01 PQSAVSKJ •TT^ bzcuauK Leto VII, stevil^W^lpember 2003, cena 1 SIT I CKŽ 58 ¦¦*"""' računalniška I KRŠKO frgovina in servis KRSKO na kanalu 519 pOSMC fSgencija za zaposlovanje ~yzobraževalno središče Center za tehnično varnost • vamosl pil dehj • varstvo pred polarom Novo! Novo! Novo! »ervisirinje gasHnih aparatov in preizkuianje hidrantnih omrciij Tel. 07/49-90-481 MICRA SERVIS BfgVETOTAMinU | b«naCek>rftDoi.l>rakopaS1, 1 K«Mtant*rico na Krld I W^ 49 87 306, OSM: 041 773 456 I Mi smo izbrali Izberite še Vi ... PSC Paič oglasi Življenjsko zavarovanje z zajamčensm donosom MLB Varcewanje Vita plus je dolgoročna varcevalno - zavarovalna stontev, ki vam prinaša zajamčen donos na vaše pnhranke in vam ter vaši družini hkrati daje zavarovanje z želenim zavarovalnim kritjem. Zavedamo se, da se lahko okoliščine, v katerih živite, spreminjajo. Zato smo oblikovali prilagodljivo varčevalno-zavarovalno storitev, pri kateri lahko premijo ter vrsto in višino zavarovalnega kritja izbirate sami. NLB Varčevanje Vita plus vam omogoča: • takojsen dostop do privarčevanih sredstev • zajamčen donos na privarčevana sredstva, ki se pripisuje dnevno • preprost in hiter dostop k zavarovanju • prilagodljivo vplačevanje premij • prilagodljivo zavarovalno kritje po mzki ceni Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. JUÖiJoiiSICa ÖälMcl Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje Krško PODJETNIŠKI CENTER KR5KO Podjetniški center Krško organizira v sodelovanju z GZS OZ Posavje in podjetjem Hermes d.o.o. Krško dvodnevni SEMINAR »Obvladovanje stroškov ter osnove računovodstva«, 9.10.2003 in 17.10.2003 v Zeleni dvorani Hotela Sremič Krško. Prvi modul se osredotoča na sodobne koncepte spremljanja in obvladova- nja stroškov, pri čemer izhaja iz konkretnih problemov, ki pestijo današnja podjetja ter nakazuje možnosti njihovega reševanja. Drugi modul pa bo udeležencem usposabljanja opredelil posamezne računovodske izkaze z analizo le -teh ter jim podal osnove računovodstva. Vabljenhvodstveni delavci, managerji, računovodje ter vsi tisti, ki se z anali- zami računovodskih izkazov in analizo bilanc vsakodnevno ukvarjajo. Kotizacija za seminar skupaj z gradivom znaša za oba modula 15.000,00 SIT (z DDV), Informacije na tel: 07.490.22.20 - Mojca Jug Vljudno vabljeni! k. A Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodnecene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vase spomine Poslovalnice: Krško v TABU centra, Novo mesto, Sevnica REPUBLIKA SLOVENIJA - UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax.: 07/49-81-407, e-pošta: ue.krsko@gov.si Republika Slovenija, Upravna enota Krško, na podlagi 4. odstavka 60. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v po- stopku izdaje enotnega dovoljenja za ureditev asfaltne baze Drnovo, investitorja Cestno in gradbeno podjetje, d.d., Ljubljanska 47, No- vo mesto, OBJAVLJA 1.da je dne 12.09.2003 z odločbo šif. 351-607/2002 izdala enotno dovo- Ijenje za ureditev asfaltne baze Drnovo, na pare. št. 186, 90/7, 99/2, 101/3, 181/4, 180/4, 179/1, 105/14, 175/6 k.o. Drnovo, 2.da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, dne 27.08.2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-59/2003, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, 3.da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investi- torja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje. Načelnik upravne enote Anton PODGORŠEK, univ. dipl. prav. 2 September 2003 ObzörttiK tretja Na naslovnici: Slavko Šribar Foto: Silvester Mavsar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktohca zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzor ni k@vol j a. net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. 'la točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000izvodov Premakni se! Zadnji teden septembra so se tudi letos nekatere slovenske občine pridružile evropskemu tednu mobilnosti oziroma ak- ciji V mestu brez avtomobila, katere ključno sporočilo je bi- lo - Avto ni vse. Premakni se! Cilj akcije je ozavestiti Iju- di o vprašanjih z vse večjim prometom v mestih ter dovo- liti prebivalcem in obiskovalcem, da na novo odkrijejo me- sta ter dediščino v čistejšem in mimejšem okolju, obenem pa je to priložnost za občine, da uvedejo in preizkusijo nove načine prevoza, predstavijo promet- ne ureditve mesta, območja za peš- ce in podobno. Med posavskimi občinami so se v ak- cijo, katere osrednja tema je bila do- stopnost, vključili le v Brežicah, kjer je akcijo v svoje roke vzel kar sam župan, ki, kot kaže, računa predvsem na najmlajše, ki so tokrat lahko pros- to stopili na glavno brežiško ulico. Pri tern pa ni pozabil, da sicer ostale dni v letu vendarle na brežiških cestah in križiščih ne teče vse, kot bi moralo, zato so naključni mimoidoči lahko policista opozorili na kritične točke brežiškega prometa. Vse pripom- be naj bi zbrali v županovi hiši. Upam, da bodo končale na pravem oddelku, ki bo za varnost svojih občanov kaj storil. V Krškem je ravno v tednu mobilnosti ideja o vključitvi v to akcijo padla na seji občinskega sveta. Ali bo prišla tudi na dnevni red, ni znano. Res pa je, da so ne glede na to vendar- le storili nekaj v tej smeri. Če nič drugega, je mestni park v Krškem končno park in ne parkirišče. Če je pač manj parkir- nih mest v starem mestnem jedru, je na voljo mestni avto- bus, ki bi si ga predvsem starejši Ijudje želeli tudi marsikje drugje po občini. Hitreje gre zdaj tudi skozi križišče pri na- kupovalnem centru, tudi na tržnico bo pot krajša. Med tako imenovanimi cestnimi pridobitvami je sporno le krožno kri- žišče na Drnovem, a to naj ne bi bila napaka domačih ljudi. Vse lepo in prav. Kaj pa dostopnost? Kaj pa Ijudje s posebni- mi potrebami? Društvo invalidov v Brežicah je ob tednu mon- bilnosti opozorilo, da so le redke institucije in ustanove, ki imajo prirejen dostop za ljudi s posebnimi potrebami, pa še tisti so povečini zasedeni z avtomobili. Nič drugače ni v Kr- škem in gotovo tudi v Sevnici ne. Leto 2003 je evropsko le- to invalidov. Ne glede na to, da nam do Evrope še nekaj ča- sa (in še marsičesa drugega) manjka, je potrebno vsaj mest- na središča prilagoditi za vse, ki ga obiščejo. Saj gre za naše ljudi. Evropa gor ali dol. Ja, nekdo se bo moral premakniti. Oziroma lahko bi se vsi, eni tako, da bi se kdaj kam odpravili peš ali s kolesom, odgo- vorni pa tako, da bi delo nadaljevali v pravi smeri. Pa srečno pot! Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 Tridesot dni 7 Forum Neviodunum 8 Intorvju: Slavko Šrinar 11 Dramilo: Zgodba o mestu 15 Bivši dorn upoko- joncev spot krški 16 Mostni park Krško 20 Krško - stolotje na razgladnicah 22 insormacijo občino Krško 24 Turizom brez moja 28 Gumitvistika 31 Naj natakar/ica: Janja Kerin 36 Družabna kronika ObzSTniK September 2OO3 3 trideset dni Odpiii matoobmejna prehoda Planina in Rakovec Na Planini pri Podbočju je bilo 12. septembra tradicionalno srečanje v spomin na tragične dogodke v vasi iz druge svetovne vojne. Še pred tem pa so nad vasjo odprli objekt maloobmejnega prehoda, prvega te vr- ste v krški občini. Mejni prehod za obmejni pro- met Planina bo eden iz- med 27 tovrstnih preho- dov na slovensko-hrvaški meji, ki so predvideni na | podlagi Sporazuma o ob- mejnem prometu in so- delovanju med država- I ma. Maloobmejni preho- di v prvi vrsti namenjeni 250 tisoč prebivalcem 10-kilometrskega obmejnega pasu ob slovensko- hrvaški meji, ki so upravičeni do maloobmejnih prepustnic. V krški obči- ni v obmejnem pasu živi 4800 ljudi, katerim so do sedaj na upravni eno- ti izdali 154 maloobmejnih prepustnic. Prehod pa bo zelo koristil pred- vsem dvolastnikom zemljišč na obeh straneh meje. Kot pravi Vojko Kuzma, predsednik stalne mešane komisije za izvaja- Na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju je na območju občine Brežice pričel obratovati mejni prehod za obmejni promet Rakovec - Donji Kraj (na fotografiji). Obratovalni čas mejnega prehoda bo od ponedeljka do so- bote med 6. uro zjutraj in 22. uro zvečer, v nedeljo pa dve uri manj, in sicer med 7. in 21. uro. Prehod državne meje na mejnem prehodu za obmejni promet Rakovec - Donji Kraj, ki leži ob rekli Sotli med na- seljema Kapele in Dobova, je mogoč" z obmejno prepustnico. V kolikor pa bi želela ta prehod za prestop državne meje koristiti oseba z veljav- nim potnim listom ali osebno izkaznico, bo morala ob vsakem prehodu posebej zaprositi za dovolilnico. Do izdaje dovolilnic so upravičeni dr- žavljani pogodbenic, ne glede na kraj stalnega prebivališča in državlja- ni tretjih držav s soglasjem za mejno kontrolo pristojnih organov. -Cena dovolilnice za prehod meje znaša 200 tolarjev. nje omenjenega Sporazuma, pričakujejo na Planini kar precejšnjo frek- venco prehodov, saj je to edini mejni prehod med Metliko in Slovensko vasjo. Zgradbo prehoda sta skupaj s Kuzmo in predstavniki hrvaške stra- ni odprla posavska župana Bogovič in Vizjak, prehod pa je začel obra- tovati 22. septembra. Po tej otvoritvi pa je bila v vasi Planina slovesnost z naslovom Spomin in opomin, posvečena spominu na tragedijo izpred 61 let. 14. in 15. sep- tembra 1942 so namreč vas obkolile ustaške enote, zbrale vse odrasle moške in jih še z nekaterimi možmi iz okoliških vasi zverinsko pobile. Skupaj je umrlo 34 moških, v do tal požgani vasi pa se je začelo trplje- nje preživelih žensk in otrok. Slavnostni govornik, poslanec državnega zbora Maksimiljan Lavrinc je ugotovil, da preteklosti sicer ne moremo popraviti, lahko pa se iz nje učimo za prihodnost. V zadnjih letih pa se na tradicionalnem srečanju spomnijo še na dogodek iz slovenske osamo- svojitvene vojne, ko so krški policisti ob pomoči vodnika, domačina Er- vina Stipiča, zajeli nekaj pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so pred tem na Drnovem zaminirali oklepna vozila, nato pa zbežali na Gorjan- ce. P. Pavlovič, B. Mavsar Bpflžičani prevažali ilegalce Kriminalisti PU Krško so v začetku avgusta zaključili akcijo spremljanja kriminalne združbe, ki se je med drugim ukvarjala tudi s tihotapljenjem ilegalcev. Ovadili so osemnajst oseb, med njimi je šest Brežičanov. Združbo, ki se je ukvarjala tudi s tihotapstvom mamil in ukradenih vo- zil preko državne meje s Hrvaško, so krški kriminalisti v sodelovanju z ljubljansko policijsko upravo spremljali že od februarja letos. Drugega avgusta pa so akcijo zaključili z ovadbami in prijeli večje število članov kriminalne združbe iz Brežic, Ljubljane in Hrvaške. Kazenska ovadba zajema dokazane primere prevoza ilegalnih prebežni- kov od maja do julija, ko so storilci v sedmih primerih preko meje pre- peljali več kot 115 ilegalnih prebežnikov, večinoma državljanov Kitajske in Turxije, za kar so zaslužili približno 138 000 evrov. V Brežicah in Ljubljani so kriminalisti v 18 preiskavah zasegli več mobil- nih telefonov, sim kartic, pol kilograma konoplje, več sadik konoplje, ukradeno motorno kolo ter druge predmete. Zasegli so dve osebni vozi- li in dva kombija ter ovadili 18 oseb, ki naj bi bile po besedah načelnika kriminalistične policije PU Krško Saša Jejčiča dobro organizirane, saj so imeli tudi sezname policijskih avtomobilov Ovadili so šest Brežičanov ter dva državljana Hrvaške, pet Ljubljanča- nov in pet neznanih oseb z območja Ljubljane in Hrvaške. Trenutno je na> k/wCfflio NaSttnovcahspetvesBlo Ena od septembrskih nedelj je po tra- diciji posebej slovesna, še bolj pa ži- vahna, na Slinovcah pri Kostanjevici na Krki. Letno žegnanje, romarski shod in še mnogo drugega dogajanja namreč privabi množico ljudi od vsepovsod. Letos je k gneči v romarski cerkvi Ma- tere dobrega sveta in okrog nje še do- datno prispevalo lepo vreme in skoraj " poletne temperature. Med stojnicami z najrazličnejšo robo in kramo se je ta- ko ljudi kar trio, ravno tako ob točilnih pultih in gostinskih mizah, kjer si je bi- lo mogoče privoščiti dobrote z žara. Za adrenalina željne pa je bil na voljo vr- tiljak ali popularni »ringlšpil«. Praznik na Slinovcah je sicer v prvi vrsti rornar- ske narave in v ta namen so bile do- poldne tri maše, na katerih je maše- val generalni vikar ljubljanske nadško- fije monsignor Božidar Metelko, spove- doval pa priljubljeni pater Metod iz Kr- škega. Praznovanje ob letnem žegna- nju pa se je žačelo že v soboto zve- čer, ko so blagoslovili tri nove lesten- ce v slinovški cerkvi, že takrat pa so na svoj račun prišli tisti, ki jih pritegne predvsem družabno dogajanje. »Kva- tranca« na Slinovcah tako ostaja eden najbolj množičnih in tradicionalnih do- godkov v teh krajih, ki se ga skoraj ne spodobi zamuditi. Kondor zaosnovnošolce Na strelišču Zakov so se na strelskem memorialu v spomin Atojza Brezovška pomerili strelci iz Slovenije in sosednje Hrvaške. V Društvu za praktično stre- Ijanje Kondor Senovo so tudi letos na- menili zbrana sredstva za otroke s se- novske osnovne sole. Petega strelskega tekmovanja, ki po- teka v spomin na ustanovitelja društva za praktično streljanje Kondor - Aloj- za Brezovška, se je udeležilo skupno 40 slovenskih in hrvaških tekmovalcev. Ne glede na to, da gre pravzaprav za bolj družabno kot pa pravo strelsko ekip- no tekmovanje, že četrto leto zbra- na sredstva od štartnin v društvu na- menjajo za otroke iz socialno ogrože- nih družin, da jim s svojim prispevkom omogočijo udeležbo v vsakoletnem programu sole v naravi. Z organizaci- jo tekmovanja, na katerem je zmaga- la ekipa iz strelskega kluba Ljubljana, so zbrali kar 100.000 tolarjev, ki jih je predsednik kluba Marjan Brinovec vče- raj že izročil Boži Ojsteršek, namest- nici ravnatelja Osnovne šole 14.divizi- je Senovo. ŽHunovjeMuajooUši Pod okriljern Gostilne in pizzerije San- ta Lucija je 20. septembra v Brežicah potekala ulična kulinarična priredi- tev, na kateri se je šest ekip pomeri- • lo v pripravi divjačinskega golaža. Pod budnim očesom priznanega kulinarika Matjaža Pezderca so kuhali ekipa bre- žiškega župana Andreja Vizjaka, ekipa šentjemejskega župana Franca Hudo- klina, Franc Vovk z ekipo 1z Dolenjskih Toplic ter ekipi Milana Doberška iz go- stilne Splavar in Ooko Tomič iz gostil- ne Debeluh ter ekipa Pesjanska druž- ba na čelu z Mitjo Vidmarjem. Najbolj sta se izkazala oba župana, saj je naj- 4 September 2003 Obz»K tPiüesBt dnl deset oseb v priporu, ena pa v hišnem priporu. Večina ovadenih je že bila obravnavana zaradi tihotapljenja ilegalnih prebežnikov.Preiskava še poteka, primer pa je prevzela skupina tožilcev za posebne zadeve v Ljubljani. Zagrožena kazen za kaznivo dejanje prepovedanega pre- hoda preko državne meje je do osem let. L.P. CKO Š8 vedno brez ploönikov in razsvetljave Na Senovem že leta čakajo na rekonstrukcijo regionalne ceste - Ceste kozjanskega odreda (CKO) (na fotosrafiji), ki v nadaljevanju Titove ce- ste poteka skozi strnjeno naselje stare kolonije v smeri Malega Kamna. Cesta je pravzaprav državna, a ker se država zanjo ne zmeni, se je vod- stvo KS Senovo obrnilo za pomoč na Občino Krško in na ogled najbolj kritičnih točk povabi- li poleg predstavnikov pristojnih občinskih služb še predstavnika policijske postaje Kr- ško in člane občinske- ga sveta Krško iz KS Se- novo. Na obeh straneh CKO je strnjeno bival- no naselje. Na eni stra- ni v zgodnjih devetde- setih letih zgrajen blo- kovski kompleks Delav- ske ulice, nekoliko niž- je, na obeh straneh ceste CKO pa je niz večstanovanjskih hiš t.i. sta- re kolonije, ki je bila zgrajena za potrebe bivanja rudniških družin oko- li leta 1930. Pa vendar do danes na tem odseku še ni napeljane ne jav- ne razsvetljave ne zgrajenih prepotrebnih pohodnih površin, s katerimi bi zagotovili večjo varnost najmlajšim udeležencem v prometu, že dol- go čakajo tudi na avtobusno postajališče, velik problem pa predstavlja- jo tudi ozke dostopne poti do blokov stare kolonije, kamor imajo ote- žen dostop ne le stanovalci, temveč tudi intervencijska vozila. Kakor so se dogovorili, bodo na Obdni Krško pristopili k izdelavi idejnega pro- jekta, na KS Senovo pa upajo, da bodo sredstva za najnujnejše posege zagotovljena že v proračunu prihodnjega leta. B.M. Ajöovskajama na voljo obiskovalcem V okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so posve- čeni arheologiji, so v organizaciji javnega sklada RS za kulturne de- javnosti - Območna izpostava Krško in družbe za razvoj podeželja Vrbov log v soboto, 27. septembra 2003, slavnostno odprli arheolo- ško najdišče Ajdovsko jamo. Raziskave so pokazale, da je bila jama uporabljena v štirih zgodovin- skih obdobjih, in sicer v starej- ši in mlajši kameni dobi, v ča- su rimskega cesarstva in v sred- njem veku pa zgolj kot zatočiš- če. V njej so med drugim našli kosti jamskega medveda in alp- skega svizca, fragmente ogloda- m'h kosti s sledmi sileksa (puš- čice), odbitek iz zelenega tufa - materiala, ki sicer ne izvira iz neposredne okolice jame; les- no oglje ostanke kurišč. Jama je tudi grobišče iz 4. tisočletja pr.n.št in sakralni objekt, v ka- terem so častili spomin umrlih ter zagrobno življenje. Prva izkopavanja so opravili že leta 1938, vendar se je sistema- tično delo začelo leta 1967 pod vodstvom dr. Paole Korošec in domače arheologinje Marjan- ce Uršič. Od leta 1982 je v Aj- dovski ali Kartuševi jami pote- kalo delo študentov arheologi- je pod vodstvom arheologov Mi- lene Horvat, Draška Josipoviča in drugih. Za slednje obdobje je bila značilna velika podpora obä- ne Krško in krških podjetij ter posameznikov, zaradi česar je bilo ob sredstvih države mogoče povečati in pospešiti obseg raziskav. S.M. S prižigom grmade na jasi pod vhodom sta dr. Paola Korosec in župan Franci Bogovič pova- bila mnoiico zbrqnih k spreho- du skozi jamo. bolj okusen divjačinski golaž skuhal Andrej Vizjak, za odtenek, morda šče- pec začimb manj, pa šentjernejski žu- pan Hudoklin. Podrocnotokmovanje zaclanaZvezeSoncek Društvo za cerebralno paralizo Son- ček Posavje in Športno društvo cere- bralne paralize Žarek iz Murske Sobo- te sta v gostišču na Senovem organi- zirala področno tekmovanje v šahu za osebe s cerebralno paralizo. Tekmova- nja se je udeležilo 44 tekmovalcev iz vseh društev, vključenih v Zvezo Son- ček Slovenije. Iz posavskega društva Sonček sta na tekmovanju sodelovala Aleksander Pregl, ki je zasedel šesto mesto, in Avgust Ribič, ki je zasedel 16. mesto. Tekmovalce sta pozdravila tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti Obči- ne Krško Jadranka Gabrič in sekretar Zveze Sonček Jože Primožič. hivalMi tudi letos všmarjeških Kakor pretekla leta, so tudi letos v Društvu invalidov Krško za svoje člani- ce in člane v mesecu juliju organizirali kopanje v Šmarjeških Toplicah. Skupno se ga je udeležilo 122 invalidnih oseb, od tega 101 odraslih in 21 otrok. Stanovalci DSO mad svojci Hi prljatelji Na prvo septembrsko soboto je v kr- škem Domu starejših občanov pote- kalo tradicionalno srečanje tamkajš- njih stanovalcev s svojci in prijate- Iji. Trenutno v krškem domu biva 210 stanovalk in stanovalcev, od tega 150 žensk in 60 moških. Največ jih je iz ob- čine Krško, najpogostejša vzroka za sprejem pa sta starost in bolezen. Po- leg domske oskrbe poteka v občini Kr- ško tudi pomoč starejši populaciji pre- ko Centra za socialno delo z oskrbo na domu, v zadnjem času pa intenzivneje potekajo tudi pogovori okoli projekta gradnje varovanih stanovanj. Slednja bi nedvomno pomenila dodatno ponud- bo in dvig kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju pod okriljem de- lovanja Doma starejših občanov Krško, v katerem s svojim strokovnim delom dokazujejo, da sodijo med najboljše tovrstne ustanove, saj bodo predvido- ma že v začetku naslednjega leta pri- dobili kot tretja tovrstna institucija v Sloveniji ISO standard kakovosti. Sicer pa dobro počutje in razpoloženje po- trjujejo tudi stanovalci sami, ki so na letošnjem 6. srečanju stopili tudi na modni pisti. ObBrftiK September 2003 5 trideset dni 110-letnica brestaniskih gasilcev Visok jubilej, kar 110 obletnico delovanja so v mesecu septembru s pa- rado skozi naselje in slovesnostjo pri tamkajšnjem Gasilskem domu obe- ležili člani Prostovoljnega gasilskega društva Brestanica. Prvi zapiski o delovanju tako imenovane požarne brambe v tedanjem Rajhenburgu segajo v leto 1860. Kakor pravi kronika, so dobra štiri de- setletja kasneje rajhenburški gasilci imeli že svoj gasilski dorn, v kate- rega so leta 1924 napeljali elektriko in tega leta ustanovili tudi svojo gasilsko godbo. Kakor med prvo svetovno vojno, se je tudi med 2.sveto- vno vojno članstvo v gasilskih vrstah zmanjšalo, a še pred koncem voj- ne, leta 1943, jih je okupator za potrebe gasilstva in tehničnega reše- vanja opremil s prvim gasilskim vozilo. Slednji jim je služil vse do leta 1975, ko so s pomočjo KS Brestanica, TEB in krške gasilske zveze kupili nov IMV gasilski kombi, in za reševanje prepotrebni črpalki Rosenbauer in Tomos, saj so brestaniški gasilci v osemdesetih letih, ko še niso delo- vala manjša gasilska društva po okoliških vaseh, pokrivali bistveno več- ji teritorij. Pred dobrim desetletjem so se lotili temeljite prenove svo- jih prostorov ter okolice in pred petimi leti pridobili Tamovo gasilsko ci- sterno s kapaciteto 5000 litrov, s katero so posredovali tudi pri gašenju večjih požarih na območju občine in v vseh letih, predvsem pa v letoš- njem sušnem poletju, s prevozi avtocisterne krajanom v višje ležečih predelih zagotovljali pitno vodo. Kakor je poudaril na svečanosti pred- sednik Boštjan Železnik, si v društvu predvsem prizadevajo, kakor so si generacije pred njimi, v svoje vrste pritegniti čim večje število mla- dih, ki bodo prenesli svoje znanje na bodoče rodove. Za vidno in boga- to, 110-letno delo na področju prostovoljnega gasilstva, je PGD Bresta- nica že v mesecu juniju, ob prazniku občine Krško, prejelo priznanje Znak občine Krško.B.M. Akcija pirotahnikov Kostanjevica 2003 V Kostanjevici na Krk so potapljači pirotehniki in pripadniki podvodne reševalne službev dveh dneh iz reke Krke potegnili okoli 200 neeksplo- diranih ubojnih sredstev. Pripadniki Civilne zaščite so tako ob rednem usposabljanju prispevali k varni uporabi reke Krke, tako za rekreativno kot turistično dejavnost. Obmocje, ki so ga pregledali in označili najprej člani podvodne reševal- ne službe, med njimi tudi krške, ki deluje pod okriljem Potapljaškega društva Vidra, za njimi pa še potapljači pfrotehniki, je zajemalo desni in levi rokav reke Krke ob otoku, na katerem leži Kostanjevica, kjer je Krka globoka do 5 metrov. Neeksplodirana ubojna sredstva, kar preko 200 so jih potegnili v dveh dneh, izvirajo iz druge svetovne vojne, pretežno iz le- ta 1943, ko je večino ubojnih sredstev v reko Krko odvgrla po kapitulaciji umika- joča se italijanska vojska. Podvodni deminerji so z reševalci pri- plavali do označenega mesta, identifi- cirali ubojno telo in ga prenesli na plo- vilo, s tern pa na posebno začasno skla- dišče, kjer so najdbe popisali, poslikali in prevzeli dolenjski regijski pirotehni- ki. Nevarne najdbe so uskladiščili na po- sebno prikolico za prevoz, s katerim so jih prepeljali na delovni poligon za unič- enje. Največ so našli italijanskih ročnih bomb paradajzaric, protiavionskih topovskih izstrelkov različnih kali- brov in minometnih min. Kljub temu, da so pripadniki civilne zaščite temeljito preiskali rečno korito, pa predvidevajo, da se pod muljem nahaja še večje število ne- eksplodiranih ubojnih sredstev. Sicer pa je v akciji, s katero so poleg usposabijanja očistili tudi reko Krko, da bo ta varnejša in čistejša za re- kreativno in turistično dejavnost, sodelovalo 40 članov potapljaške re- ševalne službe in 14 potapljačev pirotehnikov. B.M. Franc Hribar PtenHi ptice Cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so v avtodomu italijanskega državljana našli več kot 770 uplenjenih ptičev, zašči- tenih po mednarodnih konvencijah, ki jih uporabljajo kot speciali- teto v italijanski kuhinji. Kot so sporočili z Generalnega carinskega urada, so v prvem prirejenem prostoru cariniki skupaj s kriminalisti Policijske uprave Krško našli kartone z uplenjenimi pticami in vreč- ko, v kateri je bila lovska puška dvocevka cal. 8mm, v drugem pa 20 kompletov priprav za privabljanje ptic, prazne tulce nabojev in še nekaj uplenjenih ptic. Skupaj so zaplenili 774 ptic, med njimi je bila večina vrste drevesna cipa, poleg te pa še nekaj primerov liščka, bele in rumene pastirice, velike senice, rumenega vrtnika ter strnada in škorcev. Osumljencem so odvzeli prostost in jih izročili preiskovalnemu sodniku. L.P. __^_^_ TudivPosavjuzazaprtjo trgovfn Kot v slovenskem merilu se je tudi v posavskih občinah na volišča podalo le malo število občanov, v krški občini le okoli 24 odstotka volilnih upravičen- cev, v sevniški in brežiški občini pa ne- kaj preko 26 odstotkov volivcev. V občini Krško je na referendumu na 55 voliščih od skupno 22.811 volilnih upravičencev glasovalo 5.438 volivk in volivcev, kar je 23, 84 odstotna udelež- ba. Najnižjo, še ne 13 odstotno ude- ležbo so zabeležili na volišču Obratne pisarne Senovo, najvišjo, 44,78 odstot- no udeležbo pa v Vaškem domu v Ve- likem Mraševem. V mestu Krško so se občanke in občani kar na sedmih od desetih volišči opredelili proti nedelj- skem zapiranju prodajaln, zaprtju pa so nasprotovali tudi krajanke in krajani Brestanice, Zdol, Goleka in na Bregu. Na vseh ostalih voliščih so volivke in volivci izglasovali referendumsko po- budo, največjo, čez 91 odstotno pod- poro za zaprtje prodajaln so izkazali krajanke in krajani na volišču na Smed- niku. Skupno je zaprtje trgovin ob ne- deljah v obcini Krško podprlo 3.263 občank in občanov, proti pa jih je bi- lo 2.150. Zanimivo je, da so največjo podporo referendumski pobudi izkaza- li v občini Brežice, kjer je za zaprtje glasovalo preko 62 odstotkov volilnih upravičencev, najnižjo, nekaj več kot 57 odstotno podporo pa so izkazali vo- livke in volivci v sevniški občini. Kinologi zelene bratovščine razvili društveni prapor Na Trški Gori so se 13.septembra zbrali člani Lovskega kinološkega društva Po- savja - Krško, ki so pol tretje desetlet- je delovanja obeležili z razvitjem dru- štvenega prapora. Lovsko kinotoško društvo deluje od leta 1978 na območ- ju 25 lovskih družin Posavja. V društvu je včlanjenih kar 1250 lovcev kinolo- gov, ki se ukvarjajo predvsem z vzre- jo, vzgojo in šolanjem psov, kakor tu- di izobraževanjem samih članov. Čisto- krvni lovski psi so bili pred ustanovitvi- jo kinološke zelene bratovščine pri nas redkost, s sistematičnim delom pa so v društvu, ki ima preko tisoč članov, imeli kar preko 550 legel z 2570 lov- skimi mladiči. Posavski vodniki in vzre- ditelji imajo trenutno okoli 350 psov vseh lovskih pasemskih skupin, kar je glede na lovno površino s katero gospo- darijo, največ v Sloveniji. Najvišja priznanja Kinološke zveze Slo- venije so za svoje delo prejeli Ivan §e- pec, Anton Šuler in Franc Svetec. Razstavaorazvoju TE Brestanica TE Brestanica je v letosnjem letu pro- slavila svojo 60-letnico obratovanja in med ostalimi aktivnostmi je ob tej pri- ložnosti pod avtorstvom Štefana Mar- jetiča pripravila razstavo o razvoju elektrarne. V zbranem gradivu so pri-. kazani zanimivi dogodki iz zgodovine družbe, predvsem pa njen prehod iz premogovne na plinsko parno tehnolo- gijo in zadnja modernizacija in dogra- ditev z novimi turbinami 2 X 114 MW. Prav tako pa je podan tudi prikaz kul- turnega in družbenega razvoja kraja, ki je potekal hkrati z razvojem elek- trarne. Razstava je od sredine sep- tembra na ogled v prostorih rajhen- burškega gradu. 6 September 2003 ObzofniK forum Z Vidma peš na pivo v staro mesto... 16. septembra je v zeleni dvorani hotela Sremič potekal prvi letošnji javni pogovor v okviru foruma Neviodunum pod naslovom »Krško- moje, naše mesto?!«. Gostitelj srečanja je bila naša hiša, zavod Neviodunum. S tovrstnimi javnimi tribunami po vzoru antičnih forumov želimo omogočiti novo obliko javne obravnave različnih aktualnih tern predvsem lokalnega, pa tudi širšega pomena, izpostaviti najbolj izrazite probleme življenja v občini Krško in Posavju ter spodbu- diti odgovorne in poklicane, da jih začnejo reševati. Voditelj javne tribune Ivan Mirt je uvocJoma po- jasnil: "Prednost takega foruma je ravno v tem, da tahko pride vsak- | do do besede, da nikogar ne bo- j mo utišali, razen če bi bil ekstrem- no predolg, to pa bi bilo tudi edi- no pravilo." Pobudnik foruma Silvester Mav- sar pa je med drugim povedal: "Nismo tu, da bi i delali neke veli- ke spremembe v sistemu upravljanja lokalne skup- nosti, smo pa ljudje, ki imamo do- I ločene predloge, kritike in želimo sodelovati pri novih zgodbah. Nis- mo tu, da bi se šli politikantstvo, naš cilj je, da na probleme opozo- rimo. Če jih bodo politiki in lokalni ! oblastniki vsaj malo upoštevali, bo j naš namen dosežen." Slavko Kunej: "Kot vidite, se Krško in Videm | praznita in se vse skupaj po- slovno seli na drugo stran me- sta. Lahko skoraj pričakujemo, ] da bomo okrog nakupovalnih sre- dišč kmalu dobili še otroška igriš- ča, skratka, da se bo vse družab- no življenje prenesJo na en kraj. / .../ Zato se mi zdi, da bi v Krškem morali veliko več razmišljati, ka- ko vse to v manjših količinah vra- čati nazaj, predvsem obrtno dejav- nost. V Krškem in na Vidmu imamo namreč veliko lokalov praznih, ti- j sti pa, ki še obstajajo in životari- j jo, ječijo pod bremenom zelo viso- kih najemnin. Zato življenja v sta- j rem Krškem dejansko ni. /.../ Po- sebej pa me iritira, da lahko avto- htone prebivalce Krškega prešteje- mo na prste. Vse je prišlo od dru- ] god in še vedno ni dobilo korenin v tem kraju, zato ne čuti neke po- sebne potrebe po začetku neke- ga novega življenja. Zato bi mora- li te priseljence nekako spodbudi- ti, da bi se čutili povezane s svo- jim krajem." Živko Šebek: "Edinstvena pri- ložnost za ob- novo starega Kr- škega je bila za- mujena, to je bil čas 500-let- nice krških mestnih pravic. Bodi- mo odkriti, mesto slavljenec ni do- bilo ničesar. Vse, kar je bilo takrat narejeno, je bilo narejeno izven zgodovinskega jedra, se pravi na levem sav- skem bregu na območju Vid- ma: hotel, kul- turni dom, ban- ka... Tako Krško še naprej izgub- Ija svoje bistve- ne urbane funk- cije. /.../ Kdo bo kolo tega na- zadovanja ustavil, je težko reči. Po mojem bi to morala storiti sedanja Občina Krško, če je to še vedno ob- činsko središče, središče največje krajevne skupnosti in če naj bi bilo Krško sedež neke nove pokrajine. V današnjem fizičnem stanju to nika- kor ne more biti." Stane Dvoršek: "Nas, v društvu Izvir, danes izri- vajo iz krškega mestnega jedra. Mi imamo sedež društva na CKŽ 30, sedaj nas pa hočejo vkalupi- ti v nek mladinski center kot jav- ni zavod in preseliti na jug Krške- ga. I ...I te se selimo, bomo ne- | hali delovati. Na praznem prostoru med mostom in "šopingom" nima- i mo kaj razvijati, tarn ni življenja, ampak samo ulica, magistralna ce- sta, ki jo je zelo nevarno prečka- ti, ter posamezne stanovanjske hi- | še. Za nas je življenje samo v sta- rem Krškem in mislim, da ga tarn, na jugu, ne bo." Jože Habinc: " Mesto Krško danes živi s 1000 nezaposlenimi. In naša | prva skrb mora biti razmišljanje o razvoju pod- jetništva in osta- lih dejavnosti, I pa najsi bodo to t. i. "družbene dejavnosti", ki bi zaposlovale nove | kadre. Kajti danes ni le slučaj, da j mladi diplomanti različnih šol od- j hajajo na delo v Maribor, Ljublja- no,.Celje... Bežijo iz Krškega. /.../ Mi živimo v okolju Nuklearne elek- trarne Krško. V medijih pa, kar se tiče NEK, nismo slišali še nobene pohvalne stva- ri, zaradi tega dobivamo samo negativne toč- ke. /.../ Agenci- jo za radioaktiv- ne odpadke ima- mo v Ljubljani, do sedaj pa še ni j naredila ničesar, čeprav se ukvar- ja z našim skladiščem. To agenci- jo moramo potegniti v Krško. Zakaj ne bi v njej delali ljudje iz Posavja? In zakaj se ne bi kakšen gospod iz Ljubljane začasno vozil v Krško, saj navsezadnje vsi v tej agenciji živijo na račun NEK? Za tistih nekaj veder radioaktivnih odpadkov iz Klinične- ga centra bomo pa že mi poskrbe- I li v tej agenciji v Krškem! /.../Kaj rabi Krško? Krško rabi vez s Krškim. Staro mestno jedro rabi vez z Vid- mom. Da bodo lahko šli Videmčani peš na pivo v staro Krško, prebival- ci Zatona pa peš v Kulturni dom. Ko bomo to uredili, bo tudi mestno je- ' dro postalo interesantno." Ida Merhar: j "Mislim, da naše ustanove (Valva- sorjeve knjižnice Krško, op. p.) ne moremo kar tako i preskodti, kaj- | ti v staro mestno jedro še vedno | privablja izredno veliko število lju- j di. /.../ Kot veste, se že dolga le- ta otepamo prostorske stiske, kajti dejavnost se izredno hitro razvija. /.../ Verjetno tudi veste, da smo v fazi iskanja lokacije za novo knjiž- nično zgradbo. Kjerkoli že ta bo, ali v starem mestnem jedru ali kje drugje, skrbi me samo to, da bi ne- kateri knjižnico umestili kar v vsa- ko prazno hišo, ki jih v Krškem se- veda ni malo. /.../ Skrbi me, ali bodo znali tisti, ki bodo o tem od- ločali, trezno razmisliti in najti lo- kacijo, ki bo nudila dovolj prosto- ra in ki bo ljudem dostopna. Le ta- ko bomo lahko postali pravi infor- macijski center obdne, kar naj bi splošno-izobraževalna knjižnica tu- di bila." I Antonija Glas Smodič: "Mi imamo zdaj v so- li (Jurija Dalma- tina Kško, op. | p.) učenca, ki bo v kratkem na in- validskem vozičku, in sami ugotav- Ijamo, da naša zgradba sploh ne ustreza invalidom. Nimamo ustrez- nih klančin, dvigala, vhodi v sani- tarije so preozki... Tudi sicer bi morali v Krškem marsikaj uredi- ti, da bi bile stvari dostopne inva- lidom. In mislim, da smo dolžni to narediti, tudi če gre samo za ene- ga otroka, saj si to zasluži. /.../ Vse osnovne in srednje sole ima- jo v svojem programu tako jedr- sko energijo kot Dalmatina. In če I bi glede tega naredili dobro ponud- bo, mislim da bi trumoma drli iz vseh slovenskih šol k nam na ogle- de. Treba je le najti ustrezen pros- tor, kjer bi vse to predstavili tudi s sodobnimi tehnikami." j Edvard Krieger: "Zakaj bi šel za- sebnik v mesto, če ne bo imel profita? Saj vsak- I do gleda skozi profit, nihče ne hodi v službo zaradi užitka, ampak zaradi denarja. /.../ Če bi bili za- gotovljeni res ugodni pogoji, bi se ljudje - predvsem zasebniki - za- čeli vračati v staro Krško. Če bi da- li zasebnikom neke olajšave ter če bi vsakdo čutil neko pripadnost Kr- škemu, mislim, da bi se mesto lah- ko razvijalo." Peter Pavlovič Ob'zörniK September 2003 7 Forum Neviodunum Oktober Krško, sreda, 22.oktobra2003ob19. uri v zeleni dvorani Hotela Sremič Tema: KRIŽPOTJA POSAVSKEGA IZOBRAŽEVANJA intervju SlavkO Šribar, predsednik Gasilske zveze občine Krsko Krajani so nas vzeli za svoje Pred nami je oktober, mesec požarne varnosti, in s tem še posebej opaznih aktivnosti gasilcev. Po več desetletjih raz- iskav so konec septembra odprli za javnost Ajdovsko jamo pri Brezovski Gori, v obravnavi je novi občinski prostor- ski plan in tudi z njim obujena vprašanja nadaljnjega razvoja mesta Krško in še posebej oživljanja starega mestne- ga jedra, začenja se novo studijsko leto in s tem aktualne teme s področja izobraževanja. Več kot dovolj razlogovje bilo torej za pogovor s Slavkom Sribarjem, upokojencem, ki je kljub temu eden najbolj zaposlenih in aktivnih Krča- nov. lato je bila prava sreča, da je ob neprestanem zvonjenju drugega telesona uspel najti prosto urico časa za raz- govor, ki se je zgodil ze cez tri dni po mojem klicu. Dobila sva se seveda v starem Krškem, v gasilskem domu domace- ga prostovoljnega gasilskega društva. _ Kako in zakaj ste gasilci začeli z akcijo Oktober - mesec požarne varnosti? Kmatu po drugi svetovni vojni so gasilci izbrali mesec oktober za čas, ko se še posebej skrbno po- svetijo svojemu preventivnemu delu in preverjanju požarne var- nosti v domačem okolju. Oktober so izbrali, ker so se takrat zaklju- čila glavna kmečka opravila, zače- njalo pa se je tudi kurjenje, za- to so pregledali in popravili dimo- vodne naprave, kurišča in podo- bno. Včasih so gasilci celo izvajali obvezne gasilske preglede po do- movih, po vseh domačijah. To je bilo takrat tako dobro organizira- no, da smo gotovo preprečili mar- sikateri požar. Danes pa takih pregledov ni več? Na tem področju se stanje z le- ti močno izboljšuje. V objektih so centralne kurjave, hiše so bolj varno grajene, manj je kotlov za svinjekuho, po letu 1991 pa velja uredba, po kateri lahko omenje- ne preglede opravljajo samo po- oblaščene osebe, zato je to, kar zdaj počenjamo mi, predvsem pri- jateljsko svetovanje. Še vedno pa si prizadevamo, da je predvsem na podeželju čim več ljudi sezna- njenih s potrebnimi ukrepi za po- žarno varnost. Slovensko prostovoljno gasilstvo je preživelo vse spremembe in sisteme. Kako je bilo v Krškem? Že ob ustanovitvi poklicne gasil- ske enote so nekateri v- naši ob- čini menili, da so se rešili prosto- voljcev. Trdili so tudi, da ob akti- viranju poklicne enote ni potreb- no klicati naših društev, mi pa smo jim sčasoma dokazali, da je ne- sprejemljivo, da bi poklicni gasil- ci gasili, medtem pa bi prostovolj- ci spali in bi šele zjutraj izvedeli, da je v njihovem kraju gorelo. Ta- kih gasilcev ne bi nihče podpiral! Ko se dvigne poklicna enota, mora pokonci tudi domače društvo. Ko- liko bo prispevalo, je odvisno od potrebe, opremljenosti in usposo- bljenosti, vendar mora biti na raz- polago. Nekaj časa je Občina namenja- la skoraj vso pozornost in seveda tudi sredstva poklicni enoti in le s težavo smo dokazali, da smo tudi mi potrebni podpore. Seveda nika- »Nikoli nisem izgubil upanja, da Krško lahko živi. Apotrebnojeto upanje vgraditi vveč ljudi...« kor ne zmanjšujemo pomena po- klicne enote, s katero že leta prav dobro sodelujemo. Bistven pre- mik je bil dosežen na zadnji se- ji tedanje skupščine Občine Krško 27. decembra 1992, ko smo uspeli doseči, da se neizvršene obvezno- sti proračuna do gasilske zveze ne prenašajo v naslednje leto. Od ta; krat smo uspeli povečati sredstva za naše programe in opremo in ko- rekten odnos se je obdržal tudi v kasnejših občinskih svetih. K te- mu so poleg dobrega dela v dru- štvih nedvomno pripomogle tudi številne aktivnosti in sodelovanje na različnih področjih, ki niso oz- ko povezana samo s požarno var- 8 September 2003 ObzorniK I intervju nostjo. Vsekakor stanje ni odvisno samo od gasilcev, temveč tudi od okolja, v katerem delujejo, gasil- ci pa moramo skrbeti, da se nas bo videlo, da bodo o našem delu go- vorili in pisali. Temu posvečate veliko pozor- nosti zlasti v svojem domačem društvu, tu na desnem bregu Kr- škega. Iskreno povedano, če bi pred dvajsetimi leti v tej pisarni re- kel, fantje, v našem domu pa bo ena kulturna prireditev, bi me najmanj čudno gledali. Prej so bili namreč navajeni, da so gasilci pač samo gasilci in nič drugega! Potem pa smo začeli fante navajati, da smo sestavni del življenja v kraju, ker nas bodo krajani le tako obra- vnavali celovito in enakovredno in ne tako kot včasih, ko so smatrali, da se gasilci »gredo« neke para- de in popivanje. Pri teh spremem- bah nam je veliko pomagalo, da smo imeli nekaj časa v domu pouk osnovnošolcev. Ob tern so naši čla- ni spoznavali, da v kraju res nekaj pomenimo. Dopoldne osnovna sola, popol- dne predavanja Delavske univer- ze in kasneje Ljudske univerze, pa kmetijci, gozdarji, bioenerge- tik, telovadba, rekreacija, higien- ski minimum, tedenski obiski koz- metičarke... Imamo kompletno vi- deo in audio opremo, projektor- je, računalnik z internetom, vse kar je potrebno v te namene. A ne gre nam le za odškodnino, ki jo dobimo za najem prostora, po- membno je, da se ob teh dogodkih ljudje srečujejo in povezujejo. Ko smo začeli s prireditvami ded- ka Mraza leta 1991 in se nihče da- leč naokoli ni upal organizirati kaj takega, smo imeli pet dni nabito polno otrok od Radeč do Dobove... Za slovenski kulturni praznik smo imeli proslave in med ljudmi se je nekako uveljavilo mnenje, da je dvorana nekakšno nadomestilo za nekdanjega »Partizana«, drugi, še bolj korajžni in malo zlobni, pa pravijo, da je naš dom protiutež kulturnemu domu, čeprav so tu prireditve na nižji ravni. Se pa Iju- dem zato bolj približamo. Kam pa bi lahko stanje priprav- Ijenosti in tukajšnje pogoje, v katerih delate gasilci, uvrstili v primerjavi z razmerami v Slo- veniji? Potrebno je pošteno povedati, da smo bili še v začetku devetdese- tih let nekje na repu, zdaj pa se že uspešno približujemo povpre- čju slovenskega gasilstva. Za ilu- stracijo: leta 1984 smo imeli v ob- čini samo eno kombinirano vozilo z vodo, in sicer v Velikem Podlo- gu. Leta 1993, ko je začela poklic- na enota obnavljati svojo opremo, smo imeli mi tri vozila z vodo, zdaj pa jih imamo že šestnajst in skup- no 75.000 litrov vode na kolesih. Kjerkoli pride do požara ali druge potrebe, vsak trenutek imamo na razpolago cisterne, ki so razpore- jene v petnajstih društvih. Tudi naša zveza včasih v Sloveni- ji ni mnogo pomenila. Morda v ča- su Nunčiča in Komana, potem pa je precej zamrlo. Zdaj je sodelo- vanje z Zvezo zelo dobro, pogosto nas obišče njen predsednik, radi se posvetujejo z nami, dobro smo vključeni v komisije in organe, Av- gust Mlakar pa je tudi clan povelj- stva. V naši zvezi imamo marsikaj takega, kar drugod ne poznajo, npr. zelo dobro urejen arhiv in do- kumentacijo, imamo nekatere no- ve oblike aktivnosti, itd. Ljudje vedo za vaše osebno an- gažiranje na področju kulturne in zgodovinske dediščine. Vabijo vas na podstrešja svojih his... Poglejte, v Krškem imamo z Ljud- milo Šribarjevo in njenim delom, ne da bi se tega dovolj zavedali, že bogat oddelek domoznanstva, ki pa se stiska na nekaj kvadrat- nih metrih. Ona je ogromno gra- diva spravila skupaj, zakaj ne bi poskrbeli za večji prostor v te na- mene. Zakaj ne bi poskrbeli tudi za prostor, v katerem bi se tisti, ki jih to zanima, lahko pogovarja- li in hkrati pomagali, da bi od Iju- di dobili, kar je še mogoče reši- ti pred propadom in zadržati v Kr- škem. Doslej ni bilo posluha za ta- ke pobude, a v novi knjižnici bi morali bolje poskrbeti tudi za do- moznanstvo. Sodelovali ste v skupini za oživi- tev starega mestnega jedra. Ja, od te pobude sem veliko priča- koval. Bil sem zadovoljen, da se je nekaj premaknilo in rad sem pri- speval svoje predloge. A sem bil kmalu zelo razočaran, saj so se zadeve začele formalizirati, s tern pa je vnaprej onemogočeno, da bi delali s srcem in pametjo. Prišlo je do nesoglasij. »Nikdar ne bomo fakultetno mesto, to si moramo čimprej izbiti iz glave in nameniti prostor za kaj drugega...« »Med ljudmi seje nekako uveljavilo mnenje, daje dvorana nekakšno na- domestilo za nekdanjega »Partizana«, drugi, še bolj korajzni in malo zlobni, pa pravijo, daje naš dom protiutez kulturnemu domu...« Aktivnosti v mesecu požarne varnosti V Gasilki zvezi Krsko dvakrat letno organizirajo preglede stopnje njihove pripravljenosti. V pomladnem času izvede- jo redna tekmovanja vseh operativnih enot, v oktobru, me- secu požarne varnosti pa sledi preverjanje praktičnega zna- nja na vajah, kjer mora vsako društvo vsako leto opraviti eno vajo na objektu, za katerega oceni, da bi bil lahko po- žarno ogrožen. Po zaključku društvenih vaj do sredine okto- bra sledijo sektorske vaje (občinaje razdeljena na pet sek- torjev s po štirimi do šestimi društvi), kijih je dolžan orga- nizirati poveljnik sektorja, ki ob tern preveri pripravljenost in odziv gasilcev. Nato sledi še skupna občinska vaja na nekem pomembnem javnem objektu, na katero so poklicana vsa drustva iz zve- ze, vendar ne naenkrat, temveč postopoma, kot narekuje si- tuacija na prizorišču požara. V oktobru izvedejo še številne druge aktivnosti, kot je razpis za otroke, kipišejo spise in ri- šejo risbe na temo gasilstva, drustva organizirajo dneve od- prtih vrat, organizirajo kvize znanja za mlade, gasilke pa že tradicionalno takrat izvedejo medregijsko okroglo mizo na eno izmed tem s podrocja njihovega delovanja. Aktivnosti v mesecu oktobru v GZ Krsko zakljucijo s posebno analizo, na podlagi katere v mesecu novembru z obiski in pogovo- ri v društvih neposredno ugotovijo, kakšnoje stanje, hkra- ti pa se dogovorijo, kako bodo odpravili morebitne pomanj- kljivosti. ObiörftiK September 2003 9 intervju Pa ste kljub temu ostali opti- mist? Nikoli nisem izgubil upanja, da Kr- ško lahko živi. A potrebno je to upanje vgraditi v več ljudi. Kr- ško ima lastnost, bolje rečeno en nesrečen položaj, da vanj prihaja veliko mladih ljudi, ki pa jim je le odskočna deska za naprej in se za- to ne uspejo zliti z življenjem in potrebami kraja. Močno nas je prizadela sedanja tr- govska. strategija z velikimi centri izven naselij, ki je veliko pripomo- gla, da so se v Krškem sesule trgo- vine in tudi gostilne. Če bi, reci- mo, bili Murkova in Komočarjeva gostilna, kar sta bili še pred dvaj- setimi leti, mislim, da bi bilo živ- Ijenje v tern koncu drugačno. Kdo bi po vašem moral odigrati tu glavno vlogo? Občina naj se enkrat zave, da je potrebno rešiti staro mestno jedro s programi za kvalitetno življenje. Nekatere red sem predlagal že ta- krat, ko so sanjali o fakulteti in lo- gistiki. Rekel sem, da fakultete ni- koli ne bo v Krškem in so mi eni to zamerili. Poznam šolstvo, poznam visoko šolstvo, ker sem z njimi so- deloval. Smo med Celjem in Novim me-1 stom, nekje na sredini, oboji že imajo nekatere programe. Nikdar ne bomo fakultetno mesto, to si moramo čimprej izbiti iz glave in nameniti prostor za kaj drugega. Na primes? Tarn je idealen prostor za sodobni kultumi center, katerega jedro bo moderna knjižnica. Predlagal sem že, da bi odkupili še vse objek- te od šolske stavbe do Komočar- ja, vse porušili in zgradili na novo, po sodobnih gradbenih merilih. Pustili bi le sprednjo steno Men- cingerjeve hiše in obnovili nekda- nji prehod do Komočarja. Na me- stu sedanjih delavnic bi naredili paviljonski tip čitalnice, dvorišče pa namenili za manjši park, ki bi imel paviljon za glasbene nasto- pe kot npr. na ljubljanskem Kon- gresnem trgu, naprej pa bi morali zagotoviti dovolj parkirnih prosto- rov. Realizacija teh zamisli bo do- daten strošek za Občino, a bo to tudi pomagalo, da bo kraj zaživel. Knjižnico vidite kot najpomemb- nejši del tega kompleksa. Zakaj? Knjižnico je treba razvijati, a na sedanjem mestu to ni več mogo- če. To je bil izhod v sili in če ta- krat ne bi izkoristili razumeva- nja pokojnega provinciala kapuci- nov, ne vem, kako bi bilo. Dogra- jevanje sedanje zgradbe ne pride v poštev niti z vidika spomeniške- ga varstva, prepričan sem tudi, da cerkev ne bo pristala na podaljša- nje pogodbe. Sodobna knjižnica potrebuje ustrezno kvadraturo, še posebno za pridobitev statusa re- gionalne, posavske knjižnice. Dolga leta ste tudi predsednik Filatelističnega društva Krško. Kdaj najdete čas za ta konjiček? Če ne drugače, sredi noči. Že 55 let spravljam skupaj marsikaj. Zbiral sem znamke iz Jugoslavije kot bivše domovine, zbiram jih še iz Avstrije in Nemčije, kamor sem bil izseljen, in ker ima Nemčija za filatelista zelo zanimive zbir- ke, poleg tega pa imam ogrom- no ptic, pri čemer pa imam pro- bleme, ker Slovenci zanje nimamo svojih imen. Dolga leta sem vodil filatelistične krožke, a zdaj je to usahnilo. Društvo pa še vedno de- luje, dobivamo se redno tu v do- mu, imamo redno nabavo in me- njavo znamk. Ob 50-letnici smo imeli tudi-razstavo, a vse več je problemov. Najbolj pridni mla- di so odšli živet drugam, nekate- ri starejši so umrli. Pa tudi padec standarda se pozna. Ljudje za vse to preprosto nimajo več prosto- ra - ko imaš enkrat tolikšno oma- ro za znamke kot za knjige, te za- čne to utesnjevati. In ko moraš iz kakšne omare izprazniti perilo, da bi dal noter znamke, lahko pride do nesporazumov z ostalimi čla- ni družine. Za hip se dotakniva še enega kul- turnega dogodka. Za raziskova- nje ter predstavitev Ajdovske ja- me ste veliko časa in dela prispe- vali tudi vi? Jaz sem imel pri tern samo stran- sko vlogo, sodeloval sem res Iju- biteljsko zaradi ljudi, ki so se te- ga lotili. Meni je v zadoščenje, da smo uspeli zagotoviti prispevek kraja, s čimer je bil vsaj za pol- ovico podaljšan čas raziskav. Le- po je bilo delati vsa ta leta z ar- heologinjama Koroščevo in Horva- tovo, tudi Vida Fritz iz obdnske uprave je veliko pomagala, da so lahko strokovnjaki ob sodelovanju podjetTj in posameznikov iz Krške- ga, tudi naših gasilcev ter doma- činov iz okolice jame, opravili ve- liko delo. Še to bi povedal. Ta jama ni samo majhvna jama, je preddverje velike jame, ki sega najmanj do Velikega Trna, verjetno pa še do Studenca. Ustno izročilo, ki pravi o povezavi z Jermanovo jamo na Pijavškem, ni iz trte izvito, gotovo obstajajo povezave. Želel sem, da bi zdaj, ko je raziskana, dali možnost tu- di jamarjem, da bi jo oni tudi spe leološko raziskali, ampak zaen- krat arheologi s tern ne soglašajo. Toda najbolj pomembno je, da bo zdaj jama primerno predstav- Ijena in vključena v širšo kultur- no-turistično ponudbo naših kra- jev. Gradiva pa je dovolj tako za znanstvene in izobraževalne po- trebe kot za muzeje v Ljubljani, v Brežicah in za že dolgo načrtova- no predstavitev v Krškem. Mnogi menijo, da bi prav iz va- ših rok lahko po dolgih letih spet dobili zgodovinski pregled me- sta Krško? Ne vem, za zdaj mi zmanjkuje ča- sa za kaj takega, ker imam preveč operativnega dela. Saj spravljam marsikaj skupaj, marsikaj imam napisanega npr. o poplavah, po- tresih, o gasilstvu in to po del- čkih dajem Ljudmili v knjižnico, kjer potem učenci to uporabijo pri raznih nalogah in raziskavah. Je pa res, da je nekatere stvari težko dobiti. Zdaj me moja ne- kdanja fotoamaterska žilica priga- nja, da bi to, kar je zdaj vprašlji- vo, ali bo ostalo, na nek način za- beležil na filme... Čeprav mi je sogovornik namenil namesto načrtovane urice kar do- bri dve uri, sem ie med pogovo- rom uvidel, da bova morala mar- sikatero področje njegovega delo- vanja tokrat izpustiti, kakor tu- di kakšno bolj osebno plat življe- nja Slavka Šribarja. Delež, ki ga ima v njegovem vsakdanjiku gasil- stvo, za katerega je med drugim leta 1997 prejel najvišjo občin- sko nagrado in lani tudi plaketo Civilne zaščite, je preprosto ta- ko velik, da za vse drugo, kar tudi rad počne, (še) nima dovolj časa: Pravi, da bo v tern pogledu bolje, ko bo končal ta mandat. Letos so ga namreč izvolili za predsednika Gasilske zveze občine Krško za na- daljnjih pet let. Tekst in fotografije: Silvester Mavsar »Potrebno je posteno povedati, da smo bili še v zacetku devetdesetih let nekje na repu, zdaj pa se ze uspešno približujemo povprečju slovenskega gasilstva.« 10 September 2003 ObzofftiK Piše: Silvester Mavsar Od časov, ko je mesto Krško dobilo mestne pravice, je z večjimi ali manjšimi prekinitvami dobivalo vzpodbude za svoj urbani razvoj na različne načine. Najprej ntuje bila v oporo reka Sava, potent železnica, stari in novi most. Danes je premalo cenjen materialni prispevek obeh Hočevarjev. Slediloje dokaj mrtvo obdobje v prvi polovici 20. stoletja, ki ga je po drugi vojni prekinil začetek razvoja celuloze na drugi stra- ni reke, kije sprožil pravi industrijski boom v okolici, hkrati pa mesto zaznamoval za desetletja. Podobno, čeprav vsaj na pogled bolj prijaz- no vlogo,jenatoimela inšeima zakraj jedrskaelektrarna. Seveda sok napredku prispevala številna druga podjetja in vse močnejši zasebniki. Mesto paje ves čas hitro dobivalo novo podobo in se močno razširi/o. S političnimi in gospodarskimi spremembami, z ukinjanjem delovnih mest v devetdesetih letih, ni prišlo do zastoja samo v gospodarstvu, pač pa tudi v funkcioniranju mesta. Znanoje, da so naselja, kraji, zlasti pa mesta kot živi organizmi, ki rastejo in se razvijajo, včasih (ko postane- jo prevelika) pa tudi usihajo v nekaterih delih. Koliko se to dogaja po vnaprej pripravljenih načrtih, koliko pa bolj stihijsko, je odvisno od Zgodba o mestu vpreženosti urbanistične stroke, a tudi odpolitike in njenega posluha za strokovne argumente na eni in sprotne potrebe posameznikov, skupin, ki imajo interes za gradnjo (in seveda denar) na drugi strani. j Dobrotnikov skoraj ni več, pojavljajo pa se nove možnosti in prilož- nosti. Pred mestom so velike zgodbe, ki nas skoraj ne morejo več obiti, zgodbe, ki prinašajo marsikateri problem, a tudi novo priložnost: av- tocesta se blila, gradili bodo hidroelektrarno pri Krškem, NEK napo- veduje še dolgo obratovanje. Ali bodo Krčani soodločali o tern, ali ima- jo za to ustanovljene institucije ustrezno vizijo? Ne le za regijo, am- pak tudi ohčino in mesto in kraj? Ali ima mesto sposobnosti in možno- sti, da jo udejani? Vlogi Krškega kot občinskega in morda tudi regionalnega središča (kar je posebna zgodba) ter mesta kot kraja bivanja se precej preple- tata, eno potrebuje občina, drugo mesto, mnogo skupnega, a obstaja- jo tudi razlike. Vzorci organiziranja in vodenja, ki veljajo in so pravilo- ma zelo uspesni za majhne KS, očitno niso dovolj učinkoviti za mesto z osem tisoč prebivalci. V zadnjih letih je bilo kar nekaj razprav in prizadevanj zlasti v zvezi Z živ/jenjem, s potrehami mesta Krško, predvsem pa z vprašanji oiivlja- nja starega mestnega jedra. V ta čas spada tudi iniciativa za ustanovi- tev lastne občine oz- izločitev Krškega iz sedanje občine. Obojeje ime- lo, to je treba priznati, tudi določene pozitivne učinke. Zato je potreb- no iskati nove poti, nove načine delovanja, kajti problemi, ki so bili za- znani in razkričani, še vedno obstajajo, injih ne more preglasiti nekaj uresničenih obljub v dolgem seznamu infrastrukturnih potreb in pro- blemov mesta. Prav tako ali morda še bolj je potrebna obnove duhovna, kulturna, druibena in celo druiabna sfera. Krško kot staro, zgodovinsko mesto in kulturno središče na eni strani in Krško kot atomsko mesto na drugi, Krško kot največja KS v občini in regiji, večja od mnogih občin v driavi. Krsko kot se- dež občine, kot središče regije, morda sedei pokrajine? Krško, me- sto na skrajnem robu jutrišnje Evrope. Kdo razmišlja 0 vsem tern? ObzbrriiK V Ö^pomnite,...? PRED 10 LETI September 1993 V finalni dirki za državno prvenstvo na Stadionu Matije Gubca v Krškem je zmagal Martin Peterca, naslov državnega prvaka pa je osvojil Krčan Krešo Omerzel, ki je takrat vozil za ekipo Ljubljane. Košarkaški klub Podbočje, takrat slovenski prvoligaš, je po 18 letih delovanja brez pokrovitelja podpisal sponzorsko pogodbo s podjetjem Interior, od katerega je klub prevzel tudi ime.. Trenersko mesto v klubu pa je že nekaj mesecev prej prevzel legendarni hrvaški košarkaš Nikola Plečaš. V Krškem je bila osrednja slovenska prireditev ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, v okviru t.im. Valvasorjevega meseca, ki je obsegal številne dogodke, kot so razstave, koncerti, konjeniške dirke in predstavitve knjig. PRED 20 LETI September 1983 Na pogovor v sevniško službo za zaposlovanje so povabili 104 iskalce zaposlitve iz vseh treh posavskih občin, katerim so kadroviki in direktorji podjetij predstavili precejšnje potrebe po delavcih. Tako je sevniški Stilles takrat potreboval okoli 30 delavcev, v Jugotaninu bi dobilö delo 15 delavcev, GD Beton bi potreboval prav tako 30 delavcev, zanimiva dela so se odpirala v Kopitarni, v Kmetijskem kombinatu pa ni bilo odziva za obiranje jabolk. Tudi v Inpletu bi potrebovali 8 dodatnih proizvodnih delavcev... Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje je dala pobudo, da bi v okviru organizacije Region v Brežicah ustanovili posebno enoto za razvojno-raziskovalno delo kot zametek bodočega razvojnega centra za Posavje. September 1973 Turistično društvo Krško je znova izdalo priljubljeni Žepni Informator, ki je seznanjal obcane z voznim redom vlakov in avtobusov, z uradnimi urami, delovnim časom trgovin in gostišč ter marsičem drugim. Dodali so mu tudi pregledni nacrt mesta Krško. V Brežicah so dobili dolgo pričakovano varstveno ustanovo za otroke, ki so jo starši nestrpno pričakovali več let. Že v začetku je novi vrtec nudil zavetje 164 predšolskim otrokom od drugega leta starosti. Turistično društvo v Kostanjevici je kupilo mladini svojega kraja opremo za nogomet, vredno štiri tisoč dinarjev. S tem se je društvo oddolžilo mladim za prizadevno delo pri čisčenju kopališča in struge reke Krke. VZAJEMNÄ zdravstvena zavarovalnica, d. v.z. Jaz zate, ti zame. Hi?- itinain'- , 7dcavstvencSa .dopolnUtvega^ .tcdnesw I Pogoji: ^^^ K • i/lcf'Li si, varn je status šiudenta ali (lijak.i i « • 'e iiir/i-ovanju oko- Ija. Slovenija mora zaradi doku- mentov, ki jih je sklenila in za- vesti o ohranjanju varnega okolja za prihodnje generacije, proizva- jati električno energijo na način, ki je zanj najmanj sporen. Hid- roelektrarne to gotovo so. Poleg tega bo poplavna zaščita območ- ja ob elektramah omogočila raz- mah številnih dejavnosti, od kme- tijstva do turizma, ki zdaj tarn ni- so možne.« Hidroenergetski potendal Save je izkoriščen 13-odstotno. Da- leč najmanj med vsemi večjimi rekami pri nas. V zadnjih mesecih so bila - spri- čo izredne suše - glasnejša ugiba- nja o smotrnosti gradnje spodnje- savske verige elektrarn. Mag. Mi- koš na ta ugibanja odgovarja, da so »za izkoriščanje hidroenerget- skega potenciala pomembne kli- matske razmere na širšem območ- ju oziroma v celotnem povodju reke, prav tako pa tudi značilno- sti terena v smislu zadrževanja in akumulacije vode. Na splošno ve- Ija, da je Sava s stališča konstant- nosti pretokov za elektroener- getsko izkoriščanje manj primer- na kot Drava, v tem pogledu da- leč najbolj primerne reke pri nas. Kljub temu pa je potrebno vede- ti, da je hidroenergetski poten- cial Save sedaj izkoriščen samo v 13 odstotkih, kar je najmanj med vsemi večjimi rekami v Sloveniji, zato je nadaljnji razvoj hidroe- nergetike na območju te reke smi- seln in logičen.« Tem razmeram ustrezno je izbra- na oprema prihodnjih elektrarn, ki bo omogočala njihovo kar naj- bolj prilagodljivo delovanje tu- di pri majhnem rečnem pretoku. Pri preveritvi upravičenosti inve- sticije so bile upoštevane tudi na- vedene razmere, zaradi Cesar so bojazni o neupravičenosti grad- nje novih elektrarn na Spodnji Sa- vi zaradi nihanja pretokov v sušnih obdobjih neosnovane. TCRMOELEKTRARNA BRESTANICA hse Holding Slmenske alektrame do.o. PROIZVODNJA - AVGUST 2003 VIR PROIZVODNJA PORABA GORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKI BLOK1 19.837 kWh 0 Sm3 7.939 kg PLINSKIBLOK2 1.579.753 kWh 695.910 Sm3 3.035 kg PLINSKI BLOK 3 1.317.426 KWh 546.318 Sm3 15.014 kg PLINSKI BLOK 4 8.896.000 kWh 2.555.985 Sm3 338.000 kg PLINSKI BLOK 5 21.800.000 kWh 7.134.540 Sm3 0 kg PARNATURBINA1 5.276 kWh PARNATURBINA2 988.573 kWh MERITVE EMISIJ -AVGUST 2003 VIR GORIVO S°x3 N°x3 C°, mg/m3 mg/m3 mg/m3 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLOK 4 ZP 0,4 72,7 100 2 100 PLINSKI BLOK 5 ZP 0,3 68,9 100 2 100 ZP - zemeljski plin 14 September 2OO3 ObzorniK gospodarstvo Nekdanji Dom upokojencev ponovno krški, a še naprej prazen Po dolgotrajnih tožbah Občine Krško in Ministrstva za delo, dru- žino in socialne zadeve je drugostopenjsko sodišče v Ljubljani odlodlo, da je Občina Krško lastnica objekta nekdanjega Doma upokojencev na Cesti 4. julija 59. Rezultat več let nerešene last- nine se odraža na objektu, ki ob videmski glavni ulici nezadrž- no propada. Otvoritev Doma upokojencev na Vid- mu v letu 1977 je pomenila zače- tek organiziranega varstva starej- ših oseb v občini Krško. Najprej je Dom upokojencev deloval kot enota Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, od septembra 1996, to je leto pred dokončano izgradnjo nove- ga objekta Doma starejših občanov na Spodnjem Griču, pa je pridobil status samostojnega splošno social- no-varstvenega zavoda. V dveh de- setletjih organiziranega delovanja je objekt zamenjal več lastnikov, saj je bila Občina Krško, ki je gradnjo Doma tudi financirala, lastnik objek- ta do meseca maja leta 1989, ko ga je odprodala nekdanji Tovarni celu- loze in papirja Duro Salaj, v kateri so glede na tedanji gospodarski raz- cvet želeli v tern objektu po prese- litvi dejavnosti na Spodnji Grič ure- diti poslovne prostore. Zaradi izpa- da trgov nekdanje Jugoslavije in po- sledično vse slabšega poslovanja so tri leta kasneje, v mesecu januarju 1992, poslopje prodali nazaj Občini Krško oziroma na ta način Občini po- plačali dolg iz naslova nadomestila za stavbna zemljišča. In kot je čez noč Občina Krško (ponovno) postala lastnik Doma upokojencev, tako je ostala tudi brez njega. Kakor se je namreč izkazalo, so tedaj pristojni uslužbenci na Občini spregledali, da je bil že v letu 1991 sprejet Zakon o zavodih, po katerem se je lastnina, v katerih se je opravljala dejavnost oskrbe starejših občanov, prenesla v last Republike Slovenije, kar po- meni, da je država podržavila tu- di nepremičnino Občine. In slednja je bila v nadaljevanju vse do izgrad- -. nje novega Doma starejših občanov najemnik v obstoječih prostorih, dr- žava pa se je pred tremi leti tudi vpisala v zemljiško knjigo kot last- nik. Občina je sicer na resorno mi- nistrstvo posredovala več pisnih za- htevkov, da se objekt ponovno pre- da v njeno last, a ker so bili tako pis- ni zahtevki in predlogi, kot tudi vr- sta pogovorov med Občino in minis- trstvom neuspešni, je občina v pre- teklem letu proti RS - Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vlo- žila tožbo na Okrožnem sodišču v Kr- škem. A ker je prvostopenjsko sodiš- če v Krškem v mesecu aprilu 2002 odločilo v korist države, je Občina s pritožbo iskala pravico na Višjem sodišču v Ljubljani, ki pa je po ne- kaj letih pravdanja v mesecu juliju letos vendarle odloälo v korist tož- benega zahtevka, s katerim je biv- ši objekt Doma upokojencev ponov- no prešel v last Občine Krško. Zado- ščenje pa je pravzaprav klavmo, kot je klavrna podoba tega objekta, ka- terega pročelje so dodobra z grafi- ti popisali mladi iz neposredne sose- ske, ki naj bi razbili tudi večje števi- lo steklenih površin, po drugi strani pa je poslopje nezadržno propada- lo tudi zaradi tega, ker ni bilo pol- nih šest let deležno niti minimalnih vzdrževalnih del. Zato bo postavka kakršnih koli posegov toliko višja, še pred tern pa bodo morali na Obči- ni Krško poiskati vsebine, s katerimi sploh zapolniti objekt, ki se je konec koncev le še pridružil nizu praznih in propadajočih v mestu. Po bese- dah župana Bogoviča bi bili pritlični prostori primerni za poslovno dejav- nost, višje etaže pa naj bi preuredili nazaj v stanovanjske enote, pri če- mer je Bogovič poudaril, da velike izzive predstavlja bodoča schengen- ska meja, ki bo v tern prostoru odpr- la nove zaposlitve in bivalne potre- be. Vendar pa je znano, da Policij- ska uprava Krško že sedaj razpola- ga z nezasedenimi stanovanji, saj so neprofitne najemnine previsok stro- šek za osebne dohodke zaposlenih, zato se tudi ne gre preveč zanaša- ti, da bodo primerljivi dohodki bo- dočih uslužbencev na meji zadosto- vali za najem morebitnih stanovanj. Zato bo nemara iskanje novih vse- bin za ta objekt prav tako dolgotraj- no. Upajmo, da ne bo ponovno pre- teklo šest let. Bojana Mavsar Razširitev senovskena hi brestaniškega pokopališča Gradbena dela na razširitvi brestaniškega pokopališča, ki se naha- ja pravzaprav na najstarejšem delu Brestanice oziroma na kraju, kjer se je sploh začelo razvijati prvotno vaško naselje Rajhenburg, na kopastem pomolu nad okljuko potoka Brestanica in pri cerkvi Sv. Petra, bodo potekala v dveh fazah. Prva faza izgradnje bo obsegala najbolj kritičen del pokopališča, to je razširitev dostopne poti in iz- gradnjo žarnega zidu s 576 žarnimi mesti, ki bo hkrati opora hriba, pod katerim se pokopališče nahaja. V nadaljevanju je predvidena tudi ureditev 35 novih klasičnih grobov, parkirnih mest in pokrite- ga poslovilnega mesta pri cerkvi svetega Petra, ki že sedaj služi za mrliško vežico. Ureditev pokopališča bo predvidoma trajala tri leta ali še več, saj je druga faza izgradnje, ki bo obsegala širitev klasič- nih grobov in parkirišč, pogojena z rušenjem objekta nekdanje so- le, saj bodo morali na Občini Krško sedanjim stanovalcem oziroma lastnikom zagoto- viti druge bivalne prostore. Poleg razširitve brestaniškega po- kopališča bodo le- tos stekla dela tu- di na senovskem pokopališču, ki meji na eni stra- ni na Senovski po- tok ob cesti Dov- ško - Senovo, na južni strani pa na dovško gričevje. Medtem ko bo iz- vajalec gradbenih del na pokopališ- ču Brestanica kr- ško podjetje Ko- stak, bo dela na senovskem poko- pališče kot naju- godnejši-ponudnik izvajalo novome- ško Cestno grad- beno podjetje. Do ' leta 2007 naj bi bila predvidoma dokončana prva faza razširitve, ki bo potekala v zahodni smeri od starega dela pokopališča oziroma ob liniji obstoječih cipres na 60 arih skupne površine. Ker obstoječi poslovilni prostor s tremi mrliškimi vežicami zadostuje potrebam, le-tega ne bodo Širili, pač pa ureditev poleg 64 klasičnih grobov ter 40 žarnih odprtin za žarne pokope predvideva tudi grobno polje za raztros, zelene površine oziroma manjši park ter izgradnjo še ene- ga mostu za prečkanje dovškega potoka z navezavo na cesto Dov- ško - Senovo. Kljub napovedani izgradnji pa so zaradi predvidene- ga faznega izvajanja del zaskrbljeni na Krajevni skupnosti Senovo, saj letno umre povprečno med 35 do 40 krajank in krajanov, na ob- stoječem pokopališču pa naj bi imeli razen že zakupljenih prosto- rov prosta le po dva dvojna in enojna grobova. Zato lahko le upajo, kakor pravi Darja Boh, predsednica Sveta KS Senovo, da bo dinami- ka del hitrejša od naravnih zakonov. Sicer pa bo predvidena inve- sticija znašala okoli 99 milijonov tolarjev. Bojana Mavsar Pokopališče v Brestanici s cerkvijo Sv. Petra ObzörniK September 2003 15 papoptaža Mestni park Krško Zntani katink Mmm MšMb Vse do thdesetih tet je bito tam mestno pokopališče, potem pa so staro pokopališče preuredili v park, osta- la je le cerkev sv. Križa in nekaj obeležij znamenitih krških mož. Dolgo ta edini zeleni del starega mestnega jedra ni služil te kot park, ampak bolj kot parkirišče, ki so se mu pešci bolj ali manj izogibati. A se je že v le- tu 2000 začelo spreminjati na bolje, saj je Občina pristopila k obnovi cerkve sv. Križa, danes znana kot dvo- rana v parku, v letošnjem letu pa so dokončno park uredili v cetoti. 0 tern, da bodo staro pokopatišče prestavili na drugo lokacijo, se je govorilože konec 19. stoletja, kot priča tate odlomek iz Dolenjskih novic leta 1889: »Naše pokopaliŠ- če je zdaj zelo razdrto, grobtje v pravetn pomenu besede. Na njern stoji cerkvica sv. Florijana, zob časa jo je oglodal in od starosti le- ze v zemljo. Sezidana je bila mo- rebiti že v 13. stoletju. Sv Florijan je pač, ki je že toliko let dobro čuval ne preveč ognjevarno Krško mestece, zelo zdihoval po čednej- šem bivatišči in boljsi strehi. A kdo se ga bo usmilil, ko se je že ce- to govorilo, da hočejo še mrtvece vzeti in to pokopališče kamo daleč prestaviti«. Na spomenikih stare- ga pokopaliŠča je bilo zapisanih več imen znanih krških meščanov in meščank, kot so bili notar in de- žetni poslanec Irkič, odvetnika dr. Bratkovič in dr. Koceli pa meščan- ski učitelj Vinko Vidmar. V tem času je Josipina Hočevar, žena takrat že pokojnega znane- ga Krčana Martina Hočevarja, ka- teremu je v parku dala zgradi- ti mavzolej v obliki osmerokotne novogotske kapele iz betega kam- na, dala sezidati tudi novo cerkev - cerkev sv. Križa ter pokopališče obdala z novim zidom. Cerkev je bila postavljena tako, da se jo je lahko videlo neposredno z glavne ulice. Kot so zapisali v Dolenjskih novicah leta 1891, domačini Josi- pini Hočevar njene posege na po- kopaliŠču niso odobravali, saj naj bi oskrunila grobove. Leta 1929 je župnik FilipiČ že za- Dvorana v parku je namenjena raztičnim kulturnim prireditvam, v krajevni skupnosti mesta Krsko pa načrtujejo, da bodo v dvorani tudi poročni obredi. Spomenik padlim borcem NOB in prvi spomenik izgnancem v Sto- veniji Mestni park zaznamujejo tudi doprsni ki~ pi znanih Krčanov: dr. Mihajla Rostohar- |t/a, kiparja in medaljerja Vladimirja Što- vička ter botanika Franca Vqrdjana. pgpoptaža čel pokopavati na novem (današ- njem) pokopališču, dokončno pa so staro pokopatišče opustili v tri- desetih letih, tarn uredili park, ostala pa je cerkev sv. Križa in ne- kaj obeležij znamenitim krškim možem: Mencingerjeva, Lapajne- tova in Romihova nagrobna ploš- ča, mavzolej družine Hočevar, do- prsni kip dr. Mihajla Rostoharja. Po 2. svetovni vojni so samostan- ski vrt preuredili v spominski park in vanj postaviti spomenik padlim borcem NOB in selitvi, ki je prvi spomenik izgnancem v Sloveniji. Cerkev je leta 1960 dobila v naj- em krŠka Preskrba za skladišče in v najemno pogodbo so zapisa- li, da mora najemnik objekt ure- diti v duhu časa, podreti zvonik, da lahko notranjost objekta tudi sicer prilagodi svojim potrebam, vendar Preskrba za to ni imela de- narja. V tern obdobju je bit objekt tudi močno poškodovan. Občina je pozneje skladišce izprazmta in po- pravita streho cerkve, projektna dokumentacija za celovito obno- vo pa je bila izdelana sredi devet- desetih let. Z deti so začeti v letu 2000 in jih zaključili v tetošnjem letu. Dvorana v parku, kot jo da- nes imenujejo, je zdaj namenjena predvsem različnim kultumim pri- reditvam, na željo krajevne skup- nosti pa naj bi služila tudi kot po- ročna dvorana. V letošnjem tetu je sledila še ce- lovita obnova parka, pri kateri so že obstoječim elementom kultur- ne dediščine, kot je Hočevarje- va grobnica, cerkev in spomin- ski park, dodali le še novo podobo parka, ki mu zdaj res lahko reče- mo mestni park. Lidija Petrišič Mavzolej znanega krškega mecena Martina Hočevarja 2 ureditvljo mestnega parka so uredili tudi parkiranje v starem mestnem jedru. V parku in na ptočnikih tako ni več avtomobitov. Občina Krško, Krajevna skupnost mesta Krško, Dništva izgnancev Slovenije, krajevne organizacije Krško, Leskovec, Brestanica, Podbočje, Raka, Veliki Tin, Dolenja vas »abijo m koncert ob odprtju prenovfjenega mestnega parka Prireditev bo v petek, 3.10.2003, ob 17.00 uri v mestnem parku Krško. V programu bosta nastopila Pihalni orkester Videm Krško in Moški pevski zbor Brestanica. kultura NOVICE ob robu Tekstilne skulpture na grajskem dvorišču Interpretacija narave v umetnosti s tekstilijami so tekstilne skulpture, ki jih je na rajhenburškem grajskem dvorišču raz- stavila na ogled mlada umetnica Urška Jekler. S samostojno razstavo Interpreta- cije narave v umetnosti s teksti- lijami 27-letna Jeklerjeva zaklju- čuje podiplomski študij na umet- niški smeri Oddelka za tekstilstvo na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani. Da je razstavila svoja dela, ki bodo še vse do prvih dni meseca oktobra na ogled na bre- staniškem grajskem dvorišču ter arkadnih hodnikih gradu, ni na- ključje. Ne gre namreč le za izbor razstavišča kot takega, na kate- rem pridejo njeni tekstilni objek- ti še bolj do izraza, temveč je s svojo, sicer drugo samostojno raz- stavo, najavila svoj prihod v naše kraje in na tukajšnjo umetniško sceno. Od nedavno krajanka Veli- kega Kamna, kamor se je preselila iz rodnih Jesenic na Gorenjskem, kakor tkalka, vezilja, ustvarja in ponazarja z različnimi tkaninami motiviko narave, ki jih vpne, ovi- ja in prepleta med nosilna ogrod- ja različnih oblik. B.M. Urška Jekler Josipa lisca v Kostanjevici Turistično društvo Kostanjevica na Krki je sredi septembra organizi- ralo koncert zagrebške pevke Jo- sipe Lisac na samostanskem dvo- rišču v Kostanjevici na Krki. Na koncertu se je zbralo čez 1000 Iju- di kar je tudi obetavna napoved za nadaljevanje tovrstnih kon- certov na tamkajšnjem dvorišču, ki je bil dosedaj namenjen le za koncerte klasične glasbe. B.C. Vasna za Damjanove Razarvne dela Na zaključni prireditvi 6. festi- vala slovenskega filma v Celju je strokovna žirija za najbolj- ši film festivala razglasila celo- večerec Rezervni deli režiserja in scenarista domaana Damja- na Kozoleta. Poleg vesne za najboljši film je film prejel še tri vesne, in sicer za najboljše- ga igralca, glasbo in fotografijo ter še tri druge nagrade. Peter Musevski, ki si je z vlogo Lud- vika Zajca v filmu prislužil ves- no za najboljšega igralca, je po mnenju žirije s svojo igro uspel ustvariti "iluzijo popolne res- ničnosti lika". Film je svetovno premiero doživel že na letoš- njem Berlinalu in bil nato pri- kazan na številnih filmskih fe- stivalih po svetu, na festivalu v Sarajevu pa si je prislužil tudi posebno nagrado žirije. Lešniki po južnoameriško Mladi nadebudni člani literarne sekcije Kulturnega društva Lesko- vec 24. 9. v klubu Pole pripravi- li tematski multimedijski kultur- ni dogodek Lešniki. Če je Lesko- vec dobil ime po leski, zakaj ne bi tak dogodek dobil imena po nje- nih plodovih, so si rekli. Tako so nastali Lešniki, plod kraja in nje- govih prebivalcev. Pod voditeljsko taktirko Stanke Hrastelj in Benjamina Siterja je tako južnoameriško vzdušje priča- ral hitroprsti virtuoz na harmoni- ki Danijel Ivša, poezijo in prozo tamkajšnjih nobelovcev in nobe- lovk sta v španščini brala Doroteja in Alojz Jazbec ter v slovenščini Darja Hrastelj, Lukčeva plesalca Amadeja Plevel in Luka Vodlan sta zaplesala tango in čačača, vse skupaj pa so spremljale projekci- je fotografij južnoameriških utrin- kov. Okus in vonj kave, s katero so postregli kar številnim obisko- valcem, pa sta le še dopolnila sli- ko zelene celine. Skratka, kulturni dogodek za vse cute. P. P. Stanka Hrastelj in Benjamin Siter Danijel Ivša Koledniki praznovali petletnico 5. septembra so v Podbočju 5. obletni- co delovanja s koncertom obeležili Ko- ledniki iz Bušeče vasi. Pevci, ki že 25 let po okoliških vaseh pojejo »tri kralje«, so predstavili del svojega več kot 100 ljudskih pesmi obsegajočega repertoar- ja. Na odru podboškega kulturnega do- ma so poleg njih nastopili še ljudski pev- ci Zarja iz Račne, Fantje z vasi iz Škoc- jana in Solzice iz Budne vasi, ki tako kot jubilanti ohranjajo bogato izročilo ljud- skih pesmi. Monografija o Kati Turk Janja Blatnik iz Leskovca, med drugim tudi pesnica, je 24. septembra, na Slom- škov dan, v krški dvorani v parku organi- zirala predstavitev knjižne monografije o življenju in delu Kati Turk s Kamniških planin. Gre za knjigo o življenju pastiri- ce in ljudske umetnice, ki je pisala pes- mi, risala, vezla prte, skratka ustvarjala dediščino, knjigi pa so dodali tudi zgoš- čenko s Katinimi izvirnimi življenjskimi pripovedmi. Dela je zbrala in uredila Ka- tina soseda, sicer bolj znana kot pevka ansambla Avseniki Joži Kališnik, pri če- mer ji je med drugim pomagal tudi mož pokojne Kati Jože Turk, sicer domačin iz okolice Kostanjevice na Krki. Prireditev so na Slomškov dan s Slomškovimi pes- mimi popestrili člani lovskega pevskega zbora iz Leskovca ter ljudski pevci Ro- ženkravt. Dotaknite se z očmi in prsti! V četrtek, 2. oktobra 2003, ob 19. uri bo v Dvorani v parku otvoritev razsta- ve del akademske slikarke mag. Bea- triz Tomšič Čerkez. Razstavo je pripra- vil Valvasorjev raziskovalni center Krško in umetnostna zgodovinarka Alenka Čer- nelič Krošelj v okviru projekta program- ske zasnove danes praznega gradu (dvor- ca) Raka. Z razstavami umetnikov, Slo- vencev iz vseh koncev sveta, bo poteka- la promocija ideje o Domu Slovencev po svetu in gradu Raka. Razstava bo odprta od 2.10. do 30.10. vsak dan razen nedelje in ponedeljka. Odprto bo tudi v nedeljo, 5.10. Ogle- di so možni od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. V času razstave bo umetnica izvedla kre- ativni delavnici z naslovom »Čarobnost likovnih materialov« 16.10. (družinska) in 29.10 (počitniška), ki bosta potekali v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško in Društvom Izvir. Srečanjo ljudskih pevcev Brežiški sklad za kulturne dejavnosti je v dvorani Glasbene sole Brežice 27. 9. organiziral medobmočno srečanje pev- cev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. 18 September 2003 ObzofniK kultura GLASBENA SOLA KRŠKO Dobrodošli v glasbeno šolo Veščine poučevanja se nenehno učimo. Dober učitelj ne pomeni, da dela brezhibno, temveč da ima stalno v zavesti, da ni popoln, da je do svojega dela kritičen, ima željo po spreminjanju in je sam odgovoren za svojo peda- goško rast. Za vse to si prizadevamo učitelji naše sole. Na začetku novega šolskega leta želim še posebej poudariti , da se zaveda- mo velike odgovornosti pri sprejemu novih učencev. Od nas in naših prvih sti- kov je namreč v veliki meri odvisno, kakšen bo njihov odnos do glasbe v bo- doče. Odgovorna je naša naloga motivirati otroka za permanentno delo, ki vodi k uspehom ne samo kratkoročno, pač pa za celo življenje. Naš indivi- dualni pouk omogoča nadarjenim učiti se hitreje, počasnejšim pa možnost podaljšanja letnika. Prav tako individualni pristop učencem vsekakor veliko- krat olajša prepoznavanje sposobnosti in potencialov posameznikov, je pa zahtevna naloga. Pri skupinskem pouku je to nekoliko težje, saj se še pose- bej mlajši učenci ne izpostavljajo radi in se v skupini počutijo bolj varne. Sodelovalno učenje in povezovanje instrumenta in nauka o glasbi smo preiz- kusili že večkrat v glasbenih pravljicah ter pri osvajanju teoretičnih znanj. To bo naša pomembna naloga še naprej in je važen element novih učnih na- črtov. Neskladje med našimi ideali in resničnostjo bomo poskušali zmanjše- vati ter ustvarjalno, z mnogo dobre volje in v težkih delovnih pogojih to šol- sko leto čim uspešneje voditi na naše zadovoljstvo in zadovoljstvo vseh, ki naše delo spremljate in cenite. Pomočnica ravnatelja Elizabeta Križanič Skrajsajmo vrste! Skrujšujmo fakulne vrste za operucije srai, sive mrene in za ortopedske opcracije. Prostovoljni prispevek nakažite no trans- akcijski rafun 01100-6030274014, sklit 00 Oil, s pripisom: Za skrajSanje čakalnih vrst. 7.« vet informocij pokličite 07/490 S4 30. Pohndiild .'losunornke akcije ZAVOD/A ZnRAVSIVF.NO ZAVAROVANJF SLOVRNUP OIIMIK'NAJ-NIVTAKRSKO [alvasorjeva knjižnica Krško ¦ KRŠKO, CKŽ 26; Tel.; 490 4000, IzposojevališČe VIDEM.C. 4. julija 59; Tel: 07/490 30 70, Izposoje- vališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Otroci na uro pravljic. vsi v e - knjižnico! Oktober. Polet je se bo sedaj verjetno zares poslovilo. Tu je jesen. Ko se po- spravljajo pridelki, ko se je treba začeti učiti, ko začnemo razmišljati, da se- daj bo pa res več časa, da bi naredili kaj zase, ko se začnejo krajšati dnevi in daljšati večeri, ko je več časa za pravljice... Sedaj je čas, da pridete v knjižnico po knjigo, ki ste jo enkrat poleti nekje opazili in si zaželeli, da bi jo prebrali, pa ste si dejali da boste to storili, ko boste imeli več časa... Tudi tokrat bi vas rada povabila v knjižnico: otroke na ure pravljic in glasbe- no predstavo, vse v e- knjižnico. E - knjižnica Knjižnice zagotavljajo pomembne vstopne točke do intemeta. Nekaterim po- meni to zgolj prikladno storitev, pomoč in svetovanje pri delu, drugim pa je •to edino mesto za dostop do interneta. Tako zagotavljajo knjižnice meha- nizme za premagovanje ovir, ki jih postavljajo razlike v bogastvu, tehnolo- giji in izobrazbi. Ime e-točke je postalo pojem za vse javno dostopne točke do interneta. In tudi naŠa knjižnica je vključena v ta projekt Ministrstva za informacij- sko družbo, ki vzpostavlja spletno jedro, okrog katerega se pričenja gradi- ti spletna skupnost uporabnikov in ponudnikov javno dostopnih točk do in- terneta. Tako bomo uporabnikom v oktobru ponudili na razpolago 8 sodobno opre- mljenih računalnikov, na katerih bodo lahko dostopali do interneta, uporab- Ijali orodja MS office, na razpolago bodo tudi scaner in tiskalniki. Za vse, ki nimajo izkušenj z delom na računalniku bomo pripravljali tudi kraj- ša izobraževanja in predstavitve. Računalniki v knjižnici bodo služili svojemu namenu le, če jih boste uporab- Ijali, zato pridite in odkrivajte neskončnost interneta. Upb pravljic Otroke vabimo, da se pridružijo knjižničarki Antoniji Amon in odpotujejo v čarobni svet pravljic. Ure pravljic bodo v Krškem vsak torek, v izposojevališ- ču v Kostanjevici pa vsak drugi četrtek. Družili se boste z muco Rozalindo, pi- sanim slončkom Elmerjem, tremi zajčki, srečnim levom, veveričkom poseb- ne sorte, Pavlihom, neustrašnim Janezkom in še mnogimi drugimi prijatelji iz pravljic. Otroci, starejši od pet let ste lepo vabljeni v pravljično družbo! Prvič se boste srečali 2. oktobra ob 17. uri v Kostanjevici in 7. oktobra ob 17. uri vKrškem. Vabilo v dBŽBlo Tamtaram Skupaj s pevko Andrejo Zupančič se bodo otroci v deželo Tamtaram podali po poti glasbeno animaeijske predstave. Uživali bodo ob veselih pesmicah, ki v dinamičnem glasbenem ritmu opevajo svet domišljije in stvarnosti. Spoznali bodo nagajivega rniška Maška, veverico, ki si vsak dan nadene drugačen klo- buček, s pesmico obiskali gozdno pekarno. Pridite na zabaven in igriv koncert v četrtek, 23. oktobra. Zabavno bo ob 16. uri v Kostanjevici in ob 18. v Krškem. Poslovila se born z Zajčkom iz knjige pravljic: Ko sem utrujen, poslovim se od prijateljev v knjigi pravljic - od leva do mrav- Ijic - preden knjigo zaprem in z njo zaspim. Rad po njej dišim in ne morem brez nje. Rad jo imam od tarn, kjer se začne, in vso pot......do konca, ko se zapre. Alenka Žugič Jakovina ObzofhiK September 2003 19 Droge bralke in bralci Posavskega obzornika! V okviru Zavoda Neviodunum poleg medijskih programov postopoma oblikujemo novo dejavnost - založništvo knjig. Prvi koraki so bili narejeni že spomladi,kosejezaložništvopredstavilo s svojim založniškim prvencem - zbirko literarnih tekstov avtorjev iz Posavja z naslovom Fanfare. V slovenskem prostoru je bilo do sedaj izdanih ducat knjig, kina različne noäne predstavljajo posamezna mesta na razglednicah. Knjiga z naslovom Krško - stoletje na razglednicah, ki bo izšla v drugi polovici novembra, je delo domačih avtorjev (Polona Brenčič, prof, zgodovine in geograftje, Silvo Mavsar, novinar, urednik in publicist ter Ljudmila Šribar, vodja domoznanskega oddelka v Valvasorjevi knjižnici) in bo pomembna pridobitev tako za mesto Krško kotza vse, ki so s tem krajem povezani. Valvasorjeva knjižnica Krško hrani obsežen fond starih razglednic. lato smo se tudi odloäli, da prebivalcem Krškega in okolice predstavimo podobo, razvoj in zgodovino mesta Krško v obdobju od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. Izbor razglednic smo še dopolnili z razglednicami raznih ustanov (Posavski muzej Brežice, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Osrednja knjižnica Celje) in nekatehh zasebnih zbirateljev. Zbrali smo okoli 350 razglednic Krškega in Vidma, v knjigi pa bo objavljeno okoli dvesto motivno in oblikovno najbolj zanimivih. V knjigi velikega formata (260 x 280 mm) z obsegom preko 200 stranije poudarek na slikovnem gradivu, vendor bo vsebovala tudi podatkovno bogate opise razglednic in zgodovinske uvode k posameznim obdobjem. V knjigi bodo torej zbrani znani in manj znani motivi mesta, odkriti bodo davno pozabljeni kotički, stare zgradbe, ljudje, ki so nekoc tu živeli in krojili usodo mßsta. Veäna bralcev bo dobila nek novpogled na obrežno savsko mesto, spoznala tudi njegove lepšeplati, celo romantičnost, kije bila ujeta medzelenje okoliških gričev, modrino neba in Save. V založništvu Neviodunum smo prepričani, da bo knjiga Krsko - stoletje na razglednicah dobrodošla v domovih Krčanov in vseh, ki od tu izvirajo, a sojih pota ponesla po drugih krajih in deželah. Dragocena bo za družbo starih prijateljev, ki bodo ob njej lahko obujali spomine, zaradi svoje estetske in kvalitetne izvedbe pa tudi primerno poslovno ali osebno darilo. Vabljeni k nakupu v prednaroälu, kije za brake Posavskega obzornika še posebej ugodno! Polona Brenčič vodja založništva Neviodunum »S starega pokopališča nas kolovoz popelje v hrib do cerkve sv. Rozalije. 2e ime svetni- ce, kijo caste na Monte San Pellegrino pri Palermu na Siciliji, pove, da greza priprošnji- co zoper kugo, kije bila v17. stoletju tudi v Krškem pogosta gostja, zlastipa leta 1646. V zahvalo, da seje unesla, so leta 1647postavili cerkev na cast sv. Rozaliji, v stranskih o/- tarjih pa so počastili še drugega varuha zoper kugo, sv. Roka in patrona brodnikov, sv. Nikolaja.« (E. Cevc). Založil: V. Aumann, Krško. Hrani: Valvasorjeva knjižnica Krško. Od- poslana: 16.10.1905. Gregoričevi so bili lastniki več stavb in posestev. Hotel je bil imeniten, leta 1935 je imel enajst tujskih sob. Na vrtu in v hotelski dvorani so prirejali koncerte in druge prireditve že ob koncu 19. stoletja. Hotel GregoriČ se v pisnih virih omenja med leti 1882-1935. V nekdanji hotelski stavbi ima danes prostore Ljudska univerza, Uradza delo in trgovina. Hrani Valvasorjeva knjižnica Krško. Odposlana: 15.09.1905 20 KRŠKO - STOLETJE NA RAZGLEDNICAH več kot 200 razglednic Krškega in Vidma izobdobja od 1897 do 1997 208strani trda vezava veliki format (260 x 280 mm) stevilni podatki iz več kot 50 različnih virov zanimivi odlomki iz literarnih in zgodovinskih del o Krškem DARILO ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI! KRŠKO, KAKRŠNEGA Nl VEČ... Založništvo Neviodunum - Prednaročilo za brake Posavskega obzornika KRŠKO - STOLETJE NA RAZGLEDNICAH IME PRIIMEK NASLOV POŠTA [ Naročam izvod(ov) knjige Krško - stoletje na razglednicah. TEL. Plačal bom a) v enkratnem znesku 7.400,00 tolarjev (v ceni je vključen DDV). b) v dveh mesečnih obrokih po 3.700,00 tolarjev (v ceni je vključen DDV). Ponudba velja do 15. novembra 2003. Po izidu bo cena knjige (z DDV) 9.765,00 tolarjev. a) Naročeno knjigo bom osebno prevzel na sedežu Zavoda Neviodunum v Krškem. b) Naročeno knjigo mi pošljite v sedmih dneh po izidu (Cena ne vsebuje soudeležbe pri poštnih stroških.) Izpolnjeno naročilnico prinesite ali pošljite na naslov: Zavod Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, 8270Krškoalipofaksu štev.074905 781. Datum Podpis Iz občine Krško Cene programov v vrtcOi v občini Krško Občinski svet Občine Krško je v mesecu juliju in avgustu letošnje- ga leta obravnaval predlog sklepa o določitvi cene programov v vrt- cih občine Krško. Kljub poenote- nim kalkulativnim etementom za izračun cene programov, le-te v vrtdh niso enake. Vzrok za od- stopanja med cenami je pred- vsem v različnem obratovalnem času vrtcev ter možnostih jutra- njega in popoldanskega združe- vanja otrok, s tern pa potrebne- ga zagotavljanja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v oddelkih." Pomemben vzrok za odstopanja so tudi dislocirane enote v vrtcih (Vr- tec Krško ima 5 takih enot in Vrtec pri OŠ Leskovec pri Krškem 2 eno- ti), zaradi česar je še toliko bolj oteženo ali celo nemogoče jutra- nje in popoldansko združevanje otrok. Zaradi tega nastajajo večji stroški razporejanja kadra na raz- lične lokacije v okviru detavnika. Pri obeh navedenih vrtcih je gle- de na velikost (16 oddelkov v Vrt- cu Krško oz. 9 v Vrtcu pri OŠ Le- skovec pri Krškem) potreben tu- di dodaten kader - pomočnici rav- natelja, in v Vrtcu Krško gtede na samostojnost tudi delovno mesto ravnatelja. Zaradi različne izob- razbene strukture in delovne do- be kadra v vrtcih, nastajajo razli- ke v ptačah zaposlenih. Velik vpliv na ceno programa ima tudi število otrok v oddelku, ki je pri večjem številu otrok v oddelku nižja, pri manjšem pa višja. Občinski svet je sprejel predla- gane cene programov, ki velja- jo od 1.9.2003 dalje, ker je vrt- cem potrebno zagotoviti sredstva in s tem njihovo nemoteno poslo- vanje. Vendar pa je občinski svet sprejel tudi sklep, na podtagi ka- terega bo od 1.9.2003 dalje osno- va za plačilo staršev nižja od ce- ne programa in je znižana za pol- ovično razliko med ceno programa vrtca, v katerega je otrok vklju- čen, in najnižjo ceno istovrstne- ga programa v občini Krško. Tako bo od 1.1.2004 osnova za plačilo staršev najnižja cena istovrstne- ga programa v vrtcu občine Krško, ne glede na to, v kateri vrtec je otrok vključen. To pomeni, da bo- do starši za oskrbo otrok v vrtcih v glavnem prispevali manj kot se- daj, dodatna sredstva pa se bodo zagotovila iz občinskega poraču- na. Pobude, da se za osnovo pla- čil staršev vzame najnižja izraču- nana cena programa vrtca v obči- ni Krško, so bile dane že letos spo- mladi s strani Sveta zavoda in Sve- ta staršev Vrtca Krško. Zaradi na- vedenega je občinska uprava pri- pravila potrebne predloge in izra čune, na podlagi česar je občin- ski svet sprejel navedene odločit- ve. V spodnji preglednici so pri- kazane sprejete cene programov v posameznih vrtcih, ter osno- ve za plačilo staršev po posamez- nih programih I in vrtcih za čas od 1.9.2003 da- lje in za čas od 1.1.2004 dalje. S tem je dose- ženo poenotenje osnove za obra- čun plačila star- I šev, ne glede na to, v kateri vrtec je otrok vklju- čen. Cilj predšol- ske vzgoje je na- mreč dostopnost vrtcev vsem otro- kom, zagotavlja- nje ustreznega okolja in razmer za varno in zdra- vo otroštvo ter za razvoj njiho- vih telesnih in du- ševnih spodobno- sti. Namen vrtcev ni le zagotavlja- nje varstva otrok in reševanje so- cialnih proble- mov, temveč tudi dopolnjevanje družinske vzgoje in dvig kakovo- sti življenja predšolskega otroka. Vlaganje družbe v razvoj predšol- ske vzgoje je zagotovo dolgoroč- na naložba, saj kakovostni progra- mi predšolske vzgoje prispevajo k večji socialni zrelosti in integrira- nosti v družbo, uspešnejšemu šo- lanju ter poklicni usposobljenosti in k zmanjševanju neprilagojene- ga vedenja. V naši občini imamo razvit sistem mreže javnih vrtcev, zato v vrtce vključimo naše naj- mlajše in jim vsi skupaj ponudi- mo, kar je v naši moči. Cena programa obsega vse stroške izvajanja progra- ma (place, osebne prejem- ke, davke in prispevke ter materialne stroške v skla- du z normativi in standar- di), razen sredstev za in- vesticije in investicijsko vzdrževanje, ki jih zago- tavlja ustanovitelj (Ob- ana Krsko) neposredno in niso element cene pro- grama. Osnova za plačilo staršev in sredstev usta- novitelja je cena progra- ma, v katerega je vklju- cen otrok. Cene progra- mov, ki jih izvajajo vrt- ci, na predlog vrtca določi občina. Del cene plačajo starši, in sicer v odstotku od cene programa, v ka- terega je vključen otrok. Ta odstotek je določen na podlagi določil Pravilnika o plačilih staršev za pro- grame v vrtcih, in sicer na podlagi lestvice, ki starše razvrsca v placilne razre- de, upoštevaje bruto me- sečni dohodek na druzin- skega člana v primerjavi s povprečno plačo na zapo- slenega v RS. Razliko med ceno programa in placilom staršev zagotavlja obči- na. V naši občini znasa- jo plačila staršev za le- to 2003 v povprečju pri- bliino 24% cene progra- mov, ostalih 76% cene pa se zagotavlja iz sredstev . občinskega proračuna. V ta namen je v občinskem proračunu zagotovljenih 550 milijonov tolarjev. 22 September 2003 Ob'zorriiK iz občine Krško Seja Občinskega sveta občine Krško Krško, 18.09.2003 - Občinski svet občine Krško je na svoji deseti redni seji sprejel osnu- tek odloka o ustanovitvi jav- nega zavoda Galerija Boži- darja Jakca Kostanjevica na Krki. Odlok daje večja poob- lastila direktorju, svet zavo- da in strokovni svet zavoda združuje v en organ, finan- ciranje zavoda, ki upravlja z državno lastnino nekdanjega samostana skupaj s Forma vi- vo ter z občinsko lastnino La- mutovega likovnega salona, pa do sprejema zakona o fi- nanciranju občin ostaja ena- ko, se pravi predvsem iz dr- žavnih sredstev. Občinski svet je sprejel tudi osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju Občin- ske uprave občine Krško. Od- lok predvideva nekaj novosti, med drugim določa pristojno- sti direktorja občinske upra- ve, uvaja kabinet župana, ob- činskim uslužbencem pa nala- ga obveznosti v zvezi s posre- dovanjem informacij javnega značaja. Pripombe svetnic in svetnikov so bile posredovane predlagatelju odloka. Občinski svet je na deseti redni seji sprejel tudi pravil- nik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega prora- čuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Krško, spremembe pravilnika o postopku za izbiro in meri- lih za sofinanciranje kulturnih programov, ki se sofinancira- jo iz proračuna Občine Krško, ter spremembe in dopolnitve pravilnika za vrednotenje in izbor programov športa v ob- čini Krško. Poleg navedenih sprememb pravilnikov je občinski svet sprejel še sklep o izdaji so- glasja k ceniku dimnikarskih storitev na osnovi časovno - tehničnih normativov v obči- ni Krško. ObzöfiiiK September 2003 23 iz občine Krško Turizem brez meja V petek, 26. septembra, se je v Gradu Mokrice začelo prvo turistično srečanje obmejnih turističnih regij, in steer Zagrebške županije in Posavja, na katerem so župani stirih obmejnih hrvaških občin ter občin Brežice in Krško, podpisali pismo o nameri o vzpostavitvi čezmejne tuhstične cone. Pismo o nameri o vzpostavitvi skupne slovensko hrvaške tuhstične cone, tako imenovane Po Sotli in Gorjancih, sta podpisala v imenu občin Brežice in Krško župana Andrej Vizjak ter Franci Bogovič in zupani štirih hrvaških občin: Samobor, Brdovec, Dubravica in Mari ja Gorica. Skupno turistično cono Po Sotli in Gorjancih jnora potrditi še Stalna mešaha komisija, ki spremlja izva- janje Sporazuma o obmejnem pro- metu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, nakar naj bi podpisniki pisma o nameri sklenili še sporazum o sodelovanju na področju turizma z natančno določenimi pravicami in tudi obveznostmi za obe strani. In te med drugim so, da bodo podpisniki financirali oziroma priskrbeli vire fi- nanciranja, ki so potrebni za vzpo- stavitev Turistične cone. Ta bo ozna- čena in prepoznavna tako na hrvaškj kot slovenski strani po enotnem lo- gotipu, turistične aktivnosti na obeh straneh meje pa bodo povezane z že obstoječo turistično in kulturno ter naravno dediščino. Slovesni podpis tega pisma pa je po- menil tudi začetek tridnevne prire- ditve, na'kateri so se medsebojno predstavile turistične' ustanove in podjetja z obeh strani meje. Petek, 26. septembra, je bil tako namenjen predvsem poslovnim stikom in ko- munikaciji, ter strokovnemu doga- janju. Po omenjenem podpisu je na Mokricah potekala še okrogla miza o modelih sodelovanja, spodbujanja in razvoja turizma. S ciljem omo- gočiti izmenjavo izkušenj in spo- znanj iz turizma so se je udeležili turistični strokovnjaki, predstavniki lokalnih in regionalnih inštitucij ter podjetniških in obrtnih ustanov. Razpravljali so predvsem, kako spodbuditi skupni nastop slovenske in hrvaške strani pri predstavljanju turistične ponudbe. V soboto se je dogajanje preselilo v prostore Poduzetničkega centra Sa- mobor na Bregani, kjer je dan po- tekal pod naslovom "Dan zagreb- ške županije". Tako so na stojnicah predstavili tamkajšnjo turistično po- nudbo, obiskovalci pa so imeli mož- nost degustacije gastronomske in enološke ponudbe - brez samobor- ske "kottovine" seveda ni šlo. Fol- klome skupine so predstavile kultur- no tradicijo hrvaških obmejnih kra- jev, po še raznih drugih predstavit- vah pa se je dan končal z ognjeme- tom. V nedeljo pa je v podobnem slogu potekal "Dan Posavja in Do- lenjske«, na katerem so se predsta- vili turistični ponudniki in organiza- cije z naše strani meje ( Podjetniški center Krško, Razvojnj center Breži- ce, Regijski pospeševalni center Po- savje, zasebni gostinci...). Bogastvo naših ljudskih pesmi, plesov in tra- dicij pa so med drugim predstavili ženski pevski zbor "Pod Gorjanci", Trebeški drotarji, Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo in kostanjevi- ški Prforcenhaus. Posebno poglavje turističnega čez- mejnega tridnevja pa je bil promo- cijski novinarski turistični triatlon. Na njem so novinarjem predstavi- li novo turistično ponudbo, t. i. tu- rističm triatlon, ki vključuje 22 km vožnje s kanuji, 50 km kolesarjenja in 20 km "trekkinga" oziroma hoje. Program, ki ga bo na naši strani tr- žil Športno-rekreacijski center Grič, na hrvaški pa turistična agencija Sa- mobor Receptive, se bo začel v pet- ek opoldne v Kostanjevici na Krki, kjer si bodo udeleženci ogledali ko- stanjeviške znamenitosti, se s kanu- ji spustili po Krki, se na vmesnem postanku okrepčali ter se preizku- sili v lokostrelstvu, nadaljevali s ka- nuji do Griča, večerjali in prespali pa v penzionu Les. V soboto po zaj- trku se bodo udeleženci odpravili na kolesarsko pot čez mejo do bioparka "Divlje vode" pri Bregani, po ogle- du nadaljevali do Stojdrage ter nato še do planinskega doma Vodice, kjer bodo prespali drugo noč. Nedeljsko dopoldne pa bo namenjeno 20-kilo- metrski hoji do Kostanjevice, kjer se bo program zaključil. Promocijski triatlon za novinarje je bil skrajšan na dva dneva - soboto in nedeljo - in malce spremenjen. Po jutranjem zboru v Kostanjevici so nam - predvsem ducatu hrvaških ko- legov - organizatorji pod vodstvom Mitje Oštrbenka iz ŠRC Grič pred- stavili najstarejše in najmanjše slo- vensko mesto. Tako smo si ogleda- li osnovno šolo Jožeta Gorjupa, zna- menitosti Forme vive in kostanjevi- ško jamo. Nato so nas posadili v ka- nuje in smo odveslali po Krki pro- ti Čatežu. Ustavili smo se na Ve- likih Malencah ter se na tamkajš- njem strelišču spoznali z osnovami lokostrelstva. Naše čolnarjenje se je nadaljevalo do ŠRC Griča, od koder smo se s kombiji odpeljali čez mejo do hrvaške znamenitosti, t. i. "Eko- sela" v soteski potoka Bregana. Tarn smo večerjali in prespali. Pot od Bregane do Eko-sela ob poto- ku Bregana skozi sotesko v Samobor- skem gorju je več kot slikovita. Njen prvi del poteka tik ob slovensko-hr- vaški meji, tako da nas je od Slove- nije ločil le skok čez potok. Bolj ko smo šli po ozki soteski po ne prehu- dem klancu navzgor, bolj "divja" je bila okolica. Ko smo prišli do konca asfaltiranega dela ceste, se nam je zdelo, da nas ne more čakati kaj po- sebnega. Pa ni bilo čisto tako. Ob potoku so bili vsepovsod posejani majhni prostorčki za piknike, prav- zaprav le kakšna lesena klop in mi- za ter dva pokončna stebra in med njima napet trak kot improvizirano igrišče za odbojko ali badminton. Začuda "stranskih produktov" to- Eko - selo Žumberak Stojnica Podjetniškega centra Krško 24 September 2003 ObzorniK iz občine Krško vrstnega turizma, torej smeti, ni bi- lo videti veliko, le ostanki kurišč, ki so očitno služili za nepogrešljivi žar. Nekje na pol poti smo šli mimo bio- parka "Divlje vode", ki ga sestavtja množica potočkov, bazenčkov, igrišč za različne športne in družabne igre ter velika restavracija. Še ne pov- sem dokončan projekt se sicer zdi dobra ideja, a ni povsem v slogu svojega imena. "Divjina" je namreč malce preveč uklenjena v umetne vezi, ali konkretno, preveč je beto- na in ograj, da bi prostoru tahko na- deli pridevnik "divji". Drugače pa je z Eko-selom. Tam imaš res občutek, da si prišel v od civilizacijske navla- ke neokrnjeno vas. Po hribčku so po- sejane simpatične hiške, v kakrš- nih so tam ljudje živeti pred mno- gimi leti, rože na lesenih batkonih, lesene ograje okrog hiš in polno na- okrog pohajajočih živali - psi, de- belušni poniji, goske...- pa dajejo prostoru videz in "vonj" vaške idi- le. Vse skupaj je torej namenjeno predvsem ljudem, ki so siti mestne- ga betona in asfalta, izpušnih plinov in smoga, ter si želijo preživeti kak- šen dan proč od „pridobitev" civili- zacije. Eko-selo je torej primer tu- rizma, ki ponuja „vrnitev k nara- vi", svež zrak, pohajanje po okoli- ških gozdovih in ob potočkih, pa tu- di okusno hrano v tamkajšnji restav- raciji. Ob tern premorejo tudi velik „western saloon«, namenjen večjim pogostitvam, kot so poroke in dru- ge slovesnosti, pa tudi za seminar- je. Čeprav je prostor krasen in res v slogu divjega zahoda, nekako ne so- di v podeželsko okolje Žumberka, ki ima dovolj svojih posebnosti in je povsem nepotrebno vanj riniti stva- ri, značilne za tradicijo prekoocean- skih dežel. Po prenočftvi v Eko-selu in obilnem zajtrku pa so za novinarje - med nji- mi le peščica slovenskih - pripravi-x li tekmovanje v paint-ballu. V bliž- njem gozdičku imajo za to priprav- Ijen poligon za ta v zadnjih letih zelo populären šport, na katerem se počutiš kot na fronti (vsaj glede na to, kakor jih poznamo iz filmov). Štirje spopadi med dvema šestčlan- skima ekipama so bili za vse sodelu- joče kljub kar napornemu bojevanju resnično zanimiva izkušnja, nad ka- tero smo bili vsi navdušeni. Za vse, ki bi kdaj želeli tudi sami preizkusi- ti v tej igri, pa naj poudarimo glavno in najpomembnejše pravilo: nikoli in pod nobenim pogojem na območ- ju poligona ne bodite brez zaščitne maske na obrazu! „Metki" namreč letijo s hitrostjo 100 m/s in člove- ku lahko izbijejo oko. Zlatega pra- vila smo se tako kljub neprestanemu rosenju stekla na maski zvesto drža- li. In obdriali cele oä, seveda. Čakala pa nas je še kolesarska tura na kolesih od Eko-sela do Bregane. 18-kilometrska pot v glavnem nav- zdol sicer ni bila pretežka, a zara- di številnih ovinkov in nasproti voze- čih avtomobilov - Zagrebčani ob ne- deljah pač množično zahajajo tja- kaj na kosila in piknike - kar nevar- na. To je dodobra izkusil hrvaški ko- lega, ki se je umikal avtomobilu, vo- zil preblizu roba makadamske ceste ter zgrmel v nekajmetrski prepad do potoka. Začuda se je grozljiv pa- dec končal skorajda brez posledic, le z zvito „balanco" in nekaj odrg- ninami. Med potjo smo lahko vide- li, da prej omenjeni prostori za pik- nik ne samevajo, ravno tako ne bio- park, kjer naj bi tekle divje vode; povsod je bilo ogromno ljudi, ki so uživali prosto nedeljsko popoldne. Mi smo se ves ustavili v obcestni re- stavraciji Gabrovica, po preobilnem kosilu pa s polnimi trebuhi s težavo nadaljevali pot do Bregane, zdaj že po asfaltu. Na cilju so nas obdarili z maketami tipične žumberačke hiše, lahko pa smo se pridružili dogajanju na ne preveč dobro obiskanem dne- vu Posavja in Dolenjske. Dva dne- va intenzivnih doživetij pa sta vse udeležene novinarje kar precej iz- mučila. Ob koncu so nas pozdravili ter se nam zahvalili za udeležbo predstav- niki hrvaških lokalnih ustanov ter brežiški župan Vizjak. Vodja Podu- zetničkega centra Samobor je tri- dnevno dogajanje zaključil takole: „Čezmejno sodelovanje smo začeli v času sporov med državama zaradi Piranskega zaliva. Letos smo ga na- daljevali v času, ko se državi prere- kata okrog gospodarske cone na Ja- dranu. Zato menim, da smo s tem sodelovanjem dali dober zgled poli- tikom, kako se je možno dogovoriti o vsem, če je za to prava volja." Peter Pavlovič in Bojana Mavsar Novinarji na turisticnem triatlonu Krški svBtniki zmagali V Kozjem so 19.septembra v organizaciji Občinskega sveta občine Kozje potekale tradicionalne medoobčinske športne iger občinskih svetov, ki so se ga udelezüe ekipe iz Krškega, Brežic, Bistrice ob Sotli in Kozjega. Krška ekipa (na sliki) je letos prvič osvojila naslov skupnega zmagoval- ca, saj so osvojili prvo mesto v nogometu, balinanju in vleki vrvi, v ska- kanju v vrečah pa so krski svetniki osvojili 3.mesto. Kratke predstavitve imov krskega oböhskega sveta Franc Štokar Franc Štokar iz Orehovca pri Ko- stanjevici na Krki je že tretji man- dat svetnik Občinskega sveta obči- ne Krško. Iz- voljen je bil na listi Slo- venske Ijud- ske stran- ke. Do lan- skega leta je bil tudi dva manda- _____ ta član Sve- ta KS Kosta- njevica na Krki, sedaj pa na sejah krajevnega sveta sodeluje kot ob- änski svetnik. V tem mandatu je član dveh odborov pri občinskem svetu, in sicer Odbora za krajevne skupnosti in infrastrukturo ter Od- bora za družbene dejavnosti. »Pri svojem delu v obänskem sve- tu sem vedno pripravljen sodelo- vati in podpreti dobre predloge, ki so v korist občine in domače- ga kraja, ne glede na to iz katere svetniške skupine pridejo. Prepri- čan sem, da lahko samo s skupnim delom in sodelovanjem ustvarja- mo pogoje za prijetno in kvalitet- no življenje v naši občini,« pravi svetnik Franc Štokar in dodaja, da si prizadeva predvsem za spreje- manje programov, ki so osnova dolgoročnega razvoja, tako na po- dročju urejanja okolja, izgradnje infrastrukture po celi občini, ka- kor tudi pri ustvarjanju pogojev za razvoj podjetnistva, obrti in kmetijstva. Ker prihaja iz krajev- ne skupnosti Kostanjevica na Krki, kjer dobro pozna utrip domačega kraja, si trenutno prizadeva pred- vsem za ureditev športnih igrišč pri osnovni soli ter za obnovo in ureditev lastniškega statusa ko- stanjeviškega kulturnega doma. Za predloge in pobude je vedno dosegljiv po telefonu, z aktualni- mi problemi in težavami pa se sez- nanja preko rednega dela v občin- skem svetu in predvsem v nepo- srednem stiku z občani. Po izobrazbi je ekonomski tehnik, sicer pa že dalj časa vodja servi- sa v Krškem. V prostem času ve- liko planinari (je in pobudnik in od ustanovitve tudi predsednik Planinskega društva Polom Kosta- njevica na Krki), več let pa tudi že aktivno sodeluje pri mešanem pevskem zboru in oktetu. Poleg tega se ukvarja tudi z vinograd- ništvom in v okviru Društva vino- gradnikov sodeluje pri organiza- ciji tradicionalne prireditve Te- den cvička. ObzorniK September 2003 25 okolje in prostor Zbiranje bioloških odpadkov bo uvedeno do konca leta Ločeno zbiranje odpadkov se v na- ši občini uspešno uveljavlja. Zbrane količine so za začetek vzpodbudne. Dolgoročni citj je, da bi z ločenim zbiranjem odpadkov zmanjšali koli- čino odloženih odpadkov na odlaga- lišču odpadkov kar za 50%. V prvi polovici tega leta smo uspeli zmanj- šati količino odloženih odpadkov za 4,8%/ Podatek je sam po sebi dovolj zgovoren in pred nami vsemi je to- rej še veliko dela. Pomembna novost, ki bo prispeva- la k večji količini ločeno zbranih od- padkov, je zbiranje bioloških odpad- kov. Program za postavitev posod za biotoške odpadke je že pripravljen. Z zbiranjem bomo začeli že do kon- ca leta 2003. Biološki odpadki pred- stavljajo v skupni količini odpadkov kar 38% delež. Kakšna škoda jih je pomešati med ostale, če pomislimo, da lahko večino teh odpadkov ko- ristno uporabimo kot kompost. Ve- lik del bioloških odpadkov je v me- stih. V vaseh gospodinjstva odlaga- jo tovrstne odpadke v lastne kom- postnike ali na gnojišča. Zaradi te- ga bomo v občini Krško biološke od- padke zbirali samo v mestnih in pri- mestnih naseljih. Biološki odpadki se bodo odlagali v tipiziranih 120 in 240 litrskih, pla- stičnih posodah rjave barve, z na- menskimi nalepkami.- Posode bo- do postavljene v neposredni bliži- ni hiš oziroma zraven posod za osta- le odpadke. V letnem obdobju bomo odvoz od- padkov vršili enkrat tedensko, v zimskem pa predvidoma na obdo- bje štirinajst dni. Vsi točeno zbrani biološki odpadki se bodo na kompo- starni zbirnega centra Spodnji Stari Grad predelali v kompost. Kajbomo odlagali vposode zabiološke odpadke? • kuhinjske odpadke (čebulni, krom- pirjevi olupki, ostanki solate, olup- ke agrumov, banan, ostanke od mle- ka, ostanke starega kruha, lupine lešnikov, ...), • kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne filtre, •ostanki hrane, brez embalaže (plo- čevink, kozarcev, folij), •jajčne lupine, •onesnažene papirne vrečke za sad- je in zelenjavo, •vrtne odpadke (cvetje, trava, od- mrle rastline, listje, ostanke reza- nja dreves, grmovje), •druge lesene odpadke (žagovina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja). Vsi odpadki, ki nastanejo v kuhinji, niso primerni za odlaganje v poso- do za biološke odpadke. V rjave po- sode za biološke odpadke NE BOMO ODLAGALI : •tekočih ostankov hrane, • kuhano hrano živalskega izvora, •ostankov mesa in kosti, • plastične ali kovinske embala- že živil, •ostanek čistit in njihovo embalažo, • sanitarne izdelke, •higienskih papirjev in papimatih plenic, •olje in maščobo, • pločevinke, •iztrebkov malih živali. Te odpadke boste še vedno odlagali v posodo za ostale odpadke. Pomembno pravilo: V posodo za biološke odpadke od- lagajte samo tiste odpadke, ki bi jih sami odložili na lastnem kom- postniku. Drobni nasveti: ?pri redni uporabi z lastnim kom- postnikom zmanjšujemo vložek umetnih gnojil na vrtu, ?večje kose je potrebno pred odla- ganjem razrezati (veje,...), ?smrad iz kompostnika je znak, da je kompostnik premalo zračen (pri za- dostnT količini kisika v kupu, ne bo prihajalo do nikakršnega smradu). Sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov v občini Krško lahko zaži- vi le, če ga podpre tudi lokalno pre- bivalstvo. Zelo pomembna je spre- memba miselnosti. Znebiti se je po- trebno negativnega - odbijajoče- ga odnosa do vsega, kar je poveza- no z odpadki . Odpadek je surovina. V naravi vse kroži. Ko nekaj odmre, predstavlja to osnovo za preživetje drugemu bitju.. Naše telo je del na- rave. Vse kar imamo, nam je dala Zemlja. Telo, hrano, zrak...Vse kar res rabimo za preživetje. In kaj ji vračamo? Se vam še zdi neumno in težko odlagati odpadke v pet posod namesto v eno? V podjetju KOSTAK d.d. se zave- damo, da lahko le z vašo pomoč- Ko bo padlo zadnje drevo, ko bo ulovljena zadnja riba, boš morda spoznal, da se denarja ne da jesti. (Savanah - Indijanec) jo uresničujemo zastavljene cilje in stedimo razvojnim smernicam EU na področju okoljske problematike. Za- to vas bomo tudi v prihodnje obveš- čali o vseh aktivnostih in rezultatih naših skupnih prizadevanj. Obveščamo vse občane, ki so vklju- čeni v redni odvoz odpadkov, da bo- mo že drugič v letošnjem letu izva- jali akcijo odvoza kosovnih odpad- kov iz gospodinjstev. Pobirali bomo samo kosovne odpad- ke iz gospodinjstev. Mednje sodijo: pohištvo, bela tehnika, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je potrebno pri- merno zložiti in postaviti poleg zbir- nih mest za gospodinjske odpadke do 7 ure zjutraj na dan odvoza. Ko- sovne odpadke bomo odvažali samo določenega dne, zato prosimo, da se natančno držite urnika odvoza! Kompostiranje v lastnem kompostniku Na kompostniku na vrtu je mo$oče ponovno predelati oziroma upora- biti naslednje odpadke: ostanke sadja, zelenjave, jajčnih lupin, laj- ne in kavne usedline, odmrle rastline in podobno. Iz tega dela odpad- kov se pridobiva kompost. te imamo lasten vrt, go lahko naredimo tudi sami. Pri pripravljanju komposta pazimo, da je vedno vlaien, ne pa moker. Kompostni kup nalasamo do meter visoko v obliki tra- peza. Na sredi vdolbemo kotanjo, da lahko dodajamo vodo. Na tak kompostni kup nalagamo vse biološke odpadke. Kompostni kup več- krat premešamo, tako da zlagamo notranjost kupa ob zunanjo stran. Kompost vsebuje vse tiste snovi, ki jih potrebujejo rastline, s čemer bomo prihranili pri nakupih dragih snojil, pa tudi količina odpadkov se bo zmanjšala za približno tretjino. Lahko pa se odločite za nakup kompostnika različnih oblik in velikosti, ki jih ponujajo trgovine. Urnik odvoza kosovnih odpadkov 06.10. Ponedeljek KS RAKA 08.10. Sreda KS SENUŠE KS VELIKI TRN KS GORA 09.10. Četrtek KSDOLENJAVAS KS ZDOLE 10.10. Petek KS PODBOČJE 13.10. Ponedeljek KS KOSTANJEVICA 15.10. Sreda KS VELIKI PODLOG KS ROŽNO - PRESLADOL 16.10. Četrtek KS KRŠKO POLJE 17.10. Petek KS LESKOVEC 21.10. Torek KS KRŠKO 23.10. Četrtek KS BRESTANICA 24.10. Petek KS SENOVO 28.10. Torek KS KOPRIVNICA Kostak d.d., Leskovška cesta 2a, Tel.: 07/48-17-200, http://www.kostak.si 26 September 2003 ObzorhiK okolje in prostor Polgo zaphnje Rudnka urana firovski vrh ageriaja Pripravila: Irena Mele OdRUŽVdoRŽV Rudnik urana Žirovski vrh ali krat- ko RUŽV je bil ustanovljen leta 1976. Pred tem so vse od šestde- tega leta, ko so na Žirovskem vrhu odkrili uran, na tem območju po- tekale različne raziskave (vrtanja, tehnološki testi, poskusno odkopa- vanje rude,...), s katerimi so oce- njevali in ugotavljali količino zalog in kvaliteto izkopane rude. Odko- pavanje uranove rude se je zače- lo leta 1982, leta 1984 pa je stekla proizvodnja uranovega koncentra- ta, bolj znanega pod imenom "ru- mena pogača". Po samo nekaj letih redne proiz- vodnje je sredi leta 1990 sloven- ska vlada sprejela odloätev o za- časnem prenehanju izkoriščanja uranove rude, leta 1992 pa je bil rudnik z zakonom o trajnem prene- hanju obratovanja dokončno zaprt. Še istega leta se je rudnik iz pod- jetja preoblikoval v javno podjet- je, iz imena Rudnik urana Žirov- ski vrh pa je izginila beseda uran. Ostal je samo še Rudnik Žirovski vrh ali RŽV. Odločitev o zapiranju je bila ne- nadna in brez predhodnih priprav. Prvi program zapiranja je bil zato pripravljen šele leta 1994, dve le- ti po sprejemu zakona. Obsegal je štiri ključne naloge: 1.trajno zaprtje vseh podzemnih delov rudnika, 2.razgradnjo vseh predelovalnih in, proizvodnih obratov na površini, 3.ureditev in zaprtje trajnih jalo- višč in 4.zagotovitev nadzora po dokonč- nem zaprtju rudnika. Načrtom ni sledil tudi zadosten do- tok finančnih sredstev, zato zapi- ranje ni sledilo programu. Zapira- nje rudnika še danes ni končano. Od predvidenih del so bili zato po- rušeni in odstranjeni le površinski objekti za predelavo uranove ru- de, še vedno pa ni zaprt jamski del rudnika, niti niso dokončno ureje- na odlagališča oziroma jalovišča, kamor so med obratovanjem rudni- ka odlagali odpadne materiale. Odpadki iz rudarjonja in predelave Do zaprtja je bilo v rudniku ura- na na Žirovskem vrhu izkopanega 3.307.000 ton materiala. Tri četr- tine vsega tega materiala ali skup- no skoraj 2.500.000 ton je bilo ja- lovine. V postopku predelave ura- nove rude je nastajala druge vrste jalovina - siva jalovina ali hidrome- talurška jalovina - ostanek izluže- vanja in filtriranja urana iz rude. V nadaljnji predelavi je kot osta- nek ekstrakcije urana iz rude na- stajala še nevtralizirana hidrome- talurška oborina, poznana tudi kot rdeče blato. Jalovina, predvsem pa ostanki pre- delave uranove rude še vedno vse- bujejo tudi nekaj urana in njego- vih potomcev, zato so radioaktiv- ni. Vsebnost radioaktivnih jeder je sicer nizka, a jih kljub temu ob- ravnavamo kot nizko radioaktiven odpadek. Ravnanje z njimi, pred- vsem odlaganje, mora zato upoš- tevati tudi vidike varstva pred se- vanji. Med obratovanjem rudnika so jam- sko jalovino in odpadke iz prede- lave uranove rude začasno odlaga- li na več mestih. Začasna jaloviš- ča in odlagališča so oblikovali v ne- posredni bližini delovišč. Za trajno odlaganje pa so oblikovali dve veli- ki odlagališči: Jazbec in Boršt. Jalovišče Jazbec Jalovišče Jazbec se razteza na po- vršini dobrih 5 ha v grapi ob poto- ku Jazbec. Zgrajeno je bilo za od- laganje jamske jalovine in rdečega blata. Jalovino je začelo sprejema- ti leta 1980. Projektirana kapacite- ta odlagališča je bila 3.900.000 ton materiala, do zaprtja rudnika pa je bilo na tem odlagališču odlože- no 1.500.000 ton jamske jalovine, 44.000 ton revne rude, 48.000 ton rdečega blata in 3.800 ton ostan- kov iz čistilne naprave za jam- sko vodo. Material je odlagan iz- menično v plasteh: na debelejšo plast jalovine je položena tanjša plast rdečega blata. Tak način od- laganja je bil izbran zato, da plasti rdečega blata ščitvjo prekrito jam- sko jalovino pred padavinskimi vo- dami. Rdeče blato namreč po vide- zu in po lastnostih spominja na ilo- vico, saj je praktično nepropustno za vodo. Za dokončno ureditev jalovišča pa bo potrebno še nekaj posegov, ki bodo jalovišče trajno zavarovala. JaloviščB Boršt Leta 1981 je bil izdelan projekt za odlaganje hidrometalurške ja- lovine. Za lokacijo je bilo izbra- no pobočje Boršta v dolini potoka Todražica, ki leži dovolj visoko, da je nad mejo temperaturne inverzi- je. Taka lega je bila izbrana zato, ker iz hidrometalurške jalovine za- radi vsebnosti urana in njegovega razpadnega produkta radija izhaja radioaktiven plin radon. Nad mejo inverzije se lahko radon dvigne v zrak in razprši, s čimer se zmanjša vpliv na okolje. Na jalovišču Boršt je bilo do usta- vitve predelave uranove rude odlo- ženo 600.000 ton hidrometalurške jalovine in 73.000 ton jamske jalo- vine, ki so jo uporabili za utrditev cest po jalovišču, saj hidrometa- lurška jalovina nima ustreznih ge- omehanskih lastnosti. Celotno ja- lovišče obsega dobre 4 ha površi- ne, vsega odloženega materiala pa je za 375.000 m . Ker je odložena hidrometalurška jalovina zelo ob- čutljiva na vodno erozijo, so v letih 1994/95 večji del jalovišča prekri- li z drugim materialom in zatravi- " li in s tem precej zmanjšali erozijo površin. Večje težave je povzroča- lo drsenje zemeljskega plazu pod • jaloviščem. Plaz so zaustavili šele z ureditvijo obsežnega drenažnega sistema pod jaloviščem, s katerim so znižali nivo podtalnice. Tudi dokončna ureditev tega jalo- višča še čaka na izvedbo. Do dokončnega zaprtja Sedanji načrt predvideva, da bo rudnik na Žirovskem vrhu dokonč- no zaprt do leta 2007. Do takrat naj bi končali zapiranje rudniške jame in dokončno uredili jalovišči na Jazbecu in na Borštu. Trajna ureditev obeh jalovišč za- hteva še nekaj pomembnih izbolj- šav, s katerimi bodo jalovišči utr- dili, preprečili erozijo in zmanj- šali izhajanje radona iz odložene- ga materiala. Do predvidenega do- končnega zaprtja rudnika morajo na jaloviščih zato izboljšati dre- nažni sistem in zagotoviti odstra- njevanje površinske vode, zmanj- šati naklon jalovišč, s čimer bodo povečali njuno stabilnost, in obe jalovišči prekriti z debelo večplast- no prekrivko, ki bo hkrati ščitila jalovišče pred padavinskimi voda- mi in preprečevala izhajanje rado- na iz odloženega materiala. Za ta dela naj bi porabili dobrih 37 miljonov evrov, več kot polovi- co sredstev naj bi predstavljalo na- mensko posojilo Evropske investi- cijske banke. Vir: Poročilo o vplivih na okolje pri iz- vedbi Programa trajne$a preneha- nja izkoriščanja uranove rude in preprečevanju postedic rudarjenja v RUŽV, Rudnik Žirovski vrh, 1995 A. P. Florjančič s sodelavci: Rudnik urana Žirovski vrh, ISBN 961-6363- 00-X, 2000 Rudnik urana Žirovski vrh leta 1988. (Vir: A. P. Florjančič s sodelavci: Rudnik urana Žirovski vrh, ISBN 961-6363-00-X, 2000) Ob'zofriiK September 2OO3 27 mladi 0*Ei «zteVovolni DNEVNICENTER Drustvo Izvir in Mladinski oenter Krsko obveščata vse zainteresirane, da smo pričeli izvajati program »Dnevni oenter«, kjer vam bomo pomagali pri učenju in domačih nalogah in se skupaj tudi zabavali. Do sredine oktobra bo potekal še v prostorih druötva Izvir, potem pa se bomo preselili v Mladinski center Krško. Pridružite se nam, skupaj bomo močnejši! Več informacij dobite na telefonski številki: 07/49- 01-811. \ J izyi» *i /ÄGENCUA ZA MÜDE PUNKT___ Agencija za mlade PUNKT je svoja vrata odpria tudi v Mladinskem centru KrSko - C.K.Ž. 105. Agencija je odprta od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00. Agencija za mlade Punkt je prostor, v katerem ee posreduje in izvaja: (zJoženke, izpolnjevanje obrazcev, pomoč pri iskanju informacij,...) - izobraževanja, - socialne bonrtete (pridobHev socialnih bonitet etipendija, etudentski domovi,...), - Evropska Unija, - interesna zduževanja (druötva, združenja), - zaposlovanja. ČiTALNiCA VČLANJ&VANJE IN PRÖDAJA RKICVIZITOV, DRUÖTEV - FOTOKOPIRANJE IN VEZAVA - PRODAJA VSTOPNIC - MLADINSKI TURIZEM (Ponudba Collegium, popotniski servis, izkaznice EURO <26, I9IC, Hostelling International, vozovnice Eurolines, Anek lines ladijske karte, Jadrolinija ladijske karte, IBN booking sietem, mednarodna zdravstvena zavarovanja) \-IZPOSOJA ÖOTOROV - J Milk« infp: rrims6ni r.apovwlnik prirwfHsv in (logodkov 7a nilade v obWr.i Krkko I?d«j8l«lj: Mladinski oentw Krftko. C.K.Ž. 105, p.p. 248. Kriko, t»l/{ax: 07 48-82-280/285 ir.fo@mo-kr»ko.»i www.mc-krsko.«! OdfiPVfiffij. «rftdtoik: Rob«t 08»r«l» QbDIspysrJe in pt»)QB[): Cookl. 2«vod REOIO V«« napovvdi in prispavks ja u otijsvo v »»koöl MwAkl rn«se6n(ke MSka Info potrabno posradovatl do 22. v meaaou n naaladnji mcaao \na rianlov uradnüfva. Mladinski oanter si pridrhjjs pravioo dn krajsanja prinpavkov. j Občina Krsko, Urad R8 za mladino,Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informaeijsko družbo šport in rekreacija 18. miting AtJetskega kluba FIT BrežicB Brežice so 10. septembra gostile preko 300 atletov in atletinj iz 40 klubov iz Stovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, največje po- zornosti pa je bil deležen domačin Primož Kozmus, najboljši slo- venski udeleženec letošnjega svetovnega prvenstva. Na novem atletskem stadionu pri Srednji ekonomski in trgovski šoli v Brežicah so z organizacjo že osemnajstega atletskega mitinga obeleži- li 25 let Atletskega kluba FIT Brežice. Začetki kluba segajo v jesen leta 1977, ko je sedanji pred- sednik kluba Polde Rovan začel z atletsko solo, ki se je spomladi naslednje le- to preoblikovala v atlet- ski klub. Kot pravi Rovan, začet- ki niso bili ravno rožnati, kajti začeli so iz nič. Kma- lu pa so na starem stadi- onu obnovili stezo, uredi- li skakališča, ... S tern pa so prišli tudi prvi rezulta- ti, rezultati, katerih se ne bi sramovali niti največji slovenski klubi. Med prvi- mi, ki so Atletskemu klubu FIT Brežice prinesli meda- Ije so bili Henrik Omer- zu na ovirah, Bogdan Ro- mih na 110 metrov z ovi- rami, tern je sledila mlada generacija, v kateri so bili Vlado Kevo, Aljo- ša Rovan, Vladka Lopatič. Le-ti so bili ekipni mladinski prvaki Sloveni- je, zmagovalci balkanskih iger. Za njimi je prišel čas Jureta Rovana, ki je bil udeleženec evropskih in svetovnih prvenstev. Vrhunec in piko na i ob praznovanju 25-letnice kluba pa je postavil Primož Kozmus s petim mestom na Svetovnem atletskem prvenstvu v Parizu. Uspešnost kluba lahko zagotovijo le vztrajni in atletiki predani - tako tekmovalci kot tudi trenerji, med katerimi sta Henrik Omerzu z odlič- no mlado generacijo, Vlado Kevo s Primožem Kozmusom. Za prihodnost kluba se res ni bati, kajti v klubu vzgajajo uspešne mlade atlete na če- lu z atletsko šolo, ki deluje že osem let, zadnje leto pa jo vodi Simo- na Kozmus. S to šolo želijo otrokom pokazati pozitivne strani športa ter kvalitetno preživljanje prostega časa. Vrhunskih športnikov, ki jih na atletskem mitingu Brežice 2003 ni manj- kalo, pa ne bi bilo brez organizacij, posameznikov ter nenazadnje nji- hovih najbližjih, kajti vrhunske rezultate je mogoče dosed le z veli- ko mero predanosti, kar nekakšne športne zasvojenosti ter s številnimi odrekanji. Robert Sajovec Za čisto reko Krko Potapljaško društvo Diving Team Krškd je v soboto, 13.9., pri kraju Ve- liko Mraševo izvedlo dstilno akcijo z imenom Za čisto reko Krko. Krški potapljači, ki so se leta 2000 združili v omenjeno društvo, že od sa- mega začetka svojega obstoja ugotavljajo, da je ekološko stanje naših okoliških voda zelo slabo. Med enim od potopov so našli divje odlaga- lišče odpadkov v bližini Velikega Mraševa in se odločili, da ga temelji- to očistijo. Udeleženec akcije v akciji, foto: Diving team Krško nč*> (vizxfflio Levfcar pri vrtuj Strelci C.P.S Krško so ponovno zabele- žili visoke uvrstitve. Na državnem pr- venstvu v praktičnem streljanju, ki je potekalo v Kamniku, je Dušan Le*- vičar v streljanju z revolverjem osvo- jil 2.mesto, Jože Kodrič pa je s pišto- Iopristreljal9.mesto Sevniški lov na lisico Tekmovalke in tekmovalci krškega Ra- diokluba Krško so se udeležili odprte- ga jesenskega kratko vatovnega prven- stva v Sevnici. V kategoriji pionirjev je bil Kiemen Mavsar tretji in Matej Haf- ner četrti, v kategoriji ženske je Cvet- ka Mavsar osvojila 1.mesto, druga je bila Eva Mirtič in četrta Adrijana Mo- škon. Janez Kuselj je v kategoriji ve- terani osvojil 3.mesto. Lukčevi plesalci uspešni Po devetmesečni odsotnosti s trenin- gov sta se na tekmovalne plesne odre vrnila plesni par Posavskega plesnega kluba Krško - Luka Vodlan in Amade- ja Plevel. Udeležila sta se mednarod- nega plesnega turnirja Beograd OPEN in konkurenci plesnih parov iz 16 dr- žav osvojila 14. mesto v ST plesih in 24.mesto v LA plesih. V soboto, 20.9., pa je v Novem mestu potekal kvalifika- cijski plesni turnir v ST in LA plesih, ki so se ga udeležili 4 Lukčevi plesni pari. V kategoriji pionirji C sta Leon Štrok in Karmen Kobe osvojila 2.mesto v ST in 3. v LA plesih, V kat. Pionirji B sta David in Valenti- na Romih osvojila prav tako 2.mesto v ST plesih in 3. v LA plesih, med mlaj- šimi mladinci A pa sta bila Oejan Bali- ban in Zala Zorenč prva v ST plesih in tretja v LA plesih, Simon Cerjak in Ma- ja Omerzel pa sta osvojila tako drugo mesto v ST kot tudi v LA plesih. Krški radioamaterji na EP Krške radioamaterke in radioamaterji so se vrnili s 14. Evropskega prvenstva v amaterski radiogoniometriji, ki je po- tekalo med 6. in 11. 9. na Poljskem. Evropskega prvenstva v t.i. lovu na lisi- co se je uvrstilo skupno 235 tekmoval- cev iz 21 driav. Na 144 MH dame posa- mično, v kategoriji W19, je b'la Adrija- na Molkon 10. in Eva Mirtič 13., ekip- no pa sta osvojili visoko 4.mesto. V isti kategoriji, na 3,5 MHz je bila Mirtiče- va 14. in Moškonova 21., ekipno pa sta osvojili 7.mesto. Na 144 MHz posamič- no - moški je v kat. M60 Janez Kuselj osvojil 18.mesto, ekipno pa sta Kuselj in Jože Onič osvojila 6.mesto. Na 3,5 MHz je bil Janez kuselj 18., ekipno pa sta z Oničem osvojila 6.mesto. Dotier začetek kršklti keoljačev Kegljači KK Krško so v Lkrogu 2.slo- venske lige moški - vzhod premagali ekipo Rudnika s 5:3, ki je v prejšnji se- zoni nastopala v 1. slovenski ligi. Za KK Krško so kegljalir Skalicky - 564, Ma- cur - 554, Rihter - 550, Pešec - 547 in Kocjan - 517 podrtih kegljev. SkoknaLiscouspel V nedeljo, 14.9., so se člani Rekreativ- no kolesarskega društva Krško: Simon Krejan, Boris Planinc in Dušan vbdtan udeležili »Skoka na Lisco«. V katego- riji od 34 do 40 let je bil Krejan tret- ji, prav tako 3.mesto je osvojil Planinc v kategoriji rekreativnih kolesarjev od 41 do 47 let. 34 September 2OO3 Obzornik šport in rekreacija Sicer imajo potapljači Diving teama Krško že bogate izkušnje iz podo- bnih čistilnih akcij po Sloveniji. Na tokratni pa so njim priskodli na po- moč potapljači iz krškega Društva potapljačev Vidra, kolegi iz dru- gih slovenskih krajev, člani ribi- ške družine iz Brežic in domači- ni iz vasi. Nasploh izvedba takšne akcije zahteva veliko truda, orga- nizacije in tehničnih sredstev. Da bo Krka po tej čistilni akciji res či- _____________________________ stejša, pa priča ogromen kup naj- različnejših odpadkov, ki so jih iz reke izvlekli na kopno, komunalno podjetje pa jih je odpeljalo tarn, ka- mor sodijo. P. P. 50 let RD Kostanjevica na Krki Ribiška družina Kostanjevica na Krki praznuje letos že 50-letnico de- lovanja. Visoki jubilej so počastili s tekmovanjem za pokal Kostanjevice na trasi v Jerovcah in s slovesnostjo v Karlčah. Družina upravlja z reko Krko in njenimi pritoki od mostu v Mršeči vasi pri Šentjerneju do izliva potoka Sušica pri Podbočju, kar pomeni skupno približno 95 hektarjev vodne površine. Ob športnem ribolovu je osnov- na skrb 157 polnoletnih članov in 12 mladincev in pionirjev ohranjanje ribjih vrst in drugega vodnega življa. Ribiška družina Kostanjevica na Krki pa je znana tudi po organizi- ranju odmevnih tekmovalnih pri- reditev v športnem ribolovu, saj so med drugim gostili dve držav- ni jugoslovanski prvenstvi ter dru- go državno prvenstvo v samostojni državi leta 1993. Vrhunec pa je v tern pogledu predstavljala lansko- letna uspešno izvedena organiza- cija 9. svetovnega prvenstva v lo- vu rib s plovcem za ženske. Po slavnostnem govoru predsedni- ka Jožeta Zagorca je sledila raz- glasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim ekipam na tek- movanju, ki jim je čestitala tudi podžupanja Občine Krško Nuša So- mrak (nafotografiji). V kulturnem programu so nastopili godbeniki iz Šentjerneja, harmonikarska skupina iz Podbočja in Leskovški oktet. Kostanjeviški ribiči so se ob tej priložnosti s plaketo in posebnimi pri- znanji ob 50-letnici za sodelovanje zahvalili svojim najstarejšim čla- nom, sponzorjem, sosednjim družinam in svoji krovni organizaciji. Pri- znanja so podelili tudi članom organjzacijskega odbora za izvedbo lan- skega svetovnega prvenstva.S.M. Najmlajši član ribiške družine Krčani po sistemu lopto-Madno" Po tern, ko so nogometaši NK Krško-Posavje konec avgusta po sicer pri- čakovanem porazu z 0:3 proti državnim prvakom iz Maribora (1200 gle- dalcev, trikratni strelec Pekič) izpadli iz slovenskega pokala, so se lah- ko v celoti posvetili nastopom v drugi slovenski ligi. Že čez nekaj dni po spektaklu v Krškem so igrali z Livarjem v Ivančni Gorici in izgubili z 0: 1. Potem so se v zaostali tekmi doma pomeriti z Belo Krajino iz Črno- mlja in zmagali z 2:1. Po zaostanku je najprej izenačil Dvorančič, v 88. minuti tekme pa je za zmago zadel Rusič. V 6. krogu so gostovali v Izoli in z goloma Rabiča ter Dvorandča zmagali z 2:0. Nato so gostili vodilno ekipo Rudarja iz Velenja in presenetljivo iztržili neodločen rezultat 2: 2. Zadela sta (že tretjič v prvenstvu) vratar Fornezzi in Dvorančič. V 8. krogu so gostovali v Ljubljani pri zadnjeurščeni Svobodi in odšli domov le s točko. Dolgo so z golom Dvorančiča vodili, domačini pa so do gola za 1:1 in svoje prve točke prišli v zadnji minuti tekme. Zadnjo tekmo v septembru pa so doma odigrali proti Aluminiju iz Kidričevega. Spet so iztržili le točko, po zaostanku je tik pred koncom s petim golom v sezo- ni na 1:1 izenačil Dvorančič. Po sistemu "toplo-hladno" so tako Krčani s 13-imi točkami iz devetih tekem na 5. mestu prvenstvene lestvice, kar navsezadnje niti ni slabo. P. P. Pokal Franca Babtča ostal v Krškem Kar nekajkrat prestavljena dirka za srednjeevropski pokal in pokal Fran- ca Babiča, zaradi tega ali onega razloga se je 12. septembra vendar- le začela s prihodom jadralnih padalcev na zelenico stadiona. Ome- njenega tekmovanja se udeležujejo dirkači iz Slovenije, Hrvaške, Mad- žarske, Avstrije ter Poljske. Krška dirka je bila letošnja četrta dirka za omenjeni pokal, na katero so prišli poljski vozniki kot vodilni, le za toč- ko pa so za njimi zaostajali slovenski speedwayjisti. Ekipa v tem tek- movanju šteje tri dirkače, a smo Slovenci oziroma Krčani lahko na ste- zi videli kar štiri krške dirkače. Primož Klenovšek je tokrat nastopal za Madžarsko. Drugi krški vozniki, ki so vozili za slovenske barve, pa so bili Izak Šantej, Denis Štojs ter Stanko Glavan. Le ti so dirko za- čeli zelo dobro in v skupnem se- števku prehiteli Poljake. Potem pa so se začele okvare motorjev, ta- ko da so se Poljaki ponovno od- daljili in prednost v njihovo ko- rist se je začela povečevati tako, da so po dvajsetih vožnjah slavi- li Poljaki pred Slovenci ter Madža- ri.Najboljših osem posameznikov po dvajsetih vožnjah pa se je pomerilo še za deseti pokal Franca Babi- ča. Po polfinalnih vožnjah je tudi tu najbolje kazalo Poljakom, saj sta se v finale uvstila kar dva. Ob štartni liniji pa sta jima družbo delala še domačin Šantej ter Avstrijec Wallner. V finalni vožnji, kot tudi na celo- tni petkovi dirki, je Šanteju uspel odličen start tako, da je že v prvem zavoju prišel v vodstvo, katerega kljub številnim napodom Poljaka Miko- lajczka ni izpustil do cilja, tako da je deseti pokal Franca Babiča ostal v Krškem, česar so bili zelo veseli tudi gledalci katerih se je na petkovi tekmi zbralo okoli petsto. Dirka v Krškem pa na koledarju dirk za Srednjeevropski pokal ni bila za- dnja. V soboto naj bi se v Avstriji dirkači še zadnjič pomerili za ome- njen pokal, a je dirka zaradi dežja odpadla tako da je ostalo pri skup- nem rezultatu s krške dirke. Srenjeevropski pokal so tako dobili Polja- ki pred Slovenci ter Hrvati. Zadnja letošnja dirka na krškem stadionu bo prvi vikend v oktobru ko se bodo najboljši slovenski vozniki pome- rili za naslov državnega prvaka, kjer ta trenutek najbolje kaže aktual- nemu državnemu prvaku Žagarju, teoretične možnosti za naslov pa ima tudi še Izak Šantej. R. Sajovec Izak Šantej ObzofriiK September 2003 35 družabna kronika PRIPRAVA - Kljub temu, da je pred gradbiščem na ogled izgradnje HE Boštanj čakalo kar lepo števi- lo sevniških občinskih svetnikov, ni imel nihče poguma, ... da bi po- magal predsednici komisije za iz- gradnjo elektrarne Ani Gračner. MED1JI - Novinarka Radia Sevnica Branka Drnovšek do- pisnici Radia Slovenija: "Ja. tako malo je to naše Posav- je, a v Sevnico se nič ne izve. Irena, nisem vedela, da de- laš tudi za televizijo?" PRIMERJAVA - Ne sekiraj se, prašiček, kaj kmalu bo v najini stranki padla še kakšna večja glava... NAVIJAČ - Tajnik OS Krško Tomaž Petan svetniku Dušanu Šišku: "Vleci, vleci, Dušan, veš, kako bo Zmago ponosen nate!" I—'—V—> I—~~~—Mil—i TTik 1 I M I I I 1 1 1 1 lln KONKURENCA - Podizvajalec krškega Kostaka "Rom Komunala" s.p. redno prazni ekološke oto- ke po Krškem. Vse lepo in prav. a stanovalci se sprašujejo. zakaj bi torej storitev plačevali občin- skemu koncesionarju, razen če je tudi omenjeni podjetnik med novimi delničarji Kostaka? NA MODNI PISTI - Jesensko modo za jesen življe- nja so ob 6. srečanju stanovalcev Doma upokojen- cev in njihovih svojcev predstavili kar stanovalci sami in izzvali navdušene aplavze prisotnih. RECEPT - Kaj se čudite, ko pravim, da bo tole najboljši golaž, saj sem dvakrat pre- magai vse (politične) tekmece v občini. A če bi vedel. da ga bo poskusila sedanja opozicija v občinskem svetu. bi dodal še malo zelo mladega mošta... SAH IN STRUNE - Že uveljavljeni mladi krški šahist Samo Štajner se prav tako spretno kot s šahovskimi figurami igra s strunami kitare. Posnetek je nastal pod arkadami rajhenburškega gradu. ko je Samo zaigral v paru z Ornelo Urbanč ob otvoritvi razstave Urške Jekler, V AKCUi - "Takole vas bomo potegnili tudi. ko bo šlo za sedež pokrajine, če bo le Franci za to!" Svet- nik Vlado Grahovac v zmagovalni ekipi krškega ob- činskega sveta na srečanju posavskih in sosednjih občin v Kozjem. 36 September 2003 OhzorniK nagradna križanka r Jin'TV nfiM^i;gaig;g7 Prireditve ob tednu otroka j ^fHflR ^™ površina, «hB^I^HHHHk MTffTffffrTffTT^ffTTfflTTffT^M I ' prebiva- areal ' j^^^^^^HK' «M*i*fc*«r I«******1 ! |_EC RUSIJE '"HH^Hh^' Petek, 3.10.2003 ob 18. uri ^^ >*^x«^ -----'---------------------------------------------- J/:: _J^^^Hr Cum)// knjižnici ™*!!» jJHBHfl^^^HHbr Sobota, 4.10.2003 ob 10. uri ^7 ci_______i____________________________________________ ^JPHHH^R MOJA SOSES SCA izuRjENEc . RIBAUPTIC Svetovm teden otroka Pe«k, 3.10.2003 obi6.uri ------j----------____,--------4_-------.--------^----------------- 1.-8.10.2003 SeS -iVv ]> I i VOD,TELj I ! I SLOVENSKI ! PRETEPAC |S^S***P^TU^^^< ~~ I ~~ _— — , PRIROJENI DEL „„ ZAČIMBNA n«KRBA 0PERNI ! PRI3TOJBINA j TUMOR: KOLESAR. ,. JJC-J,,. RASTLINA Npro\/A^IF PEVEC BIVŠI OBRAM- ----------------------1 TERATOM SKE DIRKE «ifmr ZAPI2Z0 NEQOVANJt DARIAN: BNI MINISTER | KOVINA _ ______________WUBIC '_________________________________ADO____ TURNSEK i_________ !_________________________________________________________________________________________________________ EDENNAJ LESEN ' I WMSKA2 VF&im AFR|Ski PPiomcMi ------------------- POVRŠIN- ANGLESkiH BOBEN TLS RUSKI SKAMERA, ^^nfS/ ~ZELENIČA~~ TU"0R 8LIKAR 100 m1 ^0LIDŽEV_____________________________________________________VPUŠČAVI_______________________________________________________________________________________(WAN)________________________ 7.ORSKA UUD8KA I ŽLEZA CRKA PRITRDILNICAi ŠČITNICA I----------------------- 1-----------------------] KOSITER UUBICA ! ' | DELAVECV KROKODIL STEKLARNI SŠIROKIM .--------------- GOBCEM NARKOTIČNO ______________________ _ 1 SREDSTVO_________________^__________________________________________________________________________ KRII AT PISNA KnwiKnT PREDLOGA SNOVZA ŽLEZA qiMBni UHLU STROJENJE, SČITNICA: PESNfsTVA ----------------- ČRESLOVINA TIREOIDEA PESNISTVA________________________________________j'??l_K I__„„„ „___J_____________________________________________I |_______ RADIOAK- 1 " NAŠSUKAR ' ' _DcČA KNJIŽEVNA TIVNIELE- IN GRAFIK BARVAKART JUNAKINJA MENT(At) (VLADIMIR) VOBIIKI KARENINA --------------------- MERSKA boSha ___________________________________IZUMITEU___________________________ ________________________EMOTA___________________________________________i___________ZZ1_ f „.„-. . GUSBENA RASTUNA | I ~ I PREGRADA -----— PRVINA ZAKAJENJE (I rnCUIWUH,_______ IZREDNO JV °VIRA rZ°N.K KRAJPRI MOČEN ( I ¦ wwuniR UUBLJANI ___ VIHAR |____________________^ ______ ""fl '^ ~ ' OREHOV " ' "S ) h-"-; m I ANTON — "-"M A-________________________________________________________ AŠKERC____________________________________________ _________.________ KDORŽGE ~ ~^^ PUAČA NA8PROT- " ANT0N OGUE MORNARJEV . JEVOJNE iMftni i^ MESTO V " mWUC EDO ¦ ITALUIOB OBVE8TILO ___________________________________him_________________________________________________________ JJADIŽI______________________________________OPOROKI______________________________ PRODAJA. 0W«™* I JEZA, LEC JAJC vs'twl OGORČENJE ---------------------- • ________________________________________________________________REP0VWICA____________________________________;______________________________________________________________________ _____________ UMBERTO PREBIVAL- " | REKAV _ECQ KAIRSKE ROMUN8KA „.-. SLOVENSKEM NAŠ OPERNI--------------------- DENARNA „?{?? DELUISTRE PEVEC STAR ENOTA _____________________________________________________________________________________________I DARIAN "__ I __________I CITROEN_____________________________________________________________________________ ZIMZELEN MAJHEN ~ UDIJA 4NTO|1| ORM.KLEK LOVSKIPES, O8TERC taS« --------------- _J«B_ARJ I--------------- MIRAN RONALD ZOLTAN ___________________________________________ALISIČ____________________________________________________________REAGAN__________________________________________________________________ILIN______________________________ NEKDANJI ANGLEŠKI DRAMA- DIRKAČ F1 TICNOST HILL ' DOLGOREPA PROSTOR TROPSKA ZA PREGLED |PAPIGA,ARA BOLNIKOV Geslo križanke pošljite do 15. oktobra 2003 na naslov: Po- savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. velik darilni paket 2. srednji darilni paket 3. mati darilni paket Nagrajenci 69. številke: 1. Špela Stopar, Pečje 6 a, 8290 Sevnica 2. Teo Zajc, C. 4. julija 57, 8270 Krško 3. Martin Arh, Gržeča vas 8, 8273 Leskovec Rešitev 69. številke: OZIMINA, LATERAN, JF, TIPO, MER- CATOR, BANKA, AVA, MELANHOLIJA, ICEK, OGOLJUFANEC, KID, SINK, PEGe', IVO JAN, UP, PANO, OJE, ANA, STIHl| ZVIJAČA, EP, HÄKKINEN, ENICA, SPA, LAVA, IZRIS, PONI, VAZICA, MOST, AC, SAK, NIANSA, EŽ, CENTRALA, KACIN, ATARI, AMORALIZEM, LESA, ISKRA, OJICE, KAN, STARC, NADAV. ObzörhiK September 2003 37 oglasi BIGBHnG aivecia izbira . IHoženmkap ¦elevizorjev, videorekorcferjev, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, antenskih sistemov, fotoopreme, telefonije, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in CD-jev Brežice, NC Intermarket, Tovarniska 10, kupovati drugje bi bilo potratno Kr&ko, PC JOB, CKŽ135C, DPTIKA Stojan Bautin s.p. • DKULI5TIČNI PREGLEDI • KDNTAKTNE LEČE • SDNČNA DČALA KRŠKD D ALM ATI NO VA 1 TEL.: D7 4 9 ZZ S 1 2 SEVNICA Trg svdbdde 1 4 a Tel.: D7 B 1 62 62D KZ Krka tm**00 - kmetijski material - gradbeni material - VSe Za VrtiČkarStVO [okrasno grmicevje loncmce sadne sadike] gospodinjski plin IVAN IN MARTA dno Ob potoku 9.8270 Krsko. Tel.: 07 49016 05 Tel fax 07 492 66 06. el. pasta: tprrunovec@car.si UNETIČ d.o.o. nova lokacija nasproti centra TA - BU v obrtni coni VRkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina tel.: 07/49 21407, GSM: 031665 455 Trgovina in servis biro opreme tel.: 07/348 1170 RAČUNALNIKI, TISKALNIKI I MONITORJI Gostinci, pozor! računalniški programi Za SOStinCC (v windows okolju) ekin ntrisrx.o*' VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, .. BAR, RDČNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, S27D KRŠKD Tel.5 D7/49D 34 7D, Fax: D7/49D 34 71, bsm: 041/697 B39 POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE -kadrovsko-pravno področje (delovna razmerja, akti,...) -vodenje poslovnih knjig -podjetništvo Anica Koprivnik s.p. % Cestakrškihžrtev132/b 8270 Krško Tel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698 PRODAJALNA NOGAVIC IN SPODNJEGA PERILA Unetič d.o.o. - prodaja nogavic POLZELA • spodnje perilo za moške in ženske - kopalke LISCA, TRIUMPH 1 - k Poslovni center TABU Krško, CKZ141, tel.: 48 80 42% 38 September 2OO3 ObzorniK oglasi CMä • velika izbira gomoljev tulipanov in narcis • zemlja za grobove • nagrobni pesek • mačice, lončne krizanteme in trajnice • darilni programi, poročna in žalna dekoracija Cvetličarna Kerin, CKŽ 65 a, 8270 KRŠKO, Tel.: 07/49 02 560, Fax: 07/4? 02 571, Poslovalnica Senovo Tel.: 07/49 79 121 FRIZERSKI. SCTUDIO dßMsjß} SENOVO, Bohorska cesta 11 ( BIVŠE KEGLJIŠČE) Tel.: 07/ 48 81 927 Del. čas: pon. - pot: 8 -19 ur» sobota : 7 -14 ure Ste se naveličali svoje pričeske? Želite popolno preobrazbo? Pri nas boste našli vse to in še več po izjemno ugodnih cenah: »STRI2ENJE BARVANJE LIČENJE NOVOSTI PODAUŠEVANJE LAS Obiščite nas in poskrbeli bomo, da boste _______zadovoljni in da se boste vrnili!________ DRUŽBA RADEČE PAPIR radeče proizvodnja, trgovina in storitve, d.cL.Njivice 7, 1433 Radeče Vabi k sodelovanju nove sodelavce za delo v proizvodnji papirja. Pogoji so: poklic: papirni tehnik, kemijski tehnik, lesarski tehnik, kemijski tehnik, lahko tudi pripravniki. Pogoj: starost 18 let in splošna zdravstvena sposobnost. Ce menite, da ste pripravljeni na dodatno izobraževanje glede upravljanja papirnih strojev in na specifičnost dela v tej panogi, se prijavite na ta oglas. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh od objave na zgornji naslov. Jesenska ponudba promocijskih spot