sploftno mnenje, da ga drugod na deželi ni nikjer novrstnim perilom v vrednosti 300 Lastnica je naznanila dogodek oblasti. Pretep na vile«. V ulici Sanita je bil včeraj zjutraj tak vik in krik, da so ljudj? prihiteli iz vseh krajev skupaj. Dva tetaka, in sicer 55-1 et-ni Ivan Defar, stanujoč v ulici Commer- boljšega. ciale, in 50-letni Karel Legat, stanujoč v j Nad ćelim večerom je ležalo zadušno ulici Ruggero Mauna, oba precej močno ozračje omejitev in nesrečno izbranega vinjena, sta si kar na sredi ceste povedala programa. take, da nimajo nikjer svojega mesta. Na-j vđikudAB dar zadnje sta se pa začela med krikom šel _ . , _ tepsti. Tisti, ki jih je največ dobil, je bil j Znana, najstarejša urarska tvrdka v Go-Defar in je moral na rešilno postajo, med "ci, g Jakoba Šuligoja v Gosposki ulici je darovala goriškemu pokrajinskemu odboru Športnega Udruženja prelepo, dragoce- la» To pot je bil zaposlen v bližini Tržiča. Nobeden ne ve, kako se je zgodilo, nenadoma se je razpočila granata in Grila težko ranila. Ranjenec je bil takoj prepeljan v tržiško bolnišnico, kjer je pa po izredno hudih bolečinah umrl. Dobljene rane so bile smrtne in ni bilo več nobene pomoči zanj. Včeraj v četrtek se je pripeljal na naše domače pokopališče. Domača godba je spremila pokojnega k zadnjemu počitku in obilo ljudstva se je udeležilo- pogreba. Pokojni Gril zapušča ženo, več otrok, mater in očeta, bdi je blaga duša, če je le mogel, je napravil dobro, vsakemu je rad pomagal, vsakemu rad svetoval. Bil je tudi občinski svetovalec. Naj mu bo lahka domaČa gruda! Težak in nevaren je posel, ki so si ga nekateri izbrali, da zamorejo družino in sebe v teh težkih časih brezposelnosti, draginje in bede preživljati! tem ko je Sel Legat domov spet in si zdravit mačka. Tržaško sodišče Ker nI meoel oiačetl M7I L BORZNA POROOILA Amsterdam 1020, Belgija 71, Francija 75, London 125.75, New York 25.90, Španija 885, Švica 500, Atene 30.50, Berlin 615, Bu-karešt 13, Praga 77.10, Ogrska 0.0360, Dunaj 365, Zagreb 46.10. Uradna cena zlata )6. 9.) 510.77. Vojnoodškodninske obveznice 65.15. MALI OGLASI no kupo, katera bo pripadla dotičnemu nogometnemu moštvu ki bo izišlo kot prvak |_____ iz medsebojnih tekem goriških nogomet- j VDOVEC, nih Čet. REDI IT? f f Hflftl Via Fabio Filzl 23, pouk In DLaLI I fcjUlUuL prevodi v vseh jezikih. (1511 gostilničar, premožen, brez otrok, želi ______ __ _____ _ en«n}a z gospodično do 36 let staro. Ponudbe pod Trgovec Arrigo Comar se je včeraj mo-« I!Ladi tako dr^oce™ P™0?** je <ž«mtev» na upravnistvo. 1556 ii Too-nvariati nr0H mca vsemi gonsKiml sportnmi napeto za-;—————---— ral zagovarjati pred tržaškim sodiščem, nimanie bH*™ m-edstoieče ker obtožen neopravičene pri! as ti t ve zne- mmanJe za a11"2!«* predstojeće eka lir 2470 kot preostanek dolga na škodo trgovca Asquini Ivana. Obtoženec se zagovarja • slabim tokine. Nezgode na deln Blizu severne postaje grade nov pre- BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejem« note-ie, Madonna del Mare 19, II. 1557 njem trgovine, ki mu nI dovoljevala niti prehraniti polteno njegovo Številno družino. Ne smatra sodnega postopanja za u-pravičeno, kajti Asqulni Ima ▼ rdkah za-dolžnico za omenjeni znesek, izstavljeno od njega pred naznanitvijo. Omenja, da je plačal a)00 lir na račun dolga z beneškimi vojnoodSkodninskimi obveznicami, kar naj bo dokaz, da je imel vso dobro voljo poravnati z as tanek, a mu to ni bilo mogoče. Blago je dobival od Asquinija v komisijsko prodajo in isto da je bilo slabo, takozvani «Škart». Asquini oporeka vsem tem izjavam in trdi, da se je Comar celo zdrutil z nekim Beitrame, da razproda nabavljeno blago, ne da bi poskrbel plačila. Pravi, da je že večkrat Comar zaprl trgovino. Branitelj odvetnik Xesich, ki prosi sod- pokaiejo lju- IZ NARINA do 5t. Petra ee je zgubila moška ura _ i t verižico in priveskom-svinčnlkom. PoSten naj- 8t»: dor pod in skoz Kostanjevico. Predvče- • dit«lj naj prinese v župnišče v Št. Petru, za ka'- rajšnjlm je padel petdesetletnemu de- idobi L 100.—. 1558 nike, naj enkrat za vselej poaazejo uu-oeeb se )e pregrešilo proti 'mestnim cestnim predpisom, 11 jih je prepoeno zaprlo svoje trgovine, 10 je pustilo živali na cesti brez nadzorstva, 8 ni bilo opremilo razstavljenega blaga z lističi, naznanjajočimi ceno. Skupaj 168 oseb. dem, da stvari ki spadajo v sodišče za vilne zadeve, ne vlačijo pred kazensko, in rahteva oprostilno razsodbo, ker Comar je v o dejanje ne tvori prestopka. Comar Arrigo je bil obsojen na enajst mesecev in 20 dni zapora ter 116 Lir globe, odpuščene z zadnjim kraljevim indul-tom. Vesti z Ooriikega Goriške mestne vesti TELESNA VZGOJA SPORT Športno draitro «AdrU» Danes v običajnih prostorih važen članski sestanek. PriČetek točno ob osmih in pol. Posebno se priporoča nogometašem, da ne manjkajo na sestanku. * V torek sestanek tehničnih komisij. Kraj bo javljen. — Vodja. S. L Jadran, Herpelje-Kozina - M. D. Sv. Iran V nedeljo 10. t. m. se odigra v Herpeljah-Kozini prijateljska nogometna tekma. To velja kot direktno obvestilo Jadranu. — M. D. Sv. Ivan. S. S. «Concordia», Skedenj M. D. Sv. Ivan Vam tem potom javlja, da se v nedeljo prijavljena nogometna tekma z Vami ne bo igrala. Odgovor pismeno. — Radi nadaljnjega srečanja se dogovorimo. — M. D. Sv. Ivan. HAZENA S. D. Arfri«, Trst - S. K. Mura, Morska Svbota 8:2« Hazena S. D. Adrijc je bila v nedeljo dne 3. t. m. gost S. K. Mure v Murski Suboti in je ob tej priliki doživela svoj prvi občutnejii poraz, ki je pa z druge strani popolnoma opravičen. Neuspeh naših vrlih Adrijašic je pripisovati v prvi vrsti utrujenosti istih, ki so po 22-umem potovanju in le polurnem počitku nastopile tekmo na z visoko travo zaraščenem igrišču, ki je mnogo -oviralo igro Adrije. Sodeloval je pri porazu tudi sodnik, ki je priznal «Muri» 4 nepravilno zabite goale, ter prisodil proti Adriji dve neopravičeni petmetrovki. Poleg tega je občinstvo, katerega se je zbralo precejšnje število, z glasnim vsklikanjem podpiralo lastno družino, medtem ko so se takozvani «drukarji» skoro surovo vedli napram družini Adrije. Tekma se je odigrala v najostrejšem tempu. Prvi polčas je bil odigran s premočjo Mure, v drugem pa je vladala Adrija. Adrija je vkljub utrujenosti, ki jo je od nje zahtevala enodnevna vožnja, odigrala eno najboljših tekem, ni pa mogla biti kos četi S. K. Mure, prvaku mariborske oblacti. Družina Mure razpolaga z izborno napadalno vrsto, ki se odlikuje posebno s svojimi nizkimi in neubranljivimi streli na goal, ter z neprodorno obrambo, katere glavna oat je branilka, igralka državne reprezentance. Sodnik gospod Peček iz Murske Subote. Goale so zabile za S. K. Muro: Kardoseva 11, Jan »seva 9. za S. D. Adrijo: Zlobec 1 6, Vilma 1, Kocijančič III 1. Četi: S. K. Mura: Sočič, Gyory, Nemes, Lutšr, Janos, Kardos, Peček. S. D. Adria: Milly, Kocijančič I, Zlobec H, Kocijančič II, Kocijančič I, Zlobec I, Vilma. — K. L. lavcu Mihaelu Feresina ve&ji kamen na SMILAJOD (Trposki sok), irborno sr«d«tvo proti glavo. Zeleni križ, ki se j« telefoilično ! arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanja, poklical na mesto neigode, J. odpeljal j ^ ^eL^e n^T^?. ponesrečenca V občinsko bolnifmco, : prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via kjer SO Ugotovili zdravniki več večjih jOiuliani 42 (paralelna ulica Via dell'ifitna). [1524] in manjših ran na glavi. . SLUŽKINJA, kmečka, priletna, velča kuhanja za posle in vseh hiSnib in kmečkih del, pridna poltena »e sprejme. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 1352 " žii na Idriji pri Bači vpisana zadruga z omejenim jamstvom razpisuje službo RAVNATELJA. naj se pošljejo Delovanje goriških mestnih roAarjov V drugi polovici minulega, meaeea so j se oglobili radi raznih prestopkov mno- j gi, in sicer: 19 koloearjev, ker so voeiU po poteh za pešce, t Ž kole-sarjev, ker | niso imeli ivonca, Ž0 kolesarjev breg svetiljke, 9 Šoferjev radi prsnagl® vožnje, 26 voznikov br«* predpisane tablice, 10 oseb, ki so vozile pee brez nagoh- OOBIfiKO GLEDIŠČE Jutri ob 2M« In r netfeljo ob 15.38 vri so npriserl prvič v Ckmei Cankarjev a Hlapec Jorae)», drema v devetih slikah. Zanimanje mod lMiiim cbčin-sivom za te predstavo Jo veliko in uprl- j &ot učni jezik. Le zoritve bodo sprejeta z največjim zadoščenjem tudi radi tepa, da so otvarja sezona zopet s našim Cankarjem, ki ga je nafie občinstvo io v proili sezoni do-drbra spoznalo In nad vso vzljubilo. eHIapec Jernej* v Skrbinikovi dramatizaciji bo sopot korak k io popolnejšemu poznavanju našega Cankarja. Opozarja se. da so bodo predstave pričenjale z največjo točnostjo, kar naj blagovoli eenj. občinstvo upoštevati. Re-jgjo vodi Košuta. BILJE. Odločitev kmetLJsko-pončaega izleta. Radi slabih cestnih razmer se *aenkrat ne more vrSiti kmetijsko-poučni Izlet po Krasu in branilki dolini, ki je bil doloCen za 10. oktobra. Kadar se bo ta izlet mogel vrgiti, bomo to sporočili potem Časopisja. IZ TOLMINSKEGA OKRAJA Kriitcv postav S postavo je bilo določeno ,da se uvede IS vseh razredih ljudske šole italijanteina v 5. razredu bi morala ostati Se letos slovenfičina kot predmet. — Na podlagi navodil Šolskega nadzornika so posamezni didaktični ravnatelji kar Ponudbe 30. t. m. najkasneje do (1036] St. germanska pogodba Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avstro-ogrskih kron, stavljene v zameno po santgerman-eki pogodbi 22. marca 1C22, so naprošeni, da se zglasijo najkasneje do 31. oktobra pri R. Piacentini-ju, Corso Vitt. Em. III. 45 -1. Gorica, Slaščičarna F.111 Piacentini Via Seminario št. 8. (1026) PeclovSnl večer Adrije. Težko je pisati poročilo o prireditvah, ki ne uspejo, ki razočarajo pričakovanje obiskovalcev. Vse je bilo namreč ta večer reducirano. Predvsem obisk občinstva v silno reduci-ranem številu. Potem program, dalje bu-fet brez pijače iz bližnjih Goric, ter končno tudi prosta zabava po oficijelnem programu, vse to je bilo reducirano. Iz mnogoštevilnih ocen občinstva smo na evo jo pest iztisnili iz Šolskih urnikov 01 - pis slovenščino za peti razred, kjer bi morala , na naslov! na podlagi postave ostati Se tekoče Šolsko leto 1926-1927. VRHOVLJE (Kofsko) 7. oktobra 1926. Nocoj je zgorelo posestvo Kri stan čič Antona na Vrhovlju. Zgorelo je vse v hiši in gospodarjevi so komaj rešili golo življenje. Ogenj, ki je bruhal iz hiše, so videli po vsej dolini in mnogi &o pritekli gasit. Toda bilo je prepozno. Lahek veter je razpihal ogenj po vsem razsežnem poslopju. Danes zjutraj je bilo le še kup ožganega lesa in pepela. AJDOVŠČINA Vpisovanja Vpisovanje v tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo se bo vršilo v nedeljo dne 10. t. m. od 8.—10. ure ter v pondcljek 11. t. m. od 18.—19. ure. Redni pouk se plačuje vedno par cent več kot drugj ALOJZU POVri, Piazzti GariMld? l nadstropje Paziti* >u naslov' Presino pradaEe Kgt&ME, GOLDINARJA ZLATO tn SHEBRO obiščite zlatarno v TRSTU, Via tfazsinl £t. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujeni listke mestne zastavljalnice. 1037 SHHHBBaHBHHVHKHtianaMKfiEa« razbrali, da je ono silno navelifiano raznih monologov, recitacij, ali pa zgolj dia- prične v petek dne 15. t. m. — Vodstvo. iiillitt piana, žu-toaiks zlata Imti zflčitC' piačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urarna Trst« Via Mazzinl 48 10:3 PODLISTEK JULES VERNE: (131) Skrivnostni otok Iz triaSkega življenja Tatvina (I.9M lir. V ii lici Crosada št. 9 sta stanovala svoj čas v etii in isti sobi neki Izak Mieli in Bruno Palombini. Mieli se "je pečal s tihotapstvom, kar mu je v kratkem Času do-druglh 40.000 lir je pa spravil oziroma skril nakupil razne obleke in druge potrebščine; drugo 40.000 lir je pa spravil, oziroma skril v posteljo. Pred par tedni ga je policija — Potem bi bilo bolje, je dajal Harbert, če bi zasidrali ladjo pred granitno hišo?! popolnoma odobril njihove sklepe za sedaj — Da in ne, je odgovoril Pencroff, toda ■ in pozneje. Obljubil je celo, da bo preiskal bolje da ne. Ustje Hvale ne nuja primer- preliv med otočkom in obrežjem, da bi vi-nega mesta za ladjo; voda je preveč del, ali bi se ne dalo s koli napraviti umet-nemirna. — Toda če bi jo potegnili na pesek, v bližino kaminov? — To bi bilo bolj na mestu, je odgovoril Pencroff. Toda za časa nate daljše odsotnosti od granitne hiSe, smatram, da je Bori aventura tu bolj na varnem. Sploh pa jo pustimo v pristanu, dokler ne očistimo otoka onih lopovov. Jaz sem popolnoma tega mnenja, je rekel poročevalec. Posebno o slabih vreme- v zrakoplovnem pristanu. Ako bi se ob tonu. Poslali so drugo brzojavko, zahte povratku ne rešili še onih podleiev, tedaj vajoč takojšnji odgovor. spravimo ladjo k granitni hiši. j Zvonec v granitni hiši se ni oglasil. — Dobro! — Zdaj pa dalje!« je dejal po-] Naseljenci so postajali nemirni. Kaj se ročevalec. . i je zgodilo? Ali je bil Ayrton še pri čredi, Ko so Pencroff, Harbert in Gedeon Spi-; aii je bil še prost v svojih namenih? Morda lett prispeli zopet v granitno hišo, so pove- ^ bilo dobro iti tja, dasi je bila noč silno dali inženirju, kaj se je zgodilo, in on je temna? no pristanišče. Tedaj bi bila Bonaventura vedno pri rokah, pred očmi naseljencev, in v slučaju sile bi jo imeli pod ključem. Tisti večer so brzojavili Ayrtonu, naj prižene iz staje par koz, katere je Nab hotel aklimatizirati na pašnikih planot«. V njihovo začudenje ni Ayrton takrat |>o | svoji navadi potrdil sprejema brzojavke. Inženir je postal nemiren, ki je izostal odgovor. Morda ni bil Ayrton v tem trenotku tam, ali pa je bil na potu v granitno hMo nih je tu bolje shranjena kakor ob ustju Pred dvemi dnevi je odšel z namenom, da ostane z doma do 10., ali najpozneje do 11. zjutraj. Naseljenci so torej počakali, Če bi se Ayr-ton morda ne pojavil na višini Lenega raz- _ gleda. Nab in Harbert sta se celo podala j vaja Naba. Spremljal je tovariše do Glice-v bližino mosta, da bi ga spustila, ko bi se. rinove reke in dvigni) sa ajimi most Naro-moteno polastili. Zato sem iste misli kakor i pokazal tovariš. | Čili «o mu, naj tkrit za drevsaom priCakuje gospod Spilett, da jo pustimo mirne duše Ob desetih zvečer ni bilo še sledu o Ayr- njihov ali Ayrtonov povratek. Hvale — Toda če jo kaznjenci ponovno obiščejo? je vprašal Harbert. — Eh sii^ko, je odvrnil Pencroff, če bi je tu ne našli, bi Sli takoj ponjo do granitne hiše in za naše odsotnosti bi se je ne- Pretehtovali so vse za in proti. Nekateri so hoteli odriniti, drugi ne. cMorda pa se je pokvarilo kaj na progi, da brzojav ne funkcijonira več, je dejal Harbert. — To je mogoče, je rekel poročevalec. — Počakajmo torej do jutri. Je dej tu Cir Smith. Prav mogoče je, da ni Ayrton prejel naše brzojavke, ali pa nismo mi njegova prejeli! No« je prešla v napetem pričakovanju. Ob prvem dnevnem svitu 11. novembra je Cir Smith brzojavil, toda tudi takrat ni prejel odgovora. tfOdrinimo k stajil je vrkliknil. — In vsi dobro oboroženi!» je pristavi^ Pencroff. Vendar pa so sklenili, da ne smo ostati granitna hiša prazna in določili »o za ču->