Leto III.
Maribor, sobota 3f januarja 1920.
St. 2/1
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6-50 mesečno.
četrtletno K 19-50.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6-—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva 8t. 276, uprave št. 24.
Mirovna konferenca.
LDU. Pariz, 2. jan. (Agencija «Havas»). Kakor poročajo razne vesti iz Pariza, se konferenca ne bo sestala pred koncem prihodnjega tedna. Lloyd Georg ne bo odpotoval v Pariz pred pondeljkom ali torkom. Nitti se ne pričakuje, v, Londonu pred nedeljo ali ponedeljkom. LIoyd Georg začasno ni v Londonu. Potrjuje se, da ni bilo nikdar govora o kaki preložitvi mirovne konference v London.
Lord Grey zapustil Ameriko.
LDU. Pariš, 2. jan. «Echo de Pariš* poroča, da se angleški poslanik v Washingtonu Sir Edvard Grey danes napoti domov, ne da bi ga za .njegovega trimesečnega bivanja v Ameriki bil sprejel predsednik VVilson. Vsled »tega se mu ni posrečilo oficijelno nastopiti svoje mesto. Baje čakajo načelniki desetih dfugih misij na priliko, da izroče svoje poverilnice. Ne ve se še alt se bo Lord Grey povrnil v Was-hington. \
Mir z Rusijo se bliža.
Ko dan j, 1. jan. Litvinov je izjavil uredniku lista ..Sozialdemokraten", da bo mir z Rusijo sklenjen preje, nego se splošno misli. Litvinov ne veruje v japonsko pomoč Kolčakovi ar^ madi, pač pa na skorajšnji mir na gospodarski podlagi, ker antanta ne-obhodno. potrebuje rusko žito.
Prvo zborovanje Zveze narodov.
Pariz, 1. jan. Vrhovni svet je določil prvo zborovanje Zveze narodov. Ameriški poslanik je dobil nalog, naprositi Wilsona, naj razpošlje tozadevna vabila.
Uveljavljenje mirovne pogodbe.
LDU Pariz, 2. januarja. Vrhovni Svet je odredil, da mora biti do 6. t. ,m. vse priprav-
ljeno za uveljavljenje mirovne pogodbe. Ni pa še gotovo, ali se bodo mogle do tega dne rešiti vse potrebne formalnosti.
Češko-poljski spor.
Praga, 1. jan. Vesti poljskih listov, daj« odredila čehoslovaška vlada tajno mobilizacijo osmih najmlajših letnikov so popolnoma brez podlage.
Smrtne obsodbe na Ogrskem.
Budimpešta, 1. jan. „Az Est" poroča, da je vlada sklenila, da se V bodoče smrtne obsodbe ne smejo več izvrševati javno. Zato je bilo že več obsojencev prepeljanih v pokrajinske ječe, kjer bodo justificiranl.
Pomilostitev romunskih novinarjev.
LDU Bukarešta, 2. januarja. Brzojavna agentura „Dacia" javlja, da je kralj pomilostil vse romunske Časnikarje, ki so bili obsojeni v minolem letu radi svojega Nemcem naklonjenega mišljenja.
Grozovitosti terorista.
LDU Budimpešta, 2, januarja. Kakor poroča „Az Est", je poslal terorist Arpad To-rokos-Cohn dan pred svojo usmrtitvijo višjemu državnemu pravdniku dopis, v katerem izjavlja' da v svojem zagovoru nj izpovedal resnice On da ima 44 umorov na vesti. Spremljal je Tiborija-Samuelyja na njegovem potovanju v provinco in da si pridobi njegovo'naklonjenost, je ustrelil samovoljno 44 ljudi.
Clemenceau ostane, kar je.
LDU P a r i z, 2. januarja. (Agence Havas) Clemenceau je končnoveljavno odklonil vsako novo izvolitev v parlament. Izjavil pa je, da se nikakor ne namerava odtegniti iz politič-nega življenja.
Promet na Adriji.
LDU Beograd, 2. jan. »Pravda« javlja: Ves promet na ]adranskem morju je v italijanskih rokah. Njihove prometne agencije zahtevajo, da se vozni listki plačujejo v lirah. Kdor nima lir, plačuje voznino v kronah, in sicer po kurzu, ki ga prometne družbe določajo samovoljno. Zadnji čas so morali plačevati imejitelji kron za 1 liro 11-40 K.
Poljedelska fakulteta v < Beogradu.
LDU Beograd, 2. januarja. Na včerajšnji seji vseučiliškega plenuma se je definitivno rešilo vprašanje ustanovitve poljedelske fakultete na vseučilišču v Beogradu.
Obnovljenje.
Po vsej Jugoslaviji se. začenja živahno gibanje za t. zv. narodno obnovo. Začetek tega dela je nastal v Žagrebu, kjer je znani hrvatski publicist Milan Marjanovič v družbi svojih naj-Ožjih prijateljev, s katerimi je .pred vojno in med vojno delal doma in v ujini za naše nar. ujedinjenje, začel iz-dajatinov tednik »Obnova«. »Obnova« je prinesla dosedaj krasne članke izpod peresa prvih bojevnikov za našo Jugoslavijo.
Med drugimi čitamo tam zanimive spomine iz delovanja naših emigrantov. Milan Marjanovič je znan po svojih listih, ki jih je izdajal pred vojno (n.' pr. ,.Narodno Jedinstvo"), med vojno je agitiral in deloval za našo stvar po Ameriki, in je dobil posebno oporo v jugosiovenskih naseljencih v Valparaisu, kjer so bogati jugoslov. podjetniki podpirali delo našega odrešenja. Po vrnitvi v domovino je Milan Marjanovič nadaljeval v Zagrebu svoje delo. Vedel je, da smo doslej izvršili šele prvi korak v svojo bodočnost : Za odrešenjem, osvobojenjem in zjedinjenjem mora priti
—	obnovljenje. Postati moramo: en narod prerojen ves nov — kakor je pred 100 leti pel naš pesnik Vodnik. S starimi slabostmi in napakami ne moremo iti v novo življenje. Treba je prenovljenja naših duš, naših src, našega življenja na znotraj in na zunaj. Zato se je ustanovila v Zagrebu organizacija «Jug osi o venske narodne obnove* t. j. velike vsenarodne zveze vseh dobrih in poštenih Jugo-slovenov, ki naj s svojimi silami prenovijo ves jugoslovenski narod, da bo stopal v isti vrsti z drugimi kulturnimi
narodi. Odbor «Jug0sl0v. nar. obnovo razpošilja te dni načrt za to organizacijo. Želeti je, da bi našel povsod rlnogo delavcev, ki bi izvršili veliko delo prenovljenja. Mi vsi, ki smo delali na delu osvobojenja, smo poklicani, da delamo na tem polju. Z novim letom začnimo novo življenje
—	to je bil sklep našega novega leta. Ne moremo si to novo življenje predstavljati drugače, kakor v popolnem ob-novljenju našega naroda. Mi smo narod osvobojen — a ne še prerojen. Iz tega sledi vse zlo, današnjih časov. Delo za obnovo se bo vršilo na vseh poljih. Načrt obsega vse naše javno življenje. Treba je, da se ga udeleže vsa naša društva in korporacije. ‘Obnova* si je postavila velik cilj. Želimo da bi se vse naše javno življenje leta 1920 vršilo v tem smislu. Na tem polju je treba združiti vse sile. Edino tako bomo premagali vse, kar nas uničuje: separatizem, korupcijo, boljševizem, verižništvo, draginjo, špekulacije, odiranje, slabo gospodarstvo, nezadovoljnost itd. Edino tako bomo postali nov, silen narod, ki bo vstal iz lastne sile. Mi imamo eno najlepših in najbogatejših dežel v Evropi — od naroda je odvisno, da si ustvari srečo na teh svobodnih treh. To pa more le narod, ki bo razvil vse svoje duševne in telesne sile v prid svoje domovine. I n te sile mora vzbuditi in zor-ganizirati narodna obnova. Opozarjamo na to gibanje z željo, da bi imelo mnogo uspeha. Mi bomo sodelovali pri njem.
Davek na vojne dobičke.
»Pravda« poroča: Finančni minister je predložil ministrskemu svetu naredbo o davku na vojne dobičke. Po tej naredbi morajo plačati davek vse one osobe, ki so imele v
Sokolski zlet v Pragi 1920.
„Narodni Listy" prinašajo zanimiv članek o velikem sokolskem zletu v Pragi leta 1920. To bo največji sokolski zlet, kar jih je kdaj imelo sokolstvo. Dolgo se jfe premišljalo o tem, ali uaj se sokolski zlet v tem obsegu sploh vrši, kajti treba je računati z raznimi ovirami in razmerami, glede prometa, prehrane, stanovanj itd. Vkljub temu so se sokolske župe na Češkem odločile, da se sokolski zlet vrši in so obljubile svojo pomoč, da omogočijo v vsakem oziru najlepši uspeh.
Vežbališče bo na istem mestu na Letni, kakor je bilo 1. 1912. Zlet se bo vršil ves mesec junij, vrhunec doseže v zadnjih štirih dneh 27.—31, junija. V nedeljo pred tem bo nastop učencev in naraščaja, društva za otroške igre itd. Pretektorat je prevzelo mesto Praga. Godbo je zložil br. Pospišil. Za slavnostni pohod se razpiše posebna nagrada. Kako velika bo udeležba se vidi iz sledečih podatkov.
Od 45 Čeških žup je priglasilo svojo udeležbo doslej 19 žup, torej niti polovica in priglašenih je že od teh 33.700 moških in 19.000 ženskih udeležencev, med tem je 15.409 telovadcev in 13.444 telovadk. Ako se pomisli, da
vojnem času od leta 1914—1919 večje dohodke kakor so jih imele pred vojno. Pri družbah, ki so dolžne javno polagati račune je podvržen davku tisti znesek dobička, ki se pokaže po povprečnem seznamku dobičkov, doseženih v zadnjem letu mirovne dobe, ako presežek dobička znaša vsoto 10.000 K. Davek se mora plačati finančni upravi in sicer tako, da se morajo krone zamenjati za dinarje. Kar se tiče pravnih in fizjčnih oseb morajo plačati davek po onem znesku, ki se pokaže v razmerju med skupnimi dohodki vgotovljenimi v perijodi od leta 1918—1919 in med dohodkom doseženim 1.1911; za 1.1919 pa po dohodku 1. 1911. Ako je bil dohodek leta 1911. manjši kakor 20.000 K ali če ga sploh ni bilo, se bo računalo, da je bil dohodek tolik t. j. da znaša 20.000 K ter se bo obdačil. Ako skupni dohodki za čas od 1. 1914—1918. ne znašajo 30.000 K in za
1.	1919. ne presegajo svote 15.000 K. Ne bodo se obdačili osebni dohodki in mesečne plače, pokojnine, dnevnice in doklade, sicer pa, se bodo upoštevali vsi dohodki iz ka-kakeršnegakoli vira.
Obdačenje in izplačevanje bo odmerila finančna uprava in davčni odbori ter glavni finančni odbor v Beogradu. Odmerjenje davka se bo smelo zavarovati s prepovedjo in drugimi zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljenje dohodkov se bo kot kazen moral plačati trikratni davek.
Ako bi se zahtevani dokumenti ne predložili v pogled, se bo to kaznovalo z globo od 1000—2000 'dinarjev. Plačilo tega davka zastara v petih letih. Domače družbe bodo po tem načrtu morale plačati: 40% od onega zneska, ki ne presega 5% vložene glavnice; 50% od onega zneska ki presega 5% vendar pa ne presega 10% vložene glavnice; 60% od onega zneska, ki presega 10%, pa ne presega 15% naložene glavnice; 70% od onega zneska, ki presega 15%, pa ne presega 30% vložene glavnice; 80% od onega zneska, ki presega 30% vložene glavnice.
Za tuje družbe veljajo drugi ukrepi.
Pravne in fizične osebe bodo morale plačati 20% od onega zneska, ki ne presega 2(,.000 K; 40% od onega zneska, ki znaša od 20.000—30.000 K; 50% od onega zneska, ki znaša od 30.000—50.000 K; 60% od onega zneska, ki znaša 5O.OOO—100.000 K;
je 1. 1912. nastopilo pri prostih vajah 12.000 sokolov in 11.000 sokolic — potem se da soditi, koliko bo letos samo čeških sokolov in sokolic. Prvič prihite na sokolski zlet slovaški sokoli, ki se doslej niso smeli udeleževati takih prireditev. Na Slovaškem se sokolstvo prav lepo razvija. Posebno velika bo udeležba tudi iz Amerike, od koder pridejo, češki sokoli prvič pogledat svojo svobodno domovino. Že sedaj je priglašenih 50.000 sokolov in sokolic in 11.000 drugih ameriških Čehov. V velikem številu bodo prišli tudi Francozi in Angleži (Angleži bodo zdaj prvič pa sok. zletu). Iz Jugoslavije se pričakuje velika udeležba, saj bo to praznik skupnega zmagoslavja sokolske misli po dolgih letih skupnega dela in boja.
Rusi, Poljak} in Bolgari najbrže ne pridejo. Tudi Japonci bodo poslali svoje telovadce, saj so imeli med vojno priliko učiti se od čeških sokolov, kaj premore disciplina in bratstvo, zato. je sedaj na Japonskem za sokolstvo veliko zanimanje. Za vse te mnogoštevilne goste bo seveda treba poskrbeti hrano in stanovanje. Doslej je pripravljenih 53.000 stanovanj, ki jih je med gostoljubnimi Pražani pripravil posebni sok. stanovanjski odbor. Sokoli bodo stanovali po barakah in šatorih, ki jih posodi vojaška
70°|o od onega zneska, ki znaša 100.000— 200.000 K; 80% od onega zneska, ki znaša 200.000—500.000 K ; 90% od onega zneska, ki je večji kot 800.000 K. Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih. Prvi obrok, 50% v roku 30 dni, drugi obrok 25%, v dveh mesecih in zadnji obrok 25%, v na-daljnih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da je dal kdo netočne podatke, dobi tretjino plačane globe, njegovo ime pa ostane tajno.
Politični pregled.
Zapadno Ogrsko zasede Avstrija. Kakor poročajo z Dunaja so preddela za zasedbo zapadne Ogrske po avstrijskih četah že končana. Uradništvo, katero bo priseglo novi državi, bo ostalo tudi nadalje na svojih mestih.
Prva seja mirovne konference se vrši dne 5. t. m. v Parizu, kamor dospejo tudi Lloyd George, Nitti, Scialoja in drugi antantni državniki. Kot prva točka mirovne konference bo baje jadransko vprašanje.
Dnevne vesti.
Božičnica na šoli Leitersberg-Krče-vina. Dne 23. grudna se je vršila na tukajšnji šoli božičnica, pri kateri se je izdatno obdarilo 480 otrok s pecivom in vrhu tega 84 najrevnejših učencev' in učenk 2 zimsko obleko v vrednosti črez 10.000 K. Šolsko vodstvo in učiteljstvo izreka tem potom vsem blagim dobrotnikom tukajšnje šole najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljuje okr. glavarju g. dr. Srečko Lajn-šiču za krasna, kakor dobra oblačila, čast gospodu patru Gabrielu Planinšku ih njegovi gdč. sestri, ki sta nabavila mnogo tople in dragocene zimske obleke, nadalje slavni Posojilnici v Mariboru za darovanih 200 K, gospodu dr. Viktorju Kacu, gospodu Wogerer in vsem drugim gospodom in gospem, ki so pripomogli z različnimi darovi k lepemu uspehu slavnosti. Prav lepa hvala še gospodu M. Planinšku, tovarnarju za slaščice v We-berjevi ulici: z nakazanim mu blagom je izdelal brezplačno črez 5000 kosov zelo okusnih keksov. Vsem dobrotnikom še enkrat tudi v imenu staršev in šolarjev prav prisrčna hvala!
Silvestrov vežer v Nar. domu. Slovanska čitalnica v Mariboru je priredila letos
oblast, v šolah, telovadnicah in vojašnicah iri v veliki obrtni palači na razstavišču. Prehrana bo organizirana na vojaški način. Računa se, da bo v zadnjih 4 dneh na zletu 100.000 sokolov. Za te bo treba 1,100.000 kavinih konzerv, 110 q sladkorja, 190 q govejega mesa, HO q riža, 200 q moke, 90 q kruha, 25 q čebule, 20 lil jesih'a, '240 q zdroba in 400 q slanine. Za kuhinje in 450 q drv bo poskrbela Praga — drugo prevzamejo posamezne župe. Za vsakih 250 sokolov so določeni 4 kuharji.
Cel proračun znaša 5 milijonov kron. Vežbališče je preračunjeno za 100.000 gledalcev in bo stalo 2,110.000 K, (leta 1912 je bilo račun-jeno na 75 000 gledalcev in je stalo 250.000 K)‘ Stavbo je prevzelo 70 tesarskih mojstrov, med temi je 50 sokolov. Za informacije bo izhajal poseben «Zpravodaj» t. j. vestnik, ki bo poročal o priptavah. Vsi odboii delajo Že sedaj.
Kakor se vidi bo ta sokolski zlet res nekaj velikanskega. Ker poznamo brate Cehe kot izborne aranžerje, smo prepričani, da^ bodo vse uredili tako, da bo svet strmel nad silo slovanskega sokolstva.- Treba ]e, da se tudi mi pripravljamo nanj.
prav lep Silvestrov večer za svoje člane in povabljene goste. Nar. dom je bil kakor vselej nabito poln. Sodelovala je mariborska vojaška godba in pevski zbor Glasbene Matice, ki je nastopil z nekaterimi lepimi točkami pod vodstvom pevovodje O. Deva. Igralci našega gledališča so poskrbeli za zabavne točke, dovtipe in kuplete. Vsa družba se je pri tem prav dobro zabavala. O polnoči se je vršila polnočna scena, ki jo je prinesel v sredo »Mar. delavec«. Na to je nastopil preds. čitalnice dr. Medved in je v temperamentnem govoru pozdravil novo leto, želeč, da bi prineslo nam vsem in naši domovini nove sreče. Na to se je razvil ples, ki je trajal do 3. popolnoči. Tako bi bili z našim Silvestrom prav zadovoljni, pripomniti pa moramo, da je nujno potrebno, da se v Nar. domu reši vprašanje razsvetljave, predno se zopet vrši kaka veselica, kajti sedanja razsvetljava oz. tema, dela mučen utis in onemogočuje vsako pravo zabavo. Tako je n. pr. na Silvestra ob
11,	luč v veliki dvorani odpovedala in zabava se je nadaljevala pri raznih svetilkah, ki ne morejo niti za silo razsvetliti tako velik prostor. O galeriji niti ne govorimo. Ker želimo, da je nam Nar. dom res (o, kar nam mora biti, je nujno potrebno, da se pod takimi razmerami ne vrši nobena veselica več, ker bi s tem lahko prišla naša slovenska družba in Nar. dom na slabo ime. Na ta način pridejo' namreč v Nar. dom tudi ljudje s posebnimi nameni in naša dolžnost je, da se jim to onemogoči. Tudi glede programa bi opomnili, da je bil to družinski večer in bi bil zato moral gosp. Železnik p3r dovtipov izpustiti, oziroma nadomestiti, ker bi sicer prireditelji ne mogli nositi odgovornosti, ako s tem niso bili vsi zadovoljni. Danes je slov. družba v Mariboru tako narastla, da so za večje prireditve prostori Nar. doma že skoraj premajhni. Zato je želeti, da se na prihodnjih prireditvah napravi tak red, da se bo mogla družba boljše zabavati nego pri sedanjih razmerah.
Regulacijb stanarine. Kakor posnamemo iz mnogih pritožb, so mnogi posestniki hiš oziroma stanovanj in mesečnih sob izrabili neugodni položaj splošnega pomanjkanja in diktirajo cene, kakor se jim zljubi. Krivi so temu tudi tujci, v: prihajajo v Maribor, si najmejo stanovanje ne le plačajo, kar se zahteva, ampak še pi darujejo, ker taka stanovanja iz rahljajo za nagacine" pri svojih kupčijah. Samo en vz :d: Soba je stala še pred pol letom 60 K, naslednik vesel, da je prišel pod streho je plačal 80 K, drugi mesec že 100 K. Fride verižnik in ponudi kar 200 K in če hočejo še več. Vzgledi vlečejo in to preplačevanje se širi kot epidemija ne le po mestu, ampak tudi že zunaj na deželi.
Vlada kje si ? Od Sv. Lenarta nam pišejo :	„Straža" od 29. dec. je prinesla članek
pod tem nadpisom, v katerem opisuje naravnost škandalozne razmere na naši severni meji. Resničnost tega članka popolnoma verjamemo, toda s tem pristavkom, da ni na teh žalostnih razmerah le kriva šele ravnokar nastala demokratsko-socijalistična vlada, marveč so tpmu krivi vsi javni činitelji, ki so že od preobrata zanemarjali dovolj strogo paziti na čast in dobrobit naše t države. Nočemo generalno sumničiti niti obmejnega orožništva, niti obmejne finančne straže, navedemo samo dejstva, po katerih bo mogel gospod Voh natančno izvedeti za storilce. Pred kakimi tedni je zaplenil neki četovodja oddelka, ki stavi telefon v Radgono, krčmarju Ungerju iz Trat svinjo in različna jedila. Nakupoval je to svinjo pri St. Zamoli in to za bajeslovno vi,-soko ceno, tako da je bil sum tihotapstva na dlani. Spremljevalec tega tihotapca je bil obmejni finančni stražnik, ki se je pri sv. Lenartu ^ na vse mogoče načine trudil rešiti Ungerju to svinjo. Drugi dan se je vmešaval v zadevo še drugi obmejni finančni stražnik ter skušal doseči oprostitev tega blaga z trditvijo, da je Unger vse to blago kupil za obmejno finančno stražo. Ime finančnega stražnika, ki je bil v družbi Ungerja, in ki je bil sramotno pijan, se je od četovodje javilo. Kaj se je ukrenilo v stvari sami ne vemo, vemo le toliko, da so se dotična jedila pri sv. Lenartu na občini javno prodala in da je Zarnolo neusmiljeno pretepal
dimnikarja Jordana radi tega, ker ga je imel na sumu, da je on ovadil vso zadevo četovodji. Nedolgo na to pa je prišel imenovani Unger zopet v družbi kar štirih finančnih stražnikov, ki so bili vsi oboroženi ter z dvema vozovoma k St. Zamoli pri sv. Lenartu. Ti so kar v krčmi začeli, seye nemško, ker so „naši", zabavljati čez Jugoslavijo in kričali, „danes naj pride kedo in naj nam skuša kaj odvzeti". V temi so naložili nato iz mesnice meso na imenovana dva voza in potem se je odpeljal Unger v varni obrambi kar štirih obmejnih finančnih stražnikov. Kdo so bili ti finančni stražniki seve ne vemo, pač pa bo zanje dobro vedel Unger in pa se bo dalo popolnoma dobro dognati. Skrajno žalostno za upravo je tudi, da trpi, da je obmejna finančna straža kar nastanjena pri Ungerju, da tam je in pije. Posledica je, da je finančna straža na jako prijateljskih nogah z prijatelji teg^ Ungerja, o katerih imamo mi malo drugačno mnenje. Z veseljem pozdravimo, da je „Straža'‘ enkrat načela to gnilo rano, da se bode vsaj videlo, da nas pri celi stvari ne yodi niti osebnost, niti strankarska strast marveč jediriole jeza radi perfidne oskrumbe naše državne, časti.
Vrnitev naših vojnih ujetnikov iz Italije. »Politika" poroča: Iz zanesljivega vira zvemo, da je italijanska vlada na predlog ministrskega predsednika Nittija sklenila, pustiti domov vse jugoslovenske vojne ujetnike, ki so prišli na italijanski fronti v italijansko ujetništvo. Število ujetnikov znaša nad 50.000. Italijanska vlada je zaprosila našo vlado, naj odpošlje v Italijo posebno komisijo, ki bo uredila prevoz ujetnikov.
Vodstvo mestne plinarne opozarja p. n. odjemalce, da se bode moral obrat plinarne za kratko dobo ustaviti, ako bode ostala v prihodnjih dneh dobava premoga tako neredna kakor dosedaj. Vodstvo plinarne je podvzelo sicer vse mogoče, da se neprijetna ustavitev obrata prepreči, ter se obrača tem potom do svojih p. n. odjemalcev s prošnjo, da dosedanjo uporabo plina skrčijo na minimum, s čim bi se eventualno doseglo, da se obrat v tem zelo omejenem obsegu vzdrži dokler se ne nabere zadostna zaloga premoga za zopetno popolno obrato-1 vanje. Trgovci in druga privatna podjetja se opozarjajo, da naj skrbijo že sedaj za nado-mestilno razsvetljavo svojih prostorov, ker ni izključeno, da se jim bode moral plin za nekaj časa ustaviti.
Klub Cechu v Mariboru udeleži se korporativno pogreba svojega člana gosp. Ed: Blaha, polkov, v p. Pogreb se vrši v nedeljo ob 14. uri. Člani se snidejo pred 14. uro u mestnega pokopališča. — Občni zbor se vrši ob */» 16. uri isti dan.
Ptujski visokošolci prirede dne 5. januarja v dvorani »Društvenega doma« akademski ples. — Oni, ki niso dobili vabil, naj se obrnejo na pripravljalni odbor.
Mariborski Sokol ima svoj redni letni občni zbor dne lO. januarja 1920 ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vspored: 1. poročila odbora, 2. sprememba pravil, 3. volitve, 4. slučajnosti. Vabimo k točni vdeležbi.	Odbor.
Shod y Središču. Na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. jan. yrši se v Središču v Sokolski telovadnici velik shod jugoslovenske demokratske stranke. Govorijo: o notranjem in zunanjem političnem položaju g. dr. Kukovec, o gospodarskih stvareh in organizaciji gospoda Lovro Petovar in dr. Lašič. Somišljeniki pridite polnoštevilno na shod.
Wilson ozdravel. „Chicago Tribune* javlja iz Washingtona, da je Wilson popolnoma okreval ter da začne zopet politično delovati, tako da bo tudi mirovno pogodbo rešil sam.
Dolenjska železnica. Pod predsedstvom dvornega svetnika Šukljeta se je vršil občni zbor dolenjske železnice, ki je sklenil, da se sedež družbe premesti z Dunaja v Ljubljano.
Rumunska živila za Avstrijo. Podpis st. Germainske mirovne pogodbe po Romuniji je omogočil direktna pogajanja med Avstrijo in Romunijo. V Bukarešto je odpoto vala posebna avstrijska misija, sestoječa iz več članov prehranjevalnega urada, da se pogaja radi uvoza živil.j » _ ^
Slov. mestno gledališče.
Sobota 3. januarja: »Nioba«, Ab. B-16.
Nedelja 4. januarja (popold.) »Orkan«, ljudska predstava. Zvečer: »Gospod senator«, delavska predstava ob dijaških cenah.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
Mala oznanila.
Izobražena gospodična, -J,
tudi pisaruiško prakso, išče službe za družabuico na Hrvaškem. Naslov pod „Korekt 29“ uprava „Mar. delavca11.
Čevljarska zadruga priredi dne 5. prosinca v Gambrinovi dvorani
veliki ples
s srečolovom in vsakovrstnimi zabavami. — Igra železničarska godba. — Začetek ob 20. (8.) uri zvečer. — Konec ob 4. uri zjutraj.— Vstopnina 10 K. — Družinska vstopnica za 3 osebe 25 K.
t V
Lastniki Mariborske tiskarne
naznanjajo tužno vest, da je dne 2. prosinca 1920, ob 3. uri v 53. letu umrl gospod
Eduard Blaha pl. Olbor
glavni urednik „Marburger Zeitung"
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 4. t. m. iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Vestnemu in pridnemu možu ohranimo trajen spomin. MARIBOR, 2, prosinca 1920.
I
V torek dne 6. januarja 1920
Krasna dekoracija. Železničarska godba. Začetek ob 18. tiri. Vstopnina 10 K,
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 11
Podružnica: MURSKA SOBOTA
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račyn proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
BskOntlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod,najugodnejšimi pogoji.
f Pohištvo "I
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mf*e in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREISf Maribor
Stolni trg it. G.
Svoboden ogledi	Ceniki	zastonjI
na mestnem pokopališču v Pobrežju se razpisuje. Prosilec mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Vrtnarstva izučeni imajo prednost. Plača po dogovoru. Prpšnje, opremljene z domovinskim listom, spričevalom o nravnosti in šolski izobrazbi je vložiti najkasneje do 10. januarja pri:	Ravnateljstvu	mestnega	pogrebnega
zavoda v Mariboru.
JADRANSKA BANKA
Podpisana banka si dovoljuje povabiti s tem svoje p. t. delničarje na 17. januarja 1920 v Trstu
vršečo se
H glasovanju upravičene gg. delničarje prosimo, da deponirajo svoje delnice do 10. januarja 1920. pri blagajnah središnice	v TRSTU, oz. podružnicah iste	v Beogradu, Celju, Dubrovniku,	Kranju,	Kotorju, Ljubljani,
Mariboru, Metkoviču,	Opatiji, Sarajevu, Šibeniku, Splitu, Wien, Zadru ter Zagrebu.
Na vsakih	10 delnic odpade po 1 glas. V	smislu Statutov zamore biti vsak	h glasovanj« upravičeni del-
ničar na glavni skupščini polnomočno zastopan.
Maribor, 30- decembra 1919.
Jadranska	banka.